Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest FQ&PEFENSE Slovene Daily in BUY Ohio jSaft STATES ■■■■■ ■ Wj SAVINGS Best Advertising w jyjfv Medium Ja^ijSLi iMiBiMivuiumaa XXV.-LETO XXV. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 10, 1942. ŠTEVILKA (NUMBER) 57 Nemci obešajo in streljajo Slovence šfr* a°sle0 i- Pečniktf Moravčah: Franc i2Kam;e "mnika' Iv.an Pregelj iUerl g°nce' Štefan Gruden CeT' ?ner°Z Sitar Bika, Ant ' Sešek iz Kam iz Anton o^ ?eglič iz Kamnika, Sušnik i t iz Moravč- Ivan KePic iz l- °Vega' B(>ž^ar i2Karnnikaammka' Franc Drolc . Ljubno je Jev'na komične opere," je še zdaj brez Voe§a 'Tomislava II.," ki se ne drzne priti med ^udstvo," katero še vedno trdno veruje v Ja- Mačka. C T u Sulzberger T.) ik Karel 4vi?žalah:IvanDa- I* ^ Lol n ar' Franc Vid" > Ker-gar iZ ^°dg0ri- ^ Fran, zelj iz Trbovelj, c peter ši iaaC Kos iz Cer" Jtei Par°vec iz Kranja, SliSec iz Znižal, 0-Slovenjgradca, De Gaulle ugotavlja potrebo bombardiranja Pariza Francoski general je sporočil svojemu ljudstvu, da bo Francija ostala kljub premirju še vedno bojišče. LONDON, 7, marca. (ONA). — "Žalibog, mi lei predobro vemo, da mora ostati naša domovina še nadalje bojišče kljub premirju, ki ga je podpisala in ki ni drugega kot zmašilo laži." Tako je govoril general Charles de Gaulle, voditelj svobodne Francije, po radiu svojim rojakom v Franciji, po nedavnem bombardiranju pariških predmestij. V drugem govoru po radiu Franciji, kateremu govoru je bil naslov "Kalvarija osvoboditve," pa so izjavili svobodni Francozje svoje globoko obžalovanje nad svojimi ubitimi rojaki, toda so naglasili: "Bilo je potrebno za osvoboditev sveta kakor tudi za vašo osvoboditev bombardirati Bil-lancourt." Nato je bilo pojasnjeno, da je bila ta akcija potrebna za stvar vseh zaveznikov. "Kjerkoli sovražnik pro-ducira orožje, tam morajo zavezniki udariti," je rekel govornik po radiu. l^Cati ™JaStvo v ^eni H m na Balkanu> ' da se pripravlja na I^ki r£ Qo ofenzivo proti !%t t- v hŠlj tisoč Madžarov, ki O * fronte> kjer so '. S *** odstotk za borbo proti v N. brez uspeha Turčiji. Treba je naglasiti, da je poleg Rusije najbolj popularna dežela v Bolgariji Amerika, kaj- ti Bolgarija ni pozabila, da ji Amerika ni napovedala vojne tekom prve svetovne vojne. Dovtipi na račun osišča Da se poda približno idejo, kaj si mislijo ljudje v Bukare-„ —ov svojega šti- Budimpešti in Sofiji o se- 4 S J!pričel° zdaj zopet danJ-i situaciji, naj navedemo W ° RusiJi po večte-!neka3 dovtipov, ki krožijo med li j prebivalstvom tem mest. Madža- re '"'^ijg ^ I ri pravijo, da je zdaj v Nemčiji Ja iTladžarov " ~ Sci juncev Osišče ima v Jugoslaviji nad 400,000 mož (talija je prisiljena vzdrževati v Črni gori pet divizij. — 500,000 Srbov in Slovencev izgnaiiih iz domo- vine. LONDON, 8. marca. — Jugoslovanska vlada poroča, da imata Nemčija in Italija v Jugoslaviji nad 400,000 mož, 80 odstotkov izmed teh samo v Srbiji. Sodi se, da se osišče boji čet-niške pomladne ofenzive. Zara- J. M. Landis bo govoril na javnem shodu za obrambo Landis bo govoril na povabilo župana Lauscheta, ki je mnenja, da se ne more nikoli dovolj naglasiti važnost civilne obrambe. RUSIJA JE EDINA SVETLA TOČKA V SEDANJIH BOJIH Rusi obkoljujejo Orel. - Ruski četniki vdrli v Smoljensk, odkoder je pobegnil Hitler in kjer požigajo nemška skladišča. James M. Landis, načelnik u-rada za civilno obrambo, je sprejel povabilo župana Lauscheta ter bo dne 31. marca govoril v Public Music dvorani o civilni obrambi. Shod, na katerega bo imelo dostop vse ljud- RUSKE ARMADE ZAPRLE VRATA ŽE DRUGE PASTI di silno nevarnega položaja je j stv0f bo prirejen, ker je župan Italija prisiljena, vzdrževati samo v Črni gori pet divizij vojaštva. Za odpor proti oblastim v Srbiji je bila določena smrtna kazen. Pretekli četrtek je bilo v Beogradu usmrčenih petero o-seb. Nadaljen dokaz rastoče negotovosti je v deportaciji velikega števila Srbov in Slovencev, katerih je bilo iztiranih s svojih domov skoraj 500,000. $ S llS3 Mobilizirajo nove in Rumuncev- imunske železni V°jaški Tmcem za izklju-%> £"°met- pra/ tako [Ha ^ Bolgare za ^UlT* komižne opere" , 1 bri ^ s"no nervozen, Htvo v6r hiralo sle-Wic.0Hrvatski- v kra-% oc«e opere, kjer ni ■" Nkv n neodvisnosti- ' ^ ni "kralj Hrvat-^C® pokazati v >-JS keeStVU"' oziroma v f ^ vi ? še vedn° su 0^i3rra ir Maček' da" 11 na svojem do- in Ku- dvoje vrst ljudi: optimisti in pesimisti. Optimisti pravijo: "Nemčija bo izgubila vojno." Pesimisti pa pravijo: "Res je, toda kdaj?" O Bibbentropovem obisku v Budimpešti, kamor je prispel baš ob silnem snežnem viharju, pravijo Madžari, da je snežilo zato, da bi dobil Ribbentrop vtis Joseph Sopničar Kot smo včeraj poročali, je v nedeljo nagloma preminil Joseph Sopničar, star 38 let, stanujoč na 6400 Superior Ave. Tukaj zapušča soprogo Violo in sedem otrak: Josepha ml., Don-no,' Freda, Almedo, Harveya, Richarda, Elizabetho in dva brata, Johna in Casperja ter več sorodnikov. Rojen je bil v Aliquippi, Pa. Pogreb se bo vršil iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda, 6502 St. Glair Ave. v četrtek zjutraj ob 8:15 uri v cerkev sv. Vida in nato na Calvary pokopališče. Bodi mu o-hranjen blag spomin! Na operaciji V St. Elizabeth bolnišnico v Youngstown, Ohio se je prete kli teden podal poznani John Anžiček, iz Smithsonian St., Gi-rard, Ohio. Podvreči se je moral operaciji. Prijatelji mu žele, da bi čim preje popolnoma okreval. Nov grob Preminila je Anna Hadaley, Veličasten pogreb pokojnega Thoma Mooneyja i :- Pogreba, ki sta mu ga priredili obe delavski organizaciji, so se udeležili tudi visoki državni uradniki. Lausche mnenja, da se ljudstvu nikoli ne more dovolj poudariti važnost civilne obrambe. Ob tej priliki bo nastopil tudi Clevelandski orkester pod vodstvom svojega dirigenta dr. Ar-turja Rodzinskega. Omenjeni orkester se je priglasil prostovoljno ter bo nastopil brezplačno. Dalje bo nastopil pevski moški zbor Orpheus pod vodstvom svojega dirigenta Char-lesa D. Dawe-a. Med govorniki bodo poleg Landisa tudi župan Lausche, Dan T. Moore, nedavno imenovani ravnatelj OCD in William A. Stinchcomb, eksekutivni direktor okrajnega obrambnega sveta. MOSKVA, torek, 10. marca. — Poročila s f roji te naznanjajo, da so pričele sovjetske armade Na ljeningrajski fronti se železen obroč, katerega so potegnili Rusi okoli 16. nemške arma- na padati troje utrjenih točk, ki Ide, stalno zožuje in Rusi so zaščitijo mesto Orel. sovjetski čet-J vzeli utrjeno točko "V", najbrž j niki pa so prodru že v Smo- j kraj Vjentjino. Ijensk, kjer požigajo skladišča, v katerih imajo Nemci spravlje • na živila, obleko in municijo. — Kakor znano, je Hitler s svojim štabom že zbežal *iz Smoljenska, v katerem je imel svoj glavni stan. » Rusko obkoljen je Orla je popolno. Stiskanje železnega obroča Srditi boji se vrše tudi okoli Harkova, kjer napadajo Rusi z nezmanjšano besnostjo. Zatvoritev druge ogromne, pasti LONDON, 9. marca. — Z zavzetjem kraja Sičevke, ki leži med Rževom in Vjazmo, so zaprli Rusi Nemce v drugo o-gromno past, iz katere ni izhoda. Radijska poročila iz dežel o-sišča naznanjajo, da so vrgli na-ciji v boj ojačeno zračno silo v prizadevanju, da rešijo obkoljen 16. armadni zbor v Staraji Rusiji. JAPONCI SE PRIPRAVLJAJO SEDAJ ZA NAPAD NA INDIJO da je končno vendarle dospel v j rojena Železnik, stara 53 let, Moskvo, kamor si nacisti tako • stanujoča na 1380 E. 43 St. Po-srčno žele. 1 drobnosti bomo poročali jutri. Tass naznanja, da je izročila Francija NemŽiji 40 svojih bojnih ladij SAN FRANCISCO, 9. marca. — Včeraj je prihitelo tisoče in tisoče mož in žena iz vrst organiziranega delavstva k mrtvaškemu odru Toma Mooneyja, kjer so se zadnjikrat poklonili zemeljskim ostankom onega, katerega so smatrali za svojega mučenika. Pogreb pokojnemu Mooneyju so priredili Kongipp za industrij sko organizacijo, Ameriška delavska federacija in prijatelji odvetniki, ki so branili pokojnika ter se potegovali za njegove pravice. Poleg