Poštnina plačana t gotovini * Leto LXX. št, I49 LfaMiaaa, solata J. Jalija 1«37 Cena Din 1.— izhaja vsak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — Inaeratl do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inaeratl petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej. — >Slovenskl Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. TJRBDNIdTVO Df CTPBA VNIATVO LJUBLJANA, m—mjmm oJion S*. * Telefon: 31-22, 31-28, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR. 8trossmayerjeva 3b — NOVO MESTO Ljubljanska c, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefun it. 65; podružnica uprave: Kooenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Poštna hranilnica v Ljubljani št 10.351 Po seji odbora za nevmešavanje: Pred usodnimi odločitvami v Londonu Ker smatrajo italijansko-nemške predloge za docela nesprejemljive, a kontroli in dosledni politiki nevmeiavanja, napovedujejo v Londonu seine sklepe, ki bodo iz temeljev spremenili položaj se Italija in Nemčija upirata za prihodnji teden daleko- LONDON, 3. julija, r. Londonski odbor za nevmešavanje v španske zadeve je imel včeraj sejo, ki je bila brez dvoma ena najbolj dramatičnih v teku njegovega obstoja. Na včerajšnji seji je padla odločitev glede nadaljevanja pomorske kontrole. Nemčija in Italija sta odklonili francosko-angleški predlog, naj bi se vsa pomorska kontrola ob španskih obalah poverila Franciji in Angliji. Rim in Berlin sta se izjavila sploh proti vsaki kontroli, nasprotno pa zahtevata, naj vse vlade priznajo vlado g*. Franca kot enakopravno z valencijsko vlado. V ostalem pa vsebuje italijansko-nemška izjava naslednje predloge: Kaj predlagata Italija in Nemčija Priznanje generala Franca in ukinitev kontrole ter svobodna opredelitev napram Španiji 1. Vse prizadete države so sporazumne, da priznajo obema strankama na Španskem pravico vojujočih se strank. Taksen sklep bi imel diplomatski učinek, ki bi okrepil politiko nevmesavanja, ker bi dejansko vse evropske države, razen svojih obveznosti, izvirajoči h iz podpisa dogovora o ne vmešava nju. prevzele se tiste naloge, Id jih imajo nevtralne države, in sicer na osnovi načela mednarodnega prava, ki ustreza izrednemu položaju na Španskem. Predlagani ukrepi bi zajamčili razen tega se tele prednosti: a) S priznanjem mednarodnega pravnega stanja obema španskima strankama bi obe stranki prevzeli nasproti nevtralnim državam »so odgo\oruost za način vojevanja v zraku, na kopnem In na morju. b) Pomor-ko nadzorstvo štirih velesil, ki se je popolnoma izjalovilo, kakor tudi drugI sistemi pomorskega nadzorstva, M postali odveč- Vrzeli prejšnjega sist-cma bj g« odpravile, ker bi bile ladje, Id plovejo pod Špansko zastavo, ali pa pod zastavo katere izmed evropskih držav podvržene učinkoviti obliki nadzorstva. 2. Izvzemsi sistem pomorskega nadzorstva. Id se je pokazal popolnoma neuspešnega in se zato ne more nadaljevati, je treba ohraniti sedanji sistem nadzorstva, Ita-k«r ca »e odobri odbor za nevmešavanje. Nemška in Italijanska vlada predlagata v zvezi s tem, da se ohrani tudi nadzorstvo Španije na kopnem In sistem nadzorstva v pristaniščih ter sistem nadzorstvo opazovalcev na ladjah držav zastopnic odbora za nevmešavanje. Nemška in Italijanska vlada bi pozdravili vsako nadaljnjo pobudo na tej podlagi Italijansko-nemski predlogi so zbudili v londonskem odboru veliko presenečenje. Zastopnika Anglije in Francije sta takoj izjavila, da so ti predlogi nesprejemljivi, ker ni mogoča politika nevmesavanja brez kontrole. To bi pomenilo na Široko odpreti vrata poseganju v razvoj španskih dogodkov. Francija in Anglija sta odločeni nadaljevati politiko nevmesavanja. Ce pa bo ta politika brez krivde Francije in Anglije propadla, bosta ukrenili pravočasno vse, da zaščitita svoje interese v Španiji in na Sredozemskem morju. Tudi zastopnik Rusije je naglasi!, da predstavljajo italijan- sko-nemški predlogi torpediranje politike nevmesavanja, ki je Rim in Berlin že doslej nista izvajala. Italijanski službeni krogi so zadnje dni sami priznali, da se bore za zmago generala Franca. Zastopniki Belgije, Češkoslovaške in nekaterih drugih manjših držav so izjavili, da bodo italijan-sko-nem5ke predlogre proučili. Zaradi sestave uradnega komunikeja je bila popoldne ponovna seja odbora. Uradni komunike o včerajšnji seji Prihodnja seja bo v torek Snoči objavljeni uradni komunike ugotavlja, da je bila seja odgođena, da bi mogli člani odbora obvestiti svoje vlade o položaju. Vsem članom odbora je bilo razdeljeno besedilo italijanskih in nemških predlogov. Komunike nato navaja na kratko, kako stališče so zavzeli posamezni zastopniki. Anglija ne želi, da bi se ukinil sistem nevmesavanja, vendar pa želi, da se rq kontrolo sestavi točen načrt. Portu- galski delegat je izjavil, da njegova vlada nima nič proti francoskim in angleškim predlogom. Ce jih drugi člani sprejmejo, jih bo sprejela tudi Portugalska. Po izjavi nemške in italijanske delegacije je belgijski delegat izjavil, da popolnoma odobrava predlog Francije in Anglije. Slično izjavo je podal tudi delegat Švedske. Odbor se bo znova sestal v začetku prihodnjega tedna, najbrže v torek dopoldne. Anglija in Francija ne odnehata Uvedba najstrožje kontrole In nevmesavanja, ali pa konec nevnteiavanja London, 3. julija, r. Angleška vlada bo Imela v ponedeljek dopoldne izredno sejo ministrskega sveta, na kateri bodo proučili položaj, ki je nastal v londonskem odbora za nevmešavanje ter določili dokončno stališče Anglije v pogledu španskega problema. 2e sedaj pa ni nobena tajnost, da bo angleška vlada italijansko-nemške predloge odklonila kot docela nesprejemljive. Anglija in Francija bosta zavzeli skupno staliSče, ki se da na kratko označiti takole: Uvedba najstrožje kontrole na kopnem in na morju. Pomorska kontrola naj se poveri francoski in angleški mornarici, ki bo;*ta izvršili neke vrste blokado Španije, tako da ne bo mogla ne ena ne drugR stranka v Španiji dobivati nikako — ^ore od zunaj. Italija In Nemčija, ki nočeta aktivno sodelovati pri kontroli, bi imeli pravico poslati na kontrolne ladje svoje opazovalce, ki bi se lahko prepričali, da se bo kontrola izvajala docela nepristransko. Španskemu narodu se mora prepustiti svobodna odločitev o bodoči usodi spanlje. Zato je neobhodno potrebno, da se istočasno odstranijo iz Spanlje vsi tuji prostovoljci ne glede na to. ali se bore v taboru generala Franca ali pa v taboru španske vlade. Ce londonski odbor tega stališča ne odobri, bosta Francija in Anglija odpovedali nadaljnje sodelovanje v odboru in pri izvajanju politike nevmesavanja ter bosta po svobodnem preudarku opredelili svoje nadaljnje skupno stališče. V nobenem primeru pa ne bosta ostali nevtralni napram razvoju v Španiji. Nemški diplomatski manever? Sodba pariškega tiska o položaja PARIZ, S. julija, tr. Francoski tisk popolnoma mirno presoja položaj, ki je nastal po odklonitvi francosko-angleških predlogov s strani Nemčije in Italije. Ugotavljajo pa, da pomeni včerajšnja seja londonskega odbora zaključno črto pod politiko nevmesavanja. Francija nikdar ne bo pristala na to, da bi ostala francosko-španaka meja hermetično zaprta, dočim bi z vseh drugih strani lahko svobodno pošiljali v Španijo prostovoljce, vojaštvo, municijo in orožje. Prva posledica bo, da bo Francija ukinila kontrolo na svoji meji in dopustila svoboden izvoz v Španijo. Kar se tiče ozadja nemške politike v Španiji, ki neprestano koleba, domneva >Oeuv-re<, da se skriva za tem diplomatska igra Berlina. Berlin