Posamezna številka 6 vinarjev. Šlev. 231. Izven Ljubljane 8 vin. V LjOlfflflll], V Ml 8. 0!» 1912. LeioIL ss Velja po pošti: s Za oelo loto naprej . K 26' — sa pol leta „ . „ 13-— n četrt lota „ . „ 6'50 sa ob meseo „ . „ 2-20 sa Nemčijo oololotoo „ 29'— sa ostalo Inosemstvo „ 35'— V LJubljani na dom: Za celo Ieio naprej sa pol leta „ sa četrt lota „ sa en meseo K 24- „ 12— „ 8--.. 2— V opravi »rile«« netečni K 1*70 Inserati: enostolpna petltvrsta (72 m): sa enkrat . . . . po 15 » sa dvakrat . . . . „ 13 „ sa trikrat . . . . „ 10 „ sa večkrat primeren popust Poslano in reki. notice: enostolpna petltvrsta (72 bub) 30 vinarjev. =Izhaja:; vsak dan, lsvsemil nedelja ta praznike, ob 5. url popoldne. dOT Uredništvo jo v Kopitarjevi ulloi štev. 6/IU. Rokopisi se na vračajo; nefranklrana pisma se na := sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo je v Kopitarjevi nliol štev. B. te® Av8tr. poštne bran. račnn št 24.797. Ogrske poštna hran. račun št. 28.511. — Upravnlškega telefona st 188, Današnia števi'kn ohsega 6 strani. Beg dekle! od doma. T r s t, 7. oktobra. »Kmečki Dom«, priloga »Domoljuba« št. 9, ie prinesel članek, ki razmo-triva. zakaj gredo naša dekleta v mesta. V članku, ki ima hvalevredni namen vplivati, da gre manj deklet z doma, razpravlja pisec med drugim tudi o izkvarjenosti naših deklet v mestu. Na ta članek jc dr. Krek odgovoril v 37. št. »Domoljuba«. Vredno sc mi zdi napisati k temu nekaj vrstic. Gosp. dr. Krek je imel pred očmi predvsem Ljubljano, jaz pa naša obmorska mesta: Trst, Pulj, Reko in Opatijo. Pisec v »Kmečkem Domu« je pričel svoj članek, zakaj gredo naša dekleta. v mesto, od domu s tem, da trdi, da drve predvsem za zabavo. To je pre-splošna trditev. Ločiti moramo naša dekleta, ki gredo v mesto za kruhom, • v tri vrste. V take, ki so dobro versko- i nravno vzgojene, ki so večinoma Mari- ! jine družabnice; v take, ki so precej j lahkomišljene ip v take. ki so, bodisi ' po svoji naravi ali pa po krajevnih razmerah, nagnjene le k plesom in z njim združenim nevarnostim. Dr. Krek je v »Domoljubu« dobro pojasnil, zakaj gre naš ženski svet od doma. Razmere na kmetih niso še ozdravljene. Kakor moški tako gredo tudi ženske od doma za kruhom. Pri tem moramo takoj omeniti, da moramo tudi tukaj ločiti izseljenke v dve vrste: v take, ki gredo trajno ali vsaj za negotovo dobo od doma, in v take, ki gredo samo čez zimo, ko so spomladi do-nia pridno delale, da si v mestu prislužijo za potrebe. Takih deklet gre posebno veliko iz trnovske in postojnske dekanije v Reko in Opatijo Ta. dekleta po večini domače podpirajo. Pa tudi o onih, ki ostanejo celo leto v mestu, se ne more trditi, da bi nič ne koristile domu. Najlepše potrdilo nam da v tem oziru Marijina družba v Trstu. Članice, po večini notranjske Iti goriške služkinje, imajo vsled vpliva vodstva prihranjenih veliko desettisočakov. Ta denar bo po večini prišel našemu kmečkemu gospodarstvu v korist. Seveda so to pridna dekleta, a teh je tudi velika večina! Tudi o reških in opa.tijskih služkinjah, ki sicer niso tako tesno združene, kakor tržaške, se ne more reči, da bi ne koristile domu. In koliko dekletom pride mati z doma inkasirati plačo! Koliko podpor pa dajo te pridne služkinje v naturalijah za. mlajše sestrice in bratce in sploh za družino. Prihajam sedaj k točki, koliko vpliva mesto v moralnem oziru na naša dekleta. »Kmečki dom« sodi, da se izgubi tri četrtine deklet. To črnoglcd-stvo nikakor ne odgovarja dejanskemu položaju, je krivično in škodljivo dobremu slovesu naših deklet. Najnevarnejše mesto za ženski svet jc Pulj. Dobro, da slovenskih deklet ne pride tja dosti. Našim dušnim pastirjem svetujem, naj tudi zastavijo ves svoj vpliv, da ne gre nobeno dekle v to mesto, ki je prenapolnjeno z raznoličnim vojaštvom, cerkvene prilike pa so vsled znane ondotne cerkvene politike, žalostne. Drugače je pa v drugih mestih. Je sicer mnogo nevarnih zanjk, a naša dekleta — čast jim — morajo dobiti izpričevalo, da znajo čuvati čast svojega imena. V začetku smo ločili dekleta v tri vrste. Od naših Marijinih družabnic prav malokatera pade. Niti v Reki, kjer nimajo nobene ožje organizacije, se jih ne izneveri kako znatno število. Druga jc seveda z onimi, ki pridejo že od doma razvajene in pokvarjene. To so jio-sebno kraji, kjer je še ozračje okuženo z liberalizmom, kjer vlada ples, pono-čevanje in slabo časopisje. Ta dekleta sc lahko žc doma smatra za izgubljena, oziroma na poti v pogubo, v mestu gre ta proces samo nekoliko hitrejše. V Trstu skrbi n. pr. za to tudi N. D. O., ki ima v ulici S. Francesco redne nedeljske plese. Pisec članka v »Kmečkem Domu« pa gotovo ni imel prilike opazovati naših dobrih Marijinih družabnic v Trstu in Reki. Zjutraj na vse zgodaj vsak lahko vidi v cerkvah dekleta, s torbicami v roki, ki pobožno molijo. To so slovenska dekleta, ki hite na trg in po drugih poslih, med potjo pa stopijo v cerkev, odkoder hite potem s podvojeno hitrostjo, da nič ne zamude. To je požrtvovalnost. Še večja požrtvovalnost pa je ona, ko naše služkiuje ob nedeljah trumoma hite k popoldanski službi božji. Svoj prosti čas, nedeljo popoldne, ko sc jim nudi toliko prilik za zabave, izvolijo si one cerkev, molitev za svojo zabavo in oddih. Ali pa v Reki. Trsat je precej oddaljen; strma je pot iz Sušaka. Naša dekleta romajo ob nedeljskih popoldnevih v Marijino svetišče na oddih! To je gorečnost,, ki bi jo niti doma najbrž v toliki meri ne imele. LISTEK. RoZa sveta. Angleški spisal H. R. Haggard. (Dalje.) In odšla sta proti domu, nc da bi izpregovorila besedico; stopila sta v dvorano, kjer je gorel v sredi velik ogenj in prijetno ogreval dvorano. Ob ognjišču jc sedel VVulf; videti je bil vesel in prijazen, dasi nekam zamišljen. Kakor hitro ga je Godvin zagledal, se je vrnil skoz velika, vrata, se ustavil mej njimi za trenutek, nato pa zopet izginil v temo. Rozamunda pa se jc približala ognju, »Videti je, cla te zebe,« reče Wulf in jo motri v obraz. »Godvin te je pustil moliti v cerkvi. No, pa to je njegova navada, radi ktere sem tudi jaz trpel. Sedi semkaj in pogrej se.« Ubogala je brez besedice, odgrnila svoj plašč in iztegnila svoje roke proti plamenu, ki je odseval na njenem temenu in ljubkem obrazu. VVulf se Jc, ozrl okoli sebe. Dvorana je bila prazna. »Veseli me,« jc dejal, »da najdem to ugodno priliko in lahko s teboj samo govorim. Rad bi te nekaj vprašal; toda prositi te moram, da mi ne daš prej odgovora, dokler ne mine štirindvajset ur.« »Velja,« je rekla. »Tako obljubo sem danes že dala. Naj velja za oba. Kaj torej bi rad vprašal?« »Oj,« je odgovoril VVulf radostno, vesel sem, da je bil Godvin prvi, ki te je vprašal, da ti je stvar sedaj znana, in da meni ni treba izgubljati veliko besedi. Sploh se tukaj nc gre za besede.« »Za kaj pa se gre, VVulf?« »Za srca. Tvoje srce in moje srce — in, menim, Godvinovo srce, ako ga ima — za ta srca se gre. Sploh pa ne vem, Če ima Godvin kaj srca.« »Kako da Godvin ne bi imel srca?« »Godvinovo srce je podobno srcu starega svetnika tam v relikvijski skrinjici v Stangatu — stvar, ki je morda utripala nekdaj in bo morda zopet utripala v nebesih, ki pa je zdaj nekako mrtva — za ta svet.« Rozamunda se je nasmejala, ko se je spomnila, da je to mrtvo srce šc nedavno pokazalo prav žive znake življenja. Na glas pa je rekla: »Ako mi nimaš o Godvinoveni srcu drugega povedati, polom grem, da či-tam očetu, ki me že čaka.« »Ne, pač pa imam več povedati o svojem.« Tedaj je postal VVulf iznenada. zelo resen — tako resen, da se jc tresla Da je ta pobožnost združena tudi z moralno solidnostjo, to ve vsak, ki količkaj opazuje razmere. Sedaj pa, ali mesto res odtuji naša dekleta? Dosti jih, še več pa ne! V mestu, posebno ako pridejo k dobrim gospodinjam, se nauče dosti. Naj omenim reda v gospodinjstvu, kuhanja, šivanja, lepega vedenja, jezikov itd. To jim potem dobro koristi kot kmečkim gospodinjam. Stopi v kmečki dom, kjer je gospodinja služila preje v mestu, po lepem redu boš kmalu videl in spoznal razliko med to in pa ono gospodinjo, ki nI bila nikjer; posebno pa še preje, ko o kakih tečajih, ki jih prireja sedaj deželni odbor, ni bilo ne duha nc sluha. In skoro vsak naš mož, ki je, vzel bivšo služkinjo za ženo, ji ve hvalo, kako je pridna in poštena! Izseljevanju so krive predvsem gospodarske razmere. Trdim pa, da so vsled pridnosti, zvestobe in snažnosti, čednosti, ki jih nima zlepa dekle drugega naroda, znane naša dekleta po vsem svetu. Povpraševanje po slovenskih dekletih v mestih se ne bo nikoli zmanjšalo, zato tudi izseljevanje teh v mesta nc bo popolnoma nikoli izginilo. To sc mi je zdelo vredno zapisat i kot obramba za naše pridne, zveste i,n krepostne služkinje. Velevlasti edine? Danes se poroča, da so se vse velevlasti glede skupnega koraka v svrho ohranitve miru na Balkanu zjedinile, Čeprav o formalnem odgovoru Anglije in Nemčije javno ni še nič znanega. Da se pa sklepati, da se jc francoski predlog na, željo Anglije formuliral tako, da vse. berolinske signatarne velevlasti store pri Visoki Porti skupen korak, ostale balkanske države pa opomnita na mir Avstrija in Rusija. Obenem jc Francija dosegla, da Porta že vnaprej obljublja izvedbo reform v Makedoniji na podlagi neke obstoječe postave, ki se je glasom Cena 23. berolinske pogodbe že leta 1880 sklenila, a sc ni nikoli izvedla. Kaj bodo velevlasti Turčiji porekle, ni natančno znano, bistveno ji bodo pač resno nasvetovale, da. uvede v svojih evropskih provincijah primerne ustavne in upravne reforme. Avstrija in Rusija pa bosta balkanskim državam naznanili, da stoje velevlasti na sledečem stlišču: 1. Ako začno balkanske cela, njegova velika postava, in ko jc iz-kušal izpregovoriti, je mogel samo jecljati. Naenkrat jc buhnilo vse iz njega v potoku gorečih besedi. »Ljubim te, Rozamunda, in menda sem te vedno nekako rad videl, dasi se tega nisem prav zavedal do dne — dne boja, in ljubil te bom vedno — in tc snubim. Dobro vem,da sem robat voj-ščak, poln napak, in ne svet, nc učen, kakor je Godvin. Prisegam ti pa, da bom napram tebi zvest vitez celo svoje življenje in bom izvrševal slavna dela, v tvojo čast, ako mi svetniki dodelijo milost in moč.« »Ker nc želiš, da bi ti dala odgovor takoj,« reče Rozamunda, »te zahvaljujem — da, iz srca, akoravno rac zares boli, da ne moreva odslej biti več tako domača, kot sva si bila toliko let. — sedaj pa. pojdi.« »Ne, Rozamunda, ne šc. Četudi tni ne daš odgovora, vseeno pa nii lahko daš kako znamenje, da se vsaj nekoliko pomirim. Lahko mi n. pr. dovoliš. da ti poljubim roko — v pogodbi ni o tem ničesar prepovedanega.« »Meni ni nič znanega o tej pogodbi, Wulf,« je. odgovorila. Rozamunda. na pol resno, na pol šaljivo, »vem pa, da ti ne smem dovoliti, da bi se dotaknil moje roke.« »Potem se dotaknem tvojega pr- državo vojsko, sc postavijo v nasprotje z velevlastmi. 