Cena 90 lir Leto XXVII. Št. 177 (7965) rt* > ? Iti#* ;3 «d* m e *. je 1 po#«' sim* W i lalt P* jav«, io C? Hiif' da >2 eK ».5 * p£ ie<* l. , ilci1 nff 5 S '4 SC* t* w& 08 i* flO n « KLJUB ŠTEVILNIM OKVARAM IN NEVŠEČNOSTIM Človek je spet stopil na Lano ^°n Braun: «PoIet «Apolla 15» je pomemben korak znanosti» - Neposredna ra2iskovanja v «Rimi Hardley» bodo morda pojasnila nastanek velikih *brazd» na Lunini površini - Okvara v napeljavi za zrak je povzročila °bčutno zmanjšanje zaloge kisika, vendar to ne bo spremenilo programa 1 i HOUSTON, 31. — Kljub stalnim tehničnim nevšečnostim, ki se je,vNo skoraj redno vsak dan,ameriški kozmonavti točno izvršujta r?'°9e' ki 50 jim jih zadali tehniki v Houstonu. Po včerajšnjih in i . Pr' odklopitvi lunarnega modula, sta morala tudi danes Scott «Fa,rw'r> poseči, da sta popravila okvare v cevah, ki dodajajo kisik - °nu» in vesoljskim oblačilom. dano Pf.ec*en sta se kozmonavta "iki * ziutrai zbudila, so se teh-j, v Houstonu zavedli, da se kj6r . niSal pritisk v jeklenkah, navt*6 ^ranjen zrak, ki ga astro-lunj3 ^'havata med bivanjem na W . kaj iasa so bili str°- *budhi ' v dvomu, ali naj bi do.« Scotta in lrwina, da bi se, .a .naiti okvaro. Odločili so čitel, ’e najbolje prekiniti po-Vedaf kozmonavtov in jim po-tt0rje'' kaj se dogaja. Rečeno pribni0' zbudili so astronavta {aso Zn° uro pred določenim in st ‘ Takoj sta se lotila dela ni b | kma,u staknila cevko, ki p0Vlra. Pravilno zatisnjena in je 'J9ub|JCa'a ubaianje kisika. Kljub Ostal ' .Pa ie Scottu in Irvvinu loga Se v®dno dovolj velika zalilo,, Zraka, da lahko brez proble-jih na°pJ,avita naloge, ki so jim j"a|oži|j tehniki. 0 Dorvpj v°6ili^WPrav’^u s0 strokovnjaki do Počitk kozrnonavtoma še nekaj ur sPa a- raie pa sta se odpovedala ki J ’ da bi nadoknadila čas. klo^Lj®3. izSubila včeraj pri od-ArJ’-,lunarnega modula, la n lska kozmonavta sta prista-noči na^e.m satelitu včeraj po-nofj’ Približno četrt ure po pol-blijn enominutno zamudo in pri-kraja ftjristopetdeset metrov od njaki’ -p1. so ga izbrali strokov-rristanek je bil torej pre- ..„ cej točen, tudi glede na težave, ki jih je predstavljalo izbrano področje. Tehniki prištevajo med dobre pristanke vse tiste, ki se oddaljijo manj kot kilometer od določenega kraja. Kot ostale posadke odprav «A-pollo» sta tudi Scott in Irwin izbrala polavtomatski sistem za pristajanje na Luni. Vse posadke lunarnih modulov lahko namreč izbirajo med tremi sistemi pristanka: med avtomatskim sistemom, to se pravi, da prepustijo elektronskemu računalniku vse o-peracije, ki so potrebne za pristanek: med neavtomatskim sistemom, da sami izvršijo vse potrebne manevre in končno lahko izberejo polavtomatski sistem, to se pravi sodelovanje med posadko in elektronskim računalnikom. Scott in Irwin sta izbrala to tretjo možnost in sta prepustila računalniku, da urejuje navpično hitrost približevanja našemu satelitu, medtem ko sta uravnavala vodoravno hitrost lunarnega modula. Pristanek je bil zelo dober. Lunarni modul je položil svoje štiri »tace* na površino našega satelita nedaleč od kraja, ki so ga izbrali strokovnjaki, in edina nevšečnost je, da je naklonjen za približno devet stopinj. Tak naklonski kot ne povzroča proble- mov pri povratku v vesolje, pač pa lahko povzroča neugodje kozmonavtoma, ko počivata. Takoj po pristanku si je včeraj ponoči poveljnik Scott ogledal bližnjo okolico, nato pa sta se kozmonavta odpravila k počitku. Strokovnjaki na Zemlji so mislili, da je verjetno na področju, kjer je pristal «Falcon», preveč kamenja, da bi lahko z uspehom uporabljali lunami avtomobil, vendar jih je Scott pomiril, da tam ni velikih kamnov. Potem, ko sta popravila okvaro v napeljavi zraka, sta kozmonavta prvič stopila na Lunino površino. Najprej se je iz lunarnega modula skobacal Scott, ki je imel nekaj težav ob izstopu, ker se mu je zapletel zračni rezervoar. Takoj za njim pa je prišel Irwin. Poveljnik se je najprej premikal po Luni, da bi se privadil manjši Lunini privlačnosti. Irwin pa se je takoj lotil pobiranja kamenja. Tudi tokrat sta morala ameriška kozmonavta priskrbeti vsaj nekaj materiala, da bi imela v primeru prisilnega hitrega odhoda za znanstvenike. Nato sta se morala Scott in Ir-vvin pošteno potruditi, da sta spravila na Lunino površino «Moon Roverja*. Tudi avtomobil jima je namreč povzročil precej preglavic, ker sta odkrila, da sta sprednji kolesi blokirani in da bosta morala upravljati vozilo samo z zadnjimi kolesi, vendar to ni bil prevelik problem, kajti avtomobil je zgrajen tako, da se ga lahko odlično upravlja, tudi če delujeta samo dve kolesi. To vozilo je najbolj izpopolnjen in najdražji avtomobil, ki ga je človek kdaj zgradil. Za vsak del tega vozila so uporabili najmodernejše znanstvene in tehnične izsledke. Najzanimivejši pa je sistem, ki ga uporabljajo za merjenje prevožene razdalje in za orientacijo. Poleg navadnih kilometrskih števcev so na «Monn Roverju* namestili tudi posebno stabilizacijsko napravo, podobno tistim, ki delujejo na letalih in na raketah. S tem sistemom kozmonavta razpolagata s točnim koordinatam svojega vozila napram izhodiščni točki, ki je v tem primeru lunarni modul. Kozmonavta sta se na tem vozilu odpravila na svoj prvi sprehod po Luni. Sprehodu so ljudje lahko sledili po televiziji in so tako videli kozmonavte na delu. Scott in Irwin sta že danes nabrala ve-iiko znanstvenega materiala, med katerim so tudi vzorci kamenin, ki sta jih izvrtala precej globoko v Lunini površini. Znanstveniki, ki študirajo razvoj in strukturo našega satelita, sledijo z velikim zanimanjem raziskovanju Scotta in Irwina. To veliko zanimanje pa je vzbudil kraj, ki so ga tehniki izbrali za pristanek. Področje se nahaja ravno ob vznožju najvišjih Luninih Apeninov in nedaleč od Imbrium-skega morja. To je prvič, da ho človek lahko neposredno preučil veliko Lunino pogorje in pregledal majhne kraterje, o karetih TRST, nedelja, 1. avgusta 1971 Čistka v Sudanu "'■Hlinili, iHiiiHiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiimimimiimiiiiiiimiiiiiiiiimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHimiiiuiHiHimiiiiiiiiimiiiiimiii.. i se zaostrile in resnična vprašanja italijanske družbe, ki je družba v razvoju, se ne bi reševala. «Prijatelji poslanca Mora* pravijo, da je formula levega centra še vedno veljavna in da so lahko samo sovražniki demokracije zadovoljni z morebitnim razbitjem ravnovesja, ki je nastalo iz zgodovinskih okoliščin ter ob upoštevanju nove politike. Stališče te pomembne demokristjanske skupine se zaključuje s pozivom tajniku stranke, da je treba okrepiti vlado levega centra ter da naj v stranki prevzamejo odgovornost vse struje. Vesoljca David Scott in James lrwin porivata «moon rover«, lunarno terensko vozilo. Desno v ospredju vidimo dei LEM (Telefoto ANSA) znanstveniki menijo, da so dvojnega izvora, vulkanskega in meteoritskega. Najpomembnejše delo ameriških kozmonavtov pa bi moral bati izčrpen študij nekakšnega kanjona, ki ga znanstveniki imenujejo «Rima Had-ley». Izvor velikanskih brazd je negotov že od njih odkritja, ker so zelo podobne strugam, ki so jih na Žemlji izdolble reke. Nekateri znanstveniki menijo, da je izvor teh kanjonov povzročil kak orjaški meteorit, ki je prebi Lunino površino in stopil podtalni led, ki naj bi obstajal pod površjem. To hipotezo ni mogoče zavreči «a priori*, vendar se zdi čudno, da bi lahko eventualni vodni vir v kratkem času izkopal take brazde, za katere so zemeljske reke porabile stoletja, ali celo tisočletja. Neposredna raziskava «Rime Hadley» in zbiranje vzorcev kamenin bo lahko vsaj deloma pojasnilo izvor teh brazd. Ob priliki poleta je danes znani ameriški strokovnjak in oče rakete Werner Von Braun izjavil, da bo Apollo 15 zbral toliko pomembnih podatkov, da bodo omogočili znanosti velik korak. naprej. «Ta polet* je dejal Von Braun, «bo razširil raziskovanje Lune in vse dejavnosti, ki so s tem povezane, na radi-' kalen način*. Znanstvenik je pojasnil, da bosta naslednja in zadnja dva poleta «Apollo» pripomogla k še večji poglobitvi znanja o našem satelitu in celotnega sončnega sistema. Po mnenju Von Brauna, bi človek, vsaj teoretično, lahko stopil na Mars že leta 1980, gotovo pa je, da bo na tem planetu pred letom 2000. Nato je ameriški strokovnjak povedal nekaj o naslednjem programu Skylab vesoljske ustanove NASA. Po tem načrtu bi morali ameriški kozmonavti prebiti več dni v vesoljskih laboratorijih, s katerimi bi morali vzdrževati zveze posebni taksiji, ki naj bi bili zmožni več sto zaporednih poletov. Ob. tej priložnosti je Von Braun dejal, da bi ameriška vlada rada sodelovala z evropskimi državami v izvedbi tega programa, bodisi posamezno, bodisi skupno. Ob zaključku je strokovnjak dejal, da pojenjuje vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo ter da se začenja sodelovanje. Po njegovem mnenju bodo Sovjetski kozmonavti pristali na našem satelitu pred letom 1980. VOJMIR TAVČAR Pomirjevalna izjava ACLI o sindikalni enotnosti RIM, 31. — V polemiko okrog sindikalne enotnosti, ki se ie razvnela po zadnjem sklepu večine CK v sindikalni zvezi UIL je danes posegla s pomirjevalno izjavo tudi ACLI. «Široka solidarnost — je rečeno med drugim v dokumentu — ki se je ustvarila v teh dneh okrog UILM, ie najboljši dokaz o osamljenosti, v kateri so se znašle tiste komponente delavskega gibanja, ki so s sklepam večine CK UIL sprožile tako hud napad na sindikalno enotnost.* Tudi ACLI izraža svojo solidarnost s kovinarsko zvezo UILM, po drugi strani pa poudarja nujnost, da se polemika ne zaostri ter da se v delavskem gibanju odpre široka razprava na podlagi dokumenta, ki so ga tri sindikalne zveze odobrile na zadnjem zasedanju v Ostii ■iii ii iii iiii iii iti iiiiian im umi n iiiiniiiiniiniiiniiiiiiiiiiiii m ilili„iai,„lil,li,i,ii ii 1111,111 umi im min m ti iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiii min iiiIIiiii,i, mm mm ii iiiiiihi,,, PO ZAKLJUČKU ARABSKEGA VRHA V TIUPOLISU Dokaj umerjena zaključno poročilo predsednikov petih arabskih držav Sadat, Gedafi in Asad se bodo avgusta sestali v Damasku in bodo odobrili ustavo Arabske zveze - Izjave Arafata kairskemu dnevniku TRIPOLIS, 31. — Včeraj zvečer se je v Tripolisu zaključil arabski vrh, na katerem so bili navzoči predstavniki samo petih arabskih držav: Egipta, Libije, obeh Jeme-nov in Sirije. Zastopniki teh držav so se včeraj srečali samo dvakrat in v nekaj urah so zaključili vse delo. Ponoči so izdali uradno poročilo, ki podaja zaključke srečanja. V poročilu se odločno obsoja ravnanje jordanskega kralja, vendar se mu dopušča možnost, da izboljša svoje odnose s palestinskim osvobodilnim gibanjem. Poročilo je dejansko zelo umirjeno. Predstavniki petih arabskih držav izjavljajo, da nameravajo «od blizu slediti stališčem jordan- ske vlade*. «Če bo ta še odklanja la sporazum z gverilci, bo dolž nost vseh arabskih vlad, da skup no ali posebej sprejmejo ukrepe ki bodo potrebni palestinskim g ve rilcem, da lahko nadaljujejo svo. boj.* V poročilu se ne omenja kra lja Huseina. Egiptovski tisk je seveda posve til precej pozornosti arabskemi vrhu. Najostrejši komentar objav lja kairski list »Journal d’Egypte» ki govori o pomoči, ki jo prejem: Husein. »Ameriško šesto ladjevji ga varuje v Sredozemskem morju, vendar lahko arabske države kljub temu dosti naredijo, da okrepijo palestinsko vojsko in omogočijo gverilcem, da se borijo v nedo- gled,* se zaključuje članek. Na arabskem vrhu je bil navzoč tudi Arafat, čigar intervju objavlja kairski list »Al Ahram*. Arafat je najprej govoril »o ge-locidu, za katerega je pripravil Iuseinu načrt neki pakistanski častnik*. Dalje je Arafat pozval ^se arabske države, naj prekinejo odnose z Jordanijo in jo tako gospodarsko ošibijo. Kairski tisk poroča v zvezi z arabskim vrhom še o sestanku, za katerega so se zmenili pred sedniki ZAR Sadat, Libije Ge dafi in Sirije Asad. Na sestanku, ki naj bi bil baje avgusta v Da masku, nameravajo omenjeni pred sedniki arabskih držav podpisati ustavo Zveze arabskih držav. Dogodki, ki so se v zadnjih desetih dneh pripetili v Sudanu, so globoko pretresli ne samo državo, v kateri so se z bliskovito naglico razvijali, temveč vse arabske države, ki so s Sudanom na različne načine povezane, in ves svet. Za podrobno analizo teh dogodkov ni dovolj poznanje poli-i tičnega položaja, važno vlogo igrajo razni finančni, gospodar-| ski in vojaški faktorji, poleg ! tega da Sudan ni tuj celotni kriza na Bližnjem vzhodu. Mogoče je celo potrebna kratka analiza sudanske zgodovine, predvsem v zadnjih letih. Sudan je bal od leta 1899 egiptovsko - angleška «podko-lonija». Leta 1948 je bala izglasovana nova ustava. Državo je tedaj vodil izvršni odbor, v katerem je bilo precej angleških predstavnikov. Leta 1965 je postal Sudan neodvisen, tedaj je bila v državi uradno priznana tudi KP, ki je prej delovala skrivaj. Začele so se organizirati razne masovne organizacije, delavske in študentovske, precej močni so postali tudi sindikati. Leta 1969 je sedanji predsednik El Nimejri izvedel državni udar in se polastil oblasti. Ponudil je KP, naj bi stopila v vlado, partija pa se je tedaj razklala na dva dela: ena skupina je bila pripravljena sodelovati z vlado, druga pa — bolj radikalna, ki jo je vodil tajnik Abdel Khalek Mahjub — je odločno odklanjala tako sodelovanje. Takoj po Nimejrijevem udaru se je zdelo, da bo novi predsednik vodil levičarsko politiko, ki bo dopuščala delavstvu precej možnosti, da se uveljavi in organizira. Sindikati in KP so tedaj igrali zelo važno ln skoraj vodilno vlogo. Popolnoma utemeljeno je, da je sudanska KP med najbolje organiziranimi v vseh arabskih državah in da ima tudi največ članov. Kmalu pa se je začelo zatiranje. Tajnika KP Mahjuba so kar dvakrat spravili v ječo in enkrat v izgnanstvo, na vse načine je Nimejri skušal zatreti delavske in druge masovne organizacije, poleg tega je bilo čedalje bolj napeto tudi ozračje v južnem Sudanu, kjer se prebivalstvo, različno po narodnosti in veri, bori za neodvisnost. V južnih sudanskih predelih živijo črnci, ki so po veri kristjana. Sudanska KP je dolga leta vztrajala, naj se tem predelom podeli čim večja avtonomija ali celo neodvisnost, do česar pa ni prišlo. Ko je El Atta po državnem udaru govoril o načrtih revolucionarnega sveta, je bilo med glavnimi točkami tudi vprašanje o podelitvi neodvisnosti jugu, popolnoma jasno je seveoa, da so južna gibanja tudi podpirala El Atto m izvajalce udara. Vendar ne smemo pri tem pozabiti na položaj v ostalih arabskih državah, ki so se začele pripravljati na ustanovitev federacije arabskih držav. Sudan s tako notranjo ureditvijo ni bil primeren za vstop v zvezo. Egiptovska predsednik Sadat je svetoval Nimejriju, naj skuša ubrati pot, podobno egiptovski: razpustitev vseh masovnih organizacij, ukinitev KP in ustanovitev enotne socialistične stranke, ki naj združuje vse «levičarske» sile, od skrajne pa do zmerne levice. Zdi se, da je v zadnjem času Nimejri skušal doseči prav to. S tihim zatiranjem naprednih sil, z odstranitvijo levičarskih ministrov in z zatiranjem južnih gibanj je nameraval v kratkem času doseči pogoje za vstop v federacijo. Vendar pritiska na Nimejrija ni izvajal samo Egipt s predsednikom Sadatom, temveč tudi libijska predsednik Gedafi in še nekateri voditelji sosednjih držav. Položaj je tako postajal čedalje bolj napet, toliko bolj, ker so se vsa levičarski krogi zavedali, da je Nimejri popolnoma «pozabil» na vse sklepe in načrte, ki jih je izdala revolucionarna vlada po državnem udaru leta 1969. 19. julija letos je prenapeti položaj sprožil ponovni državni udar, ki ga je vodil major Hašem El Atta. V tričetrt ure se je skupina častnikov s pomočjo vojaštva in prepričana, da ima podporo celotnega delavskega, študentovskega in sploh naprednega prebivalstva, polastila oblasti, ne da bi bila IMIIIIIIIIIIIIIIHIIIHlIHIIHIIIHIHIIIHinHIIHHIIIIIIHHl V Jordaniji obesili tri palestinske gverilce AMAN, 31. — Iz jordanskih vladnih krogih se je izvedelo, da so bile davi v kraju blizu Ama-na izvršene tri smrtne obsodbe. Obesili so tri palestinske gverilce, ki so baje 28. maja umorili Jordanca. Gverilce so dolžili, da pripadajo Al Fatahovi celici. prelita kaplja krvi. Nekaj častnikov, ki naj bi po udaru vodilo državo, je bilo sicer odsotnih, vendar to ni preprečilo El Atti, da bi ne izvedel udar, ko se mu je zdel trenutek najbolj primeren. Da je bil trenutek ugoden, je poudaril tudi polkovnik El Nur, ki je bil za časa državnega udara v Londonu. El Nur je bil določen za predsednika revolucionarnega sveta, ko je dospel v Sudan — v spremstvu libijskih funkcionarjev, po aretaciji v Libiji — pa je bil položaj že popolnoma spremenjen. S silovitim protinapadom se je medtem Nimejri že spet polastil oblasti. Protiudar pa ni potekel tako mimo, kot El Attov udar. V sudanskem glavnem mestu je bilo precej spopadov, nekaj je bilo tudi mrtvih. El Nimejri je takoj začel s krvavim zatiranjem. V nekaj dneh je stopilo pred sodišče preko 20 oseb, na tisoče je bilo aretiranih. Tisti, ki so izvedli državni udar, in sploh najvažnejši sudanski voditelji — tajnik KP Mahjub in tajnik sindikata Shedk idr. — so bili ob glavo. Enajst oseb je bilo ustreljenih, tri obešene, mnoge druge so bile obsojene na daljše in krajše zaporne kazni. Izvedelo se je tudi, da so se predstavniki nekaterih arabskih držav sestali in da so sklenili vojaško poseči v Sudanu, da bi odstavili El Nurovo vlado in pomagali Nimejriju na oblast. Sklep v tem smislu nima nobenega pravnega opravičila. Države, ki so se odločile v tem smislu, so sicer skupaj s Sudanom sklenile sporazum v Tripolisu, ki pa ni predvideval vzajemne vojaške pomoči. Vendar je pri tem igralo verjetno zelo važno vlogo dejstvo, da bi novi ((komunistični« Sudan verjetno ne vstopil v arabsko federacijo. Poseg pa ni bil potreben, ker je v Sudanu že nastal ponovni prevrat. ((Mimogrede« je Libija pomagala Nimejriju tako, da je ustavila in aretirala El Nura in njegovega sodelavca. Govor je bil tudi o Sadatov! pomoči Nimejriju, čeprav ni točne j šah podatkov o načinu, kako je Sadat pomagal sudanskemu predsedniku. Edina država, ki je bila naklonjena ((komunističnim prevratnikom« in El Atti, je bila Irak. Skrivnostna nesreča, ki se je pripetila iraškemu letalu — govori se tudi o razstrelitvi — pa je preprečila delegaciji, da bi dospela v Kartum. Nimej rijeva krvava čistka Je medtem razburila in ogorčila voditelje mnogih držav. Incident z angleškim letalom, na katerem je potoval El Nur, je sprožil angleški protest in bo morda povzročil prekinitev odnosov in dobavljenje angleškega orožja Libiji. Odločno je protestirala tudi Sovjetska zveza, ki sicer dobavlja orožje Sudanu. Protest je bil sicer v začetku zelo umirjen, po manifestacijah in skupščinah v tovarnah, pa je SZ namenila Nimejriju oster protest z grožnjo prekinitve vseh odnosov. Premalo pa je govoriti samo o grožnjah. Sudan je v preteklih dneh že zapustilo precejšnje število sovjetskih tehnikov, vsi ostali pa bodo odšli v najkrajšem času. Vprašanje je sedaj, kakšno napako je zagrešil El Atta, da državni udar ni uspel, in, če je bila sploh storjena kaka napaka in, ali bi lahko nova vlada preneslavme šavanje drugih arabskih držav. Eden izmed velikih mož, ki jih je dal Nimejri umoriti, tajnik sudanske KP Mahjub, je pred smrtjo izjavil, da El Atta nd zagrešil nikakršne ((politične napake«, temveč «vojaško napako«. Stanje je bilo torej zrelo za državni udar, sudanska KP pa je odločno nasprotovala sploh državnemu udaru, ker pri tem ljudstvo ne sodeluje. ((Vojaška napaka« torej naj bi bila v samem državnem udaru, ki je po mnenju KP in njenega tajnika zgrešen način za dostop do oblasti. Verjetno je tudi Nimejrijeva krvava čistka posledica stanja v državi. Nimej-ri je v nekaj dneh «odpravil« vse najbolj sposobne sudanske voditelje, dejansko hrbtenico sudanske KP in organizacij ki so delovale ob partiji in sim dikatih. Zadnje vprašanje, ki se ob sudanskem državnem udaru poraja, je kako bi arabske države reagirale na levičarsko vlado. Prav gotovo bi ne popustile, toliko bolj ker pod pritiskom imperialističnih sil skušajo rešiti problem Sueškega prekopa tako, da polagoma i'veljavljajo zvezna stališča in hladno sprejemajo pokol palestinskega osvobodilnega gibanja. V takem okviru bi torej levičarski Sudan ne bil osam-ljen, zaradi česar je bilo nujno odpraviti vsako nevarnost že ob samem nastanku. NADJA KRIščAK P ninoriia^nevhlfc TRŽAŠKI DNEVNIK 1. avgusta OSNUTEK ZAKONA DEŽELNIH SVETOVALCEV KPI Prispevek krajevnim ustanovam za uveljavljanje narodnih pravic Ni pravično, da morajo občine same kriti večje izdatke za uveljavljanje dvojezičnosti . Utemeljitev zakonskega osnutka Deželni svetovalci Lovriha. Bacic-chi, Godnič, Cuffaru, Baracetti in Bergotnas (KPI) so pred nekaj dnevi predložili predsedstvu deželnega sveta osnutek deželnega zakona glede posebnih prispevkov in olajšav občinam, v katerih živijo Slovenci. Besedilo zakonskega osnutka, ki dopolnjuje deželni zakon štev. 19 od 3. junija 1970 (prispevki dežele občinam), je zelo kratko, vsebina pa je zelo važna, ker določa konkretne posege za uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti. Pobudo za predložitev zakonskega osnutka je dal deželni svetovalec Dušan Lovriha, ki je že dolgo let župan dolinske občine in zato podrobneje pozna specifične probleme slovenskih občin in težave, na katere naletavajo zlasti pri izvajanju dvojezičnosti ter sploh pri uveljavljanju enakopravnosti Slovencev. Ko smo ga te dni vprašali, kaj ga je spodbudilo, da je predstavil omenjeni zakonski osnutek, nam je odgovoril: *Na podlagi deželnega zakona 19/ 1970 daje dežela vsako leto občinam finančni prispevek in še dodatni prispevek občinam v hribovskih krajih, sorazmerno s številom prebivalstva. Ta sredstva porabijo občine za razne potrebe. Toda v krajih, kjer prebiva s’ovenski živelj in se hoče spoštovati dvojezičnost (napisi, obrazci, plakati, objave, tolmač itd.), kier so slovenske šole, vrtci in društva, imajo občine večje stroške, ki pa jih morajo kriti same. To gre seveda na škodo drugih storitev in obremenjujejo občinski proračun. Jasno je, da to ni pravično in ni prav, da si moramo sami plačevati pravice, ki nam pri-tičejo in ki smo si jih priborili z osvobodilnim bojem.