Velja v Ljobl|ani in po pošti: jlo leto jd let« . tetri leti ta mesec K 360*- n 180- „ 88'-30'- Za inozemstvo: celo leto pol eta. ‘.etri leta ii mesec K 480'-„ 240'— » 120 — . 40- Za Ameriko: celoletno . . 8 dolar, polletno . . 4 dolar]« Četrtletno. . . 2 dolaria Novi iiniPcnilEi ua. nosljajo naročnino oo nakaznici Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica itev. 6/1. Teleton štev. 360. <— Upravništvo je na Marijinem trgu štev. 8. Teleton štev. 44. " Izhaja vsak dan zjutraj. Posemezna številka velja T60 K. ''*) po .ai 'i K Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se trankiraio — —. Rokopisi se ne vračajo. — Londonska konferenca prekiniena. Začetek kazenske ekspedicije v Nemčijo. Berlin, 7. marca. (Izvirno poro čilo.) Iz Londona javljajo: Na da- našnji seji londonske konference se je po izvajanjih nemškega ministra dr. Simonsa na izjave angleškega ministrskega predsednika Lloyd Oeorgea razprava od godila na 5. uro popoldne. Ko se je ob 5 popoldne nadaljevala seja konference, je angleški ministrski predsednik Lloyd George naznanil, da so na podlagi tona Izvajanj nemškega državnega ministra dr. Simonsa zavezniki sklenili prekiniti konferenco. Kazenske odredbe bodo takoj stopile v veljavo. Zavrne se tudi rok osmih dni, ki ga je predlagal dr. Simons. — Francoski ministrski predsednik Brtand se povrne jutri v Pariz. Koblenz, 7. marca. (Izvirno poročilo.) Danes le več močnih zavezniških kolon z oklopnhni avtomobili, strojnicami In drugim vojnim materialom korakalo skozi mesto v v smeri vzdolž Rena. LDU Pariz, 7. marca. sEclio de Pariš« javlja iz Londona: V sled razgovora med maršaloma WiIsonom In Fochem je pripravljena angleška divizija, da vkoraka v Porenje. Ta divizija je že v vojnem stanju in ji bo poveljeval general Cavon. Tudi angleško brodovje je pripravljeno, ako bi zavezniki sklenili, da povečajo pritisk na Nemčijo z odredbami na inorju. Resne ustaje v Rusiji. Petrograd in Moskva v rokah upornikov? Sovjetska vlada pobegnila? Spor med Trockim in Ljeninom. Berlin, 7. marca. (Izvirno poročalo.) Kakor kažejo zadnje vesti iz Petrograda in Kronstadta, je ustaja baltiških mornarjev veliko bolj resna in nevarna, kakor se je sprva sodilo in kakor so zatrjevala poročila moskovske vlade. Upor mornarjev je izrazito političnega značaja in naperjen proti sovjetski vladi kot taki. Mornarji zahtevajo likvidacijo moskovske diktature in prehod vlade na skupino, v kateri bi bila zastopana res večina ruskega prebivalstva. Zato naj se čiinprej skliče iz svobodnih volitev izišla vseruska konsti-tuanta. Uporniki obvladajo ne le Kron-stadt, trdnjavo in otok, ampak tudi del Petrograda. Ostali del terorizirajo s težko ladijsko artiljerijo. V Kronstadtu so aretirali vse komuniste, voditelje pa postrelili. Po vesteh, ki pa še niso uradno potrjene, so osnovah uporni mornarji provizorično vlado, ki je stopila takoj v stike z drugimi protiboljševiškimi voditelji. V Kronstadtu se nahaja znani Protlboijšcviški igeneral Kozlovski, ki bržčas vodi vojaško akcijo. Položaj v Petrogradu samem po- staja vsak dan bolj opasen. Boljševl-ški vojaki dezertirajo kar v množicah. tako da morajo opravljati službo večinoma častniki in vojaški gojenci. LDU London, 7. marca. Iz Hel-singforsa se brzojavlja, da sta Petrograd in Moskva v rokah upornikov. Rusko - romunska ineja je zaradi ustaje v Odesi zaprta. V Sibiriji koraka general Semenov s 2$.000 kozaki, v guberniji Voroneš pa general Antonov s 500 kmeti proti sovjetski vladi. Posadka petrograjskih ladij in ladjedelnic je prešla k upornikom. Sovjetska vlada je izjavila, da - stoji voditelj krenstadtskih revolucionarjev general Kozlovskij zunaj zakona. V Petrogradu so baje proglasili obsedno stanje. V Kronstadtu vlada revolucionarna vlada Kozlovskega. Moskovska vlada je iz Moskve pobegnila v Novgorod. LDU Varšava, 7. marca. Spor med Trockim in Ljeninom se vidno poostruje. Pogajanja s kronstadtski-mf uporniki so se izjalovila, ker tl zahtevajo kot prvi pogoj, da odstopi sovjetska vlada. Rdeče čete prestopajo k ustašem. V nedeljo se je vršilo v Ljubljani glavno zborovanje Samostojne Kmetijske Stranke, ki so se ga udeležili Poleg mnogobrojnih delegatov iz cele Slovenije tudi zastopniki brat-*kih strank iz Bosne in Hercegovi-ne. Vsi ti so se tudi udeleževali živahne razprave. V ospredju zanimanja je stalo vprašanje, kako stališče naj zavzame stranka do današnje vlade in njenega ustavnega načrta. Po daljši debati je zborovanje sklenilo. da prepusti odločitev načelstvu stranke. Za predsednika Samostojne kme- Občni zbor SKS. tijske stranke je bil izvoljen g. 1. Pl-pan. posestnik iz Vižmarjev pri L'ubljani. Občni zbor je nadalje sklenil, da izvede popolno reorganizacijo načelstva. tako da bodo v njem zastopane vse pokrajine. Obširnejše poročilo o zanimivem In vaznem zborovanju še prinesemo. V pondeljek so se odpeljali nekateri udeteženci z bosanskimi In srbskimi gosti v Novo mesto, da si ogledajo kmetijsko šolo na Grmu. Danes se popeljejo izletniki na Bled in v Bohinj, da si-ogledajo krasote naše Gorenjske. Ustavne določbe o drž. gospodarstvu. Državni proračun. Dvanajstine. Glavna kontrola. Začetek razprave o vojski. točilo 7!arca‘ (Izvirno po ločilo.; Današnjo sein nctnvmorr. .. . .j- seJ'o ustavnega odbora otvori predsednik dr Ninčič ob 10. Po prečitanju ostavke poslanca dr. Tomljenoviča na mesto podpredsednika ustavnega odbora se sprejme predlog, da se izvolitev novega podpresednika odgodi do jutri. Nato se preide na razpravo IX. poglavju ustavenga načrta, ki sc na bi mesto izrazov iglava« in »ode-lenie« beseda »partija«. Člen se s tema spremembama sprejme. Sprejmeta se Člen 75, ki razprav-ja o dvanajstinah, in člen 76, ki določa, da morejo davke in druge državne dajatve predpisati samo zakon. kakor so tudi državni dolgovi m državna posojila le veljavna ako Uh odobri parlament. Razprava o n x ”—~»v nat minem. i\uzprava < asa na državno gospodarstvo. Raz- člCnu 77, ki govori o proračunu sa Pravna sr o či^tm 7^ ls ..n n «1 « ... pravija se o členu 74, ki urejuje razpravo in glasovanje o proračunu v nar. skupščini. Posl. Divac predlaga, naj se v besedilu zameni beseda .»proračun« z izrazom »bidže» (bud-net), posl. dr. (/eljkovič pa naj se ra- moupravnih enot, se odgodi. dokler se ne reši vprašanje o pokrajinah in pokrajinski avtonomiji. Pri členu 78 (splošna davčna dolžnost) predlaga demokrat Ču-brovič naj se že v ustavi določi go-. tov eksistenčni minimum, ki je davka prost. Finančni minister, dr. Ku-manudi izjavlja, da mora k temu predlogu vlada še le zavzeti stališče In predlaga zato, naj se razprava odgodi. Večina pa je proti predlogu Cubrovlča in sprejme člen 78 z neznatnimi izpremembami poslancev Kurbegoviča in Sušnika. Davčne obveze se izenačijo po celi državi. Clen 79 določa, da upravlja državno imovino finančni minister; da ima pravo monopola le država in da so državna last vse rude. vode in prirodne sile. Clen se sprejme. Pri členu 80 (glavna kontrola) se strinja minister