hoče očividno nahujskati Italijo proti Angliji. Med Rimom in Londonom naj bi se ustvarilo nevzdržno razmerje. Ko bo kriza na vrhuncu, se bo Berlin odrekel Rimu in Izjavil Londonu, da •e!i z Anglijo živeti v miru in prijatelj- stvu, za kar pa bo zahteval koncesije: razumevanje za nemško ekspanatjsko politiko v Srednji Evropi in na Balkanu ter v Španiji in končno kolonije. V Parizu in Londonu pričakujejo sedaj nagel razvoj dogodkov. Vsa pa je odvisno od tesnega sodelovanja Francije in Anglije, ki je čvrstejše kakor je bilo kdaj poprej. Rim: kontrole ni več Rim, 3. julija, r. Italijanski tisk komentira predloge, ki sta jih včeraj izročili v londonskem odboru Italija in Nemčija in naglasa, in ugotavlja, da sta od vseh držav, zastopanih v londonskem odboru, Italija in Nemčija najbolj zainteresirani na tem, da se ohrani mir v Evropi ter sta k temu tudi največ prispevali. Dosedanji sistem, ki je doživel popoln zlom, se ne da obuditi k življenju s kakorsnimikoli reformami. Ta sistem ni le neozdravljivo bolan, marveč popolnoma mrtev. Ce smatra* Ui Anglija in Francija, da »ta dovoli moč- ni, da lahko prevzameta odgovornost za provokacijo, ki bi bila v tem. da se kontrola proti volji Italije m Nemčije obnovi. potem asi to mirno storita. Italija gleda popolnoma mirno na razvoi doeodkov. Nemci očitajo Londonu pristranost Prvi iUMnentarii nemikega tiska Berlin. 3. julija, r. V svojih komentarjih o včerajšnji seji londonskega odbora in o nemško-italijanakih predlogih ugotavljajo današnji nemški listi, da ie prišlo do krize v londonskem odboru edino zaradi tega. ker se Anglija in Francija uporno branita vsakega ukrepa, ki bi mogel preprečiti ponovitev incidentov, kakršni so se odigrali v španskih vodah. >Der Angriff« očita angleški vladi, da se sploh ne ozira na italijanske in nemške predloge in da kontro. la, ki bi jo izvajali izključno Anglija in Francija ne bi bila nepristranska. Po sodbi lista je Anglija zadnje čase spremenita svoje stališče očividno iz tojazni pred notranje politično opozicijo. Francoska vlada si pusti formalno zavesoiStvo Anglije dra- go plačati > Lokalan zeigerc pi*e, da se je sistem kontrole in nevmesavanja zlomil pod streli na kriiarko >Leipzig<, to pa zaradi tega, ker sta se Francija in Anglija pristransko odločili za svoe srtališče. Tako posamezni predlogi Anglije in Francije, ka-kon njuno celokupno politično zadržanje kaže pristransko odločitev v korist valenci;-ske vlade in proti generalu Francu. Na takem postopanju Franci ie in Anglije se je zlomila tudi politika kolektivne varnosti. >Berliner Borsenzeitung< pa piše, da eje je znova pokazalo, da manjka Franciji Ln Angliji vsaka objektivnost in nepristranost. V Londonu zamenjavajo poj m kolektivnosti $ pojmom diktature Foreign Ofticea in Quai d'OrsavJa v Evropi. Jubile)na zvezdna dirka v Celje Dne 11. julija bo 15. zvezdna dirka v Celje, ki je obenem kot jubilejna za proslavo 151etuioe te vele pomembne dirke in doka* agilnosti kluba slovenskih kolesarjev Celje pod predsedstvom predsednika g-. Mirka Fajsa. Klub je vkljuh težkim časom obdržal tradicijo zvezdnih propagandnih dirk v Celju. Tembolj zasluži imenovani klub. da se kakor v prejšnjih letih tudi letos udeleži te volepomembne prireditve v polnem številu celokupna bicikliet-ika Jugoslavije. Agilni zagrebški biciklisti vseh klubov, kakor tudi ostalo bicikiistiki naklonjeno občinstvo se bo gotovo rade volje spominjalo na velike uspehe te dirke, posebno pa na krasen sprejem v Celju, tem biseru Savinj&ke doline. Ob priliki zvezdnih dirk v Celje so bila vsako leto kolesarska posvetovanja, seje pododborov in tudi seja Saveza, saj je bila ta dan obrana vsa fugoslovenska biciklisti-ka. Ustanovitelj zivezdnih dirk je velezaelužtri kolesarski športni dela/vec in organizator g". Jakob Gorjano. G. Gorjanc je od leta 1922 do leta 1930 organiziral to dirko. Ta dirka se določi vedno na redni giavni skupščini Saveza in se na ta dan ne vrši nobena druga prireditev. Zvezdne dimke v Celje bo najpomembnejše ktrtesarsfco propagandne dirke v nali državi. Celje ima tudi zelo ugodno lego in je po legi nekak center kolesarstva v naši državi, ker je pač kolesarstvo v Sloveniji najbolj razvito, a iK>le$c te^a lahko računamo Se na Zagreb in Vara&lin. ki pa z našimi mesti Ljubljano. Mariborom in SJovenjspradcem borijo povezani ^ Celjem res netkaiko zvezdo. Že iz tegra se razvidi, da so zveadno dirke v Celje res pomembne za vee nag kolesareki sport. Na zvezdnih dirkah se spoznajo vsi naši dinkači med seboj. Tudi funkcionarji so vedno v velrk**m Številu udeleženi na teh dirkah. Leta 1930, ko je bil v Celju zadnji kongres Koles, sa-veia se je zbralo n* zvezdni dirki nail 900 dirkačev. Sodeloval je tudi kolesarski bataljon iz Ljubljane. A funkcionarji in izletniki so na povabilo mariborske podzveze prihiteli oeio h Avstrije od tamkajšnjega koleB. zveze. Naslednja leta so bila v znaku g-oepodaroke krize in je zato tudi udeležba na zvezdnih dirkah bila slabša. Mnogo pa je b>lo krivo tudi prejšnje savezno vodstvo, ki za zvezdne dirke ni na*lo dovolj razumevanja. Upamo, da bo v tem leta zvezdna dirka zopet močneje zasedena, saj ie po zadnjih veojih dirkah zanimanje za kolesarski sport oživelo. Tudi Zagreb je obljubil večjo udeležbo, izven tega pa se vrši v zvezi z zvezdno dirko tudi seja vseh podrvez in konpTes Saveza kraljevine Ju-goslavje. Propozicije bodo dostavljene vsem klubom m tudi pravočasno objan-ljene. Mednarodni zadružni dan Ljubljana, 3. julija. V&ako leto praznuje vee st omili jonska, armada zadrugarjev svečano svoj praznik: mednarodni zadružni dan. Letos je ta praznik določen na 4. julija. Po vsem svetu bodo manifestacije, v enem kraju mogočnejše in združene z velikimi prireditvami, v drugem zopet skromnejše, a zato nic manj prisrčne. In vse te manifestante, ki pripadajo najrazličnejšim narodom in govorijo najrazličnejše jezike, bo prestajala ena misel ena ideja: aadružna. Veličastna in vendar v bistvu tako preprosta je ta ideja, ki je združila vse narode v mogočno zadružno gibanje. Leto za letom se zadružna armada veča kljub temu, da tu ali tam naleti na skoraj nepremagljive ovire. Morda v posameznih krajih dozivi pod silo razmer tudi zastoj, ali celo poraz, toda vedno in povsod se v takem primeru prerodi in usmeri k novemu poletu, kar je neizpodbiten dokaz, da je zadružna ideja zdra vm ln prodorna. Iđeame so naloge zadružništva, še ideal-nejši njegov cilj! Saj zadružništvo ni samo samopomoč, ki skuša odpomoči samo trenutnim gospodarskim neprilikam, marveč je tudi idejno gibanje, ki stremi na pravičnejšo ureditev gospodarsko focialnm družabnih odnosov. To povdarja zadružništvo ob vsaki priliki in to je povdarjeno tudi v letošnjem manifestu, ki bo jutri pročitan in objavljen po vsem svetu in ki se glasi: »Ob priliki XV. mednarodnega zadružnega dne zavzema velika zadružna armada, ki obsega zadružno gibanje vsega sveta, nasproti današnjemu položaju sledeče stališče: zadrugarji najgloblje obžalujejo vojni duh, ki se zopet očituje v oboroževanju držav in z veliko grozo obsoja oboroženi spor, v katerem so bili uničeni v prejšnjih letih tisoči in tisoči nedolžnih človeških življenj ter bile razorane stoletne kulturne vrednote. Zadrugarji smatrajo, da je skrajni čas, povzeti aktivno borbo za mir, am oodržanje demokracije in za zavarovanje ter jamstvo svobode, da bodo tako izpolnjeni zadružni ideali, ki so dovoljno jaki, da se uprejo procesu razoranja, od katerega je danes svet ogrožen, kakor tudi da ustvarijo trajni red