* Kakšne pa so perspektive, mož nosti, da bo zakonski osnutek odobren? *Upam, da ga bo deželni svet odobril, razen seveda misovcev, ker gre za pravično stvar in je zahteva popolnoma utemeljena.» Predložen osnutek zakona določa da dežela dodeli dodatni letni prispevek (1.500 lir na prebivalca) občinam, ki imajo večino slovenskega prebivalstva, zaradi večjih potreb in stroškov za prevajanja dokumentov, aktov, sklepov, za tiskanje in objavo javnih razglasov, obvestil in sporočil, za nakup in postavitev napisnih tabel v italijanščini-in slo venščini, za italijanske in sloven ske otroške vrtce, osnovne in srednje šole. Za druge občine in pokrajine, kjer prebiva slovenska manjšina, pa določa zakonski osnutek, da dežela popolnoma krije izdatke za prej omenjene namene. Utemeljitev in obrazložitev osnutka zakona je izčrpna, sklicuje se na ustavo, na osvobodilni boj in uveljavljanje demokratičnih odnosov v italijanski družbi, kar nalaga javnim upravam, zlasti občinam, dolžnost, da skrbijo za uveljavljanje narodnih pravic slovenskega prebivalstva in da podpirajo slovensko šolo, kulturne in športne dejavnosti, da omogočajo Slovencem občevanje v materinem jeziku ne samo v domačem krogu, ampak predvsem v odnosih med občani in občinami ter njenimi organi, osebjem itd. Tudi pokrajinske uprave imajo svoje dolžnosti do slovenskega prebivalstva, in večje stroške. Ustavna ureditev daje široko avtonomijo občinam in pokrajinam, kot centrom za spodbujanje demokratičnega življenja in napredka družbe. V osnutku zakona so navedene občine, ki imajo večino prebivalstva slovenske narodnosti in ki bi morale dobivati dodatni deželni prispevek (1.500 lir na prebivalca), in sicer občine: Rezija, Brdo, Tipane, Pod-bonesec, Špeter Slovenov, Sovodnje, Grmek, Dreka, Srednje, St. Lenart, števerjan, Doberdob, Devin — Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina. Upravičeno pričakujemo, da bo osnutek zakona, po poletnih počitnicah, čimprej prišel na dnevni red in da ga bo deželni svet odobril. danes z bogatim programom. Ob 16. uri bo na sporedu turnir v bri-školi, nakar bo nastopala ljubljanska glasbena skupina Lojzeta Slaka. Sledil bo nastop pevskega zbora »Rdeča zvezda* ter govora poslanca Albina Škerka in deželnega svetovalca Silvana Bacdcchija. Zvečer bo ples ob zvokih glasbene skupine »Kras*, ki bo nastopila tudi jutri zvečer. Tudi v ljudskem domu v Miljah se je sinoči pričel praznik tiska. V današnjem delu praznika ' bo nastopila glasbena skupina »K-4*. Govoril bo senator Paolo Šema. Zvečer bo občinstvo zabaval ansambel »Gli Altri*. Praznik tiska v Zgornji Kolonji, ki ga prirejata sekciji KPI »Pra-tolongo* in »Gabrielli*, se bo nadaljeval danes ob 16. uri z govo- Acegat - metan V četrtek, 29. Julija tekočega leta so se končala dela za preureditev naprav za uporabo plina v drugem delu načrta za me-tanizacijo mesta, število aparatov ki so bili prilagojeni za uporabo metana, se je dvignilo na 69.853. Ker je bilo v juliju precejšnje število potrošnikov odsotnih in ker bo to število v avgustu verjetno še večje zaradi odhoda ljudi iz mesta, bodo dela za preureditev plniskih naprav, kot je bilo že sporočeno, prekinjena vse do srede, 25. avgusta. Delovni center, ki je bil med tem prenesen s trga pred silosom na Trgu Libertž na ploščad avtomobilskega centra komisariata v začetku državne ceste 202 (Ulica Doda), bo ostal vendarle aktiven, da bo lahko na voljo v nujnih primerih ter v primerih okvar oziroma pritožb, še posebej za tista preureditvena dela, ki so bila prekinjena. Zato pozivamo potrošnike, katerih aparatov, prvenstveno zaradi njih odsotnosti, ni bilo moč preurediti za uporabo metana, naj čimprej stopijo v stik z delovnim centrom in se dogovorijo za morebiten pregled. Pokličejo naj naslednji dve številki: 75°5§5J* 750272 rama Franca Gombača in Claudia Tonela. Nastopil bo ansambel »The Lords*. • Tržaška občina sporoča, da bo od 4. do 9. avgusta letos na oglasni deski občinske palače razobešen seznam prosilcev za suplentska mesta v ob- j brin, za"kar je'” določenih'"50*miii-cmskth otroških vrtcih za šolsko leto jonov lir. Inventar bi moral biti 1971-72. j dokončan do 31. decembra 1975. Zakon o popisu kulturnih dobrin Po objavi v Uradnem vestniku dežele, ki je izšel te dni, bo v kratkem stopil v veljavo deželni zakon štev. 27 o popisu in katalogizaciji kulturnih in naravnih dobrin. O zakonu smo podrobno poročali, ko je julija meseca o njem razpravljal deželni svet. Pripomniti je treba, da je glede tega naša dežela na prvem mestu, saj je še v fazi proučevanja zadevni zakonski osnutek za vso državo. Da se kulturne in naravne dobrine ohranijo, jih je treba seveda prej spoznati, odkriti in nato katalogizirati. Posebni odbor, kateremu bo predsedoval odbornik za šolstvo in prosveto, bo nakazal smernice in kriterije za popis kulturnih do- Ko se zmrači in ležejo prve nočne sence nad vas, postane prebivalce Padrič strah stopiti same na cesto. To zveni v današnjih časih, ko se ljudje že sprehajajo po luni, nekam čudno in nepojmljivo. Bolj bi se prilegalo legendarnim časom «zlate mrzlice* v divjem zapadu. In vendar je to res. Vas je zadnje čase spet žajel val terorja, ki se obnavlja vsakokrat, kadar krajevno črno kroniko popestri novo »junaško* dejanje katerega od tistih aiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiumiiiinniiii,nimim,m,,m,iiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimnu NOVI PRIMERI VANDALIZMA BEGUNCEV IZ TABORIŠČA V Padričah se zgražajo nad izgredi beguncev V Četrtek so napadli pohabljenega in neprištevnega fanta, v petek pa so nadlegovali domačina, ki je delal na svojem domu SKUPNO SPOROČILO O POGOVORIH KD-SZDL V OKVIRU DRŽAVNm UREDITEV ZAGOTOVITI MANJŠINAM ZAŠČITO Onemogočiti odtujevalne in diskriminacijske procese - Preučili so tudi možnost razvoja gospodarskih in političnih odnosov (Od našega dopisnika) Na povabilo repuoliške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije se je delegacija Krščansko demokratske stranke iz Furlanije - Julijske krajine v dneh 30. in 31. julija 1971 nudila na obisku v Sloveniji. Delegacijo Krščansko - demokratske stranke je vodil deželni tajnik Giuseppe To-nutti. V njej pa so bili še Girto Cocianni, Sergio Coloni. Giorgio San-tuz, Emilio Del Gobbo, Nereo Stop-per, Michele Zanetti in Roberto Mayer-Grego. Predstavniki Krščansko - demokratske stranke so se pogovarjali z delegacijo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije ki jo ie vodil predsednik Janez Vipotnik, predstavljali pa so jo Edo Brajnik, inž. Jože Valentinčič, Marjan Javornik, Bogo Gorjan, dr. Vladimir Klementič. Jože Hartman in Jošt Role. Med dvodnevnim obiskom v Sloveniji se je delegacija Krščansko - demokratske stranke ogledala nekatere industrijske in kmetijske organizacije v okolici Škofje Loke in Železnikov, kjer se je seznanila z načeli in prakso sistema samoupravljanja, na katerem temelji družbeno - gospodarsko in politično življenje v Jugoslaviji.Danes pa so bili politični razgovori na Bledu. Na koncu po- govorov so izdali skupino poročilo iiiiiiimiilfftiiiiiiiiiiiiiiiitifffnfimiimiffliiiiiriiilffMtliuVliVAittltiiitMliiniflfliiifiiiiftitrtftlittllillMifilffi' NA GRADU SV. JUSTA Jutri pričakovani nastop bolgarske baletne skupine Prazniki tiska pri Zgoniku, v Miljah in v Kolonji Včeraj se .je pričel festival ko-mumatičnega tiska, ki ga prireja zgooiška sekcija KPI v gozdiču pri križiAču cest Zgonik - Salež - Gabrovec. Praznik tiska se nadaljuje kamnov vrne med ljudi brez kam- «Kamniti cvet», koreografsko delo v treh dejanjih Sergeja Prokofjeva, ki ga bo jutri, 2. avgusta, uprizorila baletna skupina opernega gledališča iz Sofije na Gradu sv. Justa, je popolna novost za naše odre, zato vlada za ta klasični balet posebno zanimanje. Glavne osebe te čudovite pravljične zgodbe, po kateri so v Sovjetski zvezi priredili scenarij za enega najbolj uspelih filmov, so Danilo, rudar in brusilec dragih kamnov v Uralih; Katarina, njegova zaročenka; kraljica in vladarica Bakrene gore; Severijan, Katarinin snubec; mlad ciganski par in trije čuvaji. Okvir teh posameznikov sestavlja še nekaj solistov in okrog sedemdeset drugih plesalk in plesalcev. Znano je namreč, da sestavlja bolgarsko baletno skupino, ki jo vodi znamenita koreografinja Nina Ki-radjeva, nad sto plesalcev. Osnovna vsebina zgodbe je sledeča: Danila razjeda želja, da bi sestavil iz dragocenih kamnov velik cvet, s katerim bi šel med ljudi in ga vsem razkazoval. Ta želja ga privede v globine Bakrene gore, kjer vlada skrivnostna kraljica. Ta mu razkaže vsa ležišča dragih kamnov in se obenem vanj zaljubi. Tudi Danilo se zaljubi vanjo in pri tem pozabi na svojo zaročenko Katarino, ki jo medtem snubi kruti Severijan, nadzornik rudnika. Iz tega obleganja jo reši sama kraljica Bakrene gore, ki se, preoblečena v ljubko kmetico, prikaže Severijanu ter ga zvabi v globine rudnika, kjer se pogrezne v zemljo in za vselej izgine. Katarina se medtem odpravi za svojim ljubljenim ter ga reši iz suženjstva, v katero ga je vklenila s svojo ljubeznijo kraljica Bakrene gore. Tako se mladi brusilec dragih CASSA Dl RISPARMIO Dl TRIESTE TRŽAŠKA HRANILNICA OBVESTILO NOV URNIK ZA STRANKE Tržaški zavod »Cassa di Risparmio di Trieste« — Tržaška hranilnica — obvešča, da bo od jutri, 2. avgusta v veljavi naslednji urnik za stranke — ob delovnih dneh od 8.30 do 13.30 — ob polprazničnih dneh od 8.30 do 11.30 Uradi zastavljalnice ter servisne službe v Ul. Genova 6 ter v Ul. Giulia 3 bodo odprti za stranke — ob delovnih dneh od 8. do 13. ure — ob polprazničnih dneh od 8. do 11. ure OB SOBOTAH BODO URADI ZAPRTI nitega cveta, o katerem je toliko sanjal, toda srečen, ker je dokončno našel pravo ljubezen. To ljubko vsebino posebno bogati Prokofjeva glasba. Če k temu prištejemo še izredne interpretativne sposobnosti posameznih plesalcev in plesalk ter uigranost ansambla kot celote, potem lahko pričakujemo od jutrišnje predstave največ. Škoda le, da bo morala sofijska skupina že naslednji dan odpotovati naprej po Italiji, kjer ima na sporedu še druge nastope z istim Prokofjevim delom. Jutrišnja predstava, ki jo prireja avtonomna letoviščarska ustanova, se bo pričela točno ob 21.15. Vstopnice so na razpolago še danes od 9. do 12.30 pri blagajni UTAT v Pasaži Protti (tel. 36372). o vsebini teh pogovorov in pomenu obiska. Delegaciji sta med pogovori, tako pravi sporočilo, podčrtali politični pomen tega srečanja prvega na takšni ravni med Krščansko - demokratsko stranko in Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije. Poudarili so. da je balo to srečanje mogoče uresničiti po zaslugi dobre volje predstavnikov obeh gibanj, da bi našli skupno področje za dialog, kljub obstoječim razlikam v idejnih izhodiščih in ciljih, ki .jih gibanji zasledujeta. Člani delegacij so izhajajoči iz takšnega stališča vnovič poudarili politično pripravljenost, da bi odnosi, ki jih označujeta sožitje in prijateljstvo med Jugoslavijo in Italijo ter Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo ostali tudi vnaprej v službi miru, svobode in napredka v Evropi in posebej v Sredozemlju. Predstavniki Krščansko demokratske stranke in Socialistične zveze Slovenije so na političnih razgovorih proučila tudi položaj obeh sosednih držav s posebnim ozirom na vlogo in pomen obeh političnih gibanj. Poudarili so nujnost podpore državam, ki ležijo ob obalah Sredozemskega morja, da bi lahko razvile čim širše sodelovanje in medsebojno razumevanje ne glede na različnost političnih in družbenih •sistemov;- pri -tem so -• izhajali - Iz stališča, da so to življenjski interesi ne samo za Sredozemlje.! ampak za vso Evropo in svet. Evropska varnost zahteva priznanje neodvisnosti ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanje v notranje zadeve drugih držav. Ta načela so bila izrecno poudarjena ob sklepu razgovorov med zunanjim ministrom Aldom Morom in državnim sekretarjem za zunanje zadeve Mirkom Tepavcem v Benetkah. Delegaciji sta poudarili potrebo po nenehni veljavi tega izhodišča. V teh okvirih je treba potrditi tudi obstoječo ozemel.jsko ureditev med Italijo in Jugoslavijo na podlagi mirovne pogodbe iz leta 1947 in londonskega sporazuma iz leta 1954. Med uradnimi pogovori sta delegaciji upoštevali tudi rezultate pripravljalnega dela dveh komisij Krščansko-demokratske stranke in Socialistične zveze Slovenije, ki sta proučili vprašanja in možnosti za sodelovanje na področju kulture in gospodarstva. Z ustreznimi koraki, ki jih bosta na politični ravni napravila pri pristojnih organih, bosta podprli reševanje problemov. Na področju kulture so po oceni obeh delegacij najpomembnej- še možnosti za sodelovanje med univerzami v okviru izmenjave med gledališči, v izmenjavi umetniških prireditev, muzejske dejavnosti ter na področju znanosti in književnosti. Takšne možnosti so tudi glede tiska, radio-televizije, kinematografije in na splošno na področju vseh kulturnih dejavnosti. Delegaciji sta proučili tudi možnosti za ustanovitev kulturnih centrov. Kar zadeva gospodarstvo sta delegaciji posebej opozorili na pomen medsebojnega povezovanja na področju transporta, pristaniščnih dejavnosti, energetskih virih pri urbanističnem in gospodarskem načrtovanju, ki naj ima kot skupen cilj tudi zaščito narave. Poudarili so tudi potrebo po sodelovanju k razvoju industrijske kooperacije, maloobmejnega prometa in turizma. V okviru sodelovanja med prebivalstvom Furlanije-Julijske krajine in Slovenije sta delegaciji razpravljali tudi o problemih narodnostnih skupnosti slovenske v Italiji in italijanske v Jugoslaviji s posebnim ozirom na stanje v Furlaniji-Julijski krajini oziroma Socialistični republiki Sloveniji. Predstavniki Krščansko - demokratske stranke in Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije so poudarili nujnost, da bi v okviru državnih ureditev zagotovili manjšinam popolno zaščito in možnost razvoja na vseh področjih. Obe gibanji poudarjata svojo pripravljenost za vzpostavitev takšne ureditve, ki bo onemogočala kakršne koli asimilacijske in diskriminacijske procese. Istočasno sta izrazili prepričanje, da morata tudi obe narodnostni skupnosti zavrniti težnje po zapiranju v duhu odpiranja in medsebojnega sporazumevanja pomeni pa narodnostni skupnosti pomemben dejavnik pri razvijanju odnosov med obmejnim prebivalstvom. Istočasno pomeni pa tudi obogatitev družbe v okviru katere živita. Poudarjajoč koristnost stikov med Krščansko demokratsko stranko in Socialistično zvezo delovnega ljudstva je deželni tajnik stranke povabil delegacijo Socialistične zveze Slovenije, naj vrne obisk. Poziv je bil sprejet z zadovoljstvom s tem, da bodo točni datum določili pozneje. Drago Košmrlj OSTALE VESTI NA OSMI STRANI številnih naseljencev bližnjega tujskega taborišča, ki so, «tvegajoč svoje življenje iz političnih in ideoloških načel, zapustili države rdečega terorja na Vzhodu*. Kakšne vrste so ti ljudje, ni treba posebej poudarjati. Dovolj je, da se prelista črna kronika zadnjiih let, pa i-ma človek jasno sliko iz kakšne ga testa je večina teh »političnih* pribežnikov. Te dni je vaško prebivalstvo spet pretresla vest o novem »podvigu* skupinice teh beguncev. V četrtek zvečer je skupina šestih ali sedmih mladeničev, ki so pribežali baje iz Pulja, pretepla nekega tržaškega mladeniča, ki je na letovanju v Padričah. Kar je duhove še posebno razburilo, je to, da je omenjeni mladenič pohabljen in neprišteven po naravi, pa se je šesterica kljub temu znesla nad njim. Ko so mladeniče kmalu nato prijeli in identificirali ob njihovem povratku v taborišče, so se ti izgovarjali, da jih je pohab Ijeni mladenič grdo zmerjal. Tudi’ če bi tako bilo, bi od zdravih mladeničev nikoli ne pričakovali kaj takega. Dejstvo je, kot smo izvedeli od nekaterih očividcev, da so bili mladi begunci vinjeni in so že pred tem nadlegovali številne ljudi v vasi z namenom, da bi sprovocirali prepir. Ker pa so se jim drugi ljudje raje izognili, ko da bi se z njimi spu stili v prepir, so se znesli nad pohabljenim nemočnim fantom, ki se je tedaj (bilo je okrog 22. ure, ko bi morali biti begunci po predpisih že v taborišču) vračal sam domov. Neki karabinjerski podčastnik je po naključju prisostvoval prizoru in je pozneje identificiral begunce. Pohabljeni mladenič je na srečo za dobil le lažje udarce in ni bila sploh potrebna kakšna posebna zdravniška pomoč, pa tudi tožbe ni vložil, vsekakor pa ostaja dejstvo, da je to dogodek, ki je pretresel vso vas. Ko smo se včeraj pozanimali o dogodku na komisariatu na Opčinah, ki je obravnaval primer, se je dežurni agent izgovarjal, da ni pristojnega častnika, ki edini pozna vse podrobnosti dogodka, da pa vsekakor obravnava zadevo politični oddelek tržaške kvesture. Ko smo^ se nato pozanimali še na političnem oddelku, so nam odgovorili, da sploh ne vedo za noben »prepir*, ki naj bi bi v če trtek na Padričah. Ob vsem tem postane vsa zadeva še bolj čudna in nepojmljiva. Prebivalci Padrič so se namreč v več priložnostih pritoževali, da ni v večernih urah na Padričah dovolj policijskega nadzorstva. Ta problem ostaja še danes od prt in pereč, temu pa se seda. pridružuje še nepojmljiva nevednost policijskih organov o vandalskih izgredih, ki se dogajajo po vaških ulicah v nočnih urah. Poudariti je treba še to, da četrtkov dogodek ni osamljen pojav. To se dogaja pogostokrat, saj so dan pozneje, to je v petek, neznanci' iz begunskega taborišča nadlegovali domačina, ki si gradi hlev v bližini vasi. Zmerjali so ga in mu grozili, za nameček pa so mu izpraznili ves beton iz betonskega mešalca, tako da se je moški prestrašen oddaljil. In to pri belem dnevu in na njegovem domu! • Tržaški župan je odredil vzpostavitev novega parkirišča na pločniku Ul. dell’Eremo in sicer na strani ceste z lihimi hišnimi številkami med Ul. Piccardl in Ul. Rossetti. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA in PROSVETNA ZVEZA obveščata, da do konca avgusta t. 1. imata za stranke poletni umik in sicer od 8. do 13. ure. Danes, nedelja, 1. avgusta PETER Sonce vzide ob 5.48 in zatone ob 20.35. Dolžina dneva 14.47. Luna vzide ob 16.24 in zatone ob 24.41. Jutri, ponedeljek, 2. avgusta BOJAN Vreme včeraj: najvišja temperatura 31,1, najnižja 24,7, ob 19. uri 27 stopinj, zračni tlak 1013,3 nestalen, veter 26 km se vero-vzhodni, sunki vetra 55 km na uro, vlaga 52 odst., nebo 7/10 pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKU Dne 31. julija se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo je 9 oseb. UMRLI SO: 87-letna Maria Ko-drizh vd. Bertoli, 76- letni Mario Berce, 41-letni Danjele Dob Rillo-vich, 58-letni Pietro Cavalieri; 63-letni Bruno Olivo, 84-letna Giuseppi-na Negri vd. Millevoi, 67-letni Gio-vanni Coslevaz, 80-letna Felicita Paulin vd. Scabar. OKLICI: stavec Gian Claudio Cherbaucich in stavka Gianna Ru-miz, šofer Giorgio Giorgi in na-meščenka Mariella Spadaro, nameščenec Walter Puglese in uradnica Adriana Canziani, inženir Saverio Stella in gospodinja Licia Vanni, delavec Sergio Zuliani in prodajalka Amelia Stefančič, šofer Bruno Basiaco in gospodinja Slavka Starc, nameščenec Sergio Favento in na-meščenka Marta Spanger, sluga Giuseppe Placer in gospodinja Leonida Marchesin, litograf Marino Si-micich in gospodinja Sabina Mon-do, uradnik Giovanni Lanza in uradnica Maria Luisa Del Tin, uradnik Giorgio Cerruti in uradnica Lucia Visintin, uradnik Arnaldo Chiurlo in študentka Alessandra Mercanti, o-brtnik Silvano Zuliani in uradnica Sonja Rupel, podčastnik Mario Car-dassi in gospodinja Emilia Sterle, mehanik Luigi De Luca in prodala Ika Simonetta Corallonl, komik Diego Ciacca in gospodinja Ros- Včeraj-danes sana De Santis, finančni stražnik Umberto Fini in gospodinja Sonia Ban elektromehanik Rinaldo Musina in uradnica Marcella Bembich, u-radnik Paolo Graziani in gospodinja Maria Bullan, uradnik Arduino Di Mola in gospodinja Giovanma Mes-sina, karabinjer Cosimo Fersino in učiteljica Giuseppa Monteduro, inženir Giovanni Carbotti in asistentka Rita Forlin, uradnik Mario Corsi in gospodinja Gabriella Godina, mizar Giordano Burolo in gospodinja Claudia Alessio, tipograf Silvio Moro in pletilja Iolanda Marussich, finančni stražnik Salvatare Giordano in gospodinja Francesca Radovini, uradnik Vittorio Vidomo in gospodinja Ester Ascoli, metalmehanik Mario Rosati in nameščenka Nevia Se gon, uradnik Giampaolo Turel in gospodinja Lucia Currč, delavec Giu-liano Planinz in prodajalka Bianca Maria Sambo, uradnik Duilio Suffi in uradnica Elide Paoli, finančni stražnik Giambattista Lasorella in uradnica Vitalina Uchi, tehnični u-radnik Marcello Bille in univerzitetna študentka Fulvia Giursi, nameščenec Domenico Michelin in bolničarka Anna Ceppi, Giovanni Cosu-lieh in Rosvvitha Kretschmer, Antonio Coluccia in Carmela Negro, barist Roberto Casalli in frizerka Marina Vončina, uradnik Franco SKBOFLEX VSE ZA KINO IN FOTOGRAFSKI MATERIAL Trst, Ul. Mazzini 53. Tel. 133-361 Prijatelje in znance naprošamo da nas obiščejo Birme 1071 Zlatnina in ure v presenetljivo veliki izbiri to po ugodni ceni Zlato KIS - 22 - Posebni popusti ZLATARNA IN URARNA LA UREN Tl Trst • Trleste, Largo Santorlo 4 Raspini in študentka Rita Svandrlik, delavec Giorgio Sincovich in uradnica Rita Musco, pleskar Pietro Laterza in gospodinja Elena Mi-cheli, uradnik Giulio Žucca in uradnica Nella {tedolfi-Dezan, Inštalater Franco Vrech in šivilja Maiia Nunzia Cunsolo, univerzitetni študent Gianni Morpurgo in univerzitetna študentka Fulvia Pernisco, e-lektromehanik Silvio Bndeglav in prodajalka Norvena Pecoreiia. gradbenik Giovanni Petrucco in univerzitetna študentka Cristina Martini, zastopnik Aldo Budak in irizerka Lucina Furlanich, učitelj Giuseppe Rudez in prodajalka Anna Kravos, nameščenec Claudio Ziani in delavka Daniela Scheriani, finančni inšpektor Francesco Fiuvne in profesorica Angela Beatrice, mehanik Graziano Sincovich in gospodinja Irma Stefančič, delavec Diego Fahero in frizerka Patrizia Sivini, uradnik Roberto Coppola in uradnica Daniela Cipolla, trgovec Edgardo Morgante in uradnica Laura Ziveri, stražnik Tullio Bartole m frizerka Fulvia Germani, uradnik Fabio Seriani in uradnica Anna Mahne, pomorščak Dario Pelaschiar in gospodinja Rosa Annonazzi, frizer Luciano Cova in uradnica Sara Peraino, geometer Franco Scarabello in univerzitetna študentka Gabriella Silvestrucci, nameščenec Fabio Protti ln uradnica Roberta Nieder, gasilec Ennio Fer- mo in prodajalka Oriana Fascoli, odvetnik Francesco Presti in gospodinja Caterina Sgroni, uradnik Ric-cardo Deforza in uradnica Maria Cesco-Casanova, poštni nameščenec Paolo Rocca in uradnica Elviana Ferfoglia, železničar Adriano Pa-van in gospodinja Caterina Somma, elektromehanik Giovanni Rossi-La-culim in bolničarka Franca Agatini, upokojenec Bruno Zorn in upokojenka Marcella Lauri, nameščenec Ferruccio Pogoreli in pletilja Giuseppina Majdenic, finančni stražnik Antonio Scioni in gospodinja Nadia Zettin, šofer Stanislao Savi in prodajalka Vojka Bresciani, inženir Francesco Santulin in študentka Matiaiuisa Ajani, prodajalec Dario Husu in frizerka Nevenka Salvi, uradnik Franco Milani in uradnica Gabriella Bose, električar Luciano Terrazzer in delavka Nadia Senizza. LOTERIJA BARI 87 70 12 42 29 CAGLIAR1 65 73 22 75 85 FIRENCE 89 49 12 20 90 GENOVA 71 17 10 53 28 MILAN 48 66 46 30 24 NEAPELJ 6 30 59 72 52 PALERMO 41 50 20 38 30 RIM 60 64 40 59 2 TURIN 61 5 35 51 48 BENETKE 16 60 6» 71 31 ENALOTTO 222 2X1 X X 2 112 Kvote: 12 točk — 5.000.062; 11 točk - 300.700; 10 točk — 24.700 lir. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cava-na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti, Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanFAnna, Er-ta S. Anna 10 (Kolonkovec). Razna obvestila Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da bo odhod deklic v kolonijo jutri, v ponedeljek, 2. avgusta. Deklice naj bodo ob 16. uri popoldne na sedežu društva v Ul. Machiavelli 22, od koder bo odh.id. Slovensko gospodarsko združenje obvešča sve svoje člane, da ima na razpolago dvojezične napise o zapori lokalov zaradi počitnic in tedenskega počitka javnih lokalov. Dvignite jih lahko vsaki dan v tajništvu združenja, Ul. F. Filzi 8. Slovenska Vlncencijeva konferenca v Trstu sporoča, da se vrnejo dečki iz kolonije v OVARU danes, 1. avgusta približno ob 12.30. Avtobus se bo ustavil v Ul. G. Gioia. Dečki iz nabrežinske občine bodo lahko izstopili v Štivanu, Sesljanu in v Križu. Obenem sporoča, da bo odhod deklic v kolonijo v OVARO v torek, 3. avgusta. Zberejo naj se ob 8.30 na sedežu v Ul. S. Nicolo 31. Zveza vojnih Invalidov NOV Tržaškega ozemlja obvešča svoje člane, da od 1. do 31. avgusta t. 1. ima poletni urnik in sicer od 8. do 13. ure. Danes praznuje dan 70. rojstni MIRO SOSIČ — FRANCINOV Vse najboljše mu želijo žena in sinova z družinama. Potovalni urad AURORA priredi od 13. do 19. avgusta izlet v NJIVICE na otoku KRKU združen s sedemdnevnim bivanjem. Za veliki šmaren pa prireja Izlet v PULO, na MALI LOŠINJ in v ZADAR z avtobusom in z ladjo. Informacije in vpisovanje pri potovalnem uradu AURORA, Ul. Cicerone 4, telefon 29-243. IZLET V PREDMEJO ZVEZA PARTIZANOV Z OPČIN in SPD Tabor priredita v nedeljo, 8. avgusta izlet v Predmejo z avtobusom in osebnimi avtomobili. Ob 10. uri polaganje vencev na spomenik padlim. Nato v bližnjem gozdičku zajtrk s čevapčiči in domačim vinom. Odhod z Opčin 6b 6. uri izpred prosvetnega doma. Vpisovanje v trgovini pohištva Rener, Pro-seška 6. KAM NA DOPUST? ODLOČITE SE ZA ROGAŠKO SLATINO! Nudimo Vam poceni prenočišče. Možnost kuhanja in garažiranja. Posebni popusti po dogovoru. Sprejemamo rezervacije za avgust in jesen. M. BONČA — ROGAŠKA SLATINA 65 • šolski urad za deželo Furlanijo-Julijsko krajino sporoča nove telefonske številke svojih treh uradov in sicer: 35-480, 35-488 in 35-501. Mali oglasi IŠČEMO ŽENSKO za likanje in vajenko za čiščenje na suho (pulisecco) — Trst. Ulica Torino 23 — tel, 37560. ■CITHOENs — mehanična delavni ca Samanttani m Miceu in prodala nadomestnih delov lil Hlttmeyei «,a IMAIki KESEN NAMEN. Danes ob 21.30 «Der KaiserM®l, vom Miramare« v nemščini; ob 22.45 «MassimiUamo e Caf ta* v italijanščini. , ,wi Ponedeljek: ob 21.30 «Ma»n“®| of Mexico» v angleščini; ob 22.45 «Massimiliano e CarPs| v italijanščini. , Prevozna sredstva: avtobus #6* proga «M» od Barkovelj do mara ob 21. url ter ob 22.15-vratne vožnje ob koncu pred5* Cena vstopnic: 400 lir (otroet jaki, ENAL in komitive 300 ®'‘ Nnzionalc zaprto. Fenice zaprto. o Eden 15.00 »Sinuhe, 1’egiziano*. 1 ■ nicolor. . g Grattaciclo 16.00 «Le manie di , Winninger, omicida sessuale*- . demar Wohlfahrt, Patricia C3 Eastmancolor. Techniscope. vedano mladini pod 14. letom- , E.vcelsior 16.00 El Bandido v ‘L «L’oltraggio». Paul Newman, C*** Bloom. Edward G Robinson- . Ritz 16.00 «The Scavengers*. Te color. Prepovedano mladini P°“ letom. Alabarda 15.00 «Guntar il temem11. Lex Barker, Maria Versini. Ter color. J Filodranimadco 15.00 «11 castello le porte di fuoco*. Erna Scl>11' . Charles Quinney. Technicolor. ' I povedano mladini pod 14. 1^°% Aurora 15.30 «L’impossibilitš di e J re normale*. Technicolor. 1’reP0 dano mladini pod 18. letom. Impero zaprto. « Pristali« 16.00 «Un elmetto p:enO fifa*. Technicolor. u Capltol 16.00 fdvorana ima klim*1 „ naprave). «La spina dorsale del volo*. Technicolor. ^ Moderno 15.00 «11 compromesso*- ., Douglas. Deborah Kerr. Technica Prepovedano mladini pod 14. ^ Vittorio Veneto 15.15 Revija grozote. «La pelle di Satana*- "j nicolor. Prepovedano mladini r 18. letom. Ideale 15.00 «Rangers. attacco ottj\ Carlo Sinterman, Ben Carrš- ‘H nicolor. jjl Astra 16.00 «Jerissimo*. Jerry H Peter Lavvford. Technicolor. Abbazia 15.00 «11 mucchio sel',*“--,.( Williani Holden, Ernest Bori?nl” Robert Ryan. Technicolor. pr j vedano mladini pod 14. letom- KINO «IRIS » PR0$ predvaja technicolor film: APPUNTAMF.NTO PER UNA VENDETTA« Igrata: Robert Mitchum in ^ gie Dickinson. Danes začetek ob 16. uri. Darovi in prispevki ji V počastitev spomina pok. Kralja, iz Gabrovca 36, darui6^ minik št. 1000 Ur za Dijaško V počastitev spomina Marjana j dola darujejo družine GerdoJ iJJ'j št. 137 in Domjo št. 137) 5.000 P popravilo cerkve na Katinari. « Namesto cvetja na grob pok. 5 ^ Hrvatič daruje Zdenko Hrvatič 8 y žino 5.000 lir za godbo iz R'c[1" Gospodu Mariju GERDOL-F njegovi družini izražamo ob gubi dragega očeta iskreno SOŽALJE ravnatelj in kolegi srednje 5®'e «Sv. Cirila in Metoda* P® S Ivanu. ZAHVALA s|)(f Zahvaljujemo se vsem, ki s0 mili k večnemu počitku c./išen11 gega Josipa Bogatca Enaka zanvala č. g. župnik'1’ ^ valcem vencev in cvetja ter j tistim, ki so na kateri koli nao11 častili njegov spomin. ,{) Žalujoča DRUŽINA D°G Sv. Križ. I avgusta 1971 ^ Včeraj nas je po dolgi vedno zapustila Pepca Cah Žalostno vest naznanjajo sorodniki. Boljunec, 1. avgusta 1971 sino^ ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so se v tako velikem 5te’ vilu udeležili pogreba drage mafere URŠULE HRVATIČ Posebna zahvala župniku, pevcem in vsem tistim, ki so n* kakršen koli način počastili njen spomin. Žalujoči otroci z družinami in vo11^ Ricmanje, 1. avgusta 1971 Konzul te niso izpolnile naših upravičenih pričakovanj Kdor jon.iT-i. ie sledil sejam zadnjih ra-zanh- konziilt, po nekajmesečni „. *• ie verjetno zaslutil, zakaj S°iife ses}^e tako pozno, sredi naj-vročih poletnih dni, poldrugi XSe.c Pred začetkom predvolilnega tinske0 Z<1 °t}nov*tev tržaškega ob- sveta. Konzulte za Barkovlje in Rojan, 0sek in Križ ter Opčine in Bazo-se°h k°kor tudi šentjakobska, ki bo sestnin 11 torek, so spadale ... sestala „ wiow ., jjj kategorijo «težkih» političnih pro- Irt ca uti opli it Zrr\n- lici'-’ ^ so vnesli v večinsko koa-J10, ’n tudi med stranke opozicije ačeno polemiko. dobrim mesecem dni je v tilPct . uiu J* u gik dejavnost okoli prvih in dru-sei posameznih rajonskih kon- j.jij ■> II 1,0,11111, I UjL/UOfUlt IW» Jo nenadoma zamrla. «Zamrznili» l Posvetovalno delo, utihnile so ha*)6 (Tedka izjema je pri Sv. nuh vsa stvar se je baje vrnila tajništva tržaških strank. Sn °ko to, da konzulte niso to, kar „ S1 nadejali? Spet smo krivi Slo-pr c\' tako vsaj trdijo nekateri, srne' ^ tconzult določa namreč, da v 1° slovenski svetovalci govoriti materinem jeziku, kar pomeni, prosto povedano, da so bile ra-jfJ.. konzulte zamišljene kot dvo- jo*:, . uuu- l,j organi krajevne uprave, kjer to značilnost morali jamčiti tol-nul1 Za slovenščino in županovi ^btestniki iz vrst domačih sveto- sicUeTno: da so bile konzulte le po-pg S' ki so se ga nekateri bali. Zalo najS0 bile ustvarjene tako, da le v ^manjši meri predstavljajo stvar- terih°razrnerie sd Področij, na ka kak delujejo: tako v političnem, ko or v narodnostnem pogledu. Ta-n„J.° bde podvržene bolj neposred-nadzorstvu, občinska uprava ^zrnJe dosegla, da bo njihovo delo mo in rimhnli tphnidnn-unrn.V- - •>* čimbolj tehnično-uprav 0a značaja. star*tn° pa je, da so se komaj na-čj ' or9anizmi izmuznili iz rok ve-t »trenutku, ko so slovenski sve-iev Cl zoževali imenovanje tolma-Sv .?a slovenščino in uresničili okoli ki ™ zahtev najširša zavezništva, pULS.? šla celo do liberalcev in re-nju tncev- Dosledno so imenova-****°čev v konzultah — v sa-• m zaroti.,, nasprotovali samo Do tedaj pa naj bi Slovenci počakali... Prepričani smo, da gre v teh primerih za bojazen strank pred volitvami, v katerih še vedno životari šovinistična desnica, ki zadnje čase dviga glavo misleč, da je napočil njen čas; gre pa tudi za nepriprav Ijenost občinskih upravnih organov, ki ukrepajo mimo sklepov občinskega sveta in se za dosežene uspehe demokratičnih sil še zmenijo ne. Zato pa mislimo, da bi morali v občinski upravi dokazati, da tudi v praksi uresničujejo sprejete obveze: honorarno ali po natečaju naj zaposli nekaj prevajalcev, v decen-triranih upravnih enotah pa naj zaposli osebje, ki obvlada tudi slovenski jezik; odpravi naj vsakršno razdelitev konzult na dve kategoriji — statut in posebno 5. člen morata veljati v vseh enako. Naj ponovimo, za zaključek, še misel, ki smo jo že večkrat zabeležili. Rajonske konzulte so primer, kako se more približati prebivalstvu uprava javnih koristi in storitev, zato pa morajo tudi v svoji sestavi odražati stvarnost svojih področij, tako s političnega kakor z narodnega vidika. Morda najbolj kričeč je primer Opčin, kjer je od 20 svetovalcev le 5 Slovencev, medtem ko ■je ena tretjina svetovalcev iz drugih krajev Italije. Vsemu temu bi se lahko izognili, če bi konzulte volili, in upamo, da bo občinski svet, ki bo izšel iz jesenskih upravnih volitev, to načelo tudi potrdil. Avgusta na Opčinah XIII. kmečki tabor Mčetfcu stl in desnica v KD. kt°Van* je prelomnica, ko so se za-BrP„ . razbila in je dobra volja Kitila mesto politični računici; bah*1^ so dano besedo. Fašisti se 'zida10, da se ie to zS°dil° zam(ti ciH? Vasovanja 13. junija na Si-•" l' ki bi se lahko ponovil tudi v drugi pa se sklicujejo va nje KD v hotelu ENALC, st>oi nai bi demokristjani uskladili kom sta!*šča in dosegfi nekakšen vpraša™™ ° *em’ zanie Vročem ^edaj so slovenski predstav-v v konzultah imeli oporo samo S/n,aprec*uiti strankah, ki združujejo » Sc"Ce ~ KPI- PSI’ PSIUP ~ in kato '■ Cedilo je mučno zatišje, med ka* se ie v Qrobih obrisih že litik težnja občinskih oblasti: po-kan *dvojnega tira» ali majmanj-deln °.dpom*- Občinske oblasti so kl0° *n nezadostno popustile (na- kjer Pa so *e Priznale!) v primerih, s/j. 80 konzulte na pretežno sloven-nLr »Področju. Pri Sv. Ivanu (Lo-- . Natinara), na Proseku (Konto- Kot že dvanajst let bo tudii letos avgusta na Opčinah tradicionalni «kmečki tabor*. Trajali bo tri dni, od 14. do 16. avgusta. Otvoritev bo v soboto, 14. ob 18. uri, takoj zatem bo začel ples ob melodijah orkestra »Planšarji*. V nedeljo zvečer je na programu, poleg plesa, nastop folklorne skupine z Reke «Grupa študent*. Tabor se bo zaključil v ponedeljek s plesom. Na taboru bo običajna razstava kmečkih strojev in pridelkov kra-ških kmetov. Prav za to razstavo kmečkih pridelkov vabijo organizatorji vse kmete, naj se javijo in naj sodelujejo s svojimi pridelki. Novost letošnjega XIII. tabora pa je razstava rož, na kateri bomo lahko občudovali poleg naših domačih cvetlic eksotične ikebane. I .'S > ‘s - isiižJžŽMiSg Emigranti po ogledu Kulturnega doma i BBli Smrt Josipa Bogatca zadnjega kriškega kovača Mnogo ljudi je spremljalo v torek k zadnjemu počitku na kriško pokopališče Josipa Bogatca, najbrž zadnjega kovača v Križu. Josip Bogateč, ali po domače Pepi Kovač, se je rodil v Križu 15 . 3. 1903 v hiši, ki je dobila vzdevek med Križani *Pr Kovačevih» prav zato, ker je v tej hiši kovaški poklic prehajal od očeta na sina. Pokojni Pepi je še zelo mlad začel delati v očetovi kovačiji in se pod veščo roko izučil v pridnega kovača, saj ga ni bilo dela, ki bi se ga ustrašil, pa najsi je bilo treba podkovati konja, vola ali pa pripraviti tšpice in bučiarde* za kriške kamnoseke. Ker pa skromno kovaško delo ni moglo dajati zaslužka očetu in sinu, je Pepi Kovač šel v nabre-žinske kamnolome, da je tam s V TRŽAŠKEM DIJAŠKEM DOMU Voditelji beneških izseljencev na enotedenskem seminarju v Trstu Izseljenci so obiskali Kulturni dom Primorskega dnevnika - Obiskali so in tiskarno tudi Koper Od preteklega ponedelja pa do včeraj so bili gostje tržaškega Dijaškega doma voditelji Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije s svojimi družinami. SKGZ je namreč organizirala za izseljence seminar, katerega so se udeležili v glavnem predsedniki posameznih sekcij Društva, poleg seveda predsednika in tajnika celotnega Društva. Skupno je bilo na seminarju navzočih enajst moških, z družinami pa je bilo število preko trideset. Pogovorili smo se s predstavniki beneških izseljencev in od njih podrobno izvedeli, kako je tečaj potekal. Vsako jutro so imeli izseljenci tečaj slovenščine, ki ga je vodil ravnatelj Dijaškega doma prof. Jože Umek. Učili so se pravilnega branja in izgovarjave ter obdelali slovnične osnove. Vsako jutro pa so imeli še kako predavanje. V torek in sredo je prof. Samo Pahor predaval o zgodovini slovenskega naroda, v petek pa je novinar Bogo Samsa govoril o NOB. Na izrecno željo izseljencev so bile v seminar vključene tudi lekcije petja: mogoče nekoliko nenavadna želja, vendar popolnoma unraviče- ODDOLŽILI SE BODO ŽRTVAM NOB v V Skednju izvoljen odbor za postavitev spomenika lel*m na Opčinah (Trebče- rifo^-Bazovica) je občina pove- skim Prevaianie slovenskim občin-uSpš gradnikom. Ker pa ti niso d ^ s°bljeni za prevajanje, je ostalo bjjj avnem le pri načelu ali pa so t0rri sr?etovalci priča mučnim prizo-jftg ’ naj bi jih prepričali, da ni-snisla vztrajati na slovenščini. tla Jconzultah, ki zastopajo meša-Ztn Po^r°čja, pa se občina sploh ni sjjjjj 1,a za vztrajne zahteve sloven-vet) ,SVet°valcev. Na Kolonji slo-Voriti svetovalka ni mogla še go-kQn ' Pfi Sv. Ani ne sklicujejo več v Rojanu sta slovenska nem^tca sicer govorila v materi-ie Jeziku, a ni njunih posegov mline pJevaial in jih tudi v zapisniku °* ko da jih ni bilo. tiilci nekaterih primerih so zastopalo n,e^aterih strank trdili, da bi «i. treba manjšino tod najprej pi„ 0v'ti» in torej počakati na po-‘>rebivalstva, ki bo jeseni letos. PODJETJI V KOOPERACIJI S.A.P. - TRST in SLAVNIK - KOPER OBVEŠČATA CENJENE POTNIKE, DA PRIČNETA Z 8. AVGUSTOM 1971 VOZITI TRST ___ KOPER V KOOPERACIJI PO NASLEDNJEM VOZNEM REDU: NA PROGI TRST-KOPER Odhodi iz Tr*fa: 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 Prihodi v Koper: 6.45 7.45 8.45 9.45 10.45 11.45 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.45 18.45 19.45 20.45 21.45 Odhodi iz Kopra: 6.00 7.00 8.00 9.00 10.00 11.00 12.00 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 Prihodi v Trst: 6.45 7.45 8.45 9.45 10.45 11.45 12.45 13.45 14.45 