2. V nobenem slučaju ne morejo balkanske države računati na to, da svojo ozemlje razširijo, kakor se tudi kako, teritorialne izgube nimajo bati. 3. Ako demobilizirajo, prevzamejo velevlasti jamstvo za izvedbo reform v Makedoniji. Ali bo vojska ali je ne bo? Tudi še, danes se o tem ne more nič gotovega reči. Balkanske države sc šle že zelo daleč in se jc bati notranjih nemirov, ako demobilizirajo. Drugič je veliko vprašanje, ali Turčija resno misli s svojimi obljubljenimi reformami. Tretjič je vrašanje, kakšno jamstvo morejo velesile balkanskim državam za izvedbo reform dati. Četrtič vedenje Anglije šo. ni popolnoma jasno in pomirljivo. Petič ni znano, so se li velesilo natančno dogovorilo tudi za slučaj, ako vojska izbruhne in ukrenejo balkansko države kaj, kaj- bi bilo v nevarnost gospodarskim interesom kake velesile — tu se gre za Avstrijo, ki bi jo dogodki na Balkanu ob meji neposredno ogrožali. Ako v tej točki še ni med velesilami jasnosti, je, resničen sporazum nemogoč in nevarnost traja dalje. Edino, kar močno govori za to, da so bo posrečilo Balkan saj za zdaj pomiriti, je dejstvo, da Rusija, odločno za mir nastopa in grozi zlasti Bulgariji. Ni pa verjetno, da bi balkanske države, ki so sc zlasti na Rusijo naslanjale, vojsko zoper njeno voljo začele. V7 Be-rolinu in na Dunaju so pesimisti, v Parizu optimisti, iz Londona se pa nič prida ne izve. V plenarni seji avstrijske delegacije 7. t. m. jo prevladoval pesimizem, zlasti v poročilu referenta zunanjega odseka markija Baquohoma. Spričo tega upa vojna uprava, da ji delegacija že v tem zasedanju dovoli 250 milijonov kron za armado. Glede ostalega je vredno omeniti, da so jo knezu Sclnvar-zenbergu in poslancu Spinčiču pridru-žil včeraj tudi dr. Baernreithcr, ki je izjavil, da avstrijska politika pri balkanskih narodih ne bo našla popolnega zaupanja, ako obstoji na jugoslovanskem telesu monarhije huda rana — hrvaške razmere. Politični shodi na Koroškem. Zadnjo nedeljo sta sc vršila na Koroškem dva protestna shoda zoper zvišanje deželnih doklad v zadnjem zasedanju koroškega deželnega zbora. Sho- sta,« in prijel, jo je za prst in ga pritisnil na svoje ustnice. »Ti si močan — jaz sem šibka, VVulf, in jaz no. morem izviti prfeta iz tvoje roke, povem ti pa, da ti ta igra ničesar nc koristi.« »Odpusti. Pomisliti bi bil moral, da bi se Godvin nikoli nc upal kaj ta-cega.« »Godvin,« jc rekla in udarila z nogo ob tla, »ako on da obljubo, jo drži po duhu kakor po črki.« »Gotovo. Sedaj vidiš, v kako zadrego pride zmotljiv človek, čc ima svetnika, za brata in tekmeca! Ne, ne srdi so name, Rozamunda, če ne moren? hoditi po poti svetnikov.« »To li verujem, VVulf, nikakor pa ni potreba norčevati se iz onih, ki hodijo po takih potili.« »Jaz so no norčujem iz njega. Ljubim ga prav tako — kol ti.« Iti motril je njen obraz. Ali obraz so ji ni izpremenil, kajti v Rozamundinem srcu se je skrivala moč in molčečnost orientalke, ki zna položiti proko svojega obraza in njegovih potez noprodirno krinko. »Veseli me, da ga ljubiš, VVulf. Glej, da ne pozabiš nikdar svoje ljubezni in dolžnosti.« »Hočem; tla, •— celo ako me zavr-žcš in njega izbereš.« da sta bila v 5nnITelu"Tri v"!551nx~pri 1'iiberku. Na obeh sta govorila dr. Brejc in dr. Rožič, prvi namesto posl. Grafenauerja, ker je zadnji hip nevarno zbolel. Dr. Rožič je razložil zbranim posestnikom sklepe zadnjega deželnega zbora, ki je zvišal deželne doklade od 75 na 90 odstotkov, kar za koroško kmečko prebivalstvo gotovo ni vesela novica. Govornik je pri t-em dokazal z besedami nemških nacionalnih poslancev samih, da je koroški šolski sistem za nič, da koroški nemški učitelji nimajo nikdar zadosti in nikoli imeli ne bodo (tako sam dr. Steinvs-ender!) in da. so šolski uspehi minimalni in nezadostni v primeri s stroški, katere mora dežela plačati za Šolstvo. Zato je bilo zvišanje deželnih doklad, katerih večji del bo šel za zvišanje učiteljskih plač, v sedanjem, za kmeta skrajno slabem času naravnost nedopustno. Dr. Brejc je v svojem izbornem govoru kazal na koruptne razmere v ko-j-oški deželi, kjer vladajo nemški na-cionalci, zvesta vladna stranka. Kaže na, krivice, ki se gode Slovencem vsled nemške germanizatorične nacionalne politike, ki v vsem svojem delovanju stremi za tem, kako bi čimpreje uničila Koroške Slovence ter pomagala sezidati toli zaželjeni nemški most tja do lepe slovanske Adrije. Dr. Brejc je na obeli •»hodih pojasnil tudi zgodovinski razvoj trialistične misli, ki vedno bolj v ospredje sili in na kar moramo v teh težkih razmerah in narodnih bojih z Nemci tudi sami misliti. Oba shoda sta bila zelo dobro obiskana in na obeh shodih so slovenski kmetje /. velikim navdušenjem sledili obema govornikoma. Sprejele so se končno na obeh shodih tudi sledeče, od tajnika Štanglna in ekonoma Milača predlagane resolucije: L Gospodarsko političen shod v Šmihelu in v Dobu pri Pliberku izreka popolno zaupanje svojemu vrlemu poslancu Grafenauerju in mu želi skorajšnjega. ozdravljenja. 2. Izreka nezaupanje vitezu Met-triteu, ker se je drznil glasovati kot sastopnik kmečkega ljudstva za povijanje deželnih doklad. 3. Pozdravlja z veseljem združitev Slovanskih ln hrvaških poslancev v Opatiji kot prvi korak do tesnejše zdru-Htve Slovencev ln Hrvatov pod žezlom habsburškim. Pismo iz Zagreba. Čuvaj in volitve. V dobro poučenih krogih se govori, da so volitve na obzorju, to je da bo komisarijat. v kratkem ukinjen. Za bana bo zopet imenovan Čuvaj, ki bo izvedel volitve. On se seveda že s polnim parom pripravlja nanje. V kratkem se ima v Zagrebu vršiti sestanek Cuvaje-vih pristašev in velikih županov, da se o vsem dogovore in se izdajo potrebne odredbe. V prvi vrsti namerava Čuvaj pod kakoršnokoli pretvezo pozapreti vse uglednejše prvake opozicije in potem v opozicionalnih vrstah proizvesti ■cmedo. da bi mogel v kalnem ribariti. Ta manever pa mu pač ne bo uspel, ker ga ni v Hrvaški človeka, ki bi ne vedel kdo in kaj jc Čuvaj in njegova družba. Hrvaški zdravniki in uradni psihiatri. Uradni list. nikakor ne more pozabiti resolucije zbora hrvaških zdravni-kor. Dan za dnevom se bavi z njo v uvodnikih ter se na nečuven način ob-rega ob hrvaške zdravnike. Očitno je, da jo riekflo pogoclon na najobčutljivejšem mestu in sedaj v svoji onemogli jezi brca okoli sebe. Sam dr. Zlrovfiič, ki je podal tisto faniozno mnenje, je moral priskočiti na pomoč uradnemu mazaču. Vsa javnost odobrava možati nastop zdravnikov in se smeje onemoglemu cepetanju uradnih krogov. — Čuvaj si Še vedno no upa ugrizniti v kislo jabolko: čeprav se jc zagrozil, da bo postopal proti zdravnikom, ki so državni uradniki — in teh je bilo jako mnogo pri sklepanju resolucije — se Še proti nobenemu ni uvedlo postopanje. Čuvaj dobro ve, kaj bi bilo, ako bi bolniki ostali brez zdravniške pomoči. Dasi je tak, kakoršen je — to odgovornosti si ne upa naložiti. Balkanska vojna ln policijska cenzura. Medtem ko se sme časopisje celega sveta svobodno bavi ti z balkanskimi stvarmi, pa modra zagrebška policijska cenzura pleni časopisje, da sc vse kadi. Pisati se ne sme o ničemer, kar le količkaj diši po radikalizmu ali smodniku. Nemilo se pleni. Ne sme se poročati o namerah naše monarhije in njenih korakih, celo notice o posredovanju se večinoma plenijo. Cenzura je zopet začela opravl jati svoje delo s polno paro, da se zdi. kakor bi se nekomu zelo mudilo dokazati, da je resnično upokoril časopisje. Na ta način se hoče časopisom vzeti vsaka zanimivost, da se čimprej materielno uničijo. Pred vojsko na Balkanu? EVROPA POSREDUJE. Sir Grey o položaju. V seji angleške spodnje zbornice dne 7. t. m. je izjavil angleški državni tajnik zunanjih zadev, sir Grey, da je položaj na Balkanu zelo kritičen in zelo vznemirljiv. Velevlasti delajo, kar morejo, da se mir ne prekrši. Predvsem naglašajo, kako potrebno je, da. Turčija izvede preosnove. Turčija je že priznala, da so preosnove potrebne in namerava z uspešnimi reformami miren obstoj svojih evropskih dežela zagotovili končni predlogi za skupen nastop balkanskih držav. V nedeljo so se stavili končnip redlogi za skupen nastop velevlasti, bodisj da nastopijo vse velevlasti ali pa da posamezne velevlasti v imenu vseh posredujejo pri balkanskih državah in v Carigradu. Predlogom smo pritrdili. Tiste evropske velevlasti, ki so neposredno na Balkanu prizadete in katerih meje bi vsled vojske največ trpele, žele, da se mir vzdrži. Prepričan pa sem, da se bo vojska, ako izbruhne, dala lokalizirati. Posredovanje velevlasti na Balkanu. Včeraj zjutraj je obvestil Poincare ruskega zunanjega ministra Sasonova o odgovoru Angleške, nakar je ruski zunanji minister takoj brzojavil ruskim zastopnikom pri balkanskih državah, naj se dogovore z avstro-ogrskimi zastopniki, da se kolikor mogoče hitro nastopi. Po došlih poročilih posredujeta Avstro- Ogrska in Rusija že danes pri balkanskih krščanskih državah. Naš cesar delal osebno za mir. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Peterburga, da sta si zadnje dni cesar Franc Jožef in car Nikolaj večkrat brzojavila, kar ni ostalo brez vpliva na evropski položaj. Sazonov grszi Bulgariji. »Figaro« poroča, da je ruski zunanji minister Sazonov izjavil: Če se Tur- »Pošt.one besede to, takih sem želela od tebe,« odvrne z milim glasom. »Sedaj pa, dragi Wulf, z Bogom, kajti utrujena sem — —« »Jutri — —« ji je segel v besedo. »Du,« je odgovorila z resnobnim glasom. »Jutri moram govoriti. — ti pa poslušati.« Dolga je bila noč. daljši še dan, vendar rtidi ta dan je končno ura kazala štiri popoldne. Brata sta stala pri velikem ognju v dvorani in pogledovala dvomljivo drug drugega. »Čas je,« je rekel Wulf in Godvin jo prikimal. V tem so jima jo približala dekla. »Sir Andrej irii naroča povedati vama, da bi rad govoril z vama/< je rekla ženska in odšla. »Kaj to pomeni? Mislim, da ni nobeden!« vzklikne Wulf in se nasmeja. »Morda res,« reče Godvin, »in morebiti bi bilo tako najbolje.« »Jaz pa mislim, da ne,« mu odgovori Vvulf, in stopa za njim. Odšla sta po hodniku, in vstopila v stričevo sobo; pred njima je sodel na svojem stolu pri ognju sir Andrej; poleg njega pa je stala Rozamunda ter držala svojo roko na. njegovi rami. Opazila sta, da jc bila oblečena v svo- ja najdragocenejša oblačila. Stopivši naprej, sta se priklonila najprej njej in nato svojemu stricu; ona pa je vzdignila svoje povešene oči in se na-smehljala v pozdrav. »Govori, Rozamunda,« je rekel oče. »Ta dva viteza mučijo dvomi.« »Zdaj pade smrtni udarec,« je za-mrmral Wulf. »Glede zadeve, v kateri sta se včeraj obrnila name,« je pričela Rozamunda, »sem se posvetovala s svojim očetom. Veliko čast sta mi izkazala, ko sta me zaprosila, da bi postala žena tako vrednih vitezov, s katerima sem bila vzgojena in ki sem ju ljubila od otroških let, kakor sestra ljubi svoje brate. Zalibog pa, da ne morem dati nobenemu odpovora, kakor si ga Želita.« ..Smrtni udarec, zares,« je. zašepc-tal Wulf,« skozi oklep naravnost v srce.« Godvin pa je prebledel in ni rekel ničesar. Nekoliko Časa je vladala tišina, stari vitez jc motril jzpod obrvi njuna obraza, ki jih je razsvitljevala luč baklje. Zatem je Godvin izpregovoril: »Zahvaliva te, sestričina. Pojdi, Wulf, odgovor sva dobila; pojdiva.« (Dalie.