Naročnina mesečno 23 Din, za inozemstvo 40 Din - no-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din U red n iš t vo je v Kopitarjevi ul.6/111 VENEC Telefoni ■redniStvas dnevna alniba 2090 — aočna 299«, 2994 in 209« Izhaja vaak dan ajntraj, razen ponedeljka ia dneva po praznika Ček. račun: Ljub* I inua št 10 Mil 10 IO.V»omudil nekoliko več v duhu pri podobi matere. bvoje matere seveda, kakor sc nm je vtisnila v dušo: mila in z nežnim, dobrim smehljajem na ustih, v katerem otrok nikdar ne doume, ali jo odsvit notranje sreče ali tajno prelitih solz. Vsekakor bi bilo v splošno korist, ako bi Materinski dnevi vsaj nekoliko dosegli svoj namen. In prvi njih namen je pripomoči materinskemu imenu in materinski časti v družini, pa tudi v javnem življenju do večje časti Jn spostovanja. Božja zapoved: Spoštuj očeta m mater — naj bi prišla zopet do svoje prave veljavo. Moderni otroci so včasih tako tuji svojemu domu in svoji materi. Razmere so taksne, da jih življenje že zgodaj tira od domačega ognjišča — za kruhom. Oni služijo, toda mati, ki jc ostala doma, se jim zdi, da ntc ne zasluzi V svoji mladostni vihravosti in zanesen j astvu otroci cesto prezro skrito bistvo pravega materinstva ki je obrnjeno na znotraj in ki noče, da bi se mnogo o iijem govorilo. Mati se kvečjemu nasmehne, ko vidi, da država ki hoče imeti vse lepo registrirano tn točno označeno, med tisoči pokli-cov ne najde nobenega, ki bi odgovarjal njenemu delu, in jo zato končno uvrsti pod rubriko: brez poklica! Za njeno službo žene, matere in gospodinje res ni mogoče najti no-bone uradne šablone! Toda poleg tega mora v današnjih časih često še izven doma skrbeti za vzdrzevanje svoje družine. Koliko tihega in skritega junaštva marsikatere pogumne zene se skriva za mnogimi skromnimi stanovanjskimi vrati, vedo le tisti, ki ne stanujejo le v vjl,^ ampak ki na karitativnih potih obiskujejo najvišja podstrešja in najnižja kletna stanovanja, kjer jih kljub popolni revščini, ki vlada v prostoru, ne redko preseneča izredna snažnost in čistoča. To je ponos in zasluga mater, ki se do zadnjega in z vse m i sredstvi upirajo, da razkra.jajočemu ubostvu otmo vsaj svoje človeško dostojanstvo. Toda ni to pot le neštetih delavskih žena in mater. Tudi premnoge meščanke, žene profesorjev, trgovcev, obrtnikov morajo dandanes opravljati vsa gospodinjska dela, da ostane še kak dinar za lepo knjigo, obisk gledališča, dostojno obleko in za večne in nikdar izpolnjene potrebe otrok. Kaj gre za družino delavca, kmeta nastavljenca, uradnika, učitelja, trgovca obrtnika ali kogarkoli: vodno je mati tista, ki o tem odloča, ali bo pomanjkanje, ki vdira v stanovanje, družini vir blagoslova tn še večjega podviga ali pa vzrok propada in popolnega razsula. Ali bo na trdih tleh odpovedi pognal in dozorel močan in trden rod ali na bo revščina zanesla razdvojenost in obup v srca domačih, jim strla voljo in duha. Tem materam, ki s toliko nesebično odpovedjo drže v svojih rokah usodo naših družin in celega našeg-a naroda, naj veljajo slavospevi današnjega Materinskega dne. Toda bolj kot vsega češčenja in javne hvale bodo vesele hvaležnega priznanja in ljubezni otrok, ki so jih samo v odpovedi in pomanjkanju vzgojile. v Po volji božji so matere pravi vir vsega življenja, ki se iz njihovega naročja skrivnostno obnavlja iz roda do roda. Kaj bi pome-njala za zgodovino vsa stvariteljna sila mož, ako ne bi stale ob njih matere kot svečenice naroda in tihe čuvarice onega življenskega toka, ki čistemu vrelcu enak žubori iz skrivnostnih globin pradavninc, da nam vedno znova presnavlja in osvežuje življenje. Matere so nas oblikovale telesno in duševno. Zato naj moderna žena ne pozabi, da je najgloblja njena skrivnost, to je skrivnost materinstva zaavrovana tudi s samim božjim pečatom, ki slove:^Ne ubijaj! Matere, ki ne spoštujejo tega božjega in naravnega zakona in ki same sebe izključujejo od sreče materinstva niso vredne, da bi se jih spominjali na Materinski dan. Dobro vemo, da se v zvezi s tem vprašanjem vedno znova opozarja na gospodarsko stisko našega časa. Gospodarska beda je gotovo velika. Toda resnica jc, da je skrunjenje materinskega dostojanstva mnogo bolj razširjeno v tistih plasteh naroda, ki niso v tako zelo težki gospodarski stiski. To je dokaz, da se ni samo vsled pomanjkanja, ampak mnogo bolj radi pokvarjene nravi rodil tudi v našem narodu strah pred otrokom. Saj tudi prednikom ni bilo nikdar gospodarsko z rožicami postlano. Pa so kljub temu imeli pogum, vzeti zase in za številne družine breme na sebe. Kje bi žc bil naš mali narod, da ni njegovih mater oživljalo to naravno poštenje, čeprav združeno z največjimi žrtvami in odpovedjo! Naš čas pa je z vsem svojim mišljenjem in čustvovanjem tako globoko zakopan v materialistično in izključno gospodarsko pojmovanje življenja da za nravne in božje zapovedi kot zdravilno sredstvo nima nobenega smisla več. Prav in potrebno je, da dobrodelnost, posebno pa javna oblast z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskoči na pomoč družinam s številnimi otroki, toda vse bo zaman, ako slovenske matere ne bodo več stale na skalnato trdnem temelju nravne in božje {»stave, ki kliče: Ne ubijaj! Ze vse večji in mogočnejši narodi so bili' izbrisani z obličja zemlje, ker jim to božja zapoved ni bila sveto. Materinski dan, ki naj_ otroke opozori na pomen in blagoslov IV. božje postave, matere pa na svetost še nerojenega življenja naj končno v slehernem moškem srcu pospešuje gojitev pravega viteštva. Navajal naj hi nas k spoštovanju do sleherne žene in do slehernega dekleta. Tudi do tistih, ki same nočejo biti spoštovane. Tudi do tistih, ki so s svojim vedenjem in na.stopa.njem same vrgle proč svojo žensko čast. Najučinkovitejše nagibe za sjioštovanje ženske osebnosti dobi katoličan v češčenju Matere božje. Socialen blagoslov tega češčenja so pokaže zlasti pri mladini, ki ee v tej idealni šoli nauči pravega viteškega odnosa do ženskega spola in je obenem obva- Svetovni izdatki za oboroževanje 500 milijard letno - za sovraštvo Leta 1934 je svet izdal trikrat več za orožje kot tik pred svetovno vojno Berlin, 23. marca. Nemški Usti objavljajo danes nekaj statističnih podatkov, ki jih je izdal nemški osrednji zavod za statistiko (Institut fiir Konjunkturforschung) o strahotnem naraščanju oboroževanja. Svetovna trgovina pada — Trgovina z orožjem raste Nemški statistični zavod ugotavlja v začetku svojega poročila, da je splošna svetovna trgovina vsled gospodarske stiske zelo padla in je še vedno v padanju, medtem ko je trgovina z orožjem in z municijo ravno nasprotno zelo narasla. Obseg svetovne trgovine, kamor spada tudi trgovina z orožjem, je od 1933 do 1934 padel za nadaljnjih 3%, medtem ko je trgovina z orožjem sama v istem letu poskočila za 12%. človek si lahko predstavlja, krko strašna mora biti tekma v oboroževanju, da niti najhujša gospodarska stiska, ki je skoraj uničila vso drugo izmenjavo življenj kih potrebščin, ni mogla prisiliti držav, da bi bile znižale svojega pohlepa po orožju, marveč, da so ga nasprotno le Se za 12% v enem samem letu zvišale! Nemški zavod — ki seveda trdovratno molči o nemškem oboroževanju in nemški bojni industriji — je ugotovil, da si države, ki orožje proizvajajo in z njim tržijo, delo delijo. Italiia, Belgija, Švedska in Češkoslovaška izvažajo večinoma »klasično orožje« in municijo, med tem ko so se Anglija, Francija in Amerika specializirale v izvažanju modernih bojnih sredstev, predvsem letal in kemičnih snovi. Leta 1932 so v celotni bojni izvozni trgovini letala znašala samo eno petino celokupne vrednosti, lani pa že kar eno tretjino. Zaslužki vojne industrije Značilno je nadalje opazovati, kako je izvoz bojnega orodja iz posameznih proizvodnih dežel zadnja leta naraščaj. Izvoz orožja in municije je na Češkoslovaškem od leta 1933 na 1934 poskočil na trikratni količnik, na Japonskem je narastel izvoz za dve tretjini, v Ameriki za eno četrtino in to v enem letu. Levji del glede izvoza orožja nosi torej Češkoslovaška! V primeru s celokupnim svetovnim izvozom je izvoz orožja in municije naraščal 20 krat hitreje, kot pa izvoz drugih pridelkov in izdelkov. Avtarkija v oboroževanju Toda številke o trgovini z orožjem, o njegovem izvozu iz ene in uvozu v drugo državo, še nikakor ne dajejo jasne slike o stanju sodobnega oboroževanja, ker si vsaka posamezna država prizadeva, da bi v svojih lastnih mejah ustvarila bojno industrijo, da bi je ne bilo treba uvažati od drugod. Številke o proizvodnji domačih bojnih industrij pa niso dosegljive, Zanimiv je primer Rusije, ki je še leta 1928 dobavljala iz inozemstva 58% svojih bojnih potrebščin, leta 1931 samo še 31%, lani pa ničesar večl Danes Rusija krije svoje bojne potrebščine izključno iz svoje domače ruske industrije. Isto se dogaja drugod, v Romuniji, v Turčiji, v Braziliji, v Južni Afriki, v Avstraliji, ki so si same zgradile bojno industrijo, ki krije v veliki meri domače potrebe. Mednarodna trgovina z orožjem, ki je bila še pred par leti resnično zrcalo svetovnega oboroževanja, danes nikakor ne daje resnične slike oboroževanja. Trikrat več kot I. 1913 Če hočemo torej dobiti približno pravo podobo oboroževalne tekme na svetu, je treba vzeti v obzir tudi številke državnih p r o ra č u -n o v in v njih izdatke za obrambne svrhe. Toda tudi tukaj so podatki nepopolni. Treba je razločevati med priznanimi izdatki in med prikritimi. Katera država pa v proračunu prizna vse svoje dejanske izdatke za vojno? Koliko jih je poskritih po proračunih drugih ministrstev, pod poglavjem javnih del, pomoč industriji, prometni izdatki in slicno. Proračunsko priznani izdatki za vojno predstavljajo torej le na nižji količnik izdatkov za oboroževanje. In kljub temu najdemo, da so bojni izdatki za leto 1934 v primeru z 1913, ki je bilo leto mrzličnega oboroževanja tik p.red svetovno vojno, narasli kar za dve tretjini. če primerjamo lanske izdatke z izdatki leta 1029, najdemo zopet, da je svetovni priznani proračun za vojno narastel za eno celo tretjino! Ako bomo napredovali letos v istem razmerju kot prva dva meseca, je verjetno, da bodo znašali svetovni izdatki za orožje že dvakratni uesek 1, 1913 in dve tretjini več kot pa 1. 1929. Ako pa vzamemo vpoštev še dejstvo, da sc je orožje v primeru s predvojnimi ccnami zelo pocenilo, najdemo po računih nemškega statističnega urada strahotno ugotovitev, da je svet, računajoč samo priznane izdatke v proračunih, lani izdal trikrat več denarja za oboževanje kot pa 1. 1913. 500 miljard v enem letu Lani je svet — po priznanih vojnih proračunih — izdal nad 500 miljard Din za orožje. Če bi mogli ugotoviti vsaj približno šc nepriznane izdatke, bi brez dvoma prišli na številko 700 miljard Din ,ki so v enem samem letu po vsem svetu šli v oboroževalno žrelo. To je več, kot proizvajata v enem letu angleška in nemška industrija, to je več, kot Evropa izdaja za ves uvoz sirovin, pol-izdelanih izdelkov in izdelanih izdelkov, to jc dvakrat več, kot znaša ves zlati zaklad Združenih držav Severne Amerike (500 krat več, kol jc naša država izdala za svoje potrebe v enem letu). Zato ni čuda, če velike orožarn« kljub gospodarski stiski tako sijajno delajo in izplačujejo tako sijajne dividende. Francoske Schneider - Creuzo' izplačujejo 25% dividendo, češkoslovaški Škoda 28%, angleški Vickers 8%. Nemško oboroževanje O nemškem oboroževanju molči nemški statistični zavod. Zato je treba objektivno dodati še številke, ki se tičejo Nemčije. Povedal jih je včeraj francoski voini minister general Maurin v francoskem parlamentu: 75r/o nemške industrije je zaposlene z izdelovanjem orožja in municije. Tovarne delajo noč in dan, predvsem tovarne za topove in za strojnice. Silno je zaposlena tudi nemška kemična industrija, ki sc peča s pridelovanjem sintetičnega bencina iz premoga. Nemčija zbira ogromne količine živeža ter izdeluje konzerve za vojake. Ogromni tovori konzerv prihajajo iz Portugalske in Amerike. Nemške tvornice za letala izdelajo dnevno 15 najmodernejših letal, tako da bo Nemčija imela v 3 mesecih 1500 novih bombnih letal z vsemi nadomestnimi deli. Nemška letala razvijajo ogromno brzino. Medtem ko bo Francija mogla postaviti samo svojo aktivno vojsko v bran, b o Nemčija razp.olagala z armado 700.000 mož. Francija se mora naslanjati le na svoje lastne sile, ker se evropski narodi vsi tresejo pred Nemčijo, kakor živali v puščavi, kadar zaslUijo rjovenje leva.« ,Odgovor" na nemška izzivanja Posvet treh v Parizu Soglasnost vseh - Obiski v Berlinu, Varšavi, Moskvi in Pragi Pariz, 23. marca. c. Danes se je otvorila v Parizu konferenca Francije, Italije in Anglije, ki naj prouči ves položaj po odločitvi Nemčije, da uvede obvezno vojaško službo. Posvetovanja so se začela takoj dopoldne in so trajala ves dan s kratkim presledkom opoldne za kosilo. Ob 10 je francoski zunanji minister Laval sprejel najprej lorda Edena in se z njim pol ure razgovarjal. Nato je Laval posebej sprejel italijanskega delegata, podtajnika Suvicha. Razgovor med njima je trajal do 11.15, ko se je začela skupna konferenca vseh treh velesil. Ob 1 se je konferenca prekinila in samo Suvich je izjavil časnikarjem, ki so čakali pred ministrstvom: »Vse gre dobro naprej! Med nami obstoja popolna soglasnost.« Ob 2 so se zopet nadaljevala posvetovanja, to. pot v vseh salonih zunanjega ministrstva. Tem posvetovanjem je prisostvovalo več višjih uradnikov zunanjega ministrstva in mnogo uglednih francoskih %a čiščenje krvi uporabljajte znani PLANINKA-taj BAHOVEC. Pristen je le v plombiranih paketih. Res. tir. 76 od 5./II. 1932. Ahesinsko-itaiijanski spor Italija odreka Zvezi narodov pravico do vmešavanja Rim, 23 .marca. b. Na abesinsko pritožbo pri j razni razbojniki. Italija je pogajajoč se z abesin-Svetu Zveze narodov je odgovorila italijanska vla- i sko vlado na podlagi čl. 5 italijansko-abesinskega da z noto. ki je bila snoči izročena generalnemu i sporazuma storila vse, kar je bilo v njeni moči, politikov. Ta posvetovanja so trajala do 18.10, ko je bil objavljen komunike. Ta komunike je prisotnim časnikarjem prečital zunanji minister Laval iu se glasi: >Francoski zunanji minister Laval, angleški državni podtajuik Eden in italijanski državni pod-tajnik Suvich so se sestali danes na Quai d'Orsayu k skupnemu posvetovanju in pri tej priliki obširiio pretres i ves položaj. Prj izmenjavi misli je bilo ugotovljeno, da bo imel sestanek v Berlinu med angleškimi in nemškimi državniki samo informativen značaj in se bo sukal popolnoma v okviru resolucije, ki je bila sprejeta na sestanku med Francijo in Italijo dne 3. februarja letos. Sklenjeno je bilo dalje, da s? berlinski obisk angleških držav nikov nadaljuje z obiskom v Moskvi, Varšavi in Pragi in Francija in Italija želita tem obiskom kar največ uspeha. Po teh sestankih bo skupna konfe. renca v Stresi dne 11. apri'a. Vsi trije ministri so ugotovili popolno soglasnost med vsemi tremi velesilami.« Zvečer oh 20 je Suvich že odpotoval z rimskim ekspresom iz Pariza. Eden odpotuje jutri zjutraj zgodaj v Amsterdam z letalom, kjer se pridruži siru Johnu Simonu. Oba bosta jutri zvečer priletela z letalom na berlinsko letališče Tempelhof. V po nedel;ek se bodo nato začela posvetovanja meči nemško in angleško vlado. Istočasno, ko so se vršila posvetovanja na Quai d'Orsavu. se ie sestal na Flizeju pod predsedstvom predsednika Lebruna k seji vrhovni francoski voini svet. Seja ie trajala tri ure in je bil ob tej priliki izdelan podroben načrt, kako naj se hitro izvede vst potrebno, če bi Francija prišla v nevarnost vojne Italija mobilizira Riin, 2.3. marca. AA. Iz varnostnih razlogov je vlada odredila mobilizacijo 1911 letnika. Ta letnik je bil v začetku februarja delno žc mobiliziran zaradi vzhodne Afrike. Potem ko je podpisal t;i ukaz, je Mussolini^ sprejel časnikarje in jim izjavil: »Naša volja do miru in zn sodelovanje se naslanja tud i na nekaj milijonov bajonetov.« tajniku pri Zvezi narodov. V tej noti se povdarja, da abesinska vlada ni bila upravičena, da predloži to pritožbo Svetu Zveze narodov, ki jo zato tudi ne more reševati na temelju čl. 15 pakta Zveze narodov, kakor to zahteva abesinska vl ida. V italijanski noti se odločno odklanjajo obtožbe in ugovori abesinske vlade proti Italiji. Ni točno, da bi Italija mobilizirala cel letnik rezervistov. Pošiljanje italijanskih čet v italijanske kolonije je sledilo zaradi tega. ker se je pokazala potreba, da mora Italija zaščititi svojo kolonijalno posest, ob kateri so se koncentrirale abesinske čete in da se obstoječi spori mirno rešijo. Zaradi legu je predlagala ustanovitev nevtralne cone pri Ualualu. Razmejitev te cone se je zakasnila zaradi tega, ker je tako hotela abesinska vlada. Italija je tudi zahtevala, da se namesto pogajanj, ki se vodijo z izmenjavo diplomatskih not, prično direktna pogajanja, za katera naj bi se imenovali dve posebni komisiji. Italija je tudi pripravljena sprejeti arbitražo na temelju čl. 5 italijansko-abesinske pogodbe iz 1. 1928. Zaradi vsega tega smatra Italija, da italijansko-abesinski spor ne spada v kotnpc-tenco Zveze narodov. rovana predsodka pokvarjene moške družbe o nravni manjvrednosti žene. Sleherna žena in sleherno dekle je sestra device in matere Marije. Odkar je Mati v. Betleliemu rodila Zveličarja, je posvečeno tudi materinsko naročje. Odkar je Kristus sam tisočkrat imenoval Marijo svojo mater, je tudi materinsko ime posvečeno. V krščanstvu je čast materinstva veselo oznanilo in jKiroštvo novega življenja Zn dostojno proslavo dneva naših mater bomo vsled tega našli največ vrednih nagibov ravno v zakladnici naše religije. Le poglejmo naše matere! Njihovo življenje izgoreva kakor sveča v žrtvah za druge. Zato naj ne Imi le en dan, ampak ysi dnevi v letu posvečeni z nežno in hvaležno mislijo na njo, ki nas je morda edina med vsemi, ki so nas ali pa nas še bodo srečali v življenju, resnično ljubila. Imejmo globoko spošovanje pred materami. ki nam varujejo naše družine in prinašajo v n ase'domove toploto in luč. ki nosijo v selii skrivnost našega življenja iii so vir rasti in moči vsakega naroda drin. fMR ČOKOLADE Mliietno I hovinim ufctnon, MU$no I kgvinifn okaiom Kavita je desertna mlečna čokolada skavinim okusom. Preizkušena mešanica izbranih in dozorelih kaka. vih zrn daje Kaviti v zvez z neposnetim planinskim mlekom in s primeskom arome kave njen karakteristični, vabljivi ukus. Kakor Vas raz iblj« mehka in opojna gi dba, tako vas poživi in okrep košček Kavite. V mi so združene same redilne snovi, ki dajo telesu moč jn dobro razpoloženi«. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Nacionalna ura Govor prosvetnega ministra Belgrad, 23. marca. AA. Prosvetni minister Stevau Ciric jc imel nocoj ub 20 po radiu iale govor: Sedanje težke čase čuti najbolj prosveta. Pro-sveta je duhovna blaginja naroda. Eden pogojev 7,11 prosvetljonost je materijalna blaginja ali vsaj zavarovana eksistenca poedineev. V sedanjih hu-dib časih, ko gre borba za življenje do skrajnosti, spoznavajo mnogi ogromno vrednost kulturnih pridobitev in jih hočejo žrtvovati, da bi si s tem življenjsko borbo olajšali. Kraljevska vlada smatra za svojo dolžnost, da v vprašanjih narodne m državne vzgoje ne dovoli takih pojmovanj in da jih bo pobijala. Prosveta je najvišje merilo za vrednost posamezne državne skupnosti. Države in narodi so propadli, toda njihovo vrednost cenimo se sedaj no tem, kaj so storili za napredek človeštva. N« glede na preteklost, ki dokazuje potrebo kulturnih stremljenj, pa zahteva sedanjost od nas, da svoje kulturne pridobitve ohranimo in da jih se izpopolnimo. V ostri teknil življenja zmaga samo boljši Da postanemo boljši in da lahko zmagamo, moramo prosveti posvetiti vso pozornost.^ Zato ne bi bilo večje napake, kakor žrtvovati kulturne potrebe v škodo prosvete tistim trenutnim težkočam. Zato jih moramo nekako olajšati, ker bi v nasprotnem primeru ravnali krivo in hi so lo prej ali slej maščevalo. Napak bi bilo gledati ua prosvelo kot na p<>: trebo za katero so potrebne samo žrtve in ki bi bilo tudi brez nje mogoče izhajati. Vprav obupna i,, misel, kaj vse iznašajo v javnosti nesmiselnega in kakšne redukcijo zahtevajo v prosveti. Pa še tisto kar naj ostane ali kar mislijo, dn bi moralo •stati merijo z merili materijalne vrednosti za so-tialne in gospodarske potrebe. Tako smo prišli do črnine psihoze, da književnost in drugo prosvetno ,-io|o cenijo samo kot vir za življenje tistih, ki se 7 njim ukvarjajo. N. pr.: gledališča ^prenašamo«, češ da bi brez. njih ostal cel slan brez dela. V resnici pu ure za izredni pomen vseh teh kulturnih tvorb, ki pomenijo v resnici pravi napredek i države i naroda, kajti brez njih bi padli nazaj. Kakšen greh bi šele bil. če bi puščali v ne-mar same temelje kulturnih stremljenj našega naroda narodne in druge šole. Naše šolsko vprašanje je zelo zamotano. Takšno bi bilo tudi brez gospodarske stiske, ki ga je komplicirala do strašnega obsega. Da ostnemo le pri najpomembnejšem vprašanju, pri »snovnih šolah; tu imamo strašne podrobnosti. Poznamo kraje v naši domovini, kjer imajo celi srezi po 4 do 5 šolskih oddelkov, prav tako [>a imamo tudi kraje, kjer pride ena šola na 1500 k v. km. Tu je treba zato pomoči. Dozdaj smo storili mnogo. V nekaterih srezih. kjer smo imeli pred osvobojenjeiii po eno državno solo, jih je zdaj do 30. Toda še vedno je treba storiti mnogo, mnogo. Kraljevska vlada se zaveda svoje naloge in ima vse to pred očmi. Olajšati je treba samogradnjo sol. Hočemo, olajšati gradnjo novih šolskih poslopij s tem, da bomo dovoljevali graditi s skromnim in cenenim inaterijaloml da ustanovimo fonde, ki naj kasneje olajšajo vrnitev dodeljenih podpor, ki jih prebivalstvo v ostalem zelo rado sprejema, ker ljubi šolstvo. Vse to so naloge, ki jih je treba rešiti. Najti bo treba načina, da prispeva ves narod in da se prispevki pravilno porazdele. Ni mogoče vec čakati, da dobe siromašni kraji svoje šole šele tedaj. kadar si jih bodo mogli sami zgraditi. Prosvetno ministrstvo ima o tem neke svoje misli in zato upa, da lx> našlo razumevanje v naši javnosti in da bo tako moči šolani pomagati. Ne gre ludi. da bi imeli na tisoče učiteljev brez službe, ko bi mogli toliko prebivalstvu pomagati. Tragično je to in to kaže v jarki luči položaj, ki ga je ustvarila gospodarska kriza. Ce je že težko, če kdo nima službe, čeprav radi hiperprodukcije in prenasiče-nosti tržišča, ki zanj nima kruha— koliko stras-nejše je še, če mora biti mlad človek brez dela in se zavedati, da je njegovo delo državi in narodu skrajno potrebno. In ko so lako absolvirani učitelji in kandidati brez službe, ostajajo po drugi .»(rani občine in celi srezi brez šol in brez pouka, •ta, celo cele banovine, kakor smo zadnjič slišali. Zaradi usode vseh teh vrlih in zavednih ter iiela željnih ljudi v skrbeh, misli kraljevska vlada kljub težkočam na to, da vsaj deloma olajša nji-sov pologi- Zal° lahk0 z veseljem razglasim, da so prosvetno ministrstvo v kratkem dalo učiteljem, ailadim ljudem kruha, ko bo začelo graditi šole, r katerih bodo služili domovini in kjer bodo našli :ilj in temelje svojega laslnega življenja. Kraljevska vlada bo gledala, da čimprej popravi to socialno krivico. Zame je dalje tudi krivica, da naši učitelji izgubljajo v svoji službi tista najlepša leta življenja, ko s svojo krvjo na bojnem polju služijo državni skupnosti, ali pa v mirni dobi izgube svoje ineslo, ko gredo na voja-ški rok, potem se pa zagledajo na cesti. Dokler se to vprašanje ne uredi zakonodajno, mislim, kot minister prosvete, te učitelje, ki se vrnejo iz vojaškega službovanja imenovati pred vsemi drugimi. So pa tudi druge upravičene težnje, ki jih bo kraljevska vlada v tej smeri imela stalno pred očmi. Morda bi vrhunec v tem pogledu bilo, da kraljevska vlada glede disciplinarnega sojenja in drugega izenači učitelje z drugimi uradniki državne uprave in da postavi njihovo službo, ki je od nje toliko odvisna, na boljše mesto. Pravo pojmovanje tega plemenitega poklica bo omogočilo učiteljem, da vse svoje misli in skrbi posvetijo službi velike in lepe domovine. Ce IhkIo služili njenim in edino njenim interesom in lako opravljali svojo dolžnost, bodo učitelji nekega skorajšnjega dne doživeti izpolnitev teli svojih upravičenih teženj. Zato bo kraljevska \lada v interesu učiteljskega stanu samega delala za ohranitev čudovite postave rodoljubnega učitelja. ki je bil že od nekdaj pa do danes ponos naši"_'a javnega in kulturnega življenja in naše politične zgodovine, in ki je vršil svojo dolžnost zmerom zavedajoč se pomena svojega dela za svobodo in zmerom kot voditelj k zedinjenju. Učitelji! Bodite zvesti samemu sebi in svoji preteklosti! V vaših rokah je, kakor je že bila usoda naroda. V vaših rokah je usoda naše kullurc. Dn olajšamo to pomembno delo za pospeševanje duhovnega edinstva, je kraljevska vlada sklenila razpisati natečaj za izenačenje učbenikov, tako da bodo v doglednem času izenačene šolske knjige. Sprejetje in objava tega sklepa prosvet-nega ministrstva kaže odločnost kraljevske vlade, da"postavi našo prosveto na zanesljiva tla. Očitno potrebo, da vsa šolska mladina črpa svojo znanost iz enakih virov, predpisuje že zakon. Toda la zakon je leta in leta ostal mrtva črka. in sicer zato, ker se je pozabljal vzvišeni cilj. pred očmi so bili pa samo težki posebni, ma-t.rijalni in gospodarski odnošajii. Kraljevska vlada iio vse te težave premagala in imela pred očmi tudi najnujnejše gospodarske in socialne interese . nrcnriranln rtu izenačenje ličneffa si- alema zlasti v osnovnih šolah in z vdanim delom poklicnih učiteljev, na kar bo kraljevska vlada posebno pazila, dovede do edinstva duhov, ki se mora naglo pokazati v vsem našem javnem življenju. Veliko načelo, ki je vodilo kraljevsko vlado, da sprejme tn svoj' sklep, pomeni v ostalem tudi veliko olajšanje za vse roditelje, ki šolajo svoje otroke. Njihovo število je neizmerno, in glo-hoko sem prepričan, da bodo ta sklep od srca pozdravili in ga zagovarjali, kakor je treba. Tudi v srednješolskem pouku je treba utreti pot temu pojmovanju, zlasti pri nacionalnih predmetih. Nihče ne more presoditi važnosti tega dela. Po svojem značaju ima srednješolski pouk poseben pomen in srednja šola je usodnega pomena za formiranje volje naroda. V njej se ustvarjajo bodoči voditelji naroda. V srednji šoli na učencu storjeni greh ni greli sumo na posameznem človeku, temveč tudi na neštetih drugih, s katerimi bo ta človek pozneje delal in nanje mogel vplivati. Zato je treba na uspeh in formiranje volje v srednji šoli posebno paziti, ker ta uspeh in formiranje volje učenca pomeni pozneje, ko stopi v življenje, dragoceno vzpodbudno za vso državo in za delo v dobri smeri k pravemu cilju. Toda, da učitelj s poletom opravlja svoje delo in s popolno odgovornostjo, je potrebno, da je gmotno zavarovan. To pa ni, ali vsaj ne v zadostni meri. To smem odkrilo povedati. V to vprašanje se tu ni treba pobliže spuščati. Tu stojim kot priča in neposreden opazovalec. Lahko izpričam. da je minilo 17 let, in vendar sc profesorji še niso rešili svojih gmotnih skrbi. Posledice se opažajo v tem, da je čedalje manjše število moških, ki so se odločili za la poklic, res dn idealen, toda po drugi strani jim ne. da gmotne bodočnosti. Grenka ironija je. da je neki uvideven prosvetni minister napravil poskus, da uredi ta problem, potem je pa prišla gospodarska stiska, ko je bilo posebno težko obremeniti proračun, tudi z najbolj upravičenimi zahtevami. Kot današnji prosvetni minister vidim svojo dolžnost v tem, da se ustavim pri tem vprašanju. Kraljevska vlada je sklenila omogočiti pravilno ureditev tega vprašanja. Globoko sem prepričan o resnosti pojmovanju dolžnosti tistega stanu, ki jc dal velikane naroda, in mislim, da prosvetni delavec ni zaslužil, dn s-e učinek njegovega dota mori 7. denarjem. Enota mero bi morala biti moralna, ki !>n pravilno zagotovila profesorskemu poklicu njegov položaj, kakršnega njegovo, za usodo naroda tako občutljivo delo v polni meri tudi zasluži. Profesor so mora tega zavedati in iti po sledovih svoiih starejših tovarišev, ki so ustvarili našo veliko generacijo ter jo osvobojeno ;n zedin.io.no mocrli izpopolniti. llirlo jo tistemu, ki se hoče od njih oil-dvojiti. lludo jo tistemu, ki hoče kreniti s pravo poti narodno zgodovine. Tak človek so odtrga od svojega dela za skupno domovino, a najhujši njegov groli je, če io krenil na stranska pota in hoče po njih voditi mladino, ki mu jo zaununa. Tak človek bi brez dvoma mosrel ogroziti stavbo narodno bodočnosti. Ni pravljica, ni legenda, da so tudi mesta no zgratlo brez žrtev, da jo treba žrtvovati za zidanje tistega, kar jo človeku najdražje. Kdor gloda, kako se gradi domovina, mora razumeti prepričanje naroda, da temelji vsaka gradba na žrtvah, k T, jih zahteva zgodovina, in tako se jo od pamtivoka gradila domovina s krvjo najboljših. Evo, tudi mi smo sami priče vzvišene samonožrtvoval-ri cs t i v službi domovine, ko je padla kraljevska vlada za obvarovanje in ohranitev Jugoslavije. Samo nacionalno prekaljeni učitelji in profesorji lahko popolnoma zagotovo nacionalno vzgojni značaj šole, ki mora poleg tolikih plemenitih in vzvišenih ciljev zmerom ostati največji cilj naše šolsko in naše prosvetne politike- Profesorji, tovariši moji I Naša odgovornost je preveč velika, pred rodovi, ki so za ceno najvišjih žrtev ustvarili domovino, ki jo danes zedi-nja narodno ime, kakor tudi pred tistimi, ki pridejo za nami. da bi smeli tu oklevati. Prav takg mora vsa pozornost biti obrnjena na to, da se učenci v srednji šoli dobro pripravijo. Toda eno stvar moram posebno naglasiti, in to je predsodek družbe, da ni posečanje srednje šole nič drugega kakor priprava za vstop v državno službo. Ni ga napačnejšega tolmačenja od tega pojmovanja, zaradi česar ljudje tako pogosto greše nasproti šoli in govore, da imamo preveč srednjih šol in učencev ter mislijo, da jim to celo daje pravico da zahtevajo, kakor se je to že dogajalo, redukcijo srednjih šol. To je krivo. Toda če primerjamo statistične podatke o srednjih šolah pri nas in na tujem, vidimo, da . pri nas to števil oni pravo v primeri z inozemstvom. Tudi če imam oneki relativni pribitek, se kaže le v pritisku absolviranih dijakov na sprejem v državno službo. Toda šole niso zato, najmanj pa srednje, da bi pomenile samo vstop v državno službo, temveč jim je naloga, da ustvarijo zanesljivo izobražene ljudi, sposobne za vsako delo na vsakem polju, kjer je treba jamčili za kakovost, torej v vsakem pogledu in povsod. Treba je vendar že gledati na to stvar pri-rodno, to je, da mora šola dati pogoje, ne pa pravico do državne službe. Srednja šola ni samo potrebna uradniku, temveč tudi vsakemu drugemu poklicu, in sicer v večji meri, kakor običajno mislimo, in sicer na vsakem polju, kjer se naj delo vrši s posebno izobrazbo. Izenačiti svrho obiskovanja srednje šole z nadami na državn oslužbo, kakor naša družba še danes počne, je krivo. Naša družba se mora zavedati, da je obiskovanje srednje šole potrebno tako obrtniku, kakor trgovcu in gospodarstveniku ter vsakemu kvalificiranemu delavcu in da izobrazba, pridobljena v srednji šoli, ne samo ni odveč, temveč je potrebna tudi vsem svobodnim poklicem in je ravno glavni pogoj za uspešno delo tudi pri teh poklicih, kakor pri drugih. Takšno pojmovanje ho omogočilo otvoritev novih srednjih šol. Toda. ker je naša država na žalost še daleč od tega. da bi mogla pojmiti pravo visoko vrednost prosvetne izobrazbe in to, dokler obstoji takšno nenaravno mnenje o srednji šoli, za zdaj še ne bo mogoče otvarjati novih srednjih šol. Takšno pojmovanje je krivo in vlada ga smatra za zlo, ki mu je treba najti zdravilo. Mnogim je prišla na um nesrečna misel, da hi se svetovna kriz.a mogla rešiti z uničenjem proizvajalnih dobrin. Poznejši rodovi bodo z največjo grozo gledali na naš rod, kako je mislil, da se s sežiganjem pšenice. • z raz.livanjem mleka, s kurjenjem lokomotiv s kavo more najti rešitev gospodarske krize, fte dosti pogrešneje bi bilo misliti uničevali kulturne dobrine in tako iskati zdravila zoper gospodarsko krizo, to je zapirati šole in zaustavljati ves narod v njegovem prirodnem napredku pro-svetljevanja. Kraljevski vladi je zalo do tega. da izjavi, da bo zastavila vse svoje sile. da vse naše kulturne pridobitve vsaj ohrani do boljših časov, ko bo njihov napredek omogočen. Drugo je vprašanje, ali so naše srednje šole pravilno razdeljene. Imamo znamenja, po katerih bi se dalo sodili, da so ponekod vstale iz docela drugih razlogov, kakor jih sedanja prosvetna politika narekuje. Prav tako neke vrste srednjih šol niso bile v preteklosti najboljše izbrane in jih bo treba na novo razpodeliti. Učiteljišča na primer dajejo mnogo več učiteljic, kakor obstoji zanje dejanska potreba. Po drugi strani se pa opaža, du je premalo strokovnih šol, kolikor jih je pa, so potrebne reforme. Skratka, te stvari ni moči tu popolnoma v podrobnosti obrazložiti. Sola mora služiti svojemu namenu, in sicer tako, da se bodo učenci mogli z njo okoristiti, ne samo V eni, temveč v vseh panogah življenja, posebno pa v tisti, za katero so se pripravili. Toda glede na to, da nam primanjkuje celo še osnovnih šol, je treba narodni prosveti jjosve-titi tudi zunaj šole največjo pozornost. Tu se odpira široko polje za obilnejše delo, zlasti za pro-svelljevanje našega kmeta. Že leta in leta se dela na tem polju, toda še mnogo je treba storiti, da se razvijejo njegove osebne in družabne vrline, da bo s svoji miiuetjem, v katerem moramo gledati del narodnega imetja, mogel napredneje ravnati in lako znatno olajšati ureditev vseh tistih gospodarskih problemov, ki jih on sam najtežje občuti. Koliko bi na primer bilo manj dolgov, ki kmeta tako zelo pritiskajo, da se je doslej več delalo za narodno prosvetljevanjel Tudi v političnem pogledu bo treba prosvetliti naš narod, da bo manj izpostavljen zapeljujočim in sleparskim geslom; poleni bo odprta pol pravi demokraciji. Naposled mora sistem dela za narodno pro-svetljevanje priti narodu v zavest, ker bi vsi bili zedinjeni v preprosti in naravni resnici, da državn« skupnost kot najvišja zadruga mora močno zagotovili vsakomur pošteno delo na vsakem polju, da bo živel življenje kulturnega človeka. Tako ludi vsi gospodarski, politični in nacionalni problemi zahtevajo obnovo narodne prosvete To nalogo, pa naj bo še tako težka, sc bo kraljevska vlada trudila, dn jo izvede s prepričanjem, da so težkoče zato, da se premagajo, ne pa da bi šli mimo njih. ' Težke čase najbolj občuti prosveta in kdor danes stoji po svoji dolžnosti na čelu resora, to najbolje ve. Z iskreno in globoko zavestjo mislim na težave vseiičitiške mladine, in če bi v trenutku slabosti prav gotovo klonil, mi novih sil vliva tisti, čigar blagodejni veliki duh se je čutil v vseh podrobnostih in na vseh poljih državnega in narodnega življenja. To je blagopokojni viteški kralj Aleksander 1. Zedinitelj. Tudi kljub velikim in usodnim skrbem za mlado državo, da jo napravi krepko in spoštovano na vsem svetu, je poslušal svoje plemenito srce in imel časa in volje, da [io-kaže pot, po kateri moramo iti. Njegov študentski dom bo za zmerom spomin na njegovo toplo ljubezen do mladine in očetovsko skrb, da ji pomaga. Po tej poti resnične brige moramo iti, da izvršimo tisto, kar naj prinese solnce v življenje naše mladine. Zopet marodno-socialistični umor Tokrat so vdrli v Švico, ugrabili časnikarja Jacoba in ga umorili Basel. 