delavskih voditeljev so se udeležili pogreba tudi visoki državni uradniki. Povabljen je bil tudi governer Olson, ki je pomilostil Mooneyja dne 7. januarja 1939; poročilo ne pove, ali je prisostvoval pogrebu ali ne. Ob pokopu so govorili Maxwell McMull, Mooneyjev odvetnik, Harry Bridges, ki je govoril za CIO organizacijo, Alexander Watchman za Ameriško delavsko federacijo, in Warren K. Billings, Mooneyjev tovariš, ki je bil z Mooneyjem vred obsojen in potem oproščen. MEHIKA BO OBOROŽILA DELAVSTVO MEXICO City, 8. marca. — Danes se je tukaj uradno naznanilo, da bo , ministrstvo o-brambe opremilo vse mehiško delavstvo z orožjem in drugimi potrebščinami ter poskrbelo, da se delavstvo izvežba v orožju. VELIKA LETALSKA NESREČA SEATTLE, Wash. 9. marca. — V Tongue Pointu, Ore., je treščil včeraj v reko Columbia velik vojaški bombnik, na katerem je bilo osem letalcev, ki so se vsi ubili, razen H. R. Garret-ta, navigatorja, ki ga je pri tresku na reko vrglo iz bombnika. , >oh IV * t Popularnost , iiji j Srbiji general Draža &15 Al? s v]e.bU zadn3e dni le^H Sikl°?lmi letniki za-V ii> > vsake pomo-. SV?3' ogromno ve- p^Kl^bi ^strani- OTVV Povzroča naci-F bln ' kJer se boje iz-ko bo umrl . Izdajalci v Vichyju, ki so dali Japoncem Indo-Kino, odkoder so pričeli Japonci svoj napad na Holandsko Indijo, pa se čutijo užaljene, ker angleška zračna sila bombardira Pariz, kjer izdelujejo za Nemce tanke in letala! lOl LONDON, 9. marca. — Rus-|Darlan nedavno izročil Nemcem ka časniška agentura Taas po-' francosko oklopnico Dunquer- 1 b L. ' D0 umri cajti ljudstvo so- Izar, ne za- ^ madžarski Mad Vw ^ atero so Nemci 'ravili, da je na-."^gliji in Ame-^..'J1- skušajo zdaj 1 deželo — in ne roča nocoj iz Kaira, da je bilo 40 francoskih bojnih ladij, ki so bile še v gradnji, ko je bilo podpisano med Nemčijo in Francijo premirje, izročenih Nemčiji. Med temi ladjami sta tudi bojna ladja Clemenceau in neka 8,000-tonska križarka. Dalje je izročila Francija Nemčiji "mnogo" podmornic. Že davno dosežen sporazum Tass pravi, da je bil že davno med Nemčijo in Francijo dosežen sporazum, da bo Francija polagoma in stopnjevanje izročila Nemčiji večji del svoje bojne mornarice. Na podlagi tega načrta je .francoski admiral Seja Včeraj popoldne smo prejeli dopisnico s sledečo vsebino: Seja kluba društev, direktorija in vseh zastopnikov društev ze vr- ŽELEZNIŠKA NESREČA GRANBY, MO., 7. marca. — Na nekem mostu v bližini postaje Granby sta danes kolidi-rala dva vlaka, pri čemer je bilo šest oseb ubitih, najmanj 45 pa ranjenih. Med mrtvimi so bili štirje vojaki. Ostala dva pa sta bila železničarja. Avstralska vlada je ukrenila vse potrebno, da se požge in uniči zemljo, pobije živino in izseli prebivalstvo. JAPONCI BODO UDARILI PROTI BENGALSKEMU ZALIVU WASHINGTON, 9. marca, — j V Basseinu, kateri kraj leži Mornariški department je nocoj j 90 milj zapadno od Rangoona, naznanil, da' so ameriške pod- so Angleži uničili vse javne na-mornice koncem preteklega te- J prave, kar pomeni, da smatrajo dna pogreznile neki velik ja- > južno Burmo za popolnoma iz-ponski rušilec in en mornariški gubljeno. tanker, z nadaljnimi torpednimi zadetki pa so poškodovale neko japonsko matično ladjo, nosilko letal, in troje rušilcev. Akcija ameriških podmornic je spravila četvero japonskih ladij "definitivno iz boja." Proti Bengalskemu zalivu NEW DELHI, Indija, 9. mar-— Rangoon, glavno mesto Burme je padlo, in zdaj se sodi, da so se obrnili Japonci preko Burme proti Bengalskemu zalivu, odkoder bodo lahko napadli O pokojnem Križmanu Pokojni Križman je bil vseskozi narodno zaveden Slovenec bivši član Jugoslovanskega Soko la, dober družabnik in izvrsten pevec. On je bil tudi med ustanovitelji pevskega zbora "Slovan," pri katerem se je udej-stvoval do zadnjega kot 2. tenorist. — Pevski zbor "Slovan" je Doslej so ameriške vojne sile indijo, — najbogatejši plen, ki pogreznile ali poškodovale 138 !ga morejo izpuliti britanskemu japonskih ladij; 82 izmed teh imperiju je bilo pogreznjenih. Politika uničenja zemlje MELBOURNE, Avstralija, 10. marca. — Zaradi japonske invazije Nove Gvineje, so av- . . v stralske oblasti podvzele danes zd% J/Ponci SV0^, °Jacene Slle 4 ymiati rtorn wi nm/wip rAfro (TQnQVQ . Ojačenje napadov na Bataanu Filipinsko otočje, 9. marca. — Vojaški krogi so mnenja, da bodo z zavojevanjem Jave vrgli que, ki se je nahajala v popravilu v Brestu. Izjava vlade v Vichyju Vlada v Vichyju je Izjavila dne 21. februarja, da je oklopni-ca Dunqueque, ki so jo Angleži zelo poškodovali dne 10. julija 1940 pri svojem napadu na O-ran, priplula pod svojo lastno paro v Toulon. Ko je padla Francija, sta bili v delu tudi francoski bojni ladji Jean Bat in Gascogne. Ali sta bili ti ladji uničeni, ali so ju morda "Nemci zasegli, ni znano, ker ni bilo nikoli tozadevno ničesar poročano. ši v sredo, 11 marca, ob 7:30 uri zvečer, in sicer za priredi-! zadela ž njegovo smrtjo nadalj-tev v korist Rdečega križa. U-deležite se te seje gotovo.! (Kje se vrsi seja, Ured.) ni navedeno. — Pozdrav iz Californije korake, da se požge in uniči vso privatno posest, da se zakolje in pobije živino in izseli prebivalstvo iz ogroženih pokrajin. Avstralska vlada je sklenila izvesti rusko in kitajsko taktiko požganja in uničenja zemlje ter bo razdejala vsa letališča, železniške proge, ceste in mostove, rudnike, rezervoarje in poslopja, sploh vse, od česar bi utegnil imeti sovražnik koristi. Angleži odšli iz Rangoona MANDSALAY, 9. marca. — Danes se je tukaj naznanilo, da na, težko nadomestljiva izguba. Ta dičen zbor je izgubil v krat-1 se je angleška armada umaknila iz Rangoona. proti četam ameriškega generala MacArthurja, ki se tako hrabro upirajo Japoncem na polotoku Bataanu. kem razdobju svoje štiri dobre člane, Mahneta, Perdana, Matja-na in zdaj Križmana. Zbor dobiva sicer nov nara- Iz Monterey, California po- ki pa ne bo mogel še tako zdravljata svoje prijatelje ^ kmalu nadomegtiti teh'starih, iz- kušenih in pevsko izšolanih pevcev. V bolnišnici V Emergency Clinic bolnišnico na Five Points je bil odpeljan rojak Louia Trenta, 14021 znance Mrs. Frank Svetek in Mrs. Frank Lapuh. Tamkaj se nahajata na obisku pri vojaku Frank Lapuhu, ki je sin Mrs. Svetek in mož Mrs. Lapuh (Florence Dolgan). Najdeni ključi Našlo se je dva ključa. Kdor Smrt v Girardu Pretekli četrtek je v Girardu, Ohio umrl po daljši bolezni ro jak Joe čertalič, star 58 let. Do> ma je bil blizu Krškega Dolenjskem. Bil je član Samostojnega podpornega društva. V Girardu zapušča soprogo in hčer in sorodnike v Clevelandu. Pogreb se je vršil v soboto popoldne na Union Liberty pokopališče v Girardu. NIKAR SE NE JEZITE, ČE NIMATE "TAJERJEV"! WASHINGTON, 9. marca. — Leon Henderson, administrator vojne industrije, čigar beseda kaj velja z ozirom na to, ali bodo dobili avtomobilisti nove "tajerje" ali ne, se vozi okoli v razrešetanem "second hand" avtomobilu, na katerem so takšni tajerji, da se morajo vsak Darwin Ave. Podvreči se bojčag razcefrati ali pa počiti, moral operaciji. Prijatelji so ju je izgubil, ju dobi v uradu vabljeni, da ga obiščejo, mi mu Pojasnujoč, kako je dobil av- "Enakopravnosti". pa želimo skorajšnje okrevanje! tomobil, je Henderson izjavil, da je pred leti kupil zanj za manj kot 100 dolarjev star, obrabljen avtomobil 37-letni avt-ni mehanik R. J. Sinclair. "Pozneje mi je Sinclair izjavil, da bi se rad pridružil ameriški eks-pedicijski peti na Burmi, nakar sem mu jaz dejal, da bom poskrbel, da pride tja, če mi on preskrbi drug avtomobil, ki. pa ne sme stati preko $300. On mi je preskrbel avto, jaz pa njemu zaželjeno mesto." &TRAN 2 ENAKOPRANVOSt 10. marca, = UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.............................—t.................................$5-50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece .................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto.......................................