dr. Trifkovič s predlogom, naj sc že v ustave ugotove tudi podrobnosti glede imenovanja članov glavne kontrole. Razprava se odgodi. dokler se vlada o tem ne posvetuje. Posl. Avramovič (zemljoradnik) veli, da Je še vedno odprto vprašanje o agrarni reformi, o kateri se mora še doseči sporazum med zem-Ijoradniki in muslimani. — Posl. Kurbegovič trdi v odgovoru na izvajanja predgovornika, da zeinljo-radniki nikoli niso ponudili sporazuma. Nato preide odbor na razpravo o X. poglavju o vojski. Pri člemt 81 predlaga posl. Kurbegovič. naj sc i razprava o tem členu odgodi, ker še ni popolnoma jasna redakcija, po kateri so vojaki in častniki podvrženi vojaškemu sodišču. — Živko Jovanovič in Sima Markovič se protivita stalni vojski. Ustavni odbor sprejme z večino glasov člen 81 v vladni redakciji. Člen določa splošno vojaško dolžnost, uvaja rekrutni kontingent in predvideva vojaško sodstvo. Prihodnja seja ustavnega odbora bo iutri ob 9. MUSLIMANSKE ZAHTEVE. Beograd, 7. marca. (Izvirno potočilo.) Zahteve, ki jih stavijo muslimani kot pogoj za vstop v vlado in katere so izročili njihovi odposlanci g. Pašiču, obsegajo v glavnem sledeče točke: Ustava mora zajamčiti muslimanom popolno versko in prosvetno avtonomijo; priznati mora šeriatska sodišča in dovoliti ustanavljanje muslimanskih ljudskih šol; ustavno se mora zasigurati proporčni sistem pri volitvah. Država se naj uredi po principu pokrajinske avtonomije. Vprašanje beglukov naj se uredi v smislu predlogov muslimanskega kluba; pri agrarni reformi se mora plačati razlaščenim veleposestnikom polna odškodnina. Bosanska vlada se mora sestaviti tako, da dobe muslimani v njej tako zastopstvo., ki bi odgovarjalo njihovi številni in gospodarski moči. Beograd. 7. marca. (Izvirno poročilo.) Danes dopoldne so se sestali delegati muslimanov dr. Hrasnlca. dr. Spaho in dr. Karamehmedovič z zastopnikom vlade ministrom dr. Križmanom. Razpravljali so o agrarni reformi. Muslimanski delegati so izjavili, da znaša vrednost fevd, ki jih muslimani posedujejo, dve milijardi dinarjev, da pa zahtevajo samo poldrugo milijardo. — O tej zahtevi bo razpravljal ministrski svet. Nemara bo ta zahteva sprejeta, ker bi na ta način muslimani vstopiti v vlado. LDU Beograd. 7. marca. Mod vlado in muslimani je bil izvoljen poseben odsek, ki ima nalogo, nadaljevati pogajanja in najti način, kako priti do sporazuma v spornih vnrašanjih. zlasti glede agrarne reforme. IMENOVANJE HRVATSKE POKRAJINSKE VLADE. Zagreb, 7. marca. (Izvirno poročilo.) Današnje »Narodne Novliie« objavljalo ukaz regenta Aleksandra glede Imenovanja hr-vatskega bana dr. Tomislava Toinljnnov1-ča, podbana dr. Bošnjaka In poverjenika za socijalno politiko Ancela. Represalije za Koroško. Deželna vlada za Slovenilo so Je odločila za represalije proti Nemcem v Sloveniji, hoteč na ta način vršiti presijo na nemška oblastva v Avstriji, specialno na Koroškem, v korist našim koroškim rolakom. Vladne odredbe bodo nedvomno povsod pri nas Izzvale splošno odobravanje, saj Jib le Javnost že davno zahtevala. Upamo, da bo. do sledili še nadaljnji ukrepi, ki naj v vsakem primeru pokažejo, da srno pripravljen) nastopiti v koroški zadevi po načelu: zob za zob. Dovoljujemo pa sl vkljub vsemu Izra-zltl dvom, al| bodo te odredbe dosegle svoj učinek. Poznamo ohole nemško buče, poznamo njih ošabno mentaliteto, zato sodi-mo, da se Nemec, vzgojen v tradicijah bor-renvolka, ne bo zlepa »živel v položaj enakopravnosti. On pozna narodno enakoprav-nost le v starem avstrijskem smislu, In naše represalije So še vedno preveč akademskega značaja, kakor pa da bi mogli doseči nasilnega, šovinističnega koroškega lolks-verovca. Naša dolžnost Jo tedaj, da se oziramo po nadaljnib sredstvih, s katerimi dosežemo zaželjenl uspeh, ako dosedanji protiukrepi ne bodo Izzvali, kakor se bojimo, zadosti močnega učinka. Tu mislimo v prvi vrsti na našo centralno vlado v Beogradu in sodimo, da bi bil eiekt najsigurnejši, ako bi se ona mogla zmeniti o koroški zadevi direktno z dunajsko vlada Spominjamo se pri tem, kako so spočetka Dunajčani bagateli-zirali zahtevo po čeških manjšinskih šolah na Dunaju in kako so polagoma postali mehki In spravni. Ali lih je omehčal češki premog ali češki sladkor, tega se ne spominjamo, gotovo pa Je, da Je zn češkimi zahtevami stala ollcljalna CehosJovaška. Tudi ml vozimo Avsrtljl stvari, brez katerih ona ne more obstojati. Pridobimo Si tedaj na vodilnih državnih mestih razumevanja za Koroško zadevo, dosezlmo, da bo naša centralna vlada posegla po represalijah. Tedaj se bo nemški nasilnež dva-krat premislil, nadallevatl dosedanjo prakso, Kajti ako pred slovensko vlado nima rešpekta — dosedanja dvolnpolletna Izkušnja ga žalibog takega rešpekta res ni mogla naučiti — ga bo pred Beogradom te dobil, saj srbsko pest je enkrat že imel priliko čutiti na koroških ileb samih . Represalije za Koroško imajo še drugo stran, ki Je tudi ne smemo prezreti. O njih se bo pisalo Po zapadnoevropskem časopisju, — toda ne na podlag) naših IzvestiJ, marveč po nemških virih. Povdarialo se je že na mnogih mestih, kako pomanjkljiva, absolutno nezadostna le naša časopisna propaganda v Inozemstvu. O nemških na-silstvlb nad Slovenci vemo samo mi v Sloveniji: po ostali JugoslaviP te močno manj, po Evropi pa nihče. Sedaj pa bo nastopila močna, široko razpredena nemški turnatl-stika In bo razfcrlčala naše vladne ukrene ne kot represalije, marveč kot primarna ua-silstva nad nemštvom. In pred zapadnltn svetom bomo ml stali kot nasilneži In šovinisti, o Koroških grozodejstvih pa ne bo govora nikjer. 7ato je naša dolžnost, da spremenim« vladne represalije v zapadnl svet z Intenzivno iumallstično propagando, k| naj Uk tam razloži in utemelji ter pokat«, da so |« odmev koroških nasilij. Zakaj, naj se tndl odvračamo od zapad-nih sil z ogorčenlem bi razočaranjeem, eno Je gotovo: danes še vedno predstavtjaio razsodišče našega dela sveta. Realna politi, fca nas tedaj uči, računati s tem dejstvom In temu primerno urediti svoje postopanje. UARDNISKA VOLILNA PRAVICA. Konečna formulacija § 48. ustavnega načrta v ustavnem odboru. Politični, finančni in šumarski uradniki ter uradniki za agrarno reformo se ne morejo kandidirati, razen ako bi bili že leto dni pred razpisom volitev nehali biti uradniki. Drugi uradniki, ki vrSc glavne oblasti, ne morejo kandidirati v volilnem okrožju svoje teritorijalne pristojnosti. Aktivni ministri in ministri na razpoloženju, in vseučiliščni profesorji lahko kandidirajo. Ako so tl izvoljeni, obdržc svoj naslov. Uradniki. ki so izvoljeni za poslance, se stavijo pristojnemu ministrstvu na razpolago. VOLITEV NOVEGA PODPREDSEDNIKA USTAVNEGA ODBORA. Beograd. 