Btev. 243. Trst, v soboto 31. avgusta 1912 Te5a| XXX* II. IZHAJA VSAK DAN ludi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične SteT. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, 1'ostojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele štev. po 5 nvč. (10 stot.) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave „Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in toiljivo v Trstu. epiNOsr Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. ., V edinosti je moc !" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aroonln« na nedeljsko Izdanja „EDISOSTI" atan«: xa oalo lato Kron 5*20, za pol lata Kron 2*60. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galatti 20 (Narodni d obi). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti štev. 20. PoStno-hranilniČnl ra?un 5tev. 841-652. TELFFON U 11-57, BRZOJAVNE VESTI. Parlamentarni položaj na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 30. (Izv.) Politična sezona se prične na Ogrskem dne 14. septembra z ministrskim svetom. Prihodnjega dne se poda ministrski predsednik Lukacs na Dunaj, kjer se udeleži skupnega ministrskega sveta, v katerem se definitivno precizira stališče napram novim zahtevam vojnega ministra, vit. Auffen-berga, posebno glede nabave novih jeklenih topov. Mimster Josipovich o razmerah na Hrvatskem. BUDIMPEŠTA 30. (Kor.) „Az Est« objavlja pogovor z ministrom za Hrvatsko josipovichem. Na vprašanje, pod kakimi pogoji bi bilo možno na Hrvatskem zopet uspostaviti ustavno razmerje, je minister izjavil, da je prvi pogoj to, da oni, ki se priznavajo za unioniste, to niso le navidezni unionisti temveč ta program tudi zastopajo pošteno in odkrito. Le potem bo možno na Hrvatskem doseči večino. Na vprašanje če je upanje, da bo kmalu možno sestaviti unionistično večino, je minister izjavil, da je od koalicije odvisno, če bodo na Hrvatskem uspostavljene ustavne razmere, katerih zgoraj ne žele nič manje, kakor zdolaj. Izgon regnikolov iz Pule. PULA 30. (Izv.) Danes je policija izgnala šest tukaj nastanjenih regnikolov, ker so se udeleževali agitacij razpuščenih ire-dentističnih društev „Edere" in „Circolo di coltura". Pok vanje nemškega državnega kance-larja na Moravsko. BEROLIN 30. (Izv.) Dne 5. septembra se poda nemški državni kancelar pl. Beth-raann HoIIweg v Ogrsko Gradišče, kjer ostane do srede septembra. O tej priliki bo imel nemški drž. kancelar tudi sestanek z ministrom zunanjih zadev grofom Berch-tcldom. Ministrska kriza na Bavarskem. BEROLIN 30. (Izv.) Tu so razširjene govorice, da se nahaja bavarsko klerikalno ministrstvo Hertling v veliki krizi. Poset ruskega carja na Francoskem in Angleškem. PARIZ 30. (Izv.) „Patrie" doznaja iz zanesljivega vira, da obišče ruski car prihodnjo pomlad francoskega predsednika in angleški dvor. Manifest kralja Ferdinanda na bolgarski narod. SOFIJA 30. (Kor.) Uradni list objavlja manifest, ki ga je kralj Ferdinand izdal na narod o priliki jubilejnih slavnosti. Kralj izraža v tem manifestu svoje veselje na občudovanja vrednem napredku Bolgarije v zadnjih 25 letih, proslavlja politično modrost in velike sposobnosti bolgarskega naroda, ki so državi vzagotovili časten sedež v ci-vilizovanem svetu. Kralj izjavlja, da je srečen, ker Je tudi on pripomogei skromni del k tej veliki kulturni povzdigi, ter se zahvaljuje konečno za čutstvo ljubezni in zvestobe, ki so mu bila izražena o priliki 25 letnice kar Je zasedel prestol. Upor v kaznilnici. LODŽ 30. (Izv.) Listi javljajo iz Pjotr-kova: Radi slabega ravnanja in slabe hrane v tukajšnji kaznilnici, so se uprle jetnice. KaznilniŠkl stražniki so bili prešibki, da bi ukrotili zbesnele ženske, ki so udrle na dvorišče. Poklicati so morali policijo in pozneje celo vojaštvo, ki je oddalo salvo proti upornicam. Nekatere ženske so udrle proti vojakom in iztrgale nekaterim puško iz rok. Štiri ženske so ubite, sedem jih je težko in šestnajst lahko ranjenih. Voditeljice upora so zaprli v posamezne celice. Nekega stražnika, ki je pomagal ženskam, so aretirali, ječa je vojaško zastražena. Homatije na Kitajskem. LONDON 30. (Izv.) Tukajšnji listi prinašajo alarmujoče vesti iz Kitajske. „Daily Telegraph* javlja iz Pekinga: Položaj se vedno bolj poostruje. V Tong Čenu so se uprli vojaki. Uporniki ropajo po mestu. Mesto je v razvalinah. Uporniki so uprizorili med prebivalci pravcato klanje, ter korakajo proti Pekingu. Vlada je ukrenila vse potrebne varnostne odredbe ; odposlala je proti upornim vojakom topništvo in oddelke strojnih pušk. Na okopih Pekinga so postavljeni topovi, da odbijejo napad upornikov. Juanšikai nima tu nikakega zaupanja, vsi znaki kažejo, da stoji Kitajska pred novo meščansko vojno. Turško - italijanska mirovna pogajanja PARIZ 30. (Izv.) Kakor doznavajo iz privatnih vestfj, se podajo italijanski udeleženci mirovnih pogajani na italijansko mejo, kjer se snidejo z italijanskim ministrskim predsednikom Giolittijem, da mu poročajo o teku pogajanj ter da dobe od njega novih inštrukcij. O klanju v Sandžaku. BELIGRAD 30. (Kor.) Iz Sienice in drugih krajev na mejo pribegli prebivalci se zopet vračajo v svojo domovino, ker so v Sienico prišli turški vojaki in je zato tam nastal mir. Boj na grško turSki meji. ATENE 30. (Poročilo atenske brzojavne agenture.) Turški vojaki so včeraj napadli dve utrjeni obmejni stražnici. Pri tem sta bila ubita en grški orožnik in en gršld vojak. V drugem spopadu sta bila ubita dva turška vojaka. Vojno ministrstvo je odredilo ojačenje obmejnih straž. Uvedena je stroga preiskava.___ O cvetličnih dnevih. Napisal Milko Naglič. Amerikanska navada, iti z dobrodelnimi prireditvami iz dvoran na ulico, je postala tudi v Evropi usueina in v obliki „cvetličnih dnevov" naravnost priljubljena. Saj združuje cvetlični dan v prijetni družabni obliki zabavo za kupovalce in prodajalke. Kdo se ne bi ženiral ljubke ponudbe srčkanih prodajalk kvitirati le s hladnim „hvala", kdo se more ustavljati ljubeznivemu napadu prodajajoče dame? In še celo člani meščanske družbe med sabo! Vsak koketoi pogled se mora plačati s šopkom cvetk, vsak nasmeh, vsaka beseda nas sili, da vedno in vedno odpiramo denarnico in to še s smehljanjem, z galantno zahvalo prodajalki. V predmestjih se vrši vse resnejše, enostavnejše. Ponu ba, obolus, slovo itd. vedno enako. In vendar nikdo ni brez cvetke I Ženica, ki gre pol ure daleč, da PODLISTEK Osvit. Slike iz tridesetih let. Spisal Ksaver Šandor GJalskl. — Prevel A. E. — Cerovič ga je pazljivo poslušal, vendar pa je želel, da bi mu Ivan povedal kaj o svoji pustolovščini z