$6 00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zediajene države, za celo leto..........................._....................................—...............$4.50 za 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece ............................—............$1.5° Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: za 6 mesecev ........................................$4.00 Za celo leto ........................................$8.00; bila njegova udarna sila takoj ob začetku današnje borbe, in j žensko nogavico, moško srajco Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 Govor dr. Borisa Furlana na slovenskem shodu v Collinwoodu morda bi bila že prva svetovna borba pokazala drugačen izid. Naj pomislijo na to vsi oni kratkovidni modrijani, ki povprek dolžijo evropske nacijonalizme za današnjo katastrofo. Ti ljudje ne razlikujejo med nacijonalizmom, ki hoče le svoje ohraniti, in agresivnim nacijonalizmom, ki grabi po tujem. Naj vsi ti pomislijo, kakšna bi bila moč tega agresivnega nacijonalizma v Evropi, kakšna bi bila sila Italije in Nemčije, da se ni vsem malim narodom, ki se raztezajo od Baltika do Jadrana in Egejskega morja, z neverjetnimi žrtvami posrečilo ohraniti v neenakom boju vsaj do neke more svojo narodno samobitnost. In če to spoznajo, se bodo tudi zavedali dolga hvaležnosti, ki ga imajo napram tem ali srečko "Klasne lutrije". Ve-,čina lastnikov je stanovala zadaj ali v nadstropju. Ko so prišli bombniki, so ti mali trgovci najbrž v naglici vrgli nase nekaj obleke in pritekli na cesto, pogledat, kaj se dogaja. Mnogo jih ni prišlo čez vrata, ker jih je ravno tukaj zadelo. Trupla so ležala, kot bi jih kakšen vesten urejevalec razvrstil. Vse noge navzven na ulico. Vse glave naznotraj, malone dotikaje se vrat. Obrazi in roke so bili čudno belkasto-sinji, vsi enako, kot bi neki strokovnjak za liče nje pravkar poslikal obraze teh Z vsemi sredstvi nasilja, ki jih premore organizirana država 45. milijonov, se je od prvega dne okupacije uničevalo vse, kar je bilo jugoslovanskega v Primorju. Nič naj bi ne spominjalo na to, da je tu nekoč prebival rod, ki ga odlikujejo vse vrline človečan-stva, ki se ponaša s častno kulturno tradicijo in s pripadnostjo k veliki slovanski rodbini. Z dletom in kladivom so izklesovali imena in napise iz nagrobnih kamnov, da bi mrtveci ne mogli pričati proti nasilju živih. Izginili so ysi slovenski in'hrvaški napisi s cest in trgov, naša jugoslovanska krstna in rojstna imena, najzasebnejša in najintimnejša last vsakega posameznika, ki ga veže v ljubezni z izročilom njegovih prednikov, so bila spremenjena, izmaličena in potvorjena, da bi mogla po italijanskem zvoku pričati za veliko prevaro: italijanski značaj zemlje. Neštevilne kulturne ustanove in organizacije, čitalnice, pevska društva, telovadni in športni krožki, ki so obstojali vse preko dežele — Slovenci in Hrvati na Primorskem smo imeli od vseh Jugoslovanov najbolj razvito društveno organizacijo — vse uničeno, požgano, raztepeno, premoženje zaseženo in izročeno organizacijam, ki naj pomagajo pri raznarodovanju in tlačenju. Vse šolstvo — ob koncu svetovne vojne je bilo na Primorskem 550 slovenski in hrvaških javnih in zasebnih šol — vse demontirano, učitelji pognani ^ez mejo, in otroci vzgojeni v mržnji in zaničevanju vsega, kar je jugoslovansko. Ista usoda je doletela vse naše visoko razvito časopisje, knjižna in tiskarniška podjetja, in preganjanje-se ni ustavilo niti pred pragom cerkve: svečenik, ki je zvesto stal pri svojem narodu in mu tolmačil božjo besedo v njegovem jeziku, je moral trpeti zavoljo svojega prepričanje in moral v pregnanstvo. Žandar in davčni eksekutor sta zagospodovala po deželi in pod neisprosnim davčnim vijakom, ki se je bolj in bolj navijal, so šle na boben domačije, sad trdega dela rodov. Kajti tlačitelji so potrebovali za svAje nečedno delo denar, in mi sami smo morali plačevati za vzdrževanje sredstev, namenjenih nam v pogin. Ali ni občudovanja vredna ta rafinirana iznajdljivost tlačiteljev, ki se ponavlja vedno znova vsepovsod, da morajo tlačeni s svojim delom hraniti tlačitelje, da morajo s svojim denarjem rediti sistem, ki jih davi in mori ? In sadovi našega dela so prispevali za posebno sodišče, ki je naložilo našim ljudem na tisoče let ječe in jih na desetine streljalo v hrbet, za vzdrzevanje mreže policijskih špijonov, s katero je Italija prepredla deželo, za konfinacijske komisije, ki so pošiljale naše ljudi v, trumah na otoke smrti. Z nami Jugoslovani so Italijani delali ustrezno nazoru, ki ga je leta 1930. izpovedal Popolo d'ltalia, vodeči italijanski dnevnik: "Slovenci so zaostala rasa, brez kulture in jezika. Uši nimajo narodnosti!" Da, zadeva časti! Zadeva politične modrosti! Tragedija, ki jo je -naš narod preživel na Primorskem, se samo po posebni nasilnosti uporabljenih sredstev razlikuje od usode, ki so jo morali pretrpeti .drugi odlomki našega narodnega telesa izvem meja Jugoslavije. Primer Koroške nam pokazuje, kako je bivša Avstrija, sicer z bolj kulturnimi sredstvi kakor Italija,'a v bistvu z istimi metodami in z vso ekonomsko, politično in vojaško močjo, ki jo daje organizacija 50 milijonske države, skušala odtujiti našemu narodnemu telesu rod, ki je bil v zgodnjih časih naše zgodovine središče politične moči. V zadnjih sto leti smo bili priče, kako se je moral naš rod pred nadmočnim pritiskom korak za korakom umakniti na nove postojanke, in kako je nasprotniku uspelo, da z našimi odpadniki pomnoži svoje pripadnike. A navzlic vsemu je narod nadaljeval svojo borbo, in nepisana je že zgodovina brezprimernega junaštva teh bojev, brezprimernega, pravim, ker se je to junaštvo izkazovalo iz dneva v dan, v tihih tragedijah posameznikov, katerih življenje je bilo uničeno, ker niso prodali duše Nemcu za par srebrnikov, moralnih herojev, ki se niso imeli komu pritožiti ali potožiti, in ki so bili preskromni, da bi se s svojim junaštvom ponašali. Če gledamo nazaj na epično borbo Korotana, nam postane jasno, kakšna farsa je bil takozvani koroški plebiscit. Stoletja se je ves državni aparat Avstrije, s sodelovanjem vsega organiziranega Germanstva. zaganjal v ta mali narod. Uspelo mu je, da je del Koroške ponemčil s sredstvi, ki ne veljajo za čedna med dostojnimi narodi. A plebiscit je dal nemštvu priliko, da pred vsem svetom dokaže, kako uspešna so bila sredstva, ki jih je v stoletjih uporabljal, dal mu je možnost, da urbi et orbi pove: Poglejte, vi sanjavi idealisti samoodločbe narodov, vi oznanje-valci novega mednarodnega reda, vi zagovorniki čednosti in dostojnosti v medčloveških odnosih: raznarodil sem te ljudi, kupil njihove duše, uporabljal sem silo in prepričevanje, mamil sem jih, dokler jih nisem omamil. Zadovoljni so sedaj, sami so se narodom. Zato ni samoodločba narodov dar velikodušja, ni miloščina, marveč dolžnost, je plačila dolga, ki ga dolguje človeštvo vsakemu borcu za svobodo in napredek. Med temi borci za svobodo smo tudi mi, Jugoslovani iz Primorja, med prvimi zavezniki smo iii smo bili še v času, ko nekateri današnjih zaveznikov za nas niti vedeti niso hoteli, v času, ko smo sami pričeli borbo, ki jo oni danes skupno z nami nadaljujejo. In ko nastopi razpotje j ljudi za igranje duhov časov in zaživi človeštvo v novem življenju, pričakujemo, da bomo i Chinego se je razjezil, ker v njem našli mesto, ki nam gre po naših zaslugah in žrtvah. : £'em zaostal, da bi nekoga med Kakšen je nauk, ki nam ga daje preteklost, kakšno bodi naše j njimi obrnil. Hotel sem ugoto-ravnanje v sedanjosti, da bo obrodilo sad v bodočnosti? Našel^i, kaj je prav za prav te lju-kraje smo izgubili, ker so naši nasprotniki na ves glas in vedno ^i ubilo. Tisti, ki sem si ga o-znova širili laž o italijanstvu Primorja in o nemštvu Koroške, i g-edal, ni imel ne ene same rane, Pojdimo v svet in širjajmo neumorno, sleherni dan in sleherno; kolikor sem mogel videti. Naj-uro, vsaki od nas, resnico, samo resnico, čisto in golo resnico, da j z ^ Je potres in jih po-gre za jugoslovansko