*

v

?c Yl

JV *

"  /

rr

J/j-)U T ,p n  nVc/kCH'

■L«..  y  v—y Lj L J . ‘

-7 / v p-j rx^ r ~'-,  /~s

O

Stsv.10i

c>'

‘Iiieaz, četrtek*2p. maja 1546.

reto 2*

NMC MOL-TiA imm

V I'Slovenskem poročevalcu" Je slovenski

Jgfdo vinar in univerzitetni profesor dr.
T . r ilko kos napisal cine 16 .maja 1.946 saani*

■ mivo in izčrpno .razpravo "Naše meje na
zapadu". Cianek prinašamo v. celoti

Uodoča meja med Jugo slavij o in Italijo naj bi po treh
izmed štirih preči»gov komisije, ki jev letošnjem marcu na licu me¬
sta proučevala narodnostne, 'ekonomske, prometne in druge razmere slo¬
venskega frimorja.in, Istre, dol j ali manj globoko potekala preko ozem¬
lja, ki ga v strnjenem- obsegu naseljujejo Slovenci in »Hrvati, Naspro¬
tno bi pa ta meja po omenjenih predlogih nikjer ne šla tako, da bi
presekavafa ozemlje, ki je v sklenjenem obsegu naseljeno po Italijanih.

Ne tem govoril * tem, kako bi se tako potegnjene moje ni¬
kakor ne skladale z resničnim, narodnostnim stanjem in kako. ostro na¬
sprotujejo tudi temu, kar je bilo razmejitveni komisiji naročeno,naj v
namreč sestavi poročilo o črti, ki- naj' bi,bila v glavnem etnična in
ki bi pustila čim manj prebivalstva pod't-ujo vladavino". Ne bom. tudi
razpravljal o tem. , kak*r predlagane razmejitvene črte vidijo v zgradbi
pokrajine ovir«, ki jih v resnici ni ali pa take ovire pretiravajo.
Človeku se res zdi š.e naravnost odveč govoriti o vsem tem, dokazovati
nekaj s kar je očitn* ali vsaj že zdavnaj dokazano, postavljati zahte¬
ve za to, kor je ali bi vsaj moralo biti naše brez vsakih ugotavljanj,
dokazovanj in podobnega, tbrej za nekaj, kar je ali bi moralo biti
izven vsake razprave.

Ugotovim pa naj na tem. mestu

sne,

to je, da so pred¬

lagane razmejitvene črte tudi v ostrem nasprotju z majami, ki jih je
preko našega ozemlja že stoletja začrtavala zgodovina, ki je očitno
bila bul j izkušena in je znala, s ekonomskimi in političnimi potrebami
naroda in zemlje bolje .računati kot razni predlogi mejnih črt, o ka-’
terih slišimo v zadnjih dneh. .

Gorica  naj bi" po amen j enih predlogih pripadla Itali¬
ji. Po avstrijskem štetju iz 1. 191 C, na katero se komisija opira, je
bilo v mestu vsega skupaj 14.612, Italijanov in 10.868 -.Slovencev, kes bi
pa z oddelitvijc Gorice bila z njo oddeljena vsaj najbližja okolica,
bi pripadlo Italiji okcli 40.000 Slovencev ter približno 15.000 Itali¬
janov. iorej za 15.000 Italijanov naj damo 40.1)00 naših ljudi!

Gorica se imenuje i.1001*. v zgodovini prvič z besedami s
vas, ki se v jeziku Slovencev imenuje Goricah Gorica jo torej po svo¬
jem nastanku cist* slivenskega izvora, ne gre nazaj na nobeno naselbi¬
ni iz predslovenskega časa, katere nadaljevanje bi bila. Prav tako,
kot. mnogo drugih krajev na Slovenskem se je razvila v meščansko in
tržno naselbino ob fevdalnem grMu, ki sb ga ob' vasi postavili grofje
in se po njej začeli imenovati grofje gorički. Kot mnogo drugih meščan¬
skih naselbin na Slovenskem ima tudi Gorica sprva svoj farni sedež iz¬
ven kraja na podeželju, v bližnji vasi Solkanu, dele pomen, ki ga je
ca j dosegel s  tem, da ga jo vpliven fevdalen rod izbral za 'svoj sedeš,

'J* 4 .. r  .

i-J 1>X • h'. •

Štev.

1 r

02 .