7. marca. (Izvirno poročilo.) Ker je dosedanji podpredsednik ustavnega odbora dr. Tomislav Tomljenovič podal ostavko, ker je imenovan za hrvatskega bana, se bo na jutrišnji seji odbora vršila volitev novega podpredsednika. Kot najresnejši kandidat se imenuje poslanec Juraj Demetrovič. SENZACIONALNA ODKRITJA TAJNEGA RUSKEGA ARHIVA, Berilu, 7. marca, (izvirno poročilo.) Iz Now Yorka je dospela sledeča brzojavka: Listi Hearstovega koncerna naznanjajo, da bodo začeli objavljati dokumente Iz talnega petrograisfaota arhiva. Baje so Angleži ponudili 140 milijonov, da se ta objava opusti. Da bi Anglija objavo kaj rada preprečila, je razumljivo, ker bi sir Edvvard flrey In Sa-sonov prišla v kaj čudno hii. Objava He-arstovilil Istov bi bila za antanto v sedanjem trenutku zelo inučna, ker Je b3š preteki! teden Imel Lloyd George velik govor, v katerem Je IzJavU, da Je versalilska mirov-na pogodba v tesni zvezi s krivdo Nemčijo na izbruhu svetovne vojne, talal dokumenti pa baje dokazujejo, da sta v veliki meri krivi vojne Anglija in Rusija, ZAPRISEGA NOVINCEV V ZAGREBU. Beograd, 7. marca. (Izvirno poročilo.) Včeraj dopoldne Je bila slovesna zaprisega vojakov - novincev. Prisegi so moti dragimi prisostvovali armljski poveljnik general Vašlč In mestni poveljnik. Po prisegi je godba svlrala narodne himno, PROTI MOTENJU ZBOROVANJ. LDU. Beograd, 7. marca. Ministrstvo notranjih del Je odredilo, nai policijske oblasti Izroče sodišču vse tiste osebe, ki motijo tuja zborovanja. ZNIŽANJE CEN SLADKORJU. Beograd. 7. marca. (Izvirno po* ročilo.) Upravni odbor sladkorne tovarne v čukarici je znižal cene sladkorja na 11 In pol dinarja za kilogram. BORZNA IN TRŽNA POROČILA. 7. marca. Valute in devize. Zagreb: Berlin 239—239.50, ItoOJ* 542—644, London 668—575, New York 148 do 146, Pariz 1066-1060, Praga 187 do 189.75, Švica 2425—0, Dunaj 20.20—20.30. — Valute: Dolarji 144—144.50, avstrijska krone 20 JO—21, napoleondorl 492—195, nemške marke 234—235, Italijanske Ure 530 do 533, češkoslovaške krone 0—180. Dunaj: Ameriški dolarji 728—732, nem* fike marke 1223—1229, angleški funti 288(1— 2900, francoski franki 5330—5370, Italijanske liro 2735—2775, Jugoslovanski dinarji 2005—2025, poljske marke 84—86, švicarski frank] 12.425—12.475, češkoslovaško krono 975—981, madžarske kroue 181—183. Praga: Nemške marke 124.75, švicarski Iranki 1293JO, Italijanske lire 282, IrencosKt Iranki 551.50, angleški funti 297. amenstf dolarji 75.75, Jugoslovanski dinarji 202.51* avstrijske krone 103)2 In pol, poljske mark« 7.37 iu pol. Curib: Berlin 9.50, New York 590 5*» London 23.29, Pariz 43.95, Milan 22, Prag* 7.66, Budimpešta 1.40, Zagreb 4.10, Varša va 0-65, Dunaj 1.27 In pol, avstrijske žigosane krone 0.90. Efekti. Zagreb: Banka za Primorje 960—1 •«), Jadranska banka 1770—0, Jugoslovanka banka 550—555, ljubljanska kreditna banka 900—905, Prva hrvatska Stedlonlca 9i0t —9150, Riječka pučka banka 430—150. EDINI SLOVENSKI DNEVNIK. KIPOROCA STVARNO IN NEPRISTRANSKO. JE ..JUGOSLAVIJA". ČITAJTE JO! NAROČAJTE JOi Velika narodna manifestacija v Logatcu. V nedeljo je bilo v osvobojenem Logatcu prvo veliko narodno slavje," h kateremu so se strnili skoraj vsi osvobojeni kraji Notranjske. Povod je bila svečana izročitev Sokolskega prapora, ki. ga je logaškemu društvu nranil ljubljanski Sokol med laško okupacijo. Udeležba iz Ljubljane Je bila velikanska, kar pač najbolje priča. kako je naše središče hrepenelo po osvoboditvi svojih notranjskih bratov. Izredno dolgi vrhniški vlak ni mogel spraviti pod streho vseh izletnikov. Iz Vrhnike so korakali Sokoli, in ž njimi vsi udeleženci peš od bivši demarkacijski črti. Spredaj je jahala četvorica Sokolov na konjih. za njimi pa pomnožene fanfare, ki so popolnoma nadomeščale godbo. Vkljub dežju, ki je zalotil izletnike sredi r?ota. ni bilo moteno veselo razpoloženje. Kadar so utihnili trobentači, so odmevale vesele koračnice. Pred Logatcem je prikorakal nasproti cerkniški Sokol z zastavo. Z griča so grmeli topiči, vse hiše so bile v narodnih zastavah, celo s cerkvenih zvonikov so plapolale trobojnice. Pred Krarmujevim hotelom je pozdravljal slavolok z napisom »Pozdravljen Sokol v osvobojenem ozemlju!«. Ob vsaki strani z zelenjem okrašenega govorniškega odra so bile razvrščene dekleta In iene v narodnih nošah, na vsakem koncu pa je sedel na konju po en junak v stari narodni noši. Pozdravni govor je imel načelnik logaškega Sokola br. SmoleL ki je naglašal, da v svoji radosti ne smemo pozabiti na brate onostran Hrušice. V ta namen je potrebno, da ostanemo složni in edini. Za sprejem se je zahvalil starosta dr. Vlad/Ravnihar iz Ljubljane, ki je naglašal, da mora priti čas. ko hotno prekoračili tudi drugo demarkacijsko črto, ker le kot tako smatramo krivično mejo proti Italiji. V ta namen je traba, da prešine sokolska misel ves narod. Ako bi bilo tako med nami za časa preobrata, kakor je bilo med Cehi, bi sploh ne bilo prišlo do zasedbe, do koroškega plebiscita in do krivične rapallske pogodbe. Ne smemo počivati preje, dokler ne zasadimo sokolski prapor ob Jadranski obali ter ne dobimo nazaj vsega, kar nam je bilo oropano. Tsdno verujemo, da leži v sokolski misli takšna moč. zato ie tudi naša vlada spoznala važnost sokolstva ter odredila, naj se že naša šolska mladina vzgaja v sokolskem duhu. Sicer pa Sokoli ne potrebujejo pra-tekcije. ker razširjali in krepili smo se vkljub zatiranju in preganjanju pod Avstrijo. Govor je ganil staro In mlado do sob. Fanfara je zatrobila ubrano »Lepa naša domovina«, ki jo je vse poslušalo odkritih glav. Nato je sledil res ganljiv prizor. Zastavonoša ljubljanskega Sokola, br. Kraiger. je s kratkim, a pomenljivim nagovorom izročil prapor logaškemu zastavonošu br. Hodniku, ki je s svečano prisego obljubil, da bo logaški Sokol čisto in neomade-Ževaao sprejeto zastavo vedno tudi tako ohranil, dokler ne napoči čas za pohod naprej. Z razvitimi zastavami ob peva-njo in trobljenju se je razvrstil nepregledni pohod v Gor. Logatec, kjer je pričakal sprevod župan-nad-učitelj Punčuh sredi občinskih od- bornikov. Pozdravni govor je imel župan, a zahvaljeval se je zopet dr. Ravnihar. Tudi tu je njegov govor izzval toliko navdušenja, da smo videli stare može, kako so si brisali solzne oči. Le žal, da je bil izletnikom tako pičlo čas odmerjen, ker že pred 3. uro so sokolske vrste v strumem koraku odhajale peš, ž njimi pa tudi večina ljubljanskih izletnikov. Ves dan se ni pripetil najmanjši incident, kar pač potrjuje strogo discipliniranost v sokolskih vrstah. Prepričani smo, da bi laških carinikov in karabinjerjev nihče ne bil niti pogledal. Četudi bi se ne bili za ta dan junaško poskrili. Mi širimo kulturo pač drugače, kakor njihovi fašisti. ★ Obenem s sokolsko se je vršila v Logatcu tudi orlovska slavnost. Sestali so se v Logatcu logaški, vrhniški in borovniški orli. Prva slovesnost se je vršila v cerkvi, nato pa v »Domu«, kjer je imel na došle pozdravni nagovor župnik g. Remžgar. Govorila sta še g. Marolt In zastopnik Orlovske zveze. Na koncu je sledila telovadna akademija. Zvečer so Igrali »Divjega lovca«. Pri prireditvi je sodeloval tudi vrhniški mešani jevski zbor. ki je lepo zapel več pesmi. Tudi orlovska prireditev je potekla mimo brez vsakega incidenta. v —★— Ustavne določbe o narodni skupščini. Ustavni odbor je sprejel na svojih zadnjih sejah še naslednje točke ustavnega načrta: § 54. »Kralj sklepa dogovore z drugimi državami. Za potrditev dogovorov je potrebno predhodno odo-brenje narodne skupščine. Za potrditev popolnoma političnih dogovorov, ki niso naperjeni proti ustavi ali proti državnim zakonom, ni potrebno predhodno odobrenje narodne skupščine. Dogovori, da tuje vojsko smejo zasesti ozemlje kraljevine ali da korakajo preko njega, niso veljavni brez predhodnega odobrenja narodne skupščine.