gospodarskega blagostanja in miru. Zadružništvo ponavlja svojo zvestobo onim zadružnim načelom, ki so našla svoj izraz v sistemu ročdelskih pionirjev. Ta načela vsebujejo v sebi višji gospodarski red kot je oni, ki vlada zadnjih sto let. Ta načela dvigajo življenje in delovanje človeka na višjo stopnjo in stremijo za tem, da se splošno prizna vez, ki spaja vse narode v veliko rodbino. Zadružništvo se obvezuje, vložiti vse svoje sile v to, da pomaga politiki, ki ščiti vse narodne težnje in kateri je končni cilj kolektivna varnost in svetovni mir. Zadružništvo zanesljivo pričakuje od kongresa Mednarodne zadružne zvene, ki bo v Parizu meseca septembra, da bo dal tem težnjam pečat z jasno formulacijo svoje politike in z začrtan jem delovnega programa, ki bo v celoti ustvaril nasproti odgovornim upraviteljem u?ode držav moč ln vpliv svetovnega zadružništva. čitajte širita naročajte »Slovenski Narod«! čuvajte Jugoslavijo! poCUtCHt o$$o\ni& Bolezen patrijarha Varnave Patrijarh srbsko-pravostavne cerkw \\tr-nava je nedavno tega nenadoma smrtnone-varno obolel. ?.e del j časa ne sprejema nobene hrane, kar silno slabi njegov sicer močan organizem Trije zdravniki so ne prestavno ob njegovi bolniški postelji in uporabljajo vse s\*oje znanje in svoje sposobnosti, da vrnejo zdravje visokemu pacientu O vzrokih bole/ni si zdra\miki še danes niso na jasnem. V Beogradu m v vseh pokraii-nah je pra\'oslavno prebi\\i!stvo v klikih skrbeh radi bolezni cerk\ene<£a poglavarja v času. ko bi bil najbolj potreben na s\-o-jem mestu Iskreni želji pravoslavnih državljanov, (Ta bi njih cerkveni pogla\\ir čimpreje okreval, se pridružuje celokupno nacionalno misleče prebival*t\*o Po potih stare Polithe? lajno: o sporazumu, o postopku ali proceduri za sporazum, o konstifuanti, o zloženi državi, federaciji, konfederaciji, o treh zgodovinskih narodnih individualnostih itd. Člo\meku se že kar vrti v glavi, ko mu dan za dnevom, mesec za mesecem udarja ista obrabljena melodija r tfo neubranih vana cijuh na uho. /Vet/ štirinajstimi dnevi mu je Da\ndo\Hčev glavni odbi>r \-r-j,et v usta dobrodošlo kost o treh narodnih individualnostih. To kost je sedaj glodat dolga d\a tedna. Sedaj je k sreči naitJ dn/;L»n kost pri srbskih zemljoradnikih Ti so ha <. mnenja* da bi kazalo pri morebitni dr/a\nt preureditvi u\,esti tako z\\mi veto. to ie da bi imela vsaka »zgodovinska individualnost* pravico ugtnarjati vsakemu zakonu, ki bi se zdel škodljiv ali nevaren njenim interesom* in ga s tem preprečiti Takole modru je starina »Obzor«: »Ni EasJbefi se irja\iti za konstituantiH a ne EftasfaštflO priznati obstanek treh zgodovin-iih narodnih individualnosti in potrebo zU/žinc dr/nve Zakaj samo sklicanje konstituante še ni nobeno f&msti-o, da se b<>dtj pra\r/n<> rešta aktualna političnu vpemlmnjm Ta al jam-ttvo niti potem, ako se ivianrt/ spre ime pogoj* da ne more biti majorizacije. .. Demokrati zato upravičeno zahtevajo, da se v tem oziru določijo temeljne linije reform, ki jih smatrajo za potrebne. Pa tudi zemljo-radniki uvidevajo to potrebo, ker iz informacij o njihovih predlogih izhaja, da oni pred\~idevajo tudi možnost — ve t a, ako se ena od treh drža\*nih kompt>nent- .srbska, hrvatska ali slovanska ne hi strinjala s stališčem drugih dveh o gotovih temeljnih dr-ža\'nih vprašanjih .. .« — To se pra\'i toliko, kakor da se namerama z gotove strani u\*esri pri nas neke \,rste »Uberum vetom, to je tisto usodno določbo v ustavi, ki je pred več kakor sto leti upropastila staro Poljsko. Slična določba bi bila tudi za našo državo usodna in pogubna? Da pa ta določba ne bo nikdar in nikoli postala pri nae zakon in naj se o tem stokrat sporazumejo razni mešetarjit za to bodo ie poskrbeft vsi pravi ]ugoslo\*enski patriot je! Pojusnilo V štev. 147. našega lista smo priobčiti krajšo notico, v kateri smo navajali, da je ibor učencev deike hote na Grabnu zapel znano šolsko domoljubno popevMco »Saša pesem« z izpremenjenim besedilom. Kakor amo *e prepričati na temelju predložen* nam zbirke domorodnih pesmi za osnovne* meščanske in srednje iole. ki jo je pod ns-slovom »Sarodni praznik* zbral in uredil g. Luka Kramotc. o kaki izpremembi besedila dotične pesmi ne more biti go\*ora ter potemtakem ne pada niti najmanjši očitek na g. pevovodjo ali na upravitetjstvo. Dejstvo pa je, da se je na nekaterih drugih šolah omenjena popela običajno pela v nekoliko izpremenjeni obliki. Ljudje, ki poznajo to pesem v izpremenjenem besedilu* so v nepoznavanju izvirnika prišli na zmotno misel, da se zbor učencev deške Šote na Grabnu ni držat iz\*irnega besedila. Ivan Jax umrl Ljubljana, 3. julija. V Linzu ob Dunavu je umri 1. juUja v visoki ataroati 96 let g. Ivan Jax senior, tovarnar šivalnih strojev, ustanovitelj tovarne v Linzu ln ustanovitelj ljubljanske tvrd-ke Ivan Jax A sin. Sedanji generaciji v Ljubljani ni več znan, saj 90 vsi. ki so ga poznali, že davno pod zemljo Pokojnik js Ml markantna osebnost ln tip avstrijskega selfmademana iz druge polovice 19. stoletja. Izšel je iz trdne kmečke rodbine na Tirolskem in je s skromnimi sredstvi a trdim delom postal lastnik velike tovarne šivalnih strojev v Linzu, ki je po tukajšnji tvrtki Jaz A sin znana tudi pri na«. Pokojni je bil plemenit socialno eutec mož, ki je poleg tovarn zgradil tudi več stanovanjskih hiš za delavce in nameščence v Linzu. Zadnji čas svojega življenja se je zaradi bolehnosti umaknil iz tovarne. Lastnika ljubljanske tvrdke sta že dolgo Ivsm Jax jun. in vnuk ing. Karel Jaz. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, ugledni rodbini naše iskreno sožalje. Sorzna poročila. Čutih, 3. julija. Beograd 10.—, Pariz 16.80, London 21.635. New York 437.50, Bruselj 73.65, Milan 23.—, Amsterdam 240.45, Berlin 175.40. Dunaj 81.50, Praga Sirana »SLOVENSKI N A R O De. sobota, 3. julija 1937. Štev. 419 Hišni posestniki u * se pritožujejo Tudi v mestu siso zadovoljni z mostnini daviOnami Ljubljana, 3. julija. Hišni lastniki, ki imamo hiše v bivšem mestnem pomeriju, moramo priznati glede na članek »Hišni posestniki se pritožujejo« v vaJem listu z dne 24. junija, da je resničen. Toda naglasiti je treba, da ne moremo biti zadovoljni tudi posestniki novih hiš v starem delu mestne občine, zlasti glede na mestne davščine ter vas prosimo, da objavite tudi ta informativni članek. Po proračunu mestne občine ljubljanske za 1. 1935/36 smo bili posestniki novih hiš obdavčeni s 7% od kosmate najemnine, in sicer za vodarino 4^. kanaMKino l£ in go-staščino 2CĆ. GostaSčino pa nam je mestna občina predpisovala 5 let protizakonito, kakor smo sprevideli po razsodbi državnega sveta z dne 4. in S. oktobra 1935. Nekateri posestniki so se proti tej davščini pritožili že 1. 1931. toda mestna občina je njihove pritožbe kratkomalo zadržala nad 4 leta in jih Sele po razsodbi državnega sveta odposlala na bansko upravo. Medtem Je pa mirno predpisovala gostaščino in jo tudi izterjevala. če ni šlo zlepa, pa zgrda. Prihodnje proračunsko leto 1936 '37 pa so se te davščine povišale od l&c na 119r-Ko smo dobili račune, smo videli, da je mestna občina ne glede na razsodbo državnega sveta pripisala k 11 % v proračunu sprejetim davščinam še 2% gostaščine, kar pa je pozneie morala odpisati. Iz tega sledi, da ie v vašem članku omenjeni hi&nl posestnik Y plačal mestni občini od L 1930 do vštetega L 19.