23. marca. c. Švicarsko javno mnenje se še zmeraj zelo mnogo bavi z ugrabitvijo nemškega emigranta Jacoba. Doslej je ugotovljeno, da so nemški državljani na švicarskem ozemlju nasilno ugrabili tega nemškega časnikarja in ga odvedli na nemško ozemlje, kjer so ga ubili. Državno jiravdništvo v Baslu jc danes izdalo tiralico za tremi nemškimi državljani. Od sokrivcev so v Švici doslej ujeli samo Wesemanna. Pri njem so našli mnogo obtežilnega niaterijala. Iz tega inaterijala se razvidi, da vodijo niti te ugrabitve v Pariz in London. Ko je VVesemannova soproga zvedela za aretacijo moža, je danes v Parizu poskušala izvršiti samoumor. Pogajanja z Italijo Zagrebški »Jutarnji list« poroča, da je med našo viado in italijansko dosežen sporazum, da se sedaj ne vrše pogajanja za nov trgovinski sporazum. Kajti obe državi imata namen temeljito proučiti vprašanje trgovskih odnošajev med obema državama in pripraviti dalekosežno trgovinsko pogodbo med obema državama in sicer za dalj časa. Vse to je v zvezi z akcijo za gospodarsko in politično zbližanje med obema državama. Trgovinski odnošaji med obema državama bodo urejeni provizorično do konca junija ua isti način kot dosedaj, to je, da bo dovoljen uvoz istih količin kot lani in da bo sedanji provizorični režim do 31. marca podaljšan za 3 mesece. Naša država je dobila garancije, da zaradi tega ne bo niti malo trpel naš izvoz. Obe državi pa bosta pridobili dovolj časa, da pripravita ves materijal,'ki se nanaša na sklenitev nove, za obe državi ugodne trgovinske pogodbe. Klub trgovskih akademikov (absolventov trgovske akademije) v Ljubljani je imel svoj redni občni zbor v petek zvečer ob lepi udeležbi članov in članic. Prijateljsko društvo absolviranih tehnikov je zastopal g. Avg. Kuhar, navzoč pa je bil tudi ravn. Trgovske akademije g. dr. Avg. Pirjevec. Občni zbor je vodil g. Roman Golob, ki se je uvodoma v toplih besedah spomnil prijateljev društva pok. dr. Ljudevita Bohma, dolgoletnega ravn. akademije, in senatorja gosp. dr. Rožiča. Nato je podal obsežno poročilo, iz katerega je posneti, da je društvo pridno delalo za stanovske interese. Društvo se je tudi pridružilo akciji proti monopolu šolskih knjig. Apeliral je na članstvo, da še bolj z vnemo' sodeluje pri strokovnem delu. Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Schenk, posnemamo, da je ljubljansko trgovsko akademijo absolviralo doslej 306 absolventov, mariborsko pa nad 100, skupno torej nad 400, kateremu številu pa je prišteti še okoli 200 absolventov drugih trgovskih akademij. Nato je podal tudi zanimive podatke o poklicih absolventov trgovske akademije ter pokazal grafikone o razmerju med moškimi in ženskimi absolventi. Do leta 1931 so prevladovali moški, odtlej pa ženske, ki so v zadnjem letu v rekordnem številu zapustile akademijo. Med bodočimi nalogami društva omenjamo nadaljevanje prosvetnega dela s predavanji, nadalje ustanovitev posredovalnice za službe itd. — Blagajniško poročilo je podal g. Kušar. Pri volitvah je bil izvoljen povečini stari odbor s predsednikom g. Golobom na čelu ter s podpredsednikom g. Schmidtom. Položaj rudarjev v Ravni reki Belgrad, 23. marca. m. Semkaj je prispela večja skupina rudarjev iz rudnika Ravna reka. Deputacija je bila sprejeta pri načelniku rudarskega oddelka v ministrstvu za gozdove in rudnike inž. Bosaku in mu je ob tej priliki obrazložila težko stanje, v katerem se nahajajo rudarji, zaposleni pri tem rudniku. Ti namreč niso prejeli plače že od decembra .lanskega leta. Vse življenjske potrebščine so morali kupovati pri rudarski zadrugi. Rudarji so bili pri tem rudniku tudi drugače kaznovani za vsak najmanjši prestopek z denarno kaznijo. Zaradi takega stanja je stopilo 20. t. m. 000 rudarjev v stavko. Ker je vodstvo rudnika obljubilo, da bo njih upravičene želje upoštevalo, 9e je delavstvo znova vrnilo na delo. Načelnik rudarskega oddelka ing. Bosak je rudarjem obljubil, da je denar za izplačilo rudarjem že poslan. Poleg te deputacije je ing. Bosaka obiskala še druga depmtacija rudarjev iz rudnika Bogo-dina. Tudi ti so se načelniku pritožili zaradi težkega stanja, v katerem se nahajajo rudarski delavci, zaposleni r tem rudniku, kakor tudi zaradi neizplačanih mezd s strani vodstva tega rudnika. Visok češkoslovaški obisk Belgrad, 23. marca. m. Dne 6. aprila bo prispel semkaj znani češkoslovaški socialni delavec in ideološki vodja češkoslovaških mest, proiesor dr. Peter Zenkel, velik prijatelj našega naroda. Z velikim trudom je dr. Zenkel zgradil v Pragi moderen dom za naše dijake, ki je stal nad milj. Kč. Ta dom je nazval Kolegij kralja Aleksandra. Ob priliki svojega bivanja v Belgradu bo sprejet tudi od Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, kateremu bo poročal o poslovanju v tem domu ter o življenju jugoslov. akademikov v Češkoslovaški. Iz Belgrada odpotuje v Skopi je, nato pa še v Zagreb in Ljubljano, kjer bo imel predavanje o vseh aktualnih problemih današnjih mest. Z Wesenianovo ženo je delovala v Parizu večja skupina nemških teroristov, ki je prišla tja iz Berlina, da nadzira nemške emigrante. Pri tej so našli podroben načrt, kako so mislili zgrabiti znanega pisatelja Ernsta Totlerja, ki sedaj živi v Parizu. Zvabiti so ga hoteli najprej na neko predavanje v Švico, nato pa ga prepeljati čez mejo v Nemčijo in ga tam ubiti. Tudi iz Nemčije prihajajo vesti, da je res, da je bil Jacob nasilno ugrabljen in prepeljan v Nemčijo. V Berlinu so doslej aretirali že pet oseb, ki so bile v zvezi z Jacobom. Po zadnjih vesteh je. berlinska policija že vseb pet oseb ustrelila. Osebne vesti Belgrad, 23. marca, m, Za višjega pristava v 7. pol, skup. je postavljen pri radovljiškem okr. načelstvu dr. Anton Slivnik, dosedaj pri istem okr. načelstvu v 8. skup.; za okr. podnačelnika v 5, pol. skup. je postavljen pri o>kr. načelstvu v Dolnji Lendavi dr. Franc Bratina, okr. podnačel-nik v Murski Soboti. Z dekretom finančnega ministra je premeščen Karol Jonke, katasterski pomožni geometer 9. pol. skup. v katastrski upravi v Mladenovcu v katarstrsko upravo Novi Sad. Na glavno podružnico Drž. hip. banke v Ljubljani je premeščen za uradnika 9. pol. skup. Sabit Kami-nica, uradnik iste pol. skup. pri glavni podružnici Drž. hip. banke v Sarajevu. Premeščen je inž Rudolf Dvoržaik, pristav 8. pol. sikup., na strojni oddelek pri zagrebšikem žel. ravnateljstvu ra pomočnika šefa kurilnice v Banji Luki. kot nmm nudimo veliko izbiro trenehoatov, spomladanskih plaščev, vi trnih jopi-čev, športnih oblek in vsa druga oblačila za gospode po najnižjih cenah m\m SCHWAB, Ijnfrlfana adio Naročite se na glasilo slovenskih poslušalcev naš, že nad 6 let izhajajoči tednik za radio- fonijo RADIO LJUBLJANA Aktualni članki, misli k sporedom, kronika dogodkov v domačem iu tujem radiu, strokovne kritike, rubrika za film in gramofonske plošče, številne ilustracije, tehnični del, čez 20 strani sporedov. — Vsak redni naročnik ima zavarovan svoj aparat in je sam z,a-varovan za primer smrtne nezgode! — Ugankarski natečaj v vsaki številki, dobitki elektronke za aparat po izbiri. — Četrtletna naročnina 35 Din, polletna 70 Din, celoletna 140 Din, ena številka 3 Din. Zahtevajte brezplačno številko na ogled, pišite še danes upravi tednika »Radio Ljubljana«, Miklošičeva ce sta 7, Ljubljana, Programi Radio Ljubljana t Nedelja, H. marca: 7.30 Izkušnje z umetnimi tra\ n-iiki itn s ki»anjem krme (inž. Saiiar Vinko) 8.00 Z dobro voljo v novi daa (iplošče) 8.2(1 Poročila 8.;» Orgelski koncert (prof. Matija Tome) 9.00 Radijski orkester: Komorna glasba 9.40 Versko predavanje (dr. M. Opeval 10.(10 Prenos ia stojnice 10-30 Prenos govorov petih nni-nlstjrov .ia Novega Sada 12.00 Cas, Radijski orkester (po željah) 15.00 Plošče po željah 15.30 Majda. Izvirna slov. radijska opereta, prirejena po Jos. KmafHčcvi veseli trodejan-ki «Kmofk4 teater«. Sodeluje Radijski orkester pod vodstvom g. Neflata. Iiežira g. Emi'1 Kraki 17.30 Valook na valček na ploSčah 19.30 Nac. ara: Dijaške in delavske čete (dr. T.ama Popovi« iz Zagreba) 20.00 ('as. jedilni list, program mi ponedeljek 2fl.lt! Akademski pevski ikvintet, vmes klavirska harmonika solo, g. IVšI 21.16 Radijski orkester, vmevs 6as in pocooila 22.3» H zvoč-niih fUmov (plošče). Drugi programi t NEDELJA, 24. maroa. IMurad: 20.00 Noč v Skii d«JJi|jd 21.20 Plesna glasba — /.upreb: 20.15 Vok. konc. 20.45 Igra 21.15 Vok. fcoiiecrt. 22.15 Stal. ikvartot — Dmiaj: 117.40 Dun. Specialiiu,te 18.05 Domki-trio. Dvorak l!).2"i Ptioar, opereta, Zeller 22.00 Pesmi m glasba 22.511 .In:'.'. — Budimpešta: 17.30 Pester večer 20.15 Or,k. glasba 21.50 .1(0:7. 22.50 O i«, glasba — MUan-Tr.it: 17.00 Stalit. *omisHmo na našo narodno pesem, vidimo, da veliko ]K>je o materah, oziroma poročenih ženah, toda večinoma v drugačnem smislu, kot bi mi radi danes: graja matere, ki može svoje hčere na tuje, ki jih može brez njihovega pristanka (Mlada Breda), govori o njihovi nezvestobi proti možu, toda poudarja še vedno neizmerno ljubezen do otrok. Še ko mož vrže nezvesto ženo čez okno, roti mati med letom dojiljo, naj nadoji njenega otroka. Narodna pesem poje o nezakonskih materah, ki umirajo pod rabljevo sekiro mirno v veri, tla jim bo sin-mašnik dušo jemal iz vic. '/, vdanostjo in religioznostjo se pokoravajo za greh. K zgornjim zgledom iz svetovnega slovstva pa prav lahko postavimo prelepo našo »Lepo Vido«, ki je vsako jutro na daljnem španskem •-po sinu, mož' jokala«, zibajoč tuje dete. Prav žalost te matere je postala simbol vsega slovenskega hrepenenja. Prav tako »Siroto Jerico«, ki toži svoje gorje materi v črnem grobu in jo mati vsako jutro pride iiz groba česat, kakor je dokončno obliko dobila pravljica pri Milčinskem. In pesem o »živopokopani materi«, ki rodi v grobu in poje in ziblje v njeni, dokler n, pridejo otroci, ki slišijo njeno petje in jo rešijo. Ta pesem jc morda najmočnejša slovenska materinska pesem. Če pa pogledamo nmetno pesem, vidimo najprej nesmrtno Prešernovo »Nezakonsko mater«, ki ljubi svoje dete, čeprav je sama prevarana in brez ljubezni. Tudi Jenko poje pesem bolj otroku kot materi. Stritar pa misli na grobu matere obupno svetožalne misli. Pra vmateri v grobu govori znane verze, »da smo rojeni, to nesreča — to greli, pokora je največa«, vendar s tem prepričanjem, da mu edino mati more dati miru«. Zato se njegov junak nn grobu matere — ubije! Kakšno nerazumevanje matere, ki ni moglo priti iz slovenskega srca. ter je le odjek takratnega svetožalja. Drugače je pojmoval mater v zrelih letih, ko se je vrnil domov, ko je pel popevke (Mati ziblje...) ali opisoval trpljenje »raje«. — Sploh so naši starejši pisatelji slabo opisovali mater (Levstik. Gregorčič, Erjavec, Jurčič. Kersnik itd.), kot so sploh ženski liki pri njih medlejši in redkejši in vedno podrejeni, ter nimajo svojih ostrih potez, šele naturalizem je zostril tudi ženske poteze v naši književnosti. Aškerčeva »Svatba« je Prešernovo nezakonsko mater prikazala s socialnega stališča. Sicer pa so naturalisti matere gledali samo v feministični borbi /a jioložaj v zakonu in za srečo izven njega. S kultom matere in vsega, kar je /, njo v zvezi, .so pravzaprav šele začeli katoliški pisatelji okrog Pomladnih glasov in l>oma in sveta, kjer so opisovali začet n iško svoje spomine na mladost (Krek: Mati).,kakor tudi Vloliorjeva družba, ki ji je smisel matere bil vedno središče družine. Vsako tako opisovanje matere je bilo bolj vzgojnega, ne zgolj umetnostnega z.nač.aja Prve velike cikle materi je pel šele Medved, pozneje Sardenko. In prve knjige ji je posvetil Meško, ki pa jc ni gledal toliko s človeškimi očmi kot z nacionalnimi in mu je mati simbol domovine (Na Poljani. Mati). Krepkejši so opisi mater pri Finžgarjii (Študent naj bo. Mati in sin). V zadnjih desetletjih pa skoraj ni pesnika, ki ne bi pel materi: lako Gradnik. Golar. Kmetova, Lovrenčič; zlasti pa povojni ekspre-sionisti. ki so gledali v spominu na mater prerojene svoje notranjosti: Kosovel (s pesmijo, ki je ni v zbranih delili: Mati); Vodušek. Mile Klopčič, škerl, Fatur... Omembe zanimivi sta Župančičevi pesmi Belokranjska deklica in Pričakovanje, kjer opeva hrepenenje deklet po materinstvu, po otroku, ki jim blodi pred očmi. Vse drugačna je pesem Seliškarjcva: Sedmoro- Pozor — veliko pranje je skupno pranje! Krpe za čiščenje se perejo skupaj z ostal im perilom — prašno, često nezdravo perilo skupaj s posteljnino. Kako lahko se prenese na ta način nevarne kali in nesnago na perilo, ako se ga ne opere zares higijenično čisto. Zato vzemite za veliko pranje Schichtov Radion.— Pri kuhanju prehaja na milijone kisikovih mehurčkov s čistilno peno mila vred skozi perilo, ga temeljito opere in uniči vse bolezenske kal ♦ Kar je dobro za pranje navadnega perila, velja tudi — seveda vsako na svoj način prano —• za volno in svilo. Domači izdelek SCHICHTOV- RADION pere v iuiun r se higijenično čisto J R.J.4 35 jcnčki, ki kaže vso bedo naših prolcturskih mater. V prozi pa imajo veliko krepkih materinskih likov Jalen (Dom), Velikonja (Gospa Emilija, ter lepe podobe županke, v Sirotah, ki hoče biti ob svoji neplodnosti duhovna mati drugim otrokom), Kozak (zlasti v šentpetru, kjer apofr.trof.ira naše matere z lepo patetično besedo), Bevk, ki jih opisuje v svoji ljubosumnosti do otrok, predvsem pa Levstik (Gadje gnezdo) in Pregelj, ki je sploh izšel iz materinega kulta katoliške generacije koncem stoletja in podal dozdaj med Slovenci najlepši lik materinstva v blazni Katarinci v Plebanusu ter v Matkove Tine čudežnem romanju, ko jo je na poti dohitela ura in ji je ob strani stala suma Mati Marija! On je tudi prvi, ki je napisal trilogijo o materi Vita«, (ki so jo svojen s iz rokopisa igrali v Ljubljani), in ki je izpovedal vero svoje matere in spomin na njo kol jedro svojega umetniškega ustvarjanja (Uselili vrelci). Najtoplejši lik matere v slovenski književnosti pa je brez dvoma podal v svojih delili Ivan Cankar. Če govorimo o materi v slovenski književnosti, mislimo predvsem na njegovo Francko s Klanca, na Jerninnovo mater v Hlapcih, ki je prav za prav glavna duhovna vsebina te naše najboljše drame, ter na njegove lepe črtice o materi in o velikih sicer malenkostnih grehih, ki se jih pisatelj po njeni smrti obtožuje. Vidimo to pobožno mater, ki je vsa čista in nedolžna, kako streže svojemu sinu, mu nosi desetice. odtrgane od ust v mesto, kako ga varuje pred tujo učenostjo — in za vse to žanje samo iielivaležnost. Cankar je znal našo skrito mater iz neznatuosti postaviti na prestol, s katerega jo morejo videti vsi narodi: je kot luč na gori, ki .sveti tudi po smrti in greje naša srcu. lake matere, kot žive i'/. Cankarja. so bile in so naše dobre slovenske matere, katerim se klanjamo danes v vsej oitro ški ljubezni, blagor tistim, katerim še žive: sklonite se danes pred njihovo .skromno veličino in prosite Boga, da bi še dolgo in dolgo \ otroški varnosti hodili v soncu njihove ljubezni. Čc pa Ti jo je Bog vzel — sklonimo gin-vo pred Njegovo voljo! — se privijmo k nje-neinu spominu /. molitvijo, in čutili bomo njen smehljaj na svojem hladnem srcu. td. Himna na praznik Marijinega Oznanjenja. Adam Mickiewicz. Pok Ion Prečisti Rodnici! Nad nebom Tvoja glava, v zvezd&h Tvoj venec plava Bogu na desnici. Danes praznujemo dan Tvoje slave: zablesti sc vsa sredi cerkve Svoje! (»lej, k zemlji ljudstvo sklonjeno je! (ilej, iz teme se v boječe pozdrave dvigne prorok in poje: Udarjam na orgle v slavo Tvoj« — toda le glas božji dostojno božanstvo slavi zablesti sc vsa sredi eerkve Svoje! Poglej me z angelskimi očmi! Navdaj z božanstvom dušo mojo! Glasu mojemu studence odpri! In zagrničl bom z veličastno sil« Keruhov. za soilnji dan trobečih. ko prah kosti, v breznu vekov trohnečih. ir sanj uničenja budijo. Naj hi grmenje t.-iko Tvojo čast nosilo. kjer pekel in kjer zvezde gore. naj Tvoje čednosti vesolje oblete, naj Večnost preživijo! Kdo tam prihaja? Vstopa na Sijon devica: kot jutro iz morja kopeli, kot (lanica — o MARIJE lica! Beli nebo se. solnce vzhajajoče zlat sij razsuje čez obiik vzdrliteli: takrat na snegu v halji beli zatrese se kot las lesketajoče ... Ozrl se Bog na Njo je in Mu je ljuba bila: nebesa se razklala, bela golobica pala. obstala nad Sijrtnom držeč v ravnini krila, in jc 7, mavrice srebrn« bleščavo Neheščanki ovenčala glavo. Hrom — blisk zlati! Bodi! — Bilo: Devica — Mati, Bog — Telo! Tine Dehcljak. Moja mati Otokar llrczina Živela mati moja je kot spokornica: njen dan vonjav in barv iu luči ui imel, z drevesa dni brez svežosti je trgala življenja suhi sad. z okusom kot pepel. Uboštva oslri prah jo v lice je udarjal, rezal j« v oči. v solzah gasil ji vnetje, na pota sc ji vlegal kot zamet viharja, i valovju svojem trudno dal zavetje. Pod težo težkih let klonila vrat je sToj. strupeni žigi dela s« kri iz žil ji pili; ljubila smrt je svoj«: za težki zadnji boj / nasmehom ustni njeni zalivalo so dehnili. Na vlažni tlak cerkva poklekala je v snih. v voščen k mrtvaških vonj in prcil oltarje, podob« Odrešenja in dež tolažb sladkih lovila v kelili duše jc kakor roso zarje. O MATI MOJA. danes v luč izpremenjena! Puščica zlata, izstreljena v ogenj Tajnosti, ki večno žge! Zvok Tvojega imena -c v valih naših stresel je, vem: blizu si! Krvi sem Tvoje mrtve bledi cvet, ki rastel jc in cvel v solzah Tvojih oči: v poljubih s Tvojih usten pil seiii trpki svet. kol dčdiščina ostale so v duši žalosti. Ko polnit' zelena v noči zašije tihe, iz groba dvigneš se, nad postelj se mi sklanjaš o. v dihu svojem slišim Tvoje dihe: v drhtenju mojega glasu spet živa sanjaš! Telesa Tvojega toplota v žilah mi igra. Tvoj temni blesk oči se v moje jc prenesel, žig vere mistične, ki t njej si trepetala vsa. se v moji dnši v ogenj je krvav vtelesil. Kot nekdaj Tvoja pol jo moja nevesela. brez vonjev dan je moj. in barv in luči ni, le snlii sad življenja, z okusom od pepela, ogrnjen v senro Tvojo trgam z drevesa dni. Tine Dehcljak. »Hotel sem se ubili, kajti bolan sem bil na anemiji duše, in sem si želel Ir miru in pozabljen jn. Saino smrt moje matere me je odvrnila od tega koraka, pravzaprav njene prošnje; vedela je namreč, kaj se godi z menoj in (nlila moj sklep, na katerega sem se pripi-avljal. 0I> njeni zadnji uri. ob njeni rakvi. na njenem grenko objokovanem grobu, sem .sc prcrudil: iz njene smrti je meni vstalo življenje. do sem se povrnil s ponižnostjo in srefo k tistim studencem vere, od. katerih sem se oddaljil z nesmiselnim norčevanjem. Spozn/tl sem tedaj, da razen katolicizma ni ničesar, za kar bi bilo vredno živeti in tudi umreti!« Iz pisma W 1. SI. Reymonla, pisatelja »Kine tov« jn Nobelovega nagrajenca. Ljubljanske vesli t Lep uspeh haritativnega dela Z občnega zbora Družbe sv. Elizabete 1 jubijana, 23 uiarca. Občni zbor Družbe sv. Elizabete na praznik sv. Jožefa je bil doibro obiskan, pa tudi spodbuden in domačen. Vsi, ki smo se ga udeležili — številne sotrudnice in nekaj prijateljev karitativnoga pokreta — smo čutili, kakor tla smo zu tisti čas ena sama družina, ki ima euo misel, tako močno, da je tudi pekoča stiska časov ne more ugasiti. Saj je sveta ljubezen potrpijiva, ne mine (Kor 13, 4 8), zato hoče živeti —• osvajati! Ta utis je delalo poročilo, ki ga je podala tajnica in v katerem je razvila podrobno sliko o delovanju konferenc — isti utis je dajalo tudi blagajniško poročilo. 11 konferenc je nabralo v letu 1934. rekli bi, po dinarju — t%.764.45 Din. razdelilo pa podpor v znesku 181.<>23.20 Din. Stroškov je imel osr. • vet 100 Din, nič več gotovo tudi konference. Blagoslov božji se kaže tudi v številu podpi-rancev. Družba je v letu 1934 podpirala po vseh konferencah 1539 oseb, meti niimi 1343 družin, 33 samcev, 163 samic. Živahno razgovor po teb poročilih jc obravnaval celo vrsto zu življonje družbe važnih zadev: registracijo obiskov, ki dobivajo značaj apostolskega dela, centralno kartoteko podpiraneev, skrb /,a bolnike, sodobni pomen duhovnih del krščanskega usmiljenja itd. Lep je namen, ki ga ima druži ni v svojih pravililli: »da v najtesnejši zveyi s Cerkvijo po možnosti vrši vsa telesna in duhovna dela krščanskega usmlijenja in da tako budi ljubezen do Boga in do bližnjega — ta namen res izpolnjuje, ali ne zasluži, da jo krščanska javnost šc bolj vpošteva in pomaga, da ji poraste število podpiraneev? Sila v to kliče, vabi sveta ljubezen! Materinska proslava v ponedeljek 25. marca 1935 ob 19. uri zvečer OPERNO GLEDALIŠČE SPORED: 1. P. Krizostom Sekovanič: Matničina roka. Deklamacija. / 2. Slavnostni govor. G. prof. Košmerlj Alojzij, stolni vikar. I 3. A. C.: Marjanca gre v široki svet. Prizorček. / 4. J. Jalen: Tri mamice. Prizor. / 5. P. Krizostom Sekovanič: V Indijo Koromandijo. Igra v 5 dejanjih Oene dramske. Predprodaja vstopnic v trafiki hotela Union; pred predstavo pri blagajni oper, gledališča © Oglase za torkovo izdajo »Slovenca« sprejema naša uprava v Kopitarjevi ulici in na Miklošičevi cesti v ponedeljek dopoldne od 9—11. Osmrtnice in neodložljiva naznanila se morejo oddati v Kopitarjevi ulici tudi v popoldanskih urah v I. ali III. nadstropju. Q Ljubljanski cerkvcni abori bodo imeli skupno vajo za Stadion v torek, 26. t m., ob 8 zvečer v Rokodelskem domu. — Pri drugi vaji, ki je bila zlasti v ženskih glasovih za 100 odstotno bolje obiskana ko prva, je ta veličastni zbor že nepričakovano lepo zvenel. Se v moških glasovih, ki so že sedaj sijajni, naj bi se udeležba do kraja pomnožila. — Ali bi ne bilo mogoče, da bi ta zbor — pa z udeležbo prav vseh pevcev — nastopil kdaj v Ljubljani? Morda že kar za pripravo na evh. kongres napravil skupen cerkven koncert samih slovenskih cerkvenih skladeb sv. Rešnjemu Telesu na čast? In sicer predvsem starejših, ki ljudem prav posebno k srcu gredo? Pa tako skrbno pripravljenih, da bi se poslušavcem zdele s čisto novo zarjo ožarjene? Pevci, o tem razmišljajte. Velika žrtev bi bila to za vas, tudi za vaše cerkve; toda za pripravo Jezusu, v tabernaklju skrivnostno pre-bivajočemu, mi nimamo nič, lepšega dati... Q Trnovski oder v Ljubljani priredi »Materinsko proslavo«. Spored je zelo pester in zanimiv. Predprodaja vstopnic dopoldne od 10 naprej in eno uro pred predstavo. I 0 Velika gasilska razstava. Znano je, da priredi gasilska zajednica dravske banovine letos veliko gasilsko razstavo, ki bo pokazala ves razvoj in moč slovenskega gasilstva, poleg tega pa pokazala tudi stanje gasilstva drugod. Razstava bo imela več oddeliiov, tako dekorativni, kjer bodo kipi, slike, trofeje, prapori jn podobno. Zelo zanimiv bo zgodovinski oddelek, kjer bo statistično in drugače pokazana zgodovina našega gasilstva ter statistika katastrof. Zanimiv bo tudi oddelek sodobnega gasilstva, kjer bodo pokazana moderna gasilska sredstva. Važen bo oddelek, ki bo kazal sodobno obrambo proti napadom iz zraka. Razstavljeni bodo tudi gasilski predmeti in podatki iz ostale kraljevine, poseben oddelek bo namenjen gasilski literaturi, drug oddelek zopet gasilskim vajam, preizkušnji orodja in aparatov za časa razstave. Ob času gasilske razstave bo prirejenih več kongresov, mitingov in zborovanj. Nedvomno bo gasilska razstava, na katero se sedaj naši gasilci z vnemo pripravljajo, za Ljubljano velik dogodek. SUKNO ZA OBLEKO BOŠ KUPIL NAJCENEJE PRI TEOKAROVIČ KI JE ZNIŽAL CENE DO 40°/0 0 OtroSka evharistična akadetni(a v Unionu. Mladinski odsek Glav. prip. odbora za II, evharistični kongres v Ljubljani priredi v soboto, dne 30. marca ob 4 popoldne ter v nedeljo, 31. marca ob 5 popoldne v veliki dvorani Uniona v Ljubljani veliko otroško evharistično akademijo. Sipored je zelo zanimiv. Sobotna akademija je namenjena izključno le mladini ljubljanskih šol. — Vstopnice za nedeljsko akademijo, ki je namenjena vsej ostali javnosti, pa si na vsak način oskrbite v predprodaji na Miklošičevi cesti 7, I. nadstr. Povpraševanje za vstopnice je izredno živahno, kakor običajno ljubki nastopi privabijo vedno najširše množice. — Čisti dobiček akademije je namenjen kongresu. DR. IGOR TAVČAR speoijaliet za notranje bolezni ordinira samio od 2 do 4 popoldne LJUBLJANA, BREG ST. 8._ © Ob zaključku globoke žalosti po blagopo-kojnem viteškem kralju AlAiandru I. Zedinitelju, priredi Oblastni odbor Narodne odbrane v Ljubljani v ponedeljek, dne 8, aprila t. 1. ob 20 v ka-zinski dvorani spominski žalni koncert. Spored koncerta, ki ga bo prenašala tudi ljubljanska radijska postaja, bomo objavili naknadno. Opozarjamo že danes vso jugoslovansko javnost na naš koncert in apeliramo na vsa društva in organizacije, da za ta dan opuste svoje prireditve ter po svojih zastopnikih počaste spomin našega velikega mučenika! Najlepšo izbiro daraskih bluz, otroških plašoev in obleke Vam nudi le tvrdka Delihar d Velepič, Ljubljana Šelenburgova ulica 6 © Dijaki državne klasične gimnazije v LJubljani bodo priredili 12. aprila ob 8 zvečer v dramskem gledališču svojo običajno letno prireditev. Ta dijaška akademija z naslovom »Naša bese-d a« obeta, da bo letos prav pestra. Sodelovalo bo okrog 300 dijakov in dijakinj. Priprave se z ve-Sfko vnemo vršijo pod strokovnim vodstvom gosp. Lipaha, dramskega režiserja in igralca. Spomeniki lepil moderni po nizki ceni pri tvrdki FRANJO KUNOVAR Sv, Krii — Ljubljana Zahtevajte album. Telef. 27-87 f Dvorni svetnik Božidar Bežeh V petek ob 5 popoldne je v Ljubljani na svojem stanovanju v Trdinovi uligi umrl gosp. Božidar Bežek, dvorni svetnik v p. Z njim odhaja v večnost eden izmed odličnih in znanih slovenskih juristov. Pokojnik se je rodil leta 1866 v Radovljici. Gimnazijo je študiiral v Ljubljani, pravo pa na Dunaju ter je nato stopil v sodno službo in je služboval po raznih slovenskih krajih,-dokler ni bil leta 1911 imenovan k deželnemu sodišču v Ljubljani. Leta 1919 je bil imenovan za prvega državnega pravdnika, ieta 1920 je postal dvorni sodni svetnik in leta 1925 je bil kot dvorni svetnik imenovan k višjemu deželnemu sodišču. Upokojen je bil 1. 1929. Pokojnik je bil miren človek in je slovel kot dober jurist. Kot sodnik je bil pod Avstrijo zelo odločen ter se ni dal prav nič vplivati od predpostavljenih, temveč je šel vedno svojo pot ter se je skliceval vedno na čl. 19 o ravnopravnosti. Tudi kot sodnik je bil vedno narodno zaveden človek. Ko je po vojni postal državni pravdnik, je bil vedno objektiven, toda do«ti manj strog kakor njegovi tovariši. Vse svoje življenje je bil umirjen in miren človek. Še bolj kot sodnik in jurist pa se je izkazal pri reorganizaciji državnega pravdništva in pozneje višjega deželnega sodišča. Osebno je bil konciljanten človek. Njegov brat je bil tudi že pokojni notar Rupert Bežek. Nad 30 let je bil odbornik društva »Pravnik«, večkrat tudi predsednik. S pokojnim dr. Majaronom je tudi nekaj časa urejeval list »Pravnik«. Sodeloval je pri občem državnem zakoniku, bil pa je tudi upravni tajnik ljubljanske Borze. Zapušča več otrok. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred hiše žalosti. Naj mu sveti večna luč, žalujočim naše sožalje. Poizvedovanja Pes-ovžjak, približno pet mc«ooev star, se je pred dobrim tednom zatekal v mesto brez ovratnika ln znamke. Gospodar ga doM v Gledališki ulioa 2, II, desno. Nnjtlcna jo bila rjava damaka Jopica v garderobi na bolgarskem koncertu v Unionu, dne 15. marca. Častiti duhovščini priporočamo Huberfus-plašče od Din 310'— dalje Fran Lukič, Ljubljana Stritarjeva ulica Novo mesto Slovensko planinsko društvo podružnica Novoinesto Lma dne 28. t. in. oil) not s zvečer v .liestn, posvetovalnici svoj redni občni zbor. »Slehernik*. Kakor čujemo, se bo letos niij-brže že 14. aprila uprizoril mesto »Pasijona« mjsierii »Slehernike. Matere. Jutri ob 16 bo v Prosvetnem domu proslava Materinskega-dne. Nusiopili t>odo vaši malčki in vam čestitali. Vstopnina k prireditvi je 6 in 4 Din za sedeže, stojišča pa po 2 Din. KOLEG. KAPITELJ V NOVEM MESTU razpisuje s tem službo organista in cerkvenika pri kapit. in mestni župni cerkvi sv. Nikolaja. Dohodki: prosto stanovanje m mesečno Din 800.