gospo Burgha-venovo, kako se je ločil od nje, da — in tudi to še, kje je bil z lepo gospo — končno, ali jo še ljubi in ali ve, da se je krasna Madlena omožila medtem ? Toda ni se upal vprašati prijatelja. Ta je bil tako zamišljen, da ga ni hotel prekiniti, a bal se Je tudi, da bi ga Ivan imel za lahkomiselnega dečka, ki ne pojmuje svetosti in velikosti teh novih idej. — Sreča, sreča, da sem prišel tjakaj I — se je prekinil Ivan sam. — Vidiš torej, tako se uresničuje staii pregovor o sreči v nesreči. Ko bi ne bi! predmlnole jeseni napravil one neumnosti — saj veš — (in tudi njega je oblila lahna rdečica ob teh besedah) — bi bil ostal doma, najbrž bi se b;l oženil — in ostal slepec sredi belega dne in bi ne bil videl sijajne luči slovanske, niti bi ne bil slišal glasu slovanskih vil. Res — sreča, da sem tedaj zapustil Zagreb. — Oprostiš mi — amice I?ica — da te vprašam, toda tu so se take neumnosti blebetale o vsej stvari — generalovka Li-bendorfova je pripovedovala cele romane — no da — ko si nenadoma odšel in nihče od nas ni slutil ničesar? — se je po ovinkih približeval Cerovič svojemu vprašanju. — Ves svet je mislil, da vzameš Madieno, da si zaročen, a potem si izginii. — Ne jezi se, prosim te! Ali sem te razžalil ? Na Ivanovem obra:u se je zares poka- zal nezadovoljen, tmuren oblak, in mračno se je zagledal predse, ne govoreč nič prvi jtrenotek. Cerovič se je v svoji dobroti že jbal, da je razžalil prijatelja in je z nemirom v duši pristopil k oknu, gledaje na ulico, kjer so se otroci hrupno preganjali za nekim norcem. — Ljudje seveda vse zavlačujejo in pretiravajo — |e začel Ivan in se vsedel na ozek divanček ob steni. — Vem dobro, da sem v očeh vašega sveta pustolovec, ki sem se pregrešil proti božjemu zakonu in ki — ah — nočem napre) I — Da — res sem se spotaknil in nočem se opravičevati, ali delati nedolžnega. Pogrešil sem, pogrešil. Mea culpa — a končno me ]e zadela tudi kazen — izgubil sem po svoji neum-aosti Madieno 1 — Ali misliš, da lahko prenašam to? Toda kriv sem — zato moram tudi trpeti. Ali bog Je milostijiv — in mi Je kupi za par vinarjev ceneje, ne pomišlja dati za cvetko dvajsetice. — Resnično lepo in zanimivo je prisostvovati cvetličnemu dnevu v naših velemestih. Ce pregledujemo namene cvetličnih dnevov, vidimo, da se po največ vrše te prireditve za dobrotvorne namene. Letošnji dunajski cvetlični dan je bil posvečen dvanajstim dobrodelnim društvom, ki skrbe za bolne otroke in najrevnejše sloje. Graški cv?*lični dan pa bi se naj vršil za dojenčke, ki pogrešajo domačega oskrbovanja. Lepi so ti nameni tam, kjer je preskrbljeno na drug način za vsakdanje narodne in prosvetne potrebe in zahteve. Drugače pa je pri nas, ko celo naše najvažnejše kulturne ustanove komaj žive in še to le od domoljubnih prispevkov naprednih Slovencev. V tem boju za obstanek ne moremo skrbeti za vzvišene naloge socijalne ljudomilosti, saj zadošča naš trud komaj za izvrševanje naših najvitalnejših narodnih nalog in to tem bolj, ker nemški šovinizem v naših obmejnih mestih ali direktno aH pa pod krinko „ubogih otrok" zbira za „Sudmarko" in „Schul-verein", ki je od letošnjih koroških in štajerskih nemških cvetličnih dnevov prejel neverjetno visoke svote, ki dosegajo 100.000 feron. Zato je pri nas popolnoma naravno, da so izdale „Branibor", „Družba sv. Cirila in Metoda", „Organizac'ja svobodomiselnega dijaštva" in „Slovenska Sokolska zveza" oklic na ves narod, naj se v letošnjem septembru vrši po vsem Slovenskem v vsakem kraju cvetlični dan v korist obmejnim šolam, sokolski narodni organizaciji in revnemu dija-štvu, ki študira na nemških šolah v tujih krajih. Ko bomo imeli vse, česar smemo kot člani „kulturne države" zahtevati, tedaj bomo v svoji priznani požrtvovalnosti lahko sledili lepim humanitarnim vzgledom srečnejših sosedov. Pri Nemcih Je postala uavada, da se samo gotova vrsta, po večini umetno izdelanih cvetic prodaja pri takem cvetličnem dnevu. Tako se je letos prodajal na Dunaju le rumeni narcis, v Monakovem Šipek, v Gradcu šmarnica itd. Kakor pa je ceno, če se naroča toliko stotiscčev umetnih cvetk na enkrat, vendar so stroški le še veliki, in so znašali v Monakovem pri 65 000 M čistega dohodka celih 30.000 M. Zato so v manjših krajih začeli s prodajanjem svežih cvetk, posebno, če se jih lahko brezplačno dobiva v zadostni množini in primerni kvaliteti. Na ta način se je vršil lani ljubljanski cvetlični dan in letos cvetlični dan v Celovcu, na Bledu in Semmeringu. Zelo dobra je bila tudi ideja avstrijskega mornaričnega društva, ki Je lani 18. avgusta po vseh svo-ii podružn cah v korist našega brodovja ter mornarskih vdov in sirot prodajal čokoladne bonbončke. Ne bilo bi torej napačno, če bi našo lansko ljubljansko cvetlično dnevno prakso modificirati v toliko, da bi vsaka narodna Slovenka, če osebno ne sodeluje, prispevala aH 200 cvetk ali 200 v stanljol zavitih finih bonbonov. Kar se tiče števila prodanih cvetk so zanimive številke: Na Dunaju so imeli 2 milijona cvetk, ki so jih razprodali že do opoldneva, v Gradcu so letos do opoldneva prodali 170.000 umetnih šmarnic in v Celovcu, kjer so imeli pripravljenih 30.000 dal priliko, da operem svoj greh, a operem ga, ako bom imel odslej samo eno ljubimko, eno zaročnico — in to je naša slovanska vlia 1 Cerovič ga ni prekinil in ni rekel nič. Ivanu pa bi bilo prav, da ga je Juro hotel zopet vprašati! Obvzela ga je ona mlade-niška potreba, da se porazgovori in odkrije vso notranjost in z resničnim pripovedovanjem ublaži črno sliko, ki Jo ima prijatelj morda o njem po pripovedovanju. — In ti si verjel oni stari klepetulji? — je začel zopet Ivan. — Kaj bi verjel 1 — je odgovoril Cerovič živahno. — Nasprotno, branil sem vedno tebe in gospo. Kjer sem mogel, sem celo zanikal vse skupaj. — Ha — ha — hal — O moj dobri Jurica! — je ginjeno vzkliknil Ivan in prijel prijatelja za roko. — Tega ne bi bil smel, niti moral. Končno — resnica je resnica. Jaz Je niti ne bom tajil. — Torej, kaj je in kako Je bilo ? — je ušlo zopet Ceroviču. — Kako je bilo! — Je vzdihnil Ivan, živahno vstal z divana ter začel razburjeno korakati po sobi. — Spoznal sem Berto pri Madleni. Ona Je bila prva, ki jo je z lepimi besedami omenjala pred menoj. Duhovita in elegantna Nemka Je popolnoma očarala Magdaleno In kmalu nato tudi mene. Ali ne cvetk, so jih poprodali že ob 9. zjutrajV Ljubljani smo lani pri še nezadostni organizaciji te prireditve predali okoli 20 000 cvetk. Letos jih bomo rabili najmanj 30 000. Kar se tiče financijalnih uspehov, so cvetlični dnevi najcenejša prireditev in dajo do 92% čistega dobfčka, kakor smo ta rekord dosegli lani v Ljubljani. Nasprotno pa so ljudske veselice s paviljoni, godbami itd. zelo drage. Tam znašajo stroški priprav in vsega aparata s/s vseh dohodkov in Je torej čisti dobiček približno za 7, manjši, kakor so stroški. Jubilejna veselica družbe sv. Cirila in Metoda dne 3. julija 1910 v L«ub-Ijani Je izkazala n. pr. prejemkov 20 623 K 11 v, Izdatkov pa 14 452 K 87 v. Zato so se tudi iz praktičnega stališča tako priljubili cvetlični dnevi, ki so dali n. pr. letos v Londonu 600.000 K, na Dunaju 1. 