15.45 16.45 17.45 18.45 19.45 20.45 21.45 POTNIKU Koristite ugodnosti, ki vam jih nudi novi vozni red in se izognite koloni osebnih vozil na mejnem prehodu in skrbi za parkiranje v obeh mestih. na. Prof. Ignaaij Ota je Benečane »naučil* nekaj beneških pesmi, ki so jih sicer že poznali, seveda pa ne v zborovski obliki. Popoldneve in večere so imeli izseljenci uradno proste, vendar mi bilo prav tako. En večer so posvetili razgovoru s predstavniki SKGZ, ostala dva večera pa so posvetili «kultumo - zabavni* sprostitvi. Izseljenci so si želeli ogledati Koper. V torek popoldne so se tako podali v Koper, kjer so si ogledali radijsko postajo, pristani šče in nekatere turistične objekte. Zaupali so nam tudi, da so se v Kopru zadržali pozno v noč. točneje pa niso hoteli povedati, kje bili, morda ker so se bali. da bi žene ne ugovarjale. Najbolj intenzivno so beneški gostje preživeli četrtek. Po običajnem tečaju slovenščine in lekciji petja jih je namreč čakal še precej bogat spored za popoldanske večerne ure. Ogledali so si najprej Kulturni dom. nakar so bili gostje dolinskega društva »Valentin Vodnik*. Dolinčani so jim pripravili izredno prisrčen sprejem. Po kratkem ogledu vasi in spomenikov, so se izseljenci podali v društvo, kjer so gledali film o dolinskih starih običajih, ki so se obdržali do' danes. Toplo je ■ bilo in • -gostje ter gostitelji so se preselili na dvorišče društvene gostilne, kjer ie Benečane najprej pozdravil predsednik Vojko Kocjančič. Nekai zahvalnih besede je spregovoril tajnik Društva izseljencev Dino del Medico, ki je tudi kratko orisal delovanje in vlogo društva. Zbor »Valentin Vodnik* je nato zapel nekaj pesmi, nakar je ob osvežilni kapli- TURISTI ZASEDLI VSAK RAZPOLOŽLJIVI KOTIČEK Na portoroški obali vsak večer zabavna prireditev V Strunjanu hoteli ali arena za avtomote dirke? Portoroška obala je te dni eno [ jo številne goste. Tako so sinoči mravljišče. Desettisoči turi-1 priredili ob hotelu Piran v Piranu samo_____ stov so zasedli vsak kotiček ob obali, gneča je na cestah, v hotelih, v avtocampih in tudi v vodi. Zaradi izrednega turističnega navala, kakršnega še ne pomnijo, so domači turistični delavci pripravili kopico zabavnih glasbenih prireditev, ki v večernih urah privablja- SeKCIJA KPI ZGONIK VABI NA FESTIVAL KOMUNISTIČNEGA TISKA v gozdičku na križišču Salež OD 31. JULIJA DO • Zgonik - Gabrovec (Brajde) 2. AVGUSTA 1971 Nastopil bo i ^sambel LOJZE povratku s svoje triumfalne turneje v ZDA SLAK s fanti iz Praprotna S p o red: ^ANes, 1. avgusta 1971: ob 9. uri - tek čez dm In stm °b 16. uri - turnir v briškoli z bogatimi nagradami °b 17. uri — koncert ansambla Lojzeta Slaka s sodelovanjem umetnice Jane (Jsojkove °b 19. uri — koncert pevskega zbora »Rdeča zvezda* Salež • Zgonik Govorila bosta ALBIN ŠKERK Predsedoval bo JAN GODNIČ Žveči in SILVANO BACICCHI er 1. in 2. avgusta bo igral za ples ansambel »KRAS* ®ogat srečolov — Dobro založeni kioski z domačo hrano — Odlično domače belo in črno vino nastop znanega zagrebškega pevca Miše Kovača ter nadarjenih splitskih popevkarjev Djurdjice Miličevič in Radka Kožulja. V izvirnem improviziranem ambientu ob morju so domačini in turisti zlasti toplo pozdravili Miša Kovača, ki se je tokrat predstavil s svojimi res najbolj uspelimi interpretacijami. In še tole: prostor ob morju pri hotelu Piran je akustičen in vsestransko primeren za prireditve. Zato je uprava hotela sklenila do prihodnje sezone urediti na tem mestu stalen prireditveni prostor z odrom in z okrog dva tisoč sedeži. Sicer pa se bodo prireditve v prihodnjih dneh vrstile na tekočem traku. Danes, 1. avgusta, bo v hotelu Riviera v Portorožu zabavno glasbeni show z naslovom »Na kavi v Rivieri*. Zvrstili se bodo znani popevkarji. Ponovitev tega bo še 2. avgusta v portoroškem Palacu, 3. avgusta v lucijskem Metropolu, 6. v hotelu Piran in 7. v portoroškem hotelu Ljubljana. Na zaključni prireditvi bodo nastopajoči iz svojih vrst izbrali najboljšega izvajalca, ki bo prejel zlato portoroško vrtnico. 4. avgusta ob 19. bo v piranski mestni galeriji otvoritev razstave subotiških umetnikov, 5. avgusta pa bo nastop domače folklorne skupine v Luciji. 7. avgusta bo Portorož prizorišče atraktivne prireditve zabavne glasbe. Nastopilo bo 18 najboljših jugoslovanskih popevkarjev od Gaby Novak do Arsena Dediča. Pevce bo spremljal zabavni orkester RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Privška, režija pa bo v rokah Antona Martija. To prireditev bo prenašala v barvah jugoslovanska televizija. 11. avgusta bo v piranski mestni galeriji otvoritev razstave grožnjan-skih umetnikov, 12. avgusta pa bo nastopila v Luciji portoroška folklorna skupina. 14. avgusta bo v Portorožu osrednja prireditev sezone — portoroška noč. Organizatorji bodo povabili več znanih pevcev in ansamblov, pripravljajo pa tudi veličasten ognjemet. 15. avgusta bo v Seči otvoritev kiparskega simpozija Forma viva, istega dne zvečer pa bo v piranski stolnici nastop priznanih jugoslovanskih, italijanskih in nemških orglarjev, ki bodo izvajali skladbe iz baročne dobe. Predstavniki piranske občine ter zainteresiranih turistično-gospodar-skih organizacij se še zmeraj niso odločili, kakšen naj bi bil turistični center Strunjana. Po prvi va rianti naj bi v Strunjanu zgradili hotele z okrog 3700 ležišči, medtem ko bi po drugi varianti zgradili v Strunjanu dirkališče za vrhunske avtomoto dirke. Obe va rianti bosta seveda zahtevali obsežne investicije in je za seda; težko reči, za katero se bodo od ločili. • • • Velika vročina je povzročila hudo sušo v Istri. V mnogih istrskih vaseh primanjkuje vode, kmetje pa so zaskrbljeni tudi zaradi uvelih povrtnin in mladih trt. Kljub požrtvovalnemu dovažanju vode cisternami ne morejo gasilci zadovoljiti vseh potreb. Včeraj, nekaj po 9. uri, je 49-letni Alcide Vidali iz Vrdelske ceste št. 31 privozil s svojim fiatom 1100 do Bošketa in hotel nadaljevati vožnjo po Ul. Giulia, ko trčil v drugi fiat, ki ga je iz Ul Giulia privozil 19-letni Claudio Ge-rebizza iz Ul. Madonnina 26. Vidalija so zaradi odrgnin po beh kolenih in prsih sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice, kjer se bo moral zdraviti 20 dni. ci domačega vina potekal razgovor dolgo v noč. Benečani so se z Dolinčani zmenili, da jih bodo ob prvi priliki še obiskali, da na bodo tudi dolinski zbor povabili v Benečijo na kako domačo prireditev. V petek zvečer so si izseljenci ogledali tudi našo tiskarno in se pogovorili s časnikarji. Ob tej priliki smo jih tudi povprašali, kako so se znašli v Trstu in če se nameravajo še vrniti. Zaupali so nam, da je bilo vse v najboljšem redu, razen toplote, ki je v Dijaškem domu kar precejšnja, in burje — pravzaprav za nas vetra — ki je dva dni pihala. Izrazili so tudi željo, da bi se vrnili prihodnje poletie. po možnosti za več dni in v nekoliko večjem številu. Kakor je bilo že napovedano tudi v našem dnevniku, je bil pretekli četrtek, 29. julija, drugi sestanek, na katerem so pobudniki za postavitev spomenika žrtvam narodnoosvobodilne borbe v Skednju ponovno obrazložili navzočim misel o spomeniku, s katerim bi počastili precej številne žrtve, ki jih je bivši četrti okraj doprinesel v osvobodilnem boju. Zamisel je bila sprejeta od vseh navzočih z velikim soglasjem. Tudi živahna razprava je dokazala zanimanje in prizadevnost za čim boljšo izvedbo predloga. Akcijo bo vodil odbor, ki je bil na sestanku sestavljen. V odbor so vstopili sorodniki žrtev, bivši deportiranci, aktivisti in partizani. Pri imenovanju odbornikov se je upoštevalo, da morajo biti v odboru zastopani vsi predeli bivšega 4. okraja. Izvoljeni odbor je dobil pooblastilo, da kooptira še nove člane, da se zadosti kriterijem, ki naj odražajo voljo vsega antifašističnega prebivalstva južnega tržaškega predmestja, s posebnim ozirom na vključitev zastopnikov mlajšega rodu. Ena prvih nalog, ki jih bo moral rešiti odbor, je vprašanje lokacije, kjer naj se spomenik postavi. Zato so nekateri udeleženci že na tem sestanku dali nekaj predlogov, ki jih bo seveda treba podrobno proučiti preden se bo moglo o tem odločati. Glavna skrb pa bo organiziranje zbiranja sredstev. To akcijo bo moral izvoljeni odbor izvesti do podrobnosti. vendar pričakujemo spričo o-dobravanja. s katerim je bila zamisel o spomeniku sprejeta, da bodo mnogi dali svoje prispevke spontano, se preden bo odbor utegnil organizirati nabiranje. Začetek tečaja za popravne izpite v Slo-Trstii Opozorilo izletnikom v Auschwitz Združenje bivših političnih deportirancev prosi vse tiste, ki so se prijavili za izlet v Auschvvitz (4.-11. sept.), naj do 5. avgusta izročijo potni list in 5 osebnih fotografij zaradi vizuma, sicer se ne bodo mogli udeležiti izleta. Tečaj za popravne Izpite venskem dijaškem domu v se začne v ponedeljek, 2. avgusta, ob 8. uri. Vsi, ki ste se prijavili za tečaj, se zberite ta dan ob 7. uri 45 minut v Ul. Ginnastica 72 ali na Čampo S. Luigi 11, kjer boste dobili urnik in druga potrebna navodila. Ravnateljstvo povišala 19. julija za 5,18 lire, 1. julija pa se je ze povišala za 0,64 lire zaradi povišanja cen železniških prevozov. Torej skupno povišanje cene znaša 5,82 lire na kilogram. Medministrski odbor je zato predlagal, naj se cena za drobno prodajo poviša za 5 lir na kilogram in tak povišek je priporočil vsem pokrajinskim odborom za cene. Poleg tega se je CIP še ob "“zal, da bo skušal doseči odpravr poviškov železniških pristojbin. Iz vsega tega sledi — po mnenju državne zveze zadrug — da CIP norr zavzeti lasnega stališča o tem vprašanju, češ da po zadnjih odlokih evropskega skupnega tržišča nima več pristojnosti za določanje cen. Še enkrat se do gaja, da plačujejo povišek cen, ki so ga določile industrije, prodajalci na drobno — in seveda odjemalci. Zato meni zveza zadrug, da je treba vplivati na pokrajinske odbore za cene, naj določijo novo raven cen, tako da bodo prodajalci lahko krili svoje stroške, nakupovalci pa ne bodo trpeli. kaljenjem špic in popravljanjem kamnoseškega orodja zaslužil toliko, da si je leta 1929 lahko vzel za družico domačinko Ano Bogateč, katera mu je povila dva otroka. Trdo je bilo jeklo, ki ga je kalU in trd je bil kruh, ki ga je s svojim delom preskrbel družini. Februarja leta 1944 je bil odgnan na prisilno delo v Nemčijo, moral se je podrediti okupatorjevim načelom in za njegove vozove delati obroče, pa čeprav se mu je kot trdnemu Slovencu in naprednemu delavcu to upiralo. Slednjič je napočil dan svobode in vrnil se je v rodno vas ter ponovno prijel za kladivo, vendar z drugačnim, veselim zvokom je tokrat pelo nakovalo, ko je udarjal po njem, da so se iskre kresale, če si kot radovedni pobič gledal skozi okno kovačije. Vsakemu je odmerjen čas in tako je tudi on zasluženo nastopil pot upokojenca, vendar v kovačiji ni utihnilo, pa čeprav je zadnje čase oolj poredkoma gorel ogenj za kaljenje in se je moral tudi on prilagoditi potrebam sedanjega časa. Spoštovan, skromen v delu, vendar mu ni bilo usojeno, da bi kot njegov oče pri 94 letih še hodil v svojo kovačijo. Moral se je posloviti še razmeroma mlad, pri 58. letih, od svojih dragih ter svoje kovačije, kjer je z njegovim odhodom, v njej morda za vedno utihnilo mukanje vola, ki ga je svoj čas koval. Naj mu bo lahka zemlja na kriškem pokopališču. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. K. Košuta. iiiiuiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiimmiimiiimmiiuiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHitiiiiiiimiiiiit Milan Nardin - Skala PROSTE ZVEZE ZADRUG Pretirano povišanje cene sladkorju! Dne 19. julija so sladkorne industrije povišale ceno sladkorja na debelo za 4,75 lire, z dodatkom davka na poslovni promet pa povišek znaša 5,18 lire na kilogram. Državna zveza zadrug je pozvala medministrski odbor za cene (CIP) naj določi novo ceno sladkorja na drobno. Odbor za cene je odvrnil, da ne bo določil novih cen, kajti njegova pristojnost je samo ta, da določi bruto dobiček za trgovce na drobno in da se ta dobiček ne sme spremeniti. Cena sladkorja v zavojih se je ZANCHI AVTOMOBILISTI! Želite, da bo vaš avtomobil udoben, eleganten in brezhiben? Obrnite se z zaupanjem na ZAKCHI AUTOFORNITURE TRST Via del Coroneo 4 /AACIII Našli boste veliko izbiro vseh najnovejših in praktičnih avtomobilskih potrebščin Velika zaloga izdelkov za karoserijo Dodatna kristalna stekla «VIS» Vsa pojasnila tudi v slovenščini In srbohrvaščini TRST Ul. Boccaccio 3 Telefon 414161 POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI v vse kraje tudi i inozemstvo V ankaranski bolnišnici je pred tremi tedni (10. julija) umrl naš tržaški rojak, zaveden Slovenec in antifašist, neumoren organizator in aktivist v narodnoosvobodilnem boju in po vojni vztrajen sodelavec pri izgradnji socialistične družbe na Koprskem Milan Nardin - Skala. Rodil se je 20. 6. 1908 na Kolonkovcu «Pri Kačunu*. Odslužil je vojaški rok, kmalu pa je moral pobegniti v Jugoslavijo zaradi svoje napredne miselnosti. Dobil je delo pri elektro - postaji v Grosuplju, kjer je ostal do maja 1942, ko se je vrnil v Trst in začel pomagati pri organizaciji OF v IV. okraju. V OF se je vključil že v prvih mesecih po u-stamovitvi ter postal član odbora OF. . Popolnoma naravno je bilo, da je svoje delovanje nadaljeval v svojem rojstnem kraju, toda kmalu so ga pobrali in odposlali v »Battaglione speciale* v Aquilo. Tudi tam je širil ideje OF in bil izvoljen za tajnika. Po 8. septem bru 1943 se je vrnil v Trst in se še z večjo vnemo predal delovanju za OF. Izvoljen je bil za tajnika OF in sekretarja okrajnega komiteja KP, v jeseni 1944 pa za komandanta IV. sektorja, kjer je ostal do osvoboditve. Preveč je bil izpostavljen in »na piki*, da bi lahko ostal še dolgo v Trstu. Zato se je leta 1947 preselil v Koper. Ni imel več izrecno političnih funkcij, pač pa odgovorno delo, ki ga je vedno vestno opravljal pri organiziranju in delovanju v raznih podjetjih na Koprskem. V zadnjih letih je bil zaposlen v koprski luki, dokler se ga ni lotila bolezen, ki še ne pozna leka. Vedel je za svojo bolezen, toda do zadnjega je ohra-"J1 voljo do življenja in svoj zna- bilo sko-vz reki Tudi v svoji družini ji ni življenje lahko. Pregarala je zi vsa težka leta, zraven pa dila tri sinove in hčer Danilo, živi sedaj v Avstraliji: Vzgojila jih je v ljubezni do domače zemlje, kljub temnim oblakom, ki so se zgrnili nad naše ljudstvo. Ko pa je izbruhnila vojna ji srce ni dalo miru. Trepetala je, ko je čakala vesti o sinovih, ki so ji vsi trije odšli v hribe, med partizane. Vrnili so se vsi, Rudi, Lucijan in Stanko, toda Stanko je bil hudo ranjen in invalid. Trpljenja še ni bilo konec. Leta 1953 ja je umrl mož, zadnja leta pa jo je prizadelo najhujše gorje: vid ji je opešal, da je oslepela. Tako je preživela zadnjih petnajst let, dokler ji ni zmanjkalo življenjskih sil. Omagala je. Dva- VPRAŠANJA IN ODGOVORI Še o brezplačnih zdravilih za kmete čilen dobrodušen in vesel značaj. Včeraj je umrla Pepca Cah Včeraj zvečer je dotrpela v visoki starosti 80 let partizanska mati Jožefa Cah roj. Filipčič. Pokojna Pepca, kot so jo klicali domačini, se je rodila v Ocizli pri Hrpeljah v kmečki družini. Še mlada, mati ji je medtem umrla, ko maj je dokončala šolo v Klancu, je pomagala doma pri hišnem gospodarstvu, nosila mleko in druge pridelke v Trst, dokler ni spoznala bodočega moža, Martina Caha iz Bol junca Sledila mu je na dom v Roliunfc, kjer je ostala do zadnjega. tedna pred smrtjo so jo sprejeli v bolnišnici, kjer je včeraj izdihnila. Naj ji bo rahla domača zemlja. Svojcem izražamo iskreno in občuteno sožalje. Hoteli bi ponovno seznaniti kmete upokojence, kako naj se ravnajo, da jim bodo poravnali stroške za zdravila. Večina upokojencev je namreč predložila prošnjo brez kakega potrdila. in zato pomanjkljive. Važno je, da upokojenci ohranijo zdravniško potrdilo («riceto»). S tem lahko dobijo zdravilo. V lekarni pa naj vprašajo. da jim na posebno tiskovino («fu-stellato*) prilepijo ceno zdravila. Bolniška blagajna (»Cassa Mutua Pro-vinciale per i Coltivatori Diretti*) brez teh potrdil ne bo sprejela prošnje. Stroške pa bodo naknadno vrnili. Trenutno je namreč vsa stvar še dokaj zapletena in tudi uradniki bolniške blagajne še točno ne vedo. kako bodo povrnili stroške, za kakšna zdravila Itd. Važno pa je eno, da se prošnje predložijo čimprej. Za vsako pojasnilo pa se lahko o-brnete na patronat Kmečke zveze INAC v Ulici Geppa. 9. ki vam bo tudi poskrbel za vložitev prošnje. b. L \ GORIŠKI DNEVNIK S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI NEDELJA, 1. AVGUSTA TRST A 8.15. 13.15, 14.15, 20.15 in 23.15 Poročila: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Maša: 9.45 Glasba za urgle; 10.45 Za dobro voljo; 11.50 Vesele harmonike; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 15.30 Radijska drama; 16.55 Parada orkestrov; 17.30 Zbori; 18.00 Podobe in glasba; 19.00 Lahka glasba; 19.30 Filmska glasba; 20.00 šport; 20.30 Ljudske pesmi; 20.45 Ljubezenska lirika: 21.00 Sejem plošče; 22.00 Nedelja v športu; 22.10 Sodobna glasba; 22.25 Zabavna glasba. TRST 8.30 Poljedelska oddaja: 9.00 Glasba za orkester; 10.30 Tržaški motivi; 12.10 Plošče. KOPER 8.00, 11.30, 12.30, 15.30, 20.15, 23.00 Poročila, 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Glasbena matineja; 10.30 Plošče; 12.00 Glasba po željah; 13.40 »Fumorama*; 14.15 Pevec dneva; 14.30 Pogovor s poslušalci; 14.40 Glasbeni cock-tail; 15.30 Nedeljsko srečanje; 15.40 Polke in valčki; 16.00 Glasba po željah; 17.10 Moški zbor Vasilij Mirk; 17.40 Poletna večerna panorama na obali; 18.00 Plošče; 19.00 Glasovi in zvoki; 19.30 Orkestri; 20.30 Prenos RL; 23.20 Plesna glasba; 24.00 Prenos RL. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 13.00, 15.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja glasba; 8.30 Kmetijska oddaja; 9.30 Maša; 10.25 Vi in jaz; 12.00 Plošče za poletje; 12.30 «Hit parade*; 13.15 Veselo popoldne; 15.45 Popoldne z Mino; 18.15 Nedeljski koncert; 20.25 Glasbeni variete; 21.20 Koncert tenorista P. Schreir-ja; 21.50 Radijska igra. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30, 20.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pesmi; 8.40 Plošče; 9.35 Veliki variete; 11.00 Plošče; 13.00 »Kvizi narobe*; 13.35 «Alto gradimento*; 14.30 Plošče za poletje; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Popevke pod senčnikom; 17.30 Glasba in šport; 18.40 «Spettacolo»; 20.10 »Superso-nic»; 21.30 Veliki ameriški predsedniki; 22.00 Nove plošče. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.50 Folklorna glasba; 13.00 Medigra; 15.30 Radijska igra; 17.00 Dramatični madrigal; 17.30 Alessandro Scarlatti; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 O umetnosti. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.30 Polifonija; 11.00 Medigra; 12.30 Plošče v izložbi; 13.30 Koncert | violinista U. Ughija; 14.25 Sodobna italijanska glasba; 15.30 Simfonična glasba stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.30 in 24.00 Poročila; 9.05 Radijska i-gra za otroke; 9.41 Skladbe mladino; 1.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši... 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14.15 Obvestila n zabavna 'glasba; 14.30 Nedeljska reportaža; 14.50 Z domačimi ansambli; 15.05 Slovenske narodne pesmi; 15.30 Humoreska tega tedna; 15.50 Orgle v ritmu; 16.05 Glasba ne pozna meja; 17.00 Radijska igra; 18.05 Nedeljsko športno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 »V nedeljo zvečer*; 23.20 Plesna glasba; 0.05 Bilitine pesmi; 0.15 Jazz za vse. ITAL. TELEVIZIJA 11.00 Maša; 12.15 Kmetijska oddaja; 16.15 Športno popoldne; 18.15 TV za otroke; 19.50 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV igra «La saga dei Forsyte»: 22.25 športna nedelja; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 17.45 Tenis; 21.00 Dnevnik: 21.15 Glasbeni spored; 22.15 TV film. KOPRSKA BARVNA TV 13.00 in 19.00 Neposredni prenos iz Houstona o poletu »Apolla 15»; 20.00 Lutkovno gledališče; 20.10 Pery Mason; 21.00 Celovečerni film. PONEDELJEK, 2. AVGUSTA TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 šopek slovenskih pesmi; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Simfonična glasba; 19.15 Revija solistov; 19.40 Zbor »T. Birchebner*; 20.35 Glasbene razglednice; 21.20 Nepozabne melodije; 21.45 Slovenski solisti; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče: 14.45 Tretja stran; 16.00 Simfonični koncert. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 19.15 ir, 22.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 9.30 Glasbena matineja: 10.45 Plošče: 12.00 Glasba po željah; 13.40 »Fumorama*; 14.05 Športni ponedeljek; 14.15 t.ahka glasba: 15.00 Strani iz albuma; 16.00 Prenos RL; 16.30 Naši zbori pojo; 17.20 Od popevke do popevke; 17.40 Karol Pahor: »Istrijan-ka»; 18.10 Plošče; 18.45 Oddaja za najmlajše; 19.00 Klasična glasba; 19.30 Plošče; 20.30 Prenos RL; 23.20 Orkestri; 23.35 Vijolinista D. in I. Ojstrah. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Glasbena matineja; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Prenos iz Houstona; 10.00 Vi in jaz; 11.30 Odlomki iz oper; 13.15 »Hit parade*; 14.00 Veselo popoldne; 16.20 Za vas mlade; 18.45 Prenos iz Houstona; 19.30 Neapeljske pesmi; 20,20 Prenos iz Houstona; 21.30 Glasbena fantazija. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 16.30, 19.30 in 22.30 Poročila; 7.40 Pesmi; 8.40 Orkestri; 9,50 Radijska igra; 10.05 Plošče za poletje; 10.35 »Otto pi-ste»; 12.30 «Alto gradimento*; 14.00 in 18.05 Kako in zakaj: 14.05 Plošče; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanski spored; 18.15 Plošče: 19.15 Plošče za poletje; 20.10 Oddaja s Corradom; 21.30 Kvizi narobe; 22.00 Mladi izvajalci; 22.40 Radijska igra; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek: 11.45 Italijanska sodobna glasba: 12.20 Arhiv plošč; 13.00 Medigra: 14.00 Klasična glasba: 14.30 Včerajšnji in današnji izvajalci; 15.30 Franz Schubert; 17.35 Jazz; 19.15 Vsakovečemi koncert; 21.30 Radijska i-gra. „ FILODIFUZIJA............ 8.00 Koncert za začetek; 11.00 Medigra: 12.00 Simfonični koncert; 13.30 Antologija izvajalcev; 15.30 Simfonična glasba-stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 17.00, 20.30 in 24.00 Poročila: 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 10.20 Pesmi za najmlajce; 10.30 Z orkestrom A. Kostelanetz; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Serenada za flavto In godalni orkešler; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 I-grajo pihalni orkestri; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Lepe melodije; 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.30 Glasbeni in-termezzo; 16.40 Poje zbor »Stane žagar*; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Z orkestrom G. Melachrino; 18.10 Fo-nedeljsko glasbeno popoldne; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Odlomki iz opere: 22.00 Minute z M. Šepetom; 23.15 Za ljubitelje jazza; 0.05 Literarni nokturno; 0.15 S popevkami po svetu. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 TV za otroke; 19.45 športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Film »Grand hotel*; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Mi In dru gi; 22.15 Baleti. KOPRSKA BARVNA TV 19.00 Neposredni prenos iz Houstona o poletu »Apolla 15»; 20.00 Albert Schweitzer; 21.00 Dnevnik; 21.10 «Raquel Welch show»; 22.00 »Bled*. JUG. TELEVIZIJA OD 1. DO 7. AVGUSTA 1971 NEDELJA, L avgusta 10.30 Pisano domače; 11.00 Kmetijska oddaja; 11.45 Otroška matineja; 12.35 Mestece Peyton; 13.25 Polet vesoljske ladje Apollo 15; 17.50 Mednarodno kajakaško tekmovanje; 19.00 Polet vesoljske ladje Apollo 15; 19.45 Zvezdica zaspanka: 21.00 TV dnevnik; 21.35 Bayanihan; 22.35 Glas na obisku; 23.00 Poročila; 23.15 Športni pregled: 23.45 Odpoved sporeda. PONEDELJEK, 2. avgusta 18.00 Polet vesoljske ladje A-ptJlo 15; 19.25 Obzornik; 19.40 Drejček in trije marsovčki; 20.00 Risanka; 20.20 Ljudje v Soseski; 21.00 TV dnevnik; 21.35 P. Ko-hout: Takšna ljubezen: 23.05 Kulturne diagonale. TOREK, 3. avgusta 17.45 Madžarski TV pregled; 19.20 Obzornik; 19.35 Prijatelj Ben; 20.05 Stare krčme; 20.35 Cesta in mi; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Samo enkrat živimo; 23.00 Malo za Salo, malo za res; 23.25 Poro čila. SREDA, 4. avgusta 18.05 Madžarski TV pregled; 19.15 Obzornik; 19.30 Pika Noga vička; 20.00 Risani in lutkovni filmi; 20.20 Po sledeh napredka; 21.00 TV dnevnik: 21.35 I. Štivi- Skupna resolucija za ukrepe proti okuženju vode in zraka Za zaščito zaposlenih na delovnem mestu - Nadaljevanje razgovorov z Novo Gorico za skupno reševanje problemov - Občinski odbor naj bi posredoval v sporu z IACP Zadnja seja občinskega sveta v Gorici, v petek zvečer, je trajala dobre štiri ure. Največ časa so se svetovalci pomudili v debati o okuženju zraka in vode ter o zdravstvenih razmerah na delovnem mestu, s posebnim ozirom na položaj v industriji. Debata o tem problemu se je začela na osnovi resolucij, ki so jih predložili komunistični občinski svetovalci in predstavniki drugih strank. Župan je povabil predlagatelja dr. Battella naj obrazloži svojo resolucijo, ta pa je pripomnil, da nima kaj dodati k svojemu predlogu in je bil mnenja, naj bi odbornik za zdravstvo dr. Tomassich obrazložil stališče odbora. To se je tudi zgodilo in po njegovem poročilu se je razvila debata, ki se je zaključila z izglasovanjem skupne resolucije, za katero so glasovale vse skupine razen MSI, ki so se vzdržali, ker so predlagali svojo resolucijo v tej zadevi. V izglasovani resoluciji je rečeno med drugim: Občinski svet se zaveda važnosti obrambe delovnega okolja, zlasti zdravstvenih ukrepov na delovnem mestu; upoštevajoč omejene možnosti posega občinske uprave In sklicujoč se na zakonske predpise, kf urejujejo ta problem, pooblašča občinsko upravo naj posreduje preko svojega zdravstvenega urada, ob sodelovanju sindikalnih organizacij, s primernimi ukrepi proti okuženju zraka, s posebnim ozirom na tekstilno tovarno v Pod-gori, ter za zaščito delavcev na delovnem mestu, počenši v SAFOG ter v tovarni «Fiocco» v Podgori. Odboru priporoča naj stopi v stik s pokrajinsko upravo za pospešeno izvedbo določb zakona št. 615 od 13. julija 1966. leta. Obenem naj se pozanima za olajšave, ki jih predvideva Krožni sklad ter za u-krepe deželne uprave, ki so v pripravi, da bi iste takoj izvedli v industriji na področju goriške občine. Pri tem računa tudi na ustanovitev krajevnih sanitarnih enot zaradi nadzorstva pri izvajanju sanitarnih predpisov. Obenem ugotavlja veljavnost stikov, ki jih ima občinski odbor z upravitelji občine v Novi Gorici kar se tiče problema o-kuženja vode ter izraža željo, da se bodo ti stiki čimprej zaključili s konkretnimi ukrepi v tej smeri ▼ duhu Pozitivnega sodelovanja med obema občinskima upravama. Odbornik Tomassich je v svojem poročilu razdelil celoten problem na tri dele; okuženje voda, okuže-nje zraka in zdravstvene razmere na delovnem mestu. Govoril je predvsem o razmerah v tekstilni tovarni v Pori gori, ki je največji obrat na Goriškem, kar pa velja tudi za druge tovarne na našem področju. Kar se tiče Soče in namakanja kr-minsko - gradiščanskega področja je dejal, da ni neposredne nevarnosti za škodo zaradi okuženih voda pri namakanju, vendar pa ni rečeno, da se ne bo pojavila taka nevarnost že v bližnji prihodnosti Omenil je tudi problem odpadnih voda k. Koma ter s tem v zvezi dejal, da tečejo razgovori z upravite lji iz Nove Gorice za skupno in za dovoljivo rešitev tega problema. Kar se Soče v njenem teku po jugoslo- vanskem področju tiče, je dejal, da ni okužena, ker največji industrijski obrat, cementarna v Anhovem, le v zelo majhni meri vpliva na o-kužitev voda tudi zaradi zaščitnih ukrepov, ki so jih v tem oziru tam sprejeli. Glede okuženja zraka je govoril o smradu v Podgori ter da je to okuženje «le delno nevarno*; omenil je tud1! drage filtre, ki bi stali nekaj stotin milijonov in bi bilo treba ta problem rešiti ob sodelovanju z deželno in pokrajinsko u-pravo. Vsekakor pa bo treba reševati te probleme skupaj z Novo Gorico, ker je to enotno področje z okrog 80 tisoč prebivalci. Govoreč o zdravstvenih razmerah na delovnem mestu, se je dr. Tomassich zopet zadržal pri tovarni v Podgori, zlasti pri oddelku belil-nice platna, kjer je postopno zastrupljanje zaposlenih najbolj očitno in kritično. V tej zadevi so stopili tudi v stike s pokrajinskim inšpektoratom za delo za ustrezne u-krepe. V debato po odbornikovem poročilu so govorili dr. Battello (KPI), Cohana (MSI), Tuzzi (KD). Manzini (PRI), Fornasir. (PLI), Colella (KD), Fonzari (MSI). Dellago (PSI) in Candussi (PSDI), ki so vsak s svojega stališča Drikazali nekatere značilnosti problema okuženja in primerne ukrepe za njegovo o-miljenje. Župan je nato prečital sporazumno resolucijo in io dal na glasovanje, o katerega izidu smo poročali na začetku. Od 22. ure dalje je bila tajna seja, na kateri so obravnavali zadeve občanskih u-službencev. Druge interpelacije in upravne probleme pa bodo obravnavali na seji prihodnji teden. Na začetku seje je župan Martina izrazil solidarnost z županom in odborniki iz Tržiča v zvezi z napadom nanje od strani očeta in sina Bonezzi, ter izrazil željo, da bi se taki napadi ne jx>novili, «kar je tudi v njegovem interesu*. Ker so medtem prejeli vsi svetovalci tudi pismo vodstva Zavoda za ljudske hiše v zadevi gradnje novega sedeža in ker je prišla vest tudi o vložitvi tožbe IACP proti trem občinskim svetovalcem, so govorili tudi o tej zadevi. Bianconi (PSDI) je obsodil tak postopek vodstva IACP ter napovedal, da bo njegova skupina predložila posebno resolucijo v zadevi. Dellago (PSI) je soglašal, da le treba probleme podrobno in svobodno prediskutira-ti, vendar pa morajo tudi diskutan-ti upoštevati določene mere in objektivnost. Culot (KD) je govoril o dobri veri diskutantov ter predlagal naj župan posreduje in skuša urediti zadevo z vodstvom IACP. Tudi dr. Battello (KPI) je govoril o določenih mejah in načodatkov urejeno posebno službo, ki sodeluje z Univerzo v Rimu. Podobne analize so že izvedli z uspehom v številnih italijan skih mestih, sedaj je na vrsti tudi Gorica. Naj povemo še nekaj v zvezi s temi deli Podatke zbirajo sedaj, v počitniškem obdobju. Drugo run do zbiranja podatkov bodo imeli v oktobru. Takrat bo promet seveda drugačen, meščani se bodo vrnili s počitnic, turistov ne bo. Na županstvu priporočajo, da bi ljudje pazili na omenjene signalne cevi. V nekaj dneh kar so te postavljene se je ena poškodovala pri pevm-skem mostu, druga pa na Majnici. Slovencem in pripadnikom drugih narodnih manjšin in številni so bili naši ljudje, zlasti starejši, ki so jih okusili na svoji koži po zaporih, internacijah, konfinacijah, nasilnih premestitvah, odpustih itd., itd. Zato ni nič čudnega, če so se številni občani zbrali včeraj po 10.30 na županstvu v Gorici, da so podpisali zahtevo pred glavnim občinskih tajnikom dr. Pallinom. V dobri uri časa, kolikor je bilo na razpolago za podpisovanje, so zbrali že včeraj več sto podpisov podpisnikov s področja goriške občine, pa čeprav so jih zbirali v času, ko je bila večina ljudi tudi na delu. Med podpisniki smo poleg starejših opazili tudi precej mladine ,ki se zaveda nujnosti te akcije. Jutri, v ponedeljek, se bc podpisovanje referenduma v Gorici nadaljevalo od 10.30 do 12. ure in po vsej verjetnosti tudi še kak drug dan v nastopnem tednu. Po podeželskih občinah bodo začeli z akcijo na županstvih v nastopnem tednu, kjer bo prisoten občinski tajnik ali pa občinski sodnik za poravnavo sporov. Take priprave so v teku v Sovodnjah, v Števerjanu, Doberdobu. Krminu. Gradišču, Tržiču, Rookah in po vseh drugih občinah na Goriškem. Vabimo vse antifašiste in demokrate da v svojem interesu pridejo podpisat memorandum in da na to dolžnost spomnijo tudi vse svoje prijatelje in znance. straniti drevesa, ki jih je strela razklala na dvoje. Danes in jutri praznik «Juvcntine» še danes in jutri bo trajal poletni piaznik štandreškega športnega društva «Juventina». Na nogometnem igrišču je urejeno plesišče, delujejo dobro založene stojnice. Nocoj bo na sporedu le ples, jutri zvečer bodo med plesom izbrali letošnjo miss «Juventino». vici* iz Podbonesca v Beneški Slo-veniji ter zabavni ansambel »Beneški fantje* iz Ljubljane. Kot vidimo so si prireditelji za' gotovili sodelovanje cele vrste PeV' skih zborov in drugih kulturnih skupin. Za to kulturno srečanje tned sosednimi narodi vlada v Slove^ skl Benečiji veliko zanimanje. P0' reditelji so prepričani, da bo ta dan prišlo na prireditveni prostor ve«" ko ljudi iz vseh krajev Slovenske Benečije, pričakujejo Pa tudi gost® iz drueih obmejnih pokrajin. Izplačevanje pokojnin INPS Pokrajinsko vodstvo socialne^4 skrbstva (INPS) v Gorici sporoča« da bodo obroke pokojnin INPS, 10 zapadejo dne 15. avgusta 1971 P*4' čevali prej in sicer že od 6. avgusta dalje. To je potrebno žara<0 avgustovskih počitnic. • Jutri zvečer ob 20.30 bo v telovadnici osnovne šole v Doberdobu seja tamkajšnjega občinskega sveta. Na dnevnem redu so razna upravna vprašanja. Ženska iz Sovodenj padla s postelje Včeraj ponoči je s postelje padla 67-letna Frančiška Butkovič, bivajoča v Sovodnjah, Ul. ex Impero 38. V goriško bolnišnico so jo prepeljali šele včeraj popoldne. Zdravniki so ji predpisali deset dni počitka. • V petek zvečer, ko je v Gorici zelo močno deževalo, so gasilce poklicali v več krajev, ker je voda marsikatero klet poplavila. V nekaj primerih so gasilci priskočili na pomoč, v drugih pa je bil alarm neupravi- Z avtom s ceste v Dolu Prejšnjo noč okrog 1 ure so z rešilcem RK pripeljali v goriško bolnišnico 50-letnega delavca Albina Šuligoja iz Palkišč št. 29. Zdravniki so mu gotovili rano na lasišču, nad levim očesom in druge manjše poškodbe ter so ga za 10 dni pridržali na zdravljenju. Šuligoj so je peljal s svojim avtom fiat po cesti v Dolu, ko ie iz še nepojasnjenih razlogov zavozil s ceste. Cestna policija ie ugotovila tudi nekaj škode na avtu. VERDI ob 15.15: «11 re delle is®-le», C. Heslon in G. Chaplin; kin®" maskopski film v barvah. CORSO ob 15.15: «Solo andata*. Claude Bouillon in P. Pitagor®-Barvni film. MODERN1SSIMO 15.15 «11 mercena-rio», F. Nero in T. Musante. I*8' lijanski kinemaskope v barvah. _ CENTRALE ob 15.30: »Ora zero»« Operazione oro», A. Hopkins in N-Delon; ameriški kinemaskopski f«®1 v barvah. ,. V1TTORIA ob 15.30: »I turbamenti 01 una principiante*. C. Reaud in j-' Quimet. Kanadski film v barva«1 Tržič EXCELSIOR ob 14.00: »Vendetta dl Tarzan*, J. Mahoney in W. Strada-Barvni film. AZZURRO: cianes zaprto. PRINCIPE ob 15.00: »Uno spačene chiamato Hark*. G. PepP®r<" Ameriški barvni film. SAN MICHELE ob 14.00: «1 baf bieri di Sicilia*. Franco Franchi > Ciccio Ingrassia. Italijanski bari«1 film. \uvu Gorica SOČA (N. Gorica); »Dan veleposest nikov*. ameriški barvni film — 00 16.15, 18.15 in 20.15. SVOBODA (Šempeter); «Mož iz OW®j home*, ameriško italijanski bari™* film - ob 16.30, 18.30 in 20.30. RENČE: «Antibeby pilule*, a meriš10 barvni film — ob 17. in 20.30. . KANAL: «čas za življenje*, franc®9 barvni film — ob 17. in 20.30. ŠEMPAS: »črni šerif*, ameriški bari ni film — ob 17. in 20.30. PRVAČINA: »Smrtonosni streli 0 Broadwayu», ameriško-nemški bari ni film - ob 17. in 20.30. , DESKLE: «Bodalo», ameriški bari1® film — ob 17. in 20. DEŽURNI LEKARNI V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči v T rž*® dežurna lekarna »Al Redentore*. $ iiiimiimiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMuiuiiiiiimimiiiiiiiimtiiiimiiiiiiimiiiiuiiiiinimiiiiiiHntiii Včeraj-danes '..ijj&f V'v naj višji tehnični funkcionar občine, da so se dela zakasnila tudi zaradi odkupa neke stavbe. Dejal nam je še. da so sedaj sprožili postopek za razlastitev te stavbe in da bodo cesto asfaltirali verjetno še tekom poletja. S takim odgovorom smo seveda le delno zadovoljni, ker menimo, da bd lahko podjetje, ki je prevzelo od občine to delo. lahko položilo vsaj prvo asfaltno plast. Tako bi ulici lahko odprli za promet in negodovanja bi bilo konec. Odbornik Agati nam je tudi dejal, da želi, da bi bila dela na tem odseku končana čimprej, ker namerava po odprtju te ceste pričeti občina z deli za razširitev podvoza pod železnico v Ulici Aquileia. Seveda bodo ob priliki zaprtja tega podvoza preusmerili ves promet skozi Štandrež. ŠOLSKA OBVESTILA DIPLOME SREDNJE ŠOLE Rav-1 dijakinje, ki imajo dodatni izpit iz nateljstvo slovenske nižje srednje latinščine čez 3. razred nižje sred- Organizacijski odbor za «2. ocenjevalno avtotekmo* za pokal »Oton Župančič* v štandrežu se iskreno zahvaljuje ustanovam, tvrdkam in zasebnikom, ki so prispevali z raznimi darili, ter vsem sodelavcem, ki so s svojim trudom pripomogli k dobremu uspehu letošnje prireditve. šole v Ul. Randaccio v Gorici vabi vse dijake, ki so zaključili tretji razred v šolskih letih 1967 68' 1968-69 in 1969-70, naj čimprej dvignejo na tajništvu šole svojo šolsko diplomo. SEZNAMI ŠOLSKIH KNJIG za slovenske srednje šole v Gorici za prihodnje leto so dijakom m staršem na vpogled na šolskih oglasnih deskah. Priporočamo da si potrebne knjige pravočasno naročijo pri slovenskih knjigarnah, da jih bodo lahko imeli že ob začetku novega šolskega leta. IZPIT IZ LATINŠČINE. Di jaki in nje šole (to so tisti, ki se je v šoli niso učili, ali pa so pri izpiti« padli), naj se vpišejo, da bi lahko opravili ta izpit, na ravnateljstvu šole do 1. septembra Prošnji naj priložijo tudi potrdilo o opravlipoem zaključnem izpitu. Podrobnejša pojasnila na tajništvu šole v Ul. Ran daccio v Gorici. TEČAJ ZA POPRAVNE IZPITE V DOMU. V dijaškem domu v Gorici se starši prizadetih otrok lahko pozanimajo za pojasnila o tečaju za popravne izpite, ki se bo v kratkem pričel v domu Upravni urad doma ie odprt ob Otavnikih od 10. do 12. ure. Tel. 34 95. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE V goriški občini se je od 26. do 31. julija rodilo 26 otrok, umrlo 16 oseb, poročilo se je 5 parov in 17 so jih oklicali. ROJSTVA: Rossana Forcella, Debora Miotti, Romina Faggiani, Gian-luca But, Antonella Castellan, Roberto Crobu, Michele Fabro, Valentina Primas, Andrea Macorini, Sara Fava, Elena Ustulin, Francesca Visintin, Marianna Peteani, Sergio Podbrscek, Cristiano Vanon, Alessandro Mallardi, Cristina Concion, Marko Korenjak, Stefano Visintin, Mauro Valdemarin, Barbara Gian-cetti, Massimo Pasqualini, Alessan-dra Vrech, Debora Humar, Piero Donat, Martina Marangon, Simone Fortuna, Paolo Fosolo, Michele Dal Ben in Sabrina Paparazzo. SMRTI: upokojenka 84-letna Maria Humar vd. Bevcic, 68-letna Giovanna Zigante. 