117. Stranka.
IIWHH, i pflnttjrt. Zi. uji 1913.
XLV1. lito.

.Slovenski Narod* velja: ▼ Ljubljani na dom dostavljen;      .            v upravniitvu prejeman:
ćelo leto.......K 24— I ćelo leto.    .   .   .   #   .   .   K 2fr—
pol leta........12*— I pol leta  .«••«••    . 11*—
četrt leta.......6*— I četrt leta*.......550
sa mesec    •«••«•   m   2*— I na mesec    ••••••   .   190
Dopisi naj se frankirajo, Rokopisi se ne vraćajo. 9ređni*tro: KnaHova nllca *L 3 (v prttHčju \evo.) telefon ŠL S4.
l&kaja vsak dam iva4ar Uvi—H B«4ell« ta praioik«.
Inserati veljajo:  peterostopna  petit vrsta za enkrat  po  16 vin., za  đvakrat
po 14 vin., za trikrat ali večkrat  po 12 vin.  Parte in zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin. Pri večjib insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnin«, reklamacije, inserati i. t d., to je administrativne stvari
—^^—   PoMmeua itevilka valfa IO vinar|«v.   —^—-
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskarna" telefon «t SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                 •                      za Nemčljo:
ćelo leto.......K 25*— I ćelo leto ...             .   .   K 30-
P°J *ettat........l%7~n I    za Ameriko in vse druge dežde:
četrt leta     •«••••     •    6*50 I                                          *»
na mesec......•   230 ■ četo leto.......K 35.-i
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. IJnrav&isiva (spodaj, dvorišče levo). KnaflOVH ulica 41 5, telefon ŠL 85.
Korupcija na Ogrskem.
Na fotelju predsednika ogrske-£a ministrskega predsednika sedi mož, ki spada v kaznilnico. Ladislav plem. Lukacs je goljufal na debelo. Goliufal ie v korist svoje stranke in goljufal je v svojo osebno korist in ^daj je Evropa priča obupnim posku-som, s katerimi se hoče Lukacs resiti. Gre se za lepo vsoto 4,800.000 kron, za katero je načelnik ogrske vlade ogoljufal državo, da je z njimi napolnii voliino blagajno svoje stranke in pa svoj lastni žep. 2e enkrar je bila ta stvar pred sodiščem; tedaj se ie Lukacs zmazal. a ni inu nič pomagalo, kajti najvišje sodišče je raz-sodbo razveljavilo in je odredilo novo obravnavo. Nailepša priprava za to obravnavo je, da je pobegnil tišti mož, ki je klican za glavno pričo, tišti mož, ki je pomagal Lu-kaesu do omenjenih milijonov. Vse moči so na delu. da bi ta priča ne bila javno zaslišana. Če bi mogel bančni ravnatelj Llek ministrskemu predsedniku pomagati, če bi bil v stanu, ga resiti ali vsaj razbremeniti. bi se gotovo oglasil, bi gotovo z veseljem prihitel povedat, da Lukacs ni kriv. da Lukacs ni kradel in goljufal. Toda E!ek je *bolan< in na varnem in to dL*e Lukacsu upanje, da ostane ministrski predsednik.
Obravnava v zadevi Lukacsevih milijonskih goljutij je pred durmi in glej — skoro vsak dan pridejo nove korupcijske stvari na dan. Prav ka-kor bi bila goljufija glavni poklič ogrskih državnikov in politikov. Na Ogrskem goljuia vse, kar je zbrano okrog vlade, mojster goljufije, naj-popolnejši mojster pa je sam ministrski predsednik Ladislav piem. Lukacs. Ogrski mogočniki goljufajo in kradejo, kakor da imajo za to privilegij. Veliki gospodje kradejo in go-Ijufajo na debelo, mali na drobno. ^Ce sme ministrski predsednik kar milijone krasti — zakaj bi drugi ne smeli kolikor morejo- to je danes moralni princip javnih upraviteljev na Ogrskem in posledica tega je, da vse od kraja krade in goljufa. Ta korupcija je razjedla vse javne naprave na Ogrskem, demoralizirala vse urade in zastrupila vse prebivalstvo
in smrad te korupcije čutijo po ćeli Evropi.
Korupcijske afere se zgode tuđi v drugih državah, a razloček med korupcijo na Ogrskem in v drugih državah je vendar velik. Na Ruskem in na Francoskem, na Angleškem in na Nemškem. na Balkanu in v Italiji razkrijejo take stvari, kaznujejo sto-riice in popravijo, kar se je zgodilo. V nobeni teh držav ni mogoče, da bi tak minister ostal na svojem mestu — na Ogrskem pa je to mogoče in vsi vplivi so na delu, da tega člove-ka rešijo.
S studom in zaničevanjein gleda vsa Evropa na to ogrsko propadlost in samo strmi, da je kaj takega mo-goče. In žal, da Evropa ne zna delati pravega razločka med državnima polovicama, iz katerih sestoji naša monarhija in da pada sramota ogrske korupcije tuđi na Cislitvansko. Saj vemo. da tuđi pri nas ni vse zlato, kar se sveti; prav v zadnjem času se je marsikaj javno trdilo. kar hudo diši po ogrski kugi. a prav zato je obenega pomena in važno tuđi za nas. kako se razvijejo korupcijske afere ogrskega ministrskega predsednika. Če je mogoče, da ostane na čelu ogrske vlade mož. ki spada kot zločinec v kriminal, mora to derno-ralizujoče unlivati na ćelo monarhijo in na vse javne razmere. Cislit-vanska in Ogrska sta sicer dve raz-lični državi, a zvezani sta tako tes-no. da uplivata vedno druga na drugo, nobena stvar pa ni tako nalez-ljiva. kakor korupcija. Ogrska gnilo-ba je postala nevarnost za ćelo državo.         _________
Farlamenfarične zađeve.
V proračunski debati je v dose-danjih treh sejah, ki so veljale prve-mu branju proračunskega provizorija, govorilo petnajst govornikov, do-čim je l)i!o priglašenih devetintride-set. Govorili so zastopniki ^koraj vseh srrank, razven Poljakov. toda dozdaj ni niti en govornik gov< nf za vlado. Skoraj gotovo bo še es ta teden trajala ta debata. S tem so menda zadovoljni vsi, vlada in tran-ke, ker hočejo ta čas vporaHti za medsebojna pogajanja. Glasovanje o
proračunskem provizoriju označuje-jo različne stranke sedaj bolj nego kdaj prej kot politicum, vsled česur je parlamentaricna situacija precej nejasna, no lnnenju iiekaterih skrai-no neugodna za vlado. Češki agrarci delujejo z vso silo na to, da zbližajo vse češke stranke ter jih združijo v oštro opozicijo proti vladi. Ker 31. maja že poteče podaljšani rok za na-poved osebne dohodnine, tedaj se bo morala vlada kinulu odločiti, aii naj zopet podaljša ta rok. V petek je min. predsednik grof Stiirgkh izjavil napram zastopnikom učiteljstva, da upa vlada od Rusinov doseći privo-Ijenja za posredovalni predlog, da se do pričetka galiskih deželnozborskih volitev, do približno 20. junija, izvede drugo branje finančnega nacrta in da se tretje branje odgodi do meseca julija, ko bodo že končane gališke deželnozborske volitve. Iz tega je razvidno, da najbrže v letošnjem poletju še ne bodo stopili v veljavo oni trije zakoni, ki tvorijo takozvani mali tinančni nacrt, ker se mora upoštevati tuđi razpravo o tem zakonu v gosposki zbornici. Zdaj se ventilira predlog, naj se najprvo v plenumu rešijo one tri majhne, nepo-litične, od finančnega odseka absol-virane davčne predloge, namreč predioge o davku na avtomobile, sampanjec in o totaiizatorskem davku. Razentega bi imela zbornica do-volj uela z drugim branjem predloge o italijanski pravni fakulteti in s prvim branjem novele k državlianske-mu zakoniku, kakor tuđi z nekateri-mi drugirm manjšimi poročili odse-kov, dočim bo prišlo prvo branje predloge o davku na vžigalice in predloge o davku na dedščine še Ie jeseni na dnevni red. Na vsak način pa bo konferenca seniorov, ki se se-stane v torek ali v četrtek, sklepala o nadaljnem delnvnem programu po-letnega zasedanja.
V sredo se sestane Češki klub in na to plenum vseh čeških pOvSlancev. vštevsi češke socijalne demokrate, da se posvetujejo o skupnem posto-paniu. Te konference imajo namen zdru/iti češke stranke. Socijalni demokrati so pripravljeni, udeleževati se vseh plenarnih posvetovanj o je-zikovnih,    finančnih in  kulturnih  za-
devah, vendar pa nočejo pristopiti skupni organizaciji Čeških strank kot taki. Mladočehi in češki klerikalci so že edini, da pristopijo skupni organizaciji, ki naj temelji na večinskem principu. Narodni socijalisti pa so haje prineipijalno proti skupnemu klubu oportunističnih jn opozicijo-nalnih skupili.
JugGsiGtiansfio yprašanje.
(Govoril na shouu zaupnikov Narodne stranke v Mariboru dr. Bozi č.)
II.
Z zmagami slovanskih narodov na Balkanu je stopilo v ospredje ju-goslcvansko vprašanje.
Jugoslovansko vprašanje ni za nas, ki poznamo kolikortoliko zgodo-vino našega narodnega življenja v preiekleiii stoletju, nič novega. Spo-ninjam na Stanka Vraza in llirce, ki su stremili po jezikovnem zenače-nju. V sedemdesetih letih se ponovi to gibanje — in do danes se je o pri-likah narodne navdušenostipouaarja-lo edinstvo z ostalimi. Jugoslovansko vprašanje je postalo avstro - ogrsko, ćelo evropsko vprašanje. — Avstrij-ska in ogrska javnost vedeli sta tuđi poprej za nas. Ampak samo mimo-greae. Kadar se je potrebovalo hrabrih vojak ov proti sovražnikom. Go-spedarsko in sploh kulturno se je pa Jugoslovane zanemarjalo, narav-no^t zatiralo. — Naši državniki so se tvegali za spravo med Nemci in Ce-hi, v novejšem času med Poljaki in Rusini, — nas Jugoslovane so izro-čili Nemcem in Ogrom za obed. — O spravi med slednjirni ne govori nihče, — bilo bi greh, ako bi se Nem-ce ti ali Ogrom odvzel plen. — Hrvate se tepe s komisarjem in tlači se svobodo in državljanske pravice Sr-bov in Mrvatov. — Da se ne sliši jada in loka, se pleni časopisje in izraz ljudske volje uduši ali pretvarja.
Izgleda, kakor bi se svitalo v glavah državnikov. — Zmage balkanskih narodov so pokazale, da na-rodov s trdno voljo in železno vstraj-nostjo i.iti Turčin ne more ugonobiti. — Preokret mora priti in bo prišel.
V Avstriji je narodnostni boj že razjede! temelje države. — Zadnji čas ie. d^L se krene krmilo avstrijske
državne notranje politike v  avstrij- • sko siner.
Podoba kaže, da mirnim potorn razrešitve zamotanih razmer ni pri-čakovati. — Zato se oglašajo posebno od nemške strani vedno gostejše glasovi po avtoritativni, — absoluti-stični lazrešitvi. Gordijski vozel se naj razseka z enim mahom, suspendira se naj ustavo in ustvari novo pouobo Avstro - Ogrske.
P<i kako, to vprašanje ni jasno rešeno. —: Vsakdo ima svoj recept za vzdravljenje bolnika.
Kršćanski socijaici se zavzemajo za idejo »Velike Avstrije«, ki naj združi vse narode v enoti, da pa vsa-kemu narodu primerno samostojnost v razvoju; dualizem naj pade, na njegovo mesto naj stopi centralizacija s kolikor toliko samostojnimi narod-nimi skupinami. — Neraški nacijo-nalci se zavzemajo za ohranitev du-alistične države; v Avstriji se naj resi češko vprašanje v najstrožjem avtonornističnem zmislu v prilog nemški manjšini, Galicijo se naj iz-roči Poljakom in napravi precej sa-mostojno, slovenske dežele pa naj ostanejo za Germanstvo; — Slovence in Italijane se naj ponemči, ker so sami za obstoj presibki; Avstrija sama ima po nazoru nemškonacijonal-oev interes na tem, da ta naroda iz-gir.etP ter se ustvari enoten in mogo-čen nemški narod od saksonske me-je do Trsta; — Dalmacijo se naj priklopi lirvaški in Bosni ter eventuel-no ustvari za to skupino posebno upravno enoto (trializem po nemškem vzoru). — Iz tega sledi, da ra-zumejo nemško - nacijonalci trializem ko+ upravno zvezo Srbo - Hr-vatov brez Slovencev. — Čehi sto-jijo za sebe na stališču svojega dr-žavnega prava ter stremijo za obnovljenim češkim kraljestvom s Češko, Moravsko in Šlezijo. Poljaki so si Ghranili cilj »poljskega kralje-stva-, — v okviru Avstrije pa zahte-vajo za sebe ćelo Galicijo ter odre-kajo e'fcsistenčno upravicenost Rusinom. Poljakom in Čehom je v osta-lem državna preosnova z ozirom na Jugoslovane sekundarno vprašanje.
Balkanska vojna ima za nas Slovence tuđi to važno dobro, da smo se začeli pečati z vprašanjem o naši
LISTEK.
lotarjEva sablja.
Spornim sirahopetnega junaka.
Francoski spisal Louis d* Hurcourt; preložil Vladimir S v e t e k.
(Dalje.)
Vse to se mi je zdelo bedasto in fiotel sem svoje mnenje tuđi pove-dati. Toda, ko sem zagledal divje veselje, ki se je slikalo v Buchervjevih potezah, mi je zamrznila beseda na ustnicah. Zagorela koža se mu je zbraia v tisoč malih gubah okoli pla-menečih oči, brke so se mu naježile kakor dlaka doge, ki voha žival, ki jo mrzi.
Preko tramov je prilezlo ter se nabralo na naši strani gotovo število Bavarcev. Formirali so se v četo in že so pričeli njihovi eklererji razsa-jati po vaških ulicah. ko je potegnil Bucherv svojo sabljo ter zakričal: -Naprej!« in pridrvili smo naglo izza cerkve, moja stotnija na čelu, raz-vita.
Predno so imeli Bavarci samo Čas se obrniti proti naši strani, mi je Bucherv zašepetal: »Komandirajte ogenj!« in kakor stroj sem ponovil povelja, ki me jih je bil naučil: »Stre-ljati, stotnijske salve; pripravite pu-
ške! K licu! Streljaj!* ter si tiščal pri tem ušesa s prsti, kajti v nasprotju s Karlom XII. nisem poznal neprtiet-nejše godbe od puškinih strelov. Kljub tej previdnosti je bila dešarža, izstreljena tako blizo mene tako močna, da bi bil kmalu zbesnel.
Poskočil sem ter zakričal: Do-volj!  Nobenega strela več!
— Bravo! je takoj zakričal Bucherv. ter se hlinil. kakor da se moti glede mojih občutkov, nobenega naboja več, grenadirji; nasadite bajo-nete!  Naprej!
Kakor bi trenil, sem začutil, da me je odneslo kakor vihra. Vojaki 32. lahkega za nami so bili nasadili ba-jonete in med silnim vriščem in s klici: Nasadite bajonet! Naprej! so nas potisnili na sovražnika s hitrostjo lavine.
Vendar sem imel med tekom čas videti, da so se bavarski lovci zbrali in formirali nam nasproti. Njihove puške so se nagnile proti tlom in v trenotku je prhnil iz njih oblak dima, ter se priče! valiti proti nam, razoran od številnih svitlih pasov. Žalostno |e zabobnelo in stotine žvižgov je šio mimo mojih ušes. Videl sem. kako je na desni poleg mene Blaimisset padel na nos in obležal nepremično. Mislil sem, da je mrtev.