1911 190.000 K in letos 300 000 K ter v Monakovem letos 65.000 K čistega dobička. (ZvrSetek pride.) t Grof Henrik Calice. Umrl je v Gorici v visoki starosti 81 let Jeden izmed bivših najboljših avstrijskih diplomatov. Grof Henrik Calice se je redil 1. 1831 v Gorici, obiskoval je tukajšnjo gimnazijo in vseučilišča na Dunaju, v Heidel-bergu in Parizu. Pričel Je svolo konzularno karijero v Carigradu, od 1. 1859 do 1864 Je bil konzul v Liverpoolu, nato Je prešel kot akreditiran poslanik na kitajski, sijamski in japonski dvor. Imenovan je bil vsled zaslug generalnim konzulcm v Bukareštu in dobil je tem potom naslov barona. L. 1878 ga je cesar imenoval tajnim svetnikom in postal je sekciiski načelnik pri ministrstvu zunanjih zadev. Ze dve leti pozneje je bil premeščen kot poslanik v Carigrad, kjer Je ostal celih 26 let. Carigrajsko poslaništvo je med avstrijskimi najbolj delikatno poleg petrogrsj-skega in zaradi velikih nalog, ki jih je grof Calice izvršil na tem mestu tekom četrt stoletja, je dobil podedujoč grofovski naslov. Zadnja leta svojega življenja |e preživel v St. Petru pri Gorici in se je jako intenzivno bavil s furlansko literaturo. Mestni svet tržaški. Svet. Černivec nadaljuje svoj obstrukci-jonlstičen govor. — Izjava Županova. Ob 8*5 zvečer je župan v navzočnosti 55 svetovalcev otvori! sejo. Od slovenskih svetovalcev so bili navzoči: Dr. Martinis, Miklavec, Pertot Josip, dr. Pertot Just, dr. Rybar, Sancin, dr. Slavik; opravičen Gorjup. Po prečitanju zapisnika zadnje seje, proti kateremu ni nobenega ugovora, je podal župan besedo svet. Č e r n i v cu, ki je nadeljeval svoj zadnjikrat prekinjeni govor. Večina — Je dejal — je še pri zdravju, to se vidi iz tega, da se še ne kaže prav nič zmučeno. Torej pa nadaljujmo! Mi socijalisti nismo nasprotni resni in temeljiti diskusiji o vodnem vprašanju. Toda nasproti sedanjemu predlogu veČine nam je prvi cilj : oviranje ! Očitate nam vedno, da nimamo pravice tako kritizirati Vaše predloge, češ da nismo tehniki. Res nismo tehniki, toda v svojih izvajanjih se vendar vedno oslanjamo na mnenja inženirjev Kinzerja, Ducatija, Planija in Gairingerja. Da, mogli bi citirati tudi popolnoma Vaše ljudi, Če hočete, tudi — ne bi mogel niti imenovati niti opisati onih čustev, ki jih je v meni pobudila krasna, umna in zvita Berta. Niti Madl.jna niti jaz nisva mogla biti več brez nje niti trenotek in veselila sva se temu, ali pa sva vsaj mislila, da je tako. K temu pa je prišel še ta nesrečni Tlvadar ! — In ta se je zdel srečnejši, če je videl Berto poleg naju. Tako je bilo, da so prešli dnevi In dnevi, da nisem bil na samem z Madieno, temveč sta bila vedno poleg naju Berta in Tivadar Bilo je celo navadno na izletih, ki sta jih prirejevala sedaj Berta, sedaj Tivadar — da sem bil jaz poleg Berte. In tako je nastala med nama neka Infmnost, neka vez, ki je bila znana samo nama — in — in mene je popolnoma omamila strast. Začel sem jo primerjati z Madieno — in Čase, ki sem jih preživel poleg ene in poleg druge. — In to je bil začetek nesreče za moje srce. — Dvajsetletnemu mladeniču je morala biti čarobnejša in zamamljivejša zrela, kras: a, romantična in svobodnjaška Berta — poleg tega burna in strastna žena, ki ni zahtevala od mene ničesar druzega nego ljubezni — nego pa Je bila čista, deviška Madlena, ponosna, sveta ia nepristopna — in kateri naj bi bil žrtvoval svojo svobodo ter se njej na ljubo vdal filistrskemu jarmu, kar se končno zdi zakon vedno tako mlademu človeku, kakršen sem bil jaz. (Dalje.) Stran TT. EDINOST" 3t. 243 V Trstn. dr?p 31 avgusta \ 9 :2 Vašega Rossettlja, ki ste mu še po smrti ta projekt pravi z a k I a d, ki zasluži, da delali velike krivice, seveda ne kot tehnika.; se ga dvigne, tudi če se rešitev vodovod- Vsi se v svojih poročilh sklicujete na; nega vprašanja nekoliko zavleče, svoje inženerje, kakor Vio, Piacentini, Brai- Na to — ob 9 in pol — je prekinil dctti itd., ki so morda kot taki izvrstni, župan govornika, Češ, da bo lahko nadalje-vendar jih oni prej imenovani, na katere se val na prihodnji seji, kl bo sklicana črez 8 mi oslanjamo, prekašajo. Nato Je pričel govornik citirati brošuro inženerja Kinzerja, graditelja dunajskega mestnega vodovoda. Ponavljal je pri tem večinoma stvari, ki smo jih že slišali. Govornik ni za noben načrt, on je le za gotov sistem, namreč za zistem vodovoda, ki je napeljan z visokega, da voda pada in da dni pismeno. H koncu je župan prečital sledečo izjavo: V teku razprave o novem vodovodu se je pokazalo, da vlada še mnogo nejasnosti in netočnosti v tem vprašanju. Da se dvomi odpravijo in dožeae pravo, je župan sklenil poklicati inženirja Kinzerja z Dunaja in je ni treba dvigati. Proti predloženemu ti- j schenkela iz Gradca, ki sta že oba vljudno mavskemu je pa predvsem zato, ker večina obljubila, da prideta in podasta ustmeno po- ni niti dokazala niti skušala dokazati doslej, da ni mogoče priti do boljše vode, nego je draga in umazana timavska. Dunaj se svojimi dvemi milijoni prebivalcev potrebuje gveta *§,|e po 4 zastopnike. Povabljena dnevno 326.000 ms, Trst, ki tvori le 10 de .5osta fud,J i Jastopnik namestništva, 1 na-Dunaja, bi torej potreboval 32.600 ms mestništveni tehnik ter 1 zastopnik polje- jasnila mestnim svetovalcem. V to svrho bo sklical župan prihodnji teden anketo, h kateri naj vsaka izmed treh strank mestnega dnevno. Na pitno vodo in vodo za Javne namene pride na Dunaju od vse porabljene vode 160,000 m8 dnevno, torej manj ko 80 litrov na osebo. Za Trst pa se zahteva 200 do 250 litrov za osebo na dan. In na Dunaju se tako malo vode porabi, ker je draga; stane namreč kubični meter 15 vin. Kaj pa bo šele v Trstu, kjer bu voda že po sedanjih računih, ki so šele na — papirju, stala 19 vin. kubični meter, a bo v resnici stala tudi dosti več. V proračunu za timavsko vodo vidim namreč, da manjka mnogo postojank: na pr. sklad za vzdr-žavanje oziroma obnavljanje napeljave. Sem za sistem padajoče vode, ker — kakor izhaja iz zgledov, ki sem jih