Domači glasov:

• 'J  * n. —j- O c

je zače'J
prebivaj

vabiti v
je drugega

to srr ■ j a
r»du in jezika.

isto slovensko vas mtoo slovenskih tudi

Zgodovinske meje

so pa okoli Gorice potekale vedno teko,
kakor so to ukazovale politične in gospodarske- petrebe kraja, Na vsak
načip pa vse drugače, kot predlagajo to nekateri dandanes,
srednjem veku nastajajoče detel c okoli Gorice, je bilo red
vo in gorami na severu in se je polagoma razširjale'v zgornje Posočje,
zgornji del Vipavske doline, na Kras in tudi v Furlansko ravnino, toda
semkaj nikakor ne prvenstveno in v večjem razmahu. Kajti v ravni Fur¬
laniji je imel prve besedo oglejski patriarh, tfozheje pa Benetke. Se
niso v Gorici -nikdar prišle de trajne oblasti / beneške meje s/j  potekale
'zapadno od Gorice'. ’ *

Zgodovinske 'mej« goričke dezdle obsegajo pretežno sever*

-Jedro v
Sočc,Vipa-

in ur as a,
posesti v

to-

- - - • v W  .v w

ne, vzhodne in jugovzhodne predele* gora, Vijfavske doline
rej slovenske kraje, čročib so v preteklosti meje gori'

Furlanski ravnini nesklenjene, deleč ‘goričko* zemljo, o
oglejske v raz bito politično teritorialne podobo, kakršne v slovenskem

icne moje o- £

I benesh

r ^

e

a e

čel

koli mesta
da s o j o

e ne najdemo

lonce

Nikdar
sme teko, da
družile s slovenskim
Od 1. : itCC pa do
ca pod političnega gospodarja,
kupno slovensko
krajin (1309 - 1817)

zemljo.

niso v preteklosti pol
bi j o prikljufeevale * z apadu,
.vzhodom.

konca prve V/etavne Vojne sp
ki mu je šla oblast'nad skai
kolino za časa Napoleonove tvorbe II
je* bilo to politično go^oodstvo

v e cm o taito.

cm G on—
aj celo-

po-
Toda

n SiClfi

prefinjeno.

! o. knonoinsk:

i.esto,
.iticnem

je bi-
Gorica le v
oziru.del

tudi takrat Girica ni v političnem, ozira združena z' It«
vojaški in politični interesi so Napoleonu narekovali združitev z
ledjem, ki mu je pripadala tudi več kot polovica slovenske zemlje.,

?F eja med It&lijb in Ilirskimi pokrajinami je potekala tako, da
la Gorica izven Italije. V teku delgih stoletij je T
letih od konca črve pa do druge svetevne vojne v po:

Italije. ‘* '

Po predlogih razmejitvenih komisij'naj bi se tudi pri¬
morski in kraški kraji med ' x rši6em in- ir3toni priključili Italiji, tako,
da bi-bil ustvarjen nekakšen koridor med Furlanijo in Trstom.Na tem
odseku med Trstom in Tržičem meji slovenski živelj v strnjenem obsegu
v razdalji okoli-20 km na morje. Nova meja naj bi ga razdelila in od¬
daljila od morja. Tudi taka meja bi bila v zasmeh vsem mejam v pre¬
teklosti, ki so bolje od nekaterih danes predlaganih kazale, da spada
ta del obale k zaledju, zaledje pa k morju.

Ob Timavi, kjer danes začenja strnjeni slovenski živelj,

že od nekdaj prastare pelitičnehin narodnostne meje.

so potekale

starem, veku je Timava meja med Veneti in Istri,

Furlanijo in Istrft, ob naselitvi se je do Timave pomaknil
obsegu slovenski živelj; Ob koncu srednjega veka postane
lies v političnem oziru dol Kranjske in ostane to do
let ja. V Valvazorjevi glaVi Vojvodine Kranjske" najdemo Ca

V

v srednjem
por

veku meti
v strnjenem

Devin

začetka 1 Q

z OiCO*
^. sto-
in opisan

v vrst:

krajev, ki v političnem oziru spadajo pod Kranjsko.

20 km širek slovenski pas med Timavo in Barkovi jami deli
Trst  od Furlanije, meje Trsta in njegovega okraja se vse do konca
prve svetovne vojne niso ravnale po potrebah Italije, marveč po potre¬
bah mesta in njegovega zaledja. Te meje so pa šle od' morja globoko v
notranjost dežele družeč to, kar je po gospodarskih, prometnih in po¬
litičnih potrebah spadalo skupaj, ne pa potekajoč tako, da bi
na umeten način Trst družile z deželo "na drugem bregu".