—. Prednost imajo oženjeni, ki bi mogli s svojimi rodbinskimi člani oskrbovati opravila v cerkvi in zakristiji, ako ima organist posla na koim. Prošnje je nasloviti na koleg, kapitelj v Novem mestu. Zadnji rok za vlaganje prošenj je 15. april, nastop službe dne 1. maja t. 1. Natančna pojasnila o tem službenem mestu daje — pismeno — novomeški kapitelj. Mariborske vesti: Dr. Prodan Josip specijalist za tuberkulozo ordinira od 1I212—13 in od ll215—l6 Ljubljana 0 V zavodu sv. Marte se dobijo kuharice, služkinje, hotelske sobarice in druge delovne za gospodinjstvo zmožne moči. Cenjenim gospem in gospodinjam se najtopleje priporočamo, Streliška ulica št. 2. O Kino Kodeljevo igra danes in jutri ob 5 in 8 »Kavalkado« in »Dva vesela vraga«, danes ob 3 Dva vesela vraga, jutri ob 3 Strah in trepet prerije (Tom Mix). Plise - velika moda! Vabimo Vas, da si ogledate v naših spreje" mališčih najnovejše plise vzorce za volance> ovratnike in druge okraske spomladnih toalet-Tovarna JOS>Rejch Poljanski nasip 4—6. Cene pliseju zna tno znižane ! © Slovenske narodne pesmi iz Prekmurja, Štajerske, Gorenjske, Dolenjske in Primorja nam bo pel Akademski pevski zbor na svojem koncertu v veliki unionski dvorani v ponde-Ijek 1. aprila ob 20 zvečer. Že lansko leto si je zbor pridobil za prekrasno izvajanje belokranjskih in koroških narodnih pesmi vsesplošno priznanje, zato lahko pričakujemo, da bo letošnji koncert naših akademikov nudil toliko prvovrstnega glasbenega užitka, kot ga more dati le tako odlična pevska enota, ki jo predstavlja Akademski pevski zbor. Ker so bile lani vse vstopnice oddane že nekaj dni pred koncertom, naj si p. n. občinstvo nabavi vstopnice že v predprodaji, ki je celodnevna v vratarjevi loži na univerzi. X, Materinska proslava na praznik ob 19 zvečer v opernem gledališču © Zaščiteni spomeniki. Mestni svet ljubljanski je na svoji II. redni seji, 13. marca, in na temelju začasnega pravilnika o zaščiti izkopnin ter zgodovinskih in umetniških spomenikov na predlog Kulturnega oddelka sklenil, da se vzamejo v zaščitno varstvo še sledeči, na pokopališču pri sv. Krištofu se nahajajoči nagrobni spomeniki: Ambrož, Smole, Alva Tvrdy, Marija Magd. Pleivveis, Burgar (župan), Nolli (igralec), Flajšman (skladatelj), Hudabiunig, Chrobat, Kersnik, Bernhard, Amalija Verbič, Gu-durič (cirilski napis), Matija Hribar, Kamilo Mašek, dr. Valentin Zamik, Janez Vrhove, Leop. Belar, Anton Medved, Goršič (izdelovatelj orgel), Valenta (ustanovitelj Glasbene Matice), Cvek (glasbenik), dr. Simon Ladink, Jože Jerič, Luka Jeran, Ignac Tavčar, Klofutar, dr. A. Jarc, Matija Prelesnik. Svetličič (literal), Slekovec, Metelko, Janez Gogala, Zlatousl Pogačar, Franc Karun, Marn (profesor), Klun (poslanec), Vogel, Kadilnik in Jakob Alešovec. — Poškodovanje ali odvzem istih se strogo zabranjuje. V vsakem primeru odstranitve je zaprosili Kulturni oddelek mestnega poglavarstva za izjavo in jc brez predhodnega dovoljenja mestnega poglavarstva vsakršno razpolaganje z zaščitenimi spomeniki najstrož. je prepovedano. © Sadike na Sv. Jakoba trgu, Dosedaj je bil trg za mladike sadnega drevja, rož in okrasnega grmičevja na Krekovem trgu. Policija pa je zahtevala od tržnega nadzorstva, da ta trg premesti na kakšno drugo mesto. V bližini Vodnikovega trga in na obrežju Ljubljanice pa so zasedeni vsi kraji in zato je tržno nadzorstvo premestilo trg sadnih mladik na Sv. Jakoba trg. © Nesreča voznika. V bolnišnico so pripeljali 49 letnega voznika Janeza Kejžarja iz Gornje So-rice. Kejžar je peljal voz hlodov, ki so na na vozu močno stisnili ter mu zmečkali več notranjih organov. Kejžarjevo stanje je zelo nevarno. K zhorovanlu sadnih trgovce v H Že včeraj smo s kratko notico v »Slovencu« omenili, da bo danes popoldne ob 2 pri »Orlu« občni zbor združenja sadnLh eksporterjev in trgovcev sadja. Ker so na poteku tega občnega zbora interesi rani ne samo člani združenja, ampak tudi kinetje-sadjarjl, je zanimanje za ta občni zbor precejšnje. Že lansko leto med izvozno sezono so zahtevali nekateri člani združenja izredni občni zbor, ki pa se klub ponovnim zahtevam ni vršil. O združenju samem in o sindikatu za izvoz jabolk v Nemčijo, ki so ga tvorili nekateri maloštevilni člani združenja, je »Slovenec« že večkrat poročal, govorilo pa se je o tem tudi redno na vseh sestankih, ki jih je od julija lanskega leta naprej ^sklicala kaka sadjarska ali kmetijska podružnica v okoliših,, kjer so kmetje navezani na dohodke iz sadjarstva. Do sedaj je vladalo splošno prepričanje, da je vse polomije pri lanskem izvozu sadja in vseli velikih izgub, ki so jih morali utrpeti naši sadjarji, kriv Prizad. Zdi pa se nam, da se je včasih pri tem deloma pretiravalo in da .je gotovo nekaj krivde tudi drugod. Važnejše vprašanje, kakor pa to, kje je krivda za lansko leto, je vprašanje, kako je treba j pravočasno vse pripraviti, da ne bodo letos ' spet radi raznih neurejenih razmer v Prizadu ali pa v združenju sadnih trgovcev, prizadeti kmetje. Gotovo je, da bi bilo najboljše, če bi nakup in prodajo ter izvoz sadja prevzela kaka sadjarska zadruga. To bi pa morali ustanoviti in bi morali imeti odločilno besedo v nji sadjarji sami. Ker pa je nemogoče, da bi taka zadruga prevzela ves nakup in vso prodajo ter izvoz v kratkem času, je gotovo, da bodo sadjarji navezani še več let na sadne trgovce. Zato pa bi bilo tudi v korist sadnih producentov, da se razmere v združenju čim preje uredijo tako, da bodo vsi ali pa vsaj velika večina članov imeli zaupanje v odbor združenja Odbor pa naj bo tak. da bo imel tudi zaupanje pri Prizadu. Prizad ima pa na drugi strani spet nalogo, da vpliva na pravo razmerje med producenti sadja in sadnimi trgovci, poizkusiti mora Prizad tudi vse, da dobi v inozemstvu čim boljše trgovske zveze in doseže na inozemskih tržiščih tako trgovec čim boljše cene in čim ugodnejše pogoje za izvoz. Nočemo se vtikati v notranje razmere združenja, te bodo uredili že člani .sami, izraziti pa moramo prepričanje, da bo samo v korist združenju in našemu gospodarstvu, ako bodo posamezni odborniki združenja vživali tudi zaupanje sadnih producentov. Zdi se nam pa, da nekateri člani sedanjega odbora ne uživajo niti zaupanja članov združenja, še manj pa zaupanje kmetov-producentov sadja in najbrž tudi ne zaupanja Prizada □ Zastava »Maribora«. Šolske sestre v Mariboru dokončujejo krasno zastavo Slovenskega pevskega društva »Maribor«. To bo prva slovenska zastava, ki bo nosila portret velikega ljubitelja naše pesmi, škofa Slomška. Pod njegovo sliko je venec not z melodijo: Preljubo veselje, oj kje si doma. Na drugi strani bo imela zastava slikovit znak »Maribora«. Blagoslovitev zastave bo izvršil na belo nedeljo, dne 28. aprila, prevzvišeni vladika dr. Ivan Jožef Tomažič. Kumovala bo zastavi gospa dr. Juvanova. V začetku maja priredi nato »Maribor« koncert, ki bo gotovo vodilen v letošnjih glasbenih prireditvah. Izvajal bo Sattnerjevo »Oljki«, Dvor-šakov »Te Deiim« s sodelovanjem solistov gospe Lovšetove, gospe Golob-Bemotove in gospoda Križaja. Kakor je bil »Maribor« vedno pripravljen na žrtve za umetnost in narodne ustanove, tako je tudi sedaj snreiel na sebe to veliko delo in obenem pri svoji zadnji seji določil, da se čisti dobiček koncerta izroči odboru za spomenik kralja Aleksandra v Mariboru. □ Duhovne vaje za gospe bodo v kapeli Srca Jezusovega od 25. do 31. marca vsak dan ob petih popoldne. Začetek dne 25. t. m. ob 5 popoldne. □ Akademska kongregacija ima svoj redni sestanek v ponedeljek ob 20 pri oo. frančiškanih □ Državni reprezentanti pridejo. Včeraj se je pričel v veliki unionski dvorani mednarodni table-tenis turnir, na katerem so prvi dan nastopali samo domačini. Danes pridejo državni reprezen-tanti Hexner in Maksimovič iz Zagreba, ki sta nedavno nastopila na mednarodnem turnirju za prvenstvo v Londonu, ter Ilirijani Weisbncher, Dži-novski in Ziža iz Ljubljane. Pridejo tudi igralci iz Gradca. Od Mariborčanov nastopata znana naša mlada mojstra Senekovič in Korenčan ter še nekateri drugi. _______ — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz- Josel« vodo radi jemlje celo težko bolni, in da se dosežejo z njo veliki uspehi _ □ Premiera Offenbachove opere »Hoffnianove pripovedke« bo v četrtek, dne 28. marca. □ Brez reklame razprodana knjiga. Pri nas se le redko zgodi, da bi bila kaka knjiga razprodana. Tudi velika reklama navadno ne pomaga. Izšla pa je v Mariboru knjiga: dr. JernJ, Cerkvena zgodovina, ki je bila v pnr tednih skoraj popol-nonin razprodana. Samo 80 izvodov je še nn razpolago, pa ni še izšla nobenn reklama, niti kritika. Izgleda, .da bo do velike noči popolnoma razprodana. Res redek rekord na slovenskem knjižnem trgu. □ 11.252 volivcev imamo sedaj končnoveljav-no v Mariboru, ko se ie odločilo, da bodo volili vsi Kupujte le domače izdelke. To je take, ki so res domači! Za pranje perila torej PER ION, ki /e koalitetno na oišku. Ne koari perila! SVOJI K S V OH M! delavci drž. železnice in kurilnice v Mariboru, dasi so raztepeni po vseh občinah obeh mariborskih okrajev. □ Razburljiv lov na žeparja se je vršil včeraj na trgu. Dopoldne okrog 11, ko je bilo na trgu najzivahnejše, se je zaČul vik in krik nekih žensk, ki so bile okradene, takoj nato pa so trde moške pesti že držale roparja. Ta pa se je spretno izmuznil ter jo ubral skozi množico na Potovški trg, kjer sta se srečaln s stražnikom, ki ga ,je krik ljudi privabil. Ker so gfl ujeli pri delu, mu dejanja ni bilo ležko dokazati. Policija ga je oddala sodišču. □ Ljudje zagonetno izginjajo. Te dni smo poročali, da pogrešajo v Mariboru že več dni nekega urarja, sedaj pa gre po mestu govorica, da je zagonetno izginilo še več novih oseb. Za te zagonetne slučaje se sedaj zanima policija. Zimska sezona Centralna kurjava Dodlolermolno hopoitSCe Dolenlshc Toplice sKsrem Izborni uspehi zdravljenja, posebno pri revmnti/.mu. išiasu. protinu (gibi), živčnih ler ženskih boleznih. Moderna električna terapija Tekoča hladna in topla voda v sobah. — Na željo tudi serviranje v sobah. Iz domače politike S Topnlovičem noče. O. Moškric Jože, tiskarski delavec, nam piše: Glede' na Vaše poročilo, dn sem bil na konferenci zaupnikov izbran za kandidata na socialistični listi za ljubljansko okolico, Vas prosim, da objavite, da sem svojo kandidaturo na Topaiovičevi listi umaknil. — Tudi »Delavska Politika«, glasilo Topnlovičeve politične skupine navaja v zadnji številki med socialističnimi kandidati ime g. Moškrica Jožeta. Poleg njega je bil določen za kandidata v ljubljanski okolici Jurij Stanko, odpuščeni železniški uradnik. Za namestnika sta bila določena Erjavec Alojzij, posestnik, in Kregar Avgust, kmet. Za Ljubljana-mesto kandidirata Likar Stane, tajnik OUZD in Lojze Sedej, predsednik Delavske zbornice (namestnika fekrl Pavle in Čamernik). V Kočevju je bil izbran za kandidata na Topaiovičevi listi kmet Kraker, kočevski Nemec, v Celju pa časnikar Franc Sve-tek (namestnik Lešnik Karel). V Varaždinu kandidira Štefan Pongračič, ravnatelj ekspoziture okrožnega urada. V Banji Luki Ilija Lipovac. V Vsi govorniki odvetniki, profesorji, učitelji duhovniki in pevci nujno potrebujejo Mr. Bahovčeve „Smreka" bonbone Izdelani so iz smrekovega ekstrakta in mentola Radi tega vzdržujejo svežost glasu, ublažujejo kašelj in hripavost. Nadalje desinficiraio usta in grlo. preganjajo žejo, razbistrijo glavo So pa tudi prijeten pripomoček pri omejitvi prekomerne kaje. Zavitki po Din 3"— in 5'— v lekarnah in drogerijah Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana, Kongresni trg 12. Za pet tihih minut (Dve misli ob nedeljskem evangeliju.) 1. Jezus osvobodi nesrečnega človeka iz oblasti hudobnega duha. Množice vidijo Zveličarjevo dobroto, se zavzamejo in govore: »Ali ni to gin Davidov(Mt 12, 23). Gospodovi nasprotniki pa se iz zavisti posmihajo, češ: »Z Belcebubotn, poglavarjem hudih duhov, izganja hude duhove.« Drugi pa so ga skušali in so zahtevali od njega znamenja z neba. — Nevera je vedno enaka in ostane nevera ludi tam, kjer se trezno mislečemu in sodečemu človeku kaže prst božji. Nevera ostane nevera, četudi Bog očitiio poseže v tek naravnega dogajanja. Nevera vedno išče in najde izgovor, vedno išče in najde »naravno razlago«, je e njo zadovoljna, četudi je še tako piškava. Tako je bilo v Gospodovem času, tako je danes. Kdor n. pr. noče nobenemu ozdravljenju v Lurdu primati čudeimega značaja, ga pač taji, četudi ne vi nobene pametne razlage; v zadregi se sklicuje na neznane moči ali na karsibodi, da se le izogne — Bogu. 2. Med Kristusom in hudim duhom je vojska brez premirja. V tej borbi mora sleherni človek stopili na to ali ono stran. »Kdor ni z menoj, je zoper mene, in kdor ne zbira z menoj, raztresa.« — Kdor si umišlja, da je lako prebrisan diplomat, da bo v tem boju ostal brezbrižen in »neutra-len«, samega sebe kruto slepi in vara. Takih slepih diplomatov je mnogo, mnogo. Mar se nisva, dragi bravec, še nikdar urivala med te »neutral-ee«? Povejva si brez ovinkov, da je prva lastnost tistih, ki hočejo v tej borbi ostali neutralni, ne prebrisanost in bistrovidnost, marveč — straho-petnosl in duhovna lenoba. Kakšno vodo pijete? Povsod, kjer je voda slaba, pretrda ali premehka, bi vsaka boliša oseba morala popiti mesečno nekoliko steklenic prvovrstne, prirodne RADENSKE da vzpostavi ravnotežje mineralov in sokov v telesu! Dobra voda je po1 zdravja! Mnogo bolezni izvira od slabe vode! Sniiskem Mostu Danilo Kadonjič. V Pnijavom Dušan Balaban. Danes bodo govorili kar štirje ministri. Na današnjem shodu v Novem Sadu nastopijo kar štirje govorniki, in sicer vsi ministri. To so prosvetni minister Štefan Cirič, gradbeni minister Marko Kožul, minister za socialno |>olitiko dr. Drago Marušič in minister brez listnice dr. Avdo lla-sanbegovič. Akcijski odbor Jugoslovenskega narodnega pokreta »Zbor« je v listih priobčil sklep glavnega bojevniškega volivnega odbora v Ljubljani, da se vBoj« pridruži Ljotičevi listi. Poročjlo ugotavlja, da so s tem zanikane vse vesti, da bi »Hoje nastopil na katerikoli drugi listi. »Jugoslovanska nacionalna stanovska fronta« v Zagrebu je ponudila prometnemu ministru Vujiču kandidaturo na Jevtičevi listi za mesto Zagreb. Posebno odposlanstvo je obiskalo Vujiča in ministrskega predsednika Jevtiča. Koledar Nedelja, 24. marca: (3. postna nedelja.) Ga-briel, nadangel. Ponedeljek, 25. marca: Oznanjenje Marije D. Novi grobovi ■f* V Bistrici pri Limbušu je umrl v soboto ob 13 g Ludovik R o 11 n e r , posestnik, gostilničar in bivši poštar. Pokojnik je dosegel visoko starost 75 let. Bil je spoštovana in uvaževana osebnost vse širne okolice, znan po §vojem plemenitem srcu in kremenitem znafaiu. Pogreb blagega pokojnika bo ponedeljek, 25. marca ob pol 16 iz hiše žalosti v Bistrici 12 na farno pokopališče v Limbušu. Bodi ohranjen blagemu možu trajen spomin! Želujočim svojcem naše iskreno sožalje! V Ljubljani je po kratki mučni bolezni umrl Janko K o v i č , iz Št. Jurja pri Litiji, učenec meščanske šole II. razreda na Prulah. Pogreb bo v ponedeljek, dne 25. marca ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Osebne vesli = Odvetniška vest. Odvetnik dr. Sbrizaj Teodor i/ Murske Sobote preseli svojo pisarno v Konjice. Potiti - potiti . potiti s« Jo najvažnejše za hitro ozdravitev od gripe 1 Da »o sigurno dos«iete Je treba vzeti te pri prvem znaku gripe ASPIRIN tablete, ker BAVE* VE. KAJ POMAGA I #------^ —-' '-» I\«J rvnAtiAl ASPIRIN TA B LET E — Zavod sv. Stanislava v št. Vidu. Gotovo je vsem znana povest »Luč z gora«. To je zgodba dijaka, ki s svojim jasno začrtanim značajem, s svojim globokim katoliškim prepričanjem zmaga nad versko in moralno propalimi tovariši. — Luč, ki posveti v temo, luč, ki marsikomu pokaže pravo poti — Povest je prelita v lejio dramo. Naši dijaki se prav skrbno pripravljajo, da bi vam jo v nedeljo, 31. marca ob 4 popoldne nu našem zavodskem odru v čim lepši obliki pokazali. Ne zamudite torej prilike, dn tudi vi občutite bližino lioga, da tudi vaše duše objame drzno, sveže hrepenenje hoditi v svitu >Luči z gora«. — Tretji trimesečni gospodinjsko - kuharski tečaj se prične na dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana Vil, dne 1. aprila t. 1. Prospekti se dobe na šoli. — Majniški avtobusni izlet na Češko, tirn-dec, Dunaj in Prago. Za spored in ceno vprašati Avtopodjetje J. Goričnn, Tržič. — »Jajnine«. Ta izborna ied naše domače tovarne »Pekatete« (makaroni, špageti in juhine za-kuhe) se vsepovsod po naši državi razpečavajo. Povsod jih vidimo v izložbah v Zagrebu, Belgradu, Skoplju, Splitu in po vseh drugih mestih in po deželi. To je najboljši dokaz, kako se njih poraba širi in kako priljubljene so postale pri občinstvu. Kaj pravite? Pravijo, da šport blažilno vpliva na mlade ljudi. Zlasti v tekmah — pravijo — delujejo vse sile duha in telesa. Športnik — pravijo — je velikodušen, spoštuje vse, kar je narodu svetega. Preteklo nedeljo bi bili morali videli, kako je s tem spoštovanjem. Vračali smo se z zadnjim vlakom od skakalne tekme iz Planice. Vlak je bil silno dolg in natrpan. Imel je eno uro zamude. Bilo je v mojem vozu, med Škof jo Loko in Medvodami. Veste, s čim. se je pričela mladina kratkočasili? »V Ljubljani imajo danes svetoletne procesiji!,< je zinil eden, *naredimo jo še miU In začeli so stopicali in žlobudrati, kakor da molijo. »Zdaj bo pa maša!« je zavpil eden. Imeli so dva zvonca, eden je bil menda kravji, drugi manjši. Vedi ga Bog, kje so ju dobili! Pa so pozvonili najprej z enim, nato z drugim, tuleč: »Zdaj je darovanje!« Kmalu nato: »Zdaj je sanktus« in spet »Zdaj je povzdigovanje!«, končno: »Zdaj je za-uživanje.'«. Ob tem so njih gibi., ki naj bi izražali lepoto, pačili sveta dejanja. Mladi ženski svet pa je pri tem seveda divje rezgetal. Tako se del naše ljubljanske mladine pripravlja na evharistični kongres. To je popolna podivjanost. Nobenega spoštovanja ni več pri nekaterih pred najsvetejšimi rečmi. Kdo je kriv, da smo tako propadli? — Pri odebelelosti naravna »Franz-Josei« grenčica močno pospeši prebavo In napravi telo vitko. Mnogi profesorji ljejo Franz-Josef« vodo kot celo pr.iti odebelelosti srca zelo dragoceno sredstvo in sicer zjutraj, opoldne in zvečer po tretjino kozarca. » Ostale vesti — Poklonitveno potovanje na Oplenac za veliko noč priredi Oblastni odbor Narodne odbrane, skupno s »Putnikom« v Ljubljani, ki bo združeno z ogledom razstave akcije Narodne odbrane »Svoji k svojim« v Belgradu. Odhod iz Ljubljane z brzo-vlakom v soboto, dne 20. aprila ob 20.00, povratek v Ljubljano dne 23. aprila zjutraj. Cena vožnje Ljubljana—Belgrad—Oplenac in nazaj, inkl. legitimacija: v II. razr. 315 Din, v III. razr. 230 Din, cena oskrbe 195 Din. Prijave sprejema »Putnik« v Ljubljani do 10. aprila t. 1. — Propagandna turneja za Slovenijo med Čehoslovnki. Na povabilo centrale Češkoslov.-jugoslovanskih lig v Pragi oriredi g. dr' l']gon Stare, predsednik ljubljanske Jugoslov.-češko-slovaške lige, predavalno turnejo po češkoslovaški republiki v dnevih od 26. t. ni. do 7. april i t. 1. Predavanju bodo po svoji vseli n. kultur-no-politična .turistično-propagandna s 150 diapozitivi najvažnejših in najlepših točk'dravske banovine ter gospodarstva. Predavanja bodo skušala obuditi zanimanje za naše kulturno življenje ter pospešiti gospodarske stike med našo in češkoslovaško državo. Predavatelj začne svojo turnejo v Pribramn in bo govoril nadalje v Pragi, v Plz.nu, v Č. Budjejovicah, v Taboru, v Benešovu, v Kral. Uraden, Pardubi-cali, Brnu in končno 6. aprila v Bratislavi. Povsod bodo predavanja pod okriljem tamošnjih Češkoslov.-jugosl. lig, ki prirede predavanje ali sama ali |>a v zvezi z drugimi tamošnjimi kulturnimi in gosjiodarskiini društvi. Zastcmji TOVARNA Mobr«,. * Minitt«r,tvo »clljln. f llln,, ,„ „„„,, t. ile, 249 oi 18. n, (932, ■ — Zagrebški nadškof v Splitu. V Split je v petek zjutraj dospel z brzovlakom hrvatski metropolit dr. Ante Baucr. Na kolodvoru sta ga sprejela tajnik splitske škofije dr. Krizomari in župnik don Ante Miličič. Nadškof dr. Bauer je ostal v petek in v soboto v Splitu gost splitskega škofa Bonefačiča, nato pa je odšel na oddih v Supetar na Braču. Prostovoljna favna sodna dražba stavbenih parcel, ki se vrši 2. aprila 1935 ob 15. uri popoldne v prostorih gostilne „Kmet", v Šiški ob Celovški cesti. Parcele leže nasproti gostilne „Kmet". merijo ca 500 m2, imajo zelo ugodno lego in .se na njih lahko giade visokopritlične in eno-nadstopne vile. Vsi tozadevni dražbeni pogoji sp dobe na sodišču v pritličju soba šl. 37. Vsklicna cena za en m2 je Din IU0'—. — Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Frani Josetove« grenčice na redno izpra7Jijenje črevesa iu zmanjša visok naval krvi. Josefove« grenčice. Odlična domača zobna kreira — Marko Bajuk: Slovenske narodne pesmi (dva zvezka v enem), izdala Nova založba v Ljubljani. Zvezek obsega najlepše in najznačilnejše naše narodne pesmi; v njih se kažejo vse strani našega narodnega značaja in se odkriva preprosta lepota našega čuvstvovanja. Cena 26 Din je izredno nizka, zato jih toplo priporočamo pevskim zborom in posameznikom, se danes ne dobi ničesar, pač pa boste vsakovistne stole 'abko dobili po močno zn žan h tovarmških cenah, v Ljubljani, Kersnikova udca 7 (poleg restavracije Slamič) od 26. marca do 17. aprila 1935 Remec - Co. Ne zamudite te priložnosti! — Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, jeter, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost — V večini držav so interesi konzumentov iil električnih central tako zaščiteni, da so za razne električne predmete, kakor na primer likalnike, kuhalnike, žarnice itd. predpisani pogoji, katerim morajo li predmeti v pogledu kakovosti odgovarjati, da dobi konzument za svoj denar res najbolje in najbolj ekonomično. Državne ustanove predpisujejo pri svojih nabavah skoraj vedno takšne tehnične pogoje, da sn s tem že v naprej zavarujejo pred dobavo predmetov slabše kakovosti. Skoraj noben predmet ne zasluži toliko pozornosti kakor ravno žarnica. Po zunaji obliki so vse žarnice enake, stvarno pa obstoje med žarnico in žarnico ogromne razlike, katere luliko konzumen-tu povzroče večje stroške pri ruzvetljuvi. Ako žarnica kvalitativno ni nu višini, rabi znatno več toka, da dri isto količino svetlobe kot prvorazredna žarnica, ali pa da pri isti porabi toka znatno manj svetlobe. Treba je torej biti pri nakupu žarnice zelo previden, ker se |io zunanjosti nc more presoditi kvaliteta žarnice. Žarnica z nitko v dvojni vijačniei daje po fizikalnih zakonih intenzivnejšo svetlobo iu omogoča konzumentu znaten prihranek nn toku. torej prihranek nn denarju, samo če je žarnica vestno fabrieirana. Dobra žarnica mora imeti označbe, koliko svetlobe daje v dckalumenih in koliko toku (vatov) z.a to svetlobo porabi. Proizvajalec pa mora nositi odgovornost, dn na žarnici navedeni |iodutki odgovarjajo stvarnosti. — »Belokranjska knjižnica« bo izdajala dela o Beli Krajini in dela Belih Kranjcev. Kot njen prvi zvezek izide po veliki noči študija o PrcSer-novem Krstu pri Savici, ki jo jc napisal g. prof. Anton Oven. CIHEAN ZOBNO KREMO in USTNO VODO — Kultura naj zbližuje! Uprava Narodnega gledališča v Belgradu je bolgarskim gostom, ki so prisostvovali uprizoritvi Kostove satire »Gole-manov«, priredila v restavraciji »Kolarac« slavnostno večerjo. Upravnik dr. Vojnovič je izjavil, da je bilo z obiskom Branislava Nušiča v Sofiji in obiskom bolgarskih umetnikov v Belgradu storjenega več za bratsko spoznavanje, kakor z delom politikov. Vojnovič je izjavil, da se je z upravnikom bolgarskega narodnega gledališča Vasilje-vim razgovarjal o morebitnem gostovanju belgraj-skega gledališkega osebja v Sofi:i in sofijske drame v Belgradu. Po njegovem mnenju bo do tega tudi prišlo. Cerkveni vestnih Praznil,- Marijinega Oznanenja. Tn ilnn ima župnija Mna-ijineita Ovjianenjn celodnevno Po.šiVnje jiresv. llesnjeira Telesa, Ker je to praznik lmtronn župnijo. — Zjutraj ob trivetrt na Sest (tovor: IV Mariji k prnsvoti Evliartatiji (p. KriTostom), nato litailIje pre*v. Srca .le •/.iisovega in or(tlana sv. maša. — Dopoldne nekoliko preil 9 sprojeni prevzv. jrosp. ktiraoSkofa točamo. Celie Oglase za lorkovo izdajo »Slovenca« sprejema naša uprava v ponedeljek od !) do 11 dopoldne. er Našim materam bo [rosvečena proslnvu, ki bo jutri, na praznik Marijinega Oznanjenja, ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice. Ves katoliški svet bo jutri proslavljal mater, zato bomo tudi mi pohiteli ua to proslavo, in se tako vsaj malo oddolžili svojim materam za vse, kar so nam dobrega storile. Program je lep in skrbno izbran, zato ne lir nikomur žal. Predprodaja vstopnic bo jutri a prihajate v dobo, ko se vse tiste stvari preminjajo, ko so tudi žene bolj zbegane kakor kdaj prej. Presojajte s tega vidika svoje resnične in (nehotno) domišljene pojave, da ne zaidete v domišljeno — nosečnost. F. R. P. Bolečin? (in otekline) v gležnjih pri hoji so bržkone revmatične narave, protin se oglaša rajši ponoči. Ako morete. pojUitc vsaj za tri tedne v radioaktivne toplice (Dolenjske toplicc in Laško obratujejo vse leto). Domači prij>omočki so manj uspešni, rabi se zavrelica senenega droba ali smrekovih vršičkov za koiiel ali ovitke; [»skusite ovitke s presnim mlekom, ki jih obložile z vrečicami \ročega peska ali segretih oirobov. Nešteto je maž in cvetov, ki jih prodajajo lekarne za vliranje v boleče sklepe, nekaj pomaga zdravilo v njih, šc več pa morda krepko gnetenje (masiranje) sklepa. Radi bolečin se ne ogibljite hoje ali sloje, sicer Vam začno sklepi otrpevati žc zavoljo nerabe, z gibanjem se ohrani tudi bolni sklep giben. , A. M B. Premočno perilo jc neredkokdaj po-sledica nepopolnega splava. Ne odlašajte s pravil, nim in edino uspešnim zdravljenjem, ki je samo zdravniško opravilo izčiščente bolnega droba. Z "domačim« zdravljenjem ni v Vašem primeru nič. D. N. D. Živčna razboljenost srca Vas nadleguje že sedem let? Zdravniki, ki so Vas večkrat preiskali, niso mogli ugotoviti organske napake na srcu, tudi Vaša opomba, da zmagujete naporne poti v višine do čez 1000 m. dokazuje, da Vaše srce samo po sebi ni bolno, tudi srčne žile nc (Vi zamenjujete izraza žile in živci.) Take srčne motnje se opazu-jejo časih pri hudih kadivcih (zastrupljenje z nikotinom), še večkrat pa pri ljudeh, ki iščejo poltenih naslad na nepravšen, protinaraven način. Tega mojega mnenja ne sprejmite kot očitek, ampak samo kot dobrohoten nasvet, kako se izkopljete iz zagate. Zdravil, ki mirijo srce in lajšajo tegobe, je nešteto, izmed domačih sredstev pride v poštev špajkov čaj mešan z melovitn. A. Z. L. Nabrckline pod očmi se kažejo po nezadostnem ali kakorkoli motenem spanju, zlasti pri ljudeh, ki imajo oči bolne. Ne napenjajte oči zvečer, Oe Vam obkiadki, oziroma spiranje s kamiličnim čajem ne pomaga, treba lekarniških zdravil. Drugo ni nič — bolne misli odženite in živite kot zdrav človek, kar tudi ste! M N. Lj. Prekomerna kislina v želodcu jc posledica premočnega draženja želodčnih žlez. Zadeva je nekoliko bolj zamotana, kakor «e navadno misli. So ljudje, ki imajo že svoji prirojeni ustrojenosli l»lj občutno živčevje, ki oskrbuje prebavo; takim ljudem škodijo jedi in pijače, ki jih zdravi ljudje prenašajo brez težkoč. Največkrat pa je preobčut-nost želodčnega živčevja pridobljena, ljudje so navajeni jesti in piti vse vprek. ne po pameti, ampak kakor otroci, ki imajo oči bolj lačne ko želodec. Izbira in množina jedi ni primerna, še bolj pa škoduje hlastno jedenje in površno ali celo opuščeno žvečenje. Želodec nima. zob, da bi grižljaj zdrobil, in nima sune, da bi zinrvljen grižljaj spravil v red ko kasasto obliko. Prekomerna kislina je zategadelj ugovor trpinčenega želodca proti nepravšnim in ne. zadostno pripravljenim jedem. Zdravljenje tako razdraženega želodca z vodami ali solmi, kj naj kislino otopevajo, je nezmiselno in protismotrno. Preurediti je treba prehrano, opustiti za dalj časa jedi in pijače, ki očitno dražijo, in pravilno žvečili! Zelo uspešno je zdravljenje z načrtnim stradanjem, da si želodec opomore. V. Ci, D. Zgaga je domači izraz za prehudo kislino v želodcu, ki žge, peče ali reže v želodcu, časih celo v požiralniku. Preberite prejšnji odgovor, ki vsebuje kaj poučnega in v|»rabnega tudi za Vas. Vam in prejšnji vprašalki bodi povedano, da vajina nadlega bržkone ni bolezen, ainpak samo znak ali predhodni pojav resnejše bolezni, ki ji pravimo čir ali razjedliua v želodcu. To mojo domnevo morata vedeti, da se ne zanemarita in s praznim posknša-njetn ne zamudita pravilnega in uspesnega zdravljenja, ki je |»glavitno v primerni in izprva skrbno izbrani hrani. Navaden kruli, prežganka, katerakoli »kava« in pečenke so za okus morda slastne, a zavoljo praženin (opraženih ali opečenih snovi) so za občutljiv želodec preveč dražljive, zato škodljive. Tudi močnate in oslajene jedi niso primerne, pre. liašati se dajo mleko in mlečne jedi. jajca in sveže mesnine v primerni pripravi. Tudi glede vrste iu priprave prikuh ali sadja je treba velike previdnosti, ki dela tudi izkušenemu zdravniku dovolj preglavice. Vodilo vama bodi: Rajši tnauj in kasneje ka-kor preveč in prezgodaj. I. M. M. Preobilno izločanje želodčne kisline ie v prejšnjih dveh odgovorili menda dovolj razloženo. Opojnine (alkoholne pijače) spadajo vsekakor med nedopustna ali škodljiva dražila za želodec, glede kaje (pipa? smotke? svalčice? koliko?) morda ni potrebna popolna odpoved. Isti. Božjastnik in kajenje? Ce sc je bolnik že odrekel drugi, zares škodljivi razvadi, pitju oj»jnin, potem bi mu jaz ne branil zmernega kajenja (pet do deset cigaret) na dan. ko ni ugotovljen posebno kvaren vpliv nikotina na možgane. Menda celo, če se žc mora bolnik zdrževati drugih »užitkov«, da bi mu zagrenjena misel zavoljo zdržnostj v vseh rečeh več škodovala kakor nekaj »dima«. Isti Ozdravljivost božjasti ni dokončno rešeno vprašanje. Božjasti je namreč več vrst; če je vzrok (v možganih ali drugod v telesu) odstranljiv, je bolezen ozdravna. S primerno hranitvijo in v primer-nem življenjskem |x>klicu se da pri mladem božjast-niku bolezen omiliti, časih celo odpraviti. A. R. C. Božjastni »dah« (epileptična avra) je predhodnik ali uvodnik božjastnega napada, ki se javlja s |»jx>lno nezavestjo in splošnim krčem vsega mišičja. Nekaj trenotkov (20 'JO sekund) krč prime in drži bolnika negibnega, potem ga jm »lomi« in zvija, kar traja več minut ali celo dalje. Po j»škodbi glave, zlasti po pretresu možganov nastopi'večkrat popolna nezavest, krči po udih in penjenje iz ust, kar ie nekako podobno stanju v božjastnem napadu. Samovoljna in povsem neutemeljena je trditev, da je človek, ki je bil močno poškodovan na glavi in se radi te poškodbe onesvestil in v tem sianju kazal kakršnekoli krčevite napade, dobil božjastni ii«p*ad, zlasti če ga božjast ni prijela nikdar j»prej in ui v njegovem sorodstvu božjastnikov. Po možganski jx>. škodbi se pa božjast rada pojavi. Pravico, da se osmeši, ima vsakdo, mj zdravniki se je j»služujemo — preradi. — Kot nagrado za to »izvedeniško mnenje-' izročite krajevni Viuoencijevj konferenci primeren znesek. Kmetiiski nasveti Črvi, ki napadajo kapusuice. — F. K. V. Svo.j vrt gnojite s stroniščnico in hlevskim gnojem; vanj sadite zelje, karfijolo in druge kapusuice. Par let vam je ta zelenjad dobro nsjievala. lani in predlanskim so vam jo pu skoraj popolnoma uničili črvički, ki so se pojavili v bulicah stebla tik zemlje. Opazi I i ste ;iili celo ua sadikah, ki ste jih vzgojili na domačem vrtu. Nato ste dobili od drugod zdrave sadike iti jih posadili. Tudi na le so se naselili. Ko ste poščipali bulico ua steblih, so se pa na drugih delih pojavile. Napadene sadike ne narede cvetnih glav in pri zelju se srce kar zvije in skortoviči. — V tem opisu .ie vse povedano, kar je vrtnarju potrebnu, da spozna tega škodljivca. Ta črviček je ličinka kljunolaja, kapusovega hroščka, ki se zelo razmnoži v tisti zemlji, ki jo močno gnojimo s stranisčnico in gnojem ter vanjo leto za letom sadimo kapusuice. Kljunotaj, hroščec, prezimi v zemlji, spomladi zleže na stebla kapusnic. jajčeca in iz njih .sc izvalc ličinko — črvički. Ti sc pregrizejo v notranjost stebla. in žro tamkaj hrano, ki prihaja iz listov navzdol. Posledica je, da jc tist.i del stebla slabo prehraujen in tvori nekake bulice, bradavico ali podobne izrastke. Proti njemu se borimo s tem, da izrujemo napadene rastline, jih posušimo in sežgerno. Sežgali pa moramo tudi storže, kocene dozorelih kapusnic, v katerih sc iz ličink razvijajo hrošči. Nikakor jih pa. ni metati nn gnoj aH kompost, ker lam no poginejo, ampak srečno prezimijo, da pridejo spomladi z gnojem zojiot na vrt. Toda tudi to ne zaleže j>opolnoina, eo stalno sadimo kapusuice na isti prostor. Zato vam svetujemo, da par let popolnoma opustite gnojenje s stranisčnico in gnojem, pač pa lahko množite na ta prostor cestnega blata ali pa apna. Sadite tjakaj ludi drugo zelenjad. krompir, korenje, čebulo, nikar pa ne kapusnic. Tako bo zemlja po par letih ozdravljena, ker bo kljunotaj v tej dobi popolnoma poginil, ker ne bo dobil hrane. Potem boste lahko zopet sadili kapusnice. Pokladanje močnih krmil v oblodi. Mlečnima kravama mi je mogoče pokladati te mulo močnih krmil, zato jili dobivata v oblodi. Ali živali res le slabo prebavijo močna krmila, če jih tako poki ada m t N. H. V. Pokladanje močnih krmil v oblodi ali na poju, je veliko zapravljanje milini h snovi. Tako pokladanih močnih krmil žival ne na-slini, t.ndi jih nc prežveči in ne prežvekuje. Zato jih pa večinoma ue prebavi in ne izrabi, ker pridejo naravnost v želodec-s iriščnik. Ako hočete, da vam živali dobro izrabijo močna krmila, pokladajte suha, pti naj jih je šc tako malo. Oljne tropine morajo biti za krmljenje zmleto. I a- suha močna krmila mora žival dobro nasliniti in dobro prebavili. Še boljše jih žival naslini in prežveči, ee med nje pomešate nekoliko reznnice. Ako so močna krmila tako suha. da bi jih živali lahko lahko nezadostno iu neprimerno krmljenje, ki se moru vedno ravnati po mlečnosti'krav. Čim višja je mlečnost, U»m boljše morate kravo krmiti, zlasti ji ne smejo primanjkovati v krmi beljakovine iu rudninske snovi. Škoda, da niste opisali, kakšna in koliko posameznih krmil dobiva krava ter koliko mleku je vam dajala dnevno prej in koliko jih daje zdaj. Tudi prehitra menjava krmil lahko povzroči padec mlečnosti, pa naj se tu. menjava tiče morda samo sena, ker seno od sena je po svoji kakovosti in redilnosti lahko zelo različno. Menjava ali prehod od enega krmila k drugemu krmilu je treba izvršiti vedno prav polagoma. Ako s kravo vozile ali opravljate z njo kakšno drugo z-lasti težko naporno delo, se njena mlečnost tudi zniža. Mnogokrat povzroči padec mleka pri kravi tudi nepravilno ravnanje z njo in pomanjkljiva nega. Hlev mora biti zračen, čeden, svetel in ue premrzel. Imeti' mora žival suho, toplo, mehko postlano in čisto ležišče. Ravnati morate s kravo prijazno, jo redno snažiti vsak dan', .ii prikrajšati morda predolg« parklje. Tudi krmiti in napajati jo morate redno ter puščati ven na prosto. Mlečnost krav se navadno viša v prvih dveh mesecih po otelitvi, potem pa. začne kmalu |>olagonia padati. Čini več mesecev poteče potom po otelitvi in zo-petni brejosti krav, toni bolj se mlečnost ni: ža. Tudi nepravilno molzenje lahko povzroči padec mleka ali tudi zadrževanje mleka po kravi. Največkrat pa povzročijo vimenske bolezni, da inlejjuost krav nepričakovano pade. Tudi med pojavitvijo se zniža mlečnost, ki pa. s«' v kratkem zopet popravi. Oranje, na kraje ali na ploh. F. G. K. — Vprašujete, je-li bolje orali ua kraje ali na ploh. — Oranje nu ozke kraje je tako na 4 do G brazd, pri katerem napravimo grebene. Oranje nu ploh je tisto, pri katerem prido brazda ua bra/do in postane njiva ravna kakor ploh. — Oruti na kraje je upravičeno lo tamkaj, kjer je rodna plast zemlje le tanka, tako, ila jo .ie nakopičiti, če hočemo, da si bo mogla rastlina poiskati potrebno množino hrane iz zemlje; nadalje na težki in mokri zemlji, iz katero v tem slučaju laže izpareva lireobiluu v laga. Povsod drugod je oranje na ozke kraje nezmiselno In škodljivo tor ana k sturokopiluosti. Če dobro zemljo izorjemo ua kraje, pustimo med njimi popolnoma po nepotrebnem obilo neplodne zemlje, na kateri zrase in sc razmnožuje škodljivi plevel. Gnojenje, zaoravanje gnoja, setev, obdelovanje zemlje in spravljanje pridelkov je n*. takih njivah težavno. Poleg tega pa je upoštevati, da rastline rastoče na jMTbočjih in v brazdah, ne dobe dovolj svetlobe, vsled česar zaostajajo v razvoju. V brazdi se zbira vlaga, ki ovira tam rastoče rastline v razvoju, medtem ko so kraji še goli in rastline na. teh že v polnem razvoju. Vedno jc pridelek na njivah z ozkimi kraji mnogo manjši nego na. njivah izoranih na ravno ali na ploh. Zato vam nujno priporočamo, da opustite tako starokopit-no oranje Gojitev pese za seme. E. U. T. — Kadi bi si vzgojili doma seme od i>eše, ne veste pa kako postopati, da bi bilo prav. — To je