zemljo, sveto nam in vsemu slovanstvu, za i ^ kakor lesene vojake in jih zemljo, ki mora biti sveta vsemu človeštvu. Prva dolžnost vseh,; tako pokončal hitro in brez kr-ki prebivajo 'na tej ameriški zemlji svobode, je zvestoba do jVI" Dolgo _sern premišljal, kako Amerike in brezpogojna udanost njeni veliki stvari. A stvar kudo je, da drugih Amerike je resnica, in nihče naj se ne osmeli trditi, da dela za Ameriko, če širi laž in govori o italijanskem značaju Primorja; stvafr Amerike je svoboda, in nihče naj ne imej poguma ponašati Pla ležala med vrati. To n^ ci-se kot borec svobode, če zagovarja suženjstvo za našo zemljo, i st° re- Neko truplo je iezalo Resnico in demokracijo je treba izpričati z dejanji, ne samo z sl"edi pločnika. Nisem mogel kaj besedami, in zato pričakujemo od onih, ki so se doslej samo z; da se ne bi ustavil in pogledal, besedami opredelili za stvar svobode in resnice, da tudi z dejanji j Ležalo je vznak. Na njem ne-izkažejo, kako jim demokracija ni le mrtva fraza. Za nas ni in 1 besno sinja večerna halja. Raz-nikdar ni bilo možnosti konflikta v zvestobi: kakor je stvar i košni, temni lasje, počesani brez Amerike svoboda, za vse in enako, tako je naša stvar stvar ; naPake- Sklonil sem se nad njo Amerike. In čim bolj bomo napeli vse svoje moči za njeno zmago, ; *n kje neki je bila snoci, tem preje in bolj popolno bo tudi zmagala naša pravda in končna jda se ob Petih zjutraj imela pravda človeštva. i večerno obleko na sebi. Halja ~------j ji je zdrsnila z desnega rame- bombo naravnost v odprtino dimnika, tako natančno je bilo njihovo merjenje. Ni skrivnost, zakaj so bile ravno Terazije med "vojaškimi" napravami, na katere so merili, kot je Berlin pripovedoval v svojem poročilu, ko je vse bilo mimo. To je bilo Hitlerjevo maščevanje za ponižanje pred desetimi dnevi. Zdaj je pokazal Srbom, da nihče ne sme javno raztrgati njegove sJike in uiti brez kazni. Tako je kaznoval množice zaradi krivcev, zaradi tistih, ki so vzklikali po Terazijah. Tako je bilo kaznovanje množice po ukazih iz Berlina, s krvniki, letajočimi pod oblaki . . . (KONEC.) niso ubili ravno tako. Je vsaj čisto. Rekel sem vam, da so vsa tru- TO IN ONO, TIKAJOČE SE JUGOSLAVIJE za način bojevanja generala hajloviča, sama borba pa ] ročilo srbskega kmeta, o štiri stoletja boril proti ^ Vojska generala Mihajlovi« je danes okrog 100,000 J Mihajlovič je nabral & i najpotrebnejših naprav. ^ jih sestavili samo za silo. edinih delov porušenih sestavili nekoliko bomb^ ti so obstreljevali nem«* žaje. Letala so odletela^ nih in nepripravnib le vsak let je samoumor. General ne nosi uniforme, da g izdala. Kakor vsi opS ^ „ niki je tudi on oblečen sko obleko, kajti bodo izdali. Slovenski četniki so dne 1. februarja napadli železniško po- Newyorski dnevnik N ^ ^ Herald Tribune je dne ■ arja priobčil uvodni? vsebine: Položaj vojske gen' stajo Verd, demolirali so posta- [ v Jugoslav«'-ir' i m nA n /Mrt 1 / J r»/\ I nvt lnlrl 4- tf"* v* 1 Ril lil Krvava nedelja že vse pri kraju, ali še ne ... | na. Rame, ki bi ga kipar rad iz-Previdno sva posajala stopi-j klesal. Tedaj zapazim njeno des-i nje skozi ves ta črep po pločni- no nego. Polovico je je odneslo. (Nadaljevanje) \ ki h. Koščki človeškega mesa. I Iz šrkbine se je vsipalo žaganje. Albanija je na začetku Tera-'Zlatnina in živež- vse razsuto;Mojo ljubo črnolasko je vrglo iz zij, beograjskega Times Square-iiz izložbenih oken. Omet in o-, izložbe neke trgovine! Ampak a."Ali se spomnite Terazij? Tam! Peka- Drobci bomb in pločevina, ne tistih drugih, kajti prvi o-so tisti desettisoči pred desetimi; str?ana s rtreh. Vse naokrog je, bralki smo" ga minili, je sto-dnevi noreli od navdušenja spri- j bil° Polno IJudi- Pa niso nikogar kal. Srce me je bolelo, ko sva čo tega, kar sta napravila Kralj zanimale stvari na pločniku. Ne -■ šla mimo tega živega mrtveca, Peter in general Simovič. Tu j sva> Chinigo ali jaz, pred ( ne da bi se ustavila. A kaj, ko so razbili italijanski potniški u- jneko zlatarnico sunila z nogo' nisva imela voza, ne ovojev in rad. Med najlepšimi prostori v v zayit iz lepenke in sva videla, ne zdravil, le-kaj bi opravila-v£'em Beogradu. Zdaj so bile I kako so se diamantni prstani in Steklenico žganja bi moral ime-med najgršimi na vsem svetu. !ure in druSe bleščeče ropotije Iti v hlačnem žepu, pa še tega Voz cestne železnice je ležal iV3ule po tleh" Ce se Srbi niso:nisem storiL prevrnjen sredi trga. Ostanki > » ^e to l)ogastvo lež>| Našteia sva dvesto ali tristo velikih avtobusov, razbitih v ce ^aokroš- kaksf pravljična; mrličev samo na Terazijah. A postenost prav gotovo m bila Terazije niso še polovico tako trske, so bili razsuti po vsem trgu. Na pločniku prav za o-glom je počivala velika bomba, ki je priletela iz zraka. Bog ve, koliko ton težka. A silno velika je bila. Nekaj je moralo biti, da se ni razpočila. Samo luknjo je napravila v kamen, kamor je u-darila z rilcem; nič več. Približal sem se, da bi si jo boljše o-gledal. Ni bilo kaj, da bi človek kriva. Prosto zato. ker vam diamantni prstani nič ne pomagajo, kadar bežite pred bombami. Važna stvar, sama stvar, ki je bila kaj vredna, je bilo življenje;. grad) so delala po načrtu. Niso reševanje svojega življenja, živ- metala bomb od zgoraj, iz obla-ljenja svojih bližnjih ... kov. Vsako med njimi se jc spu- Na zahodni strani Terazij je vrsta hiš, ki so njihovi lastniki po večini židje. Trgovine z ob- jo ter zažgali 23 železniških tan kov bencina. Več italijanskih vojakov je bilo ubitih. Postaja Verd se nahaja na glavni progi Trst-Wien ter je komaj 20 km oddaljena od Ljubljane, glavne?, ga mesta Slovenije. V Bosni so jugoslovanske edi-nice napadle italijansko kolono na progi Bileča-Nikšič, zajele 4 tanke, 3 motorna vozila in mnogo orožja. Ujetih je bilo tudi več italijanskih vojakov, med njimi en polkovnik. Železniško progo samo pa so popolnoma razdejali. Pri Klobuku v Hercegovini so jugoslovanske edinice napadle italijanske čete, zajele 2 tanka, 21 motornih koles in mnogo drugega materijala. Preseljevanje Slovencev se nadaljuje. Popolnoma so izselili okraje Litija, Brežice in Krško. V te okraje so naselili Nemce in pričeli graditi neke tovarne. V pogorju Krima in v Kum-ljanskih hribih je še vedno več tisoč slovenskih mož in fantov, ki prizadevajo nemškim in italijanskim okupatorjem mnogo težav in škode. Moskovski radio poroča, da mnogi Hrvatje, ki so bili nasilno mobilizirani in poslani na rusko fronto beže k Rusom. 369. polk 109. nemške divizije je bil popolnjen s temi Hrvati — večina njih je že ubežala k Rusom. Dne 18. februarja je izšlo spo-stilo, na glavo ali pošsv in se | ročilo, da je jugoslovanska vla-znebilo bomb ravno tam, kjer j da zaprosila za "lend-lease" po-so krmarji hoteli. Kar smo vi- moč generalu Draži Mihajloviču deli v Beogradu nas je navdalo1 in njegovi srbski vojski, ki se v žaj vojske generala ^ ja na Filipinih sta si # na. Njuna neustrašen nadaljevanje vztrajne J , ti premoči, njuna os** tel, njuni uspehi • pri za $ Je močnejšega sovražni^, c držanje važnih utrdb, .. Kp utegnejo pozneje KO vnema domišljijo m "Če je kako mogoče. i» nar01 široke kot Times Square. Tera zije so mi vbile v glavo, da so vse to" storili s preudarkom. Le tala, ki so obstreljevala Beo- jima V planinskih P slavije _ države je z orožjem uprl * pi navalu, ko je vlada * » — 100,000 vojakov Draža Mihajloviča sece drži sedem nemLr*||j v srbskem ozemlju- ^ T orožja za večje 'Vf- 0( ljubna vojska bori ^ i mdre in onemogoča umik. A Mihajlovicev ,( ^ ostanki jugoslovan s ^ ■ srbski četniki in vsi ^ bodoljubni borci — > v ne 0 £.