V enem zaletu smo prekoračili razdaljo med nami in sovražnikom, ki je stal s hrbtom ob reki, ter nas je pričakovai z nasajenimi bajoneti.
Bucherv je tekel pred inenoj, z urnim mulinetom je dvignil pet do šest bajonetov ter planil sredi med Neince in kričal s strašnim    glasom:
—  Brez pardona!
Prerivaje se, so pridrli moji Ijud-ie. Strašen pritisk me je vrgel v to brešo in zvalil sem se po tleh ter prevrnil pod seboj velikega Bavar-ca. ki je izpustil svojo puško ter me zgrabi! za vrat, skušajoč me zadaviti in je škripal z zobmi. V tem trenotku sem opazil, da sem pozabil poteg-niti sabljo iz nožnice. Tako obnašanje je bilo tako novo zame! K sreči je obup podesetoril moje moči. Z levo roko sem sunil nasprotnika, da je z glavo močno ob tla udari!, z desnico pa sem pograbi! velik kremen, ki je ležal v blizini, ter udaril nasprotnika s tako močjo sredi čela, da je zamolklo zakrulil, me izpustil ter nepremično obležal.
Ko sem se ves prestrašen zopet dvignil, sem čul Buchervjev glas, ki mi je rekel v tonu dobrega razpolo-ženja:
—  Ta ima dosti.    Pa kako    lepo mirno,    takorekoč    dobrodušno    ste mu jo pritisnili, gospod stotnik!
Ozrl sem se okrog sebe: vse je bilo končano. Niti en sovražnik ni več stal. Tla so bila potresena z mrt-veci v zelenih oblekah, s čepicami, z zapuščenim orožjem. Nekateri izmed naših vojakov so si obvezovali nogo ali glavo z žepno ruto, na kateri so se pokazovale takoj rdeče liše, ki so
se neprenehoma povećavale. Drugi so sloneli ob drevesih in pobočjih. Tovariši so jih držali pod pazduho pokonci in krepčali so se z žganjem. Bii so bledi in čudno so vrteli oči.
Bucherv, ki je stal pred menoj, je bil videti zopet popolnoma dobre volje. Brisal je z največjim mirom klino svoje sablje s kosom sukna, ki ga je bil odrezal od zelene bavarske uniforme.
No, ljubica, (tako je imenoval svojo sabljo), tvoja toaleta je gotova, je dejal, medtem ko jo je vtikal v nož-nico. Tega dela vam ni potreba gospod stotnik. Treba bo, da bom šel k vam v solo.
—  Toda, sem zajecljal, jaz nisem nič posebnega storil.
—  Ne!    Oprostite, torej potem-takem kadar boste enkrat resno začeli, jih boste pobijali kar s tem, da boste pihali nanje!
In obrnil se je k našim nacijonal-nim gardistom ter nadaljeval s po-vzdignjenim glasom:
—  Ne govori    naj    se   mi več o kralju Muratu,    ki    se je vrgel med bojujoče se s pasjim bičem v roki. To je, grenadirji, še preveč za junaka, ki ga imate Čast   nazivljati    »naš stotnik«. On gre med nje roke v žepu in ubije svojega možakarja s pestjo.
—  O, moj Bog! sem dejal,   ko sem pogledal Nemca, ki mi je ležal ob nogah izleknjen,    obraz pokrit s krvjo, ali je res ...
—  Mrtev? je  dostavit  Buchery ter mežiknil z očesom. O, ne, kaj še! — Vi glumac! Preveč nežno ste ravnali. Ampak vrag je videti. kako se mu cede možgani iz razpoke v čre-pinji, ki ga ovira, da se ne more ga-niti.
Mislil sem, da mi postane slabo, ko sem videl, da govori Buchery resnico. Takoj mi je podal svojo ču-taro.
V istem trenotku je prijahal v galopu Marmont, ki ga je pritiral bojni hrup.
—  Kdo povelju je tu? je rekel ter ustavil    svojega    konja dva koraka pred nami.
Stotnik Bourdonnois. prej cesar-ski notar, tu, gospod maršal, je od-govoril Buchery ter pokazal   name.
—  Častnik nacijonalne garde, je dejal Marmont presenećen. Toda kje je poveljnik 32. lahkega, Salette, moj bivši pobočnik?
—  Tu, gospod maršal, je odgo-voril Buchery resno, se prikloni! ter dvignil ordonančni plašč, ki je bil vr-žen na truplo, razleknjeno ob njegovih nogah. Bil je junak.
Častnik je ležal iztegnjen na hrbtu, oči osteklenele, široko odprte proti nebu, roka je krčevito držala za branilo meča, prsi so bile preluk-njane od sunkov z bajonetom.
Maršal se je odkril, okrog nas pa so vojaki instinktivno prezentirali
orožje.
(Dalje prlhodnjift.)         ^ w    ,  f
Stran 2:
SLOVENSKI NAROa
117 štev.
bodoči usodi za slučaj splošne pre-osnove v Avstriji. — Kako staliŠče tiaj zavzame slovenski narod pri razrešitvi narodnostnega vprašanja? AH se naj ogreva za federacijo naro-dov in ustanovitev »Velike Avstrije« v zmisiu kršč. soc. ktej? Ali se naj uda usodi in se vrže v naročje Ger-manstva po nemškonacijonalnem receptu? Ali naj obdrži svojo samobitnost, pa se priklopi kot samosvoj narod z narodno avtonomijo Srbo-Hr-vatora v novo jugoslovansko upravno enoto? AH naj pusti svojo samobitnost, se odreče samostojnemu na-rodnemu življenju, se asimilira s Srbo - Hrvati trojedine kraljevine in Bosne ter z njimi združi v en narod m enim jezikom?
2e to naštevanje kaže, da tvori jugoslovansko vprašanje velike tež-koČe, Vidi se, da gre koncem kon-cev za vprašanje o našem bitju ali poginu! — Jugoslovansko vprašanje je za nas življenjsko vprašanje, — previdnost pri končni odločitvi je nad vse potrebna.
Mnenja sem, da današnji zaupni sfroć Narodne stranke ni poklican, Bkleniti danes o tem vprašanju pro-gramatično izjavo. — Narodna stranka ni vseslovenska stranka, ampak obsega samo spodnještajer-ski teritorij. — Poklicana bi bila za tako programatično izjavo konferen-ca vseh slov. naprednih strank in nujna potreba je. da zavzame slovenska napredna javnost svoje stali-Ke v jugoslovanskem vprašanju na skupni konierencijnorebiti ćelo skupno z ostalimi jugoslov. naprednimi strankami, kakor je to storila vse-sfovenska ljudska (klerikalna) stranka. —
Zvest temu svojemu stališču bom vam o jugoslov. vprašaniu v na-Slednjem povedal le  svoje  nazore.
Samoobsebi umevno odklanjam nemško-nacijonalno stališce. — Slovenski narod je v preteklih desetlet-jih pokazal svojo žilavost in si je že ustvaril pogoje za samostojno življenje.
Stališče Čehov za nas ne priđe v poštev. — Njih stremljenja je treba sicer podpirati, v kolikor se dotika-fo oživljenja češkega kraljestva v okvirju monarhije, — pa zahtevati Se mora od njih, da podpirajo tuđi oni naša stremljenja po narodni av-tonomiji in zedinjeni Sloveniji. — I Stališče Poljakov za nas ni sprejem- I ljivo, ker moramo podpirati Rusine, ki so v istem položaju, kakor mi in ker konsekventni svojemu stališču cdklanjamo vsako hegemonijo ali nadvlado enega naroda nad drugim.
Ideja ?> Velike Avstrije« ima za Slovence pomen, v kolikor se zlaga z našim stremljenjem po narodni av-tonomiji.
Mnenja sem, da nam kot realnim politikom treba v sedanjih časih stremeti po tem, da dosežemo čim prej narodno avtonomijo. Uporab-Ijati moramo v vstrajnem delu in v nepretr ganem boju za naše pravice vsa sredstva v dosego tega cilja. — Poglobljenje naše kulture, duševne-ga in gospodarskega življenja, uspo-sobljevanje vsakega posameznika za vstrajnega in navdušenega narodne-ga bojevnika, širjenje iezikovnih pra-vic naroda je naša živlienska naloga. — kot ma! narod moramo biti pripravljeni za končno rešitev narodnostnega vprašanja od zgoraj; zato trebn delati s podvojeno silo, da se nas pri tej razrešitve ne prezre. — Brez rešitve narodnostnega vprašanja na jugu ne bi smelo biti razre-Šitve na severu. Narodnostni mir v Čeških in poljskih kronovinah brez nas bi utegnila biti smrt za nas, ker bi se Nemci z vso silo vrgli potem na nas.
Jugoslovanstvo, novoilirizem nas ne srne zasanjati v drugo smer našega dela, da bi namreč posvetili svoje moči v preveliki rneri kultur-nenrn in političnemu zedinjenju s Srbi in Hrvati, delo za svojo samobitnost pa pustili v nemar. — Glavni cilj nam za sedaj mora ostati narodna avtonomija, lastni narodni jaz! — JCaj, če bi svoj čas avtoritativna raz-rešitev vrgia Slovence k nemškim deželam, mi bi pa že sedaj vrgli sa-jnega sebe vstran in tekali za združen jem in zedinjenjem?
Iz tega mojega stališča pa ni sklepati, da sem sovražen ideji zbli-žanja Slovencev in Srbo - Hrvatov. Nasprotno; priznati moram, da je zbližanje potrebno in vsako tozadev-no delo hvalevredno. Za mene je to zbližanje sekundarno, gojenje samobitnosti primerno vprašanje. — Cim boljše bode razmerje med nami in Srbo - Hrvati, čim intenzivnejše bo-do zveze med nami in krvnimi brati, — tem boljše za nas. — Mi borno črpali iz njihovega jezikovnega zaklada, pridobili borno od znanosti, ki se pri njih lepo razvija, — gospodarsko se borno naučili marsikaj od njih* oni zopet bodo imeli koristi od nas. — Vzporedno deio za gospodar-
sko moč bo koristilo obema naro-doma.
In trialistična ideja? Po mojem mnenju ne more biti Slovenca, ki bi se ustavljal ideji, združiti vse Ju-goslovane naše monarhije v enotno teritorialno upravno celoto. Slovenci bi s tem le pridobili. Znotranja moč in vpliv na zunaj bi zasigurali taki enoti trajno življenje, hiter in neovi-ran napredek. Slovenci bi se resili moreče skrbi za svoje meje. Narodnostni bo? bi sicer popolnoma ne ne-hal, pa z nastavljanjem narodnih uradnikov, z ustanovitvijo narodnih sol, in z uvedbo slovenskega uradne-ga jezika v Šolah in uradu bi postalo stališce slovenskega naroda izdatno boljšs in po mojem prepričanju bi proces izčistenja naših mest in trgov zei> naglo napredovah — Mi bi dobili mnogo več časa za drugo delo, ker bi se delo za narodni obstanek zmanjšalo.
Pri taki teritorijalni združitvi v enotno upravno celoto pa nastane novo vprašanje: ali se naj naš narod rrznarodi ter sprejme jezik, šege in navade Srbo - Hrvatov — ali pa se naj zasigura slov. narodu tuđi v taki enoii samobitnost z narodno avtonomijo? Za svojo osebo sem za to, da se naša samobitnost, naše samostojno narodno življenje ohrani tuđi po združitvi v tako upravno enoto, do-kler asimilacija naravnim potom sama r»e na>topi. Slovenski narod ima svojo literaturo, ima svoje posebnosti, je narod za sebe. — Ćelo na-šo samobitnost v trenutku vreči v stran, ne bo šio, in mogoče ne srne biti. — Vsak razvoj mora biti kontinuiran, ako se noče naroda pahniti za desetletja nazaj. Začeti bi bilo vso delo znovega, ako bi naenkrat nehali gojiti svoj jezik, sploh živeti svojo kulturo. — Prepričan sem pa, da bi po desetletjih prišlo do popolne asimilacije obeh narodov, ne da bi pri tem trpel narod kako škodo. — Tuđi ta slednji cilj bi pozdravljah
Ponovim: naš bližnji cilj je narodna avtonomija in zedinjena Slovenija. — Zbližanje slovenskega in srbohrvaškega naroda v jeziku in kulturi sploh, posebno tuđi v gospodarstvu, pozdravljam, — Ako se ustvari enotna jugoslovanska upravna skupina, se naj pritegne v to skupino tuđi Slovence s Spodnjim Sta-jerjem in z južnim Koroskim, zasigura se pa naj začasno slov. narodu narodno avtonomijo, dokler popolna asimilacija po naravi sama ne na-stopi«             __________
Dogodili na Balkanu.
Pogajanja o preliminarnem miru.
Pogajanje o preliminarnem miru se vedno ni dovedlo do cilja, ker sta Srbija in Grška proti volji velevlasti stavili zahtevo, da bi se mogla Balkanska zveza še le po podpisanju preliminarnega miru pogajati z vele-vlastmi o albanskih mejah in Egejskih otokih. Pogoje mirovnega preli-minarija so velevlasti formulirale že pred dvema mesecema. Zdaj zahte-vajo velevlasti od balkanskih /avez-nikov, naj sprejmejo te pogoje brez vsake izpremembe in pravijo. da bo po sprejemu preliminarnega miru treba Še dolgih pogajanj o sklcvu de-finitivnega miru.
Reuterjev urad poroča, da so se v soboto vršila med delegati /avez-nikov in delegati Turčije živahna po-svetovanja. Osman Nizami paša je imel daljšo konferenco z grškim delegatom dr. Streitom. Turčija je proti vsaki izpremembi. Glede posebnih zahtev Grške, naj ostane pri režimu, kakor je obstojal pred izbruhom vojne, naglaša Turčija, da ima pomisle-ke, da bi se sprejela v pogodbo formula, ki se tiče samo Grške in Turčije. Otomanskega odgovora ne sma-trajo za definitivnega, tvoril bo le temelj za nadaljna pogajania. Zavezniki se bavijo zdaj z možnostjo, dobiti no-I vo formulo, s katero bodo ugodili na-I ziranju, ne da bi bilo to v nasprotju z nacrtom, ki so ga pripravile velevlasti.
•
Zavezniki med seboj.
Iz bolgarskega glavnega tabori-šča sporočajo sledeči komunike: Dne 22. maja ob 5. zjutraj so začele grške čete, ki so porazdeljene okoli vaši Radolevo, z infanterijskim in artile-rijskim ognjem streljati proti bolgar-skim četam, ki stoje pri mostovih, ki vodijo čez reko Dramanico (Angisto) iz Kucukuja v Valčisto. Začetkoma bolgarske čete nišo odgovarjale na streljanje; ko pa je grška artilerija poškodovala železniško progo in brzojavno zvezo, so začeli Bolgari z oštrim streljanjem. Prisilili so Grke, da so se umaknili proti Orfanskem zalivu. Ta grška provokacija ni prva.
Grška poročila iz Angiste pravijo, da se spopadi med Bolgari in Grki vedno bolj širijo. Grki so poslali nove okrepitve z artilerijo. Iz okrajev, ki so jih zasedli Bolgari, poročajo o
ćeli vrsti težkih nedopustnih   dejanj,
ki so jih zakrivile bolgarske oblast! proti grškemu prebivalsvu. V Doksa-tu so baje bolgarski častniki napadli grške učiteljice, ki so jih v groznem stanju resili na pomoč prihiteli prva-ki. Neko grško učiteljico v Dramovi so četaši zlorabili. Vsled posredovanja bolgarske vlade potujejo iz Bolgarske odposlani hodže po okrajih, ki so jih zasedli Bolgari, da pojasnijo mohamedanskemu prebivalstvu prijateljske namene bolgarske vlade in prednosti bolgarske uprave. Tuđi naj pomiriio mohamedance, da ne bodo več izpostavljeni nadaljnjemu zatiranju in grozovitostim.