enostavno. Sicer bi morali v ta namen že jeseni izbrati lepo in enakomerno razvito peso. Liste je treba tako odrezati, da ji ne poškodujete srčnega popka. Čez zimo se hraui v jiesku na primernem prostoru, da ne zmrzne, in spomladi prezgodaj ne j>oženc. Ajirila meseca jo vsadite v dobro zagnojeno in skrbno obdelano gredico v zavetni legi v oddaljenosti pol do enega metra vsak sebi. V času, ko se jo bati slane, je peso zasuti z zemljo. Med rastjo jo je treba pridno pleti in rahljati tla, da se semenska stebla bolje razvijajo. Semenski poganjki pri vežejo k pritoku jeni palici. Ko je seme v večini plodnih grušč začelo rjaveti, se stebla poreže^«, posuše in seme iz-ui lati. Pravni nasveti preveč razpihale, potom primešajte med ista nekoliko rezanice, ki ste jo poprej naviazili ali dobro orosili z vodo. Ako to napravite že par ur pred krmljenjem z vročo vodo, ne bo lo škodovalo močnim krmilom, pač pa jili bo se /.boljšalo v okusu. Zlasti pti otrobih morate na to gledati, da .jili živali ue razprašijo. Nikdar ne smete katerokoli močno krmilo premočiti tako. da se packa, ker potem ga žival mnogo manj žveči iu (oliko slabše prebavi. Večino naj ostane močno krmilo toliko suho, da je žival prisiljena ga dobro nasliniti in prežvečili. Torej ne pokhidajte nobenih močnih krmi! v ohlodali. ako hočete doseči z njimi čim več uspeha in koristi pri živini. Ako poklndtite kravam poleg- drugih krmil morda tudi z rezu no krmske peso, lah ko pomešate močna krmilu med njo. Prašiči glodajo les. Prašičem pokladam kuhan krompir in strniščno repo, okrog pol kilograma koruzi iona in ječmenu ve. trn zdrolia iti pa nekaj strniščne detelje. Tudi sem jim začel dajali po nekoliko kiajne.au apna. ua vseeno glodajo les ter pobirajo in žrejo listje. Kaj je prašičem? Kaj naj napravim? Fl. I'\, —Ako vaši prašiči glodajo les iu žrejo mislil. ,ie to znamenje, da dobivajo vase premalo surove vlaknine s pokladano krmo. Surova vlaknina jc nedušična vodilna snov. ki je med vsemi retlilnimi snovmi najtežje prebavljiva. Ne glede na to pa je surova vjakni-ua živalim potrebna in jo morajo dobivati v krmilili toliko, da se napolnijo z n.jo želodec in čreva. da se živali po vsakem krmljenju počutijo nasičene ali sile. V krompirju, strniščni rejii in žitnih zdrobili je najbrže dovolj drugih rediinih snovi, jc pa v njih premalo surove vlaknine. Vaši prašiči dobivajo pred vsem s strniščno deteljo največ surove vlaknine, vendar pa premalo. Zato niso prašiči po končanem krmljenju dovolj sili. Nuditi jim morate v krmilih več surove vlaknine. Razuii v strniščni detelji je obilo surove vlaknine in tudi drugih rediinih snovi v kaki drugi posušeni mladi detelji, v ovsenih plevah, v sompirju ali senčnem drobirju od prvovrstnega travniškega sena, deteljevega in lucernincgn sena. Dajte prašičem toliko fino j /rezane strniščne detelje ali pri pomanjkanju ; te. toliko kakšno druge pravkar omenjenih i krmil, kolikor jo hočejo žreti, po bodo kmalu nehali glodati les in žreti nastil. Najboljše je, da jiokladate prašičem ta polnilna krmila surova in suha, na kar jih morate seveda le počasi privaditi, ako niso nn to navajeni. Zakaj se mlečnost krav lahko zniža. Krava, katera mi je dajala še precej mleka, je v kratkem času zgubila veliko mleko Ker je šele nekaj mesecev, kar jc krava imela tele, liti ni jasno, zakaj se je to zgodilo. Prosim za pojasnilo. A. S., H. Včasih prido krava jxi-polnonia nepričakovano ob mleko. Vzroki so lahko različni. Pred vsem jc temu krivo Maksimalne obresti. A. 2. Kot privatni upnik morete zahtevati od nezaščitenega dolžnika največ S% obresti; kar je predpisano v naredbi o maksimiranju obresti, ki jo sami omenjate v dopisu. Denarni zavodi in bančni obrati pa smejo zahtevati za posojeni denar največ 10%. Kazni za policijske prestopke niso amnesti-rane. S. M. Kazen, ki vam jo je naložilo sresko načelstvo, u i bila amnestirana z zadnjo amnestijo. Kuluk in 70 let star državni upokojenec. C. J. in C. A. Ne bo vani pomagala pritožba proti plačevanju kuluka. Po zakonu morajo vsi državni, banovinski in občinski uradniki in civilni ter vojaški uslužbenci, kakor tudi vse duhovniške osebe vseh veroizpovedanj in upokojenci plačevati osebno delo v denarju, ne glede na spol, starost, položaj in državljanstvo. Pohujšljivec mladih fantov. P. F. R. Dotičnika, ki zvablja mladoletne taule ua skrivne kraje ter jih z obljubami daril ali pa s silo zlorablja, naznanite takoj orožniški postaji. Iz previdnosti morale za Vaše navedbe sebi zagotoviti zanesljive priče, da ne bi prizadeti Vas (ožil radi obrekovanja. Kazenski za'«in kaznuje sodomitske grešnike z zaporom do pet let. Trošarina na električni tok. J. D. K. Na električno razsvetljavo se pobira* državna trošarina od žarnic jx> njihovi jakosti, in sicer: od žarnice nad tO do 32 normalnih sveč se plača enkrat za vselej 5 Din. Enako se plača tudi za žarnicc nad 15 do 40 vatov. Za žarnice nad 32 sveč se plača od vsake sveče enkrat za vselej 20 par. Enako se plača za vsak vat od žarnic nad 40 do 100 vatov. Za žarnice nad 100 vatov se plača za vsak vat 40 par. Na električni lok, ki se uporablja za razsvetljavo, se plačuje za vsako kilovatno uro |» 70 par ali na Iiektovatno uro 7 par. Banovinska trošarina v naši banovini pa znaša za razsvetljavo 15 par od kilovatne ure pri čisti ceni toka do 6 Din za kilovatno uro in 10 par od kilovatne ure pri čisti ceni loka nad 6 Din za kilovatno uro. Za tok, ki se porabi za razsvetljavo industrijskih obratovaiišč znaša banovinska trošarina 10 j>ai od kilovatne ure ne glede na ceno toka. — Za električni tok. ki se uporablja za pogon motorjev in raznih drugih naprav, se plačuje za vsako kilovatno uro do 1000 kilovatnih ur |» 10 j>ar drž. trošarine, nad 1000 kilovatnih ur pa jx> 5 par za vsako kilovatno uro. Banovinska trošarina pa znaša za pogon in aparate 1.5 pare od kilovatne ure; za elektrotehnične, elek-trokemične in elektroinetalurgičnc svrhe v obrtnih in industrijskih obratih 0.25 pare od kilovatne ure Doinovinstvo v Ljubljani. C. J. Ker ste državni uslužbenec v Ljubljani, ste po zakonu član ljubljanske občine brez ozira na petletno bivanje v tej občini. Žena in mladoletni otroci dobe po zakonu moževo, odnosno očetovo članstvo občine. O grafologih. Gradec. Verjamemo vam, da se tudi grafologi pri primerjanju pisave lahko zmotijo. Sodišče' na njihovo mnenje ni vezano, ampak rodi po prostem preudarku. Seveda pa so izjave graloloških izvedencev često važen dokaz in odločilnega pomena. Zato bi morali oni najvestneje po-stoj>ali pri oddaji svojega mnenja, ki je včasih (n. pr. v kazenskih pravdah) za stranke usodno. Avstrijske rente. j. R. Vprašanje avstrijskih predvojnih rent še ni končno rešeno in ne preostaja vam drugega, kakor da še — čakate. Izroči t? v posestva in nujni dediči. Z. L. Lj. Oče je izročil posestvo sinu in je moral sin očetu izplačati po izročilnem pismu 75.000 Din. S tem denarjem je imel oče izplačati ostalim otrokom dote. sin-prevzemnik pa je glasom izročilnega pisma napram sestram in bratom brez Obveznosti. Oče pa sedai pravi, da nima več nikakega denarja. Ostali bratje in sestre, ki še niste dobili izplačane dote vprašate, če lahko brata - prevzemnika j» očetovi siniti lirjate za doto? — Po očetovi smrti lahko oni bratje iti sestre, ki niso prejeli od očeta dote v višini dolžnega deleža, tirjajo od brata prevzemnika dopolnitev nujnega deleža. Dokazati pa morajo, da je vrednost bratovega. j» očetu prevzetega posestva po odbitku vseh bremen res tako velika, da so oni prikrajšani na dolžnem deležu. V ta namen morajo prikrajšani nujni dediči žc sedaj dati preceniti vrednost bratovega posestva, da imajo v rokah dokaze za morebitno pravdo po očetovi smrti. 'Dobro« shranjena obleka. F. M. B. Shraniti ste dali pri neki osebi, ko ste bili službeno prestavljeni, zaboj obleke v vrednosti nad 1000 Dni. Sedaj sle že parkral pismeno zahtevali od fc osebe, da vam pošlje na vaše stroške zaboj z obleko, a vam je odpisala, da obleke ne dobite, češ, da nimate nobene priče, da sle pri njej obleko shranili. Kako priti do svoje obleke? Svetujemo vam, da se osebno zslasite pri dotični osebi in če vam obleke ne bo hotela izročiti, jo prijavite policiji radi utaje. Ce ne zmorete stroškov za pot. prijavite zadevo pismeno domači orožniški noslaiL Priležnica. N. N. V. Oženjen mož, oče dveh otrok,' je pred 9 leti pognal od doma ženo in oba otroka ter živel s priležnico, s katero je tudi imel enega otroka. Možakar je v zadnjem času nevarno zbolel, pa je moral odsloviti priležnico, da se je mogel spraviti z Bogom. Ko je ženska odšla, je odnesla s seboj vso sobno in kuhinjsko opravo s posodo in nekaj strojev ter kar je mogla pobrati blaga iz trgovine. Za seboj je izustila 3000 Diu dolga. Mož ji je v duševni zmedenosti obljubil 30 tisoč dinarjev. Vprašate, če lahko priležnica to obljubljeno vsoto iztoži, sama ui namreč prinesla k hiši ničesar. — Radi odnesenih stvari lahko mož ovadi bivšo priležnico. v kolikor ji ni izrecno dovolil jili vzeti. Obljubljenega denarja priležnica ne bo mogla iztožiti od moža. razen, če bi dokazala, da je ta denar n. pr. posodila ali pa da ga je v zadnjih treh letih s svojim delom v trgovini zaslužila. španski bezeg v meji, F. V. M. Pred leti jc vaš sosed zasadil lik za mrežnato ograjo španski bezeg kot živo mejo. Ta bezeg se je tako razrastcl v višino in širino, da vam deia na vašem vrtu občutno senco. Kljub vašim prošnjam sosed ni hotel meje porezati, kakor bi morale biti žive ineje. Kaj storiti? — Meje sosedu ue morele jx>rezati na višino, pač pa ste popolnoma upravičeni, da [»režete vse veje bezga, ki segajo preko žične ograje v vaš zračili prostor. Isto pravico ima sosed, da jx>reže vašo trto, v kolikor bi segala preko ograje v sosedov zračni prostor. Menda sc boste f« le sporazumeli iu potrpeli eden z drugim. Ponarejeni podpisi. S. C. Neka oseba ponareja vaše |xxlpise. Bojite se zlih j»sledic, zato vprašate, če je ponarejanje podpisa kaznivo. — Ponarejanje j»ilpisa je v vsakem slučaju kaznivo ter je kazen odvisna otl tega, kje in v kakšen namen je bil jx>dpis [»narejen. Ponarejalca prijavite sodišču ler obenem priložile v dokaz listine z vašim po-narejemm podpisom. Zaščita v času pritožbe proli občinskemu potrdilu. Lani v januarju Vani je občina izdala potrdilo, da ste kmet po uredbi o zaščiti kmetov. Okrajno načelstvo je na pritožbo nekaterih upnikov to potrdilo razveljavilo in Vi ste se pritožili na bansko upravo. Vprašate, če spadate pod zaščito, dokler ni vprašanje [»trdila končuoveljavno rešeno. — Tako 1» uredbi o zaščiti kmetov iz leta 1933, kakor ludi po zadnji iz leta 1934 preizkušanje potrdil ne vpliva na postopanje sodišča, ki je takoj, ko se inu je i predložilo potrdilo, priznalo zaščito. Ce pa se s i pravomoeno odločbo potrdilo razveljavi, mora sodišče na upnikovo zahtevo odrejeno odložitev prodaje, oziroma ustavitev sekvestracije ali trausfera-cije razveljaviti. Ker Vaše potrdilo, ki je bilo izdano še lani, gotovo nc odgovarja obrazcu, ki ga je predpisal pravilnik z dne 18. oktobra 1934, Vani svetujemo, da si preskrbi te novo [»trdilo po predpisanem obrazcu in ga predložite sodišču. Državna služba. B. B. Pvesplošno je VaSe vprašanje o državni službi. Ce imate pogoje, ki jih predpisuje zakon o civilnih državnih uslužbencih, lahko dobite državno službo. Ne moremo Vam pa povedati, kakšno, ker ne vemo, za kaj ste sposobni in kakšno šolsko izobrazbo imate. Bolniški stroški za ženo člana OUZD. J. F. Žena zavarovanega člana okrožnega urada za zavarovanje delavcev je branjevka. Bila je nekaj dni v bolnišnici in je zdravnik izjavili, da bi se moglo doseči, da OUZD plača bolnišnične stroške. Vprašate, če je to mogoče. — Po zakonu o zavarovanju delavcev imajo tudi rodbinski člani zavarovancev pravico na brezplačno zdravljenje, ako žive z njim v skupnem gos[xxlinjstvu in nimajo zaslužka. Vsekakor mora biti tu mišljen dohodek, zadosten za samostojno življenje, dočim malenkostni dohodki nc pridejo v [»štev. Ako ima žena le malenkostne dohodke iz branjarije in ti ne zadostujejo niti za njeno preživljanje, ima po našem mnenju pravico do brezplačnega zdravljenja. Nezakonski otrok nima pravice do rodbinske pokojnine. I. P. Z. Rodbinska pokojnina državnih uslužbencev pripada vplačevalčevj zakoniti ženi in otrokom, rojenim v zakonitem zakonu ali pozako-njenim. Iz tega izhaja, da Vaš nezakonski otrok ne bo dobil za Vami j»kojnine. Pokojnina po častniku ali vojaškem uradniku. J. M. S. Tudi za častnike in vojaške uradnike veljajo doiočbe uradniškega zakona o uradniškem pokojninskem skladu, o pridobivanju pravic, odmeri in količini rodbinske pokojnine, dragiujske doklade in o izgubi pravice do rodbinske pokojnine. Vpla-čevalec (torej tudi vojaški) pridobi pravico do rodbinske pokojnine iz uradniškega pokojninskega fonda, če je vplačeval najmanj pet let in umrl kot vpla-čevalec sklada. Zakon o uradnikih nima _ več one določbe, da ima vdova pravico do pokojnine le, če je bil zakon sklenjen vsaj leto dni pred smrtjo državnega uslužbenca, kakršno določbo je imel zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih iz leta 192'' Katoliški misijonar med Lamami V gosteh pri tibetanskih Lamah Smrt v pragozdu Daleč notri v zahodnem delu ogromne kitajske države v vzhodnem delu kitajskega Turkostana i>od vodstvom j>. Loya deluje že. 12 katoliških misijonarjev. Njihov sedež je v Kraju Siuing. Klen izmed teh misijonarjev je pi(miri daleč notri v deželo in je svoj obisk takole popisal: Spenjuniu se v goro proti lainazeriji Kuinbiim (samostanska naselbina Lam) s samostanom lOO.UIH) i>odob. Tja gori romajo ne-številni Tibetanci. Mongoli in Kitajci. Samostan z naselbino leži kakih 2.500 m visoko med gorami. Na vrhu so templji in molilnicc. Vse kaže, da se bližamo kraju, kjer je po-božnost. Jezdimo mimo skupin Tibetank, katere so oblečene v rumena in zelena oblačila, pokrita pa so s koničastimi klobuki. Ženske se smejejo in šalijo; možje pa gledajo bolj mrko in so oblečeni v raševinaste suknjiče iz ovčjih kož, kateri jim segajo do kolen. Izza pasu kuka bodalo. Vsi pa nosijo na prsih okrogle amulete. Tam le gori že zagledamo Kumbuin: raz-sežna samostanska poslopja, od zlata leskeče se templje, belo barvane hišico Lam v tibetanskem slogu. Ivo ljudstvo ki vidi in zabuče bobni ter zadone rogovi, zamre smeh in šala. Ljudstvo pograbi svoje molitvene vrvice, pobožne j ši padejo na kolena ter poljubljajo sveta tla. Oglasimo se pri samostanskem predstojniku. Svoje konje smo pustili pri krščanski družini v bližnjem Lusaru. Mladi in stari Lame v svojih umazano-rdečih oblačilih so nas radovedno gledali, predstojnik z nosom rimskega poveljnika pa nas je povedei v svojo rožnato pobarvano hišo, kjer smo dva dni uživali njegovo gostoljubje. Sedeli smo s podvitimi nogami ua »kan-gu« (postelja iz ilovice), pogrnjenim z živalskimi kožami. Ker je bila zima, je zraven nas v kotliču žarela žrjavica iz oglja. Tako smo se. spoznali. Srebali smo čaj, v katerem so plavali kosci surovega masla, ter prigrizo-vali »carnbo« (praženo ječmenovo moko). V lainazeriji .ie cela vrsta velikih in malih templjev, gospodarskih poslopij, na stotine belo pobarvanih čednih hišic. Z okrasjem preobloženi templji imajo' zavihane lesene strehe iri velika stebrišča. Na nekaterih ravnih strehah sem videl budistične znake. Molilnica za 2000 »menihov« je središče poganskega bogoslužja. Težko streho nosi 108 stebrov (108 je tu sveto število)-. Po tleh st) pogrnjene preproge, štorje in vzvišeni sedeži. S stropa in sten je viselo vse polno svilenih zastavic. Izza steklenih omar nas gleda na tisoče Budovili figur. Visoki stebri so oviti s preprogami, pantrovimi kožami in dragocenimi vezeninami. Mnogo tega so podarili knezi in tudi cesarji, kakor na pr. cesarja Kurt-gi in Kien-lug. Stene in stropi se bleste v barvastem laku. Pred 7 m visokima kipoma I3u de in Conkape brle svetilke z maslom. Can-kap, ki je ustanovil rumeno sekto, je bil tu doma Zato ga tu posebno časte. Ko napoči dan, zatrobijo k molitvi. Vsak lama vzame s seboj svoj molitveni klobuk, pred dvorano sezuje svoje usnjate čevlje ter se v svetišču vrže na tla Nato cele ure pojejo in recitirajo, vmes pa done gongi (zvonci), bobni in rogovi, črnooblečena mcuiška policija pa skrbno pazi na red in spodobnost, mladi »šahi« (novinci) pa nosijo hripavim grlom ponujat čaj z maslom. Pleme Fandse ima navado, da drugega sina, ko je osem let star, dajo starejšemu lami v vzgojo — seveda za plačilo. Otroci se tiče na pamet bogoslužnih besed (v jeziku sans-krit), uče so ročnih del, opravljajo svoje in skupne molitve, dokler ni izobrazba končana. Nihče pa ne sme uživati mesa vina in tobaka; tobak smejo le nosljati. Lame nimajo vsi enakega socialnega stališča; ločijo se po rodit, po pod]k)ri, katero dobivajo od doma, po sposobnosti in izobrazbi. Revnejši celo berača jo ali. pa nabirajo gnoj, ker samostan le deloma skrbi za nje. Vsak obiskovalec Kumbuna si bo zapomnil dve reči: surovo maslo in molitev. Povsod te spremlja žaltavo-zoprni duh po maslu. Pred Budovimi kipi gore in se kade svetilke z maslom. Svetilke so skodelice ali pa tudi človeške lobanje. Maslo mažejo na kamen, da nanj romarji prilepijo svoj denar. Maslo uživajo s čajem; s čajem si lame mažejo obraz, roko in noge. Na smrtni dan Conkape do polnoči sveti na tisoče svetilk, ki brle kakor zvezdice z vseh oken in streh in na vrhovih hribov. Višek vsega pa je maslena slavnost. Zn tisti dan lame iz masla narode Rudo ve kipe v naravni velikosti, takisto ljudi in živali ter oele skupine. Vse to pobarvajo s pisanimi barvami ter v slovesnem sprevodu nosijo okoli. Potem pa i "tev: Nikjer menda toliko ne molijo, samo uu to »molitev* prav za prav »delajo« s premikanjem udov in stvari. Vedno slišiš mrmranje: >>0 dragotina v lotosu — Amen« — »Omami padme, Mum.« Te besede so povsod napisane: na zastavah, ki frfotajo v zraku, na okostju in celo na kozjih kosteh, ki vise in se vrte. Kadarkoli se to v vetru zgane, je nova molitev. Pred templji lame in romarji venomer delajo naporne telesne vaje, ki za nje iKtmenijo molitev. Kakor bi hoteli planiti kvišku, dvigajo roke ter nato zdrknejo nazaj na molitveno desko. Po deski se po dolgem stegnejo, nato pa zopet zlezejo vkup. Čeprav so tc deske iz ntočnega lesa, se vendar le tako obrabijo ob tej telovadbi, da je te molitvene deske treba venomer obnavljati. Zvečer smo sc po kitajsko pogovarjali, sedeč na kangu okrog toplo žerjavice, v predstojnikovi sobi. Mož je imel vnete oči, pa smo mu ponudili boraksove raztopine. Zanimalo ga jc, ali kaioliški misijonarji tudi verjame jo, kakor mohamedanski svečeniki, da l>odo vsi ljudje prišli v nebesa. Rekel sem mu: »Ljubi Rop bo vse enako sodil; dobri poj dejo v večno življenje, hudobni pa bodo za vrženi v pekel.« Pri teh besedah je mož za ploskal z rokama in dejal: »To se mi zdi prav.« Dejal sem mu: »Treba im je pravega Gospoda nebes častiti.« Nato pa mi je on odgovoril: ,-Senfu. nikar ne misli, da smo mi praznoverni, saj vemo o najvišjem GosikmIu. Ce hočemo na pr. vedeti, ali bo treba mrliča ali sežgali, ali ga vreči v reko, pokopati ali ga prepustiti jastrebom, se zberemo in misli mo na bosra. Potem pa zaupajoč vanj vržemo žreb.« Prašal me je tudi, ali smemo govoriti o napakah drugih. Jaz sem mu rekel: »Ce bi s tem brez zadostnega razloga za bližnjega nastala kaka škoda, ne bi bilo dovoljeno.« Končno sem ga povabil: »Pridi zopet v našo postajo Siniug. Tam bomo kaj več govorili o pravi veri.« On pa je dejal: »Ustanovnik naše sekte je imel za učitelja nekega dolgonosega zapadnjaka«1 najbrž kakega nestorija.nske ga duhovna. »Zato so naši obredi tako podobni krščanskim.« Oh slovesu sem mu daroval žepno svetilko, on pa meni pozlačen Budov kipce. Poslovili smo se v upanju da bo božja previdnost našla pot, .po kateri l>i pritegnila nase vse lame v Kumbunu. Prva vožnja največje ladje sveta. Francoski potniški parnik >-Norniandie«, ki ima 75.000 ton in je največji parnik sveta, je bil pravkar dograjen ter ga sedaj vlečejo iz ladjedelnice v pristanišče Byrdovo junaštvo Bv-rdov pomočnik dr. I hoinas Poulte-rer objavlja \ Peli-t Parisieini-t in »New Turk Timc-sit« poročilo radio jiostaje \ Mali Ameriki, o dolgem trpljenju svojega predstojnik,-). Njegova pretresljiva povest razodeva, da kljub vsemu tehničnemu napredku tečajno raziskovanje .sle j kop rej sloni na osebnem junaštvu in požrtvovalnosti. I>r. Poulterer je dospel - svojo skupino v livrdovo oporišče lanskega 10. avgusta, pač res ob dvana jsti uri. če bi bil zamudil le nekaj dni. ne bi našel Bvrda živega, št trimesečna samota je tako /-delala admirala, da je komaj lazil po vseli štirih in skoro izgubil govor. Kljub temu je Bvrd razburjene tovariše tako miiruo jk>-zdravil, kakor bi bil popolnoma zdrav. Bvrd je pripovedoval, da je iiepričekovano obležal na koncu drugega meseca svoje osamljenosti. Poti legel je stalnemu zastrupi jevan ju « plini i/, gozoli.nskega motorja, ki je gnal oddajni radio aparat, in tndi petrolejske pečice, ki je bila v naglici narejena iz navadnega gašper-čka. ko so |K>šle zaloge premoga. Bvrd je ohle- la-lc Iva sta francoski generalni guverner Iran. coskc srednje Afrike Renard in njegova žena. Te dni sta se skupaj s petimi drugimi |)0|x>tiiiki z letalom jieljala nad Belgijskim Kongom. Letalo jra je pati k) sredi pragozda na tla. Vseh sedem popotnikov, med njimi tudi ta dva, sta našla smrt Malarija mori ljudi C) Mini epidemiji malarije, ki razdaja » | južnem delu otoka Cejlona, jioročajo misijonarji v angleški reviji »Catholic Guardian«; Nas tukaj na severu otoka Cejlona večkrat zalezujejo podobne nalezljive bolezni, loda nik-dor se ni zgodilo, dn hi bilo |>ri nus umrlo vsaj j»ol toliko ljudi, kakor jih seduj umira na jugu. Po našem mnenju je glavni vzrok tem slabim zdravstvenim razmeram v teh krajih to, da so zdravstvene razmere sume na sebi zelo nehigi-jenične. Poleg toga pa prebivalstvo že nekaj let nima zadostne hrane. Malarija na jugu ni nič hi j.ša kakor pri nas na severu, a bolniki nimajo več odporne sile, ker so preslabotni. O lom nam poroča ondotni misijonar; V mojem okolišu ni družine, kjer bi vsaj eden izmed družine ne bil bolan. Imam 240 učencev, a med njimi jih je 214. k,i so oboleli za malarijo. Število žrtev te bolezni mod otroci vsak dan narašča. Vlada pošilja proti malariji prebivalstvu k in in in sol. loda oboje prihaja j>rep(v;no. Mi krščanski misijonarji moramo vsaj tu in tam silno bodo nekoliko olajšati. I < m la ubogi budisti so siromaki, ker se zanje nihče ne briga. Reveži so pobegnili v goro, kjer kar na kupe um irajo.« žal sredi sneženega hodnika, ko je dne 51. ina ja hotel ustaviti motor. Videl je, da je |>revlekla ledena plast edino odprtino, ki je dovajala sveži zrak \ predor, a ui i-niel moči, da bi jo odstranil. Ponoči mu je prihajalo slabo. Vedel je, da mora vzdržati v zastrupljeni koči še tri dolge mesece. Lahko hi bil z otrplimi prsti oddal radio klic na pomoč kS. O. S.«, a si je mislil, da tega ne sme storiti. Rešilna odprava mi višku tečajne zime je nevarna in bi utegnila zahtevati marsikatero živl jenje, lit rd je rajši zamolčal svojo bolezen. /. otrplimi |irsli je nadaljeval svoja znanstvena opazovanja. Njegovi vremenski podatki so dragoceni, ker ne kažejo nobenih vrzeli. Napenjal je zadnje moči. da bi obdržal po radiu zvezo. Ko je odpovedal motor, je poganjal generator z navadnim ročajem. Bvrd se je moral sprijazniti s hudim mrazom, da bi se vsaj deloma rešil strupenih [klinov. Kuril je peč samo j>o 14 ur vsako noč iu dan. Toplomer je kazal 60 stopinj pod ničlo. Ves živo je trpel, a najbolj se je bal za vid. Želodec jc odpovedal. Bvrd jc moral napenjati Francoski volivni humor. »Ne očislite mi čevljev preveč; ne smejo se premočno svetiti, ker kandidirani ua socialistični listi.« (Le Rire.) vso voljo, do je mogel (Kivž.iti uirvico zoprne hrane. Dolga nespečnost mu je vzela vse moči. Dr. Poulterer zagotavlja, da hi moral sleherni človek zblazneli v takih razmerah. Bvrd je pričakoval konca, ker ni maral klicati na pomoč, iu tvegati življenje tovarišev, je -.|>i-,Hl in nabil na steno koče kratko oporoko, ki jo je našel Poulterer: Ne brigajte se zame. temveč pritisnite, dn bi storili čimveč za znanost. A varujte, prosim, pred vse,m življenje mož. Pobrigajte se za Lin-colna. Bog vam bodi v pomot!« Roman za mlade in stare 31 EMIL IN DETEKTIVI Spisal E. Kiistiier, poslovenil M. Kunčič. >Na to sem tudi jaz že mislil,« jc izjavil profesor. >Najbolje bo, da spremenimo svojo taktiko in ga spravimo v takšne škripce, da se bo udal.< »Čudovito!« je vzkliknil Tonček. >Potem bo raje prostovoljno izročil denar, kakor da bi ga več ur zasledovalo sto otrok s takšnim truščem in hruščem, da bi vse mesto planilo po-koncu in bi imel takoj vso policijo na vratu,- je presodil Emil. Drugi so modro prikimali. Tedaj je pozvonilo pri vhodu na dvorišče! Polonica Klobuček- se je veselo pripeljala mednje. »Dobro julro. fantje, je zaklicala, skočila s sedla, pozdravila bratranca Emila, profesorja in druge, ter snela majhno košaro, katero je imela pritrjeno na kolesu. »Prinesla sem vam namreč kavo,« je zalirkala, in nekaj obložkov s sirovim maslom! ln tudi čisto skodelico imam s seboj. Ah, ročaj sc je odlomil. Takšna smola I Dečki so sicer že vsi zajtrkovali. Tudi Emil, v hotelu Kreda. A nihče ni hotel mali deklici kvariti dobre volje, ln tako so pili iz skodelice brez ročaja mlečno kavo in prigrizovali žemlje, kakor da že štiri tedne niso imeli grižljaja v ustih. »Iuiouitno tekne!, je vzkliknil Krivogled. >Ze>mlje so še čisto sveže,« je med hrustanjem zabrundal profesor. •Kajne?« je vprašala Ponica. »Da da, je nekaj čisto drugega, če je žena v hiši!« »Na dvorišču,« je popravil Tonček. »Kako pa je v Sumanovi ttliei?< je vprašal Emil. »Tako, tako, bo že, hvala. Stara mama te še prav posebej pozdravlja. Kmalu moraš priti, je naročila, drugače dobiš za kazen vsak dan ribo. Fejlebodi, je /arenčal Emil in kislo raztegnil obraz. Zakaj pa fejtebodi?« je poizvedoval Joškov bral Cof. »Riba je vendar fina jed.« Vsi so ga začudeno pogledali, kajti le redkokdaj je zinil kakšno besedico. Oblila ga je rdečica in skril se je bratu Jašku za hrbet. »Emil no spravi niti koščka ribe skozi grlo. ln če kljub temu poskusi, mora takoj ven, je pojasnjevala Ponica. Tako so kramljali. Vsi so postali dobre volje. Dečki so se vedli nenavadno dostojno in vljudno. Profesor je držal Poničino kolo. Krivogled je vzel termos-steklenico in kavino ročko ter jo dobro iz-plaknil. Jožek je papir, v katerega so bite zavite žemlje, skrbno zložil Krnil jo pritrdil košarico spel na kolo. Tonček je poskušal, ali je še dovolj zraka v gumijastih obročih. Ponica Klobuček jc medtem skakljala po dvorišču, gostoiela zvonko pesenico in pripovedovala najrazličnejše stvari. »Stoj!« je nenadoma zaklicala in obstala na eni nogi. >še nekaj sem hotela vprašati! Kaj pa iščejo vsi li otroci na Deželnem trgu? Ali so od počitniške kolonije?« »To so saino radovedna zijala, ki so izvedela, da smo na lovu za nevarnim razbojnikom,« je povedal profesor. Tedaj je privihral na dvorišče Tomažek. glasno zatrobil in zarjul: ^Na noge! Prihaja!« Vsi so hoteli zdrveti proč. »Pozor! Prosim. |>osluh!« je zakričal profesor. »Torej obkolimo ga. Za nji motroci, pred njim otroci, na levi strani otroci, na desni strani otroci! Razumete? Nadaljna povelja dobite spotoma. Naprej!« Tekli so, drveli in sc spotikali skozi vrata. Ponica Klobuček je ostala sama. Kar malo užaljena je hila. Zavihala je nos, se zavihtela na ponikljano kolo, iu za mrmrala kakor njena stara mama: Ta reč mi prav nič ue ugaja. Ta reč mi prav nič ne ugaja! in odvihrala za dečki. Mož s trdim klobukom je pravkar stopil na hišni prag. Počasi je šel po stopnicah navzdol in se obrnil na desno proti Klajstovi ulici. Profesor, Krnil in Tomažek so poslali glasnike na vse strani, med razne skupine otrok. In tri minule pozneje je bil gospod Zabjek obkoljen. Na vso moč presenečen se je ozrl. Dečki so se zabavali, se smejali, se suvali in skušali delati prav tako dolge korake kot on. Nekateri so oslro upirali oči vanj .da je postal zbegan in začel spet gledati naravnost predse. V TRGOVINI S KLOBUKI Prodajalec: »S tem cilindrom boste imeli mnogo veselja, gospod.« Kupec: Tega tie verjamem!« Prodajalec: »Ali dvomite nad dobro kvaliteto?« Kupec: »To ne; ampak s lem cilindrom |»jdem samo za j*>-greboin.« CISTA RESNICA Prodajalec časopisov (glasno kriči po ulici): »Velikanska sleparija! 32 žrtev! Velikanska sleparija!« Neki gospod kupi časopis, |X)gk'da vanj in zarenči: »kaj na i lo pomeni? Niti besedice o kakšnem škandalu ni v njem!« Prodajalec časopisov teče po ulici dalje in kriči: »Velikanska sleparija! 33 žrtev! Vclikattsks sleparija!« GOSPOSKA SLUŽKINJA Gospa služkinji: »Kaj pa to pomeni? Medtem loo se otrok v postelji joka, berete roman!« Služkinja: »Oh, to me prav nič ne moti, milostiva!« HUDO ZAPOSLEN Sluga: -Obžalujem, gospod' Gospod ravnatelj je zelo zatio-slcn. Ce tu kaj posebno nujnega. nra tv oinem ^UiiJiiJ . UfUlUU.« MLADI SLOVENEC Mamici... Ce bi bil jaz plitka, najlepšit pozdrave bi ti prinašal iz daljnih dalj, najsladkejše prsmi bi pel tebi, draga tiuimica moja. Ce bi bil jaz velrc, boial hi H čelo, hladil Ii i>roti> glavo, ko morati ob pekočem nolncu leiko delati, da mi pripraviš kruhu, mamica moja. Ce bi bil jaz solnčni larek, grel bi ti roke. kadar pere k moje srujčice ob hudem mrazu v ledeni vodi, mamica moja. Ce bi bil jaz kruh. bel bi hotel biti kakor s neg na gorah, in hleb. velik kakor vsa zemlja, da nc bi nikoli lakote Irpela Ii, ljuba mamica moja. Ce bi bil jaz »ladkorček, vsega bi smela, vsega bi morala »nesti samo ti. mamica moja. In te bi bil jaz kralj, rekel bi Ii: Vzemi zlato krono ti, mamica moja. In vse kraljestvo vzemi; zakaj najbolje bo meni in drugim, ee vladal vsem li, mamica moja premila .. . Ksaver Meško. (Iz knjige Mladim srcem«.) Mirko Kuntič: Dve novi pravljici Roke Nekni zdavnaj so živele roke. Roke koitene in polne pekotih žuljev kakor ranjeno deblo, ki se sušil Boke drobne in bele, kakor da je iztekla k njih zadnja kaplja krvi. In je bil otrok, bled in bolan, ki. mu je bila soba lesna jeta in postelja Irnjeva zanka, vanjo ujet kakor ne god en ptič. Zvijal se je v bolečini not in dan in njegov krik je kakor n oi rezal srca do krvi: »Boli, boli.. In so mu prinesli najmehkejlega perja za blazino in vzglavje in mu odprli okna na stežaj, da se je tisoč žarkov vsulo nanj. Otroku pa je bilo pri srcu mrzlo in hudo. in na/mehkejše perje je bilo zanj kakor kamen lrd6. Stali so ob njem in mu niso vedeli pomoči. 'Zc je smrt dihala s cvetočega, pilja, že so ugašale njegove oči kakor luč, ki ji je zmanjkalo olja. Tedaj so ie odprla vrata in v sobo so prihitele roke. Z dolgega, dolgega potovanja so se rrvile, zgurane in trudne, kakor da so zorale najtrše gore. Tiho, liho so stopile k otrokovi postelji. Baklo, rahlo so se doteknile otrokovega čela. In glej: lučka v njegovih očeh je zasijala z novo močjo in vse okoli njega je postalo mehko, mehki. Koščene so bile in polne pekočih žuljev kakor ranjeno deblo, ki se suši, in drobne in bele, kakor da je iztekla iz njih zadnja kaplja krvi. Pa so bile bolnemu otroku mehkejše od svile in žameta, toplejše od solnca, ki greje vesoljni svet. TO SO BILE BOKE MOJE MATERE. oči Nekoč zdavnaj so živele oči. Oči, ki jim. ne izmeriš globine, oči, ki se dvigneš v njih kakor balonček v višine. A nič svetlega in veselega ni bilo v njih; nem in mrk gost se je za zmerom naselil v njih: bridkost. In je bil otrok, ves v pravljične dalje zamaknjen. ves bloden in čudaški v svojih neizpol-njivih sanjah, v svojem neulešljivem hrepenenju. Razpel je roke v črno noč in si zaželel — vsemu sveta kljubujoč: »Naj zašije soince!* In je sredi najsvetlejšega dnevu njegovo oko zahrepenelo pod božje nebo: vNa se utrinjajo zvezde!« In mu ni mogel nihče pričarali solnca iz črne, Ime noči in zvezd iz belih, belih dni. Kakor izgubljen se je zatekel v samoten les /n jokal zagrenjen v krčevito stisnjeno pest. Ni ga utolažila hkrjančkova pesem ne skrivnostno šumenje vetrov v vrhovih, dreves. Pa so ga tedaj poiskale oči in se sklonile nad njim. In je bil njihov smehljaj — soince sredi zvezdnih noči. in njihove solze — zvezdni utrinki sredi solnčnih dni. Nič svetlega in veselega ni bilo v tistih očeh; nem in mrk gost se je za zmerom naselil v njih: bridkost. Pa so znale otroku utešiti najtišje želje in mu pričarali soince in zvezde v nemirno srce. TO SO BILE OCI MOJE MATERE. Mirko Kunčič: Slovenski fantje — slovenskim materam skrinjico (pokaže skrinjico) niim Prizorček za materinski dan. Osebe : Prvi deček. Deček s harmoniko. i >eček s skrinjico. Ueček s prekljo. Deček z zeleno mrežo (za metulje). Deček z medenim srcem. Deček z bičem (prav majhen). Drugi dečki (poljubno število). Na vasi pod lipo. (Ko se zastor dvigne, je pozorišče prazno. Slišni so daljni zvoki harmonike, veseli fantovski glasovi, ki pojo: »Preljubo veselje, oi, kje si doma«, in vriskanje: Juhunul Ocdba, petje in vriskanje postaja čedalje glasnejše.) Na oder prikorakajo z desne strani, pojoč in vriskajoč, v vrstnem redu: na čelu vseh Deček s harmoniko, za njim Dečki v parih. Držijo se okoli vratu. Nekateri prešerno mahajo s klobuki po zraku. Vsi so v narodnih nošah, v gumbnici imajo rdeče nageljne, pod nosom črne brke in krivce za klobukom. Mladi harmonikar obstane sredi odra, dečki pa se po taktu pesmi lepo uvrstijo v ozadju odra. Ko je razvrstitev končana, deček s harmoniko neha igrati m se umakne na levo. Prvi deč k (stop/ iz vrste in začne slovesno deklamirati. drugi dečki pa deklamacijo nemo spremljajo s simboličnimi kretnjami): Slovenski lantje Krivce za klobukom, (vsi dečki hkratu dvignejo desnice h krivcem) nagelj rdeč v gunibnici — (dečki spustijo dvignjene desnice in jih položijo k nageljnom na prsih) takšni smo fantički, (sprostijo roke narazen, kakor da hočejo s to kretnjo izraziti: Poglejte nas, junake!) ki slovenske smo krvi! Krivci so poguma (sprožijo pest predse, samozavestno izbočijo prsi, strumno dvignejo glave in krepko udarijo z desno nogo ob tla) našega ponosen znak, nagelj znak ljubezni (položijo razprto dlan na srce) žarke, kot je v polju mak. Tri stvari so svete (dvignejo tri prste v zrak kakor k prisegi) nam kot ptičkom šumni log in kot rožam soince: Mati, domovina, Bog! (Položijo razprto dlan levice na srce in jo držijo tam tudi še medtem, ko pri besedi »Bog« dvignejo desnico visoko v zrak.) Vsi dečki (slovesno ponovijo v zboru): Mati, domovina, Bog! Mladi harmonikar (sede na pripravljeni stol v ospredju in zaigra narodno pesem): O moj preljubi, dragi dom, zate srce gori; kako te zvesto ljubil bom vse svoje žive dni. Vsi dečki (zraven zapojo). Prvi deček (spet stopi iz vrste in slovesno začne): Matere slovenske, danes je vaš god. Kaj naj podari vam mladi rod? Deček s skrinjico (hitro stopi naprej in samozavestno zadeklamira): Jaz se vzpnem na holmce, tam utrgam soince z rajskih visočin; jx>ložim ga v skrin mami kot svetinjico dam ga za spomin. D?