Zgodovinsko - mestopisni obrazci
(Spisuje P. F. H.)
-K«                                 XII. ČmomelJ.
X.H a^i dobri dve uvi iioda od MetJiko proti jugo-zahoduej strani je sosednje (S^Amestice Crnomelj. Okoio mesta se vije Crnomaljšiea. Po okoiici sti % razprostirajo tinogradi, ki dajejo dobro kapljieo, in sim ter (ja tudi ro-|   dovitiio poljc.
Crnomaljska okolica je bila obljudcna že v starodavnih časih. To nam svedočijo sponieniki iz rimJjanske dobe. Kako uro hodii ob cesti, ki drži proti Kočevji, nahaja se votlina. znamenita zaradi rimskili napisov in podob v natorno skalo vdolbljenih. Omenjena votlina jo v nižini ljfllinca, saino nekaj korakov od stare cerkvo sv. Jurija, sredi kosatega kostanja. Xarod zove ta kraj Judovje. Podoba ob steiii prodstAvlja daritev na fast frižiškomu, solutnemu božanstvu Mitru. Napis nad podobo svcdofi, da j(! bil ta kraj odločcn za daritov temu božanstvu. Naroil. to se zna, pripovcdujc o tej votlini razne pravljice ter tolmači podobo po svoje. Ta spomenik, pripovedujejo, postavil je nek lovce v starodavnih fasib v zahfalo, da se ji' rewl. Napadla ga je nainrež ncka bnda, divja zvor. Ze je mislil. da je po nji-'m; ali v Umil tre-notku se mu posrefi z nožnin probosti zver. — Drugi jopot pripovedujejo, da je zakopano na t«m kraji zlato tele. Ko so pred nckaj leti lehkoverni Ijudje res na onem kraji prcd podobo kopali, če», da najdejo zlato tpJo, izkopali so — same kosti; liilo so bajr Sc iz 6asa darite?. — A nam je ta starodavni spomcnik dokaz vorskili običuji>v pivbivalcov to okolice t starib fasih, in pa, da so bi]j Jjudje naseljpni po okolici za i'asa Rimljanov.
Zgodovina Mntlike je v tako ozkej zvi'zi s ('niomaljsko, da to, kar smo povedali o Mctliki. stoji tudi o drnomlji.
Valvazor pripovcdujo, da je ('rnomfljski jrnul sozidal ? 12. stoletji Oton KraSki (von Karetberg) ti'r f3 imenoval l'rnomolj. Njcfrovi potomi-i so se imonovali Crnoinljanski guspodje. Opravljali so vcfkrat imonitni1 službe pri dežejtiili knezili tj>r bili dedni toi-aji slovnnskp mojc in Kranjskc. Brata, Jurij in Kaspar, iz U' rudovino sta naiueravala 14(i7. ]. v (iradeci poleg Metlikc ustanoviti Ibvntiškauski samustan, ali pof^osti napadi Turkov so to zabranili. Pozneje se jo rodbiua preselila na Avstrijsko, kjer jt/ v 17. stoletji izumrla.
Tekoni (-asji so si Ijudje okolo grada pozidaH l>ivališ(ia Ifr ustAiiovili inesto.    Kdaj so si postavile prve hiše, nam uv povedu sporožila.   Leta 1228.
i
jc bila fara ali zupnija ustanovljena. VišnjegorHka grofinja Sofija. sopruga istriskega nipjnega groja Honrika IV.. spzidala jo eerkev. Oglojski patrijarh Bertold je onega lota imenoval prvega župnika Jancza. Koroški vojvoda fTlrik T!T. je župnijo podaril nemSkemu reilu. I«ta 13(X). je Oglojski patrijarb to odobril. Prvega župnika iz nemSkega reda je imenoral patrijarii Bertraml 133(i. lcta Henrika Opavskega. Ta se je oprostil nadgospodstva Ziigrcl)Jikn školije, kakor ,je bito ie omenjeno. Naslednje !pU> — v l(i. dan oktobra — Kprojel je poriftki grof Ivau v svoje varstvo imovino in p«rkre nemSkcga rrfa. Te cerkvi' so bile: cerkpv sv. Pe-tra v (.'ruoinlji s poddružnicami sv. Marjete ua Otoku pri Noveiutrgu (polcg Metlikc), sv. JUartina ob Kolpi, sv. Kriib na Vinici in sv. Btefana pod brihoin flijemoui.
čruiimelj je iinel toraj v polititnem in cerkvenem ozira jedue in isto gospodc. Tudi je verjotno, da je ob istem času zadobjl mestne pravico. 8aj tak6 jo. sklepati po listini, katero so dali Metliški mcstni oJetjo Črnomljanskim v 27. dan avgusta 1457. J. V tej listini potrjujp Metliško sretovalstvo, da je uiesto •''raomelj iraelo od starodavnili Casov jednake pravipp 7, Metliko. Te pravice so mestu potrdili žo gori&ki grofic, kakor pozncje tudi avstrijski vojvode. Dotičue liatinG jp pokonča] ogeDJ.
Avstrijski vojvode so grad in svoja imetja zastavljali raznira plemonitim rodbinam. ilesto pa je bilo neposreduo podložno dežebiiui knezom. Po po-lititmej razdditvi jcs pripadalo lc XotraDJskej.
V sedcmnajstcm stoletji je bilo v mestu 7 semnjev, na 4 kmtrne nedelje, na god sv. Petra in Pavla, v nodeljo pred  vsenii  svetniki iii cvotno  Dedeljo.
Veikrat so tudi Turčini oblegali id napadsJi jneslo. Vender se jim ni posrečilo obvladati ga. Iz toga je sklepati, dfi jo imelo trdnejže obzidje nego Metlika. A toliko ve5 je trpelo pred krvoloki okolic. Veliko kvare je napravil mestii ogenj. V 17. atoletji je jedneknti pogorelo. Tudi so bili za tega easa meatno obzidje in stolpi zapuščeni in malo ne r razvalinah. Tudi hiSe so bile jako slabe.
Scdanjc mesto štoje 1055 prcbiralcev, ki se živc največ ob vinoreji in poljedelstvn; olirtnija je na jako nizkej stopinji. Po hišah soditi. mesto ne kaže nikacega bhgostanja. Za dušcvni blagor meščanor skrbi župnik iz ncin-Skoga reda in dva duhovna pomočnika. V mestu jo štii'irazredn& ljudska Sola, ki skrbi za naobraženost mešeanov.