} čija ldti reform, ni nemogoče, da sreča Bulgare pamet. Želje Bulgarije so pretirane in večinoma neizpe-Ijive. Turčija ne more nikakor dovoliti in Evropa se ne more za to zavzeti, da bi u. pr. Makedonija ubogala kakega švicarskega ali pa belgijskega guvernerja. Nič ne kaže, da hoče Bulgarija svoje zahteve znižati. Velevlasti hočejo tozadevno z vso energijo in z vsem svojim vplivom nastopiti. Predvsem morajo balkanske državo dovoliti kolikor mogoče dolg rok, v kateri dobi ne bodo smele nič. storiti, kar bi se nc dalo več popraviti. Turčija obeta pr osnove. Veliki vezir Muktar paša jo že pred enim tednom avstrijskemu poslaniku j v Carigradu, grofu Pallaviciniju, izjavil, da namerava izvesti postavo z dne 23. avgusta 1880. glede na preosnove v Turčiji. Grof Pallavicini in angleški poslanik sta Muktar paši svetovala, naj o svojem načrtu obvesti Francijo in Rusijo, češ, da si tako pridobi simpatije Evrope in tako vpliva tudi na balkanske države. Evropa, ki je na to postavo že zdavnaj pozabila, je ostrmela, ker se je zopet prepričala, da obstajajo v Turčiji najboljše postave le na papirju. K tej postavi nekoliko pojasnila. Berolinski kongres je 1. 1878. Turčiji ukazal, da mora v celi Turčiji izvesti preosnove po krečanskem zgledu. Turki do leta 1880. niso ničesar storili. Gladstone je hotel Turčijo 1. 1880. prisiliti, da preosnove izvede, a njegov načrt se je izjalovil, dasi sta sklenili takrat, Srbija in Bulgarija zvezo, Črnagora in Grška sta pa že mobilizirali. Turčija je takrat izdala postavo, ki določa ustanovitev deželnih zborov za Makedonijo in Rumelijo, loči justico od uprave, in zagotavlja versko svobodo. Kaj sodijo balkanske driave o posredovanju velevlasti. Čez Pariz se poroča iz Sofije, da skupno sodelovanje Rusije in Avst.ro-Ogrske Bulgariji ne bo koristilo. Prejšnja leta je slično posredovanje ostalo brez uspeha. Z avtoritativne strani naglašajo, da se bo zaman posredovalo, da se prepreči vojska. Če kljub posredovanju izbruhne vojska, naj velevlasti željam balkanskih narodov nc nasprotujejo. »Kolnische Zeitung« poroča iz Sofije, da pritisk diplomacije na. bulgarsko vlado nc prepreči, da udari. Nazaj ne. more več. Velevlasti prepozno posredujejo. Rusija je še enkrat Bul-garijo odločno posvarila. Balkanski diplomati ne upajo več, da se mir ohrani. »Temps« poroča, da je bulgarski car Ferdinand izjavil: »Toliko časa hočem ostati miren, dokler nisem izpostavljen nevarnosti, da me kdo zakolje«. Iz Belgrada se pa poroča: Poincarejev predlog in od Turčije ponujane preosnove niso sprejemljive. Jasno je zdaj, da se velevlasti ne nameravajo vmešavati in da prepuste balkanskim državam samim. da svoje zahteve izvojujejo. Srbija ne želi Sandžaka, ker ve, da bi Avstrija prodiranja v Sandžak ne dopustila, ampak hoče le izsiliti reforme. Kljub hitri mobilizaciji srbske, armade. se pred 13. oktobrom ultimat ne bo izročil. »VViener Allgemeine Zeitung« sodi, da je sicer položaj nekoliko olajšan, a da je še vedno resen. — Mi pa sodimo, da do vojske saj zdaj še ne pride, ako bodo velevlasti res odločno nastopile in ako je res, da je Rusija vojski nasprotna. Proti volji Rusije Bulgarija vojske nc začne. Seveda Turčija reform resno ne misli in se bo v doglednem času položaj gotovo zopet poostril. BALKANSKE KRŠČANSKE DRŽAVE. Akcijski načrti balkanskih držav. Združene balkanske krščanske države so bile izdelale, kakor se poroča iz Belgrada, sledeči načrt: 2. oktobra se mobilizira, 4. ali 5. oktobra se napove vojska. Velevlasti naj bi tako dobile čas, da. pri turški vladi posredujejo. Če se velika drama, kmalu ne jprične, se cela akciijfVj lahko precej ohladi žc zato, ker morajo združene balkanske države izdelati nov načrt. Nadalje poročajo iz Belgrada, da se vojska ne more prej pričeti, dokler ne izvedeta mobilizacije tudi Bulgarija in Grška in da poteče enodnevni rok, ko se v sredo ali četrtek izroči skupna nota balkanskih krščanskih držav v Belgra-du. Ko poteče enodnevni rok, se odpokliče srbski poslanik v Carigradu in iz-roče potni listi turškemu poslaniku v Belgradu. Neki dunajski balkanski diplomat je izjavil, da balkanske krščanske države v svojem ultimatu ne bodo zahtevale avtonomije v Makedoniji, marveč le, da naj bodo kristjani deležni vseh pravic. Balkanske državo stremijo za tem, da se skliče evropska konferenca, ki bi ji balkanske države svoje zahteve predložile. Adresna razprava v srbski skupščini. V včerajšnji seji srbske skupščine I so razpravljali o adresi na kralja, ki odobrava staliSSe vlade. Adreso so sprejeli. Proti je glasoval edini socialni demokrat Lopčevič, ki sedi v zbornici. Srbija odpokliče iz Turčije konzulatno osobje. Radi demonstracij proti srbskemu konzulatu v Skopljah je odpoklicano celo osobje srbskega konzulata v Skopljah, izvzemši podkonzula Vukoviča. Tudi osobje srbskega konzulata v Solunu razven generalnega konzula Ba-lugdžiča je odpoklicano. Tudi bulgarski generalni konzul v Solunu vsak čas pričakuje, da ga odpokličejo. Mobilizacija Srbije. »Neue Freie Presse« poroča, da bo glavno taborišče srbske armade v Kra« gujeveu. Takoj, ko se vojska prične* odpotuje kralj Peter v Kragujevac. Turški vojaški ataše je 7. t. m. zapustil Belgrad. Iz Belgrada so 6. in 7. odrinile zadnje čete proti meji. Tretji del vpoklicanih vojakov dobi le vojaške čepice, za obleko morajo pa vojaki sami skrbeti. Radi slabega vremena morajo vojaki trpeti, ker taborijo pod milim nebom in nimajo šotorov in odej. Nečak srbskega kralja, princ Aleksander Karagjorgjevič je vstopil v srbsko armado. Brat srbskega, kralja Arzen Karagjorgjevič je brzojavno prosil kralja, da se sme vojske udeležiti. Kralj mu je odgovoril: »Zdaj še ne pri-« di. Brzojavim ti še pravočasno.« Moratorij v Srbiji. Srbska vlada je skupščini predložila zakonski načrt, po katerem naj bi se proglasil moratorij počenši s 1. oktobrom. Obresti se bodo morale plačevati. Sodne stroške pokrije vlada. Črnogorski kralj ni rad mobiliziral. Iz Cetinja se poroča: Neki bivši črnogorski minister je nekemu časnikarskemu poročevalcu izjavil, da ne veruje, da izbruhne vojska. Kralj Nikolaj je zelo nerad mobiliziral. Črnogorci za vojsko niso navdušeni, kakor tudi niso zanjo navdušeni Srbi, izvzemši inteligence in meščanskega prebivalstva. Kmet smatra mobilizacijo za. katastrofo. Ne veruje, da bi bila zveza balkanskih drŽav tako tesna, kakor sc to opisuje. Sodi, da so se balkanske države preveč zanašale na pomoč Rusije, a da so se upi izjalovili, vsled česar zdaj balkanske države ne vedo, kaj bi. O razpoloženju bulgarskih političnih krogov se poroča »Pester Lloydu«, da Bulgarija ne more nazaj in da vse politične stranke zahtevajo, da se s silo preseka makedonski vozelj. Naš uradni brzojav poroča iz Sofije, da je tako v diploma-tičnih kakor tudi v političnih krogih dobro vplivalo, ker namerava Turčija prostovoljno izvesti postavo iz 1. 1880. Ravnateljstvo bulgarskih železnic je sklenilo za vzdržavanje rednega prometa z zahodno Evropo, da vozi med Sofijo in Rustčukom v Bukarešt vsak dan en osebni vlak. Bolgarija se približuje Avstriji. »Berolinski Lokalanzeiger« poroča iz Sofije, da so bulgarski politični krogi nevoljni na Rusijo. Ruski zunanji minister Sazonov je pri konferencah v Parizu bulgarskemu in srbskemu poslaniku tako grozil, da so bili v Sofiji naravnost konsternirani. Javno mnenje se vedno bolj približuje Avstro-Ogrski. Črnogorska koncentracija. Iz Soluna poročajo, da Črnogorci popravljajo cesto, ki vodi iz Andrievca na črnogorsko turško mejo. Delajo ženske in celo otroci. V Andrievcu so koncentrirali Črnogorci 6 bataljonov in dve bateriji. Vojne priprave v Bulgariji. Bulgarski vojaški krogi so z mobilizacijo zelo zadovoljni. Rezervistov se je toliko priglasilo, da so morali ustanoviti nov polk. Mobilizacija se popolnoma izvede koncem tega tedna. Vojne poročevalce je bulgarski generalni štab obvestil, da naj bodo bodoče dni pripravljeni, da. odpotujejo z generalnim štabom. Bulgarska vojna uprava jc pozvala pod orožje tudi osebe od 20 do 45 leta, ki niso sposobne za orožje. Kočanski zločinci obsojeni. Ko so Bulgari mobilizirali, je turško vojno sodišče v Kočani razsodbo krivcev kočanskega klanja odgodilo. Na pritisk velevlasti so zdaj razsodbo proglasili. En mohamedanec je obsojen na smrt. drugi na dosmrtno prisilno delo, več jih je obsojenih na prisilno delo 2 do 15 let. Turške priprave za vojsko. V Carigradu Je vse polno vojakov, ki korakajo z godbami po ulicah. Celo mesto kaže vojaški značaj. Včeraj je predsedoval veliki vezir vojnemu svetu, ki so se ga udeležili višji generali V ■'S in admirali. Sklenili so, če bo potrebno, pod orožje pozvati vse mohamedance od 20. do 45. leta. Turški zunanji minister je izjavil: »Sam sodim, da morejo le izredne okolnosti še preprečiti vojsko, ker je tudi v Turčiji položaj tak, da stoji vlada nasproti ljudstvu, ki zahteva vojsko«. Malisori opustili vstajo? Iz Soluna se poroča: Ko je Esab paša prekoračil reko Mat, se mu je predstavila deputacija štirih glavarjev Malisorov, ki so zagotovili, da so Malisori udani vladi in da ue žele, da se kri še preliva. Esab paša jc s svojo armado nadaljeval marš v Skader. Izgredi proti poslaništvom krščanskih balkanskih držav. Izgredi proti poslaništvom krščanskih balkanskih držav vznemirjajo diplomate. Srbskega poslaništva demonstranti v Carigradu samo zato niso napadli, ker je srbski poslanik turške oblasti obvestil, da če se poslaništvo napade, ukaže straži na demonstrante streljati. Pred ruskim poslaništvom so se demonstracije zato izjalovile, ker je pred palačo stopila straža z nasajenimi bajoneti. Če se demonstracije obnove, bodo poslaniki zahtevali, naj se posadka štacijskih ladij v Carigradu po-množc. Zaplenjeni grški parniki. — Turški dementi. Turški mornariški minister je ukazal, da zasedejo grške ladje, ki ne smejo carigrajskega pristanišča zapustiti štirje turški častniki in mornarji. — Turčija dementira poročila, po katerih demonstrira turška vojna mornarica ob bulgarskem obrežju. Bolgarsko pristanišče Varna zaprto. Angleško zunanje ministrstvo je obveščeno, da je vhod v pristanišče Varna zaprt z minami. Ladje morajo čakati tri milje od pristanišča. Vhod in izhod je dovoljen le od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer pod vodstvom pilotov. Grška mobilizacija. — Grki napadli turške potnike. Iz Carigrada je odpotovalo v Atene 3000 grških rezervnikov. Tudi drugi grški podaniki zapuščajo Carigrad. — »Berliner Ztg. am Mittag« poroča iz Aten: Na nekem grškem parniku, ki je pripeljal na Pirej, se je vozilo veliko turških potnikov. Grško prebivalstvo je napadlo parnik in preteplo potnike. Turško poslaništvo zelo resno o tem dogodku sodi. Razna poročila. Iz Carigrada: Ob turško - grški meji so se spopadli Turki in Grki. Turki so vrgli Grke nazaj. — Otok Sam so turški vojaki popolnoma zapustili. —■ Srbi so nakupili v okolici Pančove veliko konj. Ko so privedli konje do meje, jih ni pustila v Srbijo ogrska carinska oblast. — Poštni promet iz Turčije čez Srbijo je ustavljen. Pošiljatve v Turčijo se odpošiljajo doslej čez Orso-vo in Konstanco. — V Amstettnu so ustavili en železniški voz naložen s strelivom, namenjen v Srbijo. .Voz straži policija. DroSlvfl. OBČNI ZBOR »Drnštva c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko« sc je vršil v nedeljo zjutraj v hotelu »Ilirija«. Predsednik g. Maks Lilleg je uvodoma pozdravil navzoče ter poročal o stanju uradniškega vprašanja s posebnim ozirom na zahteve davčnega uradništva. Znano je, da je službena pragmatika in ž njo zvezana časovna avtomatika potrebovala nad 45 let, da se sme vendar enkrat resno pričakovati, da postane zakon. Uradništvo je uvidelo, da se brez samopomoči vzako-njenje službene pragmatike nikdar ne uresniči, in pričelo sc je organizirati. Takoj ko so bile uradniške organizacije strnjene v mogočno centralno