ček s palico (stopi naprej): Jaz pa zlatih zvezd z neba ji sklatim milijon, juhu! — da v korale si nabere jih in dene krog vratu. Deček z mrežo (stopi naprej): Jaz pa z aeroplanom v zrak kot orel planem, v to zeleno mrežo mavrico ujamem. Razprostreni po tleh jo, da mehkd kot vila po preprogi bajni inama bo hodila! Deček z medenim srcem (stopi naprej): Jaz ji dam srce medeno, sladko, kot srce je njeno: gorko se bo nasmehljala, mi poljubčkov tisoč dala! Deček 7 bičem (stopi naprej): Jaz sem majhen, nimam nič drugega ko tale bič: mamico z njim branil bom, še za volkom plani! bom -hop! hop! hop! — po beli cest-' če jo hotel bo pojesti! Vsi dečki (navdušeno): Živijo naš Jožek — hrabri možek! Deček z bičem (dvigne klobuček in ga zavihti po zraku): Živijo! (Nato zanosno ponovi prvo kitico prve deklamacije): Krivce za klobukom, nagelj rdeč v gumbnici — takšni smo fantički, ki slovenske smo krvi! (Izboči prsa, junaško pomoli pest predse in strumno udari z nogo ob tla.) Deček s harmoniko (zaigra narodno pesem): Slovenec sem, Slovenec čem ostati, rodila mene je slovenska mati (itd.). Vsi dečki (zapojo zraven in izvajajo simbolične vaje, v katere je vključeno tudii korakanje po odru. Korakanje se zaključi tako, da se vsi dečki svečano postavijo v široko vrsto prav v ospredju odra). Prvi deček (stopi prednje in zadeklamira): Matere slovenske! Kakor roža ta rdeča — (položi roko k nageljnu v gumbnici) Vsi dečki v zboru (mogočno): je ljubezen nam goreča! Prvi deček (nadaljuje): Srčke z nageljni vam damo v znak hvaležnosti globoke. Mnogo so za nas storile vaše dobrotljive roke. A ljubezen naša ne usahne ko ta cvet; še nad grobom vam bo klila. Vsi dečki (z dvignjenimi desnicami, na ves glas): Bog vas živi še sto let! (Vzamejo nageljne iz gumbnic in jih vržejo med občinstvo.) Deček z bičem (dvigne klobuček in zakriSi): Živijooo! Deček s harmoniko (zaigra slovesno koračnico). Zastor. Prigode Lukca Kljukca Striček mi je povedal, da ima radio danes gim. nastično uro. Vzel sem dve steklenici namesto telovadnih kejev... ... ki začel z vso vnemo izvajati proste vaje po taktu radio-orkeslra. Zgodba o plinskem štedilniku Raztreseni profesor Služkinja: »Gospod profesor, zunaj stoji mož t lesenimi nogami.« Profesor: »Recite mu, da ne potrebujemo nobene.« Minka. služkinja pri Praprotnikovih, je bila sama doma. Bila je že trudna in zaspana, toda ni smela v posteljo, ker je gospoda odšla v gledališče in ni vzela ključa s seboj. Sedla je v kot, kjer je stal plinski štedilnik, in pričela dremati. V svoji dremavici ni slišala tihega sikanja. Plin, ki je uhajal iz štedilnika, jo je tako omamil, da je lahko vse slišala, kar se je okoli nje godilo, ni se pa mogla ganiti. Slišala je, kako je plinski štedilnik dejal plinskemu zažiga !cu: »Ali slišiš, kako plin sika? Moj Bog. čutim, kako plin uhaja iz mojega telesa — in ga ne morem zadržati. Kako smo me uboge stvari revne, ko nimamo prav nobene moči. Ubogo dekle! Če se gospoda kmalu ne vrne domov, je uboga Minka izgubljena.« »Ah. kajl« je zagodrnjal možnar, ki je stal visoko gori nad štedilnikom na stojalu za posodo. »Nemarni deklini se čisto prav godi! Kolikokrat ji je že gospod strogo zabičeval, da mora zapreti titdi plinsko pipo. Potem bi tudi ne bilo nič hudega, če bi spodaj kdaj slučajno zadela s predpasnikom, kakor se je to danes zgodilo.- Možnar, s katerim nikoli niso preveč lepo ravnali, je pač postal zaradi dolgotrajne uporabe trd -— toda plinski štedilnik, ki je bil usmiljenega srca, je vzdihoval: »i i lahk<, govoriš, ti! Kdor pa je videl, kar sem videl jaz. ne more tega |Xizabiti.« Oh. pripoveduj nam, kar si drživel,« so se začeli oglašati razni predmeti po kuhinji in celo krožniki v omari so začeli žvenketati. »To je zelo žalostna zgodba,« je začel plinski štedilnik. Kakor veste, še nisem dolgo med vami. Prej sem bil v neki drugi kuhinji, kjer niso itneli služkinje, pač pa je bito tam ljubko in živahno dekletce, ki je venomer skakalo okoli matere in ji hotelo vsepovsod pomagati. Najraje pa se je vrtela i okoli mene, toda mati jc skrbno pazila nanjo. Vedno je zaprla vse pipe, preden je šla z doma, da se dekletcu ne bi moglo kaj zgoditi. Nekoč pa so mater nekam poklicali in odšla je tako hitro, da ni imela več časa, da bi pogledala, ali je z menoj vse v redu. Kako rad bi jo spomnil, če bi mogel! Tako sem pa moral molče gledati... Dekletce je priteklo v kuhinjo in je bilo seveda koj pri meni. Vrtela je najrazličnejše pipe in vzvode in prižigala plamen za plamenom. Pustila je pipo odprto in sedla za mizo ter začela obračati strani v slikanici. Toda dolgo ni gledala svoje knjige, kmalu ji je glava klonila na mizo in oi se ganila več. Jaz, jaz ji pa nisem mogel ix>niagati, čeprav bi se od žalosti najraje razfiočil. — Tako je našla mati svojo hčerko in nikoli, nikoli ne bom pozabil njene bolečine ob pogledu na hčerko. Vesel sem bil, da mati ni hotela ničesar več slišati o meni in da me je prodala drugam. ker ne bi imel več mirne minute ob pogledu na njeno žalost, ki bi me vedno spominjala ljubkega dekletca.« Štedilnik je svojo povest končal in v kuhinji je bilo tiho. tiho . .. Samo vrč za vodo je grgra-joče ilitel. Plin pa je še nadalje slabotno sikal. Tedaj je zazvonilo od vrat sem in Minka se je zganila, ne da bi se zavedala, kaj zvonenje pomeni. Enkrat, dvakrat, trikrat je zazvonilo, dokler ni dolžnost zmagala nad dekletovo omamljenostjo. Z največjo muko se je dvignila in se opetakala k vratom, da bi odprla. Komaj je zavrtela ključ, se je pred vratmi zgrudila. Gos|xh1 iu gospa sta se zelo prestrašila. Gospa je hitela odpiral okno in je zaprla plinsko pifio. Medlem |>a je gosjiod odnesel nezavestno Minko na posteljo. Dolgo je trajalo, preden se je Minka zavedla, in še dlje, preden je mogla spel jasno misliti. N/ vedela, kaj naj si misli o vsem, kar je slišala v svoji omotici. Toliko pa ji je bilo jasno, da je odslej vedno skrbno pazila, kadar je itnela opravka s plinskim štedilnikom: zmerom ji je prihajalo na misel ubogo dekletce, ki je zaradi svoje neprevidnosti moralo v zorni mladosti umreti. Telovadil sem čedalje ni!reje in se vrtel po sobi ko vrtavka. Nenadoma je stopil v sobo striček — in kaj se je tedaj zgodilo, vidite na sliki... MLADA GREDA Pomladna Že prve cvelke priskakljale so na zelene trate, sred gaja ptičke so se zbrali nas povabile v svate. Srebrno soince prismejalo se je izza goni, vso zemljo toplo obsijalo — pomlad je spet prišla. Planine snežne v mladem jutru se kradoma solzijo: poredni solnčni žarki jim beli plašč topijo. O dobri Bog v višavi, ki daješ polju pisan cvet — še meni daj. Te prosim, prav mnogo solnčnih let! Stanko Čemažar, učenec ? razr. v Ljubljani. Najdaljša beseda na s veta Z najdaljšo besedo na svetu, ki ima 13 zlogov in 39 črk, se j»našajo Madžari. Ta beseda je baje z zlatimi črkami vtisnjena v spomenik, katerega je neko majhno madžarsko mesto postavilo na čast i svojemu zaslužnemu meščanu. V tem mestu, tako ; pravijo, se ljudje zelo radi pustijo podkupiti. Mož, kateremu so postavili spomenik, pa je bil menda častna izjema, zato se napis na spomeniku v slovenščini glasi: »Možu, ki se je na>-naj-najmanj pustil podkupili.« V madžarskem jeziku pa se to lahko izrazi z eno samo besedo. Ta beseda se glas' (preden jo izrečete, krepko potegnite sapo vase, dru gače ne boste vzdržali do konca!): Legesleginegiesctegetlieteflenebbjeinknek. Poskusite to jirav hitro izgovoriti, a pazite, da si pri tem ne polomite jezika! Dobernik je prišel v Kranj, da kupi novo stensko uro. Urar mu je celo uro hvalil zdaj ta zdaj drugi čaSomer, a Doberniku ni mogel ustreči. Končno mu je pokazal še eno. »Poglejte, to vam je izvrstna ura, fino kolesje in točna je. Vsakokrat pu, ko bo ura bila, se bodo tu gori odprla vratca iu kukavica bo pričela kukati. Ali vam je ta všeč?« »Ne, ne, te pa ne maram. »Ja, zakaj pa lic?« je vprašal urar, že ves obupan, da ne bo kupčijo. »Imam že tako dosti opravka doma s kanarčkom, dveh tičev pa nc bi mogel oskrbo-. vati.« » Na galeriji v gledališču je stal majhen mož. pred njim pa velikan. Čez nekaj časa je mali potrepal velikega po rami: »Oprostite, ampak jaz niti malo nc morem videti na oder.« Ne, ne morete,« jc dejal velikan, »pa do-i bro. ves čas glejte inenc in kadar se bom jaz smejal, pa se dajte še vi.c ZENA IN DOM .......................—u i m 11 i i........i „Glej, dekla sem Gospodova!" V tisti tihi pomladi, ko niti še pomlad ni, dasi nam je blizu po koledarju; v oni tajni, skrivnostni predpomladi obhajamo praznik Marije, Matere vseh mater, Gospe vseli gospa. Kraljice vseh kraljic in kraljev. Oznanjenje Alarijino je zaeno oznanjenje vstajajoče prirode, je klic po življenju, klic po duši, da vstami in se predrami iz pozimskega sna. Človek se naj predrami in prebudi, kakor je bila poklicana Marija: da je pripravljen za najvišje naloge, za najtežja pota, za najbolj trnjeve odpovedi, pripravljen tako, da je zmeraj skromen, lo se pravi velik. Dandanašnji je skromnost beseda, ki se zdi, da je izginila iz našega govora, še bolj je izginila iz našega občutenja, še bolj iz delovanja. Marija, najvišja Alati in Kraljica, se ni povzdignila nad druge, ni kazala svojega najvišjega poslanstva s samohvalo, ni poniževala drugih spričo svojega kraljevskega stanu. »Ozrl si se na nizkosl svoje dekle.« Kakšna nadčloveška moč je v teh besedah! Ona, ki je bila izbrana, da postane mati najvišjega bitja — Boga in človeka, samega božjega Sinu se je skromno in ponižno imenovala deklo! Če se ozremo po naših dneh in teli naših poliih, pa sc nam bridko zgane v duši, če nas kdo imenuje uslužbenca, služitelja, služkinjo, hlapca — in odvadili smo se že, da bi sploh koga imenovali — deklo. In vendar je v besedi dekla — vzvišeni pomen po-nemanja najvišje dekle - dekle Gospodove — Marije — nebeške in jrozemske Kraljice! Da bi bili dekle vsi, kar nas čaka v tej mali, borni predsobi, ki ji pravimo življenje! Dekla : Da si v duhu tako velik in močan, da si pripravljen naučiti se od vseh, ki so s teboj, da si pripravljen iz zmede raznoterih misli najti jedro, ki ti bo v prid za dušno življenje. Dekla: Da si v sožitju z bližnjim takega duha, da mu skušaš služiti v dobro njegovi duši, da mu že sproti razvozlavaš vozle, ki mu preprečujejo, da ne more naravnost h Gospodu. Dekla: Da si v duhu skromen in ponižen in se zavedaš, tako do dna zavedaš, da sii nič, nič spričo velikega, mogočnega stvarstva, spričo Gospoda, ki le je ustvaril iz niča in te sleherni hip more poklicati s tvojih potov. Dekla: Da se zavedaš, da je biti dekla vzvi. šen poklic po jooinenu Marije in pomenu našega smotra naše življenjske poti: služiti z besedo, z zgledom, dejanjem ko nalahno prebujanje zemlje, k., vzpenjanje protja in popkov k soncu. Pritajen je dih ončnih žarkov in nalahno je valovan e zemskin s; kov. Tako nalahno, pritajeno nam bodi službovanje v duhu Gospodovem za korist človeštva. Dekla: Da služimo samim sebi tako, da se v pchlevnosti, ki je moč in junaštvo, odfioveditjemo, zatajujemo in premagujemo v tem, kar bi rodilo inije in osat za na pota naše duše in duše blažnjih. V majhnosti, v skromnosti, v ponižnosti, v čakanju in potrpljenju je visokost, je gospoakost, je tista moč, ki prenavlja in obnavlja svet. Moti Veliko besed je dandanašnji slišati in brati o materah. Venomer govorimo in pišemo o pomenu matere, materinstva, o njenem svetem poklicu, o dolžnostih, nalogah — malo o njenem plačilu. Ni nam treba na dolgo in široko modrovati na podlagi učenih raziskovanj in dognanj, kaj je mati in kakšnega pomena je za družinsko in zaeno svetovno življenje. Poglejmo le, kako sodi naš narod o materah! Čim je kje kako fiosestvo zavoženo, brž sc raznese klic: »Ona je za nič, mati je za nič!« Čim je otrok bolan: »Za nič mati!« Ali je raztrgan: »Alati je za nič.« Ali otrok ne uspeva v šoli: »Mati je za nič!« Ali pa je otrok bolan, bolehav, slaboten: »Mati je za nič!« Ali je mož, gospodar, oče ziitiemar " »Za nič ženo ima — ona je za nič!« Ali pa dotični oče, gospodar, mož popiva, veseljači, »ima Uru^e«: »Ni čudno — ona je za nič — za nič ženo ima!« Tako presoja in obsoja naš narod. Če vse te izraze našega ljudstva obrnemo, vidimo, da je vsemu izvor in temelj žena, mati, gosjx>dinja. Svet gleda le na ženo, na mater. Kakršna žena, mati. gospodinja — sklepa naš svet — taka je hiša, tak je dom, i taki so otroci. Kruta je ta sodba, nagla je in pre-splošna. Nihče ne vidi onih majhnih, majhnih, drob-čkanih poti in stezic, ki jih mora mati, če hoče biti res mati — to se j>ravi: dobra mati — prehoditi, pretrpeti, preboleti iz dneva v dan. Nihče je niti nima za človeka, ki bi česa potreboval zase, za svoje telo, kaj še za svoje razvedrilo! Saj matere v hiši niti jesti ne vidi nihče, niti ie ne vidi spati, uleči se, si oddehniti. Nihče ne ve, ali potrebuje zase kaj počitka, ali potrebuje morda obutve, obleke, pokrivala! Za praznike, za godove — kdo se spomni matere, da bi tudi ona praznovala, si odpočila? Ali nima mati baš ob takih dneh največ dela, skrbi Iti opravkov? Kje, kako naj se mati razvedri, odpočije, išče utehe in zavetja! Tako je z materjo. Resnično, troje vogalov podpira; časih si jih mora naložiti na pleča, pa še četrtega in petega — in do nedoglednosti bremen. Matii dela, trpi, »gara« noč in dan. zlasti v današnjih dneh, ko so ji možje brez dela in zaslužka, čim ga kaj najdejo, pa si hidjo hodit tolažiti vest in skrbi in težave —- v alkoholu. Brezmejna bremena tarejo pleča mater. To so jarmi — jarmi od tistega dne, ko je dobila prvega otroka — pa do smrti — jarmi, hujšii od volovske vprege, časih so matere, ko da so vkovane v galeje. Nikogar ni, ki bi jim prepilil in olajšal težke okove in jih osvobodil verig. Pač — sleherno mater reši usmiljenka naših poti: smrt Tedaj si oddahne v Gospodu. Pa še tedaj jI je hudo, še umreti si nc upa, saj ji kalijo poslednje trenotke ob 9mrti skrbi za otroke, za dom, za hišo Težko je materi, ki upa kdaj na plačilo za j svoje veliko delo na tem svetu. Ki morda upa, da ji i bodo otroci poplačali skrbi zanje; ki se morda lo. laži z mislijo, da jo bodo otroci spoznali in ji ; olajšali stare dneve baš radi težav, ki jih je imela toliko z njimi. Pač je božja zaptoved, da moramo mater spoštovati in jo ljubiti in nam bo (ako dobro na zemlji. Pač je tako Bog ukazal v svojih zajio-vedih. Vendar doživljamo toliko pravd, toliko ža- lostnih zgodb v našem življenju baš o otrocih, ki ne privoščijo svojim staršem niti tega, kar jim je \x> jx>stavah oddeljeno. Vse to je dokaz upornega duha, ki ga vsebuje. Človeku je najtežje, da bi priznal kako oblast nad seboj, da bi dotično oblast tudi spoštoval — pa bodi da so ta oblast le starši. Skloniti se moramo sami k sebi, zatreti svoj napuh, si osvoboditi duha in srca trdih, zarjavelih verig uporniškega duha in ošabnostii — pa bodo tudi domovi tišji in srečnejši, p« bomo sjMŠtovali svoje soljudi in spoštovali tudi starše. Spregledali bomo, da nam je mati tista gosposka, ki je jx> božji milosti in po volji človeškega sožitja. O D N E NOVOSTI PARKETNO VOSCllO ZA KltlZ<;A\Jfi JE IDEAL VSAKE GOSPODINJE. KER l .LUSTROLOM' BREZ TRUDA OOSEŽP »IJAJBN BIPSK PARKtHA lUSTRA*T|UBt|AMAG0SP0SVfm8 trgovci poim.sh fomuiho tilll po imt&tit Pomladanske, preproste obleke iz svetlega, trpežnega blaga. Po sliki presodiš, da si obleke iz-lalika napraviš tudi doma. Te nove pomladanske obleke so zelo primerne z,a vsakršno vreme, lične in okusne so. le to glej. da ti pristoja barva blaga. Zakaj, ni vse za vse! Nehaj o kuhi Kuha ni kuha kar tako le za okus in telo. Pri kuhi je toliko življenja, zdi se, ko da se jedi Izgovarjajo in živijo, ko da dihajo svoje posebno življenje. Opazuj, kako se vedejo |x>edina jedila, ko jih deneš na ogenj! Ali ni na pr. mleko ko kak našopirjen pav ali puran, ki spočetka pohlevno čepi v jjosodi, .a čim sc odstraniš, sc napihne in na-puhne in zašutni, d« je njegovega diha in duha polna vsa hiša. Ali mast? Človek bi dejal, da je neznansko hude iti muhaste nature. Nič ne reče, nič ti ne na- DELAVSKI VESTNIK Svetovni nazor in strok, organizacija Organizacij je pri nas vse polno, tudi strokovnih in stanovskih ki so gotovo zelo važne ima. nvo dovolj. Vse le organizacije lahko |x> različnih vidikih razdelimo na več skupin. Ako jih pa hočemo razdeliti iz vidika, kateri svetovni nazor zastopajo, pa se nam prijjeti, da je nekaj organizacij brez svetovnega nazora, da so »nevtralne«. In zdi se nam potrebno, da si ravno te nevtralne stanovske in strokovne organizacije nekoliko ogledamo iu poizvemo: odkod so in kaj hočejo. Vsak človek ima svoj svetovni nazor, .stoji na nekem lemelju, raz katerega motri življenje in vse življenjske dogodke in raz katerega rešuje vsa življenjska vprašanja. Kdor tega temelja nima, ni vreden, da nosi človeško podobo, kajti podoben je trsu v puščavi, ki ga veter maje, in hiši. zidani na piesek. O tem človeku ne bomo govorili. Človek pa se zaveda, da je družabno bitje in da zmore v družbi z drugimi ljudmi neprimerno mnogo več, kot sam. <^alo se druži, tvori organizacije iti v teh organizacijah rešuje življenjske probleme zase in za soljudi, gradi življenjsko usodo sebi in drugim. In kakor je sam mogel zgraditi trdno hišo le na trdnem temelju, tako more tudi organizacija gra. dili družabno stavbo le. ako sloji na nekem trdnem temelju, ki mu pravimo svetovni nazor. Reševanje konk etnih vprašanj je vendar čisto različno, ako jih rešujem iz katoliškega stališča ali nekaloliškega ateističnega, materialističnega ild. stališča. Življenjski cilj katolika je, vse razmere v sebi in okoli sebe urediti lako, da bodo v skladu s človekovim končnim ciljem in namenom, da človek z vsakim svojim dejanjem opravlja voljo božjo in vselej išče samo skladnost s Stvarnikom. Živlicnjski cilj materialista je seveda čisto drugačen. In za reševanje stanovskih in strokovnih problemov ui to brez pomena. Zato je za pametnega, razumnega in odkritosrčnega človeka jasno da mora, kakor vsak človek, tako ludi vsaka stanovska in strokovna organizacija (delavska, kmečka, nameščenska, obrtniška, vajeniška ild.) sloneti na določenem svetovnem nazoru. lista organizacija, ki tega temelja nima, je ali brez|x>meinbuo društvo brez resnega življenjskega programa, ali pa organizacija, ki svoj svetovni nazor skriva zato. da lažje v kalnem ribari, da lažje uganja demagogijo. Posebno se te taktike poslužujejo marksisti. Kornititerna je svojim somišljenikom — socialistom m komunistom naročila, naj |x>vsod snu. jejo organizacije z nevtralno lirmo. Te organizacije naj bodo tem bolj nevtralne, nadstrankarske, ljudem vseh barv in naziranj dostopne, čim bolj so namenjene slojem, ki jim marksizem ni simpatičen. Tako ie ua pr, komunistom naročeno, naj ustanavljajo kmečke strokovne organizacije iu naj jim dajo videz nevtralnosti, obenem pa naj pridno udarjajo zlasti jx> katolicizmu, duhovščini itd. Torej vidimo, da je nevtralnost samo maska, za katero se vedno skriva naš sovražnik. Zapomnimo si' Kdor m z nami. jc proti nam. Ali svoje firme, svojega temelja nikdar in nikjer ne skrivamo, čeprav moramo zato doprinašati težke žrtve. Pravo lirmo skrivajo samo naši na-sprolniki nasprotniki katolicizma in slovenstva in se odevajo v plašč raznih puhlih gesel. Zato bodimo previdni in oprezni, ko tehtamo vrednost naših stanovskih in strokovnih organizacij (delavskih, nameščenskih, kmečkih in podobnih). Dvakrat oprezni bodimo, če jasno in brez pridržka ne izpovedujejo katoliški svetovni nazor vero v Kri. slusa in pokorščino katoliški Cerkvi. Zaupajmo samo odločno katoliškim organizacijam! Krščanske strokovne organizacije na Nizozemskem Nedavno smo si v »Delavskem vestniku« ogledali mogočno katoliško strokovno organizacijo na Nizozemskem. Danes hočemo podali nekaj podatkov o krščanski narodni strokovni zvezi Nizozemske, v kateri so organizirani krščansko misleči delavci evan-geljske vere. Ta strokovna zveza je štela 1. januarja 1934 117.193 članov, napredovala je v dveh letih za 14.0C0 članov. Zveza ima 22 poklicnih zvez. razpolaga s sto strokovnimi tajniki. 120 uradniki, 26 - Tokovnimi listi ter s štirimi mladinskimi listi. Glavni organ zveze izhaja dvakrat na teden. Člani so plačali v letu 1932 za organizacijo in brezposelni fond 2,938.921 goldinarjev. S fiomočjo državne podpore je izplačala zveza na brezdelnih podporah 4.4S8.193 goldinarjev. Zveza ima lastno tiskarno, katere pro. met je znašal v letu 1933 200.292 gld. Za ozdravitev jetičnih bolnikov je izdala zveza v zadnjih letih 76.196 gld. Njen odsek, ki ima namen pripomoči v vsakem kraju delavstvu do lastnega društvenega doma, ima premoženja 90.500 gld. Zveza je izdala v letih 1931 in 1932 stavkujočim članom 93.090 gld. podpore. Ima svoj počitniški dom, v katerem je bilo Programi in obljube . Volivna borba jepotegniln iz politične ropotarnice dva rekvisita: programe in obljube. Napraviti lep in blesteč program, tak program, ki naj ugaja vsakemu in vsem, tak program, ki naj resnične namene skupine dobro maskira in pridobi nejKiučene ljudi, je danes modna stvar. In vse polno umetnikov imamo, ki nnm za malenkosten znesek napravijo naravnost krasen, takorekoč krščanski program, zato, da se more z njim šariti med delovnim ljudstvom, ki bi odkritega sovražnika pognalo daleč preko mej svojega ozemlja. V tem oziru sta kapitalizem in marksizem oba enaka. Oba sta v programih silno »svobodna« iu »socialna«, v resnici pa sta največja zatiralca svobode, največja diktatorja, največja krvolokn in najbolj nesof.ialna. Oba sta polna obljub, pa na te obljube pozabita takoj po končanih Volitvah, takoj nato, ko sta se skopala na oblast. Slovensko delovno ljudstvo je te igre že vajeno. Zato se ne bo dalo preslepiti po pro-gramih, po obljubah in geslih. Slovensko delovno ljudstvo je krščansko in kar je krščansko, odklanja kapitalizem in marksizem pa naj prideta pod katerimkoli imenom in čeprav se prilizujeta pod imenom: »Zveze delovnega ljudstva«. Kultura Delo proti tuberkulozi. Glasilo narodno protituberkulozne lige. Št.. 1. Moramo priznati, da so pri nas boj zoper jetiko dokaj uspešno razvija. V Sloveniji imamo na široko razpredeno delovanje narodne protituberkulozne lige, ki z vsemi razpoložljivimi sredstvi vodi borbo zoper jetiko. Največje njeno delo so nedvomno protitttberkulozni dispanzerji, v katerih je bilo nam v lanskem letu Izvršenih preko 10.000 pregledov. Dispanserje imamo v Ljubljani, v Trbovljah, v Kranju, na Jesenicah, v Mariboru in v Celju. — Sedaj je narodna protituberkuloznn liga storila v boju zoper jetiko korak naprej — z izdajanjem lastnega glasila, ki bo — kot je tp iz prve številke razvidno — prinašalo poljudne znanstvene članke, vršilo propagando se izpopolnjevanje protijetične borbe, objavljala svoja poročila, opazovanja in dajalo nasvete. — Prva številka prinaša poleg poslanice, ki sta v letu 1932 919 ljudi. Radi izobrazile je priredila zveza v 115 krajih v lelu 1933 124 socialnih tečajev, ki se jih je udeležilo 2912 zaupnikov. Nizozemske krščanske strokovne organizacije ne ]x)znajo demagogije, temveč le praktič;io lelo za delavstvo. Vedo. da ui praktičnega dela, če se sanjari o razrednem boju. socialistični družbi ild. S svojim delom si pridobivajo le prijatelje! Za delavstvo skrbe vsestransko. Delajo za njegove pravice, obenem pa se trudijo za njegovo izobrazbo, zdravje in sii pri. zadevajo, pomagali v brezposelnosti. Ni čudno torej, če je nizozemsko delavstvo in nainešienstvo po večini pri njih včlanjeno. Država nidi to ujiošteva in zato odreja, da zaslopa nizozemsko delavstvo pri mednarodnih konferencah dela v Ženevi krščanski strokovničar (Serrarens), dočim pošiljajo d uge države v Ženevo le socialiste, Ujx>števajo. pa lo tudi krščanski strokovničarji ostalih držav in zato zaupajo Nizozemcem v Krščanski strokovni internacionali ki ima sedež tudi na Nizozemskem, vsa delovna me sta v predsedstvu internaoionale (Serrarens, tajnik' Amelink, blagajnik). jo napisala dr. Jordan Sto.jič in doc. dr. Ivan Matko topel poziv predsednika tin.še narodne protituberkulozne lige rlr. Jožeta Bohinjca: Pojdi na jKit..., dnlje so članki: dr. H. Neu-bauer: ic;a nam je treba v borbi proti tuberkulozi?; Mirko Jeršič: Praktično delo krajevnih protituberkuloznih liff: Občili zbor Narodne protituberkulozne litre; Poročilo o delovanju dispanzerjev proti tuberkuloznih lig v Dravski banovini; dr. Tontaž Furlan: Eno leto protituberkuloznega dispanzerja na Jesenicah, Naše lige. - List toplo priporočamo zlasti voditeljem delnvstva. kn.iti borba zoper jetiko je v prvi vrsti borbn za zdrav delavski rod. Rm. R Zoper kršitve nedeljskega počitka Komaj je posijalo toplo poni la dansko solnce, kotna, i je pričel o rl< lo v sezonskih obra. tih, že opazujemo, kako se-krši Gospodov dnn. To kršitev moramo označiti za dvojni greh. Predvsem je to greh proti Hogu in Cerkve, ki prepovedujeta delo v nedeljah in praznikih, v dritgič je to greh napram delavcem, katerim .•;<> po celotedenskem trdem delu ne da od poči tka. In vse to se vrši v času, ko vlada vsepovsod še vedno strašna brezposelnost, ko tisoči ne morejo dobiti dela. Poglejmo samo okoli novih stavb, knko željno in proseče stoje in opazujejo svoje zaposlene tovariše brezposelni delavci. In kakor v zn.smeh vsem tem .se krši delovni čas in krši nedeljski počitek. Vsn javna obla.st.vn opozarjamo na to in .jili prosimo, nnj uporabijo vso strogost zakonu za lo, da se preprečijo kršitve nedeljskega počitka. Proti dvojnemu zasluzkarstvu Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Belgradu je poslalo na kr vlado podstavko, v kateri prosi, naj se z zakonom uredi vprašanje dvojnega zaslužkarstva pri državnih in samoupravnih upokojencih . V vlogi pravi, naj se morebiti že s finančnim zakonom prepove in sankrijonira prepoved dvojnega zaslužkarstva pri državnih in samoupravnih upokojencih, in da nnj se lo načelo razširi tudi na privatne ujiokojenre. in da naj se sploh ukine pokojnina onim upokojencem, ki prejemajo nad 1000 l'in pokojnine in so v službi. ,a. Niti ne veš nc. ali se je že razbelila ali ne. gorje, če tnalo pozabiš nanjo! Puhne iz |x>sode, zacvrči, zašutni in se zakadi i» ognjišču iti če nisi koj poleg, ti vtegne zažgati kuhinjo tn hišo. Zagonetna jc kuha žgancev.. Kako ponižno ti nič zgodilo, še vsa siva je v notranjosti, kar tako verjameš ji na slep«, da ni več moka. Šele pri mešanju ji verjameš, da so to žganci in ne moka. Meso se vede prav po gosposko. Moško in razčeper-jeno plava po masti, v nos te ščegeče s finim vonjem, zaveda se, da je »za na gosposko mizo Ponižen in skromen je krompir in zmeraj nam je na roko. Napravi z njim, kar hočeš, zmeraj bo užiten, veliko prenese — in zares se moraš »potruditi«. da ca narediš neužitnega So jedila, ki se prav prijazno vedejo s teboj in I i nič ne nagajajo. Potrpežljivo fe čakajo, kdaj sc spomniš nanje in jih premešaš ali obrneš. So pa jedila, ki zahtevajo vso tvoio pozornost, ki si sama ne morejo nič pomagati, ki te potrebujejo ko dojenček. Venomer moraš stati pri njih, venomer jim prigovarjati, jih |x)kiišati, mešati, pa še niso zadovoljna, pa se ti še slednjič na mizi — porogljivo jTosmchtijejo s svojo iieokusnostjo, češ, »a« sem le!« Dobra kuha ie umetnost; dobra kuharica je rojena, to je že v krv i. kakor je sploh prirojena sleherna vrsta umetnosti Kuhati se sicer naučiš po raznih hišah in šolah, a če nimaš te umetnosti v krvi, bodo tvoji kuharski izdelki nekam »mrtvi«, omledtui, hladni, čeprav si ojiečeš jezik z njimi, dejali bi: brez -duše« bodo jedila — nikomur ne bodo šla v slast. Kuhati »z dušo« pa je nekaj, kar zalite-"a v se ta človek« CITATELJEM ZA NEDELJO Evharistija in Friderik Baraga Irenej Friderik Baraga, svetniški mož, naš blesteči vzor! Težko je najti slovenskega človeka, v katerem i bi se bil najplemenitejši idealizem tako visoko jhj I vzpel in dosegel tolika čuda, kakor jih je v Uaragi. i Zapustil je trebanjsko graščino, zapustil nevesto, odrekel se toplini družinskega življenja in je postal najprej duhovnik v domovini, kateri jc z živo iu s tiskano besedo sredi versko mrzle janzenistovsko-jožefinske dobe podajal Kristusovo miselnost in milost, potem pa je v ponošeni obleki v zadnjem razredu potniške jadrnice odšel v Ameriko in Indijancem okoli treh velikih jezer ob meji Kanade po. stal misijonar, narodni probuditelj, zavetnik in oče. V vsem severnem ozemlju Združenih držav ca takrat ni bilo bolj spoštovanega in ludi od drugo-vercev čislanega moža, kakor je bil naš Baraga. Velik je bil pred ljudmi, še večji je bil pred bogom, ker mu jc Bog bil vse; dal Bog, da bi Baraga poslal čimprej velik ludi pred Cerkvijo in dosegel čast oltarja! Evharistija je Baragi zanetila ogenj misijonske vneme; po Evliaristiji jc posvečeval svoje rojake, v Ameriki pa svoje duhovne otroke, bedne in prezi-ranc Indijance, in evropske priseljenec. Sv. Klenient Dvoiak jc z evliarisličnim Jezusom prenovil najprej Varšavo, potem je začel s presv. Evharistijo presna vi jat i, jx>življati in jjosvečevati tudi Dunaj. Med mladimi izobraženci, ki so j>olni božjega duha prišli iz Dvofakove sobe, jc bil tudi tedanji slovenski juri«! Friderik Baraga. Dne 20. januarja 1820 je zapisal v svoj dnevnik; »Po navodilih bi. Alfonza Ligvorijskega sem začel z obiskovanjem najsv. Zakramenta. Ne morem dojx>vedati, koliko tolažbe čutim |>ri tem.« Redno je šel vsak dan molit preti tabernakelj. Nekoč je bil tako pogreznjen v evharistično Skrivnost, da mu je berač nemoteno zamenjal klobuk s svojim; Baraga je tudi še potem ostal v cerkvi, šele poldanski zvon ga je ločil od božjega Prijatelja. Za svoj novomašni dan si je izbral oltar sv. Rešnjega Telesa v ljubljanski stolnici. Na obeh kaplanskili mestih, v Šmarliuu pri Kranju in v Metliki, jc ob preganjanju j:>redslojnikov in tovarišev pogumno ponavljal klic evharističnega Jezusa: »Pridite k meni vsi!« Postal je apostol in irpin pogostnejših sv. zakramentov, fiogoslnejšega sv. obhajila. Zdravi in bolni so si ga želeli za vodnika k evharistični mizi in k sv. popotnici. Evharistija mu je bila vzor iri pomoč pri duhovski vnetni, pri ajDOstolskem uboštvu in pri najtežji pokorščini. V svojem prelepem molitvemiku, v »Dušni paši«, je leta 18'iO s|K>štljivo, pa loplo in prisrčno izprego. voril o sv. maši, o sv. obhajilu in o Jezusovi navzočnosti v tabernaklju ler v vseh naslednjih izdajah Dušne paše« ponavljal jjo slovenskih družinah svoje evharistično vabilo. Ni sii dal miru, dokler tli v Metliki prevedel knjigo sv Alfonza Ligvorijskega >Obiskovanje Jezusa" Kristusa v presv. Rešujem Telesu«. Po tej knjigi je klical pred tabernakelj, pred sv. Hostijo. V uvodu knjige je zapisal zanj značilne stavke: »Pri obiskovanju jiresv. Rešnjega Telesa, v presveti druščini Jezusovi, boste prav spoznali, kako prazno je vse posvetno veselje; spoznali bosle, koliko je vredna np.ša duša, za katero je Jezus toliko storil in trpel, tukaj boste prav spoznali, kako neskončno velika je Jezusova ljubezen do nas, ubogih grešnikov, ker nas pri vsej naši nehvaležnosli in hudobiji vendarle ne zapusti in zavrže, ampak ljubeznivo čaka našega spreobrnjenja. Z eno besedo: v.obiskovaniu presv. Rešnjega Telesa najde vsaka duša največjih milosti, največjih pripomočkov za večno zveličanje iu največje oveseljenje.