VODOVOD, KANALIZACUA, VODOHRAM
Kako preskočiti vodarske zagate?
Kljab vsesplošnemu negodo-vanju, ki vlada v naši občini, so v VGP Hidrotehnik Ljubljana zadovolji z njihovo izvajalsko prisotnostjo pri nas. Žai ne pri osnovni dejavnosti, saj so že aprila zaključili z letošnjimi de-li pri urejanju odvodnikov na Barjo. Uredili so le 13 kilome-trov jarkov namesto 60—70 ki-lometrov, da bi obdržali nor-malno raven uporabnosti le-teh. Kljub prizadevanjem po-djetja, občini in drugim ne nspe prepričati Ministrstva za okolje in proslor, da se ne sme zmanjševati obseg vzdrževal-nih vodnogospodarskih del, če žetimo obdržati vodotoke v noraudni uporabnosti. To ve-Jja tudi za Barje, saj se na njem pospešeno odvijajo naravni procesi zarasti, poplavljanja in ¦grezaiga, kar pomeni še veijo poplavljenost in manjše površi-ne za kmetijstvo.
Tehnični dirketor VGP Hi-drotehnik ing. Anton Rigler je zato izpostavil druga dela: »V Horjulu smo zaradi rekon-strukcije ceste pri Iskri poteg-nili ob Horjulščici 65 metrov zidu in jo tudi pokrili in prido-bili površino za pešce. Repu-
bliška direkcija za varstvo oko-lja in urejanje voda je prispeva-la 3 milijone tolarjev, mesto Ljubljana milijon, KS Horjul 280 tisoč in Iskra Horjul 180 tisoč tolarjev. Če je to poveza-no z vodotokom, pa so druge naloge s komunalnega področ-ja, ki zajema že skoraj 90 od-stotkov naše dejavnosti. Ne po naši volji, ampak že zaradi omenjenega nerazumljivega ravnanja ministrstva, ki je zmanjšalo sredstva za vodno-gospodarsko dejavnost, kljub ujmam 1990 in 1992 leta na dosedaj najmanjšo možno raven.«
Katera so torej draga dela?
»Na Ižanski cesti smo položi-li 900 metrov vodovoda med Karlovškim mostom in Jurčko-vo potjo. Uporabili smo izjem-no kvaliteto, 500 mm debele tennal cevi. Več kot osem me-secev smo delali v izjemno tež-kih delovnih pogojih pod pro-metom in na barjanskem svetu. Delo je vredno 43 milijonov tolarjev, financiral pa ga je Vo-dovod-Kanalizacija Ljubljana.
V KS Galjevica smo naredili po 120 metrov ločenega fekal-nega in  meteoraega  kanala,
vrednega 2 milijona tolarjev. Z manjšimi profili se doseže cenejša izgradnja omrežja, pa tudi bolj zanesljivo delovanje. Ko že omenjam kanalizacijsko omrežje, naj še povem, da pla-niramo ureditev kanalizacije na Igu in med Igom ter Rastu-ko v skupni vrednosti 47 milijo-nov tolarjev. Predvidevamo tu-di celovito komunalno ureditev Legatove ulice in Ulice na Tezi na Brdu. Vse bo novo: komu-nalni vodi, vodovod, plin, jav-na razsvetljava in elektrika. Naše delo bo vredno okrog 26 milijonov tolarjev.
Poznani smo tudi po gradnji rezervoarjev za vodo. Novega bo dobila Pijava gorica. Mi bo-mo zanj prispevali za 27 milijo-nov materiala in dela.«
Specialisti za vzdrževanje in urejanje vodotokov so se torej zaradi nerazumljivih tržnih raz-mer morali preusmeriti v ko-munalno-gradbeno sfero. Je to prava rešitev za tako pogosto poudarjano varovanje okolja in njegovo sonaravno urejanje. Ali vodotoki resnično niso več del našega okolja? Kdo zna od-govoriti na to vprašanje?
STANISLAV JESENOVEC