^5 nad lOOO din na protizakonito predpisani in izterjani davščini. Zakon o neposrednih davkih določa v čl. 37.. IT., zadnji odstavek sledeče: Zgradbe sli deli zgradb z davčno olajšavo niso zavezani nobenemu samoupravnemu davku in nobeni samoupravni d okladi. Na ostale Bgradbe, na katere se sme odmerjati samoupravna doklada na neposredni davek, se ne sme nala«rati nobena samoupravna samostalna davščina v zvezi z najemninskim razmerjem (najemninski vinar). Iz tega določila Je povsem jasno raavidno, da se pri hišah a davčno olajšavo ne sme pobirati nobena samoupravna davščina, zlasti ne v svet* z najemninskim razmerjem. Glede vodarine pa določa kranjski deželni zakon s dne 4. IV. 1890, št. 8., da morajo plačevati vodarino lastniki zgradb po najemninah, da pa oddaja občina vodo, potrebno za hišno porabo (pitje, kuho, pranje in čiščenje) brezplačno in le aa vodo porabljeno za druge namene računa pristojbino po določeni tarif L Sploh pa je po § 2 kranjskega zakona o vodarlnl ljubljanski mestni občini ugasnila pravica pobirati vodarino ob koncu L 1930. Tudi glede kanalske pristojbine določa že kranjski deželni zakon z dne 28. VII. 1913, št. 40, da so je oproščene delavske hiše, hiše z malimi stanovanji, kmečki domovi itd. To oprostitev je pač predvideval tudi sedanji zakon o neposrednih davkih za nove hiše. Po proračunih do L 1936 so bile mestne davščine še kolikor toliko znosne, zato ni bilo nobenih pritožb proti vodar ini in go-staščini. Ko pa so bile te davščine v proračunu za 1. 1936 /37 povišane za nove hiše, in sicer vodarina za 100^. gostaščina pa celo za 200%, je nastalo vprašanje, ali so za zadolžene posestnike novih hiš še znosne ter zmogljive in ali je mestna občina upravičena predpisovati davščine v takšni obliki in meri. Odgovorimo lahko samo: Ne! Zato bo treba čim prej ukreniti vse potrebno, da bodo mestne davščine primerno zmanjšane in da se podaljšajo davčne olajšave za priključene občine. Posestniki v priključenih občinah so prevzeli po inkor-po raci ji vse dolžnosti, upravičeni so pa tudi zahtevati vse pravice, ki jim gredo kot meščanom. To so zahteve lastnikov hiš v Ljubljani in vsak. ki gleda na nje objektivno, mora priznati, da so upravičene. Slavje gasilske čete Ljubljana - Vič Jutri dobi gasilska četa najmodernejši gasilski avtomobil v naši državi Vič. 3. julija Dane- in jutri proslavi viška gasilska četa svoj Boletni jubilej, združen i blagoslovitvijo najmodernejšega gasilskega avtomobila v naši državi sploh. Viška četa je ena najstarejših v naši o/Ji domovini, saj je bila ustanovljena leta 187-. Veg Čas se je marljivo Ddejstvovala na človekoljubnem polju in pomagala, kadar jo je pozval gasilski rogi reševati imetje bližnjega. Odveč bi lulo naštevati zasaag« naše čete. Predvsem moraono ugotoviti da si je z lastnimi sredstvi in h pomočjo bivše viške občine leta 1032 popolnoma preuredila gasihAJ dom. ki je eden najmodernejših^ in odgovarja vsem Dredpisom. Lani si je nabavila moderno motorno brizgalno,, letos pa bo ob svojem 6")1etnem jubileju dobila najmodernejši gasilski avtomobil. Xaše čitatelje bo gotova zanimalo, kakšen je novi gasilski avtomobil, ki si jra je nabavila naša Četa. Važno je predvsem, da je. avtomobil popolnoma zaprt. V njem ima prostora 18 do -20 mož. ki so dobro zavarovani pred dežjem, slasti pa potem, ko so končali svoje delo pri gasanJB požara. Za prostorom za. moštvo je poseben prostor ta 800 m revi. zadaj imi prostor za motorno brizealno ter razne gasilske potrebščine. Xa strehi pa bo montirana nmeraloa lestev. Avtomobil :-e znamke Gfafcf A SfcVI ima 50 k. s. in ima nosilnost g toni in znaša njegov* vrednost ca 200.000 din. Na smemo pa pri tem pozabiti največjega '1o-hrotnika tega najmodernei^eCTa orodnega avtomobila mestne občine ljubljanske, ki je preko gasilskega urada darovala čefj šasijo, vse ostale dele avtomobila pa je nabavila Teta BMtta. Karoserijo je izdelala znan-j domaČa tvrtfka Josip Jenič na Po- ljanski cesti, docim je izvršila pleskarska in tapetniška dela tudi domača ivnika Jo-ško Horvat na Poljanski eosti. U navedenega opisa je torej razvidno, da je to pavi najmodernejši orodni ga*»iieki avtomobil v Jugoslaviji sploh. Največ zaslug ima pri nabavi tega avtomobila poveljnik domače oete tov. Milan Kobežnik za kar mu gre vse pri7Jianje in zahvala. Ob svojem 65-letnem jubileju stoji na čelu čete polnih 35 let kot predsednik požrtvovalni tov. Janez Gašperin. Četa šteje ob svojem jubileju 56 izvršujočih in 450 podpornih članov. Z jubilejem naše čete je združen obvezen ziet gasilske župe Ljubljana mesto in delni zajednički zlet. Vse tovariške čete se ribat* ob 0. pred Mestnim domom v Ljubljani, al koder krene povorka na Vič, kjer bo sprejem pred kraljevim spomenikom na Glincali. Najzanimivejši del proslave bo gotovo defile vseh gasilskih avtomobilov po blagoslovitvi nalaga novega avtomobila. Bo to prava revija gasilskih orodij cele gasilske župe L j ubijan a* mest o, seveda pa se boda udeležile aaaajsa slavja vas čete te župe. Dravi ob 20.30 bo poklonitev umrlim članom na viškom pokopališču s sodelovanjem pavaaaga društva -Danica«, jutri na slavnostni dan bo budnica, sprejem gostov in tov. čet. maša v župni ce km in so bile nekatere dnevne ture re« naporne, so se vendar udeleženci v res udobnem in prekrasnem avtokum najbolje počutili m so /, največjo ]>o*/.oriiost jo sledili vsem zanimivostim in krasotam, ki jih je v obilni meri nudilo to potovanje. Medpotomi so si udeleženci ogledali Trst. vojaSke grobove v Kedipuglie. Padovo, Wrono. Gardsko jezero. Milano in Genovo. Prekrasna je bila nato vožnja vztiolž esla italijanske rivijere x daljšim postankom v San Romu. Višek pa je pomenila vožnja po francoski rivieri, skozi Mentone, Monaco. Monte Oarlo, Niče iavCaanaa. Udeleženci so imeli priložnost, si podrobneje ogledati Monte Carlo in Nieo. Preko Toulona je neljala nato not v Mar-seille. kjer so Putnikovi izletniki položili lep venec svežega cvet "a na mestu, kjer je padel kot žrtev zločinske roke kralj Aleksander I. Uedinitelj. Po leipi vožnji preko Valenre, Lvon. Chalona-S. Auxerre in Fon-tainebleau je grupa prispela v Pariš, kjer je ostala 6 dni. V Parizu so si izletniki ogledali vse znam en i testi, posebej še Lou-vre do podrobnosti svetovno razstavo ter podvzeli celodnevni iziet v Versaille« Tri-anon in Sevres. Tz Pariza je vodila pot izletnike preko Nancvja v Straaibourg. odtod preko Basela In Zfiricha v Konstanz. dalje z brodom preko Bodenskejra jezera, kjer so si iiletniki v Friedrichehafen-u ogledali tvornico eepeli-nov. nato preko Bregenza in Felđkircha če* Arlberer v Ircnebrnck. odtod preko Brennerja in TV>bTaškeea polia v Lienz ter končno preko Beljaka in Celovca nazaj v Maribor. Tekom kratkih 15 dni so si udeleženci ra mal denar ogledali toliko fanimivosfi da ho to potovanja ostalo vaoro v neiabrisnem, trajnem in pnfaanam sporoma. (Jvnonrji je se. da je modri luksuz-ekepres med pot orna povsod vzbudil največjo pozornost ter je po izjavah strokovnjakov gotovo eden najlepših avtokarov v Evropi sploh. Mariborskemu >Putniku« so vsi udeleženci za brezhibno izvedbo bega prekrasnega potovanja zeio hvaležni. Politika na novomeški občini Novo mesto, 2. julija Znova nam dokazujejo dejstva, kako pravilna je bila odločitev naših naprednih gospodarjev, da so brez boja prepustili občinsko gospodarstvo politični grupaciji JRZ tako, da imajo njeni predstavniki zaenkrat edino in absolutno besedo pri vodstvu občinskega gospodarstva. Bila je to taktično pravilna poteza. Kako težko bi bilo nositi tudi najmanjšo soodgovornost v danih razmerah, se kaže že sedaj. Meščanstvo pa spoznava razliko, ki se pre-padrio čedalje bolj čuti med čistim gospodarskim poslovanjem pod prejšnjim naprednim gospodarskim odborom in današnjim JRZ odborom, ki si je na svoj komunalni ščit napisal predvsem in skoraj sa- mo politiko, dočim druga, najbolj pereča gospodarska vprašanja puSča ob strani. Za danes dve cvetki s političnega vrta, dočim bomo zadevo z gospodarskega stališča obravnavali postopoma. Na vidovdanaki praznik se je prvič v na Si mladi nacionalni zgodovini zgodilo, da raz mestno hišo (magistrat) ni plapolala državna trobojnica. Ne vemo sicer, kje tiči vzrok, zdi se nam pa. da je to bilo storjeno namenoma in premišljeno. 