organizacijo, so pritisnile z vehementno silo na vlado in parlament, in kar čez noč je bila vladna predloga o službeni pragmatiki in časovnem napredovanju gotova. Da danes še ni vzakonjena, je krivo neko nesoglasje med vlado in parlamentom. Vlada povdarja neke točke, posebno pa koalicijsko pravo, za takozvan »Sanktionshindernis«. Parlamentarne stranke, tudi one, katere vedno itn vedno povdarjajo svoje intimno prijateljstvo do uradništva, niso imele poguma, da bi rekle vladi: Le pod pogojem, da vzakoniš uradniške predloge v oni obMki, kakor jih sklene državna zbornica, ti votiramo bramb-no predlogo, katero baje tako krvavo potrebuješ. Edini ta moment bi mogel gosposko zbornico in vlado konsterni-ra.ti, in uradništvo bi danes že imelo avtomatično napredovanje, in deloma bl.bjl.o bede1,k,a.tor,o gpvzroča ,ved no ra- stoča draginja, konec. Faktum pa je, da so uradniške predloge če tudi s točkami, katere vlada smatra za »Sanktionshindernis«, od večine državne zbornice sprejete in da pričakujejo ko-nečne rešitve v gosposki zbornici. Gosposka zbornica bo predlogo vrnila državni zbornici z naročilom, da ista re-stituira vladno besedilo z vsemi od nje že dovoljenimi koncesijami Z ozirom na bedo v vrstah uradništva, državna zbornica ne more nič drugega storiti, kakor ugoditi vladi in gosposki zbornici. V tem slučaju ni dvoma, da uradniške predloge postanejo v najkrajšem času zakon, in če se smemo zanašati na oficielne izjave vlade, kakor tudi najvplivnejših parlamentarcev, bo ta zakon z ozirom na materielni del pravno veljaven s 1. julijem 1912. Kakor hitro postanejo uradniške predioge zakon, nastane za organizacije davčnih uradnikov velevažno vprašanje: ali zadovoljuje ta zakon davčne uradnike? Jaz mislim, da odgovarjam v smislu vseh avstrijskih davčnih uradnikov, če rečem krepko: ne! Davčno uradništvo je svoječasno izpostavilo za kardinal-no točko zahtevo: Pogoj za sprejem v davčno službo veljaj absolvirana srednja. šola, in to zategadelj, ker sc smatramo za popolnoma enakovredne s poštnimi, carinskimi in računskimi kolegi, za katere panoge je ta prediz-obrazba že predpisana. Ta kardinalna zahteva davčnega uradništva ni našla milosti pri merodajnih faktorjih, te zahteve nam ne prinaša vzakonjenje uradniških predlog. Z ozirom na bedo, katera preti uradniškim krogom, ne ugovarjamo vzakonitvi uradniških predlog, pač pa povdarjajo organizacije na vsa usta, da jih vzakonjenje teh uradniških predlog ne zadovoljuje, da vsled tega ne odlože bojno kopje, da se nameravajo z vso vnemo boriti do onega trenotka, ko dosežejo vzakonitev zahtevane kardinalne točke. Zgodovina službene pragmatike je za uradništvo zelo poučljiva; kar nas pa vendar enkrat že izučiti, je to, da le v skupnem edinem nastopu je moč, vse bodo organizacije dosegle le tedaj, ko bodo lahko pokazale na dejstvo, da so v njih taboru vsi kolegi brez izjeme in ozira na njih politično mišljenje, da vsi za enega, eden za vse. — O tajniškem poslovanju društva je poročal namesto odstopivšega tajnika predsednik gosp. Lilleg. V preteklem poslovnem letu je društvo prejelo 232 vlog. Društvo se je v preteklem letu zlasti potegovalo za zvišanje aktivitetnih doklad za Ljubljano, za vštetje vojaške službene dobe v pokojninska leta davč. uradnikom, kakor tudi za druga važna uradniška vprašanja. Društvo ima 150 uradnikov. — Blagajnik g. Iv. Pibernik je poročal 0 gmotnem stanju društva v preteklem pasovnem letu. Dohodki so znašali 1423 K, stroški 1109 K ter je prebitka 314 K. — Na pi*edlog računskih preglednikov se je izrekel blagajniku in odboru absolutorij ter zahvala za triletno uspešno delovanje. — V odbor so bili izvoljeni: asistent Jožef Bekš (Ljubljana), praktikant Alfred Piber (Ljubljana), upravnik Rihard Debeljak (Ljubljana), upravnik Anton Fabiani (Kamnik), upravnik Ernest Kobler (Ribnica), upravnik Val. Kompare (Logatec), nad-upravitelj Maks Lilleg (Ljubljana), oficial Ivan Pibernik (Ljubljana), ofi-cial Jož. Tajnik (Kranj), asistent Franc Žagar (Ljubljana); kot namestniki: Ivan Jan, Iv. Splichal, Ign. Mahorčič, Edvard Vencajz, Jos. Pivk. Za računska preglednika sta bila izvoljena upravnika gg. Burger in Premk. — G. upravnik Rihard Debeljak je predlagal, naj imenuje društvo za svojega častnega člana finančnega ravnatelja dvornega svetnika Alojzija Klimenta, ker se je vedno izkazal kot prijatelja uradništva in je zlasti vedno upošteval želje davčnega uradništva. Tozadevni predlog je toplo podpiral g. Jos. Bekš, ki je povdarjal, da je imenovanje gosp. Klimenta za. častnega člana tem bolj umestno, ker se na ta način ovrže tudi gotovo smer, ki je zadnji čas zašla v gotovo časopisje. Govornik izjavlja, da je davčno uradništvo vedno zaupalo v svojega predstojnika. Predlog je bil nato soglasno z velikim odobravanjem sprejet. — Nato se je sprejel pri slučajnostih samostojni predlog c. kr. davč. urada v Kranju, da se društvenemu odboru nalaga, naj preskrbi na merodaj-nem mestu odlok, glasom katerega se v davčnih uradih med običa jnim glavnim čiščenjem uradnih prostorov ne ura-duje. — Istotako se je sprejel samostojni predlog c. kr. davč. nadupravite- 1 ja g. Makso Lillega, da se društvenemu odboru naroča, naj z vso vnemo in danimi sredstvi započne akcijo 1. za zvišanje aktivitetnih doklad do višine vojaškega stanarinskega tarifa, 2. da se kolikor mogoče prepreči krajevno diferenciran je, 3. da sc prišteje cela akti-vjtetna doklada v penzijsko podlago. in 4. zviša udovnina in sicer tako, da dobi udova po uradniku XI. činovnega razreda najmanj 1200 K letne udovnine. — Nato se je občni zbor zaključil. Dnevne novice. -v Red v gasilstvo! — Dr. Triller ▼ ekstazi. Gasilstvo je bilo doslej skrajno zanemarjeno v deželi. Deželni odbor, čigar gasilski referent je bil dr. Tavčar, je gasilski fond na predlog deželne gasilske zveze vsako leto kar razdelil in denar se je tako razmetal brez vsake kontrole. Temu se je bil že pred letom dni uprl dr. Lampe in je zahteval, da se v smislu zakona postopa in da deželni odbor tudi kontrolira, kako se gasilski denarji uporabljajo. Ker je gasilstvo občinska zadeva, se je gasilstvo sedaj združilo z občinskim referatom. Dr. Pegan kot referent se je vglobil v gasilske zadeve in prišle so čudne stvari na dan. Računi mnogokje v skrajnem neredu, imovinski izkazi in izkazi dolgov pomanjkljivi, poslovanje cesto tako, da jc gasilstvu v škodo! Eno društvo nima nobenega orodja, pač pa zastavo za 800 K, drugo društvo je brez orodja, ima pa dve trobenti itd. Dognalo se je, da so nekatera društva od dežele dobljeni denar porabila za to, da so priredila samo veselico s plesom. Na tak način se je zapravljal gasilski denar. Sedaj bo pa kontrola nad gasilstvom in pazilo se bo strogo, da se ves denar res v gasilske namene porabi. Vsled tega so liberalci grozno razburjeni, kajti vse nerednosti se dobe le v liberalnih društvih! Dr. Triller očita v »Narodu« deželnemu odboru — tolovajstvo in kliče vlado na pomoč. Dr. Triller naj si zapomni, da bo za besedo »tolovajstvo« še pokoro delal, on in njegovi volivci, kajti pošteni ljudski zastopniki, ki kidajo liberalni Avgijev hlev, se od zagovornikov liberalne korupcije ne bodo pustili brez kazni zmerjati. Vsa poštena javnost pa pozdravlja z veseljem ta korak deželnega odbora, ki ne zapravlja denarja, ampak na odgovor kliče one, ki razmetavajo javna sredstva. Gasilska društva bodo odslej v smislu zakona podrejena županstvom, ki morajo pregledati vsako leto njihove račune in o tem uradno poročati deželnemu odboru. Gasilski donesek bo društvom in občinam izplačeval deželni odbor iz gasilskega zaklada na podlagi istinite dokazane potrebe in njega uporabo nadziral. Tako je prav! -j- Shod v Št. Petru na Krasu. Kmečka zveza za postojnski okraj je v nedeljo priredila v Št. Petru shod. Navzlic slabemu vremenu je bil shod v novi dvorani jako dobro obiskan; prišli so mnogi tudi iz postojnske, slavinske, zagorske in šmiheljske občine, ki so poslancu izražali svoje želje. Poročal je poslanec dr. Ž i t n i k o državnem in deželnem zboru ter obširneje pojasnil novi brambni zakon. Poslanec je obenem opisal sedanje napete razmere na Balkanu in navedel vzroke, ki so prisilili štiri balkanske države za priprave na vojsko. Shodu je predsedoval načelnik zveze, domači župan g. P e n k o, ki je v imenu zbranih volivcev poslancu in njegovim tovarišem S. L. S. izrekel zahvalo in zaupanje. — Včeraj si je poslanec v občini Jablanica ogledal več hudournikov, ki na-pravljajo ob vsakem večjem deževju, kakor tudi sedaj, veliko škode na zemljiščih in tudi na okrajni cesti ob istrski meji, kjer je nujno potreben nov most. V Vrbovem se je zbralo več posestnikov, ki, so poslanca prosili, naj izposluje državno in deželno podporo za razne že pričete, a ne še dovršene ceste iz gozdov do okrajne ceste. -J- Konfiscirana je bila včerajšnja »Zarja«, kakor sama pripoznava, ker je »razžalila člane habsburške družine«. Brez nizkotnega hujskanja socialnodemokražko glasilo ne more živeti. Zdaj, ko v prvi vrsti Avstrija, zlasti pa naš cesar, dela za mir, socialni demokratje svoje backe ščuvajo, češ, naša država je za vojsko! Grša demagogija pač ni mogoče. Kar se tiče »Reichs-poste«, se ni zavzemala za vojsko, kakor laži navajena »Zarja® laže, marveč je le poudarjala čisto korektno stališče, da mora Avstrija v slučaju balkanske vojske, katere Avstrija ni nič kriva, ščititi svoje interese, ako bi jih kdo in naj bo kdorkoli, skušal tangirati. To pa ni nobeno hujskanje na vojsko. Sploh pa so sodrugi strašno smešni, ako zdaj zopet bobnajo proti eventualni vojski, ker njih nihče ne bo poslušal. V Sofiji je ljudstvo sodruge do krvi preteplo, v Srbiji morajo biti tiho, v Italiji jih je ljudstvo udarilo po ustih, v Franciji so se s svojo brezdomovinsko agitacijo blamirali. Tako bi sc ludi pri nas, če bi, kar Bog od nas odvrni, prišlo do kaj resnega. Kako delajo podružnice »Družbe sv. Cirila in Metoda« za narodno izobrazbo. V nedeljo je imela svojo prireditev podružnica Ciril Metodove družbe za Ježico in okolico, imela je pa takrat ustanovni shod tudi podružnica »Slovenske Straže« za Posavje. Ob tej priliki je bilo zanimivo opazovati razliko med liberalnim in našim izobraževalnim delom. Predsednik podružnice Ciril Metodove družbe na Jcžici jc praktično utaboril Ciril Metodovo (!} »vinsko trgatev* v svoji gostilni. Ljubezen do obmejnih Slovencev se je tako utapljala v vinu, pred Cundrovo hišo pa je stal slavolok z ginljivim narodnim napisom: Pristopi sestra, brat, Če vino piješ rad; Brata Ciril iu Metod Ti preskrbita miren kot... Uboga solunska brata jc g. Cunder tako-rekoč proglasil kar za svoja natakarja. Tako smo v nedeljo opazili na Ježici novo vero posebne vrste; doslej namreč nismo vedeli, da je treba častiti svetnike s Cun-drovim cvičkom. Verjamemo, da je ob takem »češčenju« Cirila in Metoda marsikdo dobil *miren<: kot in da mnogi udelež-niki drugo jutro niso bili posebno prijazno »narodno probujeni« ... Pred veselico so razvili nekateri veseličarji po ccstah raa-skirani sprevod. Ljudje so za sprevodom vpili: »Maškare gredo!