Central News» poroča. da je 6().000 Bolgarov napadlo grške pozicije pri Nikriti. Grki so se morali umakniti proti Solunu. Kakor poroča »News«, se je 22. t. m. zopet začela vojna severno od Isagesa. Grrnenje topov se sliši do Soluna. Bolgari najbrže poskušajo, izolirati grške čete vzhodno in južno od trikota Seres-Orfano-Lefters.
Komunike grškega zunanjega ministrstva pravi, da se 23. t. ni. ni zgodil noben resen konflikt. Prišlo je le do inajhnega spopada med pred-stražami pri Semaltonu, ki je trajal pol ure. Ova grška vojaka sta bila la-hko ranjena. V drugih pozicijah v Panghaionu je vladal popolen mir.
Neki balkanski delegat se je iz-razil napram londonskemu poroče-valcu >Berliner Tageblatta^, da so splošno stvari v dobrem teku in da se more upati, da bodo kmalu rešene. Poročii o zelo težkih bojih med Bolgari in Grki ni treba smatrati za res-nejša nego prejšnja poročila. Od po-tovanja kralja Konštantina v Solun se more pričakovati uspeh. Kralj je de-loval v vojni kot generalissimus grške vojske vedno v pomirijevalnern zmisiu in njegova navzočnost v spor-nem ozemlju povzroči pomirjenje.
»Daily Telegraph« poroča: Sle-dečo brzojavko ie naš porocevalec 16. t. m. odposlal, vendar pa 30 je cenzor zadržal. Dobili smo io po pošti ter se glasi: »Iz zanesljivega vira izvem, da se ie ravnokar podpisala posebna aliančna pogodba med Grško in Srbijo. Nanaša se na možnost oboroženega konflikta z Bolgarsko in obsega tuđi vojaško konvencijo. Gr-ški in srbski generalni štab sta izjavila svojima vladama, da je uspešen izid takega konflikta brezdvomen. Politiki so mnenja, da ta pogodba jamči, da bodo mirno končani balkanski spori, ker bo Bolgarska prisiljena, da ugodi srbskim in grškim za-htevam.
Od srbske strani se uradno de-mentuie poročilo. ki je baje prišlo iz F3itolja. da so srbski vojaki vdrli v hišo nekega trgovca v Štamboldiji ter umorili njega, njegovo ženo in otro-ka. Pač pa so ga umorili bolgarski četaši iz maščevanja zaradi izdajstva, ki ga je zakrivil napram bolgar-skemu komiteju, katerega član ie bil.
Kakor poročajo iz poučenih bel-graiskih krogov, se bodo začela tekom tega tedna prijateljska pogajania med Belgradom in Sofijo o srb-sko-holgarskih spornih vprašanjih. Srbski poslanik Špalajković. ki se je v soboto vrnil v Sofijo. ima s seboj natančne instrukcije. Pojasnil bo bolgarski vladi srbsko stališče ter podal izjavo, da srbska vlada brezpogojno obstoia na reviziji zvezne pogodbe. Poslanik ima baje tuđi s seboj formulirane predloge glede obmejitve.
Londonski listi prinašajo iz Sofije poročila. da je bilo mnogo odpu-ščenih makedonskih . prostovoljcev zopet vpoklicanih- Poslan" so jih v Seres. Povsod vlada živahno gibanje. Sicer označujejo merodaini krogi spor s Srbijo sedaj kot zelo ne-varen. Če Rusija ne bo takoj vmes posegla. tedaj je položaj nevaren. Karkoli bi mogla Bolgarska tej ali oni strani dovoliti, tedaj je vendarle gotovo, da se ne more odpovedati zahtevani do onih okrajev v Vzhodni Makedoniji, ki so ji bili priznani v pogodbi. V tem sta si popoinoma edina ves narod, od kralja pa do zadnjega kmetovalca. Ti okraji so brezpogojno bolgarski del Makedonije in kot take jih je ćelo Turčija priznala s tem, da
I je ustanovila bolgarske škofije y Bi-tolju, Ohridi in Dibri. Če bi Srbija pri tem ostala, da hoče obdržati te okra-je, tedaj je vojna neizogibna.
Albanija.
Podpredsednik začasne albanske vlade, monsignor Kacori, piše »Hr-vatskemu Dnevniku«, da si Albanci žele ustanonovitev neodvisnega al-banskega kraljestva s krščanskim princem na čelu in z evropsko organizacijo. Zahtevajo imenovanje kr-ščanskega vladarja zato. da bi Tur-čiji za vedno onemogočili vmešavati se v zadeve albanske.
Albanija se bo skušala približati Bolgarski.
Porta je sporočila carigrajskim listom uradno, da ie v teh dneh došlo v Carigrad iz Fiere in Valone 1700 bolnih vojakov in 55 častnikov
od bivše zahodne turske armade in od nekdanjih posadk Janine in Skadra. Nadaljnih 2000 bolnih in ranjenih vojakov pričakujejo v Carigradu v najkrajšem času. Turska vojska, ki je sposobna za boj, ostane v Albaniji do sklenitve miru. Okoli Fiere je baje 20.000 turskih vojakov, od katerih so tri četrtine oborožene in ki imajo deset poljskih topov. V Fieri sami je baje 3000 turskih vojakov, v Valoni je Džavid paša z 200 vojaki.V Valoni je 500 Albancev, ki so vojaki turske armade, in 6000 mož neregularne albanske armade. Vsi ti vojaki imajo dovolj pušk in streljiva, samo topov nimajo.
Ražen tega pa prihajajo z Du-naja o razmerah v Skadru in o do-godkili v Albaniji dobro izmišljena poročila, ki imajo zelo prozoren namen.
V Skadru baje častniki crnogorskih čet, ki še vedno nišo zapustili niesta, agitirajo med mohamedan-skim delom prebivalstva proti de-tašmaju velesil,da bi povzročili nemire in konflikte. Prebivalstvo je baje zaradi te agitacije zelo vzneniirjeno proti Crnogorcem ter jo obsoja, ker so poveljniki tujih detašmajev kar najboli obzirni napram navzočim Crnogorcem. Zloglasna »Albanska korespondenca^ poroča baje iz Pri-zrena, da so v notranjo Albanijo še le zdaj došla prava poročila o ugotovit-vi meje, ki jo je sklenila poslaniška reunija. Ta poročila vzbujajo baje v vseh delih dežele veliko vznemirie-nje in prebivalstvo izjavlja, da ne bo privolilo, da se odstopi albansko ozemlje zaveznikom. V Malisiji se je en del gorskih plemen oborožil ter zbra!, da se vpro novi obmejitvi. Vznemirjenje Malisorov so deloma povzrocile tuđi grozovitosti. ki so jih zavezniki izvršili nad Albanci. Že zdaj prihajajo baje vsak dan poročila o grozovitostih Srbov (?). Tako so se v zadnjem času v Mitrovici zopet dogodili pokoli. Srbi so baje v tem mestu pomorili žene in otroke. Tem vestern verjamejo seveda le dunajski šmoki.
Štajersko.
Hrastnik. Veselica, ki 30 je priredilo >Slovensko delavsko društvo-v Hrastniku, je nad vse pričakova-nje dobro uspela. Obisk je bil tako velik, da so bili prostori gosp. Rosa natlačeno polni. Po srečolovu se je razvila neprisiljena zabava in plesa-željni pari so se vrteli do ranega jutra. Odbor izreka tem potom iskreno zahvalo vsem, ki so kakorkoli pripomogli da se je veselica tako sijajno obnesla. Zahvaljujemo se gosp. Rosu, ki nam je radevolie prepusti! svoie prostore in ki je tuđi v vsakem oziru društvu naklonjen. Srčna hvala vsem, ki so darovali krasne dobitke, posebej pa še izrekamo zahvalo mar-Ijivemu in za društvo vnetemu tova-rišu Keršetu. ki je sam daroval mnogo krasnih dobitkov in z vso vnemo deloval za veselico. Iskrena zahvala tuđi gospodičnama Lojziki Roš in Milki S e n t j u r c za pomoć in na-svete pri pripravan za veselico. Do-hodkov je imelo društvo od veselice 171 K 30 v. stroškov pa 18 K 30 v. to-rej znasa čisti dobiček 153 K, kateri znesek se je vložil v Posojilnico na Dolu, in znaša sedaj naložena svota 1100 kron. — Delavci. pristopite v naš krog. ker edini namen našega društva je, podpirati drug drugega in gojiti slovensko narodno zavest in bratoljubje.
Iz Pragerskega. V Cirkovcih so našli v potoku Crncu mrtvo neko 55 do 60 let staro, siromašno oblečeno žensko. Identitete nišo mogli dognati. Pokopali so 30 na cirkovškem poko-pališču.
Iz Mozirja. Šmihelska podružnica c. kr. štajerske kmetijske družbe priredi v nedeljo, dne 1. junija po rani maši v mozirski soli podučno predavanje. Predava strokovtii učitelj na Šentjurski kmetijski soli gospod Z i -d a n š e k.
Iz rogaškega okraja. Rogaški okrajni zastop je sklenil. da odslej na-prej ustavi posipanje okrajnih čest. Okraj se je že za več ko 30.000 kron zadolžil, ker so izostale vsled sloven-sko-klerikalne obstrukcije v štajer-skem deželnnem zboru vse deželne podpore za vzdrževanje čest. Več okraj z ozirom na svoje skromne do-hodke in revščino prebivalstva ne more storiti in bode zato posipanje čest ustavil. Naj posipajo odslej ceste gg. duhovniki in njihovi poslancil
Iz Ptuja. Ker se 21. t. m. radi na-stalega zadržka ni mogel vršiti občni zbor podružnice mariborskega dra-matičnega društva za Ptuj, se tem potom naznanja, da se vrši podruž-nični občni zbor v sredo, dne 28. maja 1.1. točno ob 8. zvečer v Narod-nem domu. Vse prijatelje in elane društva se pozivlja, da se tega ob-čnega zbora v velikem številu udele-že. Zlasti pozivljamo, da odpošljejo vsa društva iz okolice na ta občni zbor svoje odposlance.
Nov odvetnik. Dr. Marko S t a 3 n-k o je napravil odvetniški izpit in se naseli v Ljutomeru.
Murski Sokol v Ljutomeru priredi dne 1. junija pešizlet k g. Mari-niču v Radislavec. Na sporedu je te-Iovadba na orodju in skupine, prosta zabava, godba, ples, petje, šaljiva pošta itd. Začetek ob pol 4. popoldne. Odhod iz Ljutomera od g. Sevra ob pol 1. popoldne. Vabimo na obilno udeležbo.
Drobne novice. Za Štajersko zdravniško zbornico se vrše nove volitve — in sicer voli-jo skupine na deželi dne 24. junija in graški zdravniki dne 26. junija. Nove volitve se vršijo, ker so člani preišnie kamore iz vzrokov, ki smo jih označili tuđi v »Slov. Narodu<', odstopili.
—  V Studencih pri Mariboru se vrše znova občinske   volitve, ker so zadnje razveljavljene.     Ćelo volilno postopanje se bode znova vršilo. — Iz Vojnika.   Vinarski asistent pri tržaški    namestniji,   Karei G o r i č a n,   je   imenovan za vinar* skega pristava v X. plačilnem razredu. Čestitamo! — Iz Celja.   S 25. majem je začel zopet   voziti    avto-omnibus iz Celja v Dobrno in nazaj.
—  Iz M a r i b 0 r a. V ponedeljek dne 9. junija se prične na višji gimnaziji pismeni zrelostni izpit.    Udeležilo se ga bodef)3 kandidatov. — Iz M a r i -bora. Skof dr. Mihael N a p o t n i k je izvoljen za častnega člana gimna-zijskega podpornega društva. Ob tej priliki je daroval društvu 1000 kron.
—  Iz Gradca.    V neki gostilni ?. okraja se je ustrelil vrtnar Reinhold B i s c h o 1.      Prišel je v Gradec iz Ptuja. — Iz Konjic. Nek uzmovič je vdrl v Filipičevo gostilno in odne-sel Siidmarkin nabiralnik   ter   nekai cigaret. — Iz P o 13 č a n. Dne 1. junija se otvori  avtomobilna zveza z Rogaško Slatino.     Trajala bo do 30. septembra.     —     Iz   Maribora. »Stražin« urednik Lavoslav K e m -perle je bil obsojen na 80 K globe ali 8 dni zapora zaradi znanega   na-stopa s trgovcem Weixlom v mari-borskem Narodnem domu. Je res fatalno, ako je bil kdo tepen, potlej pa še kaznovan. Zato pa naše odkrito-srčno sožalje, g. Kemperle!
Koruško.
Slovenski letoviščarji na Kora šho. Na ta poziv se je že nekaj takih oglasilo. Tišti, kateri bi se radi v nudi vročini odpočili v slovenskem delu Koroške, naj si takoj preskrbe stanovanja. Za boroveljski okrai nai se pošiljajo prijave na tamošniega »Sokola ; za celovški okrai pa slovenski čitalnici, hotel »Trabesinger« v Celovcu. Gospodje pri čitalnici v Ce-lovcu so znani po celem Koroškem in gotovo bodo radi sli domaćim »tuj-cem< na roke.
Verska blaznost. V sredo je prišla Čez Ljobelj v Borovlje neka, okoli 24 let stara ženska, za katere ime se do sedaj še ne ve. Skoro gotovo se ii je na božji poti zmešalo, ker nepre-nehoma govori o cerkvi. župnišču in duhovrnikih ter ne izpusti rožnega venca iz rok. Govori lepo slovensko, nekoliko v spodnještajerskem nareč-ju in je opravljena v čedno kmečko obleko. Revico so odneljali v celov-ško blaznico.
Nesreća vsled avtotnobila.    Pri
Mlinem pred Beljakom se ie splašil na cesti blizo železniškega prelaza konj nekega posestnika iz bližnje okolice, ki se je peljal v spremstvu svoje žene in enega otroka v mesto. Konj je dirjal v divjem diru čez že-lezniški prelaz, na drugi strani pa je zavil proti strmini, ki je pod cesto. Brez dvoma bi se bila zgodila velika nesreća, kajti na strmini bi se bilo razbilo vse, da ni zavozil konj slučajno na kup gramoza, ki je voz ustavil. Z voza so padli vsi trije. vendar se nišo težko poškodovali. Žena ie bila delj časa brez zavesti. Voz se je pre-cej razbil, težko pa je poškodovan konj, ki se je utrgal in padel.
Ponesrečen roparski napad. Iz Pliberka poročajo: Uradnika pliber-ške Unije A. Millerja je napadel v soboto, ko je nesel 1500 kron za mezdo delavcem, v bližnjem gozdu neznan moški in zahteval od njega denar. Toda ropar ni bil popolnoma gotov, če je naletel na pravega, kajti običajno se je nosil denar vedno v malem zaboju, Miiller pa je nesel denar slučajno v žepih. Ropar ga je vprašal, če ima denar, ta mu ga je utajil in re-kel, da ima v žepih samo stare liste. Ropar mu je verjel in pobegnil.
Velik požar. V petek zvečer je pogorelo veliko posestvo Jurja Nem-ca v okolici Kotmaravesi. Zgorela je hiša, hlev, skedenj in sploh vsa gospodarska poslopja. Gašenje je bilo vsled vetra in vsled silne vrocine, posebno še, ker so objekti na tesnem, zelo otežkočeno. Pri gašenju se je lahko opekla domaća dekla. Zgorelo je tuđi 6 glav goveje živine in 700 kg mesa. Kako je nastal ogenj, še ni znano, bržkotne pa bo vzrok nepre-viđnost. Škodo cenijo na 15.000 K.
117. Štev.
SLOVENSKI   HAROD.
Stran 3.