58-letni Francesco Cacda-tori-Impellizzeri, upokojenec 65-let-ni Mario Mian, upokojenka 74-letna Paola Lucchesi, upokojenec 60-let-ni Carlo Cargnel, gospodinja 71-letna Maria Cabas vd. Mastrorillo, upokojenec 73-letni Giuseppe Pillo, gospodinja 68-letna Anna Nicoli vd. Zaninotti, upokojenec 63-letni Leonardo Ulian, kmetovalec 69-letni E-milio Benvegnii. gospodinja 61-letna Giuseppina Zubin por. Grusovin, 72-letna Francesca Lapanja vd. Podgornik, šofer 66-letni Mario Dona-dello, gospodinja 51-letna Daniela Zavadlav por. Ziani, 81-letni invalid Giuseppe Scarabotti, 88-letna gospodinja Maddalena Fabbri vd. Turis-so, 69-letni upokojenec Giovanni Zacchigna. POROKE: inž. Mario Albanese in uradnica Fiorenza Devidč; fin. stražnik Sergio Reali in delavka Nella Anna Maria Mattiussi; trgovec Faustino Mungherli ih uradnica Vilma Lorenzut; uradnik Lucio Bo-schin in študentka Liliana Pellis. delavec Arturo Bressan in tekstilna preddelavka Rosalea Bon. OKLICI: delavec Ferdinando Pizzi in delavka Antonia Greco: zidar Franco Bressan in gospodinja Lo-redana Di Biaggio; mehanik Guido Turca in delavka Štefanija Cinger-11; hidravlik Pietro Peteani in bolničarka Silva Lužik; gostilničar Boris Pintar in trgovka Lojla Mo-relj: brivec Stanko Kravos in prodajalka Stanislava Hvala; šofer Ra-divoj Jug in prodajalka Marisa Ja-cullo; železničar Roberto Leban in vajenka Antonie Minella; električar Francesco Qualli in študentka Maria Veneri; trgovec Giampiero Massi in študentka Nadia Zaninelli; gasilec Dušan Bensa in prodajalka Andreana Sussi; električar Sergio Feresin in estetistka Bendetta Sus si; elektronski inž. Giorgio Padovan in otroška vrtnarica Silvia Lebani; hidravlik Robert Simčič in prodajalka Milojka Fiegl; finančnik Giam-battista Lasorella in uradnica Vi-talina Ughi; uradnik Attilio Pan ceri in delavka Sandra Stacco; finančni stražnik Luigi Russo in delavka Lidia Prodan. De Nordis, Ul. Fratelli Rosselli tel. 72340. V GORICI a Danes ves dan in ponoči v G°r odprta lekarna ALESANI, U. Gard« ci 12, tel. 2268. DEŽURNA CVETLIČARNA Danes je v Gorici odprta cvetlid*r na VOIGTLANDER, Ul. IX Agosto 3' tel. 2433. Prosvetno društvo «Briški grf('* števerjanu priredi 15. avgusta e . dnevni avtobusni izlet v Opatijo« , Reko in na otok Krk. Vpisujejo borniki Rajka Stanič, Sonja Terpi° Ivan Humar. Pri njih dobijo zairi^ siiani podrobnejša pojasnila. Darovi in prispevki At’ Za krvno banko v Gorici ,}. rovali: Antonio in Carolina f’11 ni 10.000; Grete Tripodi 5000;^ ba Dolores 4000; Guglielmina 3000; Paola Vatteroni 2000; Batti 2000; tovariši v podjetju hf>' FOG v spomin Carla Cargnela 20 li 18 000 lir. trgovina čevljev JUREN U O K 1 C A Largo XXVII Maržo Palača INPS Via IX Agosto ) Velika Izbira čevljev in torbic po konkurenčnih cenab 1 PRIZNANO MEDNARODNO AVTO PREVOZNIŠKO PODJETJE LA GORIZIANA UOK1UA - UL Iluca d’Aosta IM« - let 28-43 - UUKlC* PREVZEMAMO ČREVO/ VSAKOVRSTNEGA BlA^ KULTURA branje za vroče dni Leonid lenč: TROJKA V VEDENJU uncvodja Ivan Semjonovič smo ’l°y,sedi doma in piše pi-Igorja te'JU ruščine svojega sina (a^a^e ustnice Ivana Semjonovi-^er, j s“snjene, obraz pa ironi-n6 ; ,^or' ogorel deček, ostrižen tu j!"8, se kdo je fe “-urbski, in ne ve, da mu da *n;.ben- Zato se napravi, kot dobro slišal. ^1 si rekel? Kakšen knez?* v HwsSe ne spominjaš? Sedel je smo fnskem šotoru in pisal pi-nasmevanu Groznemu. 'Prečita, še a.?£e; spet prečita, nato pi- ,l>leMjaš!» Tudi W piše® in se °štev>a'm; utkakih neumnih šal!* ijaz , Ivan Semjonovič Igorja. smrka16 Pa branim, nehvaležni mavec!* SDet°u iUmo**aie *n vzdihne. Per6 , b‘Iro drži po papirju, da 'ji? °bžalovanjem ugotavljam, til0v„ m°jernu sinu Igorju Poka-doinaA h0 krivdi dali trojko, za Oovjj 0 Jlalogn», piše Ivan Semjo-ig • «Jaz sam sem jo pregledal i . —------------m- mislim, otetn, , * Potico, štejem si v «A dolžnost->' «te a,s>' »e iz kota oglasi Igor. Paviova.10 Pomisliš, mi je Vasilij troji. *c. Povsem pravilno dal lasi ' daz to priznam... na pod- samokritike!* se 0l ^ertljonovič odloži per6 in 0 napak!* Napisal sem, da bo 15)54 ' Gon zgrajen leta [o-■"-'-“■'-■m ko no dokončan le-dil0v .^ko se mi je to le zgo- Ivan c tudi 11 si to prezrU» Ita, . ,®emjonovič žalostno zasto-da £ a ne vda se. Zdi se mu, bo 8 b° prizna! svojo napako, Pa(j|Mle®ov očetovski Paka *lstvu- Ifiorček, ugled pro- temveč na- to ni «p' "'“‘vec pomota*. Pogrg^*,a' vendar sem vseeno Plota6 -Pr(>pirai se z mano! Po Paka! J6 pomiJta, napaka je na- * Časa oče in sin molčita. ^Pa .Igor mračno reče: 4 n-01 vejice tu pa tam niso bi-prea rnestu... in dvopičja ni bilo «SainaStevaniem*-«MjL Sem pregledal!* Soli j °Pazil! Ne piši, ata! V siru °troci smejejo, ker no-dinlr.J1 ,eljem pisma. Pravijo mi ^atski kurir’.* *Np? nesPametno!» srpojšPanietno, toda vsi se mi °dpr»tr °' Itidl mama, preden je kisal v-a’ -ie naročba, naj ne bi bo ,v ^'del boš, ko se bo vrnila, tel jo .dela, da si spet pisal uči DebJi 1,0 oštela.* ta za a, ušesa Ivana Semjonovi-tJVjo]A*| °* CI- Ne vtikaj nosu, kamor ti ni treba!* Da pismo v kuverto in napiše naslov. «Na, vzemi! Daj svojemu Luz-ginu*. Igor vzame kuverto in vzdihne. »Kakšno oceno pa zahtevaš, ata?* «Pet, se razume! Naloga je napisana z logiko. In to je poglavitno!* «Pet mi nikakor ne bo dal!* meni Igor na glas. «štiri pa bi ne bilo slabo dobiti.* In njegove okrogle rjave oči grabežljivo zažarijo. Ko se naslednji dan zvečer Ivan Semjonovič vrne iz službe, zve od Igorja, da je učitelj Va silij Pavlovič Luzgin prebral nje govo pismo in da mu sporoča, da odgovora ne bo. Če se pa Ivan Semjonovič hoče pogovoriti z njim, naj pride v šolo. »Ah, glej, kakšni so! Dobro! Pisati bo treba ravnatelju.* ... Čez dva dni sedi Pokatilov v ravnateljevi pisarni in posluša ravnatelja Mihaila Iljiča, zajetnega moža z dobrimi, mladimi očmi... Na zabuhlem napetem obrazu Ivana Semjonoviča se bere: «Jaz pa vseeno ostajam pri svojem!* «Povejte, Ivan Semjonovič,* reče ljubeznivo ravnatelj, »zakaj se vmešavate v tako kočljivo in zapleteno stvar, kakršna je ocenjevanje učenčevih uspehov?* «Vidim, tovariš ravnatelj, da ste na Luzginovi strani. Pedadog ste in branite pedagoga. Razumljivo!* «Ne branim pedagoga, Ivan Semjonovič. Luzgin je star, izkušen učitelj. Ne potrebuje moje obrambe. Branim vašega Igorja.* Ivan Semjonovič obnemi in z izbuljenimi očmi gleda v ravnatelja. »Da, pred vami, Ivan Semjonovič! Kvarite ga. Dober deček je, priden, pošten, vi pa delate vso, da bi napravili iz njega lenuha in malopridneža*. «Zanimivo!» reče Ivan Semjonovič, oblit z rdečico. «Po vašem človek ne sme torej niti braniti svojega otroka!* »Vašega otroka, Ivan Semjonovič, na žalost moramo braniti mi, šola. Saj s tem, da kvarite učiteljski ugled pred njegovimi očmi, škodujete predvsem njemu, Igorju!* »Učiteljskega ugleda ne smeš torej kvariti, očetovskega pa kolikor hočeš?* «Bojim se, da sami kvarite svoj očetovski ugled. Poboljšajte se!» »Vidim, tovariš ravnatelj, da se ne bova zedinila,* reče razkačeno Ivan Semjonovič in se dvigne. »Vj imate svoje mnenje, jaz svoje. Pisal bom višjemu forumu in dosegel svoje.* Pozdravi in odide. Zvečer je Igor sam v stanova nju. Sedi za očetovo mizo in piše pismo materi, ki se je odpeljala k bolni teti Zini v Kalinin. »Draga mama, vrni se čimprej!* piše Igor. «Z atom gre slabo. Spet piše učiteljem. Sam mu ne bom kos, zelo sem vznimirjen zaradi njegovega vedenja. Zaslužil bi — trojko...* Prečita, kar je napisal, se na mrši, zmaje z glavo, v besedi vznemirjen* iz črke «i» napravi črko «e», nato piše dalje. V BAZOVICI V OKVIRU PRIREDITVE «0PASIL0 1971*' Zanimiva domača etnografska razstava V okviru prireditve »Opasilo 1971» so v Slomškovem domu v Bazovici pripravili razpravo, ki bi jo mogli imenovati tudi »Bazovica v starih časih*. Podobnih razstav je bilo v naših vaseh že več. Prva etnografska razstava je bila pred tremi leti v Križu. Pripravilo jo je tamkajšnje prosvetno društvo. Pred časom smo imeli podobno razstavo v umetnostni galeriji «Kraške hiše* v Repnu, kjer so bile prikazane slovenske narodne noše na Tržaškem. Razstavo je pripravil odbor zadruge «Naš Kras* ob sodelovanju Slovenske prosvetne zveze. Tudi etnografska razstava v Bo-ljuncu ob 100-letnici boljunške čitalnice je bila odlično pripravljena in je vzbudila pri domačem in tudi mestnem občinstvu veliko zanimanja. V umetnostni galeriji «Kraške hiše* smo si mogli ogledati razstavo «Lončarija na Krasu*. Na vseh teh razstavah in prireditvah po naših vaseh so bili zbrani in ustrezno predstavljeni zanimivi etnografski predmeti, od narodnih noš, do raznih vrst orodja, lončarstva itd., pa vse do starih listin. Danes se, žal že zaključuje podobna razstava v Slomškovem domu v Bazovici. Kdor si jo je ogledal, je mogel z zadoščenjem priznati, da je razstava skrbno pripravljena in da je zbran material smotrno razporejen. Sredi razstavnega prostora je večja miza, na kateri so prikazani številni starinski kuhinjski predmeti, na desni strani dvorane, gledano od vhoda, so razstavljeni stari krožniki, stare sklede, kozice in lonci, seveda iz žgane gline. V desnem kotu dvorane je glasbeni kotiček, kjer so na ogled občinstvu stari inštrumenti, pa tudi nekaj fotografij nekdanjih pevskih zborov, pesmarice, note in še marsikaj. Na levi strani dvorane je prikazana starinska kmečka kuhinja, v neposredni bližini pa imamo tudi domačo slovensko žensko narodno nošo z neizogibnim svežim šopkom cevtja na prsih. Razstavljeni so seveda še stari likalniki, «bokalete», leščerbe in mnogi predmeti, ki nas spominjajo, na davno dobo. V drugem delu razstave je tudi nekaj starih listin, knjig in dokumentov, napisanih v slovenščini, italijanščini, nemščini in celo latinščini. Najstarejša knjiga na razstavi je prvi Urbar iz leta 1650, drugi pa izhaja iz dobe 1802. do 1832. ieta. Prva v župnijskem uradu v kajti tedaj je tudi Bazovica, podobno kot ostale bližnje vasi, spadala pod gročansko župnijo. Na razstavi so zanimive tudi krstne in poročne knjige pa tudi knjige mrtvih še iz leta 1786, to se pravi iz dobe, ko so v Bazovici dobili prvega duhovnika nekega patra kapucina Ciprianusa. Zanimiv je tudi manjši »molitvenik za bolnike* iz leta 1833, ki so ga natisnili v Celovcu. Molitvenik je zanimiv zato, ker je tiskan v treh jezikih: latinščini, slovenščini in nemščini. Razstavo izpopolnjuje tudi nekaj dobro izdelanih fotografskih povečav raznih motivov, ki tako rekoč nujno spadajo na takšno razstavo. Gre za fotografije starih kalun, slovenskih napisov, dobro ohranjenih kmečkih hiš iz Bazovice, Gropade in Padrič, Če smo prej, v začetku, rekli, da spada ta prireditev v okvir »Opasila 1971», Id je predvidevalo več kulturnih, športnih in zabavnih prireditev, sedaj ponovno dodajamo, da se žal razstava zaključuje že danes, ker razstava zasluži več pozornosti, da bi si jo namreč ogledalo čim več ljudi. Ko ugotavljamo to, se nam vsiljuje misel, da bi takšnih prireditev moglo biti na našem področju več. Res je, da smo nekatere tovrstne prireditve že našteli, toda mirne duše bi mogli reči, da bi sleherna naša večja vas, ki razpolaga s primernim razstaviščem, mogla pripraviti podobno razstavo, kajti prepričani smo, da je starih predmetov, kakršne so razstavili na dosedanjih tovrstnih etnografskih prireditvah od Kri ža do Bazovice, po naših domo vih še veliko. Prav gotovo je po raznih podstrešjih, kaščah in kleteh še marsikaj odvrženega ali zapuščenega, kar bi spadalo na razstave, ki bi tudi mlajši generaciji pokazale naše bogastvo, naše etnografske posebnosti, v marsikaterem primeru celo element nacionalne bitnosti. M. M. Stari sklednik z lončarijo in e0o fi začeli s snemanjem > °kolt ■■ Snemanje bo traja-v°dil .jest mesecev in ga bo Ja a Parežanm. Jencijska vest nas je nave-. Pole,, s* ustavimo pri Sutjeski... 2are mi Neretve ter še Jn „ drugih zemljepisnih i- ■ edJ3os^av^ ie Sutjes- izmed tistih zemljepis- * ^osu°v' k* so se spremenili » *8odn, *ar°dnoosvobodilne vojne mski pojem. V času pete .. ®sa °fcnzive v poletju 1943 Jka fašistična in kolabora-n1 rek dateska obkolila v so ?*'lobodo Sutjeske jedro narodno-[N ”e vojske z vrhovnim šta- * s° jih ®llf) ie tu nekaj enot, ’JatinSL.se8tarijali prvenstveno dal-■e0lea borci, toda podrobnejši bil tj.1}01 in njihove sestave pbodg ■ kšen, da nj v Jugoslaviji * n«n He nacionalne skupnosti, JThacia’rne,cj v tej ali oni vojaški ,edsb,L.J°iega človeka, svojega *aPisai nika. Minderovič je o tem „ 'Sufjpdrugim naslednje: o arini ie lepota resnice in ■ snka J svobode. Sutjeska je le drini,n. Ponosna lepota vse na-» našo h'He: Sutjeska se je vlila j Jočnost in njenemu mnč-ku Po komaj prehodnih kanjonih m in ne bo konca, dokler bo le kapljica krvi v mišicah našega človeka». V začetku poletja se je v obroču nemških, italijanskih, bolgarskih, hrvatskih in srbskih fašistov, ki se jih je nateplo sem okoli 120.000, znašla glavnina narodnoosvobodilne vojske in veliko civilistov, ki so s svojo vojsko bežali pred okupatorjem. Zgodovinarji pravijo, da je bilo vsega skupaj v obroču 19 do 20 tisoč ljudi. Od vojske je ostal v tej bitki vsak tretji: šest tisoč borcev je namreč padlo in med temi cela vrsta zelo znanih ljudi, predvojnih jugoslovanskih revolucionarjev, pa tudi pesnikov in znanih ter že uveljavljenih razumnikov. Ker je Sutjeska zahtevala tolikšen in če hočemo tudi tako kvalificiran krvni davek, so se je doslej lotili že mnogi pesniki in pisatelji, sedaj pa se je loteva tudi filmska u-metnost, tako da se bo tudi Sutjeska uvrstila med velike filme, kakršna sta Kozara in Bitka na Neretvi. In čeprav v začetku omenjena agencijska vest govori o filmu o Sutjeski, mi tokrat ne borno govorili o tem, pač pa o nečem drugem, ki se nam zdi prav tako pomembno. Del tega komaj kakih 35 km dolgega pritoka Drine so zaradi njegove zgodovinske pomembnosti proglasili za nacionalni park, katerega središče je slovito Tjencište, kjer je tudi znan mednarodni rekreacijski center, kamor prihajajo leto za letom mladi lju- dje iz vseh predelov Evrope, pa tudi iz drugih celin, ,da proučujejo zgodovino NOB in razvoj socialistične družbe v Jugoslaviji. Na tem področju je več spomenikov in drugih obeležij, ki spominjajo na slavno preteklost. Pred nedavnim je rspravil pod streho» še eno tovrstno obeležje beograjski arhitekt Ranko Radovič, ki je tu zgradil tako imenovano »Panoramo bitke*. Je to zgradba, ki strnjuje v sebi pet kapel. V teh prostorih pa je okoli 200 kv.m stenskih površin, ki jih je treba prekriti s freskami, in o teh freskah nameravamo pisati. Nalogo za to so poverili znanemu zagrebškemu slikarju Hegedu-šiču, ki je sicer najprej zahteval, naj se v zvezi s tem razpiše vsedržavni natečaj, kajti ta naloga je preveč zahtevna in tudi preveč tvegana za slehernega slikarja, tudi za umetnika, kakršen je on. Ker pa njegova zahteva ni obveljala, se je naloge lotil in pred dnevi dokončal pripravljalna dela, namreč skice in osnovne risbe. Na površini 220 kvadratnih metrov bo ' skušal Hegedušič strniti bistvo bilke na Sutjeski ter tudi sporočilo ali če hočemo oporoko, ki jo je ta zgodovinski dogodek pustil preživelim. Hegedušič je svoje zamisli .ali če hočemo svoje dojemanje dogajanja na Sutjeski pred 28 leti strnil v niz kronoloških dogodkov, ki se drug zo drugim zvrstijo v neko celoto, v neki okvir, ki bi mu mogli reči «Sutjeska 1943 in večno*. Posa- mezne epizode je Hegedušič takole označil: «Okupator*, »Od Durmitorja do Plive*, či VODORAVNO: 1. dvogovor, 7. plod, 10. mesto v severni Italiji ob reki Mincio, 11. grški bog divjega vojskovanja, 13. ime madžarskega pisatelja Jokaija, 14. mesto v Romuniji, 15. pločevinasta ročka, 17. izklicana barva pri igralnih kartah, 19. kemični znak za klor, 20. enota za merjenje zemljišč, 21. vrsta publikacije, 23. solmizacijski zlog, 24. japonski premier (Eisaku), 25. debela znojna kaplja, 26. težko o-klopno vozilo, 28. desni pritok Drine, 29. zbiralnik, shranjevalna posoda ,32. avtomobilska oznaka Karlovca, 33. okrajšava za decigram, 35. posebnost romanskega jezika, 37. časovna enota, 39. glasbeni interval, 40. trgovski potnik, 43. priimek dveh velikih nemških pisateljev, 45. začetnici središča Vojvodine, 46. reka in govorje v severovzhodni Sibiriji, 47. indonezijska poročevalska agencija, 49. začetnici starejšega slovenskega pisatelja in dramatika (»Pegam in Lamber-gar»), 50. lovna zanka kavbojev, 51. pristanišče v Libanonu, 52. norveški kralj, 54. izrastek na glavi, 55. pritisk, 56. kmetijski stroj, ki žanje in mlati obenem, 58. vrsta vrbe, 59. Beethovnova 3. simfonija. NAVPIČNO: 1. mesto v zahodni Slavoniji, 2. veznik, 3. oče, 4. španski pesnik in dramatik (Garcia, 1899-1936), 5. podolgovat krožnik, 6. strupena kača, 7. japonska opojna pijača iz riža, 8. glavna reka v Armeniji, 9. ustnični glas, 10. 0 >>z; ‘tik D 08 N ,s« 'la sodobni slovenski pisatelj in P1^ jalec (Janko), 12. strokovni8)1 izračunavanje sil v konstrukcij' rdečkast planet, 16. vonjava, va, 18. zver iz rodu mačk, 20- rt no mesto Severnega Vietnam8' vodja Argonavtov; 23. živalstvo kega kraja, 26. hipnozi podobno nje, 27. odlični ameriški filnisl® ^ žiser (Elia), 30. rimska Ljublr 31. predalnik, črkovnik, 33. ff>l|J ski pisatelj popularnih rol (Trije mušketirji), 34. drag k-«. 36. kolajna, 38. otočje v Srednji, ^ meriki, 41. židovski mesec, 42. ^ no zrno tajnocvetk, 44. plačijo račun, ara, 46. popularni evrof pevec zabavnih melodij (Salvah 48. grobnica, 49. lahka prozorna nina, na primer za žalne 52. utežne mere na Vzhodu, *jjj- ^ na državna policija v ZDA, mični znak za aktinij. REŠITEV PREJŠNJE KRIžA^ VODORAVNO: 1. usta, 5. sa, 12. strip, 14. Labrador, & nolina, 17 riba, 18. on, 19. leski tlak, 21. Karl, 24. otava, 27- £ 28. divan, 30. nerv, 32. N(obel), 33. Moro, 34. ralo, 36 ^ 1 @ OVEN (od 21.3. do 20.4.) Skušajte napraviti obračun svojega dela in tudi svojih možnosti. Morda boste ugotovili, da bi ne bilo napak nekoliko zavreti s stroški. Trčili boste ob ljudi, ki se zelo neradi premaknejo z mesta. Morda bi ne bilo napak tokrat nekoliko popustiti. BIK (od 21.4. do 20. 5.) Zgodilo se bo nekaj, česar niste pričakovali: odprla se vam bodo vrata, na katera ste tolikokrat zaman trkali. Pripravite se na to ne le psihološko, pač pa tudi finančno. Trmasto boste vztrajali pri nečem, ki ne zasluži niti dobre volje. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Idej vam zares ne bo primanjkovalo. Bližnji, predvsem ožji sodelavci, vas Dodo razumeli, ne bo tako pred predstojniki, ki vam ne bodo pustili do sape. V ljubezni nekaj novega, obetajočega, kar pa se bo vendarle izkazalo za negativno. RAK (od 23.6. do 22. 7.) Preden se lotite novih načrtov in novih nalog, temeljito premislite, ker ne gre za malenkostno 38. verz, 40. omaka, 42. ara. Ion, 46. kava, 48. Bert, 50. en, 53. Avar, 54. stalinist, 5? ristan, 59. kokta, 60. Alastof-Lear. L- - __________________________^ vendar se ne skriva ite v tuji11 Veljaven od 1. do 7. avgusta 1971 stvar. Nekdo bi vam rad nekaj podtaknil. Neki dogodek vas bo spravil na sled spletkam, ki se ne delajo za vašim hrbtom in na vaš račun. Zdravje per- fektno. LEV (od 23.7. do 22. 8.) Uspelo vam bo i to, kar ni uspelo drugim. S tem si boste utrli pot k še zahtev nejšim nalogam. In izzivajte preveč uso de, da vas ne pusti kje na cedilu. Tudi v novih čustvenih sti kih ne rinite predaleč, da se vam sreča ne maščuje. Malo nervoze. TEHTNICA (od 23.9. do 23. 10.) Že nekajkrat ste morali po-1 pustiti, pa čeprav ste imeli prav. Tokrat boste vi tisti, ki boste diktirali. Čaka vas veliko presenečenje, ker boste našli nekaj, kar ste mislili, da je že zdavnaj izgubljeno. Ljubljena oseba vam ljubezen vrača. Prehlad. vendar ne DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Razmisliti bo treba o tem, zakaj se neka zadeva ne premakne z mrtve točke. Morda bi ne bilo slabo poiskati pomoč, ki vam je tokrat ne bodo odrekli. Pričakujte obisk, pismo ali kaj podobnega, vsekakor novega. Z zdravjem kar dobro. ' ŠKORPIJON (od 24. 10. do 20. M.) Več diplomacije, več takta, kajti sicer ne boste izpeljali voza iz težav, kamor ste ga spravili. Iščite pomoč med svojci, ki vas tudi zelo dobro razumejo, pa čeprav se včasih delajo nevedne. Pr: vsem zdravju obiščite zdravnika. STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Srečali se boste z ljudmi, ki odločajo tudi o vaših zadevah. Ne opletajte preveč z jezikom, ne skrivajte v sencah. V ljubezni velike no''0, sti, deloma dobre, deloma pa tu di ne. Sicer pa je stvar okus8 in zahtevnosti. Zdravje dobro-KOZOROG (od 21.1' do 20. 1.) Uresniči" boste to, kar ^ že dolgo teži do*0] Izpeljali boste n»cr' te, ki so vam F' vedno odklanjali. Naj vam to stopi v glavo in zadovoljite s trenutnimi uspehi, ki se bo« še povečali. Tudi v ljubezni ^ ste imeli srečo. Z zdravjem ^ di-te kar zadovoljni. VODNAR (od 21- 1 do 19. 2.) Vse, je povezano z va* mi trenutnimi na*” gami in načrti, J hudo zapleteno. Veri dar pa le na videz. V res«1?' se bo vse razvijalo normalno teklo bo kot po olju Tudi * ljubezni bo vse o. k. In venda,r ne boste zadovoljni. Zdravje o“’ lično. RIBI (od 2«. 2- d!! 2«. 3.) Srečanje J ljudmi na višjih P° ložajih. Načrtovana w/ ki bo ostalo le ", papirju. ZadovolF pa vendarle boste, ker se vr8^ začenjajo odpirati. Vse, kar J" je povezano z vašo novo ljubf. zensko idilo, je preveč lepo, 8 bi moglo potrajati. '•*«- CiC © ga prijela za komolec in odpeljala. Wolf pa se je vrnil v urad, da je preletel poročila in nujno pošto. Spomnil se je na generalovo željo, da bi nadaljeval akcijo ((Trojanski konj«. Dobil je obvestilo, da so na pokrajinskem pomiteju še pripravljeni pogajati se z njim. To mu je vžgalo iskrico novega upanja. ((Napravila sem vse, kar so m) bili naročili- obveS sem majorja Wolfa. Tu ste brez skrbi. Saj mi dovolil«' se oblečem in vam postrežem s kavo.