« Domačinov za ta sprevod niso dobili, zato so si jih izposodili iz Ljubljane. Najlepšo vlogo je v tem sprevodu igral gospod, ki ima nasproti »Unio-na« prodajalno. Ko je ljudstvo bilo pri popoldanski božji službi zbrano v cerkvi, je ta sprevod kričal po cestah! Tako kulturno prireditev je na nedeljo rožnovenske Matere božje zaključil ples do zgodnje ure. Tako razumejo gotovi ljudje izobraževalno delo Ciril Metodovih podružnic in potem se čudijo, da se mnogi resni ljudje odpovedujejo družbi. Da bo slika popolna, omenjati moramo tudi g. Berceta in njegovih krilatih besedi: »Kadar o škofu sanjam, me vedno želodec boli« ... Podružnica »Slovenske Straže«, hčerka Slomškovih naukov, pa je zbrala v »Društvenem domu« množico vrlih mož, fantov, žena in deklet k resnemu, pametnemu razgovoru. Tu se je razpravljalo o delu za ohranitev naših kmečkih domov, ki jih bo ohranil domovini le trezen narod. Če je pameten človek napravil ob teh prireditvah primero med našo organizacijo in našimi nasprotniki, tedaj je našel veliko razliko... Ni mu bila težka sodba, katera pot vodi narod do boljših ciljev. + Kako si liberalci predstavljajo obrambo slovenskega naroda. Liberalni pristaši so taki, kakršna je njihova stranka. Klasični verzi, ki jih je postavil gosp. Cunder ob priliki ustanovitve Ciril-Metodove podružnice na Ježici na svojo gostilno in o katerih posebič poročamo, je verni izraz, kako liberalci pojmujejo narodno obrambo Slovencev. O sveta Ciril in Metod —en liter cvička in miren kot — tako bi liberalci radi Slovence rešiifi. Res bi naš narod že davnej v mirnem kotu ležal, če bi bila njegova obramba liberalni stranki pre. puščena. Hvalabogu pa je prišlo tako, da sedi v mirnem kotu liberalna stranka, v katerem bo najbržeje tudi za ve-dno obsedela. +»Edinostc vidi neko nasprotstvo med izvajanji dr. Šusteršiča o balkanskem vprašanju v »Zeit« in med stališčem, ki ga vedno naš list zastopa. Na-sprotstva ni tu nobenega. Mi nismo namreč nikdar zavzeli sovražnega stališča nasproti srbskemu narodu kot takemu. Srbi se nam lahko pridružijo, če hočejo, in sicer na programu Hrvatske stranke prava, ki ima tudi za pravoslavne prostora. Ako so Srbi za veliko hrvaško kraljestvo pod habsburškim žezlom in za versko toleranco, primerno upoštevajoč versko prepričanje hr-vaško-slovenskega naroda, ki je v večini, potem se lahko precej politično zjedinimo. Za veliko Srbijo pa v našem programu seveda ni prostora. V tem se vsi strinjamo in »Edinost« ne bo našla v tem oziru med nami niti sence na-sprotstva. »Edinost« pa ima zdaj hvaležno nalogo Srbe za ta naš program pridobiti. -f Hujskanje liberalnih listov je krivo, da se ljudje na Slovenskem dandanes pogosto zmerjajo, pretepajo in tožarijo. »Slovenski Narod« na primer vedno pravi »Orlom« le »Čuki«. To je psovka, celo tako grda, kakor če bi kdo »Sokolom« rekel »Smrdokavre«. Ker liberalni pobalini vedno bero v »Narodu« zmerjanje s »Čuki«, se jih lo prime, začno večkrat sami zmerjati »Orle« s »Čuki«, in zato jeh včasih dobe po grbi, včasih pa pride do tožbe. Teh tožb in tega sovraštva so pa krivi malo olikani časnikarji, ki so s svojimi psovkami vročekrvno mladino pomagali podivjati. »Glasilo inteligence« je v tem oziru največ krivo. -f Izjava. Prejeli smo naslednjo izjavo, katero priobčujemo, ker nočemo nikomur biti krivični: Slavno uredništvo »Slovenca« blagovoli popraviti članek v »Jeseniških novicah« pod »Inteligenca!« (»Slovenec« z dne 5. t. m., št. 228) kot neresničen, ker je bilo slavno uredništvo od svojega dopisnika mistificirano. Podpisani javlja., da navedenega ni nikdar proti nikomur govoril, da je vse to do pičice popolnoma zlagano in izmišljeno. Ko t učitelj tega sploh ne bi mogel govoriti, ker Slomška visoko čisla kot pedagoga, domoljuba in narodnjaka. — Jesenice, dne 7. vinotoka 1912. Z odličnim scoštova* njem Egidjj Schiffrejv -f" Udeležnikom glavne skupščine »Slovenske Straže«. Ravnateljstvo juž. železnice je za vse udeležnike občnega zbora »Slovenske Straže« v Mariboru v oddaljenosti nad 100 km od Maribora, znižalo vožnjo za 20 odstotkov. Vsi tisti udeležnlkl, ki reflektirajo na znižano vožnjo, naj se obrnejo na »Slov. Stražo« v Ljubljani, da jim dopošlje pogrebno legitimacijo. Zadnja postaja na progi južne železnice Trst—Gorica Maribor, kjer se bo dobil znižan vozni listek so Trbovlje. Udeležniki iz Ljubljane naj pridejo po legitimacijo v pisarno »Slovenske Straže«, Dunajska cesta 32. Znižanje cene velja za II. in III. razred osebnih in brzovlakov. — Štrajk v vevški papirnici. V vevški papirnici imajo sedaj ravnatelja, ki sistematično dela na to, da se vsi starejši delavci odpuste in se nastavljajo v tovarni mladi delavci za manjšo plačo. Tudi hoče g. ravnatelj napraviti v tovarni več izpre-memb, ki so odločno v škodo delavstva. V soboto je bilo več delavcev brez vzroka takoj odpuščenih. Delavstvo je vsled tega ustavilo delo, zahtevalo, da sc odpuščeni delavci sprejmo zopet v delo in da ostane glede drugih stvari v tovarni vse tako, kakor je bilo preje. G. ravnatelj je delavstvu vse obljubil in delavci so šli zopet na delo. Včeraj pa je g. ravnatelj pozabil na svoje obljube in prišel zopet na dan s stvarmi, o katerih je obljubil, da ostane vse pri starem. Delavci so solidarno zapustili delo, le stroji za papir so delali še toliko časa, dokler so imeli kaj izdelanih surovin, potem I so pa tudi tu ustavili delo. Tekom dneva [ sta prišla k g. ravnatelju zastopnik c. kr. ; okr. glavarstva in g. župan Jak. Dimnik, j ki sta to zadevo uredila tako, da ostane v tovarni vse pri starem. Zvečer se je vršil v Dev. Mariji v Polju sestanek delavstva, j na katerem je poročal Ivan Nep. Gostin-čar. Po govoru g. župana, ki je povedal ; obljube g. ravnatelja, se je sklenilo, da se, ako bo g. ravnatelj držal dano besedo, ''anes zjutraj zopet prične z delom. — Nenadoma je umrl na Dunaju vse-učiliški profesor dvorni svetnik dr. Jakob 1 M i n o r. Zadela ga je srčna kap. — Tečaj za knjigovodstvo, katerega je priredil obrtno-pospeševalni urad v 1 Zagorju ob Savi, se je v nedeljo, 6 .t. m., zaključil. Gosp. dr. Zaje je pozdravil i navzoče kol deželni odbornik* in poslanec tega okraja ter poudarjal, da bo deželni odbor vedno podpiral pospeševanje obrti. Treba je našim obrtnikom poipagati, da se izobrazijo in tako postanejo kos svoji nalogi. Zlasti je to potrebno obrtnikom v Zagorju in njega okolici, kjer jc dovolj kon-sumentov, treba je le paziti, da ti ne zapadejo konfekciji. To je pa le mogoče, ako obrtniki razumejo svojo stvar in solidno izdelujejo svoje izdelke. Tudi v knjigovodstvu mora biti obrtnik na čistem in mora imeti vse v redu. Končno jc g. poslanec dr. Zaje zagotovil, da bode kot deželni poslanec tega okraja vedno storil vse, da se blagostanje povzdigne. Ravnatelj gosp. Remec je nato razložil pomen pospeševalnega urada, razmerje malega obrta do velike industrije in naloge, katere še čakajo obrtno-pospeševalni urad. Predsednik obrtno-pospeševalnega urada gosp. Kregar se je zahvalil vsem faktorjem, ki so pripomogli, da se je tečaj tako lepo izvršil, zlasti predsedniku kraj. šolskega sveta g. M i h e 1 č i č u, kateri je prepustil za pouk šolsko sobo brezplačno. — Gosp. M i h e 1 č i č je poudarjal, da bo take stvari vedno rad podpiral, pozdravil je g. deželnega odbornika dr. Zajca in izrazil veselje, da je navzoč tudi gospod poslanec. Načelnik obrtne zadruge v Zagorju se je imenom udeležencev in zadruge zahvalil obrtno-pospeševalnemu uradu za prireditev tečaja in prosil g. dež. posl. dr. Zajca, naj tudi v prihodnje podpira težnje obrtnikov. Predsednik obrtno-pospeševalnega urada je nato razdelil med udeležence tečaja spričevala in zaključil tečaj. Končno je povabil navzoče, da si ogledajo pismene naloge itd., ki so jih izvršili udeleženci tečaja. — Ljudsko šolstvo. Dosedanji pro-viz. učitelj v Primskovu-Gradišču Feliks Kavčič je imenovan za prov. učitelja in voditelja na enorazrednici v Rakitni. — Učiteljica Gabrijela Cerov pri Sv. Križu je dobila zaradi bolezni dopust ter je imenovana na njeno mesto za, suplentinjo abs. učiteljska kan-didatinja Kornelija Čermelj. — Utonil jo v korita, v katerem napajajo živino, Ignacij Grašič iz Snič-nega, star 55 let. Iz gostilne pri Bajdu v Sničnom je šel v noči 7. t. m. proti domu. Okolu 11. ure so ga slišali klicati na pomoč. Okoli polnoči so ga našli mrtvega v koritu. Ležal je na ustih. Kako jc notri zašel, ne ve nihče, hudodelstvo pravijo, da je izključeno. Letos je to že drugi tak slučaj. Pomladi je ponoči gredoč iz Bajdove gostilne na potu umrl Ferlic Jože, in so ga mrtvega našli. Pravega vzroka nihče ni vedel takrat, kakor sedaj ne, ali vsaj izve se ne. Učiteljske vesti. Namesto dosedanjega kateheta Valentina Zupančiča je imenovan za veroučitelja na vnanji dekliški šoli pri Uršulinkah v Ljubljani katehet Ivan Tomažič. Deželni šolski svet je odobril izstop iz šolske službe dosedanjim učiteljicam na vnanji dekliški šoli pri Uršulinkah v Ljubljani s. Bermani Tomec, s. Dolores Ber-gant, Frančiški Garantini in Alojziji Weifi kakor tudi vstop novih učiteljic s. Egidije Mencin, s. Klementine Kastelic, s. Akviiie Čadcž, s. Alfonze Dcr-ganc, nadalje učiteljskih kandidatinj Katarine Sušnik in Friderike Božnar. — Umrla je na Vrhniki včeraj zjutraj Anica Jelovšek, hčerka pokojnega tovarnarja Karola Jelovšek. — Umrl je v Sp. Šiški sodar in posestnik Jožef Novosel. — Na čmučah smo danes pokopali globoko verno, vzor ženo in mater, Terezijo L a m p i č. N. v m. p. — Trebušni tifus divja med vojaštvom v kotorski garniziji. Obolelo je že 30 vojakov. — Noč ga jc vzela. Pod tem naslovom je priobčil »Narod« notico, ki se bere kot roman. Poroča se nam, da je Prebek res pobegnil, kar se pa tiče zasledovanja in drugo, je le fantazija pisca, kar priča to, da Prcbeka še niso vjeli, da ni na progi akordanta Tornca in tudi v Gradacu ni obrtnikov z imeni, kot jih prinaša >-Narod«. — Nos mu je prereznl. Dne 30. m. m. ponoči se je vračal posestnik Franc Vrbič. po domače Blisk iz Gabrja, občine St. Vid na Dolenjskem, domov. Na poti grede ga je srečal Anton Sever, že večkrat kaznovani zidarski pomočnik iz Gabrjfl. Ta jo vprašal Vrbiča, če zna kaj teči in skočil z odprtim nožem proti njemu. Vrbič nič slabega sluteč sc pretepaču ni umaknil in tako je. ta potegnil z nožem od čela do brado in mu prereza! nos po dolgem in na desni roki tri žile. Vrbiča go pripeljali v bolnim Usmiljenih bratov v Kandiji, pretepača Severja pa v hišo pokore. — V Ameriki umrla Slovenca. V In-dianopolisu je umrl Slovenec Franc Struna, domn iz vasi Gaberje, župnija Zatičina. Star je bil 55 let ter zapušča v stari domovini ženo, dva sinova in dve hčeri. — V Clevelardu jc umrl Slovenec Ivan Majcrle, doma iz Črnomlja. —V Ameriki ponesrečeni S!ovenct. V Vicfor, Colo, ubilo v rudniku rojaka Antona Berlin. Padel mu je velik kamen na glavo in po preteku 5 ur je bil mrtev. V Lincolnu, 111.,se je pri eksploziji v premogovniku ponesrečil smrtno Josip Tičar, doirra pri Litiji. — V bnnalindi se je ponesrečil v pre-mogokopu rojak Ivan Zalar, doma iz. Unca pri Rakeku. Padla je na njega velika pl^si premoga ter ga pritisnila na drugi kup poleg ležečega premoga in ga precej poškodovala po desni strani obraza in čelu; pobit, ni smrtno nevarno. — Ravno tisti dan. to je 17. septembra. je dohitela nesreča Simona Ivačko (rodom Ilrvata) iz Beaverdala. V premogokopu je padla na njega velika skala in ga tako pritisnila, da je po par urah v strašnih bolečinah umrl. Zapušča žalujočo soprogo in enega otroka. Soproga je Slovenka. Starši so doma iz