Frimopsko.
Učiteljica v zakristijL —   Obso-
ieni župnik. Pred goriškim okrajnim sodiščem je bil ohsojen župnik iz Če-povana, Valentin Pire na 48 ur zapo-ra in sicer zaradi razžaljenja časti. Podil je namreč iz zakristije učitelji-co Ludmiio Mlekuš iz Lokavca na tako sirov način, ki se tuđi po mne--iju sodišča nikakor ne sklada z ve-jenjem župnika, posebno se v eerkvi ti napram učiteljstvu.
V vinski kleti na Tržaški cesti v Gorici so našli domaćini obešeno Mietno posestnico in gostilničarko tilizabeto Jugovo. Ker ne vedo nobe--ega vzroka samomora skiepajo, da :e izvršila žena samomor v hipni MaznostL
Rosina - Finšger. Preiskava gle-ce poneverbe pri okrajnem šolskem svetu v Gorici je dognala, da znaša poneverba do 200.000 kron.
Umri je skladiščni mojster Juž-<;e železnice v Trstu Ivan G o d n i k, -:i se je kakor smo že poročali pone-srečil ko je skočil s tramvaja in trčil v nekega izvoščka.
Dom za rekonvalescente je zgradila tržaška okrajna boiniška blagajna v koprskem zalivu v Anca-ranu. Dom je bil v petek slovesno nvorjen.
Mlađega soma sta vj :1a v soboto -večer okoli 8. dva ribiča v stari prosti luki blizo valoloma v Trstu. 5om je star 3 do 4 mesece in je pol-c.rvg\ meter dol£.
Slovensko izobraževalno in pod-porno društvo v Opatiji priredi dne *>. iuntja t. 1. z brzim in elegantnim -arobrodom ^Slavija Avstro-Hr-aške parobrodne družbe izlet po norju iz Voloske-Opatije v starodavno obmorsko glavno mesto Senj. Odhod iz Voloske ob 1.. a iz Opatije ■b 2. popoldne. Na parniku svira ce-i vološko-opatijska društvena god-a. Cena tja in nazaj 3 krone za ose--n. Restavraciia na parniku. Ker je ;ot precej dolga, se prosijo uđelež-iiki, da pridejo točno ob določeni uri a parnik. Reski udeležniki vkrcajo e na parnik lahko na Reki.
Državno obrtno solo namerava-i ustanoviti na Reki. Poduk naj bi >e pričel že letos v jeseni. Med obči-o in vlado so vse tozadevne obrav-lave že končane in gre sedaj samo /a vprašanje učnega jezika.
Smrten skok na električni trampa/.   Na Reki je skočil na električni :ramvaj med vožnjo železniški urad-nik, 26letni Karei Erzek    iz Budimpešte. Pri skoku mu je spodletelo in ^rzek je padel pod voz.   Dve kolesi oza   ste rnu sli čez obe nogi in mu h popolnoma zmečkali. Odpeljali so '-ezzavestnega v bolnišnico, kjer so u morali obe nogi v stegnu odrezati.    Njegovo stanje    je zelo resno. *:rzek    je    oženjen    in    ima    enega rroka.
Dnevne vesti.
-r   Razkritja Kamile Theimerje-
e so klerikalce zadela v živo.    Ker
:h razkritij v slovenskih listih nišo
logii zabraniti,   so   napeli vse sile,
*a preprečiio pot tem    razkritjem v
:unajsko in drugo   časopisje,    česar
o se iz lahko umljivih vzrokov naj-
r>\] bali. In res se jim je posrećilo do-
cči, da so dunajski listu ki beležijo
cer vsako malenkost, ki se prigodi
našem političnem življenju, sprva
: >polnoma molčali o senzacijonalnih
jzkritjih,    tikajočih    se  kranjskega
.eželnega glavarja dr. Šusteršiča in
Jerikalne politike.   Da je moralo to
tati klerikalce mnogo truda in mor-
a tuđi   precej — denarja,   o tem se
pač ne da dvomiti. Toda vkljub te-
mu^Vendar nišo mogli preprečiti, da
->i o neljubih jim aferah ne izvedela
7\enslovenska javnost.    Te    dni je
amreč    priobčil praški »Cas<-    pod
aslovom »Voditelji slovenske kleri-
alne    stranke v škripcnV uvodnik,
katerem so nanizane    vse glavne
>čke razkritij, ki jih je obelodanila
našem    listu Kamila Theimerjeva.
'<    razkritjem      pripominja    na    to
Cas«:    -Ta razkritja so tako z ozi-
:om na njihovo vsebino, kakor z ozi-
om na osebo njih avtorice vzbudila
"!ošno pozornost v slovenskih  po-
' ćnih krogih, zakaj ž njimi je potr-
no, kar se je do sedaj samo na ti-
i--m in privatno govorilo, da zlorab-
:ia vodja slovenskih klerikalcev, dr.
vusteršič,   svojo  stališče in politiko
no je stranke v dosego svojih oseb-
•iih ambicij ...   Na ta odkritja,   uči-
"iena v tako jasni obliki, da ne pri-
uščajo nobenih dvomov, nišo našli
rvaki slovenske klerikalne stranke
ri besedice, da bi se upravičili. Hi-
e!i so samo   svojo   zaupnico Thei-
Terjevo proglasiti za — krščeno ži-
iinjo in histerično, nenormalno žen-
>ko. Theimerjeva   je   na te imperti-
nence odgovorila z dokazi.    Obelo-
'anila je dolg rodovnik, iz katerega
e razvidno,   da   izvira ne samo iz
stare plemenske in krščanske rodbine, marveč je ćelo potomka slavne-ga borca za poljsko svobodo, var-šavskega nadškofa pi. Fiakonskega. Njeno javno delovanje pa najbolj pobija natolcevanje o njeni abnormalnosti. Toda ta stvar se ne bo dala tako lahko potlačiti, saj ni izključe-no, da bi se o odkritjih Kamile Thei-merjeve, zlasti kar se tiče sredstev, s katerimi si je pridobil dr. Suster-šič mesto deželnega glavarja, ne spregovorilo — v državnem zboru. Take politične kupčije lahko zastru-pijo vse javno življenje in državno upravo. Zato je potrebno, da o tem spregovore odločno in odkrito bese-do zastopniki ljudstva.« — Klerikalei so hoteli, kakor smo že naglašali, razkritja Kamile Theimerjeve prikriti širši javnosti, toda njihove žrtve v tem pogledu so ostale brezuspesne, zakaj o klerikalni aferi se bo spregovorilo. kakor piše »čas-, ćelo v parlamentu. Da bo pa stvar našla v državnem zboru primeren odziv, jamči to, da se vsi parlamentarni kregi za afero živo zanimajo in da v zadnjem času poslanei govore veči-iioma samo o razkritjih, tičočih se dr. Kreka in dr. Šusteršiča.
—  Kino Metropol — zaprt.  Dne
17. t. m. je deželni odbor pooblastil dež. glavarja, da srne Kino Metropolu zapreti gledaliŠče in v soboto se je to zgodilo. Odlok dež. glavarja očita Kino Metropolu, da je predstavljal umazane erotične podobe. Dež. glavar teh podob ni sam videl in torej ne more imeti zanesljive sodbe, a vendar je zaprl gledališče, ne meneč se. kake posledice to provzroei. Očitanje dež. odbora, da so se pred-stvljale umazane erotične podobe. je neutemeljeno. Kajti vse riodobe, ki se predstavljajo v kinematografih, so oblastveno cenzurirane in ta cenzura je v Ljubljani tako sekantna. tako stroga, kakor nikjer drugod. V Ljubljani so bile že iz vse polno fil-mov »crtane- slike, ki jih v Trstu, na Reki in v Gradcu brez zadržka kažejo. »Dramatično društvo^ je pri izberi filmov postopalo z najvecjo previdnostjo, samo da bi ne dalo povoda nasprotovanju: seveda je moglo izbirati samo med filmi, ki so sploh na razpolaganje in dostopni za krščansko ceno. Kako pa naj se se-stavi repertoar za kino-gledališče drugače, kakor da se izmed filmov, ki so na razpolaganje. izbere najne-dolžnejše? Pretirana pruderija se seveda spodtika tuđi cb najnedolžnej-ših stvareh — a ta vendar ne more biti merodajna. Imamo vtisk, da je bii dež. odbor, oziroma dež. glavar "O tem slučaju nahujskan; drugače si njegovega postopanja sploh ne mo-remo tolmačiti, saj se tu ne gre za kako politično stvar, nego za podjet-je. ki naj »Dramatičnemu društvu« preskrbi sredstva za plačevanje slovenskih igralcev, in dež. odbor vendar ne more imeti nobenega interesa na tem, da pripravi slov. igralce ob kruh. Ker je dež. glavar zaprl gleda-lišče. je bilo »Dramatično društvo« prisiljeno naznaniti igralcem, da jim ne more plačati gaz: igralci so vrže-ni na cesto in ž njimi vred uslužbcrci kinematografa in mogoče je, da j< s tem sploh konec slov. gledali^ a. Prav z ozirom na te konsekve; e mislimo, da v tej stvari vendar št ni izrečena zadnja beseda.
4- Elektrarna na Ljubljan;ci. Uradna »Laibacher Zeitung< je ; i-obćila o elektrarni na Ljubljanici ne-kak članek. To se pravi, prinesla je članek, v katerem je podana roz-sodba, ki jo je v tcj stvari izdala de-želna vlada, vr katerem pa ni pove-dano, da je to subjektivna razsodha deželne vlade. Ne borno preiskovali. v kak namen je uradni list zamolčal, da podaja samo vladno razsodbo, pač pa borno z ozirom na to jutri kritično osvetlili to razsodbo samo.
—   Polomija kamniškega dekana Lavrenčiča. Piše se   nam:    Upravi-čenci   kamniškega    korporacijskega premoženja smo dobili  pretekle  dni od agrarnega komisarijata   v   Ljubljani 'povabila, da naj se snidemo dne 23. majnika v Klerikalnem domu  v zadevi   preuredbe    gospodarskih   in užitnih  pravic   korporacijskega   premoženja.    Nihče ni vedel, za kaj    se pravzaprav gre.  Ker je bila  na  po-oblastilih. katere je dala na razpola-go agrarna komisija,    tuđi    beseda razdelitev, smo vsi sumili, da se gre za atentat na naše premoženje. Raz-nurjenje med meščani je bilo velikan-sko. Točno ob 9. smo bili že vsi na določenem mestu. Ko otvori agrarni komisar gospod dr. Vrtačnik zbo-rovanje, se takoj    priglasi   načelnik korporacije gospod Kosir, da je pred ta dan vršeći se občni zbor,   kojega se je udeležilo  115 upravičencev, z nad 130 upravičenimi števiikami so glasno sklenil podati izjavo,    da    Je kamniska meščanska korporacija zasebna last in odklanja vsako vmeša-vanje katerekoli oblasti, kakor   tuđi agrarne   komisije,   ter    zahteva   to sprejeti v zaDisnik. kar se tuđi zgodi.
Obenem odklanja načelnik tuđi vsa-ke tozadevne stroške. Gospod komisar poda potem pojasnilo, zakaj so upravičenci danes semkaj klicani in pravi: Po gospodu dekanu Lavren-čiču je bila podana na agrarno komisijo vloga z 71 podpisi upravičencev (Klici: podpisi so ponarejeni!) s prošnjo, da bi ta uredila zemljiško knjigo tako, da ne bo v njej vkljižba kot dosedaj >Stadt Stein«, marveč imenoma navedene upravičene hiše po številkah in pa, da naj se oskrbe pravila za gospodarstveni odbor. Klici: Vse to že imamo. Gospod komisar nadaljuje, in tej prošnji je gospod dekan dodal, da naj se pri dotični uredbi ozira tuđi na župnišče, kaplanijo in mežnarijo. Komaj so bile te besede zaslišane, je že nastal velikanski vrišč: Aha, tu je torej konjsko kopito; na ta način se je hotela lisica prikrasti v brlog, nesram-na zvijača; sleparija. Vse vpije: duhovnik ste, pa niti desete božje za-povedi ne poznate, sramota, poberi-te se ven, tu nimate ničesar iskati. Dekan razburjen buta sem in tja kakor ujet lev, protestira proti g. ko-misarju in boce utajiti ravno kar izrečeno razkritje, a kmalo si premisli in prosi besede. Skesano prizna, da je res napravil tako viogo, to pa zato, ker je prisegel, se za farovške hiše potegovati. Ćudna prisega — oškodovati svojega bližnjega.Izjavlja pa, da ne sprejme nobenega polena več, če bi mu jih vsilili, jih bo beračem dal, imam, hvala Bogu, dosti, da si jih lahko kupim. Po tej sloves-ni pridigi se je vse smejalo in klicalo: grozdje je prekislo, kaj ne, ga ne niaram. Gospod komisar nadaljuje, da mu je žal, da je napravilo to dej-stvo toliko nevolje med upravičenci, a zakon predpisuje, da, ako se od enakih korporacij zglasi tretjina upravičencev za kakšno akcijo, je agrarne oblasti ne morejo odklanja-ti, dasi mu je znano, da je ravno gospodarstvo kamniškega korporacijskega premoženja vzorno vrejeno. Živahno odobravanje in klici: Kaj ne, vzorneje kot pa škofovo v Gornjem gradu. Naznani, da želi zastop-nik deželnega odbora dr. Pegan podati neko izjavo. Komaj se je zasli-šalo to ime, je bila že vsa dvorana pokonci. Ta pa že ćelo prav nič ni-ma pri nas opraviti. Spočerka se je hotel s svojo aroganco postaviti, a tem silnejši je bil odpor. Zborovalci so izjavili, da jih njegova navzočnost žali in razburja, naj se odstrani: zle-zel je v kot. G. komisar pove, da bi rad v imenu kamniške občine podal izjavo. Naši velijo: občina ima župana, ta naj se pokaže, a župan dr. De-reani niti ni vedel, ima li občina kako upravičeno hišo v lasti, ali ne. Značilno! — Na priporočilo gospoda komisarja so zborovalci naposled vendar toliko odjenjali. da je mogel dr. Pegan dati par besedi v imenu občine zabeležiti. Potem se je prešlo na zaslišanje. Za ureditev se je izjavilo, kakor se nam je sporočilo, 58 posestnikov, proti pa 83. Ko je bilo to končano, označi g. dr. Karba v jedrnatih besedah ćelo akcijo za komedijo, na besedo ureditev je marsikdo danes sedel, kajti za red smo vendar vsi; ako bi se godil nered v gospodarstvu ali upravi, smo mi prvi. ki bi ga brezobzirno odpra-vili, ta miška, katera se na mesto slona misli danes roditi, bi se lahko spočela na medsebojnem občnetn zboru in ne bilo bi nobenih sovraž-nosti, a jedro ćele akcije je popolnoma drugo. Gospod dekan Lavrenčič hoće kamniške meščane spraviti pod kuratelo iz osvete, ker so se mu polomila vsa sredstva, spraviti me-ščansko premoženje v klerikalne kretnlje. 7isti, ki je glasoval za ureditev ni gfasoval za red, saj ga itak imamo, kot pre) nikdar, je glasoval s tem, da priznava vmešavanje tujih efementov v njegovo lastno gospodarstvo. Upamo pa, da bodo razum-niki to preprečili, in da bo takih šljev. ki ne vidijo in ne slisijo nič drugega, kar mu župnik poje. vedno nianj. Cahni na nebi« to kažejo, ker že pri seji je bilo 13 jogrov manj na župnikovi strani, kot pa jih je na ti-steni mišjem papinu ujetih, vsled katerega smo se sešli protestirat in pa dekanu Peganu et Komp. levite brat.