zadn|ič navedel iz Nemškega — je voda cenejša tam, kjer je napeljana z visokega, dražja tam, kjer je napeljana z nižine. Citira Mo-nakovo. Dunaj je skrbel pri svojem najnovejšem vodovodu le za 33 let (do I. 1943) naprej. V Trstu pa Je potreba seveda skrbeti do tedaj, da bo mesto imelo pol mlliiona prebivalcev. Mi slcei želimo mestu, da se razvija in mogočno razraste. (Proti dr. Ryba?u :) Posl. dr. Rybar se že smehlja, češ, mesto se bo pomnožilo z doseljenci iz slovenskih krajev, in tedaj postane iz slovenske manjšine večina! Toda priseljenci bodo pro-letarci 1 Edina prednost Timava je, da ima dosti vode. Pa kaj nam je treba toliko vode, če je ne bomo rabili. Celo po Kinzerju nam ne bo treba, čeprav se mesto razmnoži, več nego kvečjemu 6000 m3 na dan. Kinzer tudi konstatira dejstvo, da je Timavo zelo umazana. So nekateri časi v letu, ko se sploh Timava ne more očistiti. Takih .nesrečnih" dni je za Timavo povprečno 100 na leto. Poročilo, ki ga je sestavilo kemično pi eskuševališče v Berlinu, je, kakor tudi dosiedno Vaše časopisje, ugodno za Timavo. Tako ugodno (ironično), da bora jaz predlagal svoji stranki, da ga natisne v 10.000 izvodih in razpošlje po hišah! Pri tem je omenjal novega filtra ob Ticnavi, ki ga je po njegovem mnenju postavila občina. Župan pojasni, da je novi filter privatna last Reka ima pri izlivu v Škocjanu 35.000 kub. metrov na dan. Del Reke se^ izliva pri Sv. Ivanu ra Vrdeli, del pri Čedasu ob Barko vijah, del pri Brojenci. Od kod torej voda, ki prihaja ven pri Timavu? To je voda, ki se zbira na celi kraški planoti med Gradiško-Herpeljami-Divačo in Komnom. Bog ve kake tvarine prinaša ta voda s sabo in uogve če nam Timava ne prinese v Trst legar (tifus), ki že sedaj pri nas tako razsaja. In kdo ml more potrditi, da ni ta legar ravno iz Brojence? Protofizik: Jaz! Ć e r n i v e c: No, če rečete Vi, bo že res. Kinzer nadalje pravi (čita): da Timava prinaša s seboj letno po 400.000 kg blata. Da, gospoda, ob gotovih prilikah privleče do 10 vagonov na dan s sabo! In v takih slučajih se bodo po Kinzerjevem mnenju pokazale ogromne težave; potreba bo even-tuelno celo zaustaviti napeljavo vode I Poleg tega bodo stroški za čiščenje seveda dosti dražji. Po Kinzerjevem računu bodo znašali vzdrževalni stroški toliko, kolikor odgovarja obresti kapitala od K 12 000.000! To umazano in drago vodo nam torej hočete pripraviti, dočim imamo n. p. v Reki izvrstno in cenejšo vodo. Kinzer konstatira pri Timavu sledeče prednosti: 1) velika množina, 2) bližina (26 km), 3) dovoljenje bi se hitro vdobilo ; slabe strani: 1) 100 dni v letu je moten, zato potrebna vedna filtracija, združena z velikimi težkočaml, 2) veliki zdrževalni stroški. Glede napeljave vode iz reke Bistrice in umetnih jezer ob Reki, konstatira Kinzer sledeče prednosti: 1) izvrstna izvirna voda, 2) tekla bo sama vsled lastne moči do Trsta in bo 3) lahka napeljava na najyišje točke Trsta in okolice. Slabe strani tega projekta pa so: 2) velika oddaljenost (49 km), 2) velika odškodnina, 3) povprečno le 50 m® na dan, 4) dovoljenje bi se ne moglo dobiti hitro. deljskega ministrstva. Slovenska in socijallstična manjšina, ki nimata v svoji sredi tehnikov, smeta pritegniti h razpravam po enega tehnika, ki vživa njih zaupanje in ki biva v Trstu. Seje bodo zaupne in neobvezne. O njih se bo vodil stenografični zapisnik, časnikarji bodo imeli dostop. Ob 9 40 zvečer |e župan sejo zaključil. Po seji so socijalisti pred magistratom demonstrirali, pa jih Je policija kmalu raz-gnala. Posebni vlak ki gre v nedeljo 1. septembra iz Ljubljane v Trst, vozi po sledečem vsporedu: Odhod iz Ljubljane ob 5. uri zjutraj. Prihod v Borovnico ob 5 28 „ v Logatec „ 6 02 „ na Rakek „ 6 30 „ v Postojno „ 6.51 , v Št. Peter * 7.10 „ v Divačo „ 7.38 „ v Nabrežino „ 8 11 „ v Trst „ 8.36 Posebni vlak torej vozi s hitrost|o brzo-vlaka, kajti iz Ljubljane pripelje v Trst v 3 urah 36 minut. Nazaj pa vozi: Odhod iz Trsta ob 12.20 po noči oziroma zjutraj 2. septembra. Prihod v Nabrežino ob 12.53 „ v Sežano „ 1.34 „ v Divačo „ 1.56 „ v G ar. Ležeče „ 2.15 „ v Št. Peter „ 2 38 . v Postojno „ 2.59 „ na Rakek „ 3.16 „ v Logatec „ 3.33 „ v Borovnico „ 3 53 „ v LJubljano „ 4.22 Cene vožnje so z vseh postaj sem in tje K 6 ali pa navadne cene, kakor pri poštnih vlakih. Navadni vozni listki se dobijo pri dotičnih poštnih postajnih blagajnah, listki po 6 K tur-retur pri kondukterju. Kdor se hoče pa tudi voziti s posebnim parnikom pri zabavni vožnji na morju plača 2 K in sicer šele na parniku ali pa med potjo pri rediteljih. Zabavne vožnje po morju se lahko vsakdo udeleži ter stane za posameznoj osebo 2 K, za otroke do 10 leta 1 K. Plača 1 se na parniku, oziroma pri rediteljih. Ker bo ta zabavna vožnja s posebnim parnikom; Jako imenitna, priporočamo vsem, da se;po-, služijo te izvanredne prilike, da se za zgoraj omenjeno nizko ceno udeleže tako obsežne i vožnje z elegantnim salonskim brzoparnikom, ki vozi ob 1. uri popoldne iz Trsta v Milje, i Koper, Piran, potem v G.adež, Grijan. Mi- i ramar, Barkovlje In nazaj v Trst. Parnik vozi 3 ure ter dospe še le ob 4 uri nazaj v Trst. _ Domače vesti. Opozarjamo, da Ljubljančani ne, pridejo ob pol desetih, kakor javljeno,; temveč že ob pol devetih. Zato treba da so naši ljudje zbrani pred južnim kolodvorom že ob osmih. „Slovenec* je na nečuven način osebno napal g. dr. Jedlowskega, namigovaje na nečastna dejanja. Na to |e prejel gosp. dr. Jedlowski cd od?etnlka gosp. d.ra R y b a r a nastopno pismo: Velecenleni gospod Dr. Jedlowski Trst. Drage volje konštatiram resnici na ljubo, da ste Vi zapustil mojo pisarno popolnoma prostovoljno, ker ste Vi na prošnjo prof. Mandlća vstopil v uredništvo takrat vstanovlfenega lista „Balkan*. Zavračam ob enem vsak dvom o po* štenosti Vašega službovanja v moji pisarni in Vas pooblaščam, da to pismo objavite. S spoštovanjem Dr. R y b a r. V Trstu dne 30. VIII. 1912. Ker „Slovenec* podtika d.ru Jedlovv-skemu židovstvo, konstatujemo, da Je ta gospod katolik in sin katoliških starišev. Nasproti drugim namigovanjam konstatujemo Zaradi velikih prednosti imenuje Kinzer1 Še, da Je g. dr. Jedlowski še danes odbor- inik političnega društva „Edinost*, „Dramatičnega društva* in društva „Strossmayer*. Končno izjavljamo: ker se je „Slovenec* podal na polje osebnih napadov mu ne bomo več odgovarjali. Nam so interesi tržaškega Slovenstva previsoki, da bi jih profanirali In oškodovali s takim načinom polemičnih bojev. Dr. Jedlovski pa si poišče zadoščenja pred porotnim sodiščem ljubljanskim. Osebni vesti. Včeraj sta dospela