•6 je dotaknil. Blaznost se je začela lotevati še mene. Bombniki so še vedno uganjali pekel. Grmelo je hujše kot prej. Čad o£nja povsod v mestu je jemal sapo. Nisem je potipal. Brcnil ( sem jo z nogo. Takoj mi je bilo j žal, kajti spahnil sem si palec! na nogi in potem sem težko ho-! dil. A zdi se mi, da mi je v duši, pestalo mnogo lažje, ko sera, brcnil. Tudi želodec se je pomiril. V ozadju trga zapaziva pro-^ ,stor, kjer je bomba napravila ■ tolikšno jamo, da bi požrla va-j se več železniških voz. Mislim: velikih, ameriških voz. Prišla' sva kar sva mogla blizu, pa ni-j sva videla čisto do dna. Nikdar'J niste videli take polomjave, ka-i kršna je bila na Terazijah. Pre-: priznali k meni, moji so z dušo in telesom. pričan sem, da pol kilometra na- j In tako je Nemec za nečedno opravilo stoletji prejel še okrog ni bilo kosa stekla, ki bi; plačilo in nagrado. Nočem govoriti o nemoralnosti te stvari, niti jjjj ve£jj 0(j škatlje žveplenk. I ne o volilnih goljufijskih in s lokavi volilni geometriji. Dovoljeno Bombe so razdrle ospredje mno-naj mi bo samo, da poudarim politično kratkovidnost činiteljev, i hiš. Vem, da je to stara poki so vse to dopustili. Da nismo Slovenci stali 1300 let na braniku vest. Vsakdo med nami je videl proti germanstvu in italijanstvu, da smo opustili borbo in se sijke takih poslopij iz Španije5 mirno udali raznarodovanju, bi stali danes — strahotna misel — in Francije, slike Rotterdama,! v borbi proti svojim rodnim bratom in proti združenim silam in Londona seveda. Ampak ne-j demokracije. Bojevali bi se kot Nemci, ono trohico odločnosti kaj drugega je, videti tako' k zlu, ki ta narod odlikuje, vrli pa z ono prebrisano lokavostjo, ki ^ stvar v resnici. Posebej še, ka-kvaii vrline italijanskega naroda. In da so drugi narodi slovanski, dar vam bombe plešejo nad, v srcJ.:iji Eyropi opustili borbo proti Nemštvu, kako strahotna bi glavo in kadar ne veste, ali je' gledal. Velik kos železa. -Ne! leko in lepotičjem, prodajalne, vem zakaj, prijelo me je, da bi | kJer ste utegnili kupiti kakšno z mislijo, da so utegnili vreči i planinah že skoraj več kot leto ------------dni bori proti Nemcem. V Bear varen orožja, mestiti izgubljenega^, samo po sebi ni ' ga nikdar ni dovolj vkup nekoliko leta trtif ne bo več, kajti iz ^ji sestavljena letala ^ J go. Kralj Peter ^ I ska vlada v izgO3-11^ Angleže pomoči. 1° ko, za "lend-lease! Če je mogoče že tolikokrat sli^1^ io Mac Arthur jem -^"J® ^ gati. Ker so središč balkanskih narodov* il FOR VICTORY grad, Niš in v druga srbska mesta je Nemčija v obrambo svojih posadk proti Srbom poslala sedem svojih divizij. Srbski napadi prizadevajo Nemcem neprestane izgube v ljudeh in v materijalu. Vendar so srbske tovarne orožja v nemških rokah in general Mihajlovič ne more nadomeščati svojih izgub, dočim Nemci dob i vk j o nov materijal iz Nemčije. Poučeni krogi sodijo, da je Draža Mihajlovič zaradi tega poslal nujno prošnjo jugoslovanski vladi v izgnanstvu, naj mu pošlje potrebščin in streliva in mu tako omogoči nadaljevanje borbe. Ko so Nemci zavzeli Jugoslavijo, je general Mihajlovič rešil več skladišč orožja, srbski vojaki pa so s seboj odnesli puške in | nekoliko strojnic. Od tega časa je general Mihajlovič večkrat dobil pomoč iz zamejstva. Čeprav viri niso nikjer omenjani, se zdi, da so potrebščine pripeljala letala iz Rusye. Jugoslovanska vlada se zaveda težav pri pošiljanju pomoči generalu Mihajloviču. Najbližje angleško oporišče je v Libiji, 800 milj od Beograda. Južna Srbija je zelo pripravna naciji zasužnjili, spregledati ali P° Imamo dokaze, da šla v roke, ki so, ^ kaze podobne , tako aa vijemo da bi obljube ostale ne. j«* M ['Penny Sense- s<>Py qtockings it, S on and ^ i), longer than when„liltl«' tops. Teach the treat socks gently i Careful handling ease the strain and save you mt"11^^1 DBl'UNS? SAVINGS 5 Needs Money 1 l0- marca, 1942. ENAKOPRA N V OST STRAN 3 [iniiiimii[]iiiiiiininaiiDHiuii]H"uiini]aiffliiiiiiiiEii2 PROCES proti ruskim zarotnikom Nekaj dni pozneje sem govo-, svojem gospodarskem prepriča-, sile za blagor človeške družbe, ril z V. JM. Jakovljevo. Povedala j nju tako blizu tega, kar je zdra-; brez sebičnih namenov in gra-kritje take tajnosti, ki bi se mi je, da se je skupno z Buha- j va komunistična ideja, potem bežljivih pogledov in sovražnih zgodilo predno bo načrt izvršen rinom pogovarjala z Zinovje- bi stvari drugačno lice dobile, ter nevoščljivih misli . . . s ta- nerji te pogodge, zlasti Zinovjev in Kamenjev, ker vsako raz- iinmiiiimiiHHiiiumiimaniiHiraminM čitam'nSkl: Dovolite mi, da pre- pokrajinski biro, ki je bil v na-VSe ^dezLem- Ali Sp ^ v. BuhariJ T1 P°S°vor? ^takevrstPeOPOlri0ma tak' Podoben, 1 nJ mmam. drugih Slišan, ViŠi JE PRIČE OSIN-SKEGA 0\ šal sem Buharina: "Ali mi je Jakovljeva točno sporočila sklepe, ki jih je sprejel ožji odbor pokrajinskega biroja soglasno njegovemu —Buharinovemu — stališču?" Buharin je potrdil, da mi je Jakovljeva povedala točno in da se on strinja s tem sklepom, da že dela korake, da bi postavil nameravani načrt na širšo'podlago. Dal mi je pregled in karakteristiko političnih skupin vnotraj stranke kakor tudi izven nje, ki bi se jih moglo pritegniti k temu bloku. Predvsem je v tem oziru govoril o Zinovjevu, Kamenjevu in njihovih bljižnjih pristaših ter stavil vprašanje takole: na prvi pogled bi se moglo zdeti, da Zinovjev in Kamenjev nista pripravna partnerja za tak blok, ker Zinovjev pravkar (in tako je tudi bilo) nastopa na shodih z govori, referati itd. za Brest-Litovski mir; ali to obnašanje Zinovjeva in Kamenjeva je le jako umetna dvojna igra, ki je preračunana predvsem na to, da bi zopet pridobila zaupanje kakor pri strankinem vodstvu, tako tudi med množico strankinih if; je vedno bolj poostraval' članov' zauPanJe' katerega je ■ '■ebruar-io n ■, , izredno podpokalo pred oktobrsko in oktobrsko stavkolomstvo teh dveh ljudi, da pa to nikakor ne pomeni, da sta opustila >• Priča Osinski, kaj ^iovanju obtoženca Bu-'Varrjem Vezi 2 njegovim sode-- v skupini takozvanih -Jiumstov? ,°%ki- p , 3 tak0,v„ harin je bil vodi-• HciZ ,6 leve komunistič-' r,' kl se je sformirala Hanovembra 1917. poJlSl° kovanje frak-eNvod_n! strugi, četudi je * Pocetka obstajala iz- ioPoostrenost bo.a zoper s« ia , ,rankino vodstvo. Rusi ali komunisti?... š* Ker" id*« a ijxw st $ «ra2 Uarja 1918 zadobil Sfei V,0ni resoluciji mos- kate^ ajillSkega bir°ja' napisal akor in S°rostas- 2nano, je v tej re- aviiS?Vski Pokrajinski i ' .* da bo, če bo Brest-' sovjetska ovski a Sam° formalna. biro je dir J:1, da se ne bo po-' ist !vam Centralnega '^kzT*0 S tem se je samo zločinsko delo-NO delovanja leve Vi katero je * S6m dobil Prve N. jar Kom marca 1918, ^t^jeve (ki je bila k- un clano- ' • ■ Sledeči članek je napisal v Slovenskem listu, ki izhaja v Buenos Airesu, v Argentini, Janez Hladnik, slovenski duhovnik, ki deluje med ondotnimi našimi primorskimi rojaki. Želeti bi bilo, da bi bilo tudi med Slovenci Severne Amerike kaj več njemu podobnih duhovnikov. — Uredništvo. Oni dan me je pof nesla proti južni strani, Bernal Quilmes, Berazategui . . . nekateri poznajo te kraje le po besedi, pa je mnogo rojakov, ki imajo tam o-krog svoje domove. Oni dan sem se namenil, da obiščem rojake v Berazatequi. Pa mimogrede povedano, kogar tja vodi pot, naj natančno pogleda, da ne bo zgubil prave smeri. Tja vozita iz Avellanede namreč dva omnibusa 103 . . . najbrže dva skregana brata, ki si očividno vsak čas nagajata. Toda nas ne zanima, kaj imata ona dva med seboj, pač pa to, da ima eden na vrhu št. 1,; drugi pa nič in kadar kdo za : to ve, se bo že znal obrniti ta-j ko, da ne bo zapravil časa brez potrebe s tem, da najde pravi ( voz . . . V Berazatequi torej. Mimo kilmeškega pokopališča, pa smo; v kraju, ki je zrastel v enem desetletju v precejšnje mesto. Namenil sem se še naprej. V, Villi Espana tudi živi nekaj naših. Tamkaj bom našel Franko-viča. Cerkvenikove, Silove . . . tam živi Šatrajčič . . . Pa, dokler si v Buenosu in misliš na Villo Espano, se ti zdi, da js stvar čisto enostavna, ko pa prideš tja, tedaj ne veš kaj bi ne bomo zgubili. Toda kdo ve, koliko bo tistih, ki bodo preživeli grozote, v katere je padel svet? Marsikaj smo se pomenili. In seveda nismo šli tudi mimo "komunistov" . . . Sedaj ste pa tudi vi komunist, kajne gospod nune? Šmentana stvar! Torej moram