4- Izjemno stanje, ki je bilo te dni odpravljeno v Bosni in Hercegovini, je še vedno v veljavi v Dalmaciji, dasi ni bilo tukaj nikdar proglašeno. Pretekli teden je namreč okraj-no glavarstvo v Spljetu ustavilo delovanje »Mestne ljudske čitalnice«, katere predsednik je državni posla-nec dr. Josip Smodlaka, izvodio inventarizacijo ter zatvorilo društvene prostore, utemeljevaje ta svoj ukrep s tem, da je društvo prekoračilo svoj delokrog. Delovanje kakega društva ustaviti pa oblast po zakonu nima pravice, ražen ako je proglašeno iz* jemno stanje, marveč ima samo pravico dotično društvo razpustiti. Ker pa oblast društva ni razpustila, marveč samo ustavila njegovo delo-
vanje, je jasno, da vlada v Dalmaciji de facto izjemno stanje, dasi ni bilo službeno razglašeno. Drugi znak in dokaz, da vlada v Dalmaciji izjemno stanje, je dejstvo, da je oblast eno-stavno prepovedala nadaljno izhaja-nje glasila jugosiovanske nacijonali-stične mladine »Ujedinenje«, dasi ni zakona, ki bi ji dajal to pravico. Toda to še ni vse. Oblast je vtaknila v preiskovalni zapor odgovornega urednika Srečka Rožica in upravitelja Jerka Čulića, dva glavna so-trudnika lista Ujeviča in Bartulico pa je obtožila — ne radi »veleizda-jalstva«, kakor bi se pričakovalo, — marveč radi — tajnih sestankov. Obravnava proti zadnjima dvema je bila v Spljetu preteklo soboto. Ne vemo sicer, kako je ta obravnava končala, to pa vemo, da v Dalmaciji dejansko nišo več v veljavi avstrij-ski zakoni. In kaj se bo s tem »izjem-nini stanjem« doseglo v Dalmaciji? Bojimo se, da se bo doseglo ravno nasprotno od tega, kar se name-rava!
4 »Slovenec« zlezel pod klop. Danes dopoldne bi se imela pred tu-kajšnjo poroto vršiti obravnava proti »Slovencu« radi notice »Pojudena Edinostc, ki jo je lani meseca avgu-sta priobčil in ki je bila naperjena proti g. dr. Josipu Jedlowske-m u, odvetniškemu kandidatu v Trstu. Obravnava je odpadla. ker je dalo uredništvo »Slovenca^ dr. Jed-1 o w s k e m u , ki ga je zastopal dr. Mandić iz Trsta, obsežno častno izjavo in se zavezalo, da plača 200 K za »Dijaško podporno društvo v Trstu. Kakor običajno, je torej tuđi to pot »Slovenec« junaško zlezel pod klop. >Slovenčeva-/ gospoda si pač upa napadati, ne upa pa si za napade odgovarjati pred sodiščem!
-f- Odlikovanje. Cesar je podelil bivšemu županu v Škofji Loki, gospodu notarju Nikolaju L e n č e k u viteški križec Franc - Jožefovega reda.
— Dr. Karei Chodounsky,   c. kr. redni profesor na medicinski fakulteti češkega vseučilišča v Pragi, je ob-hajal 18. t. m. ZOletnico svojega roj-stva. Pri tej priložnosti se mu je tuđi Podporno društvo za slovenske viso-košolce v Pragi po svojih zastopnikih kot svojemu soustanovitelju in čast-nemu članu poklonilo. Gospodu pro-fesorju, ki je znan po celem Sloven-skem kot ljubitelj naših krasnih pla-nin ter dejanski pospeševatelj češko-slovenske   vzajemnosti in velik   do-brotnik slovenske se učeče mladine, želimo iz srca. da ga nam Bog ohrani še mnoga leta tako zdravega,   čilega in svežega, kakor se je dočakal svojih 70 let. Na mnoga leta!
—  Na vrhuncu modernosti.   Hotel »Union*- ni samo naiinlajši in naj-večji med ljubljanskim! hoteli,   nego tuđi silno modern. Ćelo za izveličanje svojih gostov skrbi in je s tem preko-sil prve angleške hotele. O tem so se prepričali hrvaški inženirji. V soboto zvečer so se udeležili jako zabavne-ga komersa in seveda sele pozno po-noči prišli spat, nekateri sele ob 3. in pol 4. Lahko si je torej misliti,kako prijetno so bili presenećeni, ko so že nekako    ob    sedmih    zjutraj    stišali krepko trkanje na vratili. Ni ga več-jega užitka, kakor če gre Človek pozno spat. pa ga nespočitega prebude že zgodaj zjutraj. In kako prijetno je bilo zaspanim gostom pri srcu, ko so izvedeli za vzrok zgodnjega trkanja. Hotelske    uslužbenke  so namreč  v vse sobe, ki imajo razgled na ulico, prinesle — svece, da razsvetle okna za procesijo. Ljudje, ki so bili potrebni spanja in bi bili radi spali, so morali vstati. da so hotelski posli po-skrbeli   razsvetljavo   za   procesijo! Nekateri gostje.   ki nimajo   pravega smisla   za  veliki   pomen  procesi!  za dušo neprespanih ljudi, so se pač hu-dovali. a povedalo se jim je s prijazno odločnostjo,    da lahko    popoldne spe. Ne vemo. če je na kontinentu še kak modernejši hotel, kakor je »Union«.
—  Pogrebi. Včeraj popoldne je bil pogreb zaslužnega načelnika Ijub-ljanskega   gasilnega    društva    gosp. Ludovika Stricla. Na zadnji poti ga je spremljevalo   250 gasilcev v uniformi iz Ljubljane in iz okolice. Sokoli z zastavami in dolga vrsta znan-cev in prijateljev, med njimi    župan dr. Ivan Tavčar, bivši župan Hribar, podžupan dr. Triller,  dvorni svetnik Levec, več deželnih poslancev in ob-činskih svetnikov in zastopniki raznih društev. — Tuđi    umrlo    gospo Margareto Petričič    roj.  Perdan so pokopali včeraj popoldne. Mnogoste-vilna udeležba pri sprevodu je pričala, kako mnoge in kako presrčne simpatije je uživala v vseh krogih.
— Umrla je po dolgi in mučni bo-lezni gospa Margareta   Petričič, rojena Perdan, soproga    ljubljan-skega častnega meščana, nekdanjega podžupana in predsednika    »Mestne hranilnice« gosp. Vaša Petričiča. Pokojnica je   bila   nad vse ljubezniva gospa ter je v vseh   krogih uživala iskreno spoštovanje. Bodi ji blag sponom!
—  Umrla je v Opatiji komaj 18-letna hčerka tovarnarja drož in hiš-nega posestnika v Ljubljani gdč. Ber-ta Zalokarjeva. Pogreb bo jutri dopoldne v Ljubljani. — Na Karlov-ski cesti št. 30 je umrla soproga pe-kovskega mojstra ga. Ljudmila V r-tačnikova, stara 31 let; na Starem trgu pa trgovčeva soproga   ga. Frančiška   Oblak. Prizadetim rod-binam iskreno   sočutje,    pokojnicam mir in pokoj!
— Poroka. V Kranju sta bila včeraj poročena gosp. Vafachain go-spica Angelica    Podrekarjeva, nečakinja Ijubljanskega odvetnika g. dr. Alojzija K o k a 1 j a. Poročni priči sta   bila   gospoda   veleindustrijalec Vinko Majdič in odvetnik dr. Alojzij Kokalj. Čestitamo!
—  Poročil se je včeraj v tukaj-šnji    stolni    cerkvi    gosp. Valentin H r i b a r iz MengŠa z gospico Katin-ko Mohoričevo iz Ljubljane. Poročil ju je ženinov brat    gosp. Ivan Hribar, kaplan s Sladke gore. Naše iskrene čestitke!
—  Zaročil    se    je    gosp. Franc A ž m a n, načelnik  »Sokola«  v Kra-n|u z gosp- Suhadolnikovo.
—  Predavanje.    Povodoma obi-ska hrvaških inženirjev v    Ljubljani je imel rudarski svetnik    inženir V. S t r g a r v soboto zvečer v    tukaj-šnjem deželnem gledališcu predavanje o rudniku v Idriji. K predavanju je imel razven gostov    vsakdo    do-stop.    GledaliŠče je bilo zelo    dobro obiskano. Predavanje je bilo zelo za-nimivo. Predavatelj je pokazal    tuđi več skioptičnih slik:    Vsled pomanjkanja prostora objavimo predavanje v prihodnji številki.
—  Kolinska tovarna kavnjh pri-mesi, trgovsko delniško podjetje, po-zivija ravnokar k subskribciji    5000 delnic lit. B po 200 K nom. Ta emisija   ima   namen,   razmnožiti   lastno opravljajočo glavnico, ker dosedanji delniški kapital 3,000.000 K ne zado-štuje zavodu, kateri po zedinjenju z Buvovo in Bergrovo tovarno združuje 8 tovaren za kavne primesi in 7 susilnic za cikorijo. Želimo tej emisiji mnogo uspeha, posebno pa v tr-govskih krogih,    katerim se gotovo ponuja ugodna prilika, udeležiti se tega simpatičnega podjetja.
Obstrelil se je Peter Eržen na Sv. Joštu, ko je streljal z možnarjem. Dobil je težke poškodbe na levi roki.
Avtomobila se ie ustrašil konj posestnika Vilfana iz Dorfarjev, ko je peljal voz stelje iz gozda domov. Voz se je prevrnil, gospodar pa levo roko precej poškodoval!
Koze se bodo cepile prihodnji mesec v kranjskem okraju. Ker je okrajno glavarstvo dognalo, da ljudstvo ne priznava ceplenju koz posebne važnosti in da starši komaj polovico otrok, godnih za cepljenje, pri-peljejo k zdravnikur je odredilo, da imajo župani v svoji obeini večkrat objaviti dan in uro, kđaj da bo zdrav-nik cepil koze, občinski sluga ima obhoditi vse one vaši, ter osebno pozvati starše. da temu ukazu ustreže-jo, ter da otroke pripeljejo snažne, roke do ramen umite in s snažnim perilom!
Kunec z enim ušesom. Gosp. Miloš KavČič, gostilničar in posestnik v Dobrepoljah ima približno 3 tedne starega zajca ali kunca, ki ima samo eno uho. Kjer bi imelo biti drugo, se vidi samo mala in neznatna brazgotina. Zivalica je popolnoma zdrava in čila.
Unirl je v Novem mestu inženir pri gradbi železnice Čeh gosp. Anton jM r a č e k, star 45 let. Počivaj v miru!
V Ameriko ie odšla žena kolar-skega pomočnika Janeza Širclja iz Novega mesta. Žena mu je pri vsaki priliki grozila, da to stori in da se potem v Ameriki z drugim poroci. Iz-ginila je dne 14. aprila- Mož jo je iskal in iskal in končno dognal, da Se vzela izkazila svoje pred tremi leti umrle sestre in se pod imenom Marija Hor-vat s svojo triletno hČerko, ki jo izdaja za Amalijo Horvat, odpeljala dne 19. aprila z brzoparnikom iz Havra v Midvav. Amerikanski Slovenci naj bodo posvarjeni.
Izpraznjena služba. Slovenec, zmožen neniščine in francoščine, se sprejme v češko banko na Dunaju. — Ponudbe na upravništvo našega lista; za odgovor je priložiti 20 vin. znamko.
Kinematograf »Ideal«. Kdor si še ni ogledal velikanski film »Quo vadiš«, posnet po slovitem Sienkiewi-czevem romanu, naj ne zamudi prilike, ki se mu nudi Ie še danes in si ga ogleda. To velikansko kinematogra-fično delo se je predvajalo po vseh velikih mestih z največjim uspehom in vlada tuđi v Ljubljani veliko zanimanje zanj. — Jutri, v torek, dne 26. maja krasna drama »Na robu življenja« in pa dve učinkovitosti »Maks veslar« in »Moric predsednik«. V petek otvoritev vrta.
Ogenj. V soboto ob 3/4ll. pono-či je čuvaj na Gradu z dvema strelo-ma naznanil ogenj. Gorela je na Ko-delijevem baraka (delavska kantina) vdove Krivčeve in ker ie bila lesena
Stran 4.
SLOVENSKI   NAROD,
117. 5tev.
in suha, je bila hipoma vsa v plamenu, kar je povzročilo daleč na okoli velik sijaj. Rešilno in gasilno društvo je bilo nagloma na licu mesta, a ni bilo mogoče nobene rešitve več. ker je bil ogenj do prihoda barako že do tal vpepelil. Zgorelo je vse pohiŠtvo, kakor tuđi jestvine in pijaca le bila uničena. 2rtev ognja je postal tuđi pes - čuvaj, ki je bil zaklenjen y ba-raki. Kako je ogenj nastal, še ni pojašnjeno in je le sreča, da takrat ni v baraki nihče spal. Ker je bila lepa noc in so bili Ijudie deloma še pokon-ci. se jih je nabralo \z ondotne okolice in iz inesta na stotine.
Solnčnik se le vnel 831etni za-sebnici Rozaliji Verbičevi, ko le vče-raj v Vegovi ulici gledala franeiškan-sko procesijo. Domneva se, da je pri-letela z bližnjega okna goreča vžiga-lica. ki je zažgala njen solnčnik. — Ljiidje so sicer plamen naglo zadušili, vendar se je Verbičeva zelo prestrašila svoje nenavadne nezgode.
Prijeta mladeniča. Brata Mile in Gregor Karic. rodom s Hrvaškega, sta se hotela izseliti y Ameriko in se s tem odtegniti vojaski dolžnosti. Ker pa brata za to potovanje ništa imela nobenega uradnega dovoljenja, Ju Je mož postave na Ijubljanskem kolodvoru ustavil in odvedel v za-
~pr-                       __________________
*>                       —-—-~     •
Izpped sodišča.
Poneverba v klerikalni Zadružni zvezi — Ivan Polajnko pred ljubljansko poroto.
Po pustu letos razširila se je po Ljubljani senzačna vest, da je knji-govodja klerikalne Zadružne zveze Ivan Polajnko dvignil s čekom v ^Jadranski banki« na tekoči račun Zadružne zveze 40.000 K in izginil s svojo ženo vred iz Ljubljane. Tri dni nišo zapazili v zvezi poneverbe, tri dni je imel Polajnko časa. da pobeg-ne, zato ni bilo tipanja, da bi ga dobili. £koda na denarju je bila že sama za Zadružno zvezo jako občutna. še bolj pa je vodilne kroge poparilo dej-stvo, da je poneverbo omogočilo le zanikrno poslovanje v zadrugi. Bil je hud udarec za klerikalce. kajti pokazalo se je. kako brezbrižno delajo ti ljudje s tujim denarjem.
Koncno se je posrećilo policiji, da je prišla beguncema na sled. Iz-sledili so jih na parniku »Vaterland« in po dolgem obravnavanju s tujimi oblastmi, so ga te izrocile in pripe-ljali so Poiajnka v Ljubljano in ga izročili deželnemu sodišču, Polajnko je poneverbo pripoznal, toda denar-|a ni imel več.
Po dovršeni preiskavi se je pri-čela danes proti njemu porotna ob-ravnava.
Obtoženec Polajnko nastopa zelo samozavestno in odgovarja mirno in točno. Porotnemu sodišču predse-duje dvorni svetnik Pajkf prised-nika sta svetnika M i I č i n s k i in Persche, državno pravdništvo zastopa dr. Neuberger, Polajn-kota zagovarja dr. Svi gel i, * Zadružno zvezo. zastopa dr. Pegan, ; Jadransko banko« pa dr. R u r I a n. Avditorij je poln občinstva.
Obtožnica
očita Polajnku hudodeistvo goljufije, ki ga je zakrivil s tem, da je ponare-dil na čeku podpisa ravnatelja Ivana T r a v n a in tajnika Antona Kralja, dvignil s tem čekom 40.000 K in pobegnil. — Od tega denarja se je dobilo samo 4000 K, ki jih je naložil Polajnko v neki banki v Stutgartu, ostali denar pa je Polajnko deloma zapravil, vsoto 30.000 K pa mu je po njegovi izpovedbi med vožnjo po že-leznici nekdo ukradel.