v Trst in se nastanila v ExeIslor Palače Hotel-u: turški general Esad paša in generalni auditor, sekcijski načelnik vojnega ministrstva Edvard Entremont z Dunaja. Dvorna vest. Nadvojvodinja Marija Josipa se je podala včeraj ob pol-dveh s sinom nadvojvodo Maksom na vladnem parniku Audax v Milje. Socijalnodemokratično bahašivo in železničarji. (Dopis.) „Zveza jugoslovanskih železničarjev* je predsinočnjim sklicala v veliko društveno dvorano v ulici Sv. Frančiška Asiškega javen shod jugoslovanskih železničarjev, da bi se objektivno, mirno in točno razjasnilo besno agitačno počenjanje v razsulu nahajajoče se socijalistične organizacije železničarjev, ki je zadnje dneve začela naravnost obupen boj proti „Zvezi*. Na dnevnem redu nahajajoče se vprašanje o 17 milijonskem predlogu socijalno-demokratičnih poslancev v zadnjem državno-zborskem zasedanju je privabilo jako mnogo železničarjev na shod, da slišijo pred vsem objektivno poročilo drž. posl. dr. Otokarja Rybara o postanku in usodi papirnatega socijalno - demokratičnega, 17-milljonskega predloga, zlasti, ker sc zadnji čas začeli socijalistični kričavi in hripavi agitatorji proti našemu poslancu strašiti med železničarji z brezvestno in nesramno zavitim očitanjem. N±m?n shoda, da izpodbije socijalistični agitaciji temelj, je popolnoma vspel. Na zborovanju je bilo navzočih okrog 600 železničarjev, med njimi tudi nekaj so-cijalnodemokratičnih radovednežev, ki so potem skušali nekoliko motiti drugače nad vse mirno in dostojno vršeče se zborovanje. Predsednik ZJŽ, I van Š k r j a n e c, je s kratkimi pozdravnimi besedami otvoril shod in takoj podal besedo drž. poslancu dr. O. Rybaru. V obsežnem, jasnem in vsakemu, tudi priprostemu delavcu razumljivem govoru je poslanec dr. Rybaf pojasnil razmere in ustroj državnega zbcra, temeljito in odločno je pred vsem zavrnil nečedno očitanje so-cijalnodemokratičnih agitatorjev, češ, da ni on pri glasovanju o goienjem socijaiisticnem predlogu pravilno postopal, da Je Imel pri tem posebne namene, zlasti z ozirom na volitve. V jasni luči Je pokazal neutemeljenost tth obrekovanj, ker se narodna stranka in niti on ne bojlta volitev, kakor socijalni demokratje. (Govor po stenografičnem zapisniku prinesemo v eni prihodnjih Številk ) Zborovalcl so sprejeli izvajanja dr. Ry-bara z veseljem In zadovoljstvom na znanje, kar je dokazala tudi na to s!edeča debata, kateri je socljalnodemokratični .frajtar" Jožef H1 a d n i k iz Nabrežine, ko je skušal omalovažiti vpliv Rybarevih stvarnih pojasnil o socljalnodemokratični politični taktiki nasproti narodnim poslancem prilil precej živahnosti in življenja ter izzival salve smehu. Mož se je med drugim povspel do očitanja na naslov govornika, češ, da je bil njegov govor za zborovalce — preučen!! Poslanec dr. Rybaf mu ni ostal dolžan primernega odgovora. Zborovalce so naravnost eiektrizirala njegova izvajanja glede taktike tržaških socijalistov nasproti slovenskim šolskim zahtevami Pošteno, odločno in trdo pa Je tudi Ivan Jaklič zavrnil gorenj j, sicer v nedolžno obliko zavito insinuacijo Hiadnikovo, kakor da so narodni železničarji neuki in neumni ljudje, ki da ne morejo „kapirati* takih govorov. V debato sta še posegla železničarja E r b e ž n i k in Loka r, nakar je predsednik shoda, Ivan ŠkrJane, po rešeni drugi točki dnevnega reda v mirnih besedah predočil železničarjem nečedno besnenje nasprotne organizacije, ki je zašla že tako daleč, da je začela z osebnostmi, pri tem pa milo Javka, da se mora posluževati takih bojnih sredstev. Volitve v delavski odbor pri c. kr. državni železnici. Iz krogov državnih železničarjev se nam poroča: C. kr. državna železnica je razpisala votitve v delavski odbor, ki morajo biti do 7. septembra zvečer dovršene. Dotične določbe, ki so izšle v uradnem listu dne 20. avgusta t. 1., določajo popolnoma (asno, da morajo načelniki osebno, ali kjer je to radi velikega števila delavstva nemogoče, po posebni zaupni osebi, ki izroči glasovnice posameznim delavcem in ]ih pri tej priliki pouči kakor jih treba izpolniti. Ta naredba pa se žallbog ne izvršuje, temveč se dogajajo posamezni slučaji, da dotični predpostavljeni ne izročajo glasovnic posameznim delavcem, temuč Jih pridrže; doličnim pa, katerim so glasovnice izročili, vsiljujejo socialno demokratične nalepne listke, po navodilu, ki so Jih dobili na socialno demokratičnem shodiču dne 28. t m., kjer je g. Kopač priporočal, naj delalo kolikor morejo, samo da zmagajo njih kandidatje. Priporočamo c. kr. ravnateljstvu drž. žcie«-nic v Trstu, da napravi red, in vse ene, Ki se proti uradnim določbam pregrtše, najstrožje kaznuje. Opozarjamo še posebno na nerednosti, ki se vrše pri progovzdrževah nem osobju v Sv. Soboti. Vsi narodni časopisi so naprošenl, da blagovolijo ponatisniti to notico. Tirolec, ki psuje slovenske železničarje s fčavi! V skladišču juž. železnice se nahaja neki uradnik, ki sliši na ime Ca-sagrande. Ta človek, Tirolec, Ima drzno čelo, ne samo, da delavce železničarje psuje s ščavi, temveč si dovoljuje to psovko tudi napram nižjim in višjim uradnikom. Mi slovenski železničarji napovedujemo temu Ti-rolcu: ako ni postal pameten s tem, da je prekoračil 40. leto svoje dobe, mu hočemo posvetiti, da se vzlic temu, da je Tirolec, nekoliko spametuje. Na naši zemlji se kratko malo ne puščamo žaliti od nikogar ! Če se gospod Casagrande ne more odvaditi psovke „ščavo", ker mu uhaja ob vsaki priliki — pa poskrbimo že mi, da se iznebi te... razvade. Ako bi se mu pa pri tem zgodilo kaj neprijetnega, bo že moral to pripisati samemu sebi. Torej: pamet v roko — gospod Tirolec!! Priprave za sprejem Ljubljančanov. Sinočnji „Piccolo della sera' javlja, da je oblast prepovedala namerovani kamcrfctični shod pod milim nebom pred južnim kolodvorom. Mi smo pa tozadevno doznali, da oblast italijanskega shoda ni prepovedala, ker ji sploh ni bil naznanjen I Italijani so torej napravili zopet enkrat veliko komedijo. Strašili so s praznimi topovi! No, naznanilo o napovedanem shodu je imelo svoj uspeh: „Giovane Treste" in „Pro CJtura* sta sfclicaia za sinoči sestanek, na katerem so se razdelile uloge posameznih ogorčenih „čitadinov". „A'pina", „Giovine Trieste", „Olimpia" in „Club Ciclistico* so odpovedale za nedeljo namtrovane izlete, ker bodo člani moraii demonstrirati o prihodu ljubljanskih gostov. Kakor vse kaže, misli ka-raora jutri spraviti po konci vse, kar leze in gre, da rešuje „ogreženo" patrijo. Ali so pajaci ti ljudje ! Saj bi morali vendar pomisliti, da tujci, ki pridejo v mesto, puste tu mnogo denarja ; mesto da bi se torej veselili gostov, jih odganjajo! Opozarjamo ponovno naše ijud', naj se zberejo na južnem kolodvoru že ob 8 zjutraj, ker vlak z Ljubljančani pride že ob pol devetih in ne kakor Javljeno, ob pel desetih. Tragična smrt vred-ega moža. Iz Škednja: V predminuli noči je v plavžih kranjske industrijske družbe prijel stroj delavca Jakoba Godino In ga raztrgal, da je ostal mož mrtev na licu mesta. Pokojnik je bil priprost mož — ali pošten In vreden mož in v narodnem pogledu kremenjak. Zato in pa radi tragičnega načina, kakor je pokojnik sklenil svoje življenje, je ta nesreča pretresla vse naše ljudstvo. Splošno in globoko sočutje se obrača očetu ponesrečenca, ki je pred kratkim praznoval svojo zlato poroko. Res tragično naključje! Pred kratkim pravi narodni praznik v največje zadoščenje vrednemu starčku, sedaj pa žalovanje po na tak krut način izgubljenem sinu. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 4-30. Slovansko delavstvo! Prejeli smo: Z ozirom na to, da je vlada, kakor že znano, prepovedala popoldanski obhod, je vložila „Nar. del. organizacija" prošnjo na pristojno mesto, kjer |e dobila dovoljenje, da se bo višil odhod lahko Izpred gostilne „Kosič" pri Sv. Jakobu, ul. Sv. Marica 19, po ulici Sv. Marka okolu cerkve na vese-ličnl prostor k „Jadranu". Manilestacijski shod v .Nar. domu* je dovoljen, dovoljen pa nI pred „Nar. domom" In to z ozirom na promet. Sprejem Ljubljančanov je dovoljen Istotako. Opozarjati pa moramo, da dospejo Ljubljančani že ob 8 30 zjutraj v Trst, južni kolodvor. Za to Je potrebno, da se zberete, slovanski delavci, že ob 8 zjutraj pred Južnim kolodvorom, da nam nasprotniki, ki sklicujejo ravno tam protestni shnd, vnamejo prostora. Popoldne bo zbirališče pred „Kosičem" pri Sv. Jakobu in sicer točno ob 3 popoldne. Ob 4. pop. pa prične velika ljudska veselica pri »Jadranu*. Slovansko delavstvo! Jutri ob 8 zjutraj na južni kolodvor! Vsak naj se vede mirno! Hočemo manifestirati dostojno in mirno. Mi ne izzivamo, pač pa je naša odločna zahteva, da .>e tudi nas pušča pri miru. Manifestirajmo (utrl kakor izobraženi, kakor zavedni delavci ! Iz Škednja smo prejeli: Obletnica zastave pevskega društva „Velesila" v Skednju se bo vršila, — kakor že davno določeno — piihodn|o nedeljo popoldne. Ni torej resnična vest, ki jo Je priobčilo v „Edinosti" strokovno tajništvo NDO, ceš, da Je „Velesila" radi petletnice NDO odložila svojo prireditev. Ni mogla tega radi zapoznele letne dobe, ka|tl msl-dnfa nede!|a Dne 8. septembra t. L velika PEVSKA SLAUNOST UR£RSff no Prošeku V Trstu, dne 31. avgupta 1912, EDINORT'4 St. 243 Str^n Ilf. je že okupirana po veliki pevski slavnosti ra Prošeku. Ker bi raogla omenjena, resnici ne odgovarjajoča vest strokovnega tajništva provzročiti našemu društvu materijalno škodo, opozarjamo, da se bo prireditev „Velesile* vršila v nedeljo. — Po vda r jamo pa še enkrat, da so razmere tako nanesle, kajti nikdo ne more našemu društvu odrekati priznanja, da je vsikdar — če je bilo le možno — šlo bratskim društvom na roko ter nastopalo na njihovih pri reditvah. Gorenjčeva papirnica in knjigotrž- nica se je preselila v nove krasne prostore v ulici Caserma nasproti kavarni „Com merclo*. Trgovina se otvori zopet danes zvečer. Opozarjamo vse, da se udeleže v obilnem številu slovesnega sprejema Ljubljančanov, ki dospejo s posebnim vlakom v nedeljo dopoldne ob 8 36 in ne ob 9, kakor je bilo prvotno nameravano. Torej bodite vsi že ob 8 in pol na južnem kolodvoru. Mednarodne konjske dirke na Mon-tebello. Jutri, v nedeljo 1. sept, se prično na uzcrnem dirkališču Montebello konjske dirke v trab. To bo drugi letošnji .meeting" (sesta nek) tega športa, ki je našel pot v vse sloje tržaškega meščanstva. Prijatelji športa pridejo na svoj račun že radf vdeležbe mojstra Barbetta, ki letos dosegel rekord s zmago v dveh ev ropskih „Champfons hip", t. J. v Faenzi in Badenu pri Dunaju, in to s svojim ameri kansklm žrebcem „Cjdero". Tudi jutri, na oirki „Premio Rossi*, bo skušal izkazati se prvaka, kar mu bo pa precej otežkočal drugi mojster-vozač, g. Eglsto Tamberi, k? bo vcdil francozkega konja »Fred Lejrburn" Ta ima precejšno gotovost, da izide iz te borbe kot zmagovalec, ker je takorekoč za to dirko prihranjen. Začetek dirk je ob 2 pop Dne 15. septembra se bo vršila slavnostna otvoritev otroškega vrtca pri sv. M Magdaleni zgornji. Pri sv. M. Magd. zgornji sprejema darove za kolo sreče g. MerlakjM. gostilničar pri Tirolcu In postrežnica otroŠk vrtca, g. Primožič. Magdalenčani! Odbor C M. podružnice je požrtvovalno delal, sedaj pa mu pokažite sv« jo hvaležnost s tem, da pomagate naši in svoji podružnici, da bo njena slav-nost vspela čim lepše. Storite tudi Vi svojo dolžnost in darujte ter nabirajte vsakovrstne darove za „kolo sreče"! Gorenjska Sokolska župa naznanja, da |e povodom izleta dne 15. avgusta ostalo na Bltdu 6 moških pelerin, 1 Ženska modra pa je bila zamenjena. Dotičniki, ki pogrešajo pelerine naj se obrnejo na „Sokola" na Bledu. _ Tržaška mala kronika. Trst, 30. avgusta 1912. Človeška beda. Včeraj Jutro so dospele z loydovim parnikom „Meran" iz Soluna v Trst tri hercegovinske mohamedanske rodbine. Te rodbine so štele ukupno 24 članov: mcžkih, žensk in otrok. Med vožnjo je ena ženska rodila dečka, dočim je neka šestletna deklica padla 12 metrov vfcoko in si pri tem razbila kost na črepinji. Krovni zdravnik je pomagal ranjeni deklici, ter ji tudi rešil življenje. Ti ubogi ljudje odpotujejo danes v Mo star, a ker jih ni hotel nihče sprejeti pod streho, so jih začasno nastanili na dvorišču redarstva. Aretacija na krovu? VČera) jutro so aretirali na Loyd3vem parclku „Graz" 34 letnega železnega stružarja Stanislava Galla, iz Biale na Ogrskem, pristojnega v Piat-kovo na Ruskem Poljskem, ker se je ukradel v Pa trasu na Grškem brez listka na parnik in s tem oškodoval LIoyda za 100 K Nepoboljšljiv. Aretovan je bil včeraj v javnih morskih kopelih pri svetlljniku zlo glasni 201etni žepni tat Albino Zbona, doma ii Gorice, ki je bil že neštetokrat obsojen radi tatinskih poskusov, izvršenih v rečenih kcpellh. Svedrovci zopet na delu. V noči od četrtka na petek okolu 3 in pol po polnoči je neki redar opazil, kako sta se dva moža odstranila iz lokala parobrodne družbe „Istria-Trieste" na obrežju dei Pescatcri. Redarju sta se moža zdela takoj sumljiva in zazdelo mu se Je, da se gre za vlom. Zato je sledil obema omenjenima indivi-duma Ko sta onadva to opazila redarja, sta takoj začela bežati. Redarju se je posrečilo, da je vjel enega obeh „komparetov". Bii je to 