8e nedavno smo videli črno zastavo tam, kjer je zdaj manjkala državna. Smatramo tedaj za upravičeno, da je bil tiste dni za naše odlične občinske može daleko pomembnejši čas, kot pa obletnica velikega Vidovega dne, spomin na herojstvo mučenikov, ki so v krvavih borbah podlegali, ko bo pripravljali pot v našo osvobojeno domovino... Smatramo pa tuđi, da Je balo na yWov dan ianakaieno lice pravega Novega mesta in da Ja večina meščanstva ohaojala to postavko v doacdaj neianakaaani zgodovini natfigs mesta. Ko je nedavno naJa metropola ponosno praznovala 50-letnico svojega Sokolskega društva, aa občinskim možem al zdelo vredno, da bi temu društvu, ki ima neminovne zaaluge za kulturni razvoj mesta ter je v svoji sredi imelo uvvzgojilo može. ki so slavo Novega mesta ponesli v Urni svet — pokloniti niti najmanjše pozornosti, dasiravno bi to zahteval že najprimi-tivnejši takt, kaj šele dejavnost institucije, ki bi vedno in povsod morala varovati ugled in prepričevalno poudarjati gostoljubje meščanstva do gostov m dostojanstvenikov. Smatramo postopanje današnjih občinskih gospodarjev za politično, ki si ga je treba zapomniti. In če bi mad naprednim meščanstvom in danainjim političnim režimom v našem mestu nastal prepad, ki ga je dosedaj mostilo lojalno sožitje, po katerem je bilo Novo mesto znano — bodo k temu v nemali meri pripomogle politične avanture današnjega občinakega odbora. Ogrožena javna morala Obsojen htijgfca* — Nevarnosti pustolovščin z dekleti s ceste — Lažna izpoved pod prisego Ljufcljaaa, 3. julija. Ljubljanska policija je dobila pred leti več anonimnih in podpisanih ovadb, v katerih đo ljudje sporočali, da se nahaja v Rožni dolini hiša pohujšanje-. Detektivi so se infarmirali in skušali dobiti dokaze, toda v takih zadevah je vedno težko dobiti dokaze. Priče v odločilnem trenutku navadno odpovedo. Kljub temu policija ni poasaala na hišo pohujšanja, v kateri so se godile stvari, ki ogražajo javno moralo. Tudi ovadbe so bile cesarje če*če. Končno se je policiji posrečilo dobiti dokaze, da sta delavec G. Franc in njegova žena G. Neža že od 1. 1934 .pomagala iavrse-via«ti nečistost. Raaji'm mošfccim sta odstopila za primerno nagrrado sobo v svojem stanovanju. Moški seveda niso prišli sami v stanovanje, temveč so pripeljali seboj ženske. Pred sodnikom sta obtoženca zanikala sleherno krivdo, češ. da so hodili v stanovanje samo njuni znanci. Vendar je bilo preveč prič, ki so potrdile, da prihajanje gostov v stanovanje obeh obtožencev ni bilo tako nedolžno. Zaradi prestopka zoper javno moralo sta bila oba obtoženca obsojena, in sicer Neža na 2 meseca strogega zapora njen mož pa na 3 mesece strogega zapora. OBSOJEN PREVRATNEŽ Drago š., ki je bil zednje čase zaposlen v neki ljubljanski slaščičarni, je ob vsaki priliki ščuval svoje tovariše. Nič mu ni bilo všeč v naši državi, hvalil je pa gospodarski in politični sistem v neki sosedni državi. Spozatoil se je celo tako daleč, da je žalil blagopokojnega Viteškega kralja Aleksamdra. Zaradi politike se je neprestano prepiral s tovariši in z enion izmed njih se je naposled spri. Kmalu potem je državno tožilstvo dobilo ovadbo in slaščičarski pomočnik se je moral zagovarjati pred sodmiki zaradi prestopka po § 307 in 310 k. z. Obtoženec je trdil, da ga je tovariš ovadil iz maščevanja in da ni nikoli govoril inkriminiranih besedi. Priče so potrdile, da je venomer poliUzirafl v delavnici in venomer indirektno ščuval tovariše proti redu v državi. Priče so tocii potrdile, da je žalil kralja. Prevratnež je bil obsojen na pol leta strogega zarpora. DEKLETA S CESTE Včefiih se turh' meščanu oglasi pustolovska žilica, s kateto vztrepeta 5e kaka druga izmed žilic, ki vržejo celo mirnega in pametnega meščana iz ravnotežja. Tako približno je bilo z nekim gospodom, ki je srečal na ulici ponoči mladoletno Ido. Kmalu sta bila prijatelja m naredila sta majhen izlet v Tivoli, potem sta pa. krenila se v neki nočni lokal. Tri dni po tej dogodivščini se je oženjeni gospod meščan oglasil pri zdravniku itd. Ida je prel sodnikom zatrjevala, da ni vedela, da je okužena. Poročila iz bolnišnice, kjer se je že večkrat zdravila, so piičala, da bd morala vedeti, kako je z njo. Gospod meščan jo je t sto noč celo vprašal, ali" je zdrava. Ida mu je odgovorila, da upa, ri znamenju sv. Roka. katere žrtev je bil kolesar Kukman Bo^o. Ztlravnik dr. O. .Tanko je padel /. motornega kolesa, J. I.r. O. Janko je bil razen prestopka 7.op*r javno varnost, zaradi fe*ar je br! oproščen, obtožen še zločinstva zoper pravosodje P° § 144—T. k. L Obtor/nira mu je očitala, da )S pred sodiščem lažno izpovedal pol prisego. Po obtožnici je dr. 0. kot priča v neki pravdi svojega brata Toneta proti dr. Vr-tačniku lažno izpovedal pod prisego, da mu je brat Tone. ki j^ bil organtet in cerkovnik pri >v. Ciotharlu, dal 11.000 4a*tef da mu je dajal tudi od 1. 19f*V do ). W90l redno mesečno podporo po 1000 din. Tedaj je bS Tone občinski tajnik v MoSnjah. Obtožnica Je dr. O. očitala nadalje, da je z zvijačo i z posloval potrd ilo občine v Mo&-Tiiah in župnesra urada v Mošnjah, da je Tone imel 900 din mesečnih prejemkov in 4 leta po 400 din štolnine na mefec. Kazprava pod predsedstvom s. o. 8. Bre-liha je trajala 7 ur in je bila dokaj ftvah-na. Zaslišanih je bilo vee pri?, ki so obtoženca deloma razbremenjevale, deloma obremenjevale. Branil ?a je dr. CanrHpa. Odločilne so bile naposled i rjave občfnskeira urada In župnejra urada v Motnjah ter orožniske postaje v "Radovljici, h katerim] je bilo dokazano, da obtožencev brat ni projemal tako visokih honorarjev na inVSSSi kakor je obtoženec trd vi in prisejrel. T>. O. je bil zaradi zločinstva po § 144 obsojen na 5 mesecev stroška zapora pogojno ra :l let^L. kazni pa ni sprejel. ŠAH — Razdelitev nagrad turnir*Lim udeležencem v Rogaški Slatini. Po končanem turnirju so bile na banketu razdeljene nagrade, ki so znašale prva 4000, druga 3000, tretja 2000, četrta 1500, peta 1000, šesta 800, sedma 600 in osma 400 din. Razen tega je bilo razdeljenih več posebnih nagrad. Konig in Matvejev sta prejela 400 din za najboljši uspeh nenagrajenih nasproti zmagovalcem (4 točke), dalje Matvejev 400 din za najboljši uspeh nena^ra-jenega v poslednjih petih partijah (3^2 točke), Sava Vuković 400 din za najboljši uspeh nasproti inozemcem 12^). Navedene 3 nagrade je daroval predsednik šahovskega saveza in predsednik Narodne skupščine g. Stevan Cirić. Nagrado 500 din podpredsednika saveza Cvijanoviča za najboljši uspeh v poslednjih treh kolih je prejel Kostič, Darilo 500 Din za najlepšo partijo je dobil dr. 