Pred zasliševanjem obtoženca je izjavil zastopnik »Jadranske banke- dr. F u r 1 a n , da sta se oba zavoda »Jadranska banka« in »Zadružna zveza sporazumela, da trpita vsak polovico škode.
Zasliševan|e.
Ivan Poiajnko, roien v Ljubljani, bivši knjigovodia klerikalne 'Zadružne zveze« v Ljubljani, oženjen, vojak, je zašel po daijših blodnjah v okrilje klerikalcev, ki so ga po pripo-ročilu nekega župnika rade volje sprejeli. Saj uskoki so jim dragi in mnogo jih je v njihovih vrstan, ki se prav dobro obnašajo. Polajnko pa se je slabo obnašal in drago so plaćali njegovo službo.
On pravi, oženjen sem bil. brez službe in brez denarja in obrnil sem se na »Zadružno zvezo«. Prakticiral je v Kranju v mestni hranilnici, natO je vstopil v »Zadružno zvezo« najprvo kot praktikant brezplačno, nato je prišel v knjigovodstvo in je imel plačo najprej 120 K, pozneje 160 K. in končno 180 K in brezplačno malo stanovanje. Ker pa je imel veliko dolga, ker je rad dobro živel in lahko služil, zato je sklenil pridobiti si denar bodisi na kakršenkoli način in pobegniti v Ameriko. Glede na-kaznic izjavi Polajnko, da jih je iz-polnil on. Rabili so te nakaznice za
vzdiganje denarja, bile so pomotoma kot ček tiskane, ker sicer bi bile morale biti kolekovane. Pri »Jadranski banki>< je imela »Zadružna zveza« tekoči račun. Predsednik: Koliko je bilo približno v zalogi? — Polajnko: Do 100.000 K. Torej ste vzeli 40.000 K na račun te zaloge? — Polajnko: Ja. — Predsednik: Kako ste prišli do tega? — Polajnko: Živel sem slabo, imel sem dolg, delal sem predujme in konec meseca sem dobil malo od plače. Prosil sem ravnatelja za zviŠanie ali pa za večje posojilo. Ker mi ravnatelj tega ni dovolil in me zaČel za-nemarjati, porabil sem lepo priliko in dvignil denar. Nadalje pripovedu-je Polajnko, da je dvignil za 20.000 kron bankoveev po 20 K, za 10.000 stotakov in 10 tisocakov. Iz Ljubljane sem Šel z ženo na Dunaj. Imel sem sabo ročno usnjato torbico, v nji pe-rilo, v posebnem predalu pa večjo vsoto denarja. Poleg tega sem imel potno korbo. Na Dunaj sva se pripe-ljala zjutraj in sva ostala na Dunaju do večera. !>el sem tam v neko banko, da bi zmenjal 20kronske bankov-ce v večji denar. Uradnik pa me je vprašal, za koga bo denar. Tega sem se ustrašil, mislil sem, da me že zasledujejo in sem pobegnil. Z Duna-ja sva se odpeljala v Inomost, od tod v LTlm in v Štutgart. Tam sem dal hraniti 4000 v banki,več si nisemupal pokazati. Ko sem na Dunaju šel iz tište banke, kjer sem hotel menjati denar sem pisal bratu — ne dobremu rrijarelju, da naj mi brzojavi, če me že zasledujejo. V Stutgartu sem dobi! brzojavko: stric zelo slab.
Predsednik ga prekine in vpra-ša. kako je ponaredil podpise.
Polajnko: Na okno sem po-ložil neko pismo s podpisi in začrtal podpisa z navadnim svinčnikom in jih nato prepisal.
Predsednik: Ali se niste rreje že učili podpisov in podpisali s prosto roko? — P o I a j n k o: Ne. — Predsednik: Kaj ste rekli ženi?
—   Polajnko^   Rekel   sem  ji, da sem zadel los. šla je rada 7 mano. Ključ od stanovanja sem nesel Buge-nigu in mu rekel, da grem v Bolgari-jo, da si poiščem boljše službe.
Dalje pripoveduje Polajnko: \ sled omenjene brzojavke, ki sem jo dobil v Stutgartu, sem se ustrašil in odpotoval v Frankobrod, od tod pa v Hamburg, Tam sem bral v neki ka-varni v nekem dunajskem listu, da me zasledufejo in sem se odpelja! nazaj v Frankobrod, v Pariz, od tod na Angleško v Dover, kler sem se vkr-cal z ženo na parnik »Vaterland«. in sicer v New York. Vzel sem listke I. razreda in plača! za vožnjo za oba $00 K. — P r e d s e d n i k: Ali ste opazili med vožnjo, da vas sumijo?
—  Polajnko: Da. zadnje dni sem opaža!, da sumljivo pazijo name. zbal sem se in takrat sem tuđi ženi pove-dal, kaj sem storil. V New Yorku so prišli detekivi, ki so naju peljali    na izseljeniški otok. končno pa sem se moral vrniti nazaj v Evropo.   Peljal sem se s parnikom >Findiand* in sem plača? za vožnjo 550 K. — Predsednik:    Kje imate pa denar? — Polajnko:    Ko sem  pr hegnil   iz Hamburga nazaj v Frankohrod, mi je torbico,   v    kateri      sem     imel    v skrivnem predalu približm   30.000 K denarja, nekdo ukradel, m  j tem ko sva bila z ženo v jedilnem    ozu. Imel sem pri sebi le še kakih 3* »0 K. Na-znaniltsem tatvino na kolod. in ozna-čil vrednost torbice s 600 K. — Dr. Furlan:    Zakaj ništa šla eden   za drugim v jedilni voz in stražila me-njaje    se   zaKIad? — Polajnko! Šla sva oba    skupaj   jest. — D r ž. pravdnik: Povejte, Polainko, po pravici in poravnajte Škodo! — D r. Furlan:  Dajte saj 30.000 K nazaj in midva zasebna udeleženca se ta-koj umakneva in odstopiva. — Polajnko: Gospod predsednik
»raje jih isčite naprej.«
(Šum in smeh po dvorani.)
D r. Pegan: Ali ste res pisali nekemu tu v Ljubljani pismo, v kate-rem ste se norčevali iz »Zadružne zveze^, da ste vzeli sabo 40.000 K, katere ste si privosčili kot
malo odškodnino,
ker ste imeli tako slabo plačo. — Polajnko: Ne vem, kaj sem pisal.
—  D r. Pegan: Zakaj ste pisali? — Polajnko: Lahko bi vam še več povedal o razmerah    pri    »Zadružni zvezi«  in kako se je tam delalo. —-Dr. Pegan:     Ja,  le!  —  Dr.   Pe-g a n: Nazajgrede, ko je že vedel, da ga imajo, se je dal Polajnko na parniku  »Finland«  fotografirati v veseli družbi s    kozarcem v roki. — Polajnko: Kaj pa hočem. — Or. Pegan: Kako ste dobili zvezek naka-
zii. — Polajnko: To je bilo lahko dobiti. sa| ie vse tam okrog ležalo. — D r. Pegan: Kako ste ponaredili podpise ? — Polainko: Pavziral sem na oknu v pisarni, skrit za pultom. Na stevilke zvezka nisem gle-dal, nekaj nakazil sem raztrgal. — D r. F u r I a n: Do junija so bile Ste-
vilke nakaznic 100, takoj nato pa pri-de St. 501. Polajnko se Je gotovo uČil na nakaznicah. — Polajnko: Ne, saj ni bilo treba. Na stevilke nisem gledal, pograbil sem knjižico, ki mi je prišla v roko, ležalo ie vse tam, strgal sem nekai listov in nato ponaredil na dveh podpise. Ostalo knjižico sem pa doma z drugim papirjem vred požgal. — Dr.Pegan: Ali ste imeli bianko podpise? — Polajn-k o: Imel sem 5 do 6 bianko podpisa-nih čekov. — Dr. Pegan: Ja, pa poštno - hranilnične, s temi ne more-te ničesar napraviti. — Polajnko: Zakaj ne, kdo pravi, s čekom se pe-liem na Dunaj, pa dvignem denar. — Dr. Pegan: Zakaj ste uničili vse svoje fotografije, predno ste odšli? — Predsednik: Toplikarja se je bal. — D r. P e g a n: Ali vam je ravnatelj podpisai nakaznice bianko? — Polajnko: Ja, večkrat je naredil to, posebno če ie kam šel ali če se mu je mudilo. — Dr. Furlan: Zakaj pa niste porahili ten nakaznic? — Polajnko: Ne vem, ko mi je ravnatelj odrekel tišti dan, ko je bila seja, povisanje plače, sem hitro kopiral nakaznico.
Priče.
Ravnatelj »Zadružne zveze« Ivan Traven izpove v vidni zadregi, prisiljeno se smehljaje, da sta padpisa na nakaznicah izvrstno ponarejena. Dalje pravi, da bianko nakaznic ni podpisoval. — D r. Š v i g e 1 j: Mor-da ste pa le katerikrat podpisali? — Polajnko: Za dvakrat ali trikrat vem prav dobro, da ste podpisali za iz blagajne zahtevane vsote bianko-nakaznice, ker se vam je mudilo. — Ivan Traven: Ja, no, če Je bilo, na ta način, ie slučaj raogoč, toda vobče bianko podpisanih nakaznic ni imel.
Dr. S v i g e I j: Kakšno kontrolo ste vendar morali imeti v zavodu, da se »e to tako   lahko   zgodilo.
Dne 25. januarja je Polajnko s pona-rejeno nakaznico dvignil 40.000 K v ->Jadranski banki* na vaš račun. Vr-nil je denar Še isti dan nazaj. Vi niste zvedeli nič o tem. Dne 3. febru-arja je dvignil Polajnko zopet s po-narejeno nakaznico na vaš račun 40.000 K. In to ste zvedeli šeie čez tri dni, 6. februarja. Kako to? Ivan Traven vidno razhurjen vendar smehljaje: AH to bi radi vedeli?
Prvič je Polajnko denar sam dvignil in sam vrnil. To se ni notifi-ciralo. Polajnkotu sem dal v torek dopust, in ga ni bilo v sredo in ne v četrtek, vedel sem, da je Šel z ženo in da ni ma drugega denarja kot svojo plačo. V četrtek smo imeli sejo in sele popoldne, ko sem bil prost, sem začel pregledavati. V pisarni nismo našli nič in sele potem sem poslal slugo v »Jadransko banko«, nakar se je stvar razkrila. — Dr. Furlan: Polajnko je,predno je šei po denar, iz pisarne Zadružne telefoniral v banko, če ima 40.000 K razpoložljivega denarja. — Polajnko: Res je, to sem moral, sicer bi ne bil dobil denarja. —- Dr. Švigelj: Pa vi ravnatelj niste zahtevali od banke noti-fikacije? — Traven: Ne! — Dr. Švigelj: To je vaša krivda! — Tajnik »Zadružne zveze« Anton Kralj izpove. da sta njegova pod-nisa izborno ponarejena in da o bianko podpisih ne ve ničesar. — Proku-rist ljubljanske podružnice »Jadranske banket Škerbinc pove,da je dvignil Polajnko prvič denar, da pa ga je prinesel nazaj in dobil slučajno njega. On mu je odgovoril, da denar pač vzamejo nazaj, toda da bo trpe-la zadruga na valuti za obresti za dva dni. Polajnko mu je rekel: »To nič ne de!« Dalje je izpovedal priča, da se avizira denar samo tedaj, kadar gre pismeno, ne stori se pa to, če se dvigne osebno. — Dr. Pegan: Ali dovolite gospod Polajnko, da se izroči denar. ki je v sodni zalogi, katerega ste naložili v Štutgartu, »Jadranski banki« in »Zadružni zvezi.« — Pol a J n k o: »O ja! O to pa.« — Trgovec B u g e n i g v Ljub-ijani, pri katerem je bila Polajnkova žena vzgojena kot rejenka, ne ve niti kdaj se je ona poročila. Ve pa, da ji je dal opravo in da Polajnko takrat ni imel službe. Kako sta živela, ne ve, ve pa, da jih je podpiral tuđi oče Poiajnka in da mu je Polajnko vedno pravil, da bo dobil mastno službo in da bodeta dobro situirana. Tišti večer, ko je Polajnko odšel na Dunaj, sta prišla oba k njemu, ter mu izro-čila ključ od svojega stanovanja. Polajnko mu je rekel, da gre na dopust in sicer v Bolgarijo, da si pre-skrbi boljšo službo. Ce ga ne bo kmalo nazaj, naj si vzame on njuno opravo. — Dr. Furlan: Ali ste bili vsled tega kaj iznenađeni? — Bu-genig: Seveda sem bil, toda kaj sem hotel. — Priča D o I e n c, pri katerem je služil Polajnko za meseč-nih 100 K v njegovi iseljeniš. pisarni (ponudil se mu ]e sam za ta denar) je izjavil, da je odpustil Poiajnka zaradi raznih malverzacij v škodo njemu, odnosno njegovih klijen-tov.   Spoznat ga Je n nepoštenoga,
navede nekaj slučajev, drugaČe pa ne ve o njegovem življenju nič. — Nato prebere predsednik veČ spisov o obtoženčevem predživljenju, ki ka-žejo, da Je bil Polajnko že večkrat kaznovan tuđi zaradi tatvine, goljufije in poneverbe, o čemer seveda »Zadružna zveza« ni vedela nič in tuđi ni o njem spraševala, ker ga Je priporočil ravnatelju Travnu neki njegov dober prijatelj — fajmošter. Kie ie denar?
Polajnko trdi, kot že omenjeno, da mu je ukradel nekdo med vožnjo po železnici, medtem ko sta bila z ženo v jedilnem vozu, usnjato ročno torbico, v kateri je imel v skritem predalu približno 30.000 K. To se mu seveda ne verjame. Kot za verjetno se vzame slučaj, da je Polajnko denar dobro spravil. Razne banke in več vecjih denarnih zavodov je izjavilo, da pri njih Polajnko ni naložil ničesar. — Nato pokliče predsednik slugo, ki prinese Polainkovo ročno torbico iz rjavega usnja. Polajnko io prizna za svojo last Trdi pa, da ie kupil to torbico v Hamburgu, ono pa, ki jo je vzel sabo iz Ljubljane in ki mu je bila z denarjem vred ukradena, pa je kupil v Ljubljani pri Ken-di. V torbici je revolver in nekaj toaletnih predmetov. Polajnko trdi, da mu je ostalo po tatvini le še kakih 3000 K, ki jih je nosil v žepu in da se je s tem denarjem vkrcal v Dovru na parnik. Generalni konzulat avstrijski v Ameriki pa poroča, da so našli detektivi pri Polajnku povodom pre-iskave na izseljeniš. otoku 29.000 K, za 10.000 K je rekel, da mu je bilo ukradenih, za 1000 K pa ne ve. — Polajnko: To ni res in tuđi ne more biti.
Predsednik je nato proglasi!, da se izroči denar, ki je v sodni shram-bi z dovoljenjem Polajnkovim priza-detima zavodoma in prekinil ob 1. popoldne obravnavo, ki se nadaljuje ob 4. popoldne.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dogodki na Balkanu.
Apel posl. dr. Kramara Srbiji in Bolgarski.