« S 55. »Zakone razglaša kralj z ukazom, ki vsebuje zakon, katerega je sprejela narodna skupščina. Ukaz morajo sopodpisati ministri. Minister za pravosodje mora na ukaz pritisniti državni pečat In skrbeti za to. da »Službene Novine« objavijo zakon, ki stopi v obvezno veljavo 15. dan po razglasitvi v »Službenih Novl- nali«. ako zakon ne odredi drugače. Dan razglašenja v »Službenih Novi-nah« ne šteje.« § 56. »Narodna skupščina ima pravico enkete pri preiskovanju o popolnoma upravnih vprašanjih.« § 57. »Vsak član narodne skupščine ima pravico, naslavljati na ministre vprašahja in interpelacije. Ministri so dolžni, odgovoriti na vprašanja in interpelacije tekoin istega zasedanja v roku, ki ga predvideva poslovnik.« § 58. »Narodna skupščina občuje samo z ministri.« § 95. »V narodni skupščini imajo pravico govoriti samo poslanci, člani vlade in njeni poverjeniki.« § 60. »Glasovanje v narodni skupščini je javno, samo volitve se vrše tajno. Glas se mora oddati osebno.« § 61. »Noben zakonski predlog se ne more pretresati v narodni skupščini, dokler ga ne prouči pristojni odsek. V vsakem zakonskem predlogu se mora glasovati v istem zasedanju narodne skupščine, ki se ne sme raziti, dokler se ta zakonski predlog ne sprejme. Narodna skupščina more polnomočno razpravljati, ako je na seji prisotna tretjina vseh poslancev. Za polnomočne sklepe pa je potrebna večina vseh prisotnih poslancev. V primeru enakega števila glasov se predlog, o katerem se glasuje, smatra za odklonjen.« § 62. »Nihče ne more pozvati poslanca na odgovor radi glasu, ki ga Je dal pri glasovanju kot član narodne skupščine ali za izjave in za postopanje pri izvrševanju njegovega mandata, bodisi v sejah narodne skupščine, ali pa v odsekih, ali Če drugod vrši poslansko dolžnost po odredbah skuščine. Poslanec je odgovoren samo narodni skupščini v zmlslu poslovnika.« —★------- Poljska zun. politika. Iz Bukarešte poročajo: Tukaj mudeči se poljski minister za zunanje posle knez Sapieha je izjavil časnikarjem, da ima med Romunijo In Poljsko sklenjeni sporazum namen, pospeševati skupne interese oebh držav in ohraniti mirno stanje. O fran-cosko-poljskem dogovoru ie dejal minister, rta Ima enake smotre. Mala antanta Igra v Srednji Evropi iste vloge, kakor velika antanta v svetovni politiki. On ne verjame, da bo-Ijševiki nameravajo pomladansko ofenzivo, zlasti ne. da nameravajo napasti Poljsko, ker je po njegovem mnenju Cičerin pokazal odkritosrčno miroljubnost. Gospodarstvo. Razna poročila. Francozi so odšli Iz Kotora. Iz Kotora Javljado službeno: Poveljnik francoske garnizije, Blanca ie dne 5. t m. 8 svojo posadko vred zapustfl Kotor. Mrtvega Nlklto prepeljejo v Črno Goro? Iiavas porota: Truplo pokojnega kralja Nficfte bodo aajbržo prepeljali v Cetinje. Zakonski načrt o Invalidih. Ministrstvo za socialno politiko le v stavnem dovršilo zakonski načrt o invalidih v vsej državi V ta *akon te vstavijo vse določbe, ki se tičejo vseh kategorij invalidov, ki veljajo zanje po superrarbitracUL Ta zakon se takoj potem, ko se reti vprašanje ustave, predloži nstavotvoml sktrpš&nt. Nova občinska uprava v Beogradu. 6. t, m. so se v Beogradu vršile voittve v novo občinsko upravo, ki so se končale takole: Za radflcalno-domofcratsko listo ie glasovalo 5543, za komunistično 2076, za republikansko 372, bi za socialdemokratsko 650 voJflcev. Potemtakem »o zmagali demokrati ln radikalci Predsednfc občine ie posta! Dobraa Mitrovič, podpredsednik pa Bora Pajevič. ★ Nemiri t Italiji. Lis« poročajo o novih spopadih med delavci ln fašisti v ToskanL V Sieni so btti komunisti prisiljeni s topniškem ognjem k predaji. Grof Karolyl Izgnan te Kakor javlja rimska »Tribuna« i* Florence, se )e izdalo povelje za izgon ss«^ KaroiylJa Iz Italije. Komunisti umorili barcelonskega župana. Iz Barcelone poročajo, da 50 komunisti napadli tamošnjega župana ln ga usmrt&L A. K Green: Nevestina skrivnost. (Dalje.) Grycc in Kameron sta se preplašeno spogledala: to je pomenilo najmanj pol ure zamude- Tudi ako bi se Sma posrečilo dospeti ob osmih h Gretorexovim, je bilo vendar skoraj nemogoče, da bi priSla Oenove-fina mati še pred deveto uro v hotel in preprečila hčerino poroko. Dekletova usoda je bila zdaj zapečatena, In sicer po višji sili, proti kateri sta bila brez moči Ta misel je pretresla Kamerona v dno srca. Poznal je doktorja Molesv/ortha in ni si mogel misliti, da bi živela srečno ob njegovi strani. Mo!esworth je stal povsem Izven njenega sveta; kje naj bi se njena ponosna nrav privadila njegovega osornega in trdega vedenja? V duhn je gledal Genovefo z vsemi njenimi gospodskimi nagnjenji in vso njeno fino naobrazbo nerazdružljivo priklenjeno k temu strogemu, malo-besednemu, odljudnemu možu. ki v svojem siromaštvu in častihlepnosti ni poznal ničesar razen lastnega ta* lesnega obzorja, zapirajočega mu | vsak svobodni razgled. Kamerona je i obhajalo usmiljenje z zaslepljenko. Ne tisto sočutje, ki je sorodno ljubezni. Zenske, ki je bila zadala njegovemu ponosu tako globoko rano, ni mogel ljubiti nikoli več; sleherna kal podobnega čuvstva je bila zadušena v njegovem srcu. In vendar je spoznaval jasneje nego kedaj poprej. kako lepa je, kako dražestna In mična v vsej svoji pojavi. Šele zdaj. ko jo je bil izgubil za vedno, je čutil, kako vredna je hrepenenja. Razločno je stala pred njegovo dušo — ne obupana in zmedena ženska, ki jo je opazoval v tistem mrzkem tre-notju izza zavese — marveč Genovefa. kakršno je videl na svojem zadnjem posetn. Takrat se mu je zdelo, da vidi v njenem plašnem, malone prosečem pogledu in očaru-jočem smehljaju gorkejše čuvstvo, in ta slika je bila vtisnjena neizbrisno v njegovem spominu. Venomer je videl pred seboj njen obraz kakor tistikrat. ln ni ga mogel pregnati iz svojih misli. Da bi se raztresel, je vstal s pro-| štora, stopil na ploščadko, govoril z boječimi sopotniki, začel pomenek z vlakovodjo — vse zaman! Kar ni si mogel predstaviti, da se ne pelje srečen ženin na veselo svatbo in ga ne čaka časten sprejem, niti ne pozdrav ljubezni. Karkoli je storil in govoril, vedno mu je lebdela pred očmi ona dražestna slika, in strašni dogodki zadnjih ur so se mu zdeli zgolj puste, grde sanje. Ves ta čas ni Gryce z nobeno besedo pretrgal molčanja. Sele ko se je vlak vendar spet premeknil, se je tudi njemu razvezal jezik. Petintrideset minut izgubljenih, je izpregovoril, to je kajpak hudo. Zdaj nama morajo biti bogovi milostivi, da še dospeva na cilj. Stopiva k vratom', da bova PTva