■Ogočf)

sVii

V zgodnjem srednjem O Gt j
kot pristanišča in izhodišča za večje :
povezan z bizantinsko Istro, katere ozemlje se s tržaškim okr

fc je
.n mar ,

ičela funkcija Trsta
e zaledje rasti, je 1

o. J >

ras-

Štev. 102 -

-- Domači glasovi, 23.7.1946. -•

Ucle.Po teh me:

teza 'globoko v notranjost vse do Nanosa, Snežnika in
gredo tudi moje tržaške Sofije in segajo deloma d* tja se dane

o ,

Ft

se je Trst skušal od časa.do 6asa zapirati v ozke okvire svoje komune

rr r j _ _' 4- “I r» ^ ”1 ■< -.nvinn^ »ni» -» Trt 1 »» .? rs ri Tl  /*» 1 ~» ■»»■ O

10

na

samouprave, toda ..izoliranost mu j e ,bila vedno le v škodo,
gospodarskem polju najbolj občutil. Ozek obroč »se ni dal

ki.

vzdržati, tako, da je navadno vedno .zmagala uvidevnost, da so Trstu
potrebne na široko odprte,gospodarske in politične meje v zaledju,ki
obsega vzhod in sever.

Lota 1362 se poda Trst pc A  oblast takratnih političnih
gospodarjev ogromne večine slovenskega zaledja. Gospodarske meje Trsta
obseže jo zaledje, ki sega od morja do Donave in se preko. Od leta
1382 pa do leta 1910 je Trst nad pol tisočletja gospodarska in politi¬
čno del tega zaledja, nikdar pa ne It,ali je. Tudi'Napoleon ni v svojih
ilirskih 'pokrajinah združil Trsta z Italijo, marveč podobno kot Norico
z zaledjem, ki ja bilo po ogromni večini slovensko in hrvaško, ter je
segalo globoko na Lalken. Nikdar niso v tem času državne meje potekale
v neposrednem zaledju mesta Trsta, razen med obema svetovnima vojnama,
ko so bile postavljene na Snežnik in Hrušico.

Tako so šle v preteklosti meje v Slovenskem Primorju,
preizkušene v dolgih stoletjih po gospodarskih, prometnih in politi¬

čnih potrebah dežel

so prircdno

notranjost dežele, objemajoč to, ka-;
pa j j ne pa tako, da' bi to in rak o enoto n.a umeten način razbijale In

zareč

po

je Trsta in Gorice.

: ir odi in koristi spotu«* »

Sle »so v
d« n ku¬

no!

itične mg je v slovensko nar c dni.

telo vrezavale tam,

kjer jih pr e-

iskušene potrebe in koristi preteklosti niso nikdar začrtavale.

OZAD

Dopisnik

L

L

P'K

! I
1  /

K

mu vmk

A M

NJM

•if rn.^-,0

ijuga ,!  poroča is Budimpeštelist  "Sz.abat Nep"

objavlja članek pod naslovom '‘Ozadje' tržaškega problema”, ki poudarja

,an im čilije, ki

kaže madžarske, javnost za Trst in Julijsko

živahno
krajino.

Članek pravi:,- "Trst je skupna zadeva vseh malih narodov
Jugovzhodne Evrope, ki nimajo izhoda na Jadran, Madžarska, Češkoslo¬
vaška in Avstrija so poleg Jugoslavije neposredno zainteresirane pri
tej zadevi.

Stališče teh dežel je enako: Tržaško pristanišče kot ne¬
odvisna federalna enota v FLRJ je najboljše jamstvo, da bo gospodar¬
skim In prometnim potrebam teh dežel zadoščeno v duhu razumevanja in
miroljubnosti. ,!

List nato poudarja, da ''povzročajo trenje okoli tržaške¬
ga vprašanja reakcionarni elementi, ki podpirajo kriminalne zahteve
italij enakih imperialistov.

v Trstu
je svojs

Tp i 3 0 T;
-f.;; '

VSO

Na ta način prihaja do sramotnih provokacij in d;
vobodo fašisti, ki pozdravljajo z dvignjeno roko

•o

in šlr:

čisti 4

parole. Podonavske demokratične države pa si želo  m:
iko okrepile in utrdile, Ali je to mogoče, če imamo pred

>aklje in če ščuvajo italijanske imperialiste k

Primor s ki dnevnik 1 '

..L 'Zi  X -L

rl e ju
1

/

•K Cl K C ! j Gt


uspeha

ga je dal
zunanjih :

V moskovski 'Pravdi" analizira Boris Isakov intervju, ki
senator Vandenberg, član ameriške delegacije n® konferenci
ministrov v Parizu, zastopniku lista ."Nev; York Herald Tribune

|

Štev. 132

Domači glasovi, 21 .V. 1946.