Rakeka na Notranjskem. — Samoumor Slovenca v Ameriki. V Scales M.mntu. III., so našli 18. septembra rojaka Franca Vidmarja na dvajset čevljev visokem drevesu obešenega. Obešen je bil za nogo in v čelo ustreljen. Skoraj gotovo se mu jc zmešalo, ker je bil precej udan pijači. K rajnim šolskim svetom in šolskim vodstvom na znanje. Prihodnji teden borno pričeli s tiskom šolskih naznanil vsakdanje in ponavljalne šole in odpus'nic. Krajni šolski sveti in šolska vodstva naj blagovolijo čim prej vposlati tozadevna naročila z orlovim papirjem Katoliški Bukvami, ker je skupen tisk veliko cenejši. g Prošnja na p. n. trgovce. Neka 181etna deklica, katera je dovršila z dobrini uspehom petrazredno ljudsko šolo ter je že nekoliko izurjena v šivanju, želi se izobraziti kot prodajalka v trgovini. Deklica vzame učno mesto bodisi v mestu, trgu ali na deželi. P. n. trgovci, kateri reflektujejo na kako tako začetnico, se uljudno naprosijo, da blagovolijo na »Slovensko .Stražo« v Ljubljani staviti dve ponudbi: L učna doba in preskrba hrane in stanovanja deklice na stroške ponudnika samega, in 2. učna doba in preskrba hrane in stanovanja na stroške deklice same. 3211 Liomianske novice. lj Opozarjamo na veliko skloptlčno predavanje državnega ln deR ln°ga poslanca Evgena Jarca: »Boj za Sredozemsko morje«, ki se vrši danes ob 8. uri zvečer v veliki dvorani »Ljudskega Doma«. Veliko število prekrasnih, barvanih skioptičnih slik. lj Računski zaključek mestne občine za leto 1911. izkazuje pri rednem gospodarstvu v primeri s proračunom za 43.546 bron 85 vin. manj dohodkov, nasprotno pa v primeri s proračunom za 45.182 K 88 vin. več izdatkov. — Leta 1910. je bilo v primeri s proračunom za 105.814 K 37 vin. manj dohodkov, a za 42.060 K 11 vin. več izdatkov. — Pri izrednem gospodarstvu vidimo, da je občina prodala svet starega vojaškega oskrbovališča leta 1911. za 282,863 K 48 vin. Ostane ji pa še precejšen del, tako da je skoraj tri četrtine kupnine pokrite in svet za ceste brezplačno odstopljen. — Pri izrednih izdatkih vidimo, da se je v primeri s proračunom za 1,159.112 kron 81 vinarjev več izdalo. Za hotel »Tivoli« je bilo treba zopet izdati 17.129 K 58 vin. Za nakup 300 delnic ljubljanske plinarne 371.804 K 50 vinarjev, kar dokazuje, da smo imeli mi prav, ko smo grajali nakup teh delnic iz amortizačnega loterijskega zaklada, in zahtevali, da sc ta vsota amortizačnemu zakladu vrne. Ako bi naša trditev ne bila pravilna, bi nc stala ta točka v računskem zaključku. — Za amortizacijo in obrestovanje občinskih posojil se je izdalo 199.699 K 20 vin. Leta 1910. pa 148.673 K 33 vin., torej za 51.025 kron 87 vinarjev več, kar dokazuje, kako rapidno raste dolg ljubljanske občine. — Umestno bi bilo, da bi se podal konečni račun izdatkov za 1. c. kr. obrtno šolo, 2. šolo v Prulah, 4. most na Poljanah, 5. c. kr. angin, skladišče, 6. dekliški lice), 7. hotel »Tivoli«. — Leta 1910. sc je pri izrednem gospodarstvu za 873.173 K 6 vin. več izdalo v primeri s proračunom. — Pri računu ".Mestnega zaklada« so letos med aktiva vštete ceste, ulice in trgi, javni parki in šetališča, spomeniki, mostovi in — javna stranišča. — Saj vendar obstoji določilo, da sc vse to, kar služi javnemu prometu, ne sme šteti med aktiva v občinskem gospodarstvu. Tako sc šleje 1,408.931 m- cest, ulic Ln trgov z zneskom 704.465 K, 76.323 m- javnih parkov in šetališč z zneskom 152.646 K, 15 spomenikov in 4 FernUornovi psi na stopnicah Podturnske graščine z zneskom 100.000 K, 7 mostov in 2 brvi z zneskom 300.000 K in končno — javna stranišča z zneskom 8000 kron, torej skupaj t. zneskom 1,265.111 K med aktiva. Če se žc spomeniki in svet za parke šteje med aktiva, je to vsaj nekoliko opravičeno. Nerazumljivo jc pa, kak aktivom reprezentira most ali pa ccsla za občino. Saj ga vendar realizirati ne more. Tako bilanciranjc je po našem mnenju ne-vzdržljivo in le nekako prepleskanje pravega sianja občinskega premoženja. Kajti četudi prištejemo vrednost šetališč, parkov in rooDumentov v znesku 252.646 kron, je mestni zaklad vseeoo pasiven za 161.916 kron, a zaradi tega nc bo šla ljubljanska občina v konkurz. Računski zaključek za leto 1911. nam kaže, da tako nc more iti naprej. Žc zaključek za leto 1910. nam je pokazal, da je proračun netočen, ker je bilo pri rednem gospodarstvu za 105.814 K 37 vin. manj dohodkov v primeri s proračunom, in za 42.060 K 11 vin. več izdatkov. Lela 1911. pa vidimo zopet taisto nezanesljivost proračuna, ker kaže računski zaključek za leto 1911. zopet v primeri s proračunom 43.546 K 85 vin. manj dohodkov, a 45.182 K 88 vin. več izdatkov. — O izrednem gospodarstvu pa niti ne govorimo, ker je prekoračena vsota za naše razmere zelo velika, — Prihodnji proračun za leto 1913. naj bi se previdno in temeljito sestavil, da r.e doživimo zopet takih presenečenj kot do sedaj! lj Začarani park. Ko je mestni vrtnar g. Hcjnic prišel v Ljubljano, je postavil v p£_rku pod Tivolijem pod razne rastline in drevesa np.pise na lesenih deščicah. Napisi so naznanjali, kake vrsfe rastlina raste nad tablico. Kako pa se je začudil vrtnar, ko je nekega jutra stopal po parku. Vse je bilo v parku narobe. Drevesa in rastline so zamenjale svoje idoge. Pod hrastom je bilo zapisano, da je najlepša roža, pod rožami je bilo zapisano, da so mecesni, marjetica se je izpremenila v akantus, pod aloo je stalo, da je vijolica. Vrtnar je mislil, da je v začaranem parku. Mislil je nekaj časa, da je prezgodaj vstal in da je dobil secesijonističen vid, pa kmalu se je zavedel: ljubljanski hudomušneži so mu ponoči vse deščice zamenjali in prestavili... To »čaranje« se je vršilo vsako noč. Vrtnar je bil obupan. Bal se je, da naposled celo v občinskem svetu pridejo na to, da je v parku vsako jutro vse napačno označeno in da bodo dolžili njega, da prav ne vidi. »Čaranje« je vrtnar odpravil s tem, da je vse tablice pobral in jih vrgel med staro šaro. Sedaj je pa nastalo zopet razburjenje med gg. profesorji, ker so se začeli v Tivoliju med seboj prepirati, kake rože so tu. Naposled so gg. profesorji napravili ulogo na občinski svet in prosili, naj ta napravi konec tej pravdi s tem, da zopet vpostavi napise pod tivolske rastline, Občinski svet bo v današnji seji na eni strani gg. profesorjem ustregel, na drugi strani pa bo tudi zagrenil veselje hudo-mušnežem in preprečil prestavljanje tablic s tem, da bodo napisi stali na trdnih beto-niranih podstavkih. lj Hotel »Tivoli«. Večina občinskega . sveta _ oanjsrava y „ dan&iaiLoMaski dovoliti, da se ugodi prošnji Ivana Edra za izpust iz najema hotela »Tivoli« ter dovoli, da vstopi namesto g. Edra dosedanji re-stavrater pri »Iliriji«, g. Heyer. Za hotel »Tivoli« so še prosili gg. Heidinger, Kržiš-nik, Bole in Alešovec. lj Zadružna šola v Ljubljani, ki traja šest zimskih mesecev, prične letos s poukom že 16. oktobra. Za sprejem se je pismeno zglasiti do 15. oktobra, osebno pa dne 16. oktobra pri ravnateljstvu slovenske trgovsko šole, ki daje tudi vsa druga pojasnila. lj V katoliškem mladeniškem društvu sta imela nedeljo, 6. t- m,, prav poučni predavanji gg. prof, dr. Josip Debevec in ravnatelj slov. trgovske šole prof, Bogu-mil Remec. Prvi govornik je zelo zanimivo govoril o svojem potovanju po Balkanu, drugi g. govornik pa je por jasnjeval sedanje razmere na Balkanu. lj Opozarjamo na predavanje g. dež. poslanca Karela Dermastja, ki se vrši ta četrtek v društveni sobi Šent-peterskoga prosvetnega društva ob pol 8. uri zvečer. Ker nam je gosp. predavatelj obljubil zanimivo snov, pričakuje odbor obilne udeležbe. lj Deia ob Martinovi cesti. Zasipa-nje Zelelie jame ob tiru južne železnice, bo končano še to jesen, ako bo vreme ugodno. Nato se bodo podaljšali štirje železniški tiri od viadukta na Martinovi cesti preko na novo pridobljenega terena. Ko bodo tozadevna dela končana, bodo preložili na ia konec železniško proge sestavljanje vlakov, ki se sedaj \rsi na tiru preko Dunajske ceste. Ob Zeleni jami postavljeni stolp z menjalniki bodo prestavili na drug prostjr. Spomladi leta 1913. bodo pričeli sukcesivno z deli, ki se jih projektira že pet !et in ki bodo končana leta 1916. Med tu dela spada v prvi vrsti prezidava kolodvora v centralni kolodvor in razširjenje ter preuredba ostalih projektov. I j Cimentovanje sodov. Ker so adaptnei jsku dola v prostorih tukajšnje:,'a c. kr. meroskušnega urada Pred pruiami, hiš. Štev. 17. dovršena, so bo ondi s eimenfovanjem sodov zopet prii čelo tekom prihodnjega tedna. lj Pofjloliljevalna dela v I.jublja-nici. 0(1 četrtka stoji v strugi Ljubljanice pri frančiškanskem mostu stroj za zabijanje pilotov, ki so ga prej rabili pri delih zatvorniče v Krakovu. Vrše se priprave za dela obeh nabiralnih kanalov. Da se struga popolnoma osuši in povspeši odtoke iz hišnih kanalov, se kopljejo povsod moli odtočni jarki. Voda teče vsled tega v sredini struge, vsled česar so vsa dela ob iziivu kanalov znatno olajšana. Kakor se čuje, bodo z deli v strug! Ljublja nice nadaljevali tudi pozimi: lj Kolo ukradeno. V nedeljo popoldne je bilo na Sv. Jakoba trgu ukradeno posestniku Antonu Krošlju iz Ilovice kolo. Po ovadbi je šel Krošelj v Šiško in lam zasačil 21 let nega delavca Matevža iz Drage, ko se je peljal z njegovim kolesom. Oškodovanec je tatu kolo odvzel, njega pa potem izročil policiji. lj Velik pretep se jc razvil danes ponoči na Bregu. Eden glavnih junakov je bil najnovejši magistratni uslužbenec Ver* č i č, bivši Rudnikov solicitator. ■ ..........11 1 ■ i n i »m DRŽAVNI ZBOR. Kdaj se snide državni zbor? Včeraj je zboroval na Dunaju kon-vent seniorov. Seje se je udeležil tudi ministrski predsednik. Zelo se je opazilo, ker so med sejo več ur konferirali Sturgkh, baron Heinold, Zaloški in Ge-orgi, kakor tudi, ker se je med posvetovanjem Sturgkh večkrat posvetoval s skupnimi ministri. Konferirali so o predlogi glede na nove vojaške kredite, ki jih bo zahtevala vojna uprava najbrže v petek ali v soboto v delegacijah. Poročal bo grof Clam-Martinitz. Delegati so voljni dovoliti z ozirom na resen balkanski položaj vojni upravi, kar bo zahtevala. Ogrski delegati trde, da bo zahtevala vojna uprava izreden kredit 270 do 280 milijonov kron. Kon-vent, senorjev jc sklenil, da se skliče državni zbor v torek 23. t. m. ob 11. uri dopoldne. Najbrže bo potreben šestmesečen začasen proračun. Grof Sturgkh je izjavil, da mora zbornica voliti tudi delegacijo in da bodo sklicane delegacije najbrže L novembra v Budimpešto. Poslanec dr. Korošec izjavi, da z ozirom na to, ker položaj v južnem delu naše države ni jasen, se tudi ne more izjaviti definitivno o predlaganem dnevnem redu in ga vzame zgolj na. znanje. Jugoslovani nc morejo prevzeti nobene obveznosti glede na predlagani dnevni red. Soja avstrijske delegacije. V včerajšnji seji avstrijske delegacije jc poročal marki Bacquehem o zu-.1 U nam ih znde.vah, Tlp^flfl. ffip, frlfri*), mftl t bilizaclji balkanskih" KrBčanslcili držav šc posreči vzdržati mir, ker Se balkanske države niso izročile Turčiji skupne note. Del. dr. Baernreither naglaša, da se morajo v Makedoniji izvesti pre-osnove. V slučaju vojske mora naša država čuvati koristi trgovine osobito na Donavi in na morju. Vse se mora storiti, da se ohrani mir. Zeli, naj bi se izvedel 23. člen berolinske pogodbe mirnim potoni. Če že vojska na Balkanu