Praga, 26. maja. V „Nar.Listih* je naslovil posl. dr. Kramžf na bolgarski in srbski naslov nujni poziv, naj mirno poravnati svoj spor. Rusko-poljski spor, piše dr. Kram&F, je nesreča za Slo-vanstvo in vsled jugoslovanske soli-daritete, ki je obstojala začetkoma vojne, smo upali, da bo premagljiva in da bo mogla ozdraviti rane rusko-poljskega spora. Toda zdaj vidimo s strahom spor za plen, kakor da bi ne šio ra visoke ideale osvobojenja zati-ranega Slovanstva, temveč za popol-nonia navadno osvobojevalno vojno. Bojimo se, da bo možnost notranjega združenja Slovanstva vsled tega grđega spora odgođena ra nedogleden čas. Dr. Kramšf dolži srbsko-radikalno ča-sopije, da s svojim hujskanjem proti Bolgarski stvari največ Škodujejo. Balkansko vprašanje še dolgo ne bo re-šeno in v soseščint Srbije bo ustanovljena Albanija v že znano svrho, da bo vedno ogrožala srbsko kraljestvo. Ali srbski šovinisti v resnici ne mo-rejo misliti na jutri, na bodočnost svojega naroda? Srbski Šovinisti naj vendar končno tuđi mislijo, kako zelo trpe vsled njihove taktike tuđi h jih ovi bratje onkraj Donave. Tuđi na naslov bolgarskih šovinistov je naslovil dr. Krami? poziv, naj bodo velikodušni in naj se s Srbijo sporazume. Dr. Kramar pokazuje najpangemanizem. Nemci se bodo zdaj z vso eneržijo vrgli na malo Azijo, da jo naredo pod Tursko in nemško zastavo močno,
Srbsko-bolgarski konflikt.
Dunaj, 26. maja. Korespondenčni urad javlja iz Sofije: Srbski poslanik dr. Miroslav Spalajković je včeraj iz-ročil bolgarski vladi uradno izjavo, da Srbija želi revizijo svoječasne srbsko-bolgarske zvezne pogodbe. Kakor se zatrjuje, bo bolgarska vlada izjavila, da Bolgarska vstraja na svojem stališču, da se dosedanja srbsko-bolgarska pogodba vzdrži in da se na njej ničesar ne izpremeni.
Bolgarske priprave na novo vojno. Sofija, 26. maja. Bolgarska je odpoklicala izpred Čataldže većino svoje armade in jo razmestila na srbski in grški meji in sicer, kakor go* vore, po posebnem vojnem nacrtu, ki ga je sestavil šef generalnega štaba, general Fičev. Ob čataldški crti so Bolgari pustili samo 15.000 mož. V osvojenih pokrajinah so Bolgari poklicali, pod orožje vse štirinajst do scdemnajstletne mladeniče.
Bolgarsko-grftki konflikt.
Solun, 26. maja. Pravkar dohaja vest, da «o bolgarske čete znova na-padle grtke pozicije pri Sohosu ter po daljiem boju potlsnilc Drško armado s teh pozicij.
Solun, 26. maja. Is okolice Lerine ao priptljali grški vojtU veC bolgtrskih
vstašev, med katerimi se nahajata tuđi dva bolgarska popa.
Velike   svečanosti v Srbiji.
Belgrad, 26. maja. (Izvirno po-ročilo). Na obletnico Vidovega dne, ko je bilo 1. 1389. uničeno srbsko carstvo, pripravljajo v ćeli državi velike slavnosti. Teh slavnosti se ude-leže vsi službeni krogi in tuđi vse pokrajine, ki so bile v tej vojni osvobojene.
Orško-italijanski sporazum.
Pariz,  dae 26- maja. Iz Rima po-ročajo, da se je po posredovanju fran-coskih   diplomatskih   krogov   posrećilo skleniti med Italijo   in Grško   popolen sporazum.  Glasom  tega  sporazuma  bo grŠka   me ja   segala   do   Ptelije;   Grška    I se zavezuje,   da ne bo kanala  med oto-   I kom Krfom   in   Epirom   utrdila,   za to   I pa bo   dobila   odŠkodoino v Epiru   in   I na Egejskih otokih.                                 I
Vprašanje vojne odškodnine.
Belgrad,   dne  26.  maja.   (Izvirao poročilo.) Po vesteh iz Pariza se naha-ja sedaj vprašanje o vojni odškodnini, ki jo naj plača Turčija zavezuikom,   v žalo  povoljnem   položaju.   Velesile  so  I pripravljene dovoliti primerno odškod-   I nino, vendar pa se še ne ve, kako vi-   I soka   bo   ta   odškodnina   in   v   kateri obliki bo sklenjena.                                 I
Moratorij v Srbiji.
Belgrad 26. maja. (Izvirno poročilo.)   Poslanci   samostalne   radikalne stranke   zahtevajo,   naj   se    moratorij podaljša  do  konca   leta, da se s tem da dolžnikom prilika, da se pripravijo  I za likvidacijo zaostankov.   S tem pre-  I dlogom se strinjajo tuđi ostale stranke,  I in tuđi vlada mu ni nasprotna.             I
Odlikovani srbski vojaki.           I
Belgrad 26. maja. (Izvirno poro- I čilo.) Uradni list „Srbske Novine" so včeraj obelodanile kraljev ukaz o odlikovanju vseh častnikov in vojakov, ki so si v zadnji vojni pridobili kakšne izredne zasluge.
Nove železnice v Srbiji. Belgrad, 26. maja. (Izvirno poročilo). Vlada je predložila Narodni skupščini predlogo o zgradbi petnajst novih železniških prog v Srbiji. Pred-loga priđe še ta teden v razpravo.
„Lazarjevo vstajenje". Belgrad, 26. maja. (lzvu*no po ročilo.) Premiera nove drame grofa Vojnovića „Lazarjevo vstajenje" bo prihodnjo sredo. Za dramo vlada v vsi srbski javnosti velikansko zanimanje.
Najdena rudišča v Stari Srbiji.
Belgrad, 26. maja. (Izvirno poročilo). Iz Skoplja javljajo, da so na velikem prostoru južno od mesta našli velikanska nahajališča najraznovrst-nejših rud, ki reprezentirajo velikansko vrednost in katere bodo v kratkem začeli ekskloatirati.
Akcije češke konzervativne stranke.
Praga, 26. maja. Češka konzervativna stranka, ki jo vodi grof Kinskv, je ustanovila ćelo vrsto organizacij v provinčnih mestih. V oklicu izjavlja stranka, da hoče zopet braniti principe staroceške stranke.
Češke akcije za relegirane slovaške dijake na Ogrskem.
Praga, 26. maja. Kakor poročajo češki listi, bo 17 slovaških srednješol-cev, ki so bili zaradi politične agitacije relegirani iz ogrskih gimnazij, na-daljevalo svoje studije v Pragi na stroške češkoslovanske „Unije".
Eksplozija smodnika.
Dun. Novomesto, 26. maja. Včeraj ponoči se je na Steinfeldu v skla-dišču objekta 16 dogodila eksplozija smodnika. Vnel se je vagon, v katerem je bilo 10.000 kilogramov smodnika. Vagon jestal tik pred objektom 16, ki je bil napolnjen z granatami in ekra-sitom. Ako bi se ta objekt vnel, bi bili uničeni vsi ostali objekti in najbrže bi zletelo v zrak tuđi Dunajsko Novomesto. Vzrok eksploziji ni znan, domneva pa se, da se je smodnik sam užgal.
Boj pri Sidi Garbaa. Rim, 26. maja. V zadnjem boju pri Sidi Garbaa je bilo tuđi več častnikov ujetih od Arabcev, tako major Gusmano in njegov adjutant, nadalje stotnik Emil Borghi. Bitka pri Sidi Garbaa je bila sploh najbolj krvava bitka, ki so jo doživeli Italijani v Ci-renejki. Ko so večer po bitki prečitali Seznam vojakov, je manjkalo približno tisoč mož. To število izgub pa od ofi* cijilne strani označujejo kot pretirano. V Derno so prinesli 450 ranjencev, od katerih je 250 tako zelo ranjenih, da I jih nišo mogli niti na ladije prepeljati. I Med pogrešanimi je bil tuđi neki pod-polkovnik, ki pa se je par ur po bitki vrnil. Pripovedoval je, da je večji del njegovih mož padel in da se je skrii v neko duplino, kjer je čakal, da je sovražnik odšel. Nato se je vrnil k italijanskitn pozicijam nazaj. Neka stotnija 22. pešpolka je izgubila po vrsti stotnikt in ostale častnike, tako da Je končno poveljeval podčastnik, todi tuđi ta je padel.
117. Stcv.
SLOVENSKI   NAROD.
Stran 3.
Društvena naznanila.
Izvanredni občni zbor »Drama-tičnega društva« se vrši v soboto, dne 31. maja ob 8. zvečer v »Narod-nem domu«. Z ozirom na važnost te-ga občnega zbora, ki se bo bavi I z zadnjo prepovedjo deželnega odbora kinematografičnih predstav v dežel-nem gledaliŠČu, je mnogobrojna ude-ležba zelo nujna.
Krcsno veselico priredi, kakor prejšnja leta tuđi letos »Sokol« v Ljubljani dne 22. junija. Isti dan se vrši tuđi tekma članic in narašeaja ljubljanske sokolske župe.
Slovensko zidarsko In tesarsko društvo v Ljubljani se iskreno za* hvaljuje g. Mariji Zadnikarjevi, go-stilničarki pri »Sokolu- za podarje-nih 30 K, ki mu jih je naklonila povodom smrti nienega gosp. soproga. — Srčna hvala!
Današnji list obsega 6 sirani.
Izdajatelj   in   odgovorni   urednik:
Valentin Kopitar. Lastnfna in tisk »Narodne tisfcarne .
[ Lilijskomlečno   milo I        s konjičkom
Bergmanna & Co.,  Dččin n. L,
ostane prejTcosTe? neđosefno po svojem učinku proti pegam, dilje ncutrpljivo za racionalno negovan;e kože in lepote, kar potrjujejo vsak dan prihajajoča priznalna pisma. Dobiva se po 80 h po lekarnah, drogerijah, parfumerijskih trgovinah itd. Istotako se obnaSa Bergmanna lilijna krema »Manera« Čudovita za ohranitev nežnih damskih rok: v lončkih po 70 vinarjev povsod.
ftstsorološišne 3sroč!l0= Vttiai nad raorjea 3C6-2              Srednji zrtčn! tlak 736 nm 1   to  ISbar?    Š~                    J .-,   opaio-   "™      S.^     Vetrovi         Nebo «    Vani.    metra    = 2 5     *an'a    t mm   £2 24. 2.pop. 733-7      18-8 p. m. jvzh  oblačno „   9. zv. 740-6 j   14-1   si. jzah. 25.   7. zf. ' 741-5     11-9 i brezvetr.      jasno n   2. pop. 7410     22*1 p.m.jvzh. del.oblač. „ ! 9.zv.   742D ;   154    si. jug      jasno 26.   7. 2). i 7437 ;   112   si. jvzh. ! Srednja  predvčerajšna temperatura 13*?6, norm.   15 V in včerajšna 165°,   norm. 15*2". Padavina v 24 urah 00 mm in 0*0 mm
I Potrti globoke žalosti naznanjamo I vsem sorodnikom, prijateljem in I znancem prebričko vest, da je naša I nad vse ljubljena soproga, oziroma I mati in stara mati, gospa
Frančiška Oblak i
I             trgovce va soproga             j
I včeraj,  dne 25. maja   t. 1.   ob 3. uri J I zjutraj   po   kratki,   mučni   bolezni  v i I starosti  71 let,  previđena  s tolaiili I sv. vere udano in mirno preselila se
I v veCnost.                                 1889
I         Pogreb nepozabne rajnice se vrSi  1
I jutri v torek, dne 27. maja t. 1. ob I I pol 4 iz hiiše žalosti na Starem trsu I I št. 17 na pokopaiišče  k Sv. Križu. I        Posmrtne maše  se   bodo   služi s    ! I v več cerkvah.                                    ■
I        V Ljubljani, 26. maja  1913.           j
|                  taJujoči ostali.
I    I. slov. pogrebni zavod Jos. Turk.     I
■ Tužnim srcem naznanjamo vsem I sorodnikom, prijateljem in znancem I prežalostno vest, da je naša nepo-I zabna soproga, mati, sestra in teta, I gospa                                          1890
Ljubila VrtaCnik roj. ta
I dancs  ob  6. uri   zjutraj   po  daljši,
I mućni   bolezni   v   starosti   31.   let,
I večkrat previđena s tolažili sv. vere,
I vdano in mirno preminila.
I       Pogreb predrage  rajnice se vrši
I v torek, dne 27. t. m. ob 6. uri po-
I poldne   iz   hiše   žalosti,   Karlovska
I cesta   St.   30,    na   pokopaiišče   k
I Sv. Križu.
I       Zadušne maše se bodo služile v
I raznih cerkvah.
I      Bodi ji prijazen spomin!
I       V Ljubljani, 26. maja 1913.
I                 Iva* Vrtaćnlk
I                        soprog
I MiUui in VUtiflrir Valentin Bems
I             sinova.                 brat.
I I. slov. pogrebni zavod Jo*. Turk
Meaka Mratkeva daje v svojem kakor imenu otrok Bele, Ljudmile, Ivana in Marije na znanje tužno vest, da je njen pmrčno ljubljeni sopiog, oče, stric, svak, i. t. d.
Anton Mraček
inienir pri gradbi i«l*utlce
danes nenadoma v 45. letu svoje dobe previđen s svetotajstvi preminul.
Pogreb dragega nam pokojnika se vrši v ponedeljek, 26. t. m. ob 5. uri popoldne na tukajšnje pokopaiišče.
V Novem mesta, ?4.   majnika   1913.
Idealu Mritekovi oznamujc jmenem svyin i jmenem svych deti Bely, Lidky, Jendy a Mane zdreujici zvest o nahle smrti sveho vroucnč milovaneho ehotč, otce, stryce,  svaka a. t. d. pana
Antonina Mračka
ingenienra pH starte drahy
ktery  dnes   v 45.  roče veku sveho za-opatfen  svaiostmi   umirajicich  skonal.
Pohreb  našeho draheho  zemfeleho kona se v pondeli 26 t. m. o 5.   h od-poledni na zdejšim hfbitov.
V Novem mestu, 24. kvčtna   1913.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodoikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočnemu dopadlo, nažo iskreno ljubljeno hčerko, oziroma sestro in svakinjo,   gospodično
Berfo Zaloker
danes zjutraj   po kratki in   mučni   bolezni,   v  18. letu njene dobe, k sebi   poklicati.
Zemski ostanki blage pokojnice se prepeljejo iz Opatije v Ljubljano ter bo v torek, dne 27. t. m. ob 9. uri do-poldne iz hiše žalosti, Krakovski nasip štev. 26, pogreb na pokopaiišče k Sv.   Krizu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v  veČ cerkvah. Dragi pokojnici blag spomin!
V Ljubljani, dne 24. maja 1913.
Žaln}oGl ostali.
I. slovenski pogrebni zavod Jos. Turk.
Brez vsakega posebnega obvestila.
Potrtega srca naznarpamo vsem znancem in prijateljem prežalostno vest, da je naša ljuba, dobra mati, gospa
zasebnica
danes ob 1 \\ zjutraj, po dolgi in mučni bolezni, previđena s svetfmi zakramenti za umirajoče v 84. tetu svoje starosti, vdana v voljo Vsegamogočnega mirno zaspala v Gospodu.
Pogreb se bo vršil v torek, dne 27. maja ob 5. uri, iz hiše Žalosti, Poljanska cesta 17. na pokopaliSče k sv. Križu.
Sv. maše se bodo služile v raznih cerkvah. Blago pokojnico priporočsmo v molitev r blag spomin.                                       1391
Ljubljana, dne 1S. maja 1913.
Sd. Ferd   Hnber, Zliz« Ritzl roi. Huber, Marija Hnber, 6erta Huber, Snrt Hitil, Ana Hitil, Ervin HitiL
Pnri slovenski pogrebni ravod Josip Turk.
i
Zahvala.