zunaj; vsaka sekunda je dragocenaI Jedva se je ustavil vlak na 125. cesti, že je bU tudi Qryce iz voza in stekel po stopnicah nizdoli: Kameron mu je sledil. Brez sape sta pridirjala na progo, ki reže mesto počez. Dobila sta zvezo ln izstopila srečno ob tričetrt na osem pri cesti Sv. Nikolaja. Do hiše je bila le še kratka pot. Tedaj pa je pridrdrala mimo njiju kočija. Bog nebeški! je zasopel Kameron. pa ne da bi bil! to svatje?,, RAZMAH ITALIJANSKEGA KAPITALA V NAŠO ŠKODO. Italija nas gospodarsko zaokrožuje vedno bolj in bolj ter ako pojdejo stvari dalje v dosedanjem terapu, ji bomo izročeni na milost in nemilost ne le v političnem in v vojaškem, ampak tudi v gospodarskem oziru. Po nespretnosti naših kompetentnih faktorjev je prišla v italijanske roke kranjska industrijska družba in sedaj nam prihaja potom »Miinchener Neueste Nachrichten« radi gorostasliosti skoraj neverjetna vest. da je bilo določeno jallski pogodbi, da ima Italija v ati električen promet med postajama Yese-nice-Podbrdo, kateri promet bi imela urejevati ona sama. S tem bi Italija stopila naravnost z eno. ako ne z obema nogama na naše ozemlje v blejskem kotu. Na drugi strani se Italija trudi, da dobi zvezo z Bosno s tem. da stremi po železniški progi Zadar-Knin. Nadalje se poroča, da je južna železnica že v rokah italijanske denarne grupe, kateri pripadata z drugimi »Credito ltaliano« in »Banca di Sconto«. Ta grupa, da je odkupila večino delnic »Južne železnice« ter predložila italijanski vladi načrt za sanacijo podvzetja. Središče družbe bi se imelo prenesti v Trst, a koncesija bi se imela podaljšati za 50 let. Obligacije bi se Imele reducirati od današnje nominalne vrednosti 600 frankov na 300 ali celo 200 frankov ter bi se najelo veliko posojilo za investicije in gradnjo novih prog. Ako se Italiji posrečijo vsi ti železniški načrti bodo lineli Italijani v rokah takorekoč ves promet v Sloveniji ter v Hrvatski do Siska, a preko. Zadra se bodo urivali v Bosno in dalje. Proti takim nakanam Italije je treba, da se naša država upre z vso odločnostjo, ako ni že prepozno. Beležiti nam je še drugo vest, ki dokazuje italijansko gospodarsko ofenzivnost proti naši državi. Več •talijanskih bank, in med njimi v prvem redu »Banca Commerciale ita-liana« v Milanu, ki razpolaga z delniško glavnico od 312 milijonov ln z rezervnim fondom od 156 milijonov lir. namerava odpreti podružnice v naši državi. Nadejamo se. da naša vlada vendar ne bo tako nespametna. da bi podelila italijanskim bankam koncesije za poslovanje v naši državi, medtem ko fašisti v Trstu, Gorici. Pazinu in Puli razbijajo naše gospodarske in kulturne zavode ter 1'alijanska vlada to mirno gleda in izjavlja, da ne bo plačala nobene odškodnine. Našim delegatom, ki se »majo v kratkem pogajati z Italijo za trgovinsko in konzularno pogodbo, priporočamo gornje činjenlce v resen prevdarek ter da z vso previdnostjo in brez prenagljenja prouča-vajo Italijanske predloge. Posebno ne moremo zadosti ponavljati, da naj nikakor ne dovole Italiji obrežne plovbe od ene do druge luke na naši obali, ker bi jim ta služila v naše gospodarsko in tudi politično zasuž-njenje. + Žitno cene od tega m.: Sld: Dovod slabi, povpraševanje živahno. PSonica no-tlra 1000—1020 K, nova koruza 420-430 kron, oves 350—360 K. Cene rastejo. — Vinkove!: Vsied živahnega povpraševanja po blagu cene rastejo. Pšenica notlra 1010 do 1020 K, koruza 430—435 K, oves 350— 360 K. — Zemun: Pšenica 1000—1010 K, koruza 425—430 K, oves 350—360 K. Beograjski trgovci kupujejo mnogo koruze ter Jo spravljajo v Nemčijo in Češkoslovaško. + Izvozne carine oproščeni predmeti prosti davka na poslovno obrt. Na se)! gospodarsko - finančnega komiteja ministrov se je določilo, da se predmeti, ki so oproščeni izvozne carine, oproste tudi davka na poslovno obrt. + Znatno svoto bankovcev po */» dinarja ie naročilo v Zajrrobu finančno ministrstvo. + Trgovinska statistika naše države. Po dosedanjih statističnih podatkih se Je izvozilo v 1. 1920 Iz naSe države v vrednosti 1.300 milijonov dinarjev. Lanski uvoz v našo državo se še tij natančno določil. Po raznih podatkih Je lanski uvoz trikrat večji od izvoza, torej se }e uvozilo pmfoHž-no za 3.900 milijonov dinarjev. + Novi premogokopl v Dalmaciji Družba Adriabokslt- le Izsledila v Dalmaciil velika ležišča dobrega premoga. + Nova podjetja v Bosni. Prt bosamskl pokrajinski vladi prosilo za koncesije sledeča podjetja: ftercegovinska pivovarna v Mostam s kapitalom 12 milijonov kron. lesno podjetje Bistrica s kapitalom 8 milijonov kron, lesna žaga Tara v Foči in lesna žaga Planina s kapitalom 4 milijone kron, neka tvomioa za konzerviranje sliv s kapitalom 4 milijone kron, eden miin in ena tvonilca perila. + Pr! Mestni hranilnici v Mariboru Jt minulega meseca vložilo 919 strank 4 milit jone 523.326.64 K in dvignilo 581 strank t milijon 781.591.48 K, torej sc je več vložilo za 2,741.735.16 K. Stanje hranilnih vlog so le tekom prvih dveh mesecev M. zvišalo za 4.129.790.68 K in iznaša koncem februar* ja 52,645.453.58. To je viden znak, da i« ljudstvo prišlo zopet do prepričanja, da treba z denarjem varčevati, ga nalagati obre« stonosno v hranilnice, kjer je najboljše iit najbolj varao naložen. Z razsipanjem de-i narja, kar je najbolj žalosten sad dolgotrajne vojne, sl ne bomo zboljšali sedanjega položaja, pač pa z umnim gospodarstvom. Začeti moramo s štedenjem denarja in skrbeti, da nnm bo vsaka krona prinesla letno vsaj nekaj vinarjev obresti. To dosežemo ie z nalaganjem denarja pri onih denarnih zavodih, ki nudijo vlagateljem siro-> tinsko (popularno) varnost. Jf Neme! potegujejo svoj kapital i* Franclje. Iz Berlina se nam poroča, da so nemške banke in več trgovcev hi industrU Jaicev, ki imaio v Franciji ln Angliji naložen denar aM vrednostne papirje, te umaknili ail jih prenesli na nevtralne banke. + Nemška znižuje carino. Nemška vlada namerava v kratkem znižati tevo°j nekaj smodnika, katerega jo hotel zažgati. Deklice so stopile skpaJ v kr°2 in Kranjc Je zažgal smodnik, ki je buhnil najbližje stoječi Mariji Purkart naravnost v obraz, ter jo tako poškodoval, da Jc morala v bolnico. — Koze v Zal««! Jami Pni družini Sušnik v Zeleni jam' 10 so se pojavile koze — ZJ2 sklieuie v petek 11. t. m Javen protestni shod v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani- Dnevni red: naraščajoča draginja, nabavljalne zadruge in zavlačevanje enotne službene pragmatike. Vabimo vsa narodno stanovska društva, da se protestnega shoda udeleže. — Obstreljen Je bU v levo stegno Janko Žagar,, korektor v Delniški tiskarni, v soboto pozno ponoči, ko se je vračal domov, v Spenijo Šiško. Rana ni nevarna. Obstreljeni je napadalca zgrabil, katerega so po* tem aretirali. ukrade« petrolej. Pr. Zeleniku na Rimski cesti j« bflo v n°čl na 5. tm. vlomljeno v drvarnico. Tat je odnesd 25 I petroleja s pločevinasto posodo vred. — Za kokožlo Se raca. Dne 27. m. m. je bila Franji Mlrsu na Gosposvetski cesti ukradem kokoš. V noči na 4. tm. pa