'TMfunovič, Konig pa isto tako 500 din za najboljši uspeh nasproti prvi trojici. Zadnji dve nagradi je daroval in2. Kosovič iz Beograda. Mojstra Samisch in Najdorf sta odpotovala v Zagreb. Samisch bo nastopil v simultanki nasproti desetim najboljšim zagrebškim šahistom. za nJim pa Najdorf handicap mateh na 10 deskah nasproti reprezentanci zagrebških klubov. Dva nenadni smrti Polšnik, 3. julija Nemalo se je začudil posestnik Janez Eriavec iz Zglavnice pri Pomniku, ko je zagledal pod svojim kozolcem neznanega moškega. Mislil je, da je mož le utrujen popotnik, ki ga ie utrudila pot po strmem svetu, za»o je odžel delat na njivo. Naša i ijrede ga je pot vodila mimo kozolca. In ia vedno je ležal lam popotnik Tedaj se ;,e Erjavcu zazdelo, da ie je pripet da _ tajcu nesreča. Stopil ie do njega in ga poklical. Nič ni pomagalo, zato ,e pristopil bližje in * strahom opazil, da je mož — mrle v . . Hitro ie poklral domače in sosede. Nio 7n so dvignili in takoi spoznalk B"i ic 72-letni Pilar Lo;ze iz Bukovice pri Polžnl-ku. Zadn;a leta ie imel izgovorjen kot in inaJo korco. Hitro »*o javili žalostno vest Piiarjevlm. Njegovi domači ^o povedali, da ie odSel stari oče že zarana z doma. ^ Odpravil se je v cerkev na PolSnik. (K-ividno mu je pogtaio med potjo slat>o m ker ni bilo nikogar blizu, je omagal in umrl. Zadnje dni je tožil, o bolečinah. Domači so na svarili in prosili, nai ne hodi z doma, pa ni n»? pomagalo. Pokopal5 so ga na polsni-žkem pokopal i >ću. V nali občkii smo p& imeli še drug primer nagle smrti in eicer na gostiji. V Te pah so Imeli svatbo. Za srodea je bil Anton Fele, vpokojeni rudar iz Sklendrovca. Marljivo ie vlekel harmoniko in brrl sate. da se mu je vse smejalo. Ženitovanje je bilo bogato, zato *e je vlekla pojedina ves dan, vso no« in Še naslednii dan. Ob ta-mA prilikah pa lahko omaga tudi preizku- šen želodec... Ko je začel godec toiUi o bolečinah v trebuhu, so vsi mislili, da si je izmisli novo £alo, posebno še, ker $e je spakoval in zvijal tako. da eo se svatje kar za trebuhe držali. Končno so pa spoznali, da gre zares- Brž so poslali po zdravnika, ki godcu ni mogel več pomagati. Preden je priMa pomoč, je Felc že umri. Gostijo so seveda takoj prekinili. Banovina kupila Blejsko jezero Bled, 3. julija. V Četrtek popoldne se je mudil tu ban dr. Natlačen, ki je podpisal v Park hotelu pogodbo, po kateri kupi banovina Blejsko jezero s starim gradom in vilo Zlatorog. Na grajski pristavi namerava banovina napraviti vrtnarsko šolo, v gradu pa etnografski muzej. Večji del Bieda je torej prešel v last banov* ine. Ves Bled z gradom in jezerom vred je bil svojčas last dunajskega industrijalca Mura, ki je bil tudi lastnik tovarne na Jesenicah. Zato se graščina Se sedaj imenuje po njem. Tragična smrt starke Moravče. 3. julija Na tukajšnjesiii pt^k«jyxUi&ču »o p«»kopali Tlletno vdovo Mari>j Smrekarjf-vo i/. Ribč. po domače Drčarico. Čeprav že I visokih letih je bila -žf-nioa is vedno krepka in čila. Poznali so jo iz prejšnjih let tudi mnogi izletniki, ki so hodili iz Moravč na kresničko postajo. Drčarjev? ima v* JbaM, ?va je često vozila izletnike tudi Droarica Mma. čeprav je bila Sava narasla. Drčarica je hotela prihodnje dni aHavat drsamo svo'ega ^ina. ki je uslužnu v Ljubljani. »Ćeasaj }im pont sem. da Ivo več veselja v hiši*, je pripovedovala sosedom. In se je hudovala na domač pr&ielek. ki g« je zadnje deževje povsem uničilo. Zato je e-topila Smr^karieva mama k sosed u, ki je imel na vrtu .ie eno če-%ijo _* lepim sadežem. Brž sta si sfterla v roke in Drčarica ie kupila drevo kar na t>z. -Kdo vam ?a bo obral?« se je zanimal sospd. Pa :e dejala EMhvJea o^lločoo. qma na drevo. če^. da je ^e ^a .*da sem trgala za svoje vnuke češnje sama. Re^ je splezala na drevo. Zaradi lezja pa so bile veje precej spolzke. Kakih 1* metrov vi?*okr> pa je stari Jenici spodrsnilo na mokrih vejah, da se je skotalila na t'*-Po nearePi ie padla na pobočje hribi in se ie še nekaj metrov zavalila no hcetru. Kd so ?o domači pogrešili, so jo |Sq hr? iskati Starka je ležala nezavestna z !,davo navzdol na klancu. Zadobila je hude notri-nje poškodbe in polomili si je tndj ve,- rp-ber. r»va dni po nesrečnem pa«Vu J*1 "mrla. Hm rad ji ji poti na moravako pokopali š*'-e j" ja spremila vsa ©korica. Bodi đohri ?eni ohranjen blag spomin! fiai/etifjea KOLEDAR Dane«: Sobota, 3. julija katoličani: lieho- dor. Nada Jutri: Nedeljav 4. julija katoličani: Urh, Udalrik DANAŠNJE PRIKEDITVE KINO IDEAL: Vroča kri (danes) Kraljevi valček (nedelja) KINO UNION: Veliki In mali svet KUNO slaKA: Karneval KINO MOSTE: Stanlio in Oiio \T11L in Grad Hubertus Ljubljanski Sokol telovadna akademija ob 20.30 na letnem telovadišeu Kinematografi v nedeljo nei/.p remen jeni DEllRNE LDKAKNK Danes in jutri: Mr. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9, Ramor Miklošičeva cesta 20. Gartus, Moste — Zaloška cesta. \T Ljubljani H\H go*/>ot/, 1> Wl -tur. i>/c njen* v vsakem paaVdu tant ck/ jure. Je trgovec in potuje včsmŠh "*i krka potovanja, ostane pa !e ŠŠM Jvj. ker jt n/egot« trgovinu lukrativnu in pa — ker ljubi s\"OJo tenko. Pa si ie nek,t /eh* u^led na ljubljanska tr&ovina omistitm novo itn/o učinkovite reklame. Sirojim dobrim od i malcem poklanja majhne Učne ven/ue r lepo sVtfio numerirttno tablico, ki naj BRV-ži dotični firmi za rekUmut. Vrni on>, ki Jo be take IliatJCl ¥ star, naj s\-t>ie ključe nanizane nosijo na nji. Tu Ji amen jeni i!" vpoti je Jobil tako veri/icn m bil \'piutn i» »knjigo wrižičarje\ l\, zadev M inu veda gtobok smisel, če udubiš ivo/v kiju- će oJi jih kjt: pvs^biš. potem tUnUi positsn najJitelj skrbi, kte naj liče Imtiniku ključev, on jih na ttmei u one čarobne tablice (etikete) odnese uli pa pošlie - ■ tu ie od \isno od oddaljenih t i najdišče - nnnu mri kateri so \~pisani \-cn/iearii in «— hop* ku-lantna firma ti aJoefaH ključe na di>m l t si torej pomirjen v \ -akeni pogledu* klime lahko pustiš kjerkoi . oni pridejo nmtmj% tvoj liferant moške moJe ti >ih rfosfavfc kmalu, 2—3 dni po i s gub i S'ekega dne je imel jjmpoJ nujne oprav ke v Mariboru in je ti> mvejdš tvoji h z obžalovanjem povedal »Sejmm Ob ^atri zvečer, pa sem zopet doma, srček!« In je bil zares jutri zvečer doma. Ril je /elft prijazen in prijazno je predel, stan mačekf Seveda je bil po/abil na sve/enjček klttič kov na ono svitlo verižico in še svit!. tablico s številko in firmo. flVl aVa dm pa mu poStje njefdov Ijubltantki liferant modnih artiklom* promptno pozabiienc ključkc. ki mu jih je ravno tako promptno po nek — zagrebški hote!. KtjuCke in ob\*esti lo je prejeta emproeje aaejej ajespoala Qu» spoda pa že tri dni ni domoe, ima baje nujne opravke, da atffja v Zagrebu prijavni listek, krt zlobni jeziki trdijo, da se te v Zagrebu prijavil — * soprogo — čuvtite ktjtrče, gn&podje! Iz Celja __o Nedeljtid aokokfci nastopi. V nedeljo 4. t. m. bo na Vranskem sokolski okrožni nastop, združen s tekmami dece. v ftt. Juriju ob juz. Žel., Sevnici in Labojah pa bodo društveni nastopi. Udeležite se teh nastopov v čim večjem številu In podprite veliko in plemenito sokolsko delo! - c Kresovanje. Molka :n ženska podiu*. nioa Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju bosta žgali v nedeljo 4. t. m., na predvečer praznika slovanskih blagovestnikov kres na Starem gTadu. Kres bo združen z umetnim ocjeni, ki ga bo oskrbel lastnik Pvroter g. Janko Bovha. Po prihodu večernega vlaka a Zidanega mosta bo pela Oljka« pred kolodvorom. Udeležite se kresovanja v čim večjem številu! __c Pasji kontuniac v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Sresko načel-stvo v Laškem poroča, da je bila V Sliv-nem. občina Sv. Krištof, uradno ugotovi leno pa-«ja steklina. Da se prepreči razširjenje te nevarne bolezni, odreja mestno poglavarstvo v smislu člena 57. zakona o odvračanju in zatiran iu živalskih kužnih bolezni pasji kontumac za mesto Celje in naroča: L Vse pse. ki še niso bili leto prijavljeni, je treba prijaviti najpozneje do lfS. t. m. v sobi štev 10. mestnega pocrla stva. 2. Psi, ki niso varno priklenjeni aH zaprti, morajo biti opremljen, s sigurnimi nagobčniki, ki izključujejo v nko poškodovanje tujih ljudi ali živali Preprečiti je treba tudi potepanje mačk. 2 \' k pi sumljivega obolenja psov in mačk je treba takoj javiti mestnemu poglavarSTvu (veterinarskemu referentu v mestni klavnici*. 