Vsem, ki so  nam izrazili  tolažilno  sočutje o  priliki prebritke       I izgube naše drage soproge oziroma matere, stare matere in tašče, gospe
Margarete Petričfč
ki so blagi   rajnici posali toli ljube   zadnje  pozdrave in jo  spremili 2 nami k zadnjemu počitku, se srčno zahvaljujemo.
Ljubljana, dne 26. maja 1913.                                       1886
Rodbina Petričič - Suyer.
^czor vrtnarjt in gostilničarji!
Na prodaj so         1887
stavbne parcele
v blizini pokopaliača pri Sv. Križu, Cesta med hmelniki v Ljubljani. Pojnsnila daje
Fr. Kttnaver, kmaui«s«k UtoUaM.
Sprajm« m s 15. lolilem
iiksi mlekar
Hekarika zadruga Zagorje-ll. Pster n. Kr.
1877
Zahvala-     I
I Za prisrčne dokaze odkritega so- I I ČLitja, ki so nam došli povodom bo- I I lezni in smrti naSega iskrenoljub- I I ijenega soproga, predobrega očeta, I I brata, starega očeta in tasta, gospoda I
Ivan Matičiča]
I     posestnika, gostitoicarja in trgovca     i
I se tem potom kar najprisrčnejše za- 1 I nvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo 1 I dolžni g. župniku za niegov trud in I I tolaibo ob bolezni, kupanu gosp. I I Videmšku in občinskemu odboru za I I njih požrtvovalnost, kakor tuđi vsem I I darovateljem krasnih vencev in vsem I I onim, ki so blagega pokojnika v I I tako mnogobrojnem številu spremili I I do preranega groba.                          I
Dob pri Comialah, 24. 5.1913. I
1336             2mlu]oči ostali,   j
koji je dobro   izveŽban   tuđi lakiran ja,
sprejme takol            1833
Franc Obarš, seđlarskl rcofster v :s     Kandifi pri Novem mesiu.    u
vso noć            ^00^
odppia^
^     Oostilna
Fionfansl^a ulica St« 6.
—-----------————^^—^^—»^—
OEOŽJE
najskrbneje zastreljeno in z drž. zastrel-nim kolkom opremljeno, v najboljši kvaliteti   in   najiičnejši   izvedbi    razpošilja c. In kr. dvorili riobavltelf
jan Honrai Most, štev. 2395 (teško).
Samokresi K 81—, flobertove žepne pi-štole K 2*—, terzeroli K 2*60, flobertovi tešin§i K 1060, lovske puške K 46'—, brovninške pištole, kaliber 6*35 mm K 46*— in višje v najbogatejši izberi.
Glavni katalog se posije na zahtevo vsa-komur gratis in franko.
Za večje tvor nisko podjetje v Ljubljani se išče              1334
€»Ze k5ijigo¥od|a9
(event. tuđi ženska moč)
ki mora biti popolnoma vesč slovenske in nemske korespondence ali knjigovodstva; laščine srnožni imajo prednost. Reflektira se le na dobro in stalno moč. Ponudbe z navedbo referenc ter zahtevo plače naj se pošljejo na upravniŠtro »Slov.   Naroda«   pod   „Stalno  1212".
Celje-Ljubliana
družba z om. zavezo na Vranskeni« veljaven od 26. maja 1913.
Odhod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj-Prihod v Celje ob 9. uri dopoldne. Odhod is Celja ob 1 30 uri popoldne. Prihod v Ljubijano   ob 440   popoldne.
Odhod iz Celja ob 6. uri zjutraj. Prihod v Ljubljano ob 9  uri dopoldne. Odhod iz Ljubljane ob 3*30 uri popoldne. Prihod v Celje ob 7. uri zvečer. 1838
Sledni ča] znamka Jaflin".
•* . I 50 ° o prihranka tudl na mle-j(flJ ku in sladkorin In okusen ia}trk, inilno dosežejo oni, ki namesto kave, C!aia, kakao, sladne kave, pijejo sladili CaJ, Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za oolovico cenejšt. Dr. pl Trnkoczvjev sladni čaj ima ime Sladin in je vedno MaFI ^0!^ Pri'iubljen. Povsod J 4kg za-/tlvW • voj 60 vin. Tuđi pri trgovcih. Po pošti posije najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkćczv v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih 8 otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: lekarne Trn-y7kr%%n& I koezv ; Schonbrunnerstrasse fcUiaVjS I §t. 10Q, Josefstadterstrasse št. 25, Radetzkyplatz št. 4, V Gradcu: Sack-strasse št. 4. Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne in slabe. Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih vrdk Trnk6czyjevih, istotako ugodne sod • be zaupanja vrednih oseb.
m               1 •                  v   »i   1885
U ponik
19 let star, zdrav popolnoma vešč vseh vrst prodajalniškega posla, bil zaposlen na Kranj-skem 4 leta, i5če radi izpopolnitve v nem-ščini službe v kakem večjem mestu Kranjske. Naslov  pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
(Phonomobil) Model  1912, 8 konjskih sil v
najboljšem stanu, se po ugoni  ceni proda«
Naslov   pove   upravništvo   »Slov.   Naroda«.
1850
navajena   delati  za   konfekcijo.   Dobra plača,  delo stalno.            1855
Krist« an Premru, krofač v Kranju«
ki je že poslovala v prodajalnici   za   moška
klobuke, obeh deželnih jezikov zmožna,  se
sprejme v stalno službo. Ponudbe z na«
vedbo zahtevo plače na         1880
-          Lamberta Chiba v Celju.          .
Išče se dober          ^i
ne nad 22 let star, plača fiksna, mesta stalno, nastop po dogovoru. — Naslov :
Fran MovaK, Mm, Gorica, Primorsko.


Karlovska cesta štev. 28
obstoječe iz hiše z dobro idočo go-stiino, hleva, vrta in travnikov se ceno proda* Hiša je posebno pripravna za mesarsko obrt, ki nudi vse udobnosti. Več se poizve ravnotam.                  1829
Sprejme se               1863
ali kakšna druga oseba, ki bi prevzela v najem dobroidočo, čedno gostilno v sredini mesta. Naslov: nGostilna pri kolesarju18 Gorica, Via Duomo 4.
19 let star, zmožen obeh deželnih jezikov, izurjen manufakturne stroke, želi nastopiti mesto v kako večjo manufakturno ev. tuđi v galanterijsko trgovino v Ljubljani. Vstop 1. event. 15. julija. Ponudbe se Drosijo pod „A. 8." posrao ležeče Srani, Qorea]5Ko>
1884
M       ^v   H Er   |H H9   ^w     ■ ^fl   m9 d    P3         |H jH   Bi SI   K|   ^S   ^B
spreten   in trezen   se event
takoj sprejme.
Natančne    ponudbe   z   referencami   na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 1888
V nafem se dafexm v hlši št- 8 v Gospića
v srediŠču mesta kraj katoliške cerkve. S pekarijo je spojena maloprodaja žgaoja in slaŠčičarna. Leta 1911 je bilo prometa z moko K 30.000*—, ki pa se je že podvojil. — Ponudbe sprejema in pojasnila daje  lastnik hiše
S. Pavelić, Gospić na Hrvaškem«
Jclokranjska stavbinska in nasdb. zadruga v Crnomlju
naznanja,   da se vrsi njen letošnji
obeni zbor
dne  8. junija t. 1.  ob     2 2. uri popoldne v prostorih posofUnioe«
DNEVNI RED:
1.   Porodilo načelstva.                        1881
2.   Volitev novega načelstva.
3.  Volitev novega nadzorstva.
4.  Slučajnosti.                  Haftelstvo.
Stran 6«
■EOVCN8K1   NAROD.
117    STCV.
RZHB DUB!
Honsti nkN n Mito ii nodiigo blaga za danske oblike!
Zabfevajfe vzorce!

mm.
tttajm ati 4

Priporoča se
AXTOy ŠABC
trgovina s perilom, pralnica in Ukalnica Ljubljana, Sklenburgova ulica o.
874
IPovettoilo
k subskripciji 5000 delnic lit. B.
„Koltt \\\wl tatin miisi. trgovsKega io flel. poiljetja"
s katerimi se ima povišati 9el. kapital X 3,000.000 na X 4.000.000.:
Redna co'na seja delničarjev je sklenila dne 13. vinotoka 1912, da se deiniški kapital 03 K 3/X 0.000 poviSa na K 4.0CO.0OO, ter je obenem poobtastila upravni svet da to povišanic izvrši. Skiep te polne seje je bil z izrekom c kr. TnnUtrstva rotranjih zadev z dne 12. šušca 1913 Stev. 6746 odobren. Na podlaci tega ' ~ i-' i •? 5kler.il urrivn; svet v svoji seji dne 13. majnika t. L izvršiti povSa^e de - - ^a .-lz- :a a !• ▼ se4an|i AtM, ter si dovoljuje kar najvijudneje vabiti li suoskripciji, za katero so doloieni sledeči pogoji:        "
1.) Subskriblralo se bode 5OCO komado? delnic lit. B  po S 200*— BOB.  C«B6.
2.) Po $ 9. pravil rristcii l2sv-*~ nre^e izdanih delnic prednost < r.aravlien-j
novio detoiC pO >a»»trtm tOSCdaniC Ustala«. To razmerie se kaže — :e e~:;«!|i kakor 3:1   aH   đa lastr.iki   1:seđ3r   "i  de'". c  iahko   za vsakib K 6C0—  nominalne   cene   prej5njih
vpišeo »no bovo felaieo po S 2OO-- Mm. :ti Če ima tore] kdo izrrted dosedaniih gospodov ddničarjev 3 de!r.i;e  prvetne  izdaje  lit. A. po K   400—  nom.,   Iahko na taište
vpi§- 2 novi delnici lit B. po K 200■—-----   i" ako iT.a kdo 3 delnice lit  B. po K 20V—
BOUl, iaMcO na te VCiSe eno novo deir:_ . B. po K 2OO-— nom. Vpisu oči kurs delnic, linli Pl bodo od dosedanjih gospodov delničarjev na podiagi vpeljane okoliSčine dosedanjih delnic vpisane, katere je treba predložiti k izvrsitvi prednostnega zakona, — je določen na IC 25C-—, za riedelničare ra, kakor tuđi za one dosedan'e delmčarjc, katen bi hoteli vpi-sati veČ delnic. neea na taiste pripada, je določen na K 300-—
"') Zz'as'tve toderro r^^e^e^ali do 30. roinik« t. L de'oma sami v naii cen- ; trall ▼ Fragi. Kralodrorska ul. kt, 23, v naiih tovamah v SolioiL, ProstteiOTB, Liabliaai, Kromeniu, Piske, Sadowi-W;szsi. Vy?okem-Vesell tn HorkaJl, deloma iivcostenskm banka v Praqi ia Tse n\tne podruimcc ta teška banka v Pragl s ■volimi poćroinicami.                                                        .
4.) Zarad; zgotovljen ja dolžnosti izvirajočih iz vpisa je treba pri v pisanju rolo-fiti K 100^^ kot kavcijo, ostanek pa mora biti deponiran do 1. rr.alega srčana t 1. Z istim dnevom začenja pravica novih delnic na dvidendo upravnega leta 1913 14.
5.) Kar se doseže rri tej emisiji Čez nominalno ceno (ažio), pripade po naredbi PO coravnaniu emis inih stroSkov rezervnemu fondu.
6.) Po skenčani bubskripciji izyr§i upravni svet reparlicifo zgiasttev m vrne nrce^Cc creplačane zneske s 5°n obrestmi dotičnim vpisateljem.
7) Če bi se kaki prevzeti doižnosti ne zadosti.o, zgubi dotični vp'.sovn^elj pravice na vpisaie delnice in od njega depoBUaam kavcija pripadia bi rezervnemu f idu.
V Pragt, dne 13- majnika 1913.                                       Ccnćk Ki'iCka,
«U73                                                                                       predsednik upravr:?a sveta.
J(. f. Scha/fcr
nadzornik c. kr. državne iel^znice v Bedaku pro^t, da >e mu dopožlje 11 Skiteli tako izborno učinkujočih   4544
Salmijakovih /. pastilij  .*.
Ckašelj    lajšajočih,
»Sea:     razkrajajočih)
le iar a   "1CCOLI   v
Ljubijant,    c.    in   kr.
dvorae^a založn^ka, na-^eJevega rJvornecja založni*. Kna škatljica 20 v. 11 škatjiic 2 K, \aroć*U  po  povzetju


Žalni i\M\ Kino i zalogi. — Popratila se sprejemajo in točno izvrSujejo.
^:: Domafa tvrdka 1::
Priporočase             l     •   gmml^wm
solidna tvrdka   mOCini   ^CIIOn
damskih   in   otroških   slamnikov  v   najnovejših oblikah,   vseh   vrst   in   naznih   športnih   čepić.
•A/f ^^J*       ^5*X«-I  Mubljana,
/I^ariJCI VJJOIZI Zidoido aUa itn.IL
tene brez konkurente! ]
Zonćnja oaroiila ;e razpošiliajo i obratno posto.
Za 10 kroti
se dobi eleganten  damski prasni plaše ah pralni kostum. liavnotako za 10 K tistrasta ali pralna obleka za gospode.
Aniflesko sklađišče oblek
•0. ^Bematcvič, JLjiitljana, Vsttstni trg 5.
621
iaOflSi ^^IO^b         ^^^H     B^^l      ^^^^B     Sbbb^^^^^^^^^      ^^Sfl^BH^a^aV       _^m4^Qk~       IPžJH      aiCSBi      3^^H       a^c^S          w
Ako  si  hoćete  prihraniti  znatnih   nepotrebnih   izdatkov,   tedaj   ne kuoite    in    ne   naročite   nikjer   koles   ali   kolesarskih    potrebščin,
u    dokler ne poznate naših cen za leto 1913.    si
Naj&oljši in najcenejsi nakup
pri tvrdki
Karei Čamernik & Eo.
Ljubljana, Dnna)ska cesta štev. 9-12,
specijalna trgovina s kolesi, motorji,  avtoisobili ia po-sameznimt  deli>   —   Mehanlčna  delavnica In  garaža.
ING.UHLIR
\UUEUf\HA
:: TEHS1ČN1 BIRO IN STAVBNO PODJETJE ::
!428                       Centrala: Ljubljana. Resljeva cesta čt. 2G (l>oley pliname). — JPodružnice; Gorica, Trst, Zagreb.
Beton ♦ železobeton        Strokovna izvr.sitev         Vodovodi   ♦   elek-        moderne  apnenice.
* mostovi * Htropi ♦        vseh vr.st načrtov •        tricne centrale * tur-                    * * *
dvorane  *   zazidhi        prerzetje   zgradb *        bine + mlin i * sage +        Obisk   strokovnih
:::::       turbin.      :::::        *\ tehnična  mnenja.        :::: opekarne in  ;:::        inženirjev na željo.
Jadranska banka filifalka v Ljubljani
Centrala v Trstu. Filijalke v Dubrovniku, Kotoru, Metkoviću, Opatiji, Splitu, Šibeniku, Zadru.
s  Zlvabaa neta z Amerlko.   s                      Delfiiftka glavnica K 8,000.000.                      UakaiUa v Ameriko Ia akredttlvL
Knpnie in prodafa vrednostno papir)« (rente, zastavna pisma, delaice, srećke ltd.) — Valute in devize. — Premese : k Tseni irebanjem.
Sprelema vloge sa taranllne k|lilce ter ma tlro ia tekofcl račnn.   373
Obrestovanje od dne vložitve do dne dviga.
■tatal iavek plača banka iz svojega.
Eskomptiras menlce, devize in fakture. — Zavarovanfe vredn. paplrjev proti knrznl izgnbL  —  Revizlla  žrebanja | srečk brezplačno. — Rembonrs-kredltL Borzna naročUa. — Inkaso.