Je prišel tat še po raco, kd Je bila zaklenjena v drvarnici. Obenem ie tat odnesel tudi odlomljeno ključavnico. — 27.000 K Izgubil. Dne 16. m. m. Je na dolenjskem kolodvoru v. Ljubljani Izgu- bil posest. Fr. Lab Iz Fare pri Blokah usnjato listnico, v kateri je imel 27.000 K denarja ln razne kupone hi račune. Maribor. Kontrola vojaških obvezancev. Tekoči teden se vrši v mesta po posebnih komnsl-jah kontrola vojaSkili obvezancev, in sicer ietnikov 1870 do 1902. V to svrho je potrebno, da sl vsakdo pripravi osebne listine, s katerimi bo zavezanec mogel dokazati svoje podatke. Preprečena avtomobilska nezgoda. Ko je v soboto zvečer vozil avtomobil požarne brambe proti Razvanju, sq__se na Kralja Petra trgu vneli bencinski plini. Le prisotnosti duha, ki jo je pokazal šofer dr. Schmie-derer s tem, da je pravočasno zaprl dovodno cev k bencinskemu rezervoarju, se le zahvaliti, da ni bencin eksplodiral. Kljub veliki nevarnosti, ki je grozila, so se le dr. Schmiederer in dva gasilca nekoliko osmodila. Avtomobil je začasno neporabon. Smrtna nesreča na železnici, V nedeljo ob pol 4 zjutraj je na pobreški stcaril železniškega mostu prišel pod kolesa lokomotive 38 letni železniški čuvaj Alojzij Skol, in sicer v trenotku, ko je nameraval prekoračiti tir. Lokomotiva mn je zdrobila obo nogi pod kolenom In ga tudi na glavi težko poškodovala. Z rešilnim vatom, ki le bil tako) pozvan, so ponesrečenca prepeljali v javno bolnico, kjer pa Je že dve url po nesreči izdihnil Pažar. V soboto »večer Je na doslej še nepojasnjen način nenadoma izbruhnil požar na posestvu g. Nerberia v Razvanju pri Mariboru. Požarna hramba, ki jc takoj prihitela na lice mesta, se Je morala omejiti !e na lokaliziranje požara. Gorečega gospodarskega in stanovanjskega poslopja ni bilo mogoče več rešiti Nevarna otroška igra. V Magdalenskem predmestju so se v nedeljo popoldne Igral! otroci roparje In orožnike. Neki dečko le svojo orožniško gorečnost tako vneto pokazal, da je nekega »roparja«, 15 letnega Karla Dvoršaka, z nožem precej ranil v ramo. tako da se Je ranjenec moral zateči na redilno postalo, kjer so ga takoj obvezali K sreč* □! rana nevarna. Pasjo znamko. Mestni magistrat opozarja hišne gospodarje na pasje znamke, ki Jih |e treba prevzeti do 15. t. m. Celie. Socijalnodemokratlčnl shod se je vršil minuli petek zvečer v veliki dvorani hotela »Union« v Celju. BB ie mnogoštevilno obiskan. Poročali so na njem poslanci Ber-not. Golouh in Kopač. V resolucijah, katere so sprojeti, se protestira tudi proti temu, da se vrSe obč. volitve na podlagi imenikov za volitve v konstituanta. Sojem, ki bi se imel vršiti na takozva-no sredpostno soboto v Celju, je bH od oblasti vsled epidemije koz prepovedan, kar je popolnoma pravilno. Prav pa ni, da se ni to od pristojne oblasti pravočasno razglasilo. Na sejem Je prišlo vsled tega pole* mnogštevilnega občinstva tudi samo-obsebl umevno več raznih trgovcev z blagom. Tngovci so stojnice že postavili, pa so Jih morali zopet zložiti. Oblasti naj v bodoče take stvari pravočasno razglasijo In naj ne napravljajo ljudem nepotrebnih stroškov. Celjska mestna aprovizacija Je postala popolnoma brez pomena. Odprta |e po navadi samo po par ur na teden, blago pa prodaja še draži e, nego trgovci Zakaj sl neki občina napravlja nepotrebne stroške? Clnkarnlško delavstvo v Celju ie imelo v nedeljo popoldne pri »Zelenem travniku« shod, na katerem so se obravnavale razne tega delavstva se tlčofie zadeve. Veliko zgodovinsko slika Iz 18. stoletja, ki predstavlja epizodo Iz celjske zgodovine, ko Je mesto postalo skoro žrtev požara, Je kemičnim potom restavriral umetniški atelje g. Černeta v Celju. Slika, ki le last farne cerkve, Je bita že tako ramazana, da se nl več razločilo, kaj predstavila. Sedaj je slika zopet jasna. Kr. okrožni rudarski urad v Celju se Je iz Matije Gubčeve utice preselS v Prešernovo ulioo v poslopje, kjer je hflo svoj čas nastanjeno okrožno sodišče. Celjsko olepševalno društvo opozarja občinstvo, naj pazi na nasade, ln da uaj ne pusti psov prosto tekati po mestnih nasadih. Kazenske določbe prod tem prestopkom se bodo proti vsakomur brez Izjeme kar najstrožje izvaiale. — Isto društvo sprejme paznika za mestni vrt in vrtnar-skoga učenca. Popravek, V eoj zadnkjh Številk smo poročali, da se Je našla na celjskem kolodvoru hranilna knjižica LJubjanske kreditne banke za 100.000 K na ime Valentin Beg. Popravljamo vest v toliko, da se knjižica ni naišla na celjskem kolodvoru, ampak drugje v CeJJu In sa je glasila na ime Valentin Berte. HIŠNI POSESTNIKI IN NAJEMNIKI. Ia krogov ljubljanskih hišnih posestnikov smo prejeli ta-le dopis: V zadnjem času ste priobčili več notic. v katerih se najemniki pritožujejo proti resničnim ali namišljenim zlorabam določb naredbe o povišanju stanarine po hišnih posestnikih. Priznavam, da so lahko pritožbe v gotovih slučajih utemeljene. Ravna tako pa je gotovo, da so hišni po-* sestniki v mnogih ozirih na milost ia nemilost izročeni brezvestnosti nekaterih najemnikov. Kakor pa bi bilo najiačno obsoditi pavšalno kar vsa najemnike, ravno tako so-krivični tudi očitki, ki mečejo vse hišne po-< sestnike v en koš. V tem oziru s© pri nas mnogo preveč greši. Strinjam se z zahtevo, naj stanovanjski urad natančno določi, koiiko povračila za hišna popravila morajo plačali najemniki. Še bolj potrebno pa bi bilo, da stanovanjski urad tudfl natančno odredi, koliko smejo zahtevali od svojih podnajemnikov. Splošno znano je namreč, ua so kateri najemniki v tem oziru pravi oderuhi, neprimerno večji kakor naj-slabši hišni gospodar. Za malo sobii co s slabim pohištvom računa marsU kateri brezvestnež podnajemniku pa tokrat toliko ali še več, kakor plačuje sam za celo stanovanje. Poznam najemnika, ki plačuje za 3 sobe, kuhinjo in pritikline mesečno 94 kron stanarine. V eni sami sobi pa ima dva podnajemnika, ki mu plačata vsak po 450 K, skupaj torej 900 kron na mesec. In taki slučaji ntso osamljeni. Mnogi najemniki draže stanova-, nja svojim podnajemnikom breg vzroka in brez kontrole. Marsikdo od njih živi samo od podnajemnine in še celo udobno. Pri vsem tem pa prav malo pazi na poslopje in hišna naprave. Ce zahteva hišni gospodar red in povračilo škode, pa tožijo o odiranju. Skrajni čas je že, da Izda poverjeništvo ali pa ministrstvo za socijalno skrb naredbo zoper od era* štvo najemnikov. Pakor ne sme po-« ljubno zviševati najemnine hišni posestnik. bi jih ne smeli tudi najem« niki svojim podnajemnikom, in kakor ne sme razpolagati svobodno • stanovanji hišni gospodar, bi ne smoli tudi najemniki svobodno oddajati svojih sob in lokalov podnajetnnl«. kom, temveč bi naj bili vezani na predloge stanovanjskega urada. Šport m turi stika. »Športna zvezac la Olimpijski pododbor Ljubljana Imata svojo glavno skupščin« v petek 18. t. ra. zvečer In v soboto 19, t m. dopoldne. Krai so pozneje objavi. Gledališče in glasba. Opera, V Daltboru }e dvakrat gosto* vala znana zagrebška pevka g. Sugh Sta. ianac. Ljubljansko glediško