izbmhne, naj se gleda na to, da se na Balkan omeji. Po Baernreitherju govorita dr. Ellenbogen, knez Sctnvar-zenberg in dr. Wassilko, nakar izjavi grof Berchtold, da Rusija res mobilizira, a da se radi te mobilizacije ni potreba razburjati, ker jc bila mobilizacija le letošnjo jesen sklenjena. Nasproti pomislekom glede na mobilizacijo Rusije izjavlja, da so neutemeljeni, kar dokazuje dejstvo ker nastopimo z Rusijo skupno na Balkanu. Naš cesar o vzdrževanju miru. V ponedeljek je naš cesar zaslišal grofa Sturgkha. Med razgovorom se je govorilo tudi o vojni nevarnosti na Balkanu. Cesar je z ozirom na balkanski položaj izjavil, cla upa, da se milna Balkanu ohrani. RUSKI ZUNANJI MINISTER V BEROLINU. Ruski zunanji minister Sazonov je odpotoval 7. t. m. v Berolin. NAPOVEDANI ŠKANDALI V BUKO-VINSKEM DEŽELNEM ZBORU. Rumunci so napovedali za otvoritveno sejo bukovinskega deželnega zbora škandale. Predsedstvo deželnega zbora namerava poslovnik izpremc-niti. BOJI V PERZIJI. Peterburška brzojavna agentura poroča iz Teherana, da so perzijske vladna čete premagale vstašj, ki so izgubili 300 mrtvih in ranjencev, 150 jih je pa vladna armada vjela. Izgube vladne armade so neznatne. Rožne stvari. Velike avtomobilske nesreče. Pri Filadelfiji sta zadela dva avtomobila, tretji je pa zavozil v razvaline. Ubitih je 8 velatrgov^ev. — Na Češkem se je razbil avtomobil stotnika Misicke 74. pegpolka. Stotnik in njegov sluga sta nevarno ranjena. Deželni poslanec se je zastrupil. Dež. poslanec Markel v Kamenicah (Chemnitz) se je zastrupil. Zaužil je ciankali. Srčna kap je zadela med sodno razpravo v Krakovu 691etnega odvetnika dr. Ferdinanda Zapscwskega, ko je plaidiral. Zapsevvski se je zgrudil mrtev na tla. Zanimivo jc, ker je bil Zapsewski slep. Dva plinova motorja eksplodirala. Dne 6. t. m. sta eksplodirala v Haying-nu dva plinova motorja. Nevarno je ranjenih 8, več delavcev je pa lahko l-anjenih. Svarilo. Od zanesljive strani se naznanja, da dela neka »Acadčmie Phisico-Chimique«, ki ima sedež v Palermu, sedaj v Švici propagando. Z navajanjem raznih oseb kot protektorjev podjetja se obetajo kolajne in diplome pod pogojem, da se zagotovi prispevek 25 frankov, ki naj služi v pokritje stroškov. Iz natančnejših poizvedb v Palermu pa sledi, da gre pri tej »akademiji« najbrž za podjetje, osnovano od nekaterih lekarnarjev, ki v prvi vrsti špekulira na lahkovernost občinstva. Železniški vozovi za otroke. Na ameriških železnicah so nedavno vpeljali posebne vagone za otroke. V teh vozovih je jedilnica, kopalnica, toaletna soba za otroke, nadalje tudi večji prostor, v katerem so otroške postelje in zibelke. V" tem prostoru se morejo otroci med vožnjo tudi igrati Tla so pokrita z mehko preprogo, stene pa tapecirane z vato, da se otroci ne poškodujejo, ako kdo izmed njih pade po tleh. V teh vagonih so tudi posebne skrbnice nastavljene za otroke, da pazijo nanje. Skrbljeno je tudi za primerno hrano otrokom. In tako lahko sta-riši med vožnjo prepuste otroke brez skrbi železniški pestunji. 150 rakev z mrliči v morju. Pretekli ponedeljek se je utrgal v Premiji del Mar pri Barceloni oblak in opustošil del tamošnjega pokopališča. Voda je razkopala nad 150 grobov, odplavila zemljo in rakve s trupli na morje. Vihar je bil grozen ter je znatno poškodoval tudi človeška bivališča. Ko je prenehal naliv, se je posrečilo prebivalcem vloviti na morju 20 rakev. Koroške novice. k Prestavljeni so: Č. g. Albin R u d! s št. Jami \ Logu kot provizor v Šmtur- tin na Grobinjskem polju; Baltazar S c h m i e d s Trga kot provizo* v Šmartin na Silberbergu; Ign. Millo-n i g s Celovca kot kaplan v Šmarjjpto pri Volšpergu; Franc Seirer s Št. Vida ob Glini kot kaplan v. Kot. Razpisana je do 1. listopada proštija K r a i g : patron je baron Dickmann. Teielonsla in fcrzojavna poročila. ZOPET VSE ZMEDENO. ČRNA GORA PREKINILA DIPLOMA-TIČNE ODNOŠAJE S TURČIJO. Cetinje, 8. oktobra. Črnogorski poslanik Plamenac je Carigrad zapustil. Turškemu poslaniku na Cetinjah Halil-beju je črnogorska vlada izročila potne listine. S tem so diplomatske zveze med črno goro in Turčijo prekinjene. Cetinje, 8. oktobra. Včeraj so se vršile tu velike demonstracije za vojsko. Pred bolgarskim, srbskim, grškim in ruskim poslaništvom so se pele patriotične pesmi. Prostovoljski kor je sestavljen. Danes so defilirale pred kraljem čete, ki odhajajo na mejo. Cetinje, 8. oktobra. Princa Danilo in Peter sta odpotovala v Podgorico, vojni minister Martinovič pa v Bar. SKUPEN KORAK AVSTRIJE IN RUSIJE. SoHa, 8. oktobra. Danes sta avstrijski in ruski'poslanik v imenu velevlasti pri bolgarski vladi posredovala v prilog miru. Uspeh te akcije je dvomljiv. KRALJ PETER IN PASIČ NISTA ZA VOJSKO. Belgrad, 8. oktobra. Merodajni srbski politični krogi spremljajo zlasti prizadevanje Avstrije za ohranitev miru na Balkanu z zadovoljstvom, posebno pa kralj Peter in ministrski predsednik Pasič, ki sta za mirno rešitev krize. ALBANCI PROTI TURŠKI MOBILIZACIJI. Bar, 8. septembra. SkaderskS begunci poročajo, da se je bivši četaški voditelj Esad-paša podal v Drač in v Tirano, kjer je pregovarjaL albanske rezerviste, da naj se odzovejo turški mobilizaciji. Albance je nastop Esad paše razburil in le s težavo jc pobegnil. Turške oblasti so razorožile krščansko prebivalstvo in oborožile mohamedan-sko mladino od 12. leta nadalje. BOJI PRI BERANI? Cetinje, 8. oktobra. Pri Berani se baje vrše spopadi med turškimi in vstaškimi četami. PROTI GRKOM. Solun, 8. oktobra. Pomorska oblast je dobila povelje vse grške parnike, ki plovejo po turških vodah, ustaviti in zadržati. OBSEDNO STANJE V MAKEDONIJI. Carigrad, 8. oktobra. Vlada je v Makedoniji proklamirala obsedno stanje. Obenem naznanja uvedbo reform in pristavlja, da jih preje predloži zbornici in senatu. NEKAJ OPTIMISTIČNIH POROČIL. Dunaj, 8. oktobra. Kurzi na borzi so se zlasti vsled pomirljivih izjav grofa Berchtolda glede ruske poizkusne mobilizacije trdno držali. Budimpešta, 8. oktobra. »Pester Lloyd« poroča iz Sofije, da je danes dopoldne krožilo nekaj vesti, da se jc nadejati mirne rešitve balkanske krize, a da prevladuje skepticizem in se položaj slejkoprej smatra za jako resen. Dunaj, 8. oktobra. Avstrijskemu trgovinskemu muzeju se je iz Carigrada sporočilo, da se položaj ne smatra za neugoden. Dozdaj še nobena tvrdka ni prosila za moratorij. NERESNIČNE SENZAČNE VESTI. Belgrad, 8. oktobra. Vest, da je bil srbski poslanik v Carigradu \ e nadevi č ustreljen, je napačna. XXX ODSTOP ZALESKEGA? Dunaj, 8. oktobra. V parlamentarnih krogih trdijo, da namerava z ozirom na svoje slabo zdravje finančni minister Za-leski odstopiti. Sledil mu bo najbrže nekdanji finančni minister Korytowski. MIR MED ITALIJO IN TURČIJO. Ouchy, 8. oktobra. Mirovni prelimi-nariji so končani. Odločitev leži v rokah turškega ministrskega sveta. RAVNATELJ POŠT NA HRVAŠKEM UMRL. Zagreb, 8. oktobra. Včeraj zvečer je umrl, zadel od kapi, ravnatelj pošt in brzo-java na Hrvaškem, Anton pl. Kassics, star 64 let. NAPAČNEGA SO ARETIRALI. Reka, 8. oktobra. Onega Dellerta, ki so v Trnovem aretirali radi sumnje, da je on napadalec na reške redarje, so izpustili. Dognalo se je, da so prijeli napačnega. Aretirani Dellerl je gozdar in jako olikan človek. SARAJEVO BREZ RAZSVETLJAVE. Sarajevo, 8. oktobra. Vsled počenega kabla je včeraj, oziroma danes ponoči mesto bilo brez električne razsvetljave. Policija jc patruljirala z bakljami. RAZPRAVA PROTI BECKERJU. New-York, 8. oktobra. Glavno pričo proti umora obdolženemu policijskemu poročniku Beckerju, je na cestni železnici ustrelil neki Davidsohn. V nedeljo je bilo državnemu pravdniku naznanjeno, da bo glavna priča Zelig odstranjena. Umor je gotovo delo Beckerjevih prijateljev. New-York, 8. oktobra. Danes se je začela razprava proti policijskemu poročniku Beckerju, ki je dal umoriti lastnika igralnice, Rosenthala. Sodno dvorano močno stražijo, da preprečijo, da vderejo vanjo oborožene osebe. SIN UMORIL IN OROPAL MATER. Praga, 8. oktobra. Neki 25letni Kob-litz je umoril svojo mater vdovo in ji oropal 10.000 K. Morilec, ki je bil že enkrat v blaznici interniran, je zbežal v Ameriko. VELIK ROP NA RUSKEM POLJSKEM. Lodz, 8. oktobra. Banditi so oropali kasirki Gierbardt 25.000 rubljev, ki so bili namenjeni za izplačilo delavcem. ZOPET VELIKA NESREČA V BOCHUMU. Bochum, 7. oktobra. V rudniku »Pr&sident« je zasulo štiri rudarje, dva so rešili, rudarja Choytza in Gornyja niso mogli rešiti. Ne ve se, če še živita. V STRAHU PRED VOJSKO. Budimpešta, 8. oktobra. Tu se je vrgel pod vlak 22letni bolgarski vrtnar Fedor Andziel, katerega je vlak raztrgal. Vzrok; strah pred vojsko. Blagajmčarka priletna, izurjena v trgovini mešanega blaga, zeio zanesljiva in solidna, tlobra raeunu.ricn, popolnoma vešča slovenSčine, izvežl ana tudi v ženskiii ročnih delih, z dobrimi izpričevali, dobi dobro službo v trgovini mešanega blaga na deželi na Spod. Štajerskem. Nastop takoj ali pozneje. Ponudbe pod ,,Zvesta In zanesljiva 32i5" na upravo. Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 306-2 m, sred. tlak 736-0 mm s Gab opa-so vanj a Stanje barometra v mm Temperatura po Colziju Vetrovi Nebo |1E 5»! H s 1» a« t. 7 0. zver. 742-2 5*6 al. zah. dež 434, 1 7. zjutr. | 2. pop. 741-5 741-0 0-2 100 ^brezvetr. si. jjzah. oblačno n Tržne cene. Ceue veljajo za 50 kg. Budimpešta, 8, oktobra 1912. Pšenica za oktober 1912 . . . 1P42 Pšenica za april 1913.....1P87 Rž za oktober 1912.....9 71 Rž za april 1913.......10*22 Oves za oktober 1912 .... 11-63 Oves za april 1913 ...... 10-94 Koruza za maj 1913.....7'80 dobro idoča, na prometnem kraju sredi : mesta Zagreba se ta! ljevino Hrvatsko in Slavonijo. Dohodek ročne lekarne, katero mora vzdrževati občinski zdravnik. Dober gynekolog ima upanje na veliko prakso. Služba je stalna in spojena s pokojnino, v katero se všteje tudi pet« letna doklada. Prosilec mora biti doktor vsega zdravilstva ali doktor medicine, kirurgije in porodništva. Prošnje pisane v hrvatskem ali srbskem jeziku naj se dopošljejo na kr. kotarsko oblast v Cirkvenlci v Hrvatskem Primorcu. Upravna občina Bribir ima 5000 duš, je 5 km oddaljena od morja, in ker je ista obenem samostalna zdravstvena občina, ne more biti občinski zdravnik premeščen proti volji in je lahko na lastno prošnjo imenovan kr. kotarskim zdravnikom. Zdravniške prakse ima dosti in precejšen dohodek, ker ni v celi občini drugega zdravnika. Poglavarstvo upravne občine Bribir v Vinodolu. Bribir dne 5. oktobra 1912. Upravitelj: Kambol 1. r. Bilježnik: Lesbovec 1. r. Nekol iz Spodnje Šiške. Reklo bi t>e lahko, da smo zaspali in naše politično delovanje docela ustavili v naši občini. Toda vsaka trditev o naši zaspalosti bi bila neresnična. V nasi občini se dela in sicer tako intenzivno, kakor še nikdar preje. Podali smo se na podrobno delo in ako o njem dosedaj še tiismo govorili, smo storili to iz gotovih ozirov in bomo tudi še v bodoče o tem molčali. Ko bo šla setev v žetev, se bode pokazalo, da nismo spali, temveč, pridno ledino orali. O nasprotnikih tudi nismo pisali, to pa vsled tega ne, ker so nam premalen-kostni. Da danes to, storimo, je vzrok tega le njihova širokoustnost in ošab-nost. Kar se je za Slovence v tem ali onem oziru dobrega doseglo, to vse se je doseglo, kakor pišejo, le vsled posredovanja in upliva njihovih