251etni slaboglasni Anton Mara-splno iz Pirana, že večkrat kaznovan radi tatvine in drugih deliktov. V prostore ime r.ovane parobrodne družbe je prišla takoj policijska komisija, ki je dognala, da sta zločinca napravila v blagajno 12 cm široko iuknjo. Bržkone sta se pa vstrašiia radi pozne ure in zato pobegnila. Pri blagajni so našli en amerikanski sveder, eno dleto, 5 svedrovih konic, eno električno žepno svetiljko in eno žepno ruto. V blagajni je bilo 20 000 K. Aretirani Maraspino je leta 1911 v Trstu v ulici dl Crosada izvršil zločin ubojstva, a Je bil od porotnikov oproščen, ker so ga psihijatri proglasili neodgovornim. Na vprašanje, kdo je bil oni njegov tovariš, ki je pobegiil, je Maraspino dejal, da ga ne pozna. Sestal se je bil ž njim slučajno na predvečer in na njegovo vabilo je šel žnjlm vrtat blagajno. Društvene * esK Tržaška sokolska župa V nedeljo, dne 1. septembra ob 8. uri dopoldne se viŠi v telovadnici Sokola v Trstu seja župnega vaditeljskega zbora s sledečim dnevnim redom: 1. Priprava za III. vsesokolski 2. Redna telovadba župnih vaditeljskih zborov. 3. II. župni vaditeljski tečaj. 4. Naše stališče glede javnih nastopov. 5. Proste vaje članic. 6. Slučajnosti. K polnoštevilni udeležbi vabi AmbrožiČ, nač. TSŽ. Telovadno društvo Sokol v Trstu. I. Javnega nastopa našega odseka v B kovljah se udeležimo v kroju. Zbirališče v Barko vijah w Narodni dom" ob 3. uri popoldne. Iz Trsta se odhaja ob s tramvajem izpred »Narodnega doma". Odbor. Sokoli 1 Za Jutrišnji Sokolov nastop v Barkoljah Je zbirališe Sokolov ob 3 popolu dne pred „Narodnim domom* v Bar kovljah. V nedeljo dne 1. septembra se bo vršila na Opčinah velika slavnost kol. društ „Balkan". Spo ed obsega petje, ples. godb* fn slavnostni govor. Kdor se zanima za ta šport, naj pride v nedeljo na Opčine 1 Športni klub „Helios" pri Sv. Jakobu priredi 22. septembra t I. prvo narodno oešdfrko, tekanje na eno angleško miljo (1609 m) in koračnico 3 km z lepimi da rili. Opozarjamo tore] diletante teh Športov, da se vpišejo Čimprej. Vpisuje od danes naprej g. L. Čehovin, slov. brivec, ul. Sv. Marka 4. Natančnejša pojasnila se dobivajo v klubovih prostorih. Streljanje na tarčo v Bazovici. Prvo primorsko vojaško veteransko društvo. Ces F. |. I. v Trstu priredi v nedeljo 1. IX. 1912 v strelni vaji za cesarsko glavno streljanje dne 6 X. 12. Pri tem cesarskem glavnem streljanju |e razdele najboljšim strelcem razna odli kovan|a. Začetek ob 10. uri predo. Pri streljanju dne 4. Vili. 12 Je bila vdeležba nepričakovano velika in se je od dalo povprečno 1800 strelov, — od teh 300 od novincev s prav dobrim vspehom (Pouk v streljanju za novince Je na strelišču brezplačen). Prijatetje streljanja, goste in prijatelje društva vabimo najuijudneje, da se vdeleže s svojimi družinami tega streljanja. ftfar, del. organizacija. — Ženska skupina NDO poživlja vse trž. slov. ženstvo, da se udeleži v častnem številu slavnosti NDO o priliri njene petlet niče. Posebno se poživlja članice ženskt skupine NDO. Odbor ženske skupine NDO v Trstu. — Posredovalnica dela NDO išče več mizarjev. — Skupina mestne plinarne NDO skli cuje za danes točno ob 6 zvečer zelo važen sestanek v društvenih prostorih, ul. Sv. Marka 19. — Prosim, agitirajte pridno, da bo udeležba velika, kajti dnevni red Je silno važen. Predsednik. — Zidar ji J Jutri se razvije vaša zastava! — Delavci, tovariši! Nabavite si društvene znake, ki se dobivajo v uradu NDO ulica Sv. Frančiška 2 po 50 vin. kos. — Skupina Lloydovega arzenala NDO naznanja, da priredi koncem septembra veselico v gostilni „pri Tirolcu". Vesti iz Goriške. Iz Ajdovščine. Dobi poletnih veselic se bliža svojemu koncu. Širom naše domovine se Je vršilo letos nešteto lepih prireditev, le naš trg Je prednjačii s spanjem pravičnega. Da se pa otresemo nekoliko te zaspanosti, priredi naš „Sokol" dne 8. septembra t. 1. veliko veselico z javno telovadbo. Ob koncu sezone hoče torej „Sokol" pokazati, da ni spal, ampak da Je delal in iz vrševal svojo nalogo bodisi v zimi ali poletju, kar je sicer že doma pokazal s svojim sodelovanjem na različnih letošnjih slavno-stih. Že zato in ker bode to ena zadnjih letošnjih veselic na planem, pričakujemo obilne udeležbe. Poleg telovadnih točk bode preskrbljeno tudi za telesna okrepčila v raznih šotorih. „Kolo sreče" bo „delalo" neumorno na korist srečn h dobiteljev. Za mlade in Zdravniška zbornica za pokneženo grofijo Istrsko ŠL 49/1912. ^ ^ POZIV. Poživljajo se vsi kolegi, da vprašajo informacije pri zbornici, predno natecujejo za mesto zdravnika pri sekciji Matulje bolniške blagajne v Voloskem. Pula, 23. avgusta 1912. Od predsedstva zdravniške zbornice za pokneženo grofijo Istrsko. Predsednik : Tajnik: Dr. Devescovi 1. r. Dr. Mantovan I. r. :: Puroplovnn družbo ^giD.Trlpcouich&Ci.trst Ekspresno Trst-Benetke in nazaj - po morju.--- Prevoz v 3 urah s krasnim in zelo hitrim parnikom na turbine VENETIA" s tremi vijaki s tremi vijaki 19 opremljenim z vsem modernim komfortom ter s saloni I., II. in III. razreda. URNIK: Odhod iz Trsta : Prihod v Benetke Ponedeljek 8 predp. Torek 8 „ Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 8 8 8 8 8 11. predp. 11. „ 11. - 11- » 11. „ 11. „ 11. - Odhod iz Benetk : Prihod y Trst Pondeljek 2 pop. Torek 2 _ Sreda Četrtek Petek Sobota Nedelja 5 pop. S „ 5 -5 „ 5 . 5 „ opolnoči. VOZNE CENE: Iz BENETK: Tja: I. razred Lir 13—; EL razr. Lir 8-50; III. razred Lir 5 30. Iz TRSTA: Tja: L razred K 1240; II. razred K 8 40; III. razred K 5 40. Tja in nazaj (veljavno 15 dni) I. razred K 18 50; H. razred K 12-50; I. razred Lir 19 — ; II. razred Lir 13 — ; HI. razred K 8 20. III razred Lir 8 50, nedeljski Izlet Trst-Benetke In nazal:1 ™red iV^V'-*K 9-= FiNA BUFfcTNA POSTREŽBA. Voani listki se prodajajo: V TRSTU: pri Mandel & Co, menjalnica, Borzni trg št. 12 ' P. Christofidis, potovalna agencija. Hotel de la Ville; Urad za potovalce Avstr. Lloyda. — V BENETKAH : pri Radonicich fu D., Piazzeta San Marco ; Agencija Avstr. Lloyda, Riva Schiavoni. — Listki se raznn tega lahko kupijo tndi r družbini kočici v Trstu na pomola S. Carlo — v Benetkah v Bacino San Marco. Prva vožnja je začela 30. avgusta z odhodom iz Trsta ob 8. predpol. Pridržan preklic in premembe ob vsakem časti, brez obvestila in odgovornosti. 