« Da bi širil kraljestvo evharisličnega Jezusa tudi med pogani, je Baraga odšel v ameriške inisijone. Tam si skoraj šliri desetletja ni dal tniru in počit-ka, marveč je delal iu trpel, potoval na mučnih krp-ljah iu se premražen vozil na pasjih saneh, bredel preko |x)lokov iu rek in se v smrtni nevarnosti vozil preko ogromnih jezer in deročih rečnih brzic da bi Jezusu pripeljal in ohranil duše Indijancev. Odrekel se je vsakemu alkoholu, katerega bi bil v tistih silno mrzlih deželah včasi, ko je bil ves premočen, bridko potreboval; odrekel se je vsaki mesni hrani, ki bi njegovemu izdelanemu in iztrpljenemu telesu bila lako potrebna; odrekel se je samemu sebi iu prav vsemu, kar ga ni naravnost vodilo k Bogu. Evharistični Jezus mu je v sv. maši in v obiskovanjih najsv. Zakramenta dajal luči, moči in tolažbe. Baraga je bil ves srečen, kadar je Indijancem |x>stavil novo cerkvico. Te njegove cerkvice so bile lesene, kakor naši skednji, in še strogi niso imele, da se jim je videlo ostrešje; vendar so Baragi bile najdražji kraji na zemlji, ker prihaja na njih oltarje Jezus v |x)dobi kruha in vina. Iz indijanskega Ma-nistika je pisal svojcem v Evropo: Blagoslovil sem jim najprej cerkev, |x>tem sem jim tnaševal in pridigal. Ne morem iropisati. kako sem bil ganjen in Bogu hvaležen pri tem cerkvenem opravilu. Misel, da na tem samotnem kraju, sredi jjragozda, kjer se je še pred kratkim razlegal krik divjakov in so se zlemu duhu opravljale poganske daritve, zdaj stoji ubog, a svet tempelj živega Boga, v katerem se ne. oniadeževaiK) Jagnje daruje nebeškemu Očetu: ta misel me je lako močno prevzela, da sem jokal od srčnega ganjenja in nisem mogel najti besed, da bi se bil Bogu zahvalil.« V Detroilu sc je prostovoljno ponudil, da bo pomagal previdevati bolne na koleri, četudi ob ved-ni nevarnosti, da se še sam okuži. Iz Evrope je vztrajno prosil in zbiral jiolrebščine za sv. mašo. Preden je nastopil nov misijon ob Veliki reki, je pisal sestri: »Daj za sv. maše in naj se darujejo sv. obhajila za dober uspeli lega novega misijonar« Ko je sredi gozdov pripravljal Indijance za prvo sv. obhajilo, ga ni bil nič manj srečen ko oni sami Pri maši je vpeljal tako lep red, da se je njegov naslednik v La Pointu, Slovenec o. Oton Skola, čudil, kako je neuke Indijance mogel naučili lako spoštljivega vedenja. Za evharistično daritev je sploh vse moralo biti kar najbolj izbrano Ko so se jx> indijanskem ozemlju začeli naseljevati beli rudarji, jim je Baraga neutrudno hodil maševal. Sam je večinoma moral nositi na hrbtu vse masne potrebščine, včasi po več dni daleč, jdo ne-izhojenih zametih in močvirjih;-pa sv. maša mu je bila vse več ko lastna zložnost. Krplje so ga večkrat do krvi žulile in se je v snegu risala krvava sled — sled Baragove neizčrpne ljubezni do presv. Evha-ristije. Ko je bil leta 1853 posvečen za škofa, je s prav istim veseljem hodil prevideval bolne Indijance. Za misijonsko cerkvico v Suger-Islandu je lastnoročno delal oltar, tabernakelj, oltarne stopnice in drugo; isto je tudi za druge cerkvice delal, četudi tega v dnevniku ne pove. Vse je storil, da bi Oosjiod v presv. Evharistiji imel kar najlepše. Ko ga je pa tako zelo spoštoval in ljubil! Med Slovenci, med Indijanci in med belimi ameriškimi priseljenci je naš svetniški Irenej Friderik Baraga jx> svetniško širil češčenje in ljubezen i do evharističnega Jezusa; naj se mu torej na II. ju. | goslovanskem evharističnem kongresu odkaže prav častno mesto! Dr. Fr. Jaklič. Čudno primtelhtvo Kot prav majhen, komaj nekaj teti nov star, rjavo tu sivkasto jiikičast klobčič volne je nekega dne pri-sj>ela uharica v našo hišo. Čez malo časa se je zaradi skrbne nege spremenila v lepo zastopnico svojega rodu. Zdelo se je, ko da je pozabila, da'je plica rojjarica, zakaj prav rada se je pajdašila s kokošmi. Med številnimi zastopniki kokošjega rodu pa je žive! tudi prav majhen, bolehav in kilav pe čez noč, sem ji dala košček mesa, saj sem vedela, da ni bila nikoli sita. Uharica je lepo mirno sedela v kletki in z enim očesom pomežikovala proti meni, češ, kaj me motiš? A čim je videla, da je padlo meso v kletko, je naglo kavsniila po njem. j A glejte, kaj je bilo to? Petelinček, toliko jx>- f grešani jielelinček je bil tu in je prav zaspano po. j molil giavico izpod perutnice. Te dve živalci, da počenil med obe kosmati nogi svoje čuvarice. Odslej sta bili obe živalci nerazdružljivi pri jateljici. Uharica se nii eelo nič več izpreletavala v bližnji gozd, kar je bilo za njeno ljubezen do svobode zares velika žrtev. Zal pa prijateljstvo ni (rajalo dolgo. Uharica se je bila polagoma spremenila v pravo pravcato roparteo. Kar prečešče si je sama poiskala svoj živež, dasi ga je dobivala otl nas, a njen lastni plen jii je bil bolj za slaščico, Seveda petelinček ni mogel razumeti le nove sle svoje prijateljice in uharica jc bila do dna užaljen^, ko se nekoč ni maral dotekniti miške, ki mu jo je nalašč zanj prinesla domov. Da bi mu bolje razložila, kako »sc taki stvari streže«, jc jiočasi in preudarno vpričo njega požirala miško, jo počasi cefrala in razkosa vala. Petelinčku se je pa vsa zadeva zmeraj bolj gabila, polagoma se je umikal in umaknil v kol in gledal uharico le bolj oddaleč. Odtlej, ko je pelclinček lako slabo presojal dobrodušnost svoje prijateljice, sta bila sprla. Sicer sta še sleherno noč skupno prenočevala v kletki, a to sta delala samo še iz navade. Uharica je bila bolj in bolj rojiarska jjtica. Zdaj se je že večkrat jirimerilo, da je ni bilo jx> ves dan domov in nekoč je sploh ni bilo več nazai Bržkone je bil njen roparski nagon preveč -.ileii in jo je primoral, da se je vrnila domov — v gozd. Pač pa smo zaslišali časih v mesečini prav blizu hiše tožeče in neprijetno doneče glasove uharice... Križani steber in mesto svetega Jakoba starejšega Vitko se dviga neki steber v krotko, s srebrno svetlobo ko zvezdnato nebo nadahnjeno temo. Ta svetloba ne izhaja iz pekočega južnega sonca. Tudi ne izvira iz ozračja, čislega ko kristal, ki čudovito meji meti nebom iu zemljo. Z zemlje se dviga njen duh strahotno megleno in prehaja v luč, polno tenkih praškov, da čiovek ne ve, kdaj in kako. Zemlja ko v bolesti čudovito napihuje svojo pa-rečo se kožo in njeno gorato telo ima bajno hrepeneče oblike. Gorovje, ki prehaja drug v drugega in je skrivljeno in vijugasto, človeka niti ne razveseli niti ga ne ostraši s svojo jasno, z lučjo ob-žarjenO okroglostjo ali razžaganosljo južnih jx>gorij. Ta severozahodna fiogorja nimajo le kostanjevih gozdov, ne le smrečja, ne le koruznih in žilnih njiv in vinogradniških ograd, ki jih jx>dpira granitno stebrovje. in ne le sadovnjakov in vrtov s sočivjenv v njih je nekaj ko vzdih, ki medli v meglenih kopretiali, ki toži ko klic galeba ali sokola ali krokarja; je nekaj, kar drhli v zateglem mukanju na paši kake rumene krave s čudovito velikim rogovjem ali v riganju osla, ki je slišali ko glas trombe. In kadar sonce z valovi luči pro-dre skozi oblake, tedaj je videti ko zmagovalec, ki zatira ta vzduh zemlje ko nekaj, kar je najbrž nevarno. ga podi pred seboj v tenčicah ko v brezno z morjem obdanega obzorja vendar ga ne otl-podi jx>]K)liioina. Zmeraj obvisi še nekaj v dalji, ki se sveti motno, težko iu nepredirno. Tu zveni sonce z nekim sladkobno toplim, bolestnim odme-vanjetn. Ljudje so občutili to dviganje razritih zetn-skih senc iti njih deževnih soparic tja gor — do nebes svojih hrepenenj. Polni nemira so šli v gore, ki jili obkrožajo in obdajajo, in so si nalomili granita in si z njim sezidali hiše. Svoje ceste in ulice so si na veliko in na debelo potlakovali z granitnimi ploščami. Njih skaloviti, težki hribi so jim zaprli pola do vzhodnih in južnovzhodnih narodov. Tudi njih reke s strmimi, globokimi prepadi in vodojtadi so ovirale njih promet. Tako so jx)Stali zaski ko Portugalci, ki so jim sorodni. Čuden notranji jx>jav je bil to, zakaj bili so mešano ljudstvo, živeče med usidranimi, obrtnimi Iberci in bojaželjnimi, vojaško izurjenimi, duševno na široko razmaknjenimi, strastnimi Kelli. Keltska nrav jih je tako prepojila, da se je plemenska posebnost Galicijev iznova izklesala. A ker so bili tako zaprti med svoja gorovja, so se jto strašnih bojih z Rimljani, Vandali, Suevi in roparskimi Normani bolj in bolj izoblikovali v ljudi, ki so svoje keltske lastnosti • manj izražali z vojaškimi, najemniškimi in potepuškinu jx>hodi, ko z verskim udejstvovanjem. Tako so poslali bojevniki za svojo vero in občudovanja vredni branitelji svoje dežele in svojih navad. Malo je kujDčijskega v njih, izvrstni poljedelci in upravniki so. Izredni še posebej v negi svojega verskega polja. Vse te čednosti so se združile z vedrini duhom za družabnost svojega bližnjega in s svojim bližnjim. Tako se je zgodilo, da je tudi njim zasijalo veliko sonce in jim dvigalo moči duha, iu so zato bolje ko vsi drugi obvarovali svoje ozke gorske prehode in delovali na daljave. Zgodilo se je že v četrtem stoletju in se je razcvelo v prvi cvet galiciške ljudske duše in mestne duše Jakobovega mesla. Dvoje imenitnih osebnosti je tu piodarila zemlja krščanstvu: cesarja Teo dozija in svetega papeža Damazija. ki je prav za prav ustanovil Vatikan. Oba sta bila zagrizena bojevnika^ bojih zoper Arijance. S sodelovanjem Pri. scilijana, Iretjega pomembnega moža Galicije in poznejšega škofa Avile. se je v istem stoletju, raz- telinček. Ker je moral petelinček sleherni dan je- i sta skupaj v eni in isti kletki? To pa že ne bo šlo, j rastla neka gnoslična struja preko deželnih meja. mati zdravilo, ki mu je navidezno dobro teknilo, je bil čisto krotek in domač. Preveč pa je bil slabo 1en, da bi bil mogel z drugimi kurami prenočevati na drevesih in prečkah. Sleherni večer smo ga dali v peliarček in ga zaprli v kurnik. Nekega večera je bilo vse narobe! Petelinčka ni bilo nikjer! Nič ni zaleglo, čeprav smo ga klicali in vabili na vso moč. Da vsaj uharico preskrbimo za preveč je nevarno! Oprezno sem segla z roko skozi vratica, a uharica je koi opazila, da hočem nekaj s petelinčkom. Besno je planila z mesom vred v kljunu naprej in k petelinčku in se postavila predenj. Na pol je razproslrla perutnice in jezno čavsnila s kljunom. Nisem si u|>ala, da bi ji vzela pelelinčka. Kakor je bilo videti, je bilo petelinčku navzlic nenavadnemu prostoru prav všeč. zadovoljno je celo Druga duhovna veličina te dežele je žarko prešinila vsa krščanska ljudstva Španije s takim ognjem, da so z a počel i križarsko vojno zoper polu-mesec islama. Prav v glavnem mestu tega skrajnega severozahoda Španije je na čudovit način našel njen škof telesne ostanke sv. apostola Jakoba starejšega, ki je v življenju spreobrnil veliko poganov. Sam svetnik je z raznimi, izrednimi svetlobnimi znaki pokazal, kje počivajo njegovi telesni ostanki. Tedaj so se zgodili oni čudeži, ki so jjovzročili prve velike zmage kristjanov zoper rnohamedance. Vse sosednje države so bile prevzete od galiciške verske iskrenosti. Izredno velik je bil duševni vpliv mesta Santiago. To duševno gibanje se je razširilo v vseh naslednjih stoletjih, zlasti še od dvanajstega stolelja dalje, preko meja Španije v daljave vseh krščanskih dežela. Nadškof Gelmirez je uvedel v Šjjaniji rimske cerkvene obrede in je tako zmagal napram gotskemu obredu vrhovne cerkve v Toledu. V tej dobi je postal sveti Jakob zaščitnik vsega polotoka. Njegov grob so obiskavali tako številni romarji ko greb svetih apostolov Petra in Pavla v Rimu. Mesto je zadobilo romansko lice. Neizmerno veliko duš vseh narodov je bilo tu potolaženili. Posebno ta dežela je prevzela provensalske navade in pesnitve, osvojila si jih je in vplivala z njimi na Kastilce. Ta cveioča doba, ki je bila najdaljša in čudežu jjodobna, je trajala stoletja, še celo dan. današnji se mesto preživlja z njo. V petnajstem stoletju se jc tu prav naravno započelo neko predprotestanlovsko, a vendar v katoliških mejah obstoječe gibanje, ki je stremelo po krščanski jx>globitvi s politično - demokratskimi smotri in je bilo naperjeno zopier omejeno mišljenje lako zvamh katoliških kraljev in njih naslednikov. — V devetnajstem stoletju se je ljudska duša radi boja zojier francoske vsiljivce pod Napoleonom nekani posebno f>ovzpela. To duhovno vstajenje je vplivalo do današnjih dni in je obnovilo življenje. Galiciško pesništvo in slikarslvo poganja še zmeraj nove kali. Univerza je lako zvana delavna univerza. Galicija je podarila Ameriki svoje najboljše moči in jih še danes daje. Galicijci so najboljši učitelji, upravni uradniki, stražniki, služinčad vsega polotoka. Čeprav Madrid tako jk> mačehovsko skrbi za to provinco, vendar je mimo Katalonije, Navarc in baskiških dežel najbolj skrbno obdelana, kar najbolje dokazujejo dobro ohranjene ceste po deželi. Seveda se drugi Španci posmelmjejo Galicijcem in najbolj je to izraženo v ustnih in tiskanih gali-cijskih dovtipih, kar je podobno smešenju nemškega »Mihelna«. A listi smehljaj, ki ga dovtipi vsebujejo, vzbuja ljubezen, tiho ljubezen za prislne, če. prav večkral precej »purgarske« reči. To ljudstvo s svojim granitnim mestom hodi granitna pota. In ko sem videl katedralo, to čudovito delo galicijske ljubezni in vere, ki je tudi iz granita, nezdrobljivega granita, tedaj se mi je zazdelo, da nosi sleber z železnimi svodi skrivnost galicijskega življenja zato, ker je postal steber. Nalahno, krotko se dviga v milo, s srebrnkasto | lučjo ko zvezdnato nebo nadahnjeno lemo. Večkral , je ta temina tudi nebeško-zlata; še večkrat mrko J nabuhnjena, težka in strahotna ko vzdušje, ki se oblači nad duševnimi prepadi. In na tej, v duhu zmeraj pričujoči globini, temelji steber. Štirioglat podstavek ga drži v objemu; obroč ga obkroža. Hoče se vrtinčiti in dvigati. A tedaj ga zaloti usoda. Ne more se dvigniti sam v svoji krasoti, da bi bil krog in krog okrogel in svoboden, kot so njegovi kraljevski jonski in korintski bratje iz davne Grške; na levi in na desni stoji ob njem ojjora ko dve steni. Tudi la opora ni sama zase, marveč ie le stranica četverokotnega stebra in polokroglo vzbočetio truplo stebra je prirastel nanj. Druga polovica njegovega bivanja se mu boči na hrbtu in ob njem se jx> bralovsko stiska vanj drugi par jx)lovičnih stebrov. Členi so iti tvorijo skupno s stebrom novo združeno celoto Ko sem ga videl, kako se krotko iu vdano in močno dviga v trdoti svoje hrbtenice, tedaj se je Ijubko-nežno povzpenjanje njegovega vstajenja in nastajanja spremenilo v tibo-zvenečo pesem: »Nihče ne more sam živeli. Ali veš, o človek, ki hodiš vsepovsod svobodno okrog in hitiš preko najbolj daljnih dežela in morij, kaj le bo prevzelo že prihodnji trenutek in te napolnilo in te zavedlo, da boš brezsrčen, zakrknjen, da boš hlepel po oblasti ali pa jx> ljubezni? Od nekoga bo prišlo, ki te hoče zasužnjiti. Ali veš, kaj le bo v Kulturni ob zornih Dr. P—ar: Dokumenti slovenske politične miselnosti po vojni t. 1866. (Dalje.) 5. Na mestu je, da sc spomnimo predloga, ki smo ga doslovno navedli takoj v začetku naših dokumentov. ko strto naglasih veliko skrb goriških Slovencev za svojo mejo proti Italiji, kakršno je razodel v Bleiweisovih Novicah 22. avgusta dopisnik s svojim vprašanjem »Soča ali Taljament?«, napisanem prav ob datumu sklenjenega začasnega premirja dne 12., oziroma 13. avgusta. Poginoma se pa vjema r onim predlogom, ki ga jc stavil slovenskim goriškim |x>- i slancetn člankar iz Goriškega v »Slovencu« 27. okto- i bra 1805 po beneškem plebiscitu v dobri veri. da j še ni vse zamujeno«. Naglasa namreč, da naj bi | se zamenjalo (»oboi«) prebivalstvo Italijan, i ske narodnosti z beneškimi Slovenci, in sicer na le molj v čistega in pravičnega narodnostnega načela, Itakrsfirga je tedaj v svetu učila s Francijo vred uprav Mazzini-Cavoiir-Garibaltlinska Italija, ustvarila na zapadli narodno-politična meja med Italijo in : Avstrijo, člankar namreč pravi: Ne -amo laškej j vladi, tertiuč tudi našej bil bi la o bat v veliko korist. Državna meja proli talijanskemu kraljestvu bila bi j poleni naravniša, kakor je sedaj med Goriškim iu Benečijo; kajti tekla bi ob Zdobi do izliva Nadiže. in ob lej tlo Starega mesta (Čevdada), od kterega naprej pa bi 11 a r o d 11 a m e j a o b e n c 111 tndi I kol državna služili imela. Laška vlada | dobila bi s lem obsegom k njej hrepeneče rojake |~>o krvi in jeziku in za ono peščico Lahov, kteri bi še »stali pod goriško grofijo, ne bi vredno bilo nikdar i ni- velike vojslvc začeti. V miru in spravi bi iiotciii ' lehko živeli se sosednimi Lahi. Naša vlada znebila I : se od ene plati s lotim obolotn v svojo veliko korist zopet nekaj nepokojnih |X)dložnikov; od druge (plati) dobila bi pa zveste in vdane pOdložnike, beneške Slovence.« In kako se jc glasilo geslo«, ki ga je v »Novi. cah« 22. avgusta lako ostro naglasil dopisnik članka »Soča ali Taljament?« Tako: »Naj svitli cesar jx)d imenom Benečije ne manj, ampak več ko more tistih elementov odda, kteri so bili vzrok dosedanjih homatij. Česar nii želimo in potrebujemo, je ljubi mir sploh in zlasti z našimi sosedi. Da bi bil Taljament za Avstrijo in njej zveste Primorce usode pol 11 a meja, tega sem tako preverjen, da bi se ker se že Lahi na princip narodnosti opirajo — |jo narodnosti meja potegnila, namreč otl morja do železniškega tnosla med goriško jioslajo iu Ločc-nigom Soča, potlej pa podnožje slovenskih Brd otl Ločeniga čez Kornrin tlo Nadiže pri Čividadu, potlej na gori proti se ver ju Nadiža mejo dela. Po tem takem bi spati lo |wxl nas nekaj benečansko-sloveii-skih far in meja bi ne bila tako nerodna kol sedaj, ko imamo brž za Tininom mejo in |>rav čuden be-nečanski kol. Zgubila bi pa vsled lake razdelitve se ve tla vse ilirske l.ahe razun listih, ki so na levem kraji Soče v inestu Gorici in v nekdanjem beticčanskem okraji do morja.« Po sirogem narodnostnem načelu, veljavnem lako za Slovence kakor Italijane, povsem pravilno in pravično, pa tudi za daljnji razvoj na slovenski zapadnj meji odločilno stališče, če bi se bila že tedaj na lem temelju dobila prava narodno-politična državna meja. ne bilo bi v laki ineri do-*lo pozneje do ostrih narodnih nasprotij iu sporov, kakršni so se razvili v teku desetletij, tie bi morda prišlo tlo tiste sovražnosti, ki jc noti Avstrijo vladala meti Italijani in Slovani na avstrijski jugozapadni meji, ne bi bilo morda ludi lakih težkih sovražnih dejanj proti Slovanom po svetovni vojni, če bi sploh bili prišli — pod Italijo! In kakor se je bridko maščevalo nad Avstrijo samo, da ni poslušala nasvetov in prošnja zvestih svoiih slovenskih ^traž-ir- jev, naj bi iz svoje oblasti izločila čim največ tujerodnega, nemirnega in nezanesljivega obmejnega t 1 življa. lako se utegne ketlaj — in 111 o r ti a čas I j 11 i več tako daleč! — še prav bridko po-I kesati Italija, da ni po razbitju Avstrije poslušala j svarilnih glasov najboljših svojih sinov, političnih | dalekovidcev okrog politika in zgodovinarja Salve. minija, naj bi se sporazumela s Slovani na oboje-■ stransko pravični |xxllagi mimo londonskega pakta iz leta 1015, ler izvršila proti nemški nevarnost i v bistvu prav to, kar so Avslriji svetovali proti Italiji leta 1860 njeni najboljši obmejni stražarji; storila pa sama iz svoje lastne s a 111 o o h r a 11 i 111 e cl a 1 e k o v i d 11 o s I i in po-litičuo-nacionaliie razboritosti v korisl resnične svoje , varnosti, trajnega miru in blagostanja, lo pa v naj. 1 tesnejši zvezi z južnimi S1 o v a 11 i prav I v duhu Mazzini-Nitti-Salveminijeve svobodoljubne zamisli . Je-li, lako se danes vprašujemo, prineslo ' lo, kar si je Italija pridobila čez pravično mejo narodnostnega načela po novembru 1018, one resnične , življenjske koristi, o katerih je toliko sanjala in pri- j čakovala tudi na naš račun? Razvoj evropskih : dogodkov potrjuje, tla so krivo sodili in ravnali vsi. | j ki so preprečili smer Salvemini-Nittijeve politike in j da so imeli prav tisli, ki so hoteli, naj bi se Italija \ končno odpovedala usodnemu »londonskemu paktu j in v novi politični konstelaciji po zlomu Avstrije I pristala na Wilsonovo načelo v vsej celoli glede južnih Slovanov, sklenila z mlado Jugoslavijo carinsko iti kulturno-politično unijo za najboljšo obrambo proti pritisku izza Brennerja in nevarnosti i izza •— Karavank. »Toda slepota ni lasi nikoli držav, nikov samo ene države, le politikov enega naroda.« Ob pogledu na sedanje politične razmere v Evropi pa je možno presoditi vso dalekozornosl | slovenskega političnega misleca, ki je lela 1868 v »Slovenskem Narodu« (»Naša prihodnost., iti Prihodnost slovenske zemlje«) opozoril na veliko nevarnost za Slovence, če bi kdaj morali izbirati med Veliko Italijo in Veliko Nemčijo ali pa 1 združitvijo z vzhodnimi svojimi sosedi, tiaglašajoč, i d.i bi 73 Slovence in niihove vzhodne sosede bilo !e v veliko korisl, če bi bile združene slovenske de-< žele »sredinja, ktera bo vezala slovanski vzhod z romanskim z a p a -d o 111« tvorile »most, čez k I e r e g a bo. do hodili 11 a r a v i n i pridelki vzhoda 11 a romanski z a p a d i 11 nasprotno o b r 111 i j s k i izdelki iz z a p a d a 11 a vzhod«. In sicer zalo, ker »ne bi moglo bili koristno, ko bi Prus na leni naravnem mostu in;d zapadom in vzhodom mostnino in col-nino pobiral«, pač pa bi bilo le želeti, tla bi »slovenska zemlja b r a 11 i 1 a • 111 a g j a r s k i in hrvaški narod proti p t u j č e v a n j u«. Zakaj, »če ne b o il e slovenski narod, ne bosta mogla ludi I a dva naroda vstavljati 11 i I i nemškega 11 i I i italijanskega življa«. Kako veleaktualne besede še danes! Kako bistrovidne in resnične — prav danes tudi te: »To namreč dobro ume Nemec kakor Italijan, zatorej si ludi oba 7. vsemi silami prizadevala, tla bi spodkopala in uničila stražnika slovenskega.« Kakor klic iz sedanjosti pa so zaključne besede; »Zadnji čas je tedaj, da se narodi na v z h o d 11 p o r a z 11 tn e j o i 11 v hranilno zvezo stopijo proli navalom roma. u o - g e r 111 a n s k i ni. čc sc narodi na vzhodu z e d i 11 i j o , ni se jim ničesar bati, kajti naroda, romanski i 11 germanski, 11 i 111 a t a seboj več one vezi, kakoršua jima jc bila srednjega veka: ideja katoličan siva; da, celo v prepiru sta si med seboj, kar narodom na vzhodu gotovo ne more škodovati po latinskem prigovoru: duobus iitiganti-bus terlius gaudet! (kjer se dva pravilata. smeje se tretji).« Dve leti po vojni leta 1866 in dve leli preti nemško-francosko vojno, ko je Bisniarck Franciji diktiral svoj težki mir in postane Bisinarckova Nemčija pod pruskim vodstvom v Evropi politlčiv činilelj prvega reda. .! S leni je bislroviduost slovenskega misicca dovolj nc označena. (Dalje.) prihodnji minuti tako zmedlo, da ti bo, ko da vsr- r kavaš soke kake korenine, ki razprostira svoje iz- j rastke po brezmejnih globinah src drugih ljudi ali po globinah tvoje domovine! Že stoletja prihajajo k meni romarji Katoliškega krščanstva vsega sveta. I Njih pogledi so obviseli na meni in njih notranji drget je ko duhovi strašil ob mojem trupu. V njih pogledih je bil odsev njihovega hrepenenja, s katerim je njih duša stremela iz globin po luči od- j rešenja. Ko so ti ljudje, ki so prinomali iz daljnih krajev, stali tako pred menoj iu me ogledovali, so bili prikovani na daljo, na svojo domovino in dvignili so se iz svojih pozemskih spon, ko jaz iz tal. Ali ne občutiš tudi ti, kje koreniniš s svojim telesom? Ali te ne bo vse težilo tja, kar te je rodilo, in ie dvigalo tja, kar te nosi v nebo? Ali veš, da moraš najprej sam k sebi priti domov, preden dospeš do občestva vseh ljudi in plemen in z njimi do Boga? Poglej me! Kako se vzpenjam potrpežljivo in krotko samo kot del, kot člen stebrišča! Rad bi se zgenil, pa se ne morem. Granitno breme teži na meni ko železo. Trpim, ker sem razcepljen, rad bi bil prost, pa sem vklenjen. Dvigam se ko sleblo in moj cvet je glava, vsa obdana s podobami pozemskih strasti, izrednih živali in rastlin, izredno napetih in vzdihujočih človeških obrazov. Moja glava je vsa ovita; bolijo me grehote in upanja. A tudi tega ne dvigam svobodno; s tem nosim obok, vzvišen in visok obok, polil somrakov, ki skozi vse letne čase oklepa živ. Ijenje zemlje. Pa poglej, kako je navzlic vsemu na meni vse jasno in lepo in lahko. V lem Ijudslvu, ki tu živi, in v tem njegovem lemplju je spojeno vse na listi način, kakor je bil združen s križem Kristus, Sin v troedinein Bogu. Tako grozna ie bila Zveličarjeva žrtev, da se je do dna pretresla vsa prircda. A njegov smehljaj križa je razsvetlil 0110 jx>t, ki rešuje, in nas, ki smo lako navezani na zemljo, pribije v nebesa, našo skupno domovino. Jaz sem križani steber. Pojdi okrog in vsi tnoji bratje ti bodo pričali o sreči, ki je luč nad brezdni nesreče!« šel sem krog stebrov, ki stojijo tesno drug pri drugem. Visoki nos s triforiji srednje ladje in križnim svodom stranskih ladij nosijo ti stebri in tvorijo latinski križ s temi, ko za večne čase napravljenimi granitnimi kamni, ki sc blestijo v temnih zrncih Nad sečiščem, ondi, kjer počiva Odre-šenikova glava na prečniku križa, se srebrno dviga v bogastvu vsega, kar premore zemlja, glavni oltar nad grobom apostola, ki je tudi iz srebra in še iz iašpe in alabaslra, V neki vdolbini nad oltarjem kraljuje apostolova soha, vsa v srebru, zlatu in dragocenih kamnih. Ta glavna kapela je skoraj preoblečeno baročna in se zdi, ko lice človeka, ki od notranje vzhičenosii in veselja ne ve, ne kod nc kam, da obvlada breme telesa. A krog in krog stojijo križani stebri v molčeči preprostosti. Oni sprejemajo vase vso baročno ljubkost, vso baročno vijugasto in zavito zveričenje in ga z veliko potezo prenašajo v sfx>ne Onega, ki s svojim križevim potoin veže zemljo z nebesi. Molk Odmora jc bilo koucc. 'Profesorja šc zuie-iwj ni bilo. Seveda je bil v razredu tak hrup, tla je vse bučalo in pokalo. Nagujivček Tone je poskočil na klop iin začel kričati, kakor vpijejo pred cirkusi na semnjih: »Gospe in gospodje, tu vidite gorogoro, najčudovitejšo opico sveta. Ta opica zua tako visoko skočiti, da pogine v zraku od lakote in nam je potom treba druge opice za predstavo!« Smeh in grohot. »Gospe in gospodje! Tu vidite neznansko kačo vclikanko-miptiaplio, ki meri od glave do repa dvajset metrov, od repa do glave j>a trideset metrov, skupaj petdeset metrov — v sredi pa je menda še bolj debela!« Grohot in ropot in vrisk. »Tu vidite, drage gosjje in mili moji go-s|«)dje, ja-guarju in ne-guarja in papi-go in \nami-go in kakaš-tija in kakaš-nijo!« »Bravo, iizborno, le naprej!« »Gospe in gospodje, tu vidite žirafo, šin-šijo, ki ima tako dolg vrat, da mora imeti krog vratu mostovž, sicer bi se ji z.vrtelo v glavi od saiine visočine!« Razred je kar tulil od smeha. »Preprost človek se čudi, strokovnjak se muaa, znanstveniku tečejo solze po licu in celo najvišja gospoda mora reči prekras-no!« »Zdaj pa še govor ob grobu!« Naš profesor jo namreč pred nekaj dnevi govoril na jiokopališču. Takoj sc je Nagajiv-čev Tone strumno prctcguil in si nateknil naočnike iz navadno žice nu nos. Nato je bil ves, žalosten in začel Škropiti vodo iz Kozarca po klopeh. In koj je začel govoriti prav z glasom našega profesorja: »Predragi pokrepci! Zdojimo oib krojni moša, o gaterem bi z vzo bravico laligo regli, da je bil rojen, da je živel in da je umeri. Ni jih doz ti med nami, gi bi kaj dacega laligo trdili o zebi. Žagaj, če bi do laligo regli. bi še živeli, če bi pa še živeli, bi tega nc bi mogli več reči. Zado, predragi, dajmo...« J _ Zdrznil se jc. Že nekaj časa je bilo vse tiho. Kaj pa je? Vsi obrazi njegovih poslušalcev so bili plašni. Sa j vendar ni bil govor resnično ob grobu ... Tedaj se je ozrl iu se zgrozil. Pri vratih je stal profesor. Že nekaj času je bil ondi. Bil jo bledega obraza ko mrlič. Njegove poteze «0 izražale trpko bolečino vseli let poučevanja. Ves razred je bil otrpel. Prešle so minute. Nagajiv ekovegii Toneta je bilo strah in groza na katedru. Plaho bi se bil rad izmuznil v klop. A čim je pogledal profesorju v obraz, ki je bil tako bolesten, se ni mogel premakniti. Niti zgeniti se ni mogel. Morila se jo domislil, da učitelji le niso samo sovražniki, da so tudi ljudje, ki trpijo in občutijo bolečino. I)n so njih napake take ko naše. Da jili učenci nc razumemo. Ne morem leči, du bi bili mi učenci tedaj j tako mislili, lake stvari se pojasnijo človeku ! kesnejc, čez. dolgu leta. Podzavestno smo obču-| tili čl o vek a -p rofeso r j a. Zavedali pa smo se do dna, ila nas je bilo strah. In strah se je spreminjal v grozoto, ko so minevale in potekale minute, pa je še zmeraj ! vse molčalo. Srca so nam utripala ko kladiva, nekako zasopli in upehani smo bili. Vem. dokler bomo živeli, nikoli ne bo nihče izmed nas po-zabil te ure V šoli. Nihče nc bo pozabil, kako se je profesor počasi obrnil, prijel za kljuko in izginil ko pri-i kazen. Kako smo se počasi ozrli drug v drugega, kako jc Tone prihuljeno zlezel v svojo klop. Kako so mu naočniki zdrknili na t In in : sem jih jaz pobral. Molče smo odšli domov. Nikoli se nismo ; pogovarjali o tej uri. Vselej, kadar bi bil kdo rad zinil besedico o tem, je zagledal mrliški ob raz profesorja. Ko sem zadnjič brskal po j mojih predalih, sem videl tudi oine naočnike iz ; žice. Skozi njih prazne luknje je brezsrčno ; zrlo usodno nesporazum Ijenje naših šol. ko so si učenci jn učitelji ko tujci. F. Miiller. Šport Prva pomoč pri športnih nezgodah Število nezgod in poškodb, ki nastopajo v zvezi s športnim udejstvovanjeni, se je v zadnjih letih zelo povečalo. Če pomislimo na ogromen prirastek aktivnih športnikov, postane to samo po sebi um-Ijivo. Izključeno jih je popolnoma odpraviti. V športu je potrebno, da vsak posameznik vloži vse svoje moči v boj in da drzno skuša zmagati. To sproščenje vseh sit napravlja šport pri mladini prav tako priljubljen. Ce pa nastopi kdaj kaka jKiškodba, bi moral vsak sportui.k vedeti, kaj mora napraviti v prvem trenutku, da očuva sebe ali svojega tovariša pred hujšimi poškodbami. Kdor gre v gore, bodisi poleti na več ali manj nevarne ture, ali pa pozimi na dilcah, se lahko brez lastne krivde rani. Plavač ali veslač lahko pride v nevarnost utonitve ali pa je priča slednjega. Če morejo tukaj takoj nuditi prvo poinoč, če vedo športniki kako se obvezujejo rane, če so v 6tanu ustaviti krvavitve, če znajo uporabljati umetno dihanje, ali če vedo, kaj je treba napraviti v prvem trenutku eolnčarice ali zmrznjenja, si zamorejo pridobiti velike zasluge za šport kot samarijanci. Vendar ni potrebno, da so nezgode vedno tako težke narave. Pojavijo se lahko pezdirjj v očeh, lažje opekline, ranjene noge, onemoglost ter zahtevajo protiukrepov. Dr. Aleksander Hartvvich, specialist za ortopedsko kirargijo na Dunaju in referent za zdravstvena vprašanja pri glavni avstrijski zvezi za telesno kulturo, je napisal knjižico: Prva pomoč pri športnih nezgodah in poškodbah, ki jo posvečuje športni mladini Avstrije. Mala knjižica se ne prodaja, ampak se brezplačno razdeljuje; že samo s tem je jasno označena njena tendenca. V naslednjem hočemo podati nekaj primerov iz te odlične knjižice našim športnim čitateljem. VOLK Pri daljših pohodih, tekih na dolge razdalje ali pri jahanju, se lahko vname na notranji strani beder koža. Če ni možnosti vnetih delov že pri prvih pojavih zdraviti ali pa če ee to zamudi, se utegnejo izcimiti iz tega zelo mučue bolečine, ki onemogočijo lahko za dalje časa vsako športno udejatvovanjc. Najboljše sredstvo je mazanje s kakim mazilom ali še boljše z jelenjim lojem. Ako je poškodba že v razvitem stanju, i.niaiiio za lo preprosto, toda učinkovito sredstvo. Napravi se takole: S pomočjo obliža ee prilepi na vneta mesta pergamentni papir, pri čemer se mora paziti na to, da je papir večji kot pp vnelo mesto, če se poškodovano kožo najprej Še napudra ali (slabše) namaže s kakim mazilom se more ji to, tako enostavno obvezo, v posta v iti zopet popolno sposobnost. UMETNO DIHANJE Najpogosteje se uporablja umetno dihanje pri Utopljencih. V lakih slučajih se mora iz telesa najprej odstranili popila voda. Zato se položi ponesrečenega preko kolena, (ako, da visita glava in truplo navzdol, obenem se ga tolče močno po hrbtu. Usta in grlo se mu morala nato obrisati. Nadalje se je ravnali |>o tem, ali je navzoč samo eden rešMeli ali nn več. Rešitelj si mora biti na jasnem, da je treba uvaževati vedno dvoje: Prvič: Dihalna pota morajo biti vedno prosta; torej ne , sme jezik, ki je pri ljudeh v globoki nezavesti 1 vedno ohromljen, pokrivati dihalno cev. Drugič: Prsni koš se mora ritmično stiskati in razširjevati. AJio je samo en rešitelj, mora ta s pri mer no lego ponesrečenega spraviti jezik z dihalne cevi in se mora in sme baviti samo s prsnim košem. To se napravi s tem, da se ponesrečenca položi na hrbet ravno. Jezik se potegne ven in se priveže z robcem ali s čim stičnim na brado (zelo važno!) Sedaj se poklekne za glavo ponesrečenega in prime z obema rokama za komolce ter jih "potegne v loku navzven in navzgor, dokler se roki ne dotikata (vdihi). Nato se komolci po isti poti zopet spuščajo in — previdno — pritisnejo ob prsni koš (izdihanjel). Mnogo boljšo je sOveda, če je več rešiteljev, najboljše, če so štirje. V tem slučaju prevzame eden skrb za jezik; pri tem jezika ui keba privezati, ampak zadostuje, če se sj>odnjo čeljust pri bradi porine naprej. Drugi rešitelj kleči preko trebuha ponesrečenca in stiska ritmično prsni koš od spodaj navzgor. Ostala dvu morata biti pri glavi pacienta in prevzameta vsak eno roko, s katero delata že omenjeno dihalno vajo. Ker imata poslednja dva veliko napornejše delo. se priporoča, da se vloge vsakih pet lhinul menjajo. Važno je, da se kretnje vrše ritmično in v taktu, brez hitenja, tako, da se napravi v teku ene minute približno 15 kretenj navzgor in ravno toliko navzdol. RANJENE NOGE K pogostim športnim uezgodam ti.