zastopnikov. Vsako malo olroče pa ve, da brez-uplivnejših ljudi v državnem, deželnem zboru in sploh v vseh javnih kor-poracijah ni, kakor so ravno naši liberalci. Ker pa svojega »dela« in svojih »zaslug« ne morejo pokazati, izkušajo vzeti zasluge drugim in sc šopirijo s pavovim perjem. In kopija teh liberalcev so tudi šišenski liberalci. Pod nepravilno p o t r j e -n i m županom je imel občinski svet 26. septembra t. 1. svojo sejo. V svoji veliki modrosti je odklonil med drugim tudi prošnjo za točenje brezalkoholnih pijač, češ, da bi bilo nadzorovanje nemogoče. Sedaj pa vprašamo modri občinski svet, ali je tudi nemogoče nadzorovanje nastopnih v okrožju 100 metrov od »Smreke« se nahajajočih gostiln 5»Mohar«, »Florjau«, »Pri Raci«, »Pri Anžoku«, »Pri Ančniku« in Šte-picu. Te gostilne, kakor tudi vse druge, ▼ katerih se shaja liberalna gospoda, bo treba kontrolirati in sicer temeljito. Znano nam je, da se v nekaterih teh gostilnah popiva cele noči in se igrajo prepovedane igre. Na cesto se vrata zapro, v skritih sobah pa sc nadaljuje nočno življenje. In tega se v d ele ž u j e j o tudi občinski svetovalci in odborniki. Ali naj morebiti slutimo z imeni? Zadnji eas je že, da se napravi temu red. Adolf Ribnikarju so podelili službo taesogleda v znak svoje udanosti. O tem sklepu se bode še govorilo. Služba mesogleda. ni bila razpisana ali mesar SeidI in njegov štab so io oddali kar pod roko. O vodovodnem odseku brez vodovoda in vode je poročal Cimperman. Da bode občinstvo o resnici Cim-permanovega poročila poučeno, poročamo, da je cela zadeva v onem Stadiju, v katerem je bila pred tremi leti, ali pa v začetku ustanovitve vodovodne zadruge. Vodovodna zadruga je že pred letom izjavila, da je pripravljena oddati vodovod občini vsak čas. Občina naj le povrne stroške in drugo. Kako to izvesti, to jc pa za naše liberalne občinske očete nerešljiva uganjka. Upiti in zabavljati, to zna naš liberalec, pravega pozitivnega dela, se pa ne bode naučil nikoli. Ako bodo Cimpermani vodovodno stvar reševali, potem bo še sto let vodovodna zadruga obstojala. Na predlog Viljema Maurer-ja bivšega krajnega šolskega načelnika, k a-t e r i je utekel iz krajnega šolskega sveta, ko je bil eden naših somišljenikov poklican v to kor-poracijo, se je predlagalo, da se razširi šišensko šolo v osem-razred n i c o. Naj bo o tem tu jasno povedano nastopno: Šišenski občinski svet nima glede razširjenja šole v ose m razrednico niti najmanjše zasluge. K razširjenju te šole v osemrazrednico je pripomogel toliko kakor kralj Abesincev. Osemrazrednico so dosegli člani S. L. S., k i s o v k r a j n c m šolskem svetu. — Deželni odbor je ugodil prošnji naših s o -mišljcnikov in ose mraz red- niea je "bila ustanovljena že pri če t kom šolskega leta. Viljem Maurer, SeidI, Kralj in drugi se hočejo sedaj le ponašati s tujimi zaslugami. Res pa j e , d a bi Šiška še d a n e s ne i m e 1 a ose. m r a z r e rini c e , a k o b i v k r a j n e m šolskem svetu sedeli liberalni mogotci. Pribijemo pa žo danes, da bomo delovanje prejšnjega krajnega šolskega sveta docela obelodanili, tako, da bodo Šiška rji-vedeli, k a ko vzorno so M o ha r , M a u -r e r in P. u r g a r gospodarili. Gospodje, številke govore! Glasna. Nove tamburaške partitnre, ki bodo dobro služile našim tamburaškirn društvom v zimski sezoni, so izšle: Kri ž pol k a. Cena part.. 2 K 10 vin., posamezni glasovi po 20 vin. V r b n i č e na d more m. Cena part. 2 K 10 vin., posamezni glasovi po 20 vin. I) a n i c i, brač 1. in II. solo s spremi j evan jem tamb. zbora. Cena par-tituri 1 K 20 vin., posamezni glasovi po 20 vin. Dolenjska, koračnica. Cena 1 K 20 vin., posamezni glasovi po 20 v. Dobijo se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Po pošti 20 vin. več. Gospodarstvo. O LETOŠNJI VINSKI KUPČIJI. Goriška »Soča« piše: Po naših vinorodnih krajih vlada zdaj nenavadno živahno življenje. Med vsemi pa sc odlikuje Vipavska dolina. — Došlo je v deželo pet tujih vinskih trgovcev, ki pokupujejo vinski mošt v tako velikih množinah, da ob koncu trgatve ne ostane nič več vina doma. Ena sama tvrdka je nakazala pri bankah 700.000 kron za vipavsko vino. Cena je dobra, od 36 do 40 kron. — Vrhu tega je letos odpadla takozvana lara, ki so jo dajali vinorejci na mošt. Poznavalci razmer pravijo, da prihranijo na ta način le. Vipavci do 8000 hektov in dobe torej čez 200.000 K več. — Vsebina sladkorja je razmeroma nizka, od H do 16 stopinj, kar trgovce nekoliko plaši. Velik križ pa je s posodo in železniškim prometom. Ni dovolj sodov ne železniških vagonov za redno odpošiljanje mošta. Ena tvrdka je dobila pretekli teden z Dunaja 2000 sodov po 7 hektov, no to je bilo težav na železnici! Na tako živahno kupčijo naše železnice niso bile pripravljene. Ogrsko-hrvaška trgovska bilanca. Statistična komisija v Budimpešti je objavila podatke o izvozu in uvozu v Ogrsko in banovino. Uvozilo se je za 2082 milijonov kron, a izvozilo le za 1830 milijonov kron. Pasivnost ogrsko-hrvaške bilance znaša tedaj 252 milijonov kron, kar ni ravno razveseljiva slika. Pasivnost ogrske bilance sega v leto 1909. Tega leta je znašala 109 milijonov, I. 1910. že 136 milijonov, a v preteklem letu se je skoro podvojila. Cene hrastovega lesa v Hrvatski so letos nepričakovano poskočile. V Vinkov-cih jc bilo postavljeno 24. septembra na dražbo hrastovih debel za vzklicno ceno 1,104.246 K, izdražena vsota pa sc je dobila 1,711.498 K, tako, da se je dobilo več 607.252 K. V tekočem mesecu bo prodala brodska občina 10.480 hrastovih debel, ki so cenjena 2,755.275 K. Zagrebški trgovski položaj je vsled propada - Balkana« zelo poslabšan. »Balkan« jc potegnil za seboj dr. Schonsteina, ki je financiral tiskarno A. Scholz, zato je propadla tudi ta. Propadla je v Zagrebu tudi tvrdka L. Koritschan, katere pasiva presegajo za okroglo 600.000 kron aktiva. Pričakuje se pa, da bodo ti konkurzi potegnili za seboj še nekaj drugih, tako, da se je bati, da nastane krah na trgovskem trgu. Ponarejeni denar. Med drugim je Italija tudi zelo oblagodarjena s ponarejenim denarjem; posebno veliko kroži ponarejenih bankovcev po 50 lir. L. 1911. je bilo v Italiji zaplenjeno nič manj kakor znesek 603.438 lir! 2000 letna »kultura« se kaže na vseh koncih in krajih! Italija nosi sedaj prvo mesto glede ponarejanja denarja! Srbske poljedelske radruge. V liano- t vini jc obstojalo koncem 1. 1911. 334 poljedelskih zadrug s 11.743 člani, med temi velika večina 10.520 pravih kmetovalcev, ostali so duhovniki, učitelji itd. Zadružniki so imeli od zadrug 16.408 posojil v znesku po 3,242.993 K. Hranilnih vlog so pa imele tc zadruge 3,860.555 K. Električna centrala na Savi, V Sv. Nedelji pri Samoboru na Hrvatskem se bo zgradila centrala, ki ho preskrbovala s svojim tokom mesto Zagreb. Zgradilo jo bo mesto Zagreb, ki jc že vložilo prošnjo za koncesijo. — Povsod žc mislijo na hidro-električnc naprave, samo ljubljanski »na-prednjaki« samo na Dicsel-motorje! Hrvatska narodna štedionica sc jc. osnovala v Zagrebu. Osnovna glavnica znaša 300.000 kron. Denarna kriza v Dalmaciji. V Dalmaciji v zadnjem času zelo primanjkuje denarja. Denarni zavodi nikakor niso v stanu ustreči vsem prošnjam za posojila. Obrestna mera je narastla na 7% in celo na 8%! Kako naj si sedaj ubogi kmet pomaga?! Kljub temu neugodnemu položaju pa nameravajo dalmatinski liberalci zavesti zadružni hoj. Odcepiti hočejo odc zadruge, kjer imajo sami moč, od Zadružnega Sa-veza v Splitu in se spojiti z Jadransko banko v Trstu. S tem bo pa zadan zadružništvu smrten udarec! * H. Sicnkiewicz: »Skozi pustinje in puščavo«. Roman iz Mahdijevih časov, 2 K 80 vin., v platnu 3 lv 90 vin. To je ena najvabljivejših in najmikavnej-ših povesti, kar jih je izšlo izpod peresa slavnoznanega poljskega pisatelja Sienkiewicza. V tem romanu nam pisatelj s spretno roko razgrinjava nov svet, poln čarobnih skrivnosti za nas povsem tuje narave. Knjiga obsega 500 strani, a ima kljub temu izredno nizko cono, radi česar si jo vsak lahko nabavi. Grafenaucr: Zgodovina novejšega slovstva, I. del. Od Pohlina do Pr^še.r- na, 2 K, vez. 2 K 80 v. II. del: Doba narodnega prebujenja. 6 K 20 v, vez. 7 K 20 v. : Maroialfe ..Sl M« se poceni proda. Pripraven za kmetijstvo ali kakega kolarja oziroma mizarja. Vprašanja na M. Kiemenčič na Vrhniki številka 112. 5157 ,v-i se išče za žago v Bosni. - Glavni posel njegov je rezanje na veneeijanskem jarmu (Gatter). - Žago goni motor na upojni plin (Sauggas Motor). Ponudbe z naznanilom plače in prepisom spričeval o dosedanjem službovanji! je nasloviti na tvrdko: Prag. Pavlovič, trgovina z lesom, Keka, 3205 Spr jmejo se tri gospodične na hrano in lepo zračna s nu »vanje; gla- , sovir je tndi na razpolago. Gosposka ulica št. 6, II. nadstropje, razgled na nlito. Žitno kavo, najpopolnejši Izdelek zadnjega ijasa, zajamčeno slovanski produkt, pošilja 5 kg v lepi platneni vrečici za K 4-— po povzetju na vsako avstro-ogrsko pošto. K vsaki pošiljki se priloži prav lepa iu dragocena premija, kot. pozlačen kozarec, lonček, poslikana šatulja, jedilno orodje i. dr.porabni predmeti in prav lepi okraski za vsako gospodinjstvo. Obrnite se zaupno na tvrdko Job. Veselv, Prana VII. 586 ČeSko. 3016 P. n. občinstvu se priporoča velika zaloga pohištva lastnega, izdelka iz fino suhega lesa najmodernejši izdelki za hotele iu vilo. Posebno so priporočam novoporočcncem za nabavo popolne hišne opravo. — Za vse Izdelke se jamči. MATEJ GOGALA 3095 mizar na Bledu. Proračuni ua zahtevo brezplačno. 1 posilil zavitek (3 kg netto) popolnoma naravnega sirupa malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar C. Plccoii, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja sc tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 S L c v o jc-icuilto -iti »imaR-o ^a čcns&c obtedt' -pzv cft. ^iLifVlaHC £jnkf/jana. Stritarjeva \ k. Vi ca. 3. Vrosce na -a&tcoc. ttc nvcS,c. Šoa-tcei^a suano vi o £ t a. _ 2932 3091 10 pošljem na zahtevo svoj bo. gati cenik z dodatkom franka in zastonj, zelo zanimiv za vsakogar. Atioig Schdn velika zaloga vseh potrebščin za mizarje, Praga, Vaclavske namžstl 53. Izvoz v vse kronovine. mm za moške in otroke v veliki izbiri po zmerni ceni v manufakturni trgovini Ljubl|ana Pf| 293f zraio. škofije ir 111 popolnoma zdravo, prebrano, debelo ter suho in očiščeno blago kupuje v vsaki množini in cele vagone, dostavljeno kolodvor ali v L ljubljansko javno skladišče Ljubljana, po solidnih dnevnih cenah tvrdka: Iv. A. Hartmann nasl. A. TOMAŽIČ pisarna Marije Terezije cesta, Ljubljana. 3102 Kranjska deželna banka o Ljubljani zzttsSEt Obrestuje hranilne Tloge po 47«'/. a odbitka. C brez vsakega odbitka. Obresti se pripisujejo glavnici polnletno. Vloge v tekočem, glro-račupu in na blagajniške liste po najugodnejših pogojih. Daje komunalna posojila občinam, okrajnim in šolskim 00-borom ter zdravstvenim zastopom v 4V-% komunalnih zadolžnicah. Hipotekama posojila v zastavnih listih po 4 V?/. Eskomptuje menice denarnih zavodov in daje lombardna posojila. Prodaja lastne pu-pilarno-varne komunalne za-dolžnice in zastavne liste. Banka je pupilarno varen zavod, ter jamči zanjo dežela Kranjska. Uradne ure za stranke osah delavnih od psi 0. ure dopoldne cto I. ure popoldne. Izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Miha Mc&kerc.