biti komunist! Seveda. Z Rusi moramo biti! Z njimi bomo zmagali! Pa zakaj komunisti? Sicer pa ni treba misliti, da je mene ta ko zelo strah te stvari. Besede, bi se bolj ustrašil kot stvari! Ena stvar je biti komunist tiste- kimi komunisti bomo pa kmalu mu, ki nima ničesar in škili po v isti vrsti. tem kar drugi imajo, nekaj dru- j Rusi in komunisti . . . gega pa je, biti komunist, ka-j Mi Slovenci dobro vemo, kdo dar človek kaj premore in biti \ so Rusi. Za nas so oni najboljši Tbe Quickest, Surest Way YOU Can Help Win This War... narod, ki v Evropi živi. Tisti, katere je življenje v Rusijo prineslo pač vsakemu dvomljivcu lahko z lastnim doživetjem do- raznih "časih i kažej°' da Rusij nif° »lkak«! različna imena nosili in včasih; zverif ,in ne dlvJakl' teravf taka, da bi bil človek obsojen' ?ar°d zlateSa s™a' k\se mu sf; -----1 smili, m kako bi mogel pripravljen razdeliti svoje ime-jet ... in storiti kaj za druge. Tistih, kateri so bili tuje lastnine lačni, je vedno bilo na sve* tu, samo da so v na zapor, če je drugemu tako besedo v obraz vrgel. Tiste vrsti komunistov, kateri čakajo kdaj si bodo delili ono kar ima že svoje vredne lastnike, ne bodo krivice odpravili, temveč le pomnožili in še več sovraštva zasejali. Oni drugi komunisti pa, kateri so pripravljeni od svojega dati kar skupni blagor zahteva: ali kateri sami po sebi siromašni, toda vestno pošteni judje, ki Buy Defense BONDS STAMPS \Now! ■s Če bi bili vsi v dejanju in po so odločeni zastaviti vse svoje Železniška nesreča v Pennsylvania žival smili, in kako bi človeku krivico storiti. Ta narod, narod ruskih muži- kov, ti naši slovanski bratje so ,-- bili in bodo ostali naša simpati-, njal in nikogar ne bo ki bi s pe-ja in up naše bodočnosti. i klom strašil. Takrat bo na sve- Zato smo zanje mi vsi in sem I tu raj proste ljubezni in polnih zanje tudi jaz kot Slovenec in | miz . . . tudi kot duhovnik nimam razloga, zakaj bi ne bil prijatelj rus- Mladi vročekrvneži, kateri so polni telesnega zdravja in nima- Druga pa je stvar glede ko-1; munizma. v skupine le- ged>J pof .to" aliV je v: če 0V: jib bo $>: ' of ale11' mi >oii ° tem> kaj se je go-uasotnosti in sporo- či Se «ov 'Va^f VrŠil° nelegalno Moskovskega po- svojo namero boriti se zoper strankino vodstvo. Ona — Zinovjev in Kamenjev — gledata na položaj tako: da socialistična revolucija v Rusiji ne more imeti uspeha, da je Rusiji usojeno, da postane buržuazno-demokra-tična država; iz tega sklepata, da je Brest-Litovski mir poraz Leninove politike. Da bi se mogla boriti zoper stranko sta onadva, kot brezprincipna človeka, pripravljena skleniti blok s komurkoli, tudi z "levimi komunisti". Zato sta hotela pogajanja, in pogajanja so se začela. Buharin je konstatiral, da i-jmata ta dva človeka, kljub svoji nedvomno razrušeni politični reputaciji, dovolj pristašev in zato zamoreta biti v bloku do- za drag d ;nar ni dobiti, kaj tehten sumand. kemu narodu, ki danes krvavi jo nobene odgovornosti v živ-za pravico mnogih narodov in ljenju, se dajo zapeljati s tako nas Slovencev. ' modrostjo . . . duhovni ubožci, ki menijo, da zanje ne bo veljala večna postava, da "vsak j žanje to, kar je sejal" . . . To-Tudi socijalne komunistične i-Ida žetev vedno pride za setvijo de je ne odbijam. Saj je slepcu1. . . zato jih ne bodejo sedaj očitno, da je sedanji socijalni bridki sadovi, ki jih čakajo . . . red potreben globoke reforme, j Komunistična ideja je mnogo Saj je sedanja vojna tudi posle- naših potegnila s seboj. Na sredica Velikih socijalnih krivic, čo je večina takih, ki stvari | ki so zasijale sovraštvo najprej praviino gledajo in so somišlje-! med posamezne stanove in za-; niki te ideje radil. njenega soci-; žgale nato vojsko med narodi. ainega programa in daleč od te-Zato je komunizem kot socijal- j ga> da bi zapadii v komunistična ideja poklican, da svetu ne-; no brezbožno zmoto, ki hoče kaj dobrega da; da namreč od- brez Boga in večne pogtave pre-ločilno doprinese k ureditvi no- uredjti svet. vega socijalnega reda v svetu, j geveda je marsikomu treba Nekaj drugega je komunizem; nekoIiko razbigtriti> kaj_ kot socijalna ideja, nekaj druge-; ti izžolani kcmunistični propa- gandisti, ki so jih razposlali Vlak v džungli Na znanem ovinku, ki ima ob liko podkve, v Alto.oni, Pa., se je storil z naslovom, ker ne mores p^^fo nedmno železniška nesreča, ko sta zadeli dve skupaj tako potrpežljivo čakati, kot pi- Spefi lokomotivi v vlak, ki jima je vozil nasproti. Yse tri lokomo-smo, ki pride na pošto in tam SQ s]i0£He s fora življenjskih žrtev k sreči ni bilo. čaka, kdaj kdo ponje pride ...1--------- Iz Berazatequi sem krenil ob železnem tiru mimo steklene tovarne.' Preje sem imel vedno spremljevalca, zato mi kar ni ostalo v spominu, kako dobim iskane hiše. Kar na slepo sem jo ubral mimo ograjene lehe, iz katere je dehtela sušeča se detelja. Kar postal sem, da se na-vžijem te razkošne dišave, ki je v nobeni perfumeriji v Buenosu : brezbožni voditelji te ideje, nič kaj radi ne povedo onega zadnjega svojega cilja . . . Tako po izmenjavi misli poje ga pa kot svetovni nazor Med tistimi, k: co med komuniste štejejo .... Pravim, ki "se štejejo", ker drugi jih ne smemo "šteti", kajti takoj zavro in j I protestirajo . . . seveda, ker se j boje policije . . . toda sami na'večini ljudje sprevidijo, kaj skrivaj med seboj se pa smatra' na stvari. jo za komuniste . . . Med tisti- j In na stv.ari je to, da' naj le mi, pravim, ki stoje na levici, je' kar preurede svet socijalni red premnogo takih, ki niti tako na zdravih idejah. Saj jim bom daleč ne razumejo "komuni- ! še jaz pri tem pomagal. Toda zma", da bi znali ločiti med tem, j vero, božji in naravni zakon naj kaj je komunizem kot "socijal- pa v miru puste in naj se nikar na ideja" in kaj je komunizem! ne. slepe z mislijo, da bo svet •eša skUl bin K1 De > °Ja m levih so se drugih Po dolgem poizvedovanju sem našel nekaj furlanskih družin Potem je prešel Buharin na ocenjevanje Trockega in je kon- j in slednjič odkril domovanje komuni-! statiral, da bo s Trockim pri-j Frankovičevih. Starinska hiša Jak udeležili bližno isto kakor z Zinovjevom: je to, ki je zrastla najbrže že ' Stuk jeva' Lomov,' in Kamenjevim. Trocki na zu- j davno preje kot so svetemu 'vanju 0V i- dr. Na tem naj na nastopa niti kot pristaš; Frančišku tamkaj v bližini po-> da je ,Se je razpravljalo levih komunistov, niti ne kot | stavili cerkev. Ne le očrnele ste-^tiVtl0 reba zavzeti jako' nasprotnik Brest - Litovskega' ne pričajo o tem, temveč tudi Strat1k-Smer z°Per lenini- miru. Na zunaj se drži vmesne! gosposki vrt priča, da je bil to iti if10 in sovjetsko | črte — "niti mir, niti vojna", j gosposki dvorec v času Manue-M H^glavp Zavzetje oblasti,' To stališče si je izbral v svrho la Rosas ' via(^enje in aretacije | prikritja, da ne bi pokazal očit- ala da Jakovlj eva je no, da se bojuje zoper Lenina. Frankovičevih ni bilo doma, I a našel 'sem gospo pri Silovih, j J ^isli' / Se Buharin na- On je pripravljen vstopiti v blok ki imajo v najemu prostorno; ^ L°Powa bi Pri aretaciji,in bo tam dokaj tehten sumand. domovanje z razsežnim vrtom.j . -;,S da 1° fizično odstrani >a bi bilo bolj jasno \ j/^a. Stalina treh ■ir^Hki*-,."