4. Prepovedano je v času kontumaea brez" dovoljenja mestn^gi poglavarstva menjavati -talno bivališče psov. Prestopki t« naredbe, ki je stopila danes v veljavo, se bodri kaznovali v smislu čl. 111. gori navedenega zakona. —c Nočno lekarniško I ■Ml At iiMiiiiMl H ffssja Mm hi kropfli s*n- 9» deta ▼ seis-8MBO to. Pred MS. mul M. ms* pnn bit* kolsko, napredno Ljubljano stopijo člani in članice Ljubljanskega Sokola, njegov naraščaj, jedro zibelke ljubljanske pa sokolstva, ponos liste sokolske trdnjave v Ljubljani, ki je segla v črni noči črna roka po nji, da so Švignili nad njenim paviljonom rdeči plameni. TI ognjeni jeziki so segli do neba, zazarel je nebosklon nad vso mogočno sokolsko armado in ni ga na slovenskih tleh sokofokega srca, ki hi se ne bilo skrčilo ob teh plamenih in ki M ne bfta v njem zaž&reta Ijohiini do T>-rševe ideje z novim plamenom. Tako je stopil Ljubljanski Sokol ob svftn ognjenih jezikov iz kratke, komaj nekaj trenutkov trajajoče noči v sončen, neskončen dan. Vedrih Be in jasnih pogledov v bodočnost stopijo pred nas drevi njegovi telovadci in telovadke, njegovi Sokoliči in Sokollčioe, da nam potmi«jo in dokažejo, da so se še z večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo oklenili sofcotske misli in sokolskega dela. Ogenj lahko uniri les, ne more pa uničiti večno Sve sokolske misli. In pred nas stopijo d revi sokolski zmagovalci, ki smo jih ob povratku iz Beograda tako prisrčno, iskreno in navdušeno pozdravili, ko so nam zopet prinesli nazaj v našo sokolsko Ljubljano viteški meč kralja Aleksandra. Zopet bomo imeli priliko pozdraviti jih in izkazati jim svojo hvaležnost tako toplo in globoko, kakor jo zna izkazati samo pravo sokolsko srce. Zato bo današnja telovadna akademija Ljubljanskega Sokola na teiovadiščn v Tivoliju tem pomembnejša, tem lepša in tem mogočnejša. Zdravo! Tekmovalna vrsta za kraljev meč en najstarejših tekmovalcev in edini. ^ je tekmoval na vseh štirih borbah za kraljev mw, je Boris Oregorka. Rorifl je roien Ljubljančan 0- 1906) po poklicu urad ni k državnih 7X*\&mw- Že od mladih nog je član TviihVian«ke£a Sokola m se je udeležil olimpijad v Parizn in Bertinu, tekmovađ je pa tudi ž*> rm mnogih drugih mednarodnih prireditvah, tako v Pragi, v Nemčiji ftrl .le izvrsten telovadec m doma zlasti na konju ter v lahki atletiki. Ofi>i«lni prvak letošnje vrste fe Ivo Mal-»arie. rojen leta 19tS. .Te kandidat (flaša* fiie na tukajšnji univerzi m Že od mlndo-sti navdušen telovadb ter tudi lahkoa^let. Malnarir ie bil že lani v Berlina Ta rezervo, a leto«, ie bil zaradi odlične forme do ločen za prvo vrsto v torbah za kraljev mer. kjer ie dosegel najvišje število točk. \Tpid starejšimi tekmovalci ie tudi Milan Pofokar. rojen 1903 v Ljubljani, kjer je tudi kontorisL 7.e kot petletni deček je nastopal pn" Sokohi m v mlafčsh letih je zaradi izredne prožnosti vrbnial upravičeno nado. da us ltomo pozneje videli v prvih tekmovalnih školskih vrstah. Res je bil vedno med kandidati za razne mednarodne nastope, n vodno sja je tudi spremljala smola, zlasti nenadna obolelost, da ni mo-ge] sodelovati. Lan; ie poioval kot rezerva v Berlinu, a za kraljev meč je tekmoval že dvakrat Najboljši letošnji tekmovalec — za vrsto ofir elni prvak — ie Neli Zupančič, ki bi mora] biti v Beogradu prvi, a na poprave niso priznali. Tudi Neli ie pristna ljubljanska srajca, star 24 le! in po poklicu ffeome-*er na banski upravi. Že od mladih nog je Sokol in športnik, pri obeh organizacijah je med najboljšimi. Za kraljev meč |r tekmoval že dvakrat in lani je bil kot rezerva v Berlinu. Čeprav je bil eden najbolj -■a. Tfk pred odhodom na olimpiado si je namreč izpabnfl roko. Iz $tare garde tekmovalcev je tudi sini-paiieni Edvard Antosiewies. rojen 1902 v LfuMjani, uradnic zavarovalnice >.Iu:iosla j vija<. Tekmoval je že v Amsterdamu in v j I*iksemburgu, za kraljev meč pa leta 1**30 in letos. Antosiewi<»z ie eden najzanesljivejših im najboljših tekmovalcev. Med mlajšimi je Edo Slanina, ki se mu j po žilah pretaka naša in reška kri. Rojen je tudi na Catceni leta 1013 in je kandi-! dat filozofije. Slanina ie kakor Neli al-round športnik., telovadec, nogometaš in I lahkoatlet. V tekmovalno vrsto za kraljev | meč je oriše] leto*= prvič in je postavi] celega moža. Ae ndajsl je Milož Skrbinšek. ^in in%rgs ! gledališkega umetnika, rojen leta 1915 v Ljubljani m akademik. On in njegov brat, ki je bil v drugi tekmovalni vrsti, sta tudi od mladosti pri Sokolu ter odlična telovadca Že lani je b'l določen Mrlož za Berlin, a letos ie bil izbran za tekmoval-t no vrsto za kraljev meč. I>r. Ivko Pnstišek. ki mu je tudi zibelka tekla v Ljubljani (1912) je gotovo med najbolj nadarjenimi tekmovr.lei, saj se je v borbah za kraljev meč* plasiral na tretje mesto. Tekmoval je že leta 1933. Podčrtati je treba njegovo požrtvovalnost, saj je •v Beogradu nastopil tik pred promocijo. I>va dni po tekmovanju je bil namreč na ljubljanski univerzi promoviran za dokior-ja prava. Fred praznikom Sokola Ljubljana-Vič Nase sokolsko uruštvo se marljivo pripravlja za svoj letošnji praznik, na katerem hoče pokazati javnosti uspehe sokol-skega dela v telovadnici. V okviru Petrove sokolske petletke smo skleni'i v letošnjem letu najprej temeljito očistiti svoje vrste, na katere se lahko vedno in povsod zanesemo. Uprava društva s.-* ni zmotila, odpadlo je vse tisto, kar ni bilo prežeto s pravim Tvrsevim duhom. Danes imamo v naših vrstah zopet tiste pripadnike, kakor smo jih imeli v časih po vojni. Posebno razveseljiv napredek beležimo v tem pogledu v telovadnici. Vsi oddelki od dece do članstva so se pomnožili, redno se telovadi, tako da bomo na javnem nastopu lahko pokazali sadove sokolske vzgoje. Priprave za naš sokolski praznik so v polnem teku. Prireditveni odsek se je ie sestal k več sejam in določil vse potrebno, da bo nastop v vsakem pogledu uspel in zadovoljil vse posetnike nase prireditve. Viške sokolske prireditve so bile vedno na dostojni višini, tako se bomo potrudili tudi letos. Posebno obeležje našemu nastopu bo dal letos nastop naše hrabre vojske — vojakov — Sokolov 16. artilerijskega polka pod vodstvom poročnika br. Sladovića. Kdor je videl nastopati Iraio vojsko na zadnjih zletih ta bo tudi v nedeljo 11. julija prišel k nam v počete, da vidi strumno nastopati nade vojake-Sokole. Vojaki bodo nastopili z učinkovitimi vajami s puškami s spremi je van jem godbe, Vsa bratska društva, ki se nameravajo udeležiti našega nastopa, prosimo, da ae udeležijo v slavnostnem kroju a prapori. Zbor vojaštva in Sokolstva bo ob pol 16. pred Narodnim domom v Ljubljani, odkoder krene povorka ob 16. na Vič. Po sprejemu na Viču bo ob 17. javna telovadba, ki ji sledi sokolska zabava. Vabimo sokol-stvu naklonjeno javnost, da pohiti v nedeljo 11. Julija na Vič, da z nami proslavi sokolski praznik. Zdravo! Sokolom lfoMfaiiflltega ofeN&fft Največja letošnja prireditev v ljubljanski župi — det ljubljanskega okrožja dne 4. julija v Št, Vidu — je prod nami Izvršene so vse priprave v diuSivili. ki se odeležljo tepa zleta. Pozivamo članstvo, naraščaj m deoo