občinstvo Jo j« sprejelo simpatično. Žitka pode namesto g, StndMa g. Mohorič ja je dosedaj nastopal le v manjših tenorskih vlogah. Treba m« bo I« šole, Se se hoče posvetiti karijart opernega pevca. — Pri nedeljski predsta- vi opere Mignon smo zopet občudovali-krasen glas, kantlleno in dovršeno l^io & Julija Betetta v vlosl Lotarija. Gosta Je l predstavo popolnoma zadovoljno občinstva prisrčno aklamlralo. Ravnateljstvo bo na vse strani ustreglo. Če pridobi znamenitega pevca za gostovanje še v kaki drugi vlogi, Sinočnji koncert orkestralnega društva Glasbene Matice v veliki dvorani ljubljanskega »Uniona« Je bfi prav dobro obiskan, Z lepim uspehom so izvajali Preinrlovo novo skladbo »Atlegro«. Koncertni mojstcu Zika je zopet pokazal svojo voilko ivmet* oost, topot v Dvorakovem koncertu za gosli s spremljevanjem velikega orkestra. Med splošnim odobravanjem občinstva st« mu bfla poklonjena dva lavorova vcnca. Obširno poročilo nam je obljubljeno. Repertoar ljubljanskega gledališča s« je vsled obolelosti dveh članov znatna spremenil: Drama-: Torek, 8. (zaprto), Sreda, 9. »Bajka o volku«, (B). Četrtek, 10. »Golgota«, (izven po znižanih cenah), petek, 11. »Raavalina življenja*, (D). Sobota, 12. »Bajka o volku«, (C). Nedelja, 13. »Razvalina življenja«, (izven). Ponedeljek, 14, »Bajka o volku«, (E). Opera: Torek 8, »Tosca«, (C). Sreda, 9. »Mlgnon«, (D). Četrtek, 10. »Od bajke do bajke«, (A). Petek* 11. »Mignon«, Sobota, 12. »Tharfs«, (E). Nedelja, 13. »Mignon«, (A). Ponedeljek, 14, (zaprto). P. t gledališki abonenti, ki še niso plačali 10% veselične takse za prvo polletje tekoče sezone, naj blagovolijo vplačati {sto najkasneje do četrtka 10. t. m. v pisarni administrativnega ravnateljstva (operno gledališče), da se izognejo nepotrebnim potom In sitnostim s strani kr. imačnea« ravnateljstva. Puccini nl bil nevarno bolan. Nomškt listi poročajo, da se Je znani italijanski komponist Puccini v nekem pismu ni komponista Leharja Izrazil, da so vse vesti o njegovi težki bolezni izmišljene ali pretirane. V pismu pravi humoristično, da upa vsled po časopisih že napovedan* smrti na mnogo srečo. Med italijanskim ljudstvom le namreč zelo razširjena vera, da pomeni mnogo sreče, ako se komu prehitro napove smrt. KDOR JUGOSLOVAN, TA MATICE ČLANI M, Zčvaco: Kraljev vitez. Zgodovinski roman. (DaljeJ »Otroka! Mila otroka moja!« je zamrmrala Violetta. »Sire,« je izpregovoril vojvoda Angoulfimski z drhtečim glasom, — »vaše veličanstvo me s tem spominja dejstva, ki sem ga sam izkusil nekdanje dni: da je ljubezen močnejša od častihlepja, vzvišenejša od lezla in krone ter svetejša od samih iiebes... Sin,« se je obrnil h Cape-stangu, »objemi očeta, ki tl s ponosom zaupa svojo hčer!« Mladi kralj je z žarečim obrazom prisostvoval tej minuti odrešenja. Nato je odvedel Capestanga, z obljubo, da ga kmalu vrne zaročnici. Kjenfl je ž njim v prestolno dvorano, ki je bila polna gospode, in ga »eljal pod pazduho tik do prestola. »Gospoda,« je zaklical z jasnim glasom sredi osuplega in zavistnega mrmranja, ki je pozdravljalo zarjo vitezove slave, »predstavim vam Capestanga! Predstavim vam kraljevega viteza: moža. ki ml je trikrat rešil prestol in dvakrat življenje... t los poda! Poslužujoč se svoje kraljevske predpravice, izkažem prvi čast resnici, da je hrabrost, srčnost in plemenitost duše močnejša od slehernega orožja, kar ga premore svet. Gospoda, kralj francoski kliče: Živel Capestang!« To rekši je stopil s prestola, podal Capestangu roko in ga odvedel po vsej dvorani, dočim so leteli klobuki v zrak In so plemiči lzdirali meče ter Izkazovali čast in je grmel po dvorani en sam mogočen klic, bruhaje skozi visoka okna in razlivale se pq vsem Parizu: »Živel Capestang!...« Tisto Jutro, ko je vitez odjahal na neosedlanem konju kakor nor, in ne proti krajem, kjer so bite Igralnice, marveč lz Pariza, bi si bil Co-golin ruval lase, da jih je Imel. Uto-fažile so ga šele pištole, ki jih je nasul te Cinq-Marsove mošnje. V nje- govo nesrečo pa je minil ves dan, ne da bi se bil vitez vrnil k »Dobrem srečanju«; ko je napočil ntrak, se je Cogolin odpravil iskat gospodarja in padel v pesti rokovnjačem, ki so mu vzeli mošnjo ter ga nagradili zanjo z obflico najlzbranejših batin in bunk. Drugo jutro je hotel ubožec povezati culo in se posloviti 6d »Dobrega srečanja«, toda usmiljeni Garo mu je ponudil, naj ostane za pomi-vača. Zmenila sta se. Ko pa je Cogolin opoldne brisal v kuhinji posodo. mu je gostilničar zdajci prinesel vest, da hoče nekdo govoriti ž njim. Boječe in nezaupno se je približal oproda kraljevskemu oficirju, ki je baš razjahal na dvorišču. »Vi se imenujete Cogolin?« je vprašal oficir osorno. »Das visokost,« je zaječal revež in prebledel, meneč, da je prikipela smola do viška: »Gotovo je vitez spet napravil škandal. Obtožili so me sokrivde; obešen boml« »Pojdite z mano h gospodu kraljevemu vitezu!« je povzel oficir. »Saj setn vedel,« je kimal oproda sam pri sebi. »Eh, Smola, da bi te ne bila rodila mati!« Ali vendar je hrabro sledil oficirju. V njegovo veliko začudenje je zavil ta v Progarsko ulico in ga nagnal baš v tisto hišo, pred katero je bil sunil Lanternu ključ. In komaj je stopil vanjo, že ga je prijel nekdo za uho ter viknil: »Kako delaš, mrcina, da te ne vidim že tri dni? Mari misliš ostati na vekomaj nepoboljšljivec, ki rajši zija v nebo ter sanjari o coprnlji, nego da bi krtačil mojo obleko in pospravljal Srebrnjake?« »Oospod vitezi« je zavpil Cogolin. čigar obuo se je mahoma izpre-menil v veselje. »Nu da, prijatelj, kdo drug nego jaz!« je dejal Capestang. »Podvizaj se in spravi te tolarje, ki so tvoja last, v tale kovčeg ter ga priveži h kočiji, ki stoji na dvorišču, zakaj v pol ure se odpeljemo v Orlčans.« »Tolarje! V kovčeg!« je zaječal Cogolin. »Kraljevsko premoženje!« je rekel gospodar ter iztresel vrečico, ki je ležala na mizi. »Oh!« je zavrisnil Cogolin ob pogledu na svetle Srebrnjake, »zdaj vidite, koliko je bila vredna molitev k Merkurju!« »Da,« je potrdil vitez resnobno. »In to je tvoj delež, da veš!« »Živela sreča!« je zarjul Cogolin. Začel je šteli in je naštel petindvajset tisoč liver ...' Spremljan po zvestem oprodu se je odpravil junak naše povesti v Orlčans, kjer so ga čakali v svojem dvorcu vojvoda Angoulčmski, Violetta in Gizela. Mesec dni po teh znamenitih dogodkih je bila Capestangova poroka z Gizelo. — Konec. Mali oglasi. Proda se: ZAMENJAVA HIŠ IN POSESTEV. Rcalvtetna pisarna »Rapid,« Maribor, Gosposka ulica 28 381 IMAM PAR STO LEPIH SADIK divjega kostanja različne velikosti. Istotam za ISO K Se dobro ohranjen acetllcnski aparat radi pomanjkanja prostora. Poizve se pri .43. Zajcu Hotel Bcllevue. 385 BLAGAJNA orlg. \Vlesd et Co. št. 3. Več pove Franc J. Di Blacho v Colju. 386 TRI VAGONE prvovrstnega različne vrste pcčuSkcga belega vilna domačega pridelka in pisalne stroje. Več Kemcny Lajaš, vinski dobavitelj Fcrenczik uteza 16. 387 VAGON LIPOVIH HLODOV se poceni proda. M. Kresse Konc, Stara corkov, Kočevje. 