- prideva ludi ranjenje nog, pod čemer se razumeva ogiiljc-nje, mehurji in vraičeni nohti. Vsak izkušen športnik ve, kako važno je, take pojave zabraniti ali pa jih vsa.j od vsega početka pravilno zdraviti. Univerzalni lek je obliž. Brž, ko se na kakem mostu noge čuti bolečine ali če obolelo meslo peče, naj se takoj, brez oklevanja, prilepi jireko obolelega mesla nekoliko obližev. Ce pa pride kljub temu do tvorenja mehurjev, potem je ta način zdravljenja samo prehoden, kajti mehurji rabijo več skrbnosti. Zadostuje, da se ua mestu, kjer se je napravil mehur, prebode koža z Izžarjono iglo, tako. da voda izteče in da se dvignjena koža zopet prilepi na podlago. Čez to se, kakor prej, prilepi zopet ijekaj obližev. Če pa je privzdignjena koža že raztrgana tako. da nastane odprta in mokra rana, naj se ne prelepi več obližev. Ranjeno meslo se mora posuli s praškom (Dermatol. Airol, Xero-form, Vaselonoform). Nato se |>oloži na lo košček gaze (obveze) in šele preko tega se prelepi obliž. Zalibog teh stvari navadno nimamo pri prvi pomoči pri roki. Odlično nam služi v tem primeru brzoovoj Hansaplast. Kol pomožno eredslvo je dober tudi kos čistega platna, na katerega damo, kakor grah veliko jodove maže (najboljši Jodex), in sicer tako, da pride maža na ranjeno mesto. Vse se nato z oliližein pritrdi. Pri vraSčenih nohtih si ludi lahko pomagamo z obližeai tako. da se obliž tako pritrdi, da dvignemo ranjeni noht od korenine nohtu in nato na podplat. Pod noht vložimo košček vnle ali čisto volneno krpico 1 ef. Kurenčhuva Neška ma tud beseda Glih dva kuvača sta m un mesec ustala ud gespudinstva. Kene, februar ma sam osemindvajset, al pu jugo-sluvansk: dvujset osem dni. Veste, keder ma mesec enantrideset dni, m punavad zmeri kej mejnenga zmanka. Če ma j>a trideset dni, gre AV\ pa glih za glih. V Vide, tu je za gc. rtM/ sŽ^mk- spudinslvu hedu naro- v* V "Ai t'en' Jes' na vem' kdu »^Cl je biu tak bimbo, de je te mesce tku uštimu, de tiisa za nkainer. Jest inislem, de list, ke je mesce tku čudu razdelil, gvišn ni znou dober raj tat, al je mou pa usega zadost, de mu je blu use glih, kuku doug je kašn mesec, ke mu ni blu glih Ireba čakat na tiste kraj-cerje, koker dušam u vicah ua udrešenje. Kerv. dva mesca nista glih douga, |x>l nej s pa ena ge-spudina tku razdeli, de bo zmeri lohka vn pršla. Tu ja ni mtigoče, sej nisma cuprnce. A b na tiaredu olika saj eneh šest februarju na let? Kuku b nam btilšem puluvicam držauneh uradnku pron pršiti, on bi jsa lud na mou zavle lega nubene škode. Cc b biu kašn kandidat tku brili len. de b nam Ikula na kašnem shode ublubu, de bc. delu na tu, dc se uja mesci primeril skrajšal, tu b isi uradnki drl za nim. In nemil samimi b tu lud prou pršlu, če b biu zvolen. Sej sa lud puslanci plačan na mesec. Tu pa lise sorle skup naklubeštraja, de ni spred in zad nč, pol pa še tistga na nardeja, kar ublubja. Scer s.i pa /c zdauni guvorl. de uja mesce neki prcštimal tko de jli bo saj trinajst na let. Mai l> liani blu že puiuagan. čc prou ne velik. Noja, tekal sin bla še kuharca in ledek pa frej. tekal se uisin dosl brigala za mesce, nej b bli kratk al dougi, ke sni mcla košla in kvartir frej. Pa še kašn Iringelt sni učaseh ujagala, čc sm kašninu goste prštiinala mai veči perejon. Al dons sa pa druh časi. Dons se pa mesci zmeri die ulečeja, kokr pa gnar. Jesl na vem, za kua s tem mescem tku douli mečkaja. ke b bli lohka ajns cvaj ferlik. Ne sam trinajst, šterndvejsl na let b jli že lohka u tem čas naredi. Pa zdej sa na tu kar puzabil in pesleja pratka prgmah, nejbo že koker če. Trinajst mescu sa naredi, ja, ampak sam za kašne derehtarje in druga viši ges|x>da, ke ma že tku usega preveč, pol jin pa še en mesec puvrh ualužeja, ke že tku na veja, kam b z gnarjem. Na nas snimakc pa kar puzabja, kokr de b srumaku na blu na svcl. A je tu kašna pravica? Edn z belam edn pa s psam. No, pa kaj b jamrala? Sej nč na pumaga. Tistem, ke maja ta reč u rok, gre pr enmu ušes not, l>r drugmu pa vn. Jesl sm tla prouzaprou sam puvedal, dc sla m lelas mesca lebruarja s|x-i ua guspudinstva dva kuvača čez listala in nisem vedla, kuku b jli bi pameten ubrnila, dv b več zalegla H sreč sm se spounla, de bo čez dva dni pesina nedela. No, pa sin rekla mojmu može. ke je prsi.u upoune dam: - i i, kua čin nardit? Dva kuvača sla in la mesec čez listala. A b ua blu pameten, če b ili za pestna nedela pršparala? Sej bo že puju-tršnem.* Veste, jest sin puštena bulša puluvica in nečem nč za hrlitam mojga niuža ukreni. »Kua pa inisleš, de b uaredla |>esiiiu nedela? A niisleš de b sla kani na izlet? Veš, z dvema kuvačama se na more dost šari.* ^Veš kua. Dol na Dulenjnska cesta h Jelačin u štarija ])ejva, pa se uva dobr mcla. Še ka-tta luštna družba bova tam dubla.« »A s prsmujena? Z dvem kuvačem u štarija!« Za kua pa ne? Jest mani že use zrajtan. Pu, glej, en liter cvička kušta dvanajst dinarju, spe-houka pa krofi sa pa pu dva dinarja. Asln, spila uva lohka cu ceu liter vina. |>a usak en krol pa ena špehouka uva lohka sucdla, pa bo znesl glih dva kuvača. Pa uva saj vedla, de je j^eslna nedela. « »Astn, gut. Uva pa šla. •No, iu pesina nedela j>u kusil sva ja pa ubrala preke Jelačin. Kar uaraunast čez Goluc sva ja inahnla. Dan je bil iku lep, de sva še cinglčke pu pot naberaln. Klimi stopva u salon, |ia žc moj mož zagleda pr en miz pr (erklčke cuga sojfia prjatla, ke je uradnk ua roluž. »No, kuku se jia kej maš?« ga je moj mož ugu-vuru. Ke je lud mene predstavil, sva se j>a h negai* miz usedla. •I ku, Iku. Zajfa peglamo, pa s tem salamcju-skem vulitvani mama tulk za upraul, de sina že usi matast. Sam Buli ve, kdu se je /mislil te nauniiie vuliune imenike? Kerga veseli, nej vol, kermu se na lub, nej pa |x-sli. Zdej sam list žiher volja, ker dauke plačujeja. Za lx>žja vola, berači ja na morja dauku plačval, če nč nimaja. Ldc sa pa glih tku in kašnga pamelenga zastopnka, de b jm skusu križe in težave lajšat, še bi potreben, koker bugatini, ke s znaja sami jMiinagat in s lud putnagaja.« Tkula je puvedu prjatu ud mojga niuža. In Buli vc, kua b ,e use pu\'cdu, če b mu jesl u beseda na segla: Prou mate, gespud. Jest tud tku praum. Za kua mama pa borza dela, al kok se prau tistmu urade, ke brezposelnem službe kumeudera? Pa cupring-arc mama tud zadost u Jblan. Tam nej b se priglasil list gespude, ke b se rad budil u Belgrad špelerat. Tam uej b pusti zapisat, ki stanujeja, kulk sa slar iil pa če inaja koze staulene. Pol pa. kua use znaja. Kulk sa štederal, Iu je postranska reč. ke ni še gvi -n, čc (ud znaja tist, kar sa štederal. Jest na štederamc nč na dam. Nahter innlari tud voda delaja, na ktil-keh akademijah- sa se že malat učil, malat pa le na znaja. Asln, tku nej b se naredi, pa blu dober. Keder b menister kašne ptislance nucu, b šou ke, jia b s jh pu soj gusl izbrau. Tu b blu še ta nar bi . ajnfoh, pa pueen.« >Ziuja! Na tu se pije!« K. N. Šah Tzirl moskovskega šahovskega turnirja mnoge ui zadovoljil, posebno ker ni bilo pravega zmagovalca. Turnirji, na katerih vidimo na koncil po več isralcev na prvem mestu, nam puščajo šc vedno odprta vprašanja. Skoraj bi bilo treba še nega turnirja, oziroma nialchu. Med Botvinikoni in Ploiiroin jo žc bil matcli lansko leto. toda končal se jc neodločeno. Tako jc še vedno nejasno, kdo jc močnejši. Flohr je sicer imel že prej lepe uspehe na intornacijonaliiili turnirjih, toda kot sedaj vidimo, niso bili Uotvinikovi uspehi ua, prejšnjih turnirjih /. ruskimi mojstri riič nian.j lepi. Ruski mojstri so so pokazali inter-naci.jonalnim pojKilnoma enakovredne. Razmerje med Botvinikom iu Flolirom nam bodo torej jasno pokazali šele nadaljni turnirji. Danes lirimišanio iz moskovskega furnirja partiji Botvinika in Klohrn z. dvoma ruskima mojstroma, ki sta dosegla na turnirju l-avno 50 odstotkov možnih točk. Glede turnirja samega moramo pristaviti, da so je partija med Kanom in Stalilbergom iz poslednjega kola, o izidu katere, še nismo poročali, končala z zmago Kana, tako da jc ta delil VI. in VII. mesto z Lowenfischem, Stalil-berg pa šestnajsto in sedemnajsto z Bogatir-čnkoni. Goglldze : Botvinik. 1. d2—d4, SgS—1*6; 2. c2—c4, g7—g6; 3. Sbl— —ac3, d7—ilo (črni si jc izbral Griinfeldovo obrambo, ki sicer ne velja za jiopolnoma korektno obrambo, pa vendar daje izglede tudi i črnemu); 4. Sgl—1'3. Lf8—g7: 5. c4Xd5. Rf6Xd5: (i. Ddl—b3 (varijanta c2—c4, SXc3, bXc3. e5 j daje črnemu dobro igro.) Sd5Xc3; 7. b2Xc3, 0—0; 8. c2—e3, c7—c5 (črni jc začel z za to j obrambo značilnim napadom na beli centrum. | Beli seveda .ne sme vzeti, ker bi po Dc7 in i Srl7 jrešoc padel in beli pešec c3 bi bil zelo slab): 9. lil—e2, DrlS—e7: 10. 0—0, 1>7—b«; 11. a2—a4, j Sb8—c6; 12. Db3—aO (beli je začel s takojšnjim napadom na damskem krilu, ki se ga pa črni s par močnimi poleza otrese.) Sc6—«5; 13. Sf3—d2, Lc8—b7; 14. Sd2—b3 (bolje jc bilo Lcl—b2) e.5X(14! 15. c3Xd4 (po SXa5 bi nastale velike komplikacije; črni bi igral najbrže (14—(13! in žrtvoval po LXd3 DXc3, SXb7 HXa1 DXc7. DXu4 kvaliteto z dobrimi izgledi.) Sa5—e4; 16. Da3—b4. Tt'8—c8; 17. a4—aO, c 7—c5! (Ta drugi krepki udar nn bdi cen trum spremeni položaj v prid črnega.) IS. a5Xbfi, »Sc4Xbfi: 19. Sb3—a5, Lb7—d5; 20. Lcl—b2 (šele sedaj je beli razvil tega lovca, ko vse črne figuro že idealno stoje.) Lg7—f8; 21. Db3—b5, a7—ali: 22. Db:V-t13. e5-c4: 23. 11(13 bi, Dc7— —c2! (Črna dama sedaj odločilno vdre v belo sine vzeti, ker bi tZKtibil ■a37. Lf8Xa3! 2j. TalXa3, igro. Beli jo uc figuro.) 24. Lb2- Dc2Xe2; 26. DblXb6, (Čc bi beli videl kombinacijo, bi so najbrže že vdal.) Ta8—b8!I 27. DbB-dfi, De2Xfl + !! 28. KglXfl, Tb8—bl+ in beli se jc vdal, ker je v naslednji potezi mai. \r naslednji partiji je Itabinovič igral otvoritev zelo dobro in Flohra že nadigral, toda je neprccizno nadaljeval in Flohr je spravil njegovo damo v težave, iz katerih jo je mogel rešiti Rabi novič le z izgubo figuro. Flohr: Itabinovič. I. d2—<14, Sg8—1'6; 2. Sgl—1'3, e7—e6: 3. e,2— —a4, Lf8—b4+ (Njemcovieeva obramba je bila v Moskvi zelo pogosto.); 4. Sbl—d2 (Običajno je Ld2. Tudi igrana jiolez.a pn ima svoje dobre strani.) b7—b6; 5. c2 e3. Le« b7: 6. Lfl—d3, Lf6—c4! (Zasedba te točke važna.) 7. 0—0, 17—f5; 8. Ddl -c2, Lb4^, Lb7Xc6; 21. Sd2Xe4/ f5Xc4; 22. Ld3—c2, Sd7—e5? (Zelo težka uapaku, ki spravi črnega v velike težave. Skakač ,jc bil neobhodno potreben na kraljevem krilu v obrambi. Orni bi moral igrati Dg6—ofi!, nuto Sil7— T6 in izvesti potezo d6 d5, nn kar bi imel zelo lope izglede. Flohr takoj začuti, dn .je nasprotnikov kralj pomanjkljivo brnuien in preide v direkten napad.) 23. Tel—e3! (Ta stolj) sedaj odločilno poseže v igro.) Te&—e7; 24. Te3-g3, Dg6—hO; (Na De« bi prišlo Ddl --d 4 in na De6—<17, f4—fo! z odločilnim uu- č padom.) 25. Tg3—h3T (Daje po nejKitrebiiei __________u črnemu šanse.) Db6—g6? (Črni misli, da sc bo Flohr zadovoljil z remijem s ponavljan jeni potez. Z Dh6—c6 bi bilo partijo še mogoče držati.) 26. Tli3-g3, Dg6—li6; 27. F4—f5! (vendar! Črni je sedaj izgubljen. Grožnji f5—1'6 in Th3 sc nc dasta parirati.) c4—e3; 28. Ddl— —e2, Sc5—d7; 29. Tg3—h3, Dh6—g5: 30. Tli3— —Ii5! (Črna dama se more sedaj rešiti samo še ■/, žrtvijo figure, s čimer jc pa rezultat partije seveda že jasen.) Dg5Xg2 + ; 31. De2Xg:!. Lb7Xg2; 32. K.glXg2, Sd7-f6: 33. Lb2Xf(i, Tf8Xf6; 34. Th5-h3, Tf6-f8; 35. Tfl-cl, TfS • —08: 36. rITi3Xh7! 1)6—1)5: 37. f;>—f6, g7Xf6; 38. Th7Xc,7. TeSXc7; 39. Kg2—g.l, b5Xel; 40. h3, / Xc4 in črni sc je vdal. Stoletnica vžigalic Vžigalica prijateljica hiše - jc stara sto lcl. Navzlic vsem prižigalnikoni in elektriki je vendarle nenadomestljiva. Odkcd je doma? Krog leta 1830 do 1840 jo je v Nemčiji iznašel Johann Friderik Kam. merer, ki se je na Wiirtemberškem, na gradu I lohenasperg. zaradi pilitike skrival pred zasledo-vavci. Vžigalica je bila še namočena v fosfor in žveplo. Take so bile vžigalicc še dolgo časa, še mi se jih spominjamo, kako so stale v papirnatih škatlicah na peči. Kasneje je Nemec dr. Bottcher iznašel take vžigalicc, kakršne so sedaj — iil dasi so nemškega izvora, se vendar zovejo švedske vžigalice, pač zato. ker so jih najprej izdelovali ua Švedskem. Vžigalica je prav živ dokaz za dejstvo, da se z izdelovanjem s strojem pocenijo izdelki in zaeno pospeši brez|X)sclnost. Spočetka, ko so izdelovali vžigalice še na roko. so bile razmeroma veliko dražje kot so zdaj. Dandanašnji jih izdelujejo na drobno in učeno sestavljeni stroji, ki delujejo ko pametni možgani. Za izdelovanje vžigalic je najpripravnejii tre- jietlikov, topolov, brezov in lipov les. Žaga razdeli ta debla na pol mclra dolge klade, ki jih olupijo. Nato jih sjtcI slroj razdeli na (enke — ko vžigalica tenke trakove. Drugačen stroj j>a zaeno reže dc ščice za škatlice. Nalo pridejo na vrslo razmi drugi stroji, ki deščice iti lesne trakove izgladijo z žicami, ki jih režejo, lepijo škatljiec, ki namakajo glavice v polrebno kemično zmes, ki jih seštevajo, aevajo v škatljice, lepijo listke nanje in zaeno seštevajo Ska t. lice vžigalic za odpošiljanje. Tako more navadno dekle, ki streže stroju, pripraviti v eni sami jjičli uri do '1000 škatlic — obodov iu predalčkov —. Lela 1901 so v Nemčiji napravili 205 lisoč milijonov vžigalic! Tedaj je porabil vsak nemški državljan |io šesl vžigalic na dan. A zdaj, ko imamo razne prižigalnike in elektriko, porabi vsak Nemec dnevno tri in |x>l vžigalice. Pri nas, ko moramo za prižigalnike plačevati jiosehtio takso in jih razen kadilcev sjjloli malo u|X5iabljajo in so vžigalice proizvod državnega monopola, bo pač prišlo na dan ix> šest vžigalic na človek«. Gumbe ta. penlo. kostume, plašče, suknte, obleke Itd. D. IVI. C. in C. M. S. predmete kakor preilco za vezenje v štrenah in klopkih, Mou lne, trakove, čipke, vezenino, suka-nac, las iko, svilo kronsko, Primor, Ouliver, Adler, Sumperbene. damsko perilo, kravate, ovratnike. DiSeče milo zobno clsrllo Kalodont, Odol, Klorodont, prašek, ščetke, vazelln za roke. Nogavice damske, moške, otroške ln rokavice v veliki Izberi audl po na)nlš|Ui cenah OSVALD DOOC1C, LJUDLJANA Pred »hoil|o is. Nu debelo! Ogled brezobvezen. Na drobno Narodne avbe za manifestacije na svečanejši izraz — izdeluje in prenovi modi tka SLABINA MARIJA Gosposka 5 — Ljubljana lavna sodna dražba hotela Dne 28. marca 1935 bo dražba hotela »Metropol" v Novem mestu Hotel je nova dvonadstropna stavba, opremljena z vsem modernim komfortom, centralno kurjavo, toplo in mrzlo vodo, hladilno na. pravo, garažami, gostilniškimi prostori, verando, 16 kompletno opremljenimi sobami in kompletnim stanovanjem. Natančnejše informacije se dobe pri LJUBLJANSKI GRADBENI DRUŽBI, Ljubljana, Slomškova ulica ifcv. 19, in pri sodišču v Novem mestu. REVMATIZEM bolečine v kosteh, ishias, zbadanje, okorelost žil, revmatični glavobol in zobobol itd. zdravi z uspehom ANTIRHEUM1N, dober domač zdravilni preparat, ki je preizkušen v raznih slojih, tako v državi kot v inozemstvu. Cena steklenici 75 gr 35 Din (s poštnino 40 Din), a steklenici 40 gr 18 Din (s poštnino 23 Din, 3 steklenice a 75 gr 105 Din). Razpošilja po povzetju z obširnim navodilom, franko omot Mr. Ante Mrkušič, lekarnar, Mostar (Prim. ban.), dobiva se tudi v lekarnah. Ogl. resr. pod S br. 14.245 od avguste 10.13. Vsakovrstno, razstrelivo * kamniktit (dinamon), smodnik, vžigalne vrvice, kapice itd. za cestarska dela, rudnike, premogokope, kamnolome, apnenice — ima vedno na zalogi Fr. S tu p i ca, železnina LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA CESTA 1 Nakup starega železa in drugih kovin na drobno in na vagone. Zahvala Vsem, ki so velečastitega gospoda Friderika Horvata velikonedeljskega župnika, vikarja in dekana spremili k večnemu počitku, mu kakorkoli lajšali dneve trpljenja in nam ob bridki izgubi nudili svojo pomoč, naj bo Vsemogočni bogat plačnik! ŽALUJOČI OSTALI. Ze jopet tarejo skrbi in premišljuješ, kako se bova izmotala iz trenutne zadrege. Le prepusti vso zadevo meni. Grem k »Slovencu", naročim mali oglas in kmalu se prepričaš o mojem uspehu. Z malimi oglasi v ^Slovencu" imam že mnogo prav zadovoljivih izkušenj in prepričana sem, da me upi ne bodo varali. Društvo „Pravnik" naznanja, da je dne 22. marca 1935 umrl gospod dvorni svetnik v pokoju Božidar Bežek častni član, dolgoletni odbornik, bivši podpredsednik in sourednik »Slovenskega Pravnika« Nesebičnemu sodelavcu ohranimo časten spomin V Ljubljani, dne 23. marca 1935 i ■ ■ r ' ' ,y.i> V«' ■ b ' ■'.. . «/ ' • " Brez vsakega drugega obvestila Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je zapustila danes ob naša ljubljena hčerka Ivanka v starosti pet let Pogreb ljubljene bo v ponedeljek 25. t. m. ob 16 iz hiše žalosti na farno pokopališče Kamnik, dne 23. marca 1935 Rodbina Tone Knalličeva NAJUDOBNEJA IN NAJELEGANTNEJA— | za polčevlje na zadrgo je iaP°nka HA^ za obutev. Poiz suš Vas bo sigurno prepričal. Dobi se povsod. Za Slovenijo: Alojzij Hočevar, Ljubljana, Resljeva cesta 3/p. 99 Za spomlad se najcenejše oblečete, ako kupite narejene moške in deške obleke ter perilo domačega izdelka tovarne Triglav" Josip Olup Ljubljana, Stari trg 2 Pod Trat»čo t in Kolodvorska ulica 8 V zalogi imam vedno sukno, kamgar-ne, hlačevine, klobuke, čepice in tkanine, kakor sifone, frenče itd., iz največjih angleških, čeških in tuzemskih prvovrstnih tovarn. - Obleke in perilo izgotavlja tudi po meri po najnižjih cenah in po najnovejši fazoni. Tennfs - strune zanesljivo dobre, dobra kvaliteta z garancijo se dobe pri tvrdki D.D. ZA IZUADU CREVA SUBOTICA, Petrogradska 46 Skladišče ZAGREB, Ilica 48 Novo došlo blago za moške in ženske obleke po nizkih cenah pri M. GAJŠEK, Ma ribor, Glavni trg — most. Licitacija lesa Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4-II, razpisuje na panju v svojih gozdovih pri Kočevju in Straži: 17113 plin bukove hlodovine, 29497 plin jelove hlodovine, 9850 jjlm bukovine za drva in oglje. Pogoji pri gornji upravi. + V globoki žalosti naznanjamo, cla je naš srčno ljubljeni sin, brat in stric, gospod Franc Sirnik prevoznik dne 23 t. tn., po daljšem trpljenju, pre. viden s svetotajstvi, mirno v Gospodu zaspal. — Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 25. t. m. ob 4 popoldne izpred mrtvašnice, Vidovdanska cesta 9, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 23. marca 1935. Žalujoči starši, brat in sestre. Sporočamo žalostno vest, da je naš pravni tajnik, gospod Božidar Bežek dvorni svetnik v pokoju v petek, dne 22. t. m. nenadoma umrl Blagega pokojnika, ki si je za razvoj naše ustanove pridobil velikih zaslug, ohranimo v trajnem spominu Ljubljanska borza za blago in vrednote Vsem sorodnikom in znancem javljamo tužno vest, da je naš preblagi mož, oče, brat in dedek, gospod Ludvik Rottner posestnik, gostilničar in bivši poštar danes ob 13, v 75. letu starosti, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnega bo v ponedeljek, dne 25. t. m. ob Va 16 iz hiše žalosti v Bistrici št. 12 na pokopališče v Limbušu. Sveta maša zadušnica se bo brala v torek, dne 26. t. m. ob 8 v farni cerkvi v Limbušu. Bistrica, dne 23. marca 1935. Žalujoče rodbine Rottner, Robič Lepo kfago za zavese po 4 Din dobite v Trpinovem bazarju, Maribor, Vetriniska idica 15 1908-1935 je stari prijatelj Vaših nog BOLEČINE, katere Vam povzročajo kurja očesa in trda koža na po Iplatih, Vam radikalno odstrani brez bolečin le e il M G I T Zahtevajte v lekarni, droge-riji in parfumeriji le BumGiT Cena Din 4"-, 7'-, za podplate Din 5--. nabrekel vrat .ie obolenje ščitne žleze, ki se mora pravočasno zdraviti, ker se sicer delovanje tega važnega organa v svoji funkciji kot zaščita proti strupoili vse preveč preprečuje, zaradi česar lahko uastopijo neprijetni, a Cesto tudi nevarni pojavi. Zdravniška znanosi je dognala, da so soli ki vsebujejo jod, pri raznili oblikah golše izredno učinkovite. Številni bolniki so ugotovili z uporabo našega zelo preprostega domaČega zdravlfenja s pllfem nngel in povsem neškodljiv vpliv ua bolezen. Vsakdo, ki je bolan na g o t S i. ima nabrekel vrat, otečene žleze, naj zahteva našo knjižico, ki to vsakomur popolnoma prezplacno pošljemo. Zadostuje dopisnica. Poštno zbiralno mesto: GEORG FULGNER, Berlin-Neukffln. tfingbahnstrasse 34, Abt. P. 110. V toplih dneh NANULG nos' najraje ves ženski svet zapada ter v vseh prilikah Mehanifina tuornica opanft in obutve Fetar M. Dumitroa, FanCevo Najnižie cene! Velikn i/.bira! RADI PRESELITVE »£tl!1N< > D IPllSlVO V 1 Lil! 01.1 A y i je najcenejši nabavni vir. Kdor hoče dobro M * ■ sebi in drugim, postane član in odjemalec. || Prlnr&ož Trubar 6 čeprav škof Peter Bouomo ni popolno odobraval Erazmovih nazorov, vendar ni svojih učencev utrjeval v strogo cerkvenem duhu. Trubar sam pravi, da je Bonomo na svojem dvoru razlagal dijakom poleg rimskega pesnika Vergilija tudi spise Erazma Rotterdainskega in še kakega drugega prosvet-ljenca takratne dobe, torej slovstvena dela niož, ki so bili bolj ali manj naklonjeni verski novotariji. Tukaj moramo torej iskati prve vzroke, ki so Trubarju že v mladih letih določili smer za njegovo poznejše delovanje. Po dovršenem učenju je škof Peter Bonomo leta 1530. Trubarja posvetil v mašnika, čeprav je bil star šele 22 let. Primož je postal slovenski pridigar v Trstu. Ker tržaška okolica takrat še ni imela lastnih župnij, je slovensko ljudstvo zahajalo v Trst k božji službi. Najraje je obiskovala minorit-sko (frančiškansko) cerkev, v kateri so imeli svetni duhovniki slovenske pridige. Tukaj je razvijal svoj govorniški talent Trubar, ki ni bil samo izvrsten pevec, temveč tudi izvrsten govornik. Sicer pa ni stal na tistem višku znanosti, kakor je obetala njegova nadarjenost v dijaških letih. Prehitro se je vrgel na agitacijo in zato ni imel časa za obiskovanje višjih šol. Če bi si bil prisvojil temeljito bogoslovno znanje, bi morebiti ne sle-del Lutru in njegovim pristašem. Vešč je bil slovenskemu, hrvatskemu, italijanskemu in nemškemu jeziku. Le latinščina mu je delala težave, kar tudi sam omenja. Splošno ni bila njegova izobrazba večja, kakor drugih nižjih duhovnikov v takratni dobi. Brezpogojno pa priznamo velike zasluge, ki si jih je pridobil kot orač ledine na našem slovstvenem polju. O njih bomo govorili pozneje. ČETRTO POGLAVJE. Trubat župnik v Loki pri Zidanem mostu. Ni znano, kakšen vzrok je imel škof Peter Bonomo, da je Trubarju kmalu po novi maši dovolil odhod iz Tista na podeljeno mu župnijo Loko pri Zidanem mostu. Morebiti je Trubar sam želel iz Trsta na kmete. Slovenci Trsta in okolice so ga zelo pogrešali, češ, da ne bodo dobili več takega govornika. Vprašati zna kdo, kakšno pravico je imel tržaški škof Bonomo, da je nastavljal duhovnike ob kranjsko-štajerski meji? To pravico so dobili tržaški škofje še v 15. stoletju. Cesar Friderik III. jiin je leta 1480. podelil veliko župnijo Laški trg z vsemi podrejenimi duhovnijami. Med temi je bila tudi Loka pri Zidanem mostu. Mladi Trubar je prišel tja leta 1531. Navajen mestnega življenja ni bil posebno zadovoljen v tem kraju, zato ni bival vedno tukaj. Ker so bili cerkveni dohodki zelo skromni, si je pridobil še kaplanijo svetega Maksimiljana v Celju ter si ž njo izboljšal gmotno stališče. V letih ko je bil župnik v L.oki, ga najdemo tudi v drugih krajih. Enkrat v Celju, drugič v Laškem trgu, potem v Trstu in Ljubljani. Ta nestalnost jc izhajala iz. njegovega nemirnega značaja. Točno se je zgodilo, kar je škocijatiski župnik jernej Krek njegovemu očetu povedal še takrat, ko je oče malega Trubarja peljal na Reko v šolo. »Mirni ljudje« — tako je rekel očetu — »so dostikrat bolj uporabni kakor živahni in zelo nadarjeni.« Primož je obiskal semintja tudi svojo rojstno vas Rašico. Zdaj, ko je dobil župnijo Loko, je svojim domačim rad gmotno pomagal. Zal, da tli imel ob tem času več očeta, da bi mu bil vsaj nekoliko povrnil, kar je oče v dijaških letih žrtvoval za njega.i Toda oče je že počival v grobu. Umrl je ob času kmetske vstaje leta 1525. nasilne smrti Uporni kmetje so ga obesili na drevo. Zgodovina nam pa ne pove, iz kakšnega vzroka so kmetje to storili. Mogoče ni držal popolno z njimi, temveč je bil kot bližnji sosed turjaških gospodov kolikor toliko na njih strani. Kadar je bil doma, je Primož vselej obiskoval grad Turjak. Grajskko družino je dobro poznal iz svoje deške dobe. V preteklih letih se je seveda veliko spremenilo. Vendar sta bila stari grof Trojan Attersperg in njegova soproga Ana takrat še krepkega zdravja. Čeprav sta bivala no potresu, ki je raz- rušil leta 1511. grad Turjak, dolgo časa na Dunaju, se vendar nista navzela novoverstva. Šele njun sin Herbert je prinesel / Nemškega Lutrovo vero, kateri je bil zvest pristaš do svoji smrti. Ljudje v Loki pri Zidanem mostu so imeli Trubarja v začetku prav radi. Pozneje pa je postalo hudo nesoglasje med njimi in med župnikom. Zupljani so videli, da nima njih dušni pastir nobenega pravega veselja v svojem poklicu. Stvar še je še bolj poostrila, ko sta prišla nekega dne farna ključarja v župnišče in povedala gospodu Primožu, da mislijo župljani sezidati na Poljani novo cerkev v čast sv. Bo-štijanu in Roku. »Kako to?« — ju je vprašal župnik. »Saj jc dovolj cerkva v župniji. Imamo župnijsko cerkev sv. Helene, imamo podružnico svetega Duha na Čelovniku, imamo Kolomanovo v Lo-kavcu. Koliko pa jih hočete še več?« »Saj ste slišali, gospod župnik« — je rekel prvi ključar — kako hudo je razsajala kuga leta 1529. po naši deželi. Vi ste bili takrat še v Trstu in ste morebiti tudi sami poskusili to strašno šibo božjo. Iz okužene hiše ni smel nobeden stopiti čez prag; na vežnih vratih pa je bil narejen z apnom križ v znamenje, da ne sme nihče iti v tisto hišo. Stanovanja so pre-kajali z brinjem in po dvoriščih so kurili grmade. Bogati ljudje so pobegnili iz mest in se zaprli v svoje gradove. Če sc jo. bližal gradu berač, so streljali nanj, da so ga odpodill« »Zdaj pa zopet slišimo, da kuga ni več daleč« je dostavil drugi ključar. »Neka ženska je pravila, da se ji prikazujeta sveti Boštijan in sveti Rok in ji ukazujeta, naj njima v čast sezidamo cerkev, če je ne bomo sezidali, pride kuga nad ljudi in živino.« Do tukaj je gospod Primož mirilo poslušal. Ko pa je ključar začel pripovedovati o ženski, ki ima prikazni, se je nena vadno razburil. »Povejte to komu drugemu, ne meni« — je prekinil kiju carja. »Ne verjemite takim bajkam. Ženske so lažnjive. Imajo mar pri svetnikih tako veljavo, da bi se kar po domače po-unvjirinle ž niitili?« o — i t V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ženitovanjski oglasi Din 2*—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Mali oglasi se plačujejo tnkoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eriokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« za nakup stolov v veliki izbiri in zelo poceni od 26. 3. do 17. 4. t. 1. se Vam nudi v Ljubljani, Kersnikova 7 (poleg siamiea) REMEC C O. Tovarna DUPLICA P KI KAMNIKU i Danes v gostilni V o g r i n e c v b iinnici pri Mariboru po jc .lina klobas s koncertom. Za kavcijo dara hranilno knjižico za 11.000 Din, ako dobim službo sluge, raznašalca a'i delavca za skladišče ali Uai sličnega. Imam lastno kolo. — Naslov v upravi »Slovenca« pod .ti. 3051._(a) Žagovodja t. dolgoletno prakso v bosanski šumski industriji, vešč vsake šumsko-žagar-ske manipulacije in vseh v lo stroko spadajočih popravil - išče mesto ža-govodje, skladiščnika, ma-nipulanta ali akordanta. Nastop službe po dogovoru. Ponudbe na J. Ko-gelnik, Busovača, Bosna. Prodajalka mešane široke, pridna in poštena, želi zaposlitve kjerkoli. Pomagala bi tudi pri gospodinjstvu. Naslov v upravi pod št. 3190. (a) Službo sluge ali skladiščnika - iščem v Ljubljani ali okolici. Vložim kavcijo. Naslov v upr. SI.« pod št. 3179. a Fant z dobrimi spričevali kmetijske šole - išče službo. Naslov v upravi Slov.« pod št. 3192. (al Dekle z dežele z dobrimi spričevali, vajena vseh hišnih del. ku-hania in šivanja s svojim stroiem - išče službo. — Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3230. (a) Gospodična srednjih let, želi službo gospodinje, najraje na deželi. Dopise na upravo »Slov.« pod »Čista- 3174. Starejša ženska zmožna vsakega dela, zna zelo lepo prati in likati, išče službo k dobri družini. - Naslov v upravi »Slovenca« št. 3088. (a) Mlinar prvovrsten, zmožen tudi vseli mlinskih tesarskih del, želi plemeniti mesto. Naslov se izve v upravi »Slovenca« št. 3076. (a) Usnjarski pomočnik išče službo. Naslov pove uprava lista št. 3053. (a) Kiparski in rezbarski pomočnik, izurjen ludi v pozlatarstvu. išče službo. Naslov v upravi »Slov.« v Ljubljani 3159. a Čevljarski pomočnik mlati, vajen boljšega dela, išče mesto takoj. Ant. Uratnik. čevlj. pomočnik, Polzela. a Dekle vajena vseh hišnih del -išče službo. Najraje na deželi pri kaki vdovi, — Naslov v upravi »Slov,« pod št. 32-16 (a) Mesto hišnika išče zakonski par brez otrok. Razume se ludi na vrtnarstvo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 3138. (a) Agilno dekle pošteno in pridno, z lepimi spričevali, išče službo natakarice za takoj. Ponudbe pod »Poštena« -poštnoležeče I Irastnik. a Hotelska sobarica siara 44 let, z večletnimi spričevali, zmožna nemščine in italijanščine, išče služI*; za sezono kjerkoli. - Naslov v upravi -Slovenca« št. 308U (a) Službo kt>čijaža ali |xiljsk. delavca iščem Naslov v upravi -Slov.« Fotograf ki jc prišel iz Holandijc, išče zastopstvo ali službo. Naslov pove uprava »Slovenca« jxxl št. 3054. (a) Mesarski in prekajevalski pomočnik, z dobrimi spričevali in večletno prakso - išče službo. Nastop takoj ali pozneje. Naslov v upravi -Slov.« pod št. 3187. (a) Šiviljska pomočnica z d o b r i tn spričevalom, išče kakršnokoli službo. Vajena ie tudi ročnih del in šivanja pletenin, poma. gala bi tudi pri gospodinjstvu ali v gostilni. -Naslov: Vika Buh. Kot-nikova c. 4, Vrhnika, (a) pod št. 3125. (a) Agilnega zastopnika za Dravsko banovino — iščemo. Prednost imajo oni, ki so izurieni v naši branži in ki polože kavcijo. Ponudbe s podatki o dosedanjem delovanju je poslati na Frank i dru-govi, tovarna cikorije — Beograd, Kralja Petra 54. Potnika za pridobivanje vlomskih, nezgodnih in jamstvenih zavarovanj sprejme domača zavarovalna družba. V teh panogah izvežbani akviziterji imajo prednost. Vloge z življenjepisom je poslati upravi »Slovenca« pod šifro »Stalnost in bodočnost« št. 2964. (b) Trgovski pomočnik železninar in manufaktu-rist-aranžer - se sprejme takoj ali s 1. maiem. Ponudbe s sliko upravi »SI.« Pod št. 3046. (b) Trgovskemu potniku ki potuje po Sloveniji -nudim dober zaslužek. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vesten« št. 3196. (b Fanta 16 do 18 let starega — sprejme takoj za domače delo Ciril Podržaj, Ig 147. Oglasi naj se osebno, (b) Raznašalca kruha pridnega, s kolesom — sprejmem. Korošec, Št. Vid nad Ljubljano. (b) Vrtnar, pomočnika mladega in marljivega, za cvetlice in povrtnino, iščemo. Prednost kolesar. Ponudbe z zahtevo plače na Brača Katzler, Karlo-vac. (b) Službo dobita prvovrstni sluga in prvovrstna kuharica v odlični hiši na Gorenjskem. Ponudbe samo od izvrstnih troči z večletnimi spričevali. s popisom življenja in fotografijo Znanje državnega tn nemškega jezika pogoj. Nastop službe čimprej. Dopise upravi »Slov.« noti šl 3201 (bi Hlapca poštenega, pridnega, močnega, za kmetska dela, sprejmem. Naslov v upr. »Slov.« pod 3225. (b) Krojašk. pomočnika sprejme takoj Franjo Dio-cci, krojač, Sv. Jedert, p. Laško. (b) Boljšo gospodinjo okoli 30 let staro, ki govori nemški, event. italijanski, sprejmem k 2 osebama v letovišču Dobrna. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Celju poti »Takoj« 3171. b K samskemu gospodu srednjih let se išče priletna gospodinja, zdrava, razumna značajna, vešča tudi šivanja in morebiti domač, zdravilstva. Služba stalna. Ponudbe pod »Razumna« 3158 podružnici »Slov.« v Celju. b Kuharico vajeno gospodinjstva — sprejmem takoj. Prednost imajo okoli 30 let stare. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3258. (b) Kuharico priprosto, katera opravlja tudi druga domača dela, pošteno in zdravo, sprejmem k majhni družini. — Kovačič, Maribor, Slovenska 10. (b) Modistinjo sprejmem takoj. Ponudbe upravi -Slov.« pod »Dobra moč«. (b) 2 krojaška pomočnika dobro izvežbana, sprejme takoj Dolinšek Karel v Kamniku, (b) Zastopnike agihie, inteligentne, iščemo za vse kraje države. Zaslužek mesečno 15.000 Din. Strokovna izobrazba nepotrebna. Ponudbe in reference na Trafiko Taus v Zemunu. (b) Fanta 14-18 let starega, poštenih staršev, vajenega kmetskega tlela, sprejmem takoj. Zaloška c. 72. (b) Prodajalko katera bi rada pomagala pri gospodinjstvu in ima rada otroke, sprejmem za manjšo šjDecerij. irgoviuo na deželi. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Poštena« štev. 3096. (b) Krojašk. pomočnika pridnega, sprejme takoj Triler Josip, Stražišče 81. Korespondentko perfektno v slovenski in nemški stenografiji, urno in spretno strojepisko — sprejme industrija v Ljubljani. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod Ambiciozna pisarniška moč« št. 3286. (b) Zastopnika za vso Slovenijo, poštenega, iščem za prodajo moke. koruze, masti, slanine itd. Dober zaslužek. Marcel Steiner, komisijo-nar, Sombor. Bačka. (b) lEasssni Učenec s primerno Šol. izobrazbo. želi, da bi dobil učno mesto v trgovini z meš. blagom ter vso oskrbo v hiši. Dobro vzgojen, priden in pošten. - Ponudbe ua upravo Slovenca pod: »Priden in pošten" 3132. Vajenca za slikarsko in pleskarsko obrt sprejme Moko-šek, Sv. Petra c. 43. (v) Kateri trgovec bi sprejel učenca z dežele, pridnega in poštenega, z dobrimi šolskimi spričevali? Naslov pove ujjrava lista št. 2996. (v) Učenko iščemo za trgovino z mešanim blagom ua deželi; itnela naj bi 2 do 3 mešč. razreda. Oskrba vsa v hiši. Znati mora dobro računati. Naslov fx>ve uprava »Slov.« št. 3147. (v) Učenko iz poštene kmetske hiše, s primerilo šol. izobrazbo in veseljem do poklica, sprejme takoj trgovina mešanega blaga. Rudman Josip, Krška vas, Brežice. Mesarski vajenec že nekoliko izučen, išče zaposlitve. Naslov |->ovc uprava »Slov.