« Tonček je prikimal in jo opazoval z neprikrito rad« nostjo. Ko je vstala, so se ji prsi mamljivo stresle. Od^ z lagodnim korakom. V jutranji megli se je Tonček privlekel do rel^e. Iz gostega vrbovja je opazoval most, prek kateitga je peljalo nekaj policijskih avtomobilov. Ko se je megla razvlekla, je zagledal na balkonu ene izmed hiš na pobočju belo rjuho, ki je pomenila, da ni več nemške zasede nad mostom. Brž je prešel most in se izgubil na obrežju pod mestom. Od tod je zavil v gozdič in po njem naprej proti zaselku pod gorami. Se preden je vstal zor izza gora, se je priplazil skozi redko grmovje k osamljeni vili na razpotju. Okoli naj-bližjih hiš, ki so bile oddaljene kak streljaj, ni bilo žive duše. Tudi bela cesta se je prazna izgubljala v zelenem polju. Potrkal je na okno — kot je bilo dogovorjeno — in počakal Kmalu se je prikazala mlajša ženska. Popravljala si je lase in se zavijala v jutranjo haljo, rekoč: «Zgodnji ste. če vas ne bi pričakovala, bi me našli v postelji.« «Samo da so vas obvestili.« ((Prosim vas, stopite v sprejemnico. Teta spl. živčna je, Če bi vas videla, bi se po nepotrebnem vznemirila.« Tonček je pokimal in po prstih zdrsel skozi vežo v razkošno opremljeno, z roletami zastrto sobo, kjer je gorela luč. Pogreznil se je v rožnat naslonjač in se razgledal po slikah in po knjižni omari, polni nemških knjig. Brzostrelko je pestoval na kolenih. ženska mu je sedla nasproti. Halja se ji je razlezla in pokazala noge vse do belih stegen. Z zadrego jo je skušala popraviti. j, ^ SEJBtSSAS 4Tz SffJn letno Nemko sta živeli v tej vili že pred vojno. DenarJ8 imeli dovolj, za politiko se nista zanimali, družbe pa sta lfl raje manj kot preveč. V dolgih letih sta se navezali na s°s tako da tudi vojna ni spremenila njunih prijateljskih do Slovencev. Nesreča je dekletu tik pred vojno vzela s katerim se je nameravala poročiti. Pred letom dni, čakala na potni list za Italijo, se je seznanila z maj0” VVolfom. Prosil jo je, da bi zanj opravila nekaj maleh*1' Ko se je vrnila, se je pa kar sam povabil v goste. ., Ker je bila že povezana z odporniškim gibanjem, J znanstvo z njim več koristilo kakor škodovalo. TonČ«", ii ni kai nriria zannal Kil »n #*a1< a««« ™ »in t/ 5" ji nd kaj prida zaupal, čeprav je bil že dalj časa z njo v sl Popolnoma ni namreč zaupal mkomur, ki Je imel žve i Taluma m bouuou zaupai nikomur, kj je imei **' VVolfom. kljub temu pa jo je uporabljal za posredovanj«-del je, da se ga ženska boji, čeprav se obnaša še kar na” Vendar je dvomil, da bi si ga upala zvabiti v past. Nervozno je pobobnal z roko po nabito polni torb* stika, ki bi ga z bombo lahko takoj vžgal, če bi bilo J Vrnila se je oblečena, našminkana in dehteča ter P0®1 predenj kavo in pecivo. ((Gotovo ste lačni.« ((Prišel sem z vrha Jelovice,« se Je v hipu znašel, ravno je bil prenočil v Nestorjevem taborišču. «Dve ^ vosovcev sta bili odšli s štirimi mitraljezi v zasedo v med Lancovim in Lipnico. Vodili so Jih Jelovčan, Nesl° Blisk. Pričakovali so VVolfa in njegovo spremstvo.« Sedla Je k njemu. «Jejte in malo poklepetajva. Prezgodaj Je še, da poklicala. Kot vsi šefi prihaja tudi on v pisarno bolj t: V. - ^xXT\ V ASIABO m. 1000 CAVARENO m.97a PLATANIA m. 750 viLLAR P m. 591 AOSTA rw. 583 MASSA M. v. 400 COMERlO m. 3S2| VARESE m. 382 S. PELLBORINO m. 355 MIUANELLO m. 145 8ASS0 MARCONI w.128| JUVENTUS TORINO MANTOVA a^v:i-i'lljJjJLLllj fiorentina VARESE Rj CAGIIARI INTER ROMA NAPOUI BOLOGNA V Padričah zgrajeno ttovo teniško igrišče klub Gaja bo priredil tudi teniški tečaj Padri^" ^ v. zack|.iern času s mi, iz vrst katerih pričakujemo, dobri branili na teniških igriščih barve slovenskega športa. V ta namen bo že v prvi polovici septembra organiziran prvi teniški tečaj za fante in dekleta od 10. do 14. leta. M. L. opazji upro,ti Opčinam, je verjetno I da bodo čim prej zrasli res ni str ma*u Po Padričah, na des- igralci, ki bodo častno brar SfiŠČU GAVF^a ?b ■ nof?"metnem ' navarin dt!j' dokaj čudno m ne-jetn0 a gradbišče ter se je ver-tiasta]0Praseva^> kaJ neka-i bo tam n'eserii!ai',es’ Po komaj dobrih dveh fh-jsti dela, ni več nobene skrivil' kAi^ra^U’ kier ** llila do sta ^atkim zapuščena gmajna, na l.**1 .dve lepi teniški igrišči, JA w'1 ie Športno združenje GA-0 res ponosno. »led P?1'ebi teniškega igrišča se je 8a športVens*d™ ljubitelji teniške-govorjLi18,.v zadnjem času precej »a natl; .2e nekaj let je obstajal ^tef>a ' U ^uck osnovni načrt, ka-čiti. Je bilo treba sedaj uresni- Jeva|f,prv'. Pobudniki niso pred višje n. začetku, da bo do izgradilo tau e®,a športnega objekta pri-Zaslu hltro- lizacj; ga za to nov0 športno rea-nikU pA®Tr® v prvi vrsti predsed-°d prv,,„'E Karlu Grgiču, ki je Potej, R® dne vodil in koordiniral " Poh gradnjc. io & član; r^0.. zaslužijo vsi ustanovni »e bra, IskcSa kluba GAJE, ki so jljai1] tlavdušr'--Pomis'ekov ’n 7 vekk'm , Sodobno opremljene sobe Apartmaji Restavracije Restavracijske teras*. Dan clng kavarna Zaoavn: to artistični program oles na glasba Aperitiv t>ai ' Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ir konferenčne ivorane CA tain’ca Frizerski sa>on Menjalnica Taksi siuzbe Lasten parkirni prosim PristaJallSče za nellkopu ]e Boksi za pse H‘a dlinlca na -llvtačifio OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO ln VABIMO VAS v naš! novi hotel t J A M A i GOSTIŠČE *ODDIH» TEL. 77591 - 77504 Oglašujte v Primorskem dnevniku Plošča toddihi :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vina NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto I HOTEL RIVIERApoctoroj Moderne sobe. modema kuhinia, »GIRl BAR. z modernim programom odprt vso noč p< m n mož PORTOROSE ROULETTE CHUMIN DE FER baccarA V HOTELU «PALACE» PORTO^CŽ Odprlo vse leto PABK HOTEL NOVA GORICA - TRI,. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MO- DERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna prt Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah RESTAVRACIJA UPA “ Šempeter pr: . »evl Gorici ima vedni, nu razpolago Izbrane |e(ll z domačinu upeciali tetami pristeo Kraški pršut m valame tei •zbrana domača vipavska ir briška vina SPREJEMAJO 5E NAROČILA Z.A SKUPINSKA Sl »A V NT >STN A K( ISTI .A - ■ -. ~ i 'l- ~ -i-zrk-~tr Že je hotel zmetati papirje v blagajno in sesti v avtomobil. V prtljažniku je imel že nekaj dni pripravljeno novo esesov-sko uniformo srednje mere, v katero bi oblekel spremljevalca. Ta bi ga odpeljal na zvezo s človekom — pripravljal jo je leto dni — od katerega si je mnogo obetal. Zadnjikrat bo poizkusil preslepiti jih. Sit je že tega norega tveganja, zavoljo česar ga sumničijo že celo leto in mu pošiljajo kontrolo nad glavo. Medtem ko je pospravljal, se je spomnil na pošto, ki jo je bil med pogovorom prinesel kurir. Med službeno pošto je bilo nujno sporočilo. Odprl je pismo in preletel drobne vrstice: «V dogovarjanje med vami in Gizelo se je vmešal stric.« To je pomenilo: «V pogajanja med pokrajinskim komitejem in vami se je vmešal VOS. Previdnost!« Prevzela ga je zla slutnja. Generalovi obeti, slabe sanje o surovem mesu, srečanje s sumljivim neznancem, ki ga je imel za vosovca — vse to se je nenadoma strnilo v kroglo strahu in opreznosti. Prižgal si je cigaro; tesnobni občutek se mu je razraščal po telesu kot strupen tvor To je bil občutek ogroženosti, ki ga je vedno poslušal. «Kaj če me zgrabijo?« je pomislil. Sicer je bil general obljubil, da bi v tem primeru spravil pred puške tisoč talcev... Toda kaj bi pomagalo njemu, mrtvemu, četudi bi zravnal vsa naselja v ti dolini z zemljo! Kaj pravzaprav pomeni generalu? Sredstvo, s katerim vzdržuje oblast, ki ga bo. če bo potrebno, takoj zamenjal z drugim, morda še bolj poslušnim. Zavrtel je telefon. Ko je zvedel, kdo ga čaka, je nagon opreznosti prevladal slo po tveganju. Spomnil se je na pismo, na srečanje ob obali in na vsa poročila o tistem človeku. Takoj ko je zaprl telefon, je poklical poveljstvo policijske enote in ukazal, naj v primerni razdalji obkolijo vilo in primejo vsakega moškega, id bo skušal priti k vili ali pa iz nje. Tam naj ostanejo do nadaljnjega ukaza. Ko je bil prepričan, da Je policija že v zasedah, Je zavrtel telefon in sporočil: (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnica GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka 1,— dinar, mesečna 14.— din, letna 140,— din, Poltni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-2/| «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 Oglasi Za vsak mm v viSini enega stolpca: trgovski 200, finan^.:i upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali °9 50 lir beseda Oglasi za tržaSko in goriSko pokrajino se naročajo upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicltd iw" Stran 8 t. avgusta 1971 Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja in tiska ZTT .IH PO PETKOVI LETALSKI NESREČI Nfl JAPONSKEM Težke odgovornosti japonskega letalstva Policija aretirala pilota obeh vojaških letal • Niso mogli ugotoviti istovetnosti vseh ponesrečencev TOKIO, 31. — Japonska policija je aretirala letalskega narednika Jošimija Ičikavo, ki je povzročil včerajšnjo strašno nesrečo, v kateri je zgubilo življenje 162 potnikov »boeinga 727» ter kapetana Ta-mocuja Kumo, ki je poveljeval formaciji obeh vojaških letal. Nesreča je pretresla vso japonsko javnost, kar bo verjetno imelo za posledico, da bodo nekateri vidni predstavniki vlade, posebno ministrstva za letalstvo, morali pod pritiskom javnega mnenja podati ostavko. Namestnik povelinika glavnega letalskega štaba je izjavil, da je verjetno narednik Ičikava zagrešil kakšno napako, kar ni nikakor izključeno, saj ima dvaindvajsetletni pilot le nekaj ur izkušenj na tistem tipu nadzvočnega letala. Kaže, da sta se obe letali vrinili v zračni rokav, ki je po navadi namenjen civilnemu letalstvu. Ičikavo bi tudi obtoževalo dejstvo, da je verjetno skočil iz letala še preden je do nesreče prišlo. To naj bi potrjevalo dejstvo, da je imel le neznatne praske, ld jih je verjetno zadobil pri pristanku v gozdu, potem ko se je spustil s padalom. Japonska tiskovna agencija Kio-do piše, da bo obrambni minister zelo verjetno v prihodnjih urah podal ostavko in si s tem prevzel odgovornost za početje obeh vojaških pilotov. Agencija sporoča, da je vlada imenovala posebno komisijo, ki bo morala ugotoviti, kako je prišlo dn nesreče. Komisiji bo načeloval univerzitetni profesor Masao Jamagata. Japonske oblasti so medtem prepovedale do nadaljnjega vsak vojaški polet nad Japonsko. Našli so trupla vseh 162 žrtev, do sedaj pa je oblastem uspelo ugotoviti Istovetnost samo 98 oseb. Druga trupla pa so tako iznakažena, da jih verjetno ne bodo nikoli prepoznali. Posmrtne ostanek potnikov so našli raz-tisene na površini s premerom približno sedem kilometrov. Tito sprejel na Brionih Burtona in Liz Taylor BRIONI, 31. — Jugoslovanski predsednik Tito s soprogo je sprejel danes na Brionih znana filmska igralca Richarda Burtona in njegovo ženo Elisabeth Taylor ter se z njima zadržal na kosilu. Burton in Liz sta dospela da- > niškim nadzorstvom. nes zjutraj na puljsko letališče iz Švice. Kot je znano, bo Burton igral vlogo vrhovnega poveljnika Tita v filmu «Sutjeska». ki ga bodo v kratkem začeli snemati. Njega in ženo so na letališču pričakali številni časnikarji in fotografi, ki so ga vprašali, kaj misli o filmu. Burton je dejal, da mu je scenarij zelo ugajal ter da je z velikim zadovoljstvom sprejel vlogo vrhovnega poveljnika Tita. Dodal je. da jugoslovanskega predsednika oseb no ne pozna, da pa je mnogo slišal o njem še iz časa vojne ter da ga zelo spoštuje. Prihodnji teden sklep ZDA o vstopu Kitajske v OZN WASHlNGTON, 31. - V ameriških vladnih krogih se je zvedelo, da bo državni sekretar VVilliam Ro. gers prihodnji teden orisal stališče vlade do vprašanja vstopa Ljudske republike Kitajske v OZN. Ro-gers se je danes ponovno sestal z veleposlanikom Formoze Jamesom Shenom, ki mu je potrdil stališče svoje vlade. Kaže. da Formoza nasprotuje formuli »dveh Kitajsk*. ni pa znano, če bi zapustila svetovno organizacijo, ko bi vanjo vstopil Peking. O poteku današnjega srečanja seveda ni uradnih vesti. Zvedelo se je, da je bilo vzdušje »formalno korektno*, da pa sta Rogers in Shen zagovarjala bistveno različni stališči. KARAČI, 31. — Pakistanski predsednik Jahja Kan je izjavil, da Indijci že dalj časa obstreljujejo s topovskim ognjem obmejno pakistansko področje. Rekel je tudi, da so zelo blizu vojne med Indijo in Pakistanom »Če se bodo Indijci skušali polastiti kosa vzhodnopakistanske zemlje. bo vojna neizogibna.* Pakistanski predsednik je tudi izjavil, da ne bo podlegel grožnjam in pritiskom, ki izvajajo nekatere države na Pakistan, da bi mu vsilile »politično rešitev* vzhodnopakistanskega problema. VARŠAVA, 31. — Peterčke, ki so se pred dvema mesecema in pol rodili v Gdansku, so odpustili iz bolnišnice. Poljska vlada je dala njihovim staršem na razpolago hiško, v kateri bodo odslej bivali. Tudi v bodoče bodo peterčki pod stalnim zdrav- V Sudanu uved«na cenzura za tuj« časnikarje KARTUM, — Ostri protesti arabskih in nekaterih evropskih držav so trenutno nekoliko Zavrli krvavo čistko, ki se je je lotil sudanski predsednik El Nimejri po državnem udaru 19. julija. Pred vojaškim sodiščem se je danes sicer zagovarjalo nekaj aretirancev, vendar podrobnejših vesti o obsodbah še ni. Edini novi ukrep, ki ga je sudanska vlada danes izdala, zadeva strogo cenzuro, ki bo prizadela vse tuje časnikarje in med temi še posebej dopisnike zahodnih držav (do sedaj so ti namreč uživali posebne ugodnosti). El Nimejri je prejel danes oster protest od predsednika Vzhodne Nemčije Walter Ulbrichta. Nemški predsednik je pripravil pismo že 27. julija, šele danes pa je nemški poslanik v Kartumu lahko izročil protest Nimejriju. Sudanski tisk danes poudarja, da Sudan odločno zavrača vse sovjetske proteste, sovjetska agencija TASS pa poroča, da je že 25. julija predsednik vrhovnega sovjeta Podgomi naslov:! Nimejriju pismo, s katerim ga poziva, naj ne dovoljuje smrtnih obsodb PORTRET NOVEGA PREDSEDNIKA ZIS TEL AVIV, 31. — Ameriški pomočnik državnega tajnika in referent za bližnjevzhodne zadeve Joseph Sisco se bo spet sestal z izraelsko predsednico vlade Gol-do Meir v ponedeljek. Sicer ni izključeno, da se Sisco ne bo srečal z zunanjim ministrom Eba-nom ali drugimi izraelskimi voditelji tudi pred ponedeljkom, vendar bodo ti sestanki neuradnega značaja. DZEMAL BIJEDIČ ŠPORT ŠPORT ŠPORT NA SVETOVNEM MLADINSKEM VESLAŠKEM PRVENSTVU NA BLEDU Zadnje dni se je mnogo govorilo o Džemalu Bijediču, ki je bil izvoljen za novega predsednika zveznega izvršnega sveta. Iz sobotne priloge ljubljanskega Dela objavljamo članek, ki ga je napisal Predrag Nikolič za rubriko ^Portret tedna». Osebnost Džemala Bijediča je v zadnjem času najpogosteje omenjena v naši državi. Izrazita figura, markantna osebnost v vsakem pogledu, je inspirirala tudi mnoge karikaturiste. Skoraj ni časopisa, v katerem poleg informacije in članka o novem mandatarju zvezne vlade, ni objavljena kakšna njegova karikatura. Najpogosteje se z risbo in samo z nekaj besedami želi predstaviti novi predsednik ZIS in predočiti položaj, v katerem se bo znašel. Neki ugledni karikaturist je novega mandatarja zvezne vlade takole predstavil. Na isti risbi sta Mitja Ribičič s kovčkom v eni ter z listkom z napisom »Predsedstvo* v drugi roki in Džemal Bije-dič. Pod karikaturo, ki ji je avtor Adi Malabegovič dal naslov «Skrb», je tudi besedilo: «Ne skrbi, Džema. Zdaj bom jaz tebi od zgodaj govoril, kako ne bi bilo treba delati!* Osebnost novega predsednika zvezne vlade je povsem razumljivo vzbudila pozornost tudi med tujimi časnikarji. V zadnjem času so mnogi svetovni časopisi objavili o njem precej člankov. Tako je neki zapisal, da je novi mandatar zvezne vlade manj znan v širši jugoslovanski javnosti, da pa je zato v BiH, eni izmed šestih jugoslovanskih republik, v kate- iiiiRiaiilliiiiiiiilli*iiiiifiiiiiiiiiiifiii«iiiiiiaiViiitSpISiliiiiii1iiiiiiliiiiiaiiiiiliaiiiiaiiiiiiiiaiil,ilii,iiiVllfiillll,llllil V ZVEZI S PISANJEM VERSKEGA LISTA «DRUZ!NA» CK ZKS o obnavljanju klerikalizma v Sloveniji LJUBLJANA, 31. - Sekretariat CK ZKS je te dni razpravljal med drugim tudi o vsebini nekaterih sestankov, objavljenih v verskem listu «Družina». V zadnjih številkah tega lista so bili namreč objavljeni krajši uvodni zapisi, za katere je značilno, da vsebujejo tudi politična stališča in težijo k oblikovanju politične platforme slovenske katoliške cerkve v sedanjem trenutku. Ne gre za polemiko z nekaterimi stališči, ki so teoretične vrste in glede katerih je naloga marksističnih publicistov, da se z njimi konfrontirajo. Gre za stališča, ki so povsem praktično politične narave in mimo katerih Zveza komunistov kot idejno politična organizacija in usmerjevalna sila ne more. Zlasti ...............................................................................................................................................................................Hlinili..........iiiiiiiiiiiiiiii TRŽAŠKI DNEVNIK REKORDEN PROMET NA OBMEJNIH PREHODIH Množični avgustovski «beg» domačih in tujih turistov Samo pri Škofijah so včeraj zabeležili okrog 35 tisoč prehodov Se niti lista na koledarju nismo utegnili obrniti, ko so na večer pred 1. avgustom, skorajda klasičnim dnevom za začetek poletnega dopusta, domači in tuji počitnikarji pričeli množično zapuščati mesto in se podati na običajni avgustovski «exsodus», ki bo trajal tja do velikošmamskih praznikov. Mnogi so se že prejšnjo nedeljo podali na počitnice v Jugoslavijo, saj so obmejni organi zabeležili nad 100 tisoč prehodov domačih in tujih turistov. Rekorden promet pa so zabeležili včeraj ves dan, ko so se na glavnih obmejnih prehodih naše pokrajine vile več- kilometrske kolone vozil. Obmejni organi pri Škofijah so nam povedali, da kaj takega še niso videli. Zaradi gostega prometa, ki se je pričel Že ob 5. uri zjutraj, so morali vozila usmeriti po petih stezah. Po prvih številkah se zdi, da je samo včeraj prešlo skozi ta obmejni promet nad 35 tisoč vozil z domačimi in tujimi registracijami. Podobna pestra slika se kaže tudi na obmejnih prehodih pri Fernetičih in na Pesku, kjer so zabeležili skupno nad 40 tisoč prehodov. Pri Fernetičih so se vse do sinoči vile tri kolone vozil, na Pesku pa je zaradi ozkega cesti šča bila vrsta avtomobilov dolga skoraj poldrugi kilometer. 