*11 najugled-i *V> W ! in sovjetskih ,>L ,H ki se naj- dokaj Še do Cerkvenikovih sem sto-j s Buharin je govoril o tretji mil, ^ dravil mater> kateri je , ki jo je treba pritegniti v blok, r ..... katerega so zbijali levi komuni- kot "svetovni nazor." Tisti komunisti seveda ne bodo postali nikaki rešitelji člo- človeštvu dal zadovoljstvo! Bog, daj da zmagamo skupaj z Rusi. A Bog pa daj tudi ko- In veštva. Saj je ves njihov pro-j munistom pravo spoznanje gram obsežen v dveh točkah: na srečo, so se v Rusiji v zad-farjem glave, kapitalistom pa njih letih že marsikaj naučili bogastvo vzeti .... Potem bo ter v poslednjih mesecih dobro pa življenje, da bo kaj! Nika- izmodrovali. kor ne bo, ki bi na delo priga- j Janez Hladnik. THE CALL TO THE COLORS! IS A CALL FOR DOLLARS Dig deep. Strike hard. Our boys need the planes, ships, and guns which your money will help to buy. Go to your bank, post office, or savings and loan association. Tell them you want to buy Defense Bonds regularly, starting now. .CNo v K ^SrS ki *tvo in zoper sovjetsko oblast. ^ Zato bodo v boju zoper Lenina naj bojujejo za . Z gornjim vlakom, ki ga vleče avtni motor, so prej preva-bolna noga naložila nezazeljem! M. ^ KanalsU zoni s pianta£ banane, sedaj pa ga vporablizjo sti — to so eserji, ki bodo seveda podpirali vsak korak, ki bo namerjen zoper strankino vod- <6 CSov nasProtniki le- J J V5(1(1 i 1 Postavljen V^ih klene blok z le (K tem- da se naj vjk-r ^ogajanja z le-- pcgajanja naj bi brezdvomno zavezniki. počitek, pa dobra ženica prav j vdano prenaša. Drugih rojakov pa nisem mogel najti, zato sem krenil nazaj proti Berazatequi in se oglasil pri Gomizlju, iskal Božeglava na levo in desno, pa sem našel I ameriški vojaki za prevažanje svojih potrebščin. ene strani Stukov Governer Burme tolaži domačina 8klenilo, da se j. UVj-v. na primerne ylade. Nastop *sil ob času pre Ko je Buharin končal pregled Slovake, Litvance, Poljake . . . teh svojih predpostavk, ki so se Za ljudi tukaj smo tako vsi e-telaj že začenjala oživotvarjati, na in ista kaša: "polacos" . . . sem ga vprašal: "Zakaj se ven-j Skokove sem srečno dobil do-aar tako važne izpremembe v raa in po njih našel še ostale politiki' leve komunistične frak- rojake, razen onih, ki žive čez železnico, za katere mi je že I primer šele sedaj izvem o na- preveč pozno postalo. Tako sem daljnem razširjenju bloka?" S3 oglasil pri Pavlovičevih, Ro-Na to mi je Buharin odgovo- žičevih, Mlačevih, ki so vsi do-ril, da mi ni treba, da bi se čutil ma iz Lokev pri Trstu, užaljenega, ker sem bil na poto-1 Kdaj bo konec tega viharja vanju in ker se morajo razun in kdo bo zmagal? to je sredi-tega taki sporazumi in taka po- šče zanimanja vseh. Saj pa tu- ■ • _ v... .. __1 ■ j: Kiti ^aUm' v skr S, pa levi eeer-! cije sklepajo samostalno, jaz na železnico, za katere k ^fc^in in Prošjan ' ----J-- --------- ----""""" 00 \o 1 WHvi Moskvo, ker je gajanja vršiti v globoki konspi- di imamo biti zakaj v skrbeh. ,05 ^ ■ov ^a utrdba le-Moskovski raciji; katero med drugim za- ker vemo, da gre za naš obstoj htevajo nekateri bodoči part- in je naše zaupanje trdno, da Prestrašeni domačin z Burme, ki ne ve, kam bi bežal pred napadajočimi Japonci, toži governer ju o svojih težavah. Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. Za st. clairsko okrožje je zastopnik: Mr. John Renko, 955 E. 76 St. Za coilinwoodsko in euelidsko okolico: Mr. John Stebla j, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 Za newbursko in zapadno okolico: Mr. John Peterka, 1121 E. 68 St., ENdicott 0653 STANLEY WEYMAN Rdeča kokarda Roman iz Velike revolucije DELAVCI IN DELAVKE! Ako se vaš sin, brat ali fant nahaja pri vojakih, spomnite se' ga ob priliki s kakim trajnim darilom, kot uro, prstanom, cigaretno škatljico, itd. V naši trgovini vam radevolje nudimo priliko kupiti na lahka odplačila, ako ste zaposleni. 934 E. 152 St. — DAVID'S — GLenville 8287 STRAN i ENAKOPRANVOST 10. marca, "Ah," je zategnil. "In kako, vraga, ste prišli v ta hlev, gospod vikont?" "Razbojniki so me naskočili!" sem zasopel. "Razbojniki!" Nezn a n e c je puhnil skozi nos. "Bežite, bežite, gospod, v naši ebčini ni razbojnikov." "Pa so bili vendar razbojniki," sem bedasto vztrajal na svoji trditvi. Preden sem se zavedel, kaj namerava, je — namestu odgovora — brez kake opravičbe segel z roko v žep moje suknje in potegnil iz nje mošnjo. Vzdignil jo je kvišku, da so jo vsi videli. "Razbojniki?" je rekel porog- Najprej sem mislil, da hoče reči, da 3e nemara motim kakor prej; obrnil sem žepe, da bi ga uveril. "Ne," je dejal še bolj suho. "Saj vidim, da jih nimate. Toda vprašanje je, gospod, ali ste jih vobče kdaj imeli." Pogledal sem ga. "Da, da, gospod. Kje so vaše listine?" "Pravim vam, da so mi jih vzeli!" sem kriknil ves besen. "A jaz vam pravim, da bo treba to šele dokazati," je odvrnil. "Dokler ne dokažete, ne pojdete nikamor. To je kratko in jasno, gospod." Skomignil je z rameni. "Brez listin ne pojdete nikamor. To je nepreklicno." ' Govoril je resnico: bilo je nepreklicno. Zaman sem mu dopovedoval, kako neumno je misliti, da bi si bil svojevoljno naložil vse, kar sem bil prestal, samo zato, da bi se izmazal za-stran papirjev; zaman sem ga vpraševal, ali ni stanje, v katerem so me našli, že samo po sebi dovolj očiten dokaz, da sem bil res ograbljen; zaman sem zahteval, naj mi pove, kako naj bi si bil. sam zvezal roke in se pokopal pod senom. In moje zatrdilo, z mojimi listinami brezskrbno potoval v Nimes, sem hodil po cesti sem ter tja. Brezdelje ki mu nisem mogel uiti, me je najhuje morilo. Čeprav sem se bil rešil iz smrtne nevarnosti, se vendar nisem mogel veseliti tega; nihče se rad ne sprijazni z mislijo, da so ga imeli brezvestno za norca. Tako je minilo nekaj dni. Siromašna krčma, v kateri so me zadrževali, se mi je nepopisno primrzila. Bilo mi je, kakor da se neumni seljaki kar naslajajo s tem, da me zasledujejo in nadzorujejo, kamorkoli se obrnem. Člani odseka so se da poznam krivca, ni bilo samo vsak večer zbrali okoli mene in bob v steno, ampak je celo še I so me zasliševali. Tako sem bed poslabšalo moj položaj. "Res?" je zategnil porogljivo. "Nu, prosim, kdo pa je bil?" "Tisti lopov — Froment! Fro-ment iz Nimesa!" "Saj ga ni v tem kraju." "Kako da ne!" sem odvrnil. "Včeraj sem ga videl na svoje lastne; oči." 4 "Tedaj vemo, koliko je ura," je s čudnim nasmehom odvrnil Kdo pa ste," sem vprašaijpredsednik odseka "To nam je ogorčeno, "kdo ste, gospod, da dokaz dat bi štorih veliko na-° .. . . 'noli-n pp hi sniistili p-nsnnrla. vi- ljivo. "Dvomim, gospod, zelo, ustavljate potnike in vprašujete'Pako- če bi gospoda vi dvomim!" Osuplo sem gledal mošnjo; nato sem mehanično segel v žep ter izvlekel zaporedoma še nekaj j stvari. Mož je imel prav. Napadalci niso bili razbojniki. To-bačnica, žepna ruta, ura z o-beski, nožič, zrcalce in zapisnica, vse se je našlo! "Zdajle mi je prišlo na um, da sta ostala v hiši dva kovče-ga," se je mahoma oglasila gospodinja. "Gotovo sta last tega gospoda." "Moja sta!" sem vzkliknil. "Moja sta! ... A povejte: kaj je Z damama, ki sta bili z menoj? Menda se nista odpeljali?" "Tri ure bo, kar sta na poti," je odvrnila žena, mereč me z očmi. "Prisegla bi bila, da je gospod z njima. Toda ko sta odrinili, je bilo še mrak in človek se tako naglo zmoti." Misel, ki bi se bila morala že prej oglasiti, me je nalik bodalu zbodla v šrce. Segel sem v notranji žep svoje suknje in izvlekel — prazno roko! Odlok, tisti odlok, ki sem se toliko zanašal nanj, je bil izginil! Vzkriknil sem od gneva ter pogledal okoli sebe kakor iz uma. "Kaj je?" je rekel tisti, ki me je prej iz^raševal. "Moje listine!" sem vzkliknil škripa je z zobmi, zakaj tisti i mah sem se osvestil, kako ne-smramno so me bili ukanili. "Moje listine!" "Nu, kaj je z vašimi listinami?" "Izginile so! Ugrabili so mi jih!" "Res?" je rekel suho. "To bo treba šele dokazati, gospod." konta izpred oči. Držal je besedo: ko sem sto- po njihovih listinah?" "Predsednik krajevnega odse-j ka," je odgovoril. ; pil v krčmo, da bi sedel k ognji- "Menda ne mislite," sem vzro-jšču in v miru premislil svoj pojil, "da sem si sam zvezal roke ložaj, sta šla dva izmed seljakov in sem se nalašč dušil pod tem z menoj; in ko sem se vrnil pred senom?" j prag ter žalostno spustil oči po "Ničesar ne mislim, gospod," | cesti> sem ^gledal pokra j S(*e neprilike, mi je še bolj ubijal me je mrzlo zavrnil. "A naša!dva druf' ka*°r. da ^ zrasla . , ,. m • , • 1 iz tal. Kamorkoli sem sel, po-vas je ob cesti v Turin, kjer/ . . : , . J . i^xu; 1 vsod so mi bili za petami, in ce biva vojvoda Arloiski in zbira , , c v Nimes i sem se malce preveč oddaljil od hiše, me je gotovo kdo po- no životaril v pustem hribovskem naselju, med