društev ljnttjanakepi okrožja, da Be ravnajo po dobljenih navodilih in udeležijo zleta v polnem Številu. Opozarjamo članice in narasčajnice. da se sprevoda v St, VM udeležijo v meščanski obleki z znakom in ne v telovadnih oblekah, kakor je bilo ioslej določeno. Opozarjamo članstvo in nara »Čaj, da se lahko udeleži zleta na kolesih v meščanski obleki. Spored je naslednik T. Od 10. — 13. ore »kušnje na telovadi-Ica Ljubljanske** Sokola Od 10. — 11. skušnje moške m Seoske dese ter vojske, od 11. — 12L skušnja Maoov in čUaic od ml — u šmmtt ■***» k n. šfnivd k L>jas#i«at v dt. VU Od K — tkaa zbiraJišes ^oeh ulnlaniM nnr na k*>pndn^.u LjnWi Sakcna, ob ttff odhod s tetoftdiaca po OoloeALi m Vodni novi ocati akxm L>ravlje v AL Vid. ob M ▼ fit. Vina naebod pred nanodno $ok>. m. Ob 16. |»vma tolsvadba aa telovadObi ▼ It Vidu. Starosta Ljubljanskega Sokola B. Kajzelj Sokolski dom so hoteli zažgati I>om2alc, 3. julija. Jutri bo v Domžalah nastop Sokolskega društva, za katereefa se vse elanstvo in pripadniki sokolstva marljivo pripravljajo. V domu in na telovadišču urejajo vse potrebno, pridne roke so na delu. da bo sprejem gostov čim lepši in dostojnejši. Davi okro^ 6. zjutraj je vstal načelnik Sokola, g. Rudolf Osrecikar in odšel i svojo ženo k domu, pogledat, kaj bi bilo še potrebno. Ko je prišel na telovadišče, je opazil, da je eno okno doma. obrnjeno proti telovaiišču, razbito in takoj je spoznal, da je bilo ponoči v Sokolski dom vlomljeno. Načelnik je takoj obvestil ves odbor in ko so se odborniki zbral, ter pohiteli v dom, so videli, da bi bil ponoći ponosni dom kmalu postal žrtev zlobnrsra požigalca. Zločinec se je kozi razbito okno oplazil v dvorano, znosil skupaj ver. stolov in drugega inventarja, gra polil s petrolejem in pod kup nametal še slame. Med slamo je vrg^l s petrolejem namočen goreč stenj, potem je pa pobegnil. Zločinska nakana se mu pa ni po rečila. Po čudnem naključju - menda je bila. slama preniokra — je stenj sam od sebe ugasnil. Ko so pozneje pregledali ves dom. so odkrili na podstrešju lestev, ki je prejšnji dan tam ni bilo. Po lestvi je zlikovec plezal na podstrešje in tam prerezal dva električna kabla najbrž zato. da |e bil Sokolski dom v temi. da je lažie pobegmil. - O poskusu požiga, ki je prebivalstvo precej razburil, so bili obveščeni orožniki. XJpa.mo da bodo krivci kmalu izsledeni. Javnost pa naj da Sokolu v Domžalah zadoščenje a tem da v čim večjem številu obišče njegovo prireditev. V službi kraljice Lepote Ljubljana, 3. julija Kosftm f>ni «an p;ejrle iov^I tatare požun-■ke statute, ki govoce o starih srečnih časih brivskih mo'^irov. ki »n bili obenem raiioeelniki in /ohoderei. Mm >p spomnil, s kakšnim veseljem ie pripovedoval nam svojim gostom MOJMer Hncke o svojih Flav-nih stanovskih preiinikih. ki *if> prvi v Ljubljani skrbeli za zunanjo lepoto meščanov: Mio Xežić Matkovič Foltazar, T>omianovič in Businaro. Nežić. brivec in /oboderc, ki ni slovel le po šenklavških hišah kot rme-niten '/oholerc »bre^ bolova« po v«ej deželi Kracijski, je vzbudil v mladem Hiaku tolikšno veeelje hi ljubenton do brivskega po-klica. da je ie 1. 1895 stopfl v nk k moj-etrn Dolezalu na Breg«. Po n*ni doM je služil kot pornoftmk pri obrtniškem staro- | sti Franebeuiju, neto pri mojstrih KasmmV en m PodkrajSkm, dbsjar ga nista. xvaMa ©oriea in Gra*. Po povratku iz Gmu •© jeni stalno nastanil v domnemn mesna in odprl lastno brivnko na Poljanah in 90 let negoval poljaneke fante, mesarje in prire-Wrval podcolovškim frajjlicam biibi glavice, » vBakepa gioeta posebej pa je vedno imeJ rezervirano kakšno segavo ali pa drobce is stare Ljubljane. Pripovedovanja o Neži6n m Matkoviću, ki eta s posebno epretnostjo brila polila zobe. posVSaJa'kri, so bila všečna zlasti mesamkim fantom m žal jim je, da >e utihnila humorna beseda mojstra Hiška in da je po tridesetih letih samostojnega obratovanja postal necveet m mi zaželel nekaj odpočitka. pa ^ roke mirne. Še vedno spretne z« veako tekmo, da bodo čet eas epet prijele britev in oopič. Na« iobflant mojster Hlnk« Delenc pa je NIVEA CREME za ks>ie Mn med svojtiiit stsevtlninT! stanov nfc.*na lp—l'BI kot vnet zagovornik etartovvkik nssvkv. 2e v mladih letih je kot po>ree*vi iti lepa #njtnjni pm*4ava marlffve«ra irt piodneera dru^tveoeeji dri* 7.e}ina» mu ia 7 njo veeeln proplavi nvoj trideseti jnbile»i, da doptajno re^^eKentira pono*š starih mojstrov m vednost :«> -u^: !■ fantov. $ letnica planinskega doma na Lisci Prijatelji te lepe planimfee portoianlce me zbero na proslavi sJcromtnega foMlefa jtttri zidani ttt4-*st. 3. jirTr^n V zadnjih letih se je* . rooe.no razvil turizem, k-vabi vedno več prfjatt-(jev narave v njeno na ročje, da se osveiijo ir odpočajejo ter porabi j. na. vsakdanje bridkost in težave. Tudn Z asa ve so postali nrristu dasirav no nimajo dosti viaokih vrhov, na katere bi morali plezati z vrvmi in ceprini >n cek> tvegati živ ljenje. Tukaj imamo boli nJcrogle ^ore- na katere >o speljane položno poti tako, da jih rudi vsak /a čctnik-ttirist fmaga. Pa tudi oskrbovane so t€ naše višinske nos to iankr tn dušo. Za telo skrb: oskrbnik, /a duši pa pri/.nani turistu katerih imen ne bomo navajali, ker želim<^. da si jih vsakdo ogleda s*»m in priporočamo \-sem pri atelj^m narave svežega zraka in duhovitih dovtipov in poskočne muzike, naj pohite jutri na Lisco. kie-r bo svečano ohtia-lana petletnica zgraditve doma. Da pa se ne boste gnetli vsi po eni pori m da ne bi morda odrgnfli skrbno zaznamovane markacije, se porazdelite takole: Kni naj jo mahnejo kar iz Sevnice, to zlasti velja za purgarje iz Zagreba, drugi iz Rrega po lepi gladki cesti preko Rude, kjer je sedež du- še LL P. in nato muno Sv. Jošta. Tret»i yl Loke pri Zidanem roostri po zložni pori ob vinocTadih in sadovnjakih preko Okroalu-(četrti iz Rimskih tr^plic. So pa vo mnoga druga pota. kar pa prepustimo poAaroezni-kom, /lasti pa parvkom v trdni veri. da se vsi snidemo ns. vrhu. k ier bo za ta dan poskrbljeno 7 obilno, dobro rn ceneno jedačo in pijačo. Na predvečer bo flaoorei veMt kres, ki nas ne bo spomin ml prihoda Turkov, temveč nam bo napovedal prihod armad t turistov. V nedel io bo ob 10. uri na prostem maša, katero ho darova.1 gen. sruper r#t«ć. g. ^lusar. Po hum pa bo godba skrbela za kratek čas, oskrbnik pa /a gasitev žeje. Nadaljnjega program nismo i/de.lah m prepu ščamo runstnm in stalnim posetnikom Lisce, ;n smo prepričani. d& Kodo v polm ri skrbeli za hurnor. Ne zamudite te lepe prilike, razveselite se na zasavskem velikanu, kaiti uverjen-i »mo, da bo<«te tam n«4h. kar vam poželi srce. Na sA-idenje' k Živilski trg zopet pretesen Ljubljana, t. jnftja Leto« doalej še ni bilo pot^bnogra navala na žn-ils-ki trg-, kar je treba nokolilko pripisovati pozni letini, v* velfki mori pa tndi ■iftninl Ko je bila larri povi>.i.na »mitniea«, kakor pravijo kmetr0, j*4 hil dovo? živil v mosto preeej omejen. Vendar je trH>a tudi upošt-^vati. da s»o se razširile meje rrK^tno občine in da je po inkorporaoij! okoliških ohein priAlo mnoki rrjr zaleden tako dobro, kakor pred leti v poletnih m jeeenskHi meeecih. ko je Nil n»vadno oh tržnih dneh pre*po*n. Zaledeni ?o b^i vsi prostori in nekatere prodajalka nif^o dobfle n»-ti tJtanih miz tor »o morale biaso rarpoetar-^ti po tloh. Zadnje Same zavv^vma z*4o velik prop+or trg za gozdne ?adože. Ze dolfro vr^to let ni bio poleti toliko frob. kakor zdaj. Trpr je nenavadno dobro zadož«^ z nfiini vseik dan. NaffepSt juroki so po IO dva kn. <^o-barjl napovedujejo, da bodo zdaj jrone jw^-mftale