9 čevljar NIČA — S Valentin Ceh Trst, ul. 6. Carducci 40. Prodajalna i delavnico vsako-TTitneg« obarala la moške ln Šenske ter otroke. SPREJEMAJO SE NAROČILA - PO MERI. - Dr. PEČMIK je od 15. julija do 10. septembra odpotoval in ordinuje na BLEDU (Gorenjsko) dvorec Titania. fig kinematograf Minerva, dočim je vojaška oblast prepovedala vsemu vojaštvu obiskovanje kavarne „Al Ccmmerdo*, ki se nahaja poleg rečenega kinematografa in ki je shajališče najbolj razgretih italijanskih glav. Ali vse to so le palijativna sredstva, ne sposobna v to, da bi definitivno ozdravila bolezen. Proti iredenti je le eno res vspešno sredstvo in to bi bilo: pametna, domačemu slovanskemu elementu pravična politika. — Temu elementu ne treba nikake protekcije ali favoriziranja; zadoščala bi svoboda razvoja v smislu državnih temeljnih zakonov — in po tem bi morala biti menda uravnana tudi vladna politika — in moč iredente v Puli bi bila kmalu zlomljena. „Edinost" je že javila, da so biii pro-sluti razgrajači v Puli — s Še bolj slavnim bivšim občinskim tajnikom Cossaro na čelu — sodno kaznovani radi nespodobnosti, ki so jih uganjali na železniški postaji v Kan-fanaru. Možje so se pritožili in se je vsklicna razprava vršila dne 14. t. m. pred okrožno sodnijo v Rovinju. Sedaj bodo menda zadovoljni, ker so si stvsr poboljšali — okrožna sodnija Jim je namreč prisodila večo mero! One 4. septembra pa se bo vršila pred isto okrožno sodnijo razprava proti „Naši Slogi" radi žaljenja časti. Toži Jo znani ga-ležanski mogotec Petris, ker ga Je spravljala v zvezo z glasovito puljsko afero. ZnaČi no za teckovestnost ttga moža, da toži, ko se vendar proti njemu vrši sodna preiskava, ki je v zvezi z dogodki na občini puljski! Po vsem tem moramo biti radovedni na izid razprave proti „Naši Slogi". v Razpisan štipendij. Namestništvo razpisuje en državni štipendij v znesku 400 K 73 siromašne istrske mladeniče, ki nameravalo obiskati trgovsko šolo v Splitu. ttAiftAAflftlfi korespondent veSČ več jezikov ter HjlflJan* RI -pinmirttih poslot sprehne vsako službo ▼ pisarni tudi na deželi. Ponudbe „Vojaščine prost* na Jneeratni oddelek Edinosti._1825 ftHffom vfČ meMovanih sob b brano, okna na UuUOill ulica. Ulica Andrea Rapiccio Stev. 5, vrata 2, pritličje.__1826 Ionom Čevljarskega pomočnika za žensko delo ISCtSin Ulica Barriera vecchia Št. 40. 1827 l/nufinunHln ve^e deželnih in nemSkega je-l\flJiyUVUUJa ziba, išče službo. Ponudbe na Inseratni oddelek Edinosti pod St. 99. 1828 TlllfiP 86 ^ BEZDaDiti z gospodično ali mlado I U J ti v vdovo v s vrbo ženitve. Ponudbe pod „Tujec" na iDseratni oddelek Edinosti._1414 W5nn Kletarstvo v Pobegih ima še na razpolago VIIIU* raznih vrst vin in Bicer refošk, brgunder, raznih belih finejEih in domačega tropinovca. 1753 Msclfl f dan sveže govtje maslo 5 kg po IVldolU • pošti K 9-— franfeo po povzetju pošilja Mitrui Armin, Budapest. Rcmbach-ut. 6.__1809 U* ah proda zakonsko sobo, incizirano, motno llfIZor polirano, solidno delano. — Naslov pri Inseratnemu oddelku Edinosti. 1805 Icrcmn zaneeljivrga dečka poštenih Btarišev za ■oUClFltJ postrtžbo v pisarni in za vnovčevanja Lastnoročno pisane ponudbe s spričavali: Trst glavna pošta. predalček 211._. 1806 M« nrrrlni prazni sodi veake vrste od 1 do na p rilIIOJ 50 hektolitrov po jako nitki ceni. Vrhu tega 8 bednjev od 50 hektolitrov. Naslov : Kavarna „Miramar". 1787 UincIfO crtrio v?ake vrfte imam na Prodai' V IRSKU SOUB GiegoriČ, ulica deirOlmo 3 Trst. 1775 & n nr rt rini P0 °kna, vrata, strešniki, stopnice Ino pruudj in več drugih stvari. Ulica Cam panile št. 13, nasproti Ponterosso. 1789 ODVETNIŠKA PISARNA Dr. Fr. Brnčić-a In Dr. II. Pretner-In v Trstu, ulica Nuova št. 13, II sprejme izurjenega stenografa-[strojepisca veščega slovensko - nemškega jezika. Italijanščine vešči imajo prednost Nastop službe 1. oktobra. Plača po dogovoru .CV \*!SA \A\\\\\\\\w\WW\\\> NUOVO I JCotel provincialc (Novi deželni hotel) > Trst, largo Santorio 4 (Farneto). | 40 sob, električna luč, ves komfort, s stroga snaznost. — Cene zmerne. ALOJZIJ SKERL. Dva delavca še rabi za tfamozolom! Prosilci za delo morajo biti zdravi, pošteni in zavedni Slovenci. Prednost imajo oni, ki so izurjeni tudi v izdelovanju cementnih izdelkov. Stanovanje brezplačno. — Ponudbe sprejema gosp. Peter Strel - Mokronog —— (Dolenjsko). — SHladišče Kož za čevljarje Lorenzo Gagnianelli se je preložilo iz ul. Caserma 11 v ulito I Ldzznro St. 11 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da IS" se je preselil *SSt v ulico Belvedere 57 ter se priporoča za obilen obisk. £nton NovaK* brivec prej v ul. Sette Fontane 13. Svoji k svojim I Svoji k svojim I Mehanični zavod za cementno industrijo | ARTUR0 MAYER, Tržič (Monfalcone) TELEFON Stev. 20-93 ) z uradom v Trstu, ulica S. Carlo 2 (i proizvaja In proda]a po konkurenčnih cenah Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. PloŠClce za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki za tlakovanje. — Koncesljonirane posebnosti: Brušene ploščice za prevlako in plošcice iz bisernice. Fran Rupnik krojaški mojster naznanja cen j. odjemalcem in slavaemu občinstvu, da ee je preselil iz ulice Felice Venezian v ulico Geppa št. 10 I. nadstropje ter se priporoča naprej v3em dosedanjim odjemalcem in sploh vsem Slovanom. Alojzij Boik Trst - ulica Belvedere St. 3 - Trst Trgovina dellkates, kolonijalnega blaga in jestv-'n vseh vrst. Blago vedno sveže in prve vrste. RazDOŠilja se tudi ro pošli in dostavlja na dom BRIVEC Andrej Rojic TRST - ULICA ACQUEDOTTO št. 20. Higijenična in dobra postrežba. Se priporoča za obisk. ZDRAVNIK Med. Dr. Karol Perničič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/IL (nasproti Dreherjeve pivovarne). _____i Matija Bulic* priporoča cenj. občinstvu svojo gostilno „Ai buoni amici' ulica Belvedere St. 39, točilnico vina in piva z raznimi mrzlimi jedili v Trstu, v ulici Benvenuto Cellini št. I gostilno „Al buon Almissan" v Rojanu, ul. MontorsinO 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ul. Perarolo št. 342 (hiša i?čuta). Toči se prvovrstno dalmatinsko črno belo in opolo vino iz Omiša ter pivo. Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst — via Farneto St. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. Anton Pečar Delo točno. Cene nizke. (0 > K O N O t Predno kupujete, morate vsi obiskati dobroznauo trgovino narejenih oblek Vittorio Piscur/I rst ulica Arcata 1, zraven gost. „Air antico ussaro". NB. Prosi se, da se imm ne zamenja z drugimi. u o N O 30 < (ft B* ■; MICHE5&E ZEPPAR Jj* f» --Giovanni 6 In 2 TELEFON Stev 11-85 PMira v Zalra. Zaloga majoliil ueči in StedMov lastnega izdelka. Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Car! Mayer,s Sdhne, Blansko 3zbera plošč za stene kakor tudi za Štedilnike, ■•Jolle, peti lzdelaie u traje a ogenj, uperabJJlTo tUdI U pil«. 372