tem ko se je onkraj gora vznemirjal svet in je vsa Francija drgetala od nestrpnosti; ni mi bilo dovoljeno, da bi bil odšel za Denizo in videl, s kakšnimi spletkami mi izkušajo odtujiti njeno srce! Svojega konja sem bil pustil v Millauu; tamkajšnji krčmar je bil obljubil, da mi ga pošlje čez je, mirno gledali, kako se pobi-1 biti drugače. A razlika je rajo na noge? Kje so v tem tre- da to pot kri ne bo teKf nutku škofje in kapetani, kanoniki in kardinali ? Kje so zemljišča, ki so nam jih ugrabili? Izgubili so jih! Kje so desetine, ki so nas zanje izžemali do krvi? Vzeli smo si jih nazaj! Kje je sv. Štefan, ki so preganjali njegovega očeta? Z nogo jim stoji na glavi! In naj jim dovolimo, da nas pridejo po vsem tem še izzivat s svojimi procesijami in maliki? Ne, gospod, tisočkrat ne!" . "O tem vendar nihče ne govori!" sem oporekal z negotovim glasom. "Še preveč govore o tem," je bil strogi odgovor. "Povsod govore, v Nimesu in Montaubanu, v Arlesu in Avignonu! Mi hribovci smo videli že preveč neviht, kako so se zbirale v ravnini, da bi nas mogel kdo prevari-ti. Te pridige in procesije in matere božje, ki plakajo krvave t" na eni strani! (Dalje prii hodnjič) trpite, dokler ne pride kdo mi-j ko se nam osveta sama ponuja še enkrat kri! Čejebil<^v mo, ki vas bo poznal." i in se oblast naših zatiralcev ma-. krat tako, tudi danes i "Gospoda vikonta pozna gotovo mnogo ljudi," se je oglasila gospodinja. "Kakopak! To se ve!" je pritrjevala množica; člani odseka pa so se praskali po mečah in zadovoljno geldali name kakor na dragoceno stvar, ki jim je bila v veliko čast. Ta bedasta ničemurnost me je pripravljala v obup; a kaj sem mogel storiti? "Saj se vam tukaj dobro godi," je rekel predsednik čez nekaj časa. "Ali vam ne strežemo tako, da bolje ni moči?" "Vsekako vam je bolje, nego vam je bila pod senom," je pripomnil hlapec, ki me je bil z vilami sunil v nogo. Poslušalstvo se je zagrohotalo tej vsakdanji šali in odsek me je ostavil z opominom, naj ne bom neučakan, ker je potrpljenje božja mast. Katerikrat je postal razgovor v kuhinji ostrejši in nevarnejši: moji ječarji so me jeli zabavati z istorijami o nekdanjih prega- nekaj dni v Ganges. Nadejal njanjih protestantov - istori sem se ga vsako uro, tolažeč se z mislijo, da bo tisti, ki ga pripelje, lahko pričal zame, zakaj več ko petdeset ljudi je bilo v Milauu videlo moje papirje. Toda konja in njegovega spremljevalca ni bilo od nikoder in strah, da ne bi bile nastale zaradi izpustitve saintalaiških dam kake j jami, ob katerih mi je kri zastajala v žilah. "Ali menite," je časih vzkliknil kak pripovedovalec na koncu svoje zgodbe o strahotah, ki so jih preživeli njegovi dedje, "ali menite, da naj ostanemo po vsem tem križemrok? Ali misli- Zahvala za presenečenje, priredili nam v čast za letni jubilej. Zahvaljujeva se teljem, ki so bili navzoči ši peindvajset letnici za ga življenja. Veseli na . sva imela priliko jin jubilej v krogu 0 štovanih prijateljev. Vjjjj fy bilo še večje, ko bi se tudi najina sinova ]l Frank, toda ker se 11 i.; vojaški službi v CafflP Mississippi, jima m 0 ^ priti na praznovanje. . sta se priti, toda prf* to zaradi današnje dr® j P] ze. Zahvaljujeva se J^ ca. kateri nama je do srca so p Hvaležna sva sestn ,gat njenemu soprogu $, JjJm solze ... ali veste, gospod, kaj j ju, ki nam je Postreog da i S pomenijo- Kri pomenijo; kri in izvrstno godbq, ta , na vse sukalo, kot tudi 0c Louis Sadar Jr. tudi Ho nezadovoljneže —in v kjer snujejo zle naklepe in si , , , • s • j v , . rr i. ' tipal za komolec ter mi osorno pripenjajo rdečo kokardo. Zato, \ , . ustavimo vsakogar, kdor nima listni." "Toda kaj vendar nameravate z menoj?" sem vprašal, videč, da ga zijala, ki so stala okoli naju, občudujejo kakor pravega Salomona. "Zadržati vas, dokler se z listinami ne izkažete, kdo ste," je odvrnil. "Tako mi smrti božje!" sem dejal. "Nerodno je govoriti z vami. Ali ni nikogar, ki bi me poznal?" velel, naj se vrnem. Niti gora Aigoual, ki je dvigala svoje golo, ledeno čelo nad dolino, se mi ni videla trdnejša od njihove čuječnosti. Moja vznemirjenost je tako naraščala, da sem se časih kar bal za svoj razum. Ukanjen po gospe de Saint-Alais in oropan po Fromentu, ki je bil nedvomno zasedel moje mesto in je zdaj pogum. Predsednik krajevnega odseka se je v svoji trmoglavosti branil celo tega, da bi me s spremstvom poslal v Nimes, kjer bi me gotovo kdo spoznal. "Ne, rife," mi je odgovoril, ko sem prvič izrekel to željo. "Po- 2. uro popoldne na 1020 E. 77 te, gospod, da bomo ob tej uri, St. Išče se hvaie ^ žensko za splošna hišna opra- E"ake ^^ prank ^JJdrj vila, za dva dni v tednu; samo na r< m ' e -je ^SiU 2 odrasli osebi v družini. Zgla-j^fj^3ter njih siti se je v sredo, četrtek ali j a' R ^na za ^ ^ petek, med 11. uro dopoldne inl£rances in ^ 5 Nadalje se zahvalj^. \ Čuden prizor Ujeti Nemci Odlikovan pes Slika kaže prizor zajetja Nemcev in njihovega tanka v libijski puščavi. Japonci v kaši V BLAG SPOMIN PETE OBUETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA IN NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Frank Mahniča ki je preminil 10. marca. 1931 Žalujoča soproga MARY, in OTROCI, SESTRA in SVAK. Cleveland. O.. 10. marca. 1942. Na zapadni obali je bilo, kakor znano, prijetih več Japoncev. Na sliki vidimo ameriškega policista, ki odvafa enega teh Japoncev na varno. ^ Wm i Na gornji sliki sta ameriški policist in ameriški vojak, ki ^^M^mllmmmBmmBtm i stojita poleg napisa, na katerem Pes, ki ga kaže gornja slika, je svarilo, da leži tu neka ne-' je bil odlikovan s prvo odliko , razstreljena bomba. Slika je bila na razstavi psov v New Yorku. posneta v Los Angeles. V ROKAH VSAKEGA SLOVENCA V AMERIKI BI MORALA BITI - - - knjiga našega slavnega rojaka f^J^^flplPHH Louis Adamiča: nffl^B "Two-Way [^jfl^r JH Passage" ^V^^^H Cena $2-50 (Po pošti 10c več) Dobi se v uradu "Enakopravnosti," 6231 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. "To je knjiga, ki bi jo moral citati vsak Amerikanec," ... pravi Eleanor Roosevelt, žena predsednika Zedinjenih držav. KOLIKO STORITE ZA CANKARJEV GLASNIK! Če ste res napredni, pokažite to tudi z dejanjem. Cankarjev glasnik je napredna delavska kulturna revija za leposlovje in pouk. Priporočite svojemu prijatelju ali znancu, da si jo naroči. Za obstoj in napredek izobraževalnega časopisa je potrebno sodelovanje vseh, ki so za napredek! Cankarjev glasnik potrebuje zastopnikov, posebno še izven Clevelanda. Priglasite se! Pišite upravništvu, ki bo rade volje dalo vsa pojasnila. Naslov: 6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Naročilna nakaznica na Cankarjev Glasnik IME: _________________________________ NASLOV: _____________________________ Zastopnik: ----—--------------------- Plačal $__— " 1Q dečim posameznikom nam za njih navzoč**^ J ve: Družini Louis ^ pi ^ 'nu, družini Charles ^ : Mrs. Mary Vidmar } * družini Frank Ku&J^ » jMatt Kučer, dr^ ,ze, družim Jack in Mrs. Louis ^^ ^ Mrs. Charles Čeh, ^ J seph Trebeč, družini * p žini Frank Klun, Jojj ^ seph Simon, družim ^ ^ mec ,družini Frank ^ ^ žini Joe Glavič in ^ deli. v , Torej, še enkrat P1 la vsem! Frank in OblaTFurm^ Trgovina s P° Pohištvo in vse P° za do® ^ 6612 ST. CLAl^ HEnderson revmatičH^^" Dobite dolgotrajno, Pr''eXn\ji\o"' J fe Expeilerjem - čudovitim®^^J railjonov prodanih steklen«1 ; dobrodelnosti. Zahtevajtei ^ Pain-Expeller s Sidrom na SK lepo hišo za en^ sob in garaža. Lexington Ave., D" \ St. - Za hitro Ptf*r $4,800. — Pokli&te ENdicott 2681. General Electric General J Magic Chef, TapPe% kuhinji P 1 Imamo tudi P*11 . Cene J Anton D*' 15617 Wat«1; \o°. Ako & dobrega popravtf*'V% čevlje, pridite k ^ \ vovrstno delo. P°P\ p*1 re čevlje ter ^ ^ logo finih, novih ljev. Cene zmeren®' FRANK MAffV čete 16131 St. POLE ZA vam točno Cl Wm.J.K*n 984 E. od & (severno od p -i VSAKI P* ?% od 9 zjutraj d°e in v nedeljo P°P° aj<> I ki druge dni ^ /< h Posestniki si ^ so od $10. do f / stavno in natancw