« 3073. (v) Posojilo 10 do 15 tisoč dinarjev iščem za trgovino proti mesečnemu odplačevanju [X) dogovoru. . Ponudbe upravi »Slovenca« |xxl »Vrnitev« št. 2999. (d) Posredujem denar na hranilne knjižice vseh denarnih zavodov. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Telefon 38-10. Pismeni odgovor 3 Din. fd) Hranilne knjižice dobrih ljubljanskih zavodov kupim do 120.000 Din z mesečnim odplačevanjem. Vknjižba na prvo mesto. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Obojestransko dobro« 3130. d Kovaškega vajenca krepkega, sprejme M. Ter-lep, Sv. Jerneja cesta 9, Ljubljana - Šiška. (v) Gospodične sprejmem za dnevni in večerni pouk v šivanju perila. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 2403. (u) Kako postaneš šofer? Ako se vpišeš v J Če-hovo šofer šolo na Tvr-ševi cesti 36. ki Ti pošlie na zahtevo prospekt zastonj (u) Krojači! Šivilje! Krojno risanje se lahko naučite doma sami, ako si nabavite novo krojno knjigo za damska zgornja in spodnja oblačila, ki je izšla. Zahtevajte prospekt! j Naslov: Alojzij Knafelj, I krojni učitelj, Ljubljana, ( Križevniška ulica. (u) Naiugodnciša prlliha za dobro plasiranje hranilnih knjižic pod jako dobrimi pogoji. Pošljite ponudbo takoj na Aloma Compa-ny, d. z o. z. Ljubljana, poil „ltentabilno". Bančno kom, zavod Maribor, Aleksandrova 40 kupuje hran. knjižice od vseh bank, mestnih in podeželskih hranilnic. Najvišja cena. Gotovina takoj. Izvršuje poravnavo vaših dolgov pri bankah in posojilnicah s hranil, knjižicami. Naložbe vašega kapitala (gotovino ali knjižice) izvede na I. mesto hipoteke z do 8% obrestmi, strokovno in kulantno. Tudi v vseh ostalih denarnih in premoženjskih zadevah se obrnite zaupno in direktno na gornji naslov. Za odgovor 3 Din znamk. Knjižica Kmečke hranilnice ljubljanske naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3289. (J) Stanovanja L - *.£; iilliliia. ■ -i«*'. * IŠČEJO: Enosobno stanovanje s pritiklinami, solnčno in čisto - išče za maj ali tudi pozneje gdč. šivilja v bližini sv. Jožefa. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Mir in tišina« štev. 2789. (c) Mirno stanovanje 2—-3 sob s kopalnico išče tričlanska rodbina, takoj ali pozneje. Dr. Pavlič, fin. direkcija. (c) Enosobno stanovanje s pritiklinami, solnčno in čisto, išče šivilja za maj ali tudi pozneje. Ponudbe pod »Mir in tišina« upravi »Slov.« št. 2789. (c) ODDAJO: Stanovanje eno- ali dvosobno, s pritiklinami, suho, solnčno, parket, elektrika, oddam mirni stranki takoj ali pozneje. Mirje, Verstov-škova ul. 7. (č) Več stanovanj 3 do 4 sobnih oddam v centru Ljubljane z majem. Sprejemanje strank dnevno od 3—4 v Leo-nišču. (č) Dvosobno stanovanje odda takoj Tribuč, Glin-ce, Tržaška 6, tel. 26-05. Dvosobno stanovanje komfortno, s kopalnico, pralnico in pritiklinami oddam z majem v Tovarniški ulici 25, Moste. Poizve se od 3 dalje. (č) Z majem oddam lepo, veliko, dvosobno stanovanje s kopalnico stalni stranki. -Pismene ponudbe upravi jx)d »Stanovanje v bližini sv. Krištofa« 3137. (č) Posojila na viožne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana. Krekov trg 10 Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih zadevah in vseh drugih trgovsko - obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije, seslava in apro-bacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komerciialna pisarna: Lojze Zaje, Ljubljana, Gledališka ulica 7. Telefon 38-18. Bančne vlož. knjižice kupujemo, prodajamo in dobavljamo kredite na iste najsolidneje in najhitreje. — Poslovni zavod d. d., Zagreb, Praška uli-ca 6 II Tel, int. 38-38 (d) Hranilno knjižico do 2000 dinarjev Mestne hranilnice, kupim. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev 3052. (d) Vdova lepega vedenja, s 120.000 Din premoženja, želi poročiti drž. uslužbenca nad 50 let starega. Ponudbe upravi »Slov.« štev. 3139. Gospodična z manjšim posestvom na deželi, želi poročiti gospoda s stalno službo ali obrtjo. Dopisi na upravo »Slov.« pod »35 do 50 let« 3177. (ž) Značajnega gospoda želi spoznati simpatična, dobrosrčna in skromna gospodična v svrho že-nitve. - Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor ixxl »Mladost« 3163. ž Iščem za svojo prijateljico, trgovko, ženina, drž. uradnika, v starosti do 55 let. - Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zvestoba« 2<>98. (ž) MMlaMnBHMMi. EEEE33 mi mvtniMJHkiuMP Kosilo po 5 Din nudim več abonentom lik opere Naslov v upravi »Slov. št. 3128, (r) Gostilna Peirovhram (poleg sodišča) - nudi prvovrstna vina. vedno sveža jedila po zmernih cenah Za obilen obisk se priporoča Pavla Urai" a. (r) Enosobno stanovanje pritlično, oddam 1 ali 2 osebama s 1. aprilom. — Naslov v trg. Ambrožič, Šiška, Kosovo polje, (č) Opremljeno sobo s posebnim vhodom - oddam. Ljubljana, Na Kodeljevo 1 (poleg sploš. bolnišnice). (s) Velika prazna soba se takoj odda na Sv. Petra cesti št. 79, Ljubljana, (s) ODDAJO: Trgovina v večjem obsegu, s špecerijskim. koloniialnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, dobro vpeljana, v industrijskem mestu na Gorenjskem - se radi selitve odda s stanovanjem v najem za več let. Ponudbe poslati pod značko »Trgovina Gorenjske« 3041 upravi »Slov.« v Ljubljana_(n) Za pisarno ali slično oddam veliko svetlo sobo s predsobo. Ponudbe z navedbo, v katero svrho, pod »Šelenburgova« 3226 upravi »Slov.« (n) Špecerijsko trgovino z blagom in inventarjem v sredini Ljubljane — oddam v najem po zelo ugodni ceni za gotovino ali hranilne knjižice. Prevzame se lahko tudi samo inventar. Cenj. ponudbe upravi Slovenca« pod značko »Nizka najemni na« št. 3263. (n) Gostilna z vrtom sc odda s 1. majem sposobnemu gostilničarju v najem. Najemnina nizka. - Dopise ]xxl: »Gostilna 1. maj« na upravo »Slovenca« v Mariboru. (n) Veliko gostilno v naiprometnejši ulici, v centru Ljubljane, oddam takoj. Večletna pogodba. Najemnina 1000 Din. Po-toči sc 150 litrov dnevno. Naslov v upravi Slo- . ... „__. XI t^on r , .uma- »u jaoi. jnj Preje Trg svobode sedaj Vetršnfska ulica 30 SEMENA vsakovrstna kakor: travna, deteljna, zelenjadna in cvetlična, posebno pa za irP neprekosljive kakovosti in kaljivosti Vam priporoča v nakup staroznana tvrdka M. Berdajs, Maribor Ustanovljena 1869 Tel. 23-51 (interur.) Ceniki na razpolago! Kmečko dekle zdravo, pošteno, gre kot služkinja k pošteni katoliški družini. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor št. 1473. (a) Pozor vrtnarji! Zelenjadni vrt v površini 500 in2, v sredini mesta, takoj oddani. Več se poizve na Sv. Petra cesti 59, Ljubljana. (n) Pisarniški lokal z dvema prostoroma, telefonom in opremo se odda. Poizve se v Slomškovi ulici 19 v Ljubljani, (n) Pisarniški lokal s telefonom in opremo se odda. Poizve se v Slomškovi ul. 19 v Ljubljani, n Lokale za trgovino, obrt in industrijo oddam. Emonska cesta 2. (n) Trajno ondulacijo od 40 do 70 Din izvršuje salon Polanc, Kopitarjeva ulica 1. (t) Vrtne ograje železo-cementne, zložljive, v raznih oblikah — izvršuje hitro in poceni kakor vsa stavbna dela Stavbno podjetje Rudolf Terčelj, zidarski mojster, Murnova ulica 4, Ljubljana VII (pri novi šišenski cerkvi). (t) odroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne, divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Predno se odločite 3a popravilo Vašega pisalnega stroja zahtevajte ponudbo od specifolnega mehanike C. Žitnik, Gjubljana Kolodvorska ul. 26 Tel. štet). 54-23 Zn vsako popravilo jamčim pismeno / Dame pozor! V Rogaški Slatini odprem podružnico od 10. maia do 25. septembra. Trajni kodri po konkurenčnih cenah. Se priporoča Josip Holy dipl. lasničar in frizer Brežice, Narodni dom. Biedermeier pohištvo umetnine, slike itd. Razprodaja v torek 26. III. ob 2. uri. Glince, Tržaška cesta 6 (hiša Tribuč). (š) Spalnica lepa, elegantna, z 2 omarama, kompletni, se proda za 8000 Din. Naslov v upravi »Slov.« 3210. (š) Spalnico lepo, novo, iz hruševega lesa, mahagoni politirano, solidno izdelano, prodam za gotovino 3600 Din. — Knez Ivanka, Ježica 31. Novo^ pohištvo poceni prodam. Moste, Zvezna ulica 15. (š) Jedilnica in otroška posteljica, vse dobro ohranjeno — ceno naprodaj. Zrinjskega cesta 6-1. (š) Muzika prodaja prvovrstne inozemske klavirje in piani-ne. Popravlja in uglašuje strokovnjaško, najceneje. Izposoiuie in prodaja tudi preigrane instrumente. — Ljubljana, Knailjeva ul. 4. MEINEL*HEROLDD70ŽJ MllVDMKl aisill - MARIBOR II. 102 Za mal' cfnarja dost' muzke plošče - gramofon' izposojamo, zamenjavamo, prodajamo ln kupujemo ELEKTROTON d.20. 2. pasaža neflotlCnika Kovčeg gramofon dobro ohranjen, s 26 ploščami, prodam za 450 Din. Aškerčeva ulica 1, baraka. (g) Gramofon avtomat «His Masters Voice«, gostilniški, nov, s 50 ploščami prodam za polovično ceno. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gramofon« 3219. (g) Klavirje vseh vrst popravlja in uglašuje — Peter Turnšek — Celje, Slomškov trg 1. (gl Isl^JjJJUi^Kiii Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. Vsakovrstno kupuje po naivišjib cenah CEKNE, luvelir, Liub ma Wolfova ulica št. 3. Ping-pong mizo dobro ohranjeno - kupim. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Ping-pong« 3257. (k Ia. apno (kreč) žgano z drvmi. kupujem skozi vse leto stalno na vagone. Ponudbe na Propaganda d. d., Jelačičev trg 5, pod »Vapno«. (k) Pletilni stroj (Rundstuhl) št. 22-26, premer (obseg života) 30 co-lov — kupim. Ponudkc pod »Plačilo v gotovini« št. 3188 unr. »Slov.«, (k) Krompirja t do 2 vagona, zdravega. Kresnik < (Schneeflock) • in 1 vagon krompirja rumeno mesnatega »Slocker-auer« - kupimo. Najnižje ponudbe je poslati na na slov: Krami, predal 6. (k) Pulte in štelaže kupi Gržina, Celovška 44. Da temeljito izpraznimo zalogo konfekcije, smo znižali cene za 50''i — tako da prodajamo damske plašče že od 170 Din naprej damske volnene in svilene obleke . . od 120 Din dumske pcrilne obleke .».....od 60 Din otroške oblekce, perilne.....od 25 Din F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Izjava Podpisani Ivan Zaic obžalujem vse besede, kalere sem govoril zoper g. Leopold« Kovač, ker je to neresnica. Ivan Zaje. (o) Preklic Preklicujem neresnične besede, katere sem izrekel zoper gospodično Til-ko Klemenčič. — Alojzij Zakelj. (o) Posestva Droben ogtas v •SLuvmcu* posestvo ti hitro prodaj če ie ne m gotovim denarjem pač kupen ti $ kni&ico da. Hiša v Spodnji Šiški z vrtom, malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt - naprodaj. Interesenti pišite pod značko: »Hiša v Šiški« št. 3044 na oglasni oddelek »Slov.« v Ljubljani. (p) Trgovska hiša nova, v fari na Gorenjskem, brez konkurence -ugodno naprodaj. Vprašanja nasloviti pod značko > Trgovska v Eari« št. 3042 upravi »Slovenca« v Ljubljani. (p) Hiša z vrtom tn gospodarskim poslopjem, v bližini Domžal, za gostilno in mesarijo posebno priporočljiva - se ugodno proda. Pismene ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Ljubliani pod šifro »Hiša Domžale« št. 3043. (p) Zemljišče v Sp. Šiški ca. 15.000 m2 ugodno naprodaj; vodovod, elektrika v bližini. — V poštev pridejo tudi knjižice Mestne hranilnice. - Vprašati pri: Miškec, Ljubljana VII - Medvedova 38, telefon 35-75. (p) Parcela 612 nr tik tramvajske proge, severno od remize, naprodaj za 17.500 Din. Poizve se v gostilni Kavčič pri remizi, (p) Enonadstropna vila v švicarskem slogu, z vrtom in njivami, v najlepši legi, vsled smrtnega slučaja naprodaj. - Junk, Rajhenburg ob Savi. (p) Kmečko posestvo (hiša, gospodarsko poslopje in 13 zemljiških parcel) v ravnini blizu Mengša se odda v najem, oz. proda. Ponudbe sprejema Hranilnica in posojilnica v Kamniku, r. z. z n. z., do 1 aprila 1935. (p) Posestva, hiše, vile gostilne, graščine, mline, prodaja ugodno Posredovalnica Maribor, Slovenska ulica 26. (p) Zemljišče za dve stavbni parceli, po 12 do 15 Din nr, naprodaj v bližini postaje Ježica. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Lepa lega« 3214. (p) Več lepih parcel v bližini trnovske cerkve in Miria ugodno naprodaj. Solnčna lega. Poizve se: Devinska ul. 5, Trnovo. (p) Tristanovanjsko hišo z velikim vrtom takoj poceni prodam. Slapničarje-va 7, Vodmat. (p) Lepo posestvo v mestnem območju na Betnavski cesti v izmeri ca. 2 ha, v najlepši legi pod »Zelenim Pohorjem«, sc ugodno proda. Pojasnila na Belnavski cesli 73 v Mariboru. p Dve hiši vrt in večjo njivo, v sTe-dini trga — prodam za 50.000 Din. Kozje št. 17. p Hišo ali parcelo na Mirju ali pred Sv. Krištofom - kupim. Ponudbe s cenami upravi »Slov.« pod »Dom« št. 3252. (p) Tristanovanjska hiša lepa, naprodai. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Tik Ljubljane« 3259. (p) Za 150.000 Din v gotovini, ostalo v knjižicah in hipoteka — se proda gostilniško podjetje mnogo pod ceno, na naj. prometnejši točki ljubljanske okolice. Le resni interesenti naj se javijo v upravi »Slov.« pod ^Redka prilika« št. 2673. (p) Enonadstropna hiša nova, v podeželskem mestu pripravna za vsakega obrtnika - naprodaj. Polovica kupne vrednosti hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke, ostalo gotovina. Ponudbe upravi »Slov.« št. 3045. p Lepo posestvo v prijaznem trgu na Dolenjskem, obstoječe iz tri-stanovaniske hiše, ob glavni cesti, v kateri se je prei nahajala dobro ido-ča gostilna, ima krasno gospodarsko poslopje in hleve, dvorišče, vrt, njive, travnik in gozd. Vse posestvo ie v najlepšem stanju; cena 130.000 Din. — Proda se radi preselitve. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3233. (p) Enodružinsko hišo s 1100 m- vrta, 15 minut od postaje in kopališča, blizu Ljubljane, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3216. (p) Njiva uporabna tudi za stavbne svrhe ob glavni cesti, oddaljena četrt tire od mesta, naprodaj. - Naslov v upravi Slovenca v Mariboru št. 1463. (p) V Mojstrani ali njeni bližnji okolici iščem zemljišče (pašnik ali slično), ki bi bilo uporabljivo za zidanje hiše. Ponudbe na: »Prilika 3078«. Lepa stavbna parcela blizu postaje Gorenja vas —■ Reteče, naprodaj. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 3079. (p) Nova hiša z gostilno, trgovino in trafiko, ali brez obrti, samo za hranilne knjižice Mestne hranilnice iz Radovljice. Na. slov v upravi »Slovenca« pod štev. 3080. (p) Posestvo v letov, kraju tia Gorenjskem, lepa solnčna lega, naprodaj. Redi se 5 goved in 5 prašičev. Poslopje v dobrem stanju. Cena nizka. V spodnjih krajih prodam posestvo čez 20 johov, deloma zaraščen bukov gozd. Cena 1000 Din za joh. Polovico plačljivo v hranil, knjižicah. Pojasnila daje Jože Zaplotnik. Veterno št. 4, Križe na Gorenjskem, p Lepo stavbno parcelo prodam ob 0|)ekarski cesti, 5 minut od prulske šole. Naslov: Opekarska cesta 41, Turk. (p) Hišo s pekarijo ali primerno za pekarijo, kupim v okolici Ljubljane. - Ponudbe na upravo Slovenca pod »Takoj« št. 3131. (p) Enonadstropna vila 2 luksus stanovanji, kopalnica, vrt in klet, naprodaj. Ponudbe tia upr. »Slovenca« pod »Luksus« štev. 3129. (p) Parcele v Linhartovi ulici ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slovenca« št. 3288. (p) 8 družinska stan. hiša z velikim vrtom, na Pritti-skovem pri Kranju, zelo ugodno naprodaj. Hiša je nova in še 7 let davka prosta. Naslov pove upr. »Slov.« pod št. 3124. (p) Večji kompleks v Ljubljani, pripraven za kakršnokoli industrijo — skladišča ali stavbe — po ugodni ceni naprodaj. Kdor pa premore gotovino in vložne knjižice ljubljanskih zavodov, lahko napravi dobro kupčijo, ker s parcelacijo v več parcel brez dvoma lepo zasluži. — Cenjene ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Še vedno se zasluži«. Še nekaj stavb, parcel lepih, v Kolcziji (Gerbi-čeva ulica) in na Linhartovi ulici naprodaj. Poizve se: K. Jurman, optik, Ljubljana. (p) Zemljišče (parcelo) ob tekoči vodi, v Ljubljani ali okolici, kupim. Ivane, Cesta v Rožno dolino 30. (p) Hiša na Viču dvostanovanjska, davka prosta, velik sadni in ze-leniadni vrt, ugodno na-prodaj. Vprašali: Ažman i Andrej, Vič 120, Tržaška; cesta. (p)i Takoj še poceni kupite podhtibsko vilico v Šiški. Naslov v upravi "Slov.« pod it. 3283. (p) Enodružinsko hišo podkleteno, zraven cestne železnice, prodam za 66.000 Din. Naslov v upr. -Slov.« pod št. 3269. (p) Enostanovanjska hiša z živinskim hlevom in drugim gospodarskim poslopjem in k temu primernim zemljiščem — v predmestju Ljubljane — se vsled selitve ugodno proda ali da v najem. Ponudbe poslati upr. »SI.« pod »Ugodna prilika- št. 3267. (p) Tristanovanjsko hišo v surovem stanju, in veliko delavnico 7. vrtom, poleg postaje — prodam. D. M. v Polju 111. (p) 10503331 Ce avto svo/ stan uruau/uS ar motorja bi znebit se rad hri kuoetv ti mnot>o prižene ttnvenče* naimaniš' inserat Dolomitni pesek za posipanje vrtov, dvorišč, balin- in tenis prostorov ter za napravo raznih ometov - dobavlja najsolidneje Kal. Vodnik, Podutik 25, p. Ljubljana VII. - Naročila sprejema tudi »Jeklo«, Ljubljana, Stari trg 11. Tel. 28-45. (1 Nizke vrtnice krasne barve, 10 komadov 60 Din, visoke 1 komad 15 Din, orjaške jagode 100 komadov 30 Din — razpošilja po povzelju vrtnarstvo Ivan Jemec — Maribor. (I) DOSPELA JE NOVA SVIL.A za NARODNE NOŠE Naročite vzorce takoj I. LENASI A GEfflDfAN LJUBLJANA. Prima šport, suknjiče po 98 Din, pumparice, modne hlače itd., kupite zelo ugodno pri Preskerju, Ljubljana, Sv Petra cesta 14. fl) Sveža jajca debela, zajamčena, 720 komadov 285 Din, 400 komadov 165 Din. Cvetlični zdravilni med 10 kg 148 Din, 30 kg 365 Din, razpošilja franko vsaka postaja G. Drechsler — Tuzla. (1) Semena zanesljivo kaljiva, oolisko orodie specerijo, kuhinjsko posodo - kupite prav dobro pri Jos. Jagodic, Celje Glavni trg (iubčeva ulica Kotel na paro dobro ohranjen, znamke »Alfa«, s 4 Atm. • se po zelo ugodni ceni proda, Prodam tudi širni kotel na paro in Giirberjev aparat za preskušnjo mleka, ter druge stvari. — Zglasiti ie je pri Ljudski hranilnici in posojilnici pri Sv. Lovrencu na Drav. Polju. (I) Tri sejače (cilindre) v prav dobrem stanju -poceni prodam. Vprašati prt Francu Smodc, valič-mlin, Breg pri Pluju. (1 Slamnike najnovejše modele, kupite najcenejše pri Lauren-čič Zofi, Mestni trg 7. Preoblikovanje zelo poceni. (11 Prodam tri omare za obleko ter umivalnik. Weissbacher, Tyrševa cesta 66. (1) Manufakfuro nudi usodno (državmm uradnikom tudi 1111 obroke za Slovenijo Ljubljana, Tvrševa 29 (flišn Gospodar, zveze) V račun vzamem tudi hranilne knjižico Zadružne zveze. Razne stroje: Nalta-molor, 13 HP, sta. bilcn. Beucin-motor, 3—4 IIP, stabilen. Llektr. vr-talnik za železo isto-smerni tok. Spojko (Rei-biingskuppluiig) za večjo jakost. Jermenico 2 in iz uvitega lesa, večja jakost. Rezervoar iz pločevine po 2500 1. 2 kom. Jeklenka za kisik in disous. Autogen-ski gorilci za kisik.disous. Železne cevi 8—10 cm — proda elektroteh. podjetje Oblak Gabrijel, Logatec. Elektroštevce istosmeriii tok, 220 voltov in -140 voltov — prodaja elektrotehnično podjetje Gabrijel Oblak, Logatec. Elektromotorje istosmeriii lok, rabljene, prodaja elektrotehn. podjetje Oblak G., Logatec. Kupim hišo v Ljubljani, ki že ima ali v kateri se z malimi stroški lahko uredi štirisobno stanovanje s pritiklinami. Kupna cena do 200.000 dinarjev. Cenjene ponudbe z navedbo prodajne cene in plačilnih pogojev blagovolite poslati upravi Slovenca« pod značko Hiša, Ljubljana 200 < št. 2931 (p) Starih koles ne kupujte, saj dobite za malo denarja že novo pri S. Rebolj in drug. Gosposvetska cesta 13. (I) Dva vagona lesa vsakovrstnega, mehkega in trdega, lepega, za mizarje in kolarje, prodam. Les je vse vrste žagan, star 3 do 4 leta. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 2756. (I) ZAHVALA. Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli ob smrti našega preblagega soproga in očeta, gospoda Tertineka Franca se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Vsem. ki so preji lagemti pokojniku lajšali bol in mu ob smrtni uri slali blizu, iskreni >Bog povrni!« Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek 26. marca T935 ob 7 zjutraj v župni cerkvi pri sv. Petru v Ljubljani! V Ljubljani, dne 23. marca 1935. Žalujoči ostali. Ii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiii Umetna gnojila vseh vrst ter semena kupite po ugodnih cenah pri GOSPODARSKI ZVEZI v Ljubljani,Tvrševa c.29 Vina lastnega pridelka, sortirana, muškat, renski riz. liug, beli burgundec, syl-vanec, letnikov 1932. 1934 naprodaj večje količine. -Išče ni zastopnika proti proviziji. - Freudenreich, lastnik vinogr. »Gorca«, p. Podlehnik pri Ptuju. ČITAJTE IN ŠIRITE »SLOVENCA« g Za vzidavo »i B g Jj podstrešnih « * stanovanj « ■ vmesnih sten, Jj za ognjevarno oblo- ženje lesenih sten ■ in za jg toplotne izolacije J uporabite najbolje ■ f .POROLITH' E J špeciialne med- ■ ■ stenske plošče I 3,5,8,12cm debeline, ■ ki so najcenejše in najbolj solidne. * Prospekti in ceniki jjj brezplačno! § S Cpeharna Lajleršberg jjj 5 F, Derwuschek ■ ■ g g KoSaki pri Mariboru e Pristna stara avba poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3290. (1) Razne opeke večja množina, bo na javni dražbi dne 27. III. 1935 ob pol 9 naprodaj. Pod-boršt pri Ježici. (1) Čevljarji! Cilinderica in levoročni .stroj — poceni naprodaj. Breznik-, Križcvniška 7/1II Naznanjamo da bomo od 23. marca do Velike noči odprodali ca 2000 porov damskih, moških in otroških jirVOmtllill CeVljCV ..o ca 20% no 30% znižanih ceitaBi Izrabite to ugodno priliko in posetite nas činiprt je, dokler je zaloga in izbira velika. -- Naši izdelki so priznano prvovrstne kakovosti. JARA«-S».Pc(ra (.20 Ljubljana Prodam dve čisli postelji, mize, s-tolice, pisalno mizo in omaro proti zamenjavi za drva. Poljanski nasip 12, II. nadstr., vrata 12. (1) Motorno kolo s prikolico, »Harley Da-widson« 1200 ccm, skoraj nov, malo vožen, poceni naprodaj. — Poizve se: Černe Oskar, trgovec — Sv, Pelra cesla 35. (1) Gorenjski Foto-aparat 6, 9, prvovrsten, in športno kolo, skoraj novo, poceni prodam. Dobovšek, Fiignerjeva 7. (I) Seno 6000 kg govejega, sladkega, 7000 konjskega sladkega, naprodaj 1 postajo od Ljubljane. Dostavim tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« št. 3253. (I be,i JiBida" h in roza JOŽlM" dobavlja solidno in točno Kmetijska okrajna zadruga, Kranj. Bencinski motor 6 KS, v dobrem stanju, in motor, kolo Ariel sc proda. Ponudbe upravi lista pod >-Ariel« 3172. 1 Ptičar »Ir^ki Setter« mlad, z rodovnikom, izredno lepe postave, naprodaj. Maribor, Kamni, ška 22. I grahoro, domačo črno deteljo, banaško lucerno, travna in druga semena za poije dobite pri tvrdki FRAN POGAČNIK d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska) c. 33 VINA ta vse prilike naročite pr/ Centralni vinarni v Ljubljani. Prostov. javna dražba majhnega posestva v vasi Podgori pri Modru, občini Dol pri Ljubljani, se vrši 7. aprila ob 3 pop. Izklicna cona 35.000 Din. Kupci se vabijo na ogled. Gozdne-sadike za pomladansko pogozdovanje -1 in 5 letne presajene -mr«kove ter 2 in 3 letne mccesnovc, prvovrstne, močne in zdrave, kakor tudi Cioresne sadike za vrine ograje in parke v različnih viiinah do l'20in ima poceni naprodaj Franc Dolenc Preddvor nad Kranjem Premog, drva, koks prodaja Vinko Podobnik, Tržaška cesta štev. 16 Telefon 33-13. »Opel« limusina 4 cil.. 4 sedeži, 4 vrata, tip 193.1, kakor nov, se proda. Naslov v upravi Slovenca št. 3127 (I) Čevljar, šivalni stroj •Singer , dobro ohranjen, i naprodaj. Zaloška c. 39. Avbo | po nizki ceni prednm. 1. j Pečar, Črnuče 7<>. (() Vodno turbino prodam po ugodni ceni. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Vodna moč« 3215. Sodna prisilna dražba raznih pletenin, zlasti jopic, volne, bombaža, ple-tilnih strojev, raznega pohištva itd. bo 2. aprila ob 14 v Ljubljani VII., Dre-nikova 8, baraka 11. (1) h podile! Rabljena damska in moška kolesa, Šivalni stroji, otroški vozički, glasbila, pohištvo in še nešteto drugih predmetov poceni naprodaj pri I" » (nasproti križevniške cerkve). Tam se sprejemajo tudi razni predmeti v prodajo. Otroški voziček dobro ohranjen, poceni naprodaj. Požgaj, Ljubljana, Zolgerjeva 4 (zraven Stadiona). (1) Sveže najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim io slabotnim osebam. Vrtno prst prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3251. (I) 5000 ks| sena in slame naprodaj pri Jerneju Klemencu, Zgor Šiška 12. (|) Več gostilniških miz in stolov poccni naprodaj. Eiaspielerjeva 23 - Bežigrad. (|) Posestniki vrtov ! Nič več vam ili potrebno, Ja cvetje vsako leto iu novo sadite. Perene (trajnice) so najlepši okras vsakega vrta, zdrže zimo brez zaščite ter cveto od leta do leta lepše. Zahtevajte takoj brezplačni ilu-strovani cenik vrtnarstva »PERENVRT« vrtni arhitekt PAVAO UNGAR, Zagreb, Vlaška štev. 85. Izdeluje načrte za moderne vrtove. Otroški vozički otroške |xsstelje iu mizicc, triciklji itd., |xiceni pri S. Rebolj m drug, Ljublj. Gosposvetska c. 13. (lj Hišni posestniki! Najboljša umetna gnojila za zelenjavo in cvetlice kakor tudi cepilni vosek dobite po najnižjih cenah v drogeriji R. H a I n e r Ljubljana VII, Celovška 61 Vrtnice visoke, kakor žalujke, mahovke, plezalke, snežene kepe, potonike, delfine, nagelne — prodaj* Polše. Malavas 40, Jezica._(1) Pes deberman rujav, čistokrven, z rodovnikom, 13 mesecev slar - naprodaj v Zgomii Šiški št. 257, vila »Raja . nasproti remize. (1) Kanarčke harške vrvivce, samce in samice, nudim po ugodili ceni. Franc Golob, Hra» nilniška 8, Ljubljana. Magnolije sadike, dobro vkoreninjn-ne, cveto belo — nudim istotam — Na vprašanja priložite znamko. Zgodnji krompir za seme ima v večji množini naprodai Štrukelj, Za-puže 4, p. Št. Vid nad Ljubljano. (I) Valilna jajca črnili in rumenih orping-ton kokoši naprodaj. — Tvrševa 8, Ljubljana. (1) Kovčke, roč. torbice aktovke, listnice, denar, uice, nahrbtnike, nogometne žoge itd. priporoča [30 nizkih cenah Kravos Ivan, Maribor, Aleksandrova 13. (I) cfflpvencit zajamčiio najpopolnnii uspeh Tudi Vi boste od veselja objeli pisinonošo, ko Vam bo prinesel zavitek od rgovskega doma Sterinecki, ampak preje .je treba pisati po nove vzorce svile, volne, cofirja, tiskanine, elomina, modrovine in raznih drugih modernih tkanin za damske, dekliške in otroške obleke. Ceno so zopet zelo znižane, izbira pa je ogromna *> OVADIIA ■ Pt-Rl a ■ tn ■ 081E1 Celje St. IS. Vzorci in veliki Hiistrirani cenik tastom Natečaj za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden«. Uprava »Mariborskega tedna« razpisuje natečaj za osnutek lepaka za letošnji »Mariborski teden«, ki bo trajal od 3. do 11. avgusta 1935. Osnutki morajo biti predloženi v naravni velikosti, t. j. 63 X 95 in v barvah, prikladnih za tisk (največ 7 barv). Napis na lepaku naj se glasi: »Mariborski teden 3. do 11. avgu-sta 1935«, »Velika gospodarska in kulturna revija«, z opombo spodaj: 50% popusta na železnicah od 1. do 15. VIII. 1935. Črke besedila morajo biti dobro čitljive. Vsak konkurent se lahko udeleži natečaja s poljubnim številom osnutkov. Razpisane so sledeče nagrade: I. nagrada 1000 Din II. nagrada 500 Din III. nagrada 250 Din IV. nagrada 250 Din Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 58. aprila t. 1. opoldne Upravi »Mariborskega tedna«, Maribor Aleksandrova cesta štev. 35. Istočasno morajo poslati točen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je navedeno geslo osnutka. Razsodišče tvorijo: Gg. dr. Franjo L i p o 1 d , predsednik M. 1. in predsednik mosta Maribora, Henrik S a b o t y industrijalec, Maribor, ing. arh. Joža J e 1 e n e c, Maribor, Josip I. L o o s , ravnatelj Putnika, ing. arh. Saša D e v , Maribor Vsi nagrajeni osnutki preidejo v last »Mariborskega tedna«; osnutek ocenjen s prvo nagrado bo izvršen. Nenagrajcne in neod-kupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 10. in 15. majem 1935," sicer zapadejo v last »Mariborskega tedna«. Vsi osnutki bodo razstavljeni tudi širšemu občinstvu. Maribor, dne 15. marca 1935. NESPAMETNA — ure in ure urejuje lase, nos pa se ji sveti Ona tako skrbi za svojo zunanjost ter ure in ure urejuje svoje lase, da bi bila pravilno počesana. Najdražje pudre kupuje, njen nos pa ie vendar blesteč. Pri najmanjšem potenju zaradi plesanja ji ie polt takoj pokvarjena. Puder ne ostane na licu in ie njena koža videti mastna, Ko bi le vedela, kakšna je razlika, če se pudru primeša malo smetanove pene! Smetanova pena je seda) zmešana t. najfinejšim na zraku posušenim pudrom Tokalon (patentirano proizvajanje). To povzroča, da se puder na lice pripoji in da ostane na njem vkljub vetru, dežju ali potenju pri plesu v toplih prostorih. Puder Tokalon odstranjuje tudi najmanjši blesk in mastni videz kože, pri tem pa kožo ne suši, kakor navadni pudri. Puder Tokalon olepšava Vašo kožo ter jo napravi mehko in baržunaslo, pri tem pa oslane na licu ves dan. Pllse za volane v različnih gubah Speclelnl entel psjčolanov rut, šalov,oblek rini eniel Vložkov in čipk Speclelnl ažur za žepne robce /tzurlranle prtov, volan i. t. d. PredUSKan C ženskih ročnih del — lepi vzorci, čist tisk Vezen|e monogramov. zaves, perila z naj- fineišo in najirjiežnejšo prejo. Zepnl roDd komad Din 2'—, Din 3—, Din 350, Din 5 — in Din 6 — Za naše kvalitetno delo nizke cene in hitro postrežbo se Vam izplača pot k mm & rcmeš, ljubil« na samo poleg hotela Štrukelj Zakup restavracije Uprava ljubljanskega velesejma odda v zakup veliko velesetmsko restavracijo kavarno, dancing in plesišče za več sezij. — Restavracija je opremljena s kuhinjskimi prostori. Vsa pojasnila daje uprava. — Pismene ponudbe do 10. aprila 1935. Voljeni mlin in laga v Radohovi vasi s kompletnimi strojnimi napravami ter Kmeiho posestvo s hišo in gospodarskim posloplem in večje število različnih zemljiških in gozdnih parcel nahajajočih se v Radohovi vasi, Subračah in Temenici, se bo prodajalo na sodni dražbi dne 18. aprila 1935 ob 9. uri zjutraj pri Sreskem sodišču v Višnji gori, soba št. 3. Dražbeni pogoji so na vpogled pri Sreskem sodišču v Višnji gori in v pisarni g. dr. Albina Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ulica št. 5, kateri daje reflektantom tudi vsa potrebna pojasnila. M. DRENIK Ljubljana, Kongresni trg 7 Največja zaloga ročnih del in materijala. Rizbe za avbe in zavijačke ter vse pripadajoče: zlate niti, luskinice, zrnca i. t. d. Zlati in rožasti trakovi ter čipke vseh vrst. Pasovi, stare in nove avbe, zavijačke in rute vedno v zalogi. Sivnln' stro.ii od Din 16011' aaprej. OtroSki vozički od Din 201T naprei. Dvukolesa 950' naprei. - »SACHS« mo-orji ou Din 5000' naprej pr> ,,TRIBUNA" F Batjel. Ljubliana. Karlovška c. 4. Ceniki Iranko Ceniki franko V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni soprog, predobri oče, stari oče itd., gospod BLAŽ PAPEŽ nadpaznik bivše prisilne delavnice v pokoju dne 22. marca 1935 po kratki, mučni bolezni, v 82. letu starosti, previden s tolažili za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb preblagega pokojnika bo v nedeljo 24. marca ob petih popoldne iz liiše žalosti Dobrava pri Škoeijanu na Dolenjskem na tamošnje pokopališče. Ljubljana. - Dobrava pri Škoeijanu, 24. marca 1935. Žalujoče rodbine Papež, Novak, Česnik in ostalo sorodstvo. ZAHVALA. Ob nenadomestljivi izgubi, ki naju je zadela s smrtjo najinega ljubljenega sina JOŽETA MEDVEŠCKA sva bila deležna toliko dokazov iskrenega sočutja, da je nama nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Zato se tem jx>tom jirav toplo zahvaljujeva vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in nam prinesli utehe v prebridki uri. Predvsem se zahvaljujeva jjreč. duhovščini, posebno pa gg. p. dr. A. Tomincu, p. Krizo-logu, katehetu Tometu, prof. dr. Šorliju in Kopušarju. Prav posebno se zahvaljujeva ministru soc. politike g. dr. Dragu Marušiču, nadalje dekanu jurid. fak. univ. prof. g. dr. Kreku in prodekanu jurid. fak. univ. prol. g. dr. Škerlju, gg. univ. prof. dr. Kušeju, dr. Spektor-skeinu, Maklecovu, dr. Polcu, dr. Lapajnetu, dr. Ogrisu in dr. Korošcu, univ. doc. dr. Tomšiču in dr. Furlanu, fak. sekr. Šketlju in ostalim uslužbencem univerze. Zahvaljujeva se tudi gg. urednikoma dr. Ahčinu in dr. Bercetu ter g. prof. dr. Zontarju. Posebno zahvalo dolgujeva rodbini jeseniškega župana g. Žabkarja, rodbini g. Boucona in gdč. Francki Aleš za nepoplačljivo jx>žrtvovalnost. Iskrena hvala govornikom gg. Duhu, Zabkarju, Kovaču in Klemenčiču za prelepe poslovilne govore, nadalje gg. pevcem za v srce segajoče žalo-stinke, viškemu »Ljudskemu odru« in fantovski kongregaciji za vso naklonjenost ter gg. akademikom za številno spremstvo. Prav toplo se zahvaljujeva vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov in ostalemu občinstvu za tako častno udeležbo. Vsem Bog plačaj! Olince, dne 24. marca 1935. JOŽE in IVANKA MEDVESCEK. Oskrbite si Poslužite se za Vaše leposlovne, za vezavo revij: znanstvene Dom in Svet, in druge knjige Mladika, primerne Ilustracija, preproste ali fine Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugos'ovanske tiskarne Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/H. j ZAHVALA ZA IZKAZANO ISKRENO SOŽALJE OB PRILIKI NENADOMESTLJIVE IZGUBE NAŠEGA RAVNATELJA, GOSPODA KAROLA KUBKICHTA SE NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEMO TOVARNA STROJIL D. D, MAJŠPERG ZAHVALA ZA IZKAZANO ISKRENO SOŽALJE OB PRILIKI TEŽKE IZGUBE — SE VSEM NAJTOPLEJE ZAHVALJUJEMO MI Cl KUfcRICHT RODBINA NOVAK Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel Ofc izdajatelj: Ivan Ilakovec. Uredniki Viktor Cenčič