388 VINOGRADNIKI POZOR! Se imam več tisoč ukoreninjene šmarnice na prodaj kojo ni treba nikoli i galico Škropili (garant. 10 let.) 389 CITRE elegle, kompletne. Vpraša sc pri podružnici Jugoslavije, Celje. 3-54 POSESTVA v Sloveniji od 4 do 400 oralov, paromiln, tovarna, hotel, gostilne, vile, hiše »e prodajo potom pisarne nepremičnin Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 368 VELEPOSESTVO obstoječe iz prvovrstnih njiv ln travnikov in vinograda, vse ob glavni cesti pri Mariboru, z bogatini Inventarjem radi selitve. Pojasnila daje Anončni in informačni zavod »Vodcž«, Maribor, Slovenska utica 6. Za odgovor je priložiti znamko. 373 VILA na periferiji mesta Maribora, stanovanje takoj prosto, z 3 sobami fn kuhinjo, lepim vrtom, hlev za konje se proda za 160.000 kron. Ponudbe s priloženo znamko na anončno pisarno »Vedež« Maribor, Slovenska ul. 6. 375 MOTOR S SUROVIM OLJEM 6 PS Systcm Warcha!ovvsky, \Vien, Je v dobrem stanju radi električne napeljave takoj na proda}. Ogleda se lahko v obratu pri Klančnik & Kompara, Maribor, Mejna ulica 6. MADRACI tridelni prvovrstni prima prevleka čvrsto polnjeni s la afrlkamsko morsko travo, 1 garnitura za posteljo K 1158 Iranko povzetje ali proti predplačilu pošilja »Columbia« Maribor. Cvetlična ul. 8. 270 MED (TRCAN) najfinejšl namizni za pecivo, garantirano čebclni potanec kg & 50 K. Poštni zavoj 4 kg medu 240 K franko tam. Pošilja se po pošti ln po železnici. A. Maček, čebelar. Vrhnika. 214 Kupi se: DOBRO OHRANJEN OTROČJI VOZIČEK Cenjene ponudbe prosim pod »voziček« na upravo Jugoslavije. KUPI SE posestvo v bližini hrvaške meje i trgovino Ponudbe na upravo Jugolavije v Mariboru pod »Posestvo«. 373 S£uf be: MIZAR dobro vešč pri strojih, kateri Je zmožen strojni oddelek mizarstva samostojno voditi sc takoj sprejme pri Klančnik & Kompara, Maribor, Mejna ulica 6. 374 TREBAMO mlinar skoga pomočnika za bjelo i flah braS* no za vodni 1 motorni mlin. Mirko K5n!g Sv. Savar 4. Zagreb. 391 V LESNI STROKI IZVEŽBAN uradnik želi vstopiti k lesnemu podjetja. Ponudbe na upruvo Jugoslavije v Mariboru pod »Strokovnjak«. 366 IŠČEM SLUŽBE! Knjigovodja prva moč z daljšo prakso per-iekten v slov. nemški, srbohrvatski in ia-ški korespoudnci, stenograi in strojepisec. Nastopim z aprilom ali preje. Cenj. ponudbe pod »Knjigovodja 2212« na upravo Jugosla- vije. 369 Razno: DIJAK (RUS) daje lekcije v ruščini. KrižcvniŠka ul. 12. 390, .MLAD URADNIK Išče sobo s separatnim uhodora. Cenjene ponudbe pod »Soba« na upravo. PODJETEN MLAJŠI TRGOVEC išče pripraven lokal v mestu ali v prometnem kraju na deželi. Cenjene ponudbe pod »Lokal« poštno ležeče Ljubljana. SLIKE ZA LEGITIMACIJE Izvršuje najhitreje Hugon llibšer, fotograf, Ljubljana, Valvazorjev trg 7, nasproti Krl-žanske cerkve. STANOVANJE S HRANO in celo oskrbo išče pošten mlad gospod za april ali pozneje. Plača vsako ceno. — Cenjeno ponudbe na naslov: P. P. 120% poštno ležeče, Ljubljana. Zenitne ponudbi INTELIGENTEN KAPELNIK želi poznanstva duševno naobraženo damo, premoženje postranska stvar. Olcrto z sit-ko proti povrnitvi na upravo Jugoslavije V Ptuju. 384 TRGOVEC SAMOSTOJEN, 32 let star sc žeti v svrbo ženitve seznanit! z gospodično staro do 26 let Samostoene trgovke, ali gospodične z nekaj premoženja naj sc blagovolijo Javiti pod »Napredek 2* na upravo tega lista. Za sliko koja se vrne se prosi 1 392 Pošljite naročnino! Dobavlja«« od zaloge me di •rarovo olje za motorni pogon, strojno olje telko, srednje, lahko, el-hndrsko olje sa pregreto In nasičeno paro, auto-olje, dlnamo-transformatorno olje, strojno lovot-maf*, kolumna parafin, surovo vazelino, bencin, pOtrulcl itd. ter prosimo, da zahtevate v slučaju potrebe ponudbo. ,K OMET4, d- z o. z. L ubljana, Danajska cesta 33. Dobre 0 sprejme takoj JOS. BOJIM, Aleksandrova niti 3. «■*«.. ■■■■■»■k. »»a..«'..........'..... Najboljša voda za usta. — Odstranjuje smjesta neugodan dali. E. M. PENKALA i drug, Zagreb. 1000 vagonov sladkorja ^Kristal* 99°/o belgijske pro-vVnienco oddaja za trtaTec po ceni 24'— kron S, H. S. prosto vagon Postojna. ALBIN ANŽIC, veletrgovina, TRST. Bmjarli Aufclč, Servota, Trs#. II V četrtek K), snurea 1021 je vrti prostovoljna javna dražba raznega pablštta, perilu,, oblek«, kabinjNke posode lisi. v Ljubljani, Pod TranČo št 2 v 1L nadstropja. Predmeti sp lahko ogledajo na dan dražbe od pol 9. ure naprej. Pojasn4a daje tudi odvetnik dr. Josip Klepec, Janez Trdinova ulica 8. Kino - poslovodja Je tudi državno izprašani kino-operateur z večletno prakso išče nameščenja. Nastop eventuelno takoj. — Cenjene ponudbe pod štev. ? ! 7 ! ! Priporočajte in razširjajte ,Jugoslavijo4 ■■■■ ■:::= — Pred nakupom nat si vsakdo ogleda veliko zalogo ledilnega orodja, jeklenega In aluminijevega, polne košare, tev-jarskega orodja, rinčie In zapon za čevlje, sukanca, gumbov, vezenin In našivkov ter vse druge potrebščine ta krojače, Šivilje, čevljarje In sedlarje pri na upravnistvo Jugoslavije £§■£& toim pnlli Ip nlill tel h [tiku išče za Jugoslavijo provizllskesa zastopnika kateri je že v tej stroki dobro vpeljan, •— Cenjene ponudbe na Anončni in informačni zavod „VEDEŽ“, Maribor, Slovenska uL 6. Iz Havre v Ameriko samo 6 dni. Edina najkrajfia Črta preko Havre, Cherbourg in Ant- vverpen v Newyork. — Vo/no listke in zadevna pojasnila izdaja edina koncesijonirana potovalna pisarna Ivan Kraker v Ljubljani Gosposvetska (prej Marije Terezije) cesta 18, Kolizej. A Glavno zastopstvo Fockove tovarne ,Sma mila* Ivan Ferlež, Celje, Narodni dom Glavno zastopstvo za Štajersko, Koroško in Prekmurje. ■D. S*. Petra nasip 7. Nnjvcčja Izbiral Nizke cene! NA VELIKO IN MALO! letniki 1906, 1907, 1908, 1909, 1910, 1912, 1913, 1914, 1915, 1916, 1917 ima v več izvodih uprav. .Jugoslavije* v Ljubljeni. Cena krasno vezani knjigi je 80 kron. krožnike in druge kuhinjske predmete, umivalne in popolne kuhinjske garniture v zabojih ali na cele vagone ponuja za izvoz v Jugoslavijo WOYDINEK a spol specijalna velo rgovlnn s lta»#B,R® ?S*e5mgut) PRAGA II., Jeruzalemska ul. 15. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljeni, Dunajska cesta 17. Podružnica: Celje. Breg 83. je ustanovila oddelek za žiulienska zavarovanja. Sprejema: V življenskem oddelku : zavarovanja nu doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji Vpcžarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki ae poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po »nano nizkih cenah. Kapital: 20,000 000 kron. Slovenska eskomptna banka L..!..« n Innvfttrtl ■ & A Vfift fa Rezerve okrog 6,000.000 Kron. r* a gj/ m e « ■ ■ —-------- y g ML^f> P« T™ fl ffB flp BPif* Tf Fl gHff? CRTi TImH Wf IT j _ —-- Mlini' t" JnitiSo «k«pll)0 Mfll JlMU klUtO Uoitl«. Ljubljana, S«lenburSeva alka «.1. IzvrSuje vse bznln« transakcije najU« lantnele. Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza. Hum, ~ '—C i ..ii i m i^i.i n,—i—m. ..—ih ■■ i im -M, 11 I ~ — ‘ 1 ' 111 .. .— Odaovornl urednik Aotnn Pesek, Tiska »Učiteljska tiskarna« v L-taMjanl