39 tisoč lir za kozarec... in pol V mestni gostilni *Re di Coppe» je bila včeraj zjutraj zanimiva in neobičajna dražba. Prodajali so... kozarec. No. in za ta kozarec je zmagovalca dražbe stal nič manj kot 39 tisoč lir. 39 tisočakov je res neobičajna ce. na za en kozarec. Vendar tudi kozarec ni običajen, sai tehta kar štirinajst kilogramov in ie visok pol metra. Gre namreč za kovinski kozarec. prekrit z litim bronom in okrašen s stiliziranimi podobami. Izdelal ga je tržaški umetnik Bruno Alzetta. Ceno kozarca torej opravičujejo njegove neobičajne razsežnosti, ostaja pa kljub temu vprašanje, kako bo njegov lastnik lahko popil kapljico dobrega, ne da bi pri tem tvegal... preteg mišic. Pred sodiščem zaključena afera o padriškem smetišču Prejšnji ponedeljek je bil na tržaškem okrožnem sodišču proces proti 71-letnemu Eugeniu Cavazzoniju in njegovi pomočnici, 51-letni Zori Ravbar, lastnikoma mestnega smetišča pri Padričah ter štirim Jugoslovanom, zapletenim v znano »afero Milovanovič*. Kot znano sta meseca junija lani dva jugoslovanska državljana v fičku tržaške registracije pretihotapila preko mejnega prehoda pri Fernetičih mrtvo 38-letno Dušanko Milovanovič iz vasi Kurjače pri Požarev-cu, ki je. zastrupljena s hrano, umrla na tržaškem smetišču. Naslonjeno na zadnjem sedežu avtomobila, sta jo Jugoslovana spravila čez mejo, nato pa v Sežani povedala, da je njuni sopotnici slabo. Tu so takoj poklicali zdravnika, ki pa je ugotovil, da je Milovanovič mrtva že nekaj ur. Kot znano Je afera na tržaškem smetišču izbruhnila po smrti Dušanke Milovanovič. Vodja letečega oddelka kvesture dr. Petrosino je po obvestilu UJV iz Kopra odšel na padriško smetišče in ugotovil, da je bilo to v strašnih razmerah. Tu so jugoslovanski delavci delali po 12 ur dnevno, stanovali pa so v neki napol porušeni baraki brez oken, luči in vode. Med preiskavo je policija ugotovila, da je Cavazzoni za naporno delo plačeval jugoslovanskim delavcem od 2 do 3 tisoč lir dnevno. Za ta denar so iz velikanske grmade morali izbrskati smeti in odpadke, staro obutev, krpe, papir in druge predmete, ki jih je Cavazzoni kasneje preprodajal. Prav na teh smeteh je umrla tudi Milovanovičeva. Tržaški pretor je obsodil Cavazzo-nija in Ravberjevo, ker sta imela neprijavljene delavce iz tuje dežele in jim nista zagotovila niti najskrom-nejših pogojev za delo in življenje, na leto dni zapora ter na 3 milijone 319 tisoč lir denarne kazni, jugoslovanske delavce pa, ker so delali brez zadevnega dovoljenja, vsakega na 30 tisoč lir denarne kazni. Ženska žrtev roparskega napada? Predsinočnjim, nekaj po 2 uri, so agenti letečega oddelka kvesture prihiteli na trbaško cesto, kjer je v bližini tovarne «Marsich* neka ženska hudo stokala. Žensko. 56-letno Paolino Žnidaršič iz Ul. ded Capitelli 9, so agenti odpeljali na kvesturo, kjer jim je povedala, kaj se ji je malo prej pripetilo. V baru »Cattaruzza*, kjer se je pomenkovala z drugimi ženskami, se ji je približal mladenič in potem, ko ji je ponudil pijače, jo povabil najprej na večerjo v bufet »Vovard*. nato pa na izlet na Kras. Žnidaršičeva je na to pristala, vendar komaj sta se ustavila na trbd-ški cesti v bližini omenjene tovarne, ji je neznanec iztrgal torbico, jo oklofutal, nato pa jo porinil iz avta na cesto in naglo zavozil proti Katinari. to velja za stališča v sestavku »Za vse enako* (Družina 1. avgusta 1971). V tem sestavku avtorji praktično spodbujajo k temu, da je mogoče doseči politično enakopravnost religioznih ljudi samo tako, če bi se ti lahko politično organizirali po nazorski pripadnosti, oziroma če se Zveza komunistov odreče svetovno nazorskemu kriteriju za članstvo v njej. Stojijo na stališču, da so možnosti za politično udejstvovanje religioznih ljudi v SZDL neustrezne in nezadostne. Ker pa sta status in vloga Zveze komunistov nedvomno v naši družbi zgodovinsko in ustavno določena in o tem ne more biti nikakršnega dialoga, teh stališč »Družine* ni mogoče razumeti drugače, kot hoteni ali nehoteni apel k izgraditvi posebne katoliške politične organizacije, se pravi politične organizacije n a verski osnovi in s tem obnavljanju klerikalizma, ki je med NOB peljal na pot narodne izdaje. Zato sekretariat CK ZKS ocenjuje ta stališča in spodbude ne samo kot politično neustrezne ter v nasprotju z duhom našega družbenega in političnega sistema, marveč so tudi protiustavne in nezakonite. Podrl je madžarskega otroka Včeraj ob 11.30 so sprejeli na ortopedski oddelek bolnišnice 11-letnega madžarskega državljana Szaba Paba, ki se bo zaradi zloma desne golenice ter odrgnin po vseh udih moral zdraviti približno mesec dni. Otrok je nekaj pred omenjeno uro prečkal med ulicama Cellini in Ghega, Trg Liberta, ko ga je s svojim fiatom 500 podrl Andrea Mayer iz Ul. Soncini 31, ki je bil namenjen v Miramarski drevored. 44. obletnica kitajske ljudske armade PEKING. 31. — Ob 44. obletnici ustanovitve kitajske ljudske armade je poveljnik generalnega štaba general Kuang Jung Šenk izjavil na svečanem kosilu, ki ga je priredil ob tej priložnosti, da mora Kitajska razvijati svojo o-brambno sposobnost, da bo iahko zavrnila^ napad s katere koli strani. Istočasno pa je general tudi dejal, da ostane Kitajska zvesta svoji politiki normalizacije odnosov z vsemi državami na osnovi petih načel mirnega sožitja. Njegov govor so predvajali po radiu in je med drugim tudi dejal, da bo Kitajska vedno podpirala vse narode, ki se bore proti imperializmu, revizionizmu in proti reakcionarjem. Zahteval je, da ameriški imperialisti umaknejo svoje čete iz Indokitajske. RANGUN, 31. — Uradno so sporočali, da bo predsednik revolucionarnega sveta in predsednik birmanske vlade general Ne Win obiskal Ljudsko republiko Kitajsko. To je prvi obisk birmanskega predstavnika po 1965 letu in istočasno tudi prvo potovanje v tujino Ne Wina kot predsednika vlade, za kar so ga imeno-vali 15. julija, ko je po kongresu socialistične stranke revolucionarni svet sestavil novo vlado. * * # WASHINGTON, 31. — Komisija za zunanje zadeve senata ie sklenila, da bodo posvetili več zasedanj osnutku resolucije, ki poziva predsednika Nixona. da spremeni ameriško politiko do Kube in da se obnovijo redni diplomatski stiki, ki so bili prekinjeni 1961. leta. Resolucija tudi predvideva, da se prekliče mož nost uporabe sile. v kolikor bi Kuba podpirala prevratniške dejavnosti v drugih državah. CAPE TOWN, 31. - Prof. Christian Barnard je popolnoma zadovoljen z izidom operacije, med katero je vsadil Adrianu Hebertu novo srce in pljuča. Današnje poročilo bolnišnice Groote Schuur pravi, da se pacientovo stanje izboljšuje in nadaljujejo z ustnim hranjenjem. ri je preživel največ časa, zelo priljubljen. V tem je in tudi ni resnica, če je govor o tem, da Džemal Bijedič menda ni dovolj znan v jugoslovanski javnosti, se je treba spomniti, da je bil zvezni sekretar za zakonodajo, zvezni sekretar za delo in član ZIS. Na sedmem kongresu ZKJ je bil izvoljen za člana CK ZKJ. Kot predvojni študent na beograjski pravni fakulteti je pripadal naprednemu mladinskemu gibanju in je že takrat dobil mnogo prijateljev iz vse Jugoslavije. Neizpodbitno pa je, da je Džemal Bijedič vseeno najbolj povezan z Bosno in Hercegovino. To je tudi razumljivo. Rojen je bil v Mostarju leta 1917. Med vojno je bil sekretar krajevnega komiteja partije v Sarajevu in sekretar okrožnega komiteja KP za območje Tuzle. Po osvoboditvi je opravljal dolžnost pomočnika notranjega ministra v vladi LR BiH, bil je generalni sekretar vlade te republike, član republiškega IS, član izvršnega komiteja CK ZK BiH, podpredsednik republike skupščine in predsednik republiškega sveta, od leta 1967 pa do nekaj dni pa je opravljal dolžnost predsednika skupščine SR Bosne in Hercegovine. Osebnost Džemala Bijediča seveda ni prikazana samo s temi izvlečki iz uradne biografije novega mandatarja zvezne vlade, še več, ta osebnost ne bi bila popolnoma predstavljena, če ne bi zapisali tudi nekaj tistega, kar je manj znano. Spomnimo se samo na primer, da je to zelo dinamičen človek, v stalnem gibanju, izrazitih kretenj, človek, ki pogosto govori. Živo se spominjam nekega delovnega dneva Džemala Bijediča. Tega aprilskega jutra pred nekaj meseci je z letalom odpotoval na nujen pogovor na Brione. Delal je ves dan, proti večeru pa se je vrnil v Sarajevo. Niti domov ni mogel, ker je moral oditi na zborovanje ob obletnici osvoboditve Sarajeva. Ko so bile slovesnosti končane, se je vsedel v avtomobil in isti večer okrog 22. ure prišel v Brčko, kjer se je takoj srečal in pogovarjal z bivšimi partiza ni, mnogimi svojimi znanci. Naslednji dan je govoril na velikem ljudskem zborovanju in skoraj naravnost s slovesne tribune odpotoval z avtomobilom, mimogrede končal pomembne pogovore, in se vrnil v Sarajevo, kjer ga je čakal nov sestanek. Takšen je skoraj vsak njegov delovni dan. Džemal Bijedič je mnogo delal zlasti v zadnjem času, kjer se je aktivno angažiral v izdelavi ustavnih do-doponil. Kot predsednik ustavne komisije skupščine BiH je bil na številnih sestankih. Posvetovanja v republiki je opravljal tudi na drug način. Za stališča se je boril v zvezni komisiji. Ni pretirano, če rečemo, da je Džemal Bijedič znatno prispeval k rešitvam, ki so sprejete v ustavnih dopolnilih. Kljub temu, da je v stalnem gibanju, ker ima dela čez glavo, pa novi mandatar zvezne vlade najde čas tudi za svojo ožjo družino — mater, ki živi z njim v Sarajevu, za ženo, dva sinova in hčerko, ki je poročena in zaposlena na sarajevski televiziji kot maskerka, čas najde tudi za izlete na kakšno bližnjo planino in za pogovore s prijatelji in znanci. Džemal Bijedič ima tudi dve strasti — ljubezen do rojstnega Mostarja in ljubezen do mostarskega prvoligaša Veleža. Obe strasti je lahko razumeti. Predvsem je treba povedati, da se je novi premier rodil v Mostarju, tam je preživel otroška leta in končal gimnazijo, v Mostarju je bil leta 1939 sprejet v članstvo KPJ in da je od tam že prve dni vstaje odšel v narodnoosvobodilni boj. V sončnem Mostarju je opravljal dolžnost sekretarja oblastnega komiteja ZKJ za Hercegovino, sekretarja krajevnega komiteja ZK, bil je sekretar oblastnega komiteja KPJ in predsednik okrajnega ljudskega odbora. V Mostarju, srcu Hercegovine ima mnogo prijateljev. Prav zato vsak svoj obisk v rojstnem kraju izkoristi in se sprehaja ob obali Neretve, hodi čez številne mostove, izmenjava misli, posluša novice in daje zmeraj dobrodošle nasvete. V Mostarju nikoli ni sam. Takšna srečanja so možna tudi zato, ker so Mostarci znani kot gostoljubni ljudje, pripravljeni, da vsakemu odpro svoje srce. To je ena izmed njihovih značilnosti. Drugi hobby je Velež. Džemal Bijedič ne izpusti priložnosti, da odide na tekmo, če je takrat v mestu, kjer igrajo priljubljeni «rodjeni». Tudi vsa-do srečanje z ljudmi, ki so blizu mostarskemu prvoligašu izkoristi Bijedič za pogovor o načrtih, igralcih, posameznih srečanjih, problemih kluba. Mnogokrat ga je videti tudi v družbi kakega bolj znanega igralca. Torej: takšen je v kratkih besedah novi mandatar zvezne vlade. Razumljivo je, da takšna osebnost, njena dinamičnost, izkušnje in vztrajnost zagotavljajo, da bo breme uspešno nosil. Treba je pripomniti, da je ponudba predsednika Tita Džemalu Bijediču, da sestavi novo zvezno vlado, sicer laskava, vendar pa tudi odgovorna. Naša družba je v tem trenutku pred resnimi težavami. Nakopičili so se problemi, ki jih ne bo moč enostavno rešiti. Iluzorno pa bi bilo pričakovati, da bo nova vlada, ki jo bo vodil Džemal Bijedič uspela čez noč s kakšno čarobno palico rešiti vse težave, odpraviti protislovja v družbi. Nekaj drugega pa je povsem zanesljivo. Džemal Bijedič bo vztrajen in zelo odločen pri tem, da se bodo sklepi, ki bodo poprej po samoupravni poti snrejeti, spoštovali in dosledno izvajali. PREDRAG NIKOLIČ Premoč vzhodnih Nemcev BLED, 31. — 2. svetovno in 5. evropsko mladinsko veslaško prvenstvo na Bledu se je končalo z velikim uspehom vzhodnih Nemr cev, ki so se le v dveh finalih uvrstili na drugo mesto, povsod drugod pa so zmagali. Preostali dve zmagi sta pripadli Sovjetski zvezi. Italijani so se odlično odrezali v skifu, kjer je Ragazzi zasedel drugo mesto. Jugoslavija se je najbolj približala bronasti kolajni v osmercu, vendar jo je v finišu prehitela za minimalno razliko zahodnonemška posadka. REZULTATI SKIFA (Veliki finale) 1. Hoenig (V. Nemčija) 5’29”75 2. Ragazzi (Italija) 5’33”09 3. Voetelnik (Holandija) 5’34”32 4. Jemiola (Poljska) 5’48”10 5. Nejak (Jugoslavija) 5’54”60 Koble (Z. Nemčija) odstopil pri 1300 m (Mali finale) 1. Kudela (ČSSR) 5’29”57 2. Haidorfer (ZDA) 5’30”82 3. Ripel (Norveška) 5’33"91 4. Georgijev (Bolgarija) 5’35”35 5. Nilsen (Danska) 5’42”38 6. Johamson (švedska) 5’44”65 REZULTATI DOUBLE SCULLA (Mali finale) 1. Belgija 5’15”98 2. Švica 5’19”07 3. Bolgarija 5’21”12 4. Poljska 5’21”31 5. Jugoslavija 5’21”78 6. Finska 5’26”06 REZULTATI DVOJCA «BREZ» (Veliki finale) 1. V. Nemčija 5’15”24 2. Sovjetska zveza 5’19”30 3. Z. Nemčija 5’21”24 ■Hlinili it iiihi iiiiiii iiiiiitiiiiiiiiiiiuiiii im ■■ifttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiii NA BOROVEM DESETEROBOJU V. CESAR TRETJI PO PRVEM DNEVU Švab na 13. in Ruzzier na 18. mestu Po prvem dnevu Borovega deseteroboja v Trstu je med posamezniki na vrhu lestvice Tassini od tržaškega Libertasa, kateremu sledi Ghisolfi iz Bologne in borovec Vojko Cesar. Bitka za prvo mesto je dokaj ostra saj je na lestvici več tekmovalcev z majhno razliko v točkah. Rezultati: SKOK V VIŠINO 1. Del Favero 1,80 m 2. Colla 1,78 m 3. Mattioli 1,75 m 4. Mazzero 1,65 m 5. Vardaro 1,65 m 6. Švab 1,60 m 7. Piapan 1,60 m 8. Tassini 1,60 m 9. Cavaliere 1,60 m 10. Pesavento 1,60 m 11. Cesar 1,60 m 18. Ruzzier 1,40 m MET KROGLE L Cesar 12,32 m 2. Casarsa 12,13 m 3. Mattioli 11,89 m 4. Vardaro 11,42 m 5. Colla 10,70 m 6. Tassini 10,24 m 7. Ghisolfi 10,19 m 8. Del Favero 9,60 m 9. Cella 9,56 m 10. Cavaliere 9,38 m 17. Ruzzier 7,94 m 20. Švab 7,08 m SKOK V DALJINO 1. Tassini 6,46 m 2. Ghisolfi 6,24 m 3. Cesar 6,23 m 4. Visentin 6,10 m 5. Cavaliere 6,09 m 6. Mazzero 6,01 m 7. Colla 5,93 m 8. Piapan 5,92 m 9. Menegazzo 5,90 m 10. Casarsa 5,90 m 11. Švab 5,70 m 15. Ruzzier 5,93 m TEK NA 100 m 1. Mazzero 11"4 2. Tassini 11”5 2. Cesar 11”5 .4. Casarsa 11"6 4. Ghiselfi 11”6 5. Del Favero 11”8 6. Piapan 11”8 8. Pesavento H ”9 8. Visentin 11”9 10. Menegazzo 12” 10. Colla 12” 10. Švab 12” Ruzzier 12”7 TEK NA 400 m 1. Tassini 5l”7 2. Ghisolfi 52"7 3. Mazzero 52”9 4. Visentin 53”3 5. Švab 54”3 6. Cavaliero 56”4 7. Colla 57”2 8. Cesar 57”3 9. Pesavento 57”7 10. Zelco 58” Ruzzier 60”7 udeležilo tega turnirja, ki bo zbudil večjo pozornost drevi, ko se bosta v odločilnem srečanju spoprijeli Jugoslavija in Italija. ITALIJA - AVSTRIJA 103:43 (50:19) ITALIJA: Sacco 10, Villalta 6, Savio 18, Borlenghi 2, Beretta 0, Benelli 5. Gergatti 8, Antonelli 10, Zaccarelli 8, Bianchi 26, Giroldi 10, Sgarzi 0. AVSTRIJA: Hausenberg 2, Kau-ner 2, Klaubauf 0, Poiger 9, Au-staller 0, Seidel 13, Pallfy 4, Sou-kup 4, Hilpert 2, HUtthaler 0, Fel-ner 0. SODNIKA: Heath (Velika Britanija) in Kavčič (Jugoslavija). PROSTI METI: Avstrija 19:26, Italija 15:18. Italija je premočno premagala reprezentanco Avstrije, ki je sinoči popolnoma razočarala. Skromni avstrijski košarkarji so tokrat tudi telesno odpovedala zaradi napora tekme z Jugoslavijo. Italijani so igrali hitro in preprosto včasih so tudi navdušili z lepimi akcijami. Najboljši v vrstah Italije je bil kapetan Bianchi, ki je dosegel 26 točk. Po tekmi nam je trener italijanske reprezentance Guerrieri dal naslednjo izjavo: «Zadovoljen sem s svojimi fanti in upam, da bodo tako igrali tudi pri jutrišnji tekmi proti Jugoslaviji.* V drugi tekmi večera je Jugoslavija premagala Češkoslovaško s 93:61 (43:32). SKUPNA LESTVICA PO PRVEM DNEVU: 1. Tassini Fulvio 3096 ČL 2. Ghisolfi Giacomo 2980 ML 3. Cesar Vojko 2976 ČL 4. Mazzero Paolo 2941 ČL 5. Colla Stefano 2865 ČL 6. Del Favero Sandro 2693 ML 7. Viser.iin Gianfranco 2683 ML 8. Vardaro Roberto 2648 ČL 9. Cavaliere Roberto 2643 ML 10. Casarsa Franco 2620 ČL 10. Mattioli Luciano 2620 ČL 12. Piapan Fulvio 2495 ČL 13. Švab Dušan 2468 ČL 14. Pesavento Tarcisio 2458 ČL 15. Colla Maurizio 2308 ML 16. Rubbieri Fulvio 2053 ML 17. Germani Armando 2016 ČL 18. Ruzzier Fabij 1947 ML 19. Sterpin Claudio 1830 ČL 20. Zelco Paolo 1631 ML Menegazzo M. odstopil KOŠARKA Mladinska košarka v Tržiču Italija preko 100 točk Tudi drugi večer mednarodnega košarkarskega turnirja za mladince za pokal mesta Tržič ni prinesel presenečenj. In tudi sinoči se je občinstvo le maloštevilno 4. Francija 5’07”11 5. Švica 5’09”95 6. Grčija 5’13”39 REZULTATI OSMERCA (Veliki finale) 1. Sovjetska zveza 4’35”92 2. V. Nemčija 4’36”58 3. Z. Nemčija 4’41”68 4. Jugoslavija 4’41”98 5. Francija 4'47”86 6. Avstrija 4’47”94 (Mali fnale) 1. Bolgarija 4’47”60 2. ZDA 4’48”81 3. V. Britanija 4’52”08 4. Švica 4’53”62 „ - ---- 5. Italija 4’53”88 Brisckov premagali Trebče z 8:5. 6. Poljska 4’54”17 ..................................................,„,„,„,„„„„1111"""' MIRENSKI NpCOMCTAŠl 11 TRENIRAJO Boljši obeti za Atlrijo? trening kot gorenjske in dolf» ske ekipe. Kaže pa, da mii*y ekipa ne zna izkoristiti te nosti. Ob tem naštevanju se ko vprašamo, zakaj ni 'bita/ / v drugem nastopu uspešneje BEZBOL V notranji, društveni tekmi Primorca, so včeraj _ naraščajniki 4. Danska 5’25”83 5. Bolgarija 5’27”75 6. Jugoslavija 5’29”29 (Mali finale) 1. Francija 5’26”53 2. Belgija 5’29”68 3. češkoslovaška 5’30”92 4. Švica 5’32”20 5. Vel. Britanija 5’32”59 REZULTATI DVOJCA «S» (Veliki finale) 1. V. Nemčija 5’25”48 2. Velika Britanija 5’29”80 3. Sovjetska zveza 5’31”62 4. Kanada 5’40”05 5. Poljska 5’41”90 6. Danska 5’43”20 (Mali finale) 1. Jugoslavija 5’36”42 2. Norveška 5’36”61 3. Grčija 5'40”38 4. ZDA 5’43”88 5. Z. Nemčiia 5’44”29 6. Italija 5’46”10 REZULTATI ČETVERCA (Veliki finale) 1. V. Nemčija 4’59”45 2. Z. Nemčija 5’04”64 3. Bolgarija 5’04”83 4. Sovjetska zveza 5’12”92 5. Francija 5’18”06 6. Jugoslavija 5’18”66 (Mali finale! 1. Švica 4’48”44 2. Norveška 4’50’’50 3. Avstrija 4’54”80 4. Češkoslovaška 4’55”77 5. Velika Britanija 5’01"09 6. ZDA 5’06”50 REZULTATI ČETVERCA ‘Sl (Veliki finale) 1. V. Nemčija 4’52”41 2. Bolgarija 4’55”20 3. Sovjetska zveza 4’57”73 4. Z Nemčija 4’59”76 5. Holandiia 5’05"98 6. ZDA 5'24”71 (Mali Finale) 1. Kanada 5’01”94 2. Jugoslavija 5’03”80 3. Poljska 5’06”15 KOLAJNE DRŽAVA V. Nemčija Sovjetska zveza Z. Nemčija Bolgarija Italija V. Britanija Nizozemska ZS* 5 2 2 i « 1 0 1 1 0 1 0 1 0 o Po dobrem mesecu odmora so se nogometaši mirenske Adrie v torek,, 28. julija, spet zbrali na domačem igrišču in začeli s pripravami za novo sezono. Prvega treninga se je udeležilo 18 igralcev, med njimi tudi nekaj mladincev in novih igralcev, ki so v letošnjem prestopnem roku pristopili k Adriji. Manjkali pa so nekateri standardni igralci, žal ne vsi opravičeno. Prvi trening je vodil novo angažirani kondicijski trener Leopold Tomšič, mladi učitelj telesne vzgoje. Glavni trener pa bo še naprej Jožko Saksida. Treningi bodo dvakrat tedensko: ob torkih in četrtkih. Že v prvi polovici avgusta pa bodo prišle na vrston tudi prijateljske tekme. V preteklem prvenstvu so nogometaši Adrie sicer obstali v ligi, vendar niso najbolj zadovoljili. Medtem ko je bil jesenski del prvenstva še kar dober, z zelo dobrim izkupičkom z gostovanj (v 6 tekmah le 1 poraz), je bil spomladanski del precej slab. Začelo se je s porazom proti Piranu v 1. spomladanskem kolu na mirenskem igrišču, nato s porazoma proti Usnjarju in Zagorju, vrhunec razočaranj pa je predstavljala huda kriza v zadnjih treh kolih prvenstva. V tem obdobju je Adria vse tri tekme prepričljivo zgubila: dala je 4 gole, prejela pa kar 14. Zaradi te krize bi A-dria kmalu celo izpadla, k sreči pa je čmomeljska Bela Krajina, ki je potrebovala za obstanek dve točki, v zadnjem kolu le remizirala in se s tem preselila v pod-zvezno tekmovanje. Za Adrijo je bil to že drugi nastop v ZCNL. Tudi v prvem nastopu je zasedla 9. mesto z enakim številom točk (18). Zanimivo je tudi, da je jeseni obakrat o-svojiia 11 točk, spomladi pa o-bakrat 7 točk. Manjše število spomladanskih točk preseneča glede na to, da ima Adria pred spomladanski utdelofc boljše pogoje za poštevati moramo različne /l oziroma težave, ki so spre1®1,, ekipo skozi prvenstvo. Štirje ,, znovani igralci večji del prve®’ jf niso smeli igrati. Več igral®/1« imelo težave s poškodbami- J, drugi strani pa moramo p/ j da je igralcem na več tekma® L manjkovalo borbenosti in P°žn valnosti. V zadnjem prvenstvu se 1/ ekipi zvrstilo kar 23 igralc®v',, so: Alojz Cotič (22 nastopov)* ,4, gel Ivčev (22), Silvo Piščanec 1 (ji Jože Frančeškin (20), Pavel fl)i težnik (19), Cvetko Gorkič / vi1 Jožko Frantlk (18), Peter (18), Stojan Frančeškin (17)> jjff ko Petrovčič (16), Zoran (14), Valter Valentinčič (1 , /J!' ton Saksida (9), Dušan Uranič b,, Ivo Uršič (9), Edi Ferfolja > Anton Tomšič (6), Kami!«' w/Ji tič (5), Boris Fornazarič J, Damjan Nemec (1). Darij "v# (1), Herman Rupnik (1) i® J Vitežnik (1). .Jf Klubska lestvica strelcev dn takole: Piščanec 9 gotov' Jt trovčič 6, Cotič 5, Saksida Jv J, čev 4, Ferfolja 2. S. FrančesKViij Gorkič 2 (iz Urn), J. Fran"" 1, Marvin 1. Rebec 1 in a' Hočevarja (Tabor). t