Str. 4.

Isakov piše;.

‘  Doslej je - splešno prevladovalo mnenje, da udeležencev
diplomatirasgov»».rov  ne -pristaja, da javno izražaj« _dvome' o uspe¬
hu teh razgovorov• in da p ,©puščajo to v polno diskusijo. Senat*r
Vandenierg je drugačnega mnenja. Njegov zadnji intervju je bil v bistvu
odkrit poskus, že v naprej pokopati konferenc# štirih zunanjih mi¬
nistrov.

Kot uradni elan konference je podal silno mračne per¬
spektive. Toda, ko je nastopil ko-t grobokop pariške konference, se je
Vandenberg hkrati trudil-, da bi zvalil- odgovorne st na drage in je za¬
to prešel na klevete proti Sovjetski zvezi.

Sovjetsko ljudstvo ni pozabilo prokitlorjrvsk^, stališča
senatorja Vandenberga v kritičnih letih pred pravkar minul 9  vojno,niti
ni pozabilo 'njegovih neprestanih nadaljnih napadov na Sovjetsko zvezo
in na mednarodno sodelovanje'velesil pretihitler j ev ske koalicije.

Nekateri ameriški in angleški politiki izražajo dokaj
čudno mnenje r-  razgovorih med velesilami. Videli bi radi, da bi bili
sklepi sprejeti po njihovem, diktatu, vse poskuse za doseg* skupnega
sklepa označujejo kot “koncesije”, ki naj potešijo Sovjetsko zvezo.

Ta groba politika temelji na popolnem, zanikanju enakopravnosti vseh
strank, ki se-udeležujejo razgovorov.

Vandenberg je predstavnik ameriških krogov, ki si šele
neuspehe, pariških razgovorov, da bi so mogli v kalnem vreči ha pot
politike nasilja, politike imperializma.-Y bistvu se Vandenberg do da¬
nes ni odrske! svoji usmerjenosti, ki jo je zavzel za časa 1 ouakovega,
ko je zagovarjal koncesije, ki naj bi pomirile fašiste, in razbijal
sodelovanje miroljubnih narodov in organizacijo splošne varnosti. Pre¬
šla so leta, rušilna vojna se je končala, toda senator Vandenberg še
niti malo ni spremenil svojega stališča kot predstavnik reakcije,. •'

'Primorski, dnevnik”
v

fvTi

i 1 1

1  r

JLL

od

16,v.1946.

Srbski nacionalni odbor begunskega taborišča, v Spittalu
na Nravi je 19.t«n.  na šprttaiskerr pokopališču slovesno odkril lep
spomenik onim Srbom, ki so v letih 1'941 do 1-945 dali kot vojni ujetniki
odnosno interniranci svoje življenje za narod in domovino. Vsega sku¬
paj počiva jtap ,21 Srbov, ki so bili zaposleni pri vojaških delih v
Spittalu ali njegovi 'okolici. Veliki kam eni ti spomenik bo večno pri¬
čal, kod vse je srbski človek trpel in umiral sa svojo domovino.

Slovesnega blagoslova spomenika, ki je bil zavit:, v veliko
jugoslovansko zastavo, se je udeležilo skoraj vse osebje IJNRdd z g,
ravnateljem Jarviem na čelu in tudi poseben delegat spittaiske mestne
občine, ki je prevzela spomenik v svoje varstvo. Poleg Srbov iz spit-
taiskega taborišča so položili no spomenik lep venec s slovenskimi
narodnimi barvami tudi spit tal ski Slovenci. Is lienškega - taborišča ra
se je pripeljala k odkritju večja deputacija Slovencev in Srbov, ki sc
položili na grob mogoč-en venec s državno trobojnico. Slovenski pevski
zbor je zapel troje  žalestink, med njimi našo najlepšo 51  Oj Pob er dob :: .

Na spomeniku je poleg imen pokojnih sledeči napis v ciri¬
lici; :r CJ hladno j tudjini dado še svoj# živo te 1941 - 1945 g." sa slobodu
Otadžbine ovi sinovi Jugoslovanskih naroda...sledi  pa kitica Jovana
Lučiča

“Samo buktinjama zbori se kfoz tnine,
u zrcalu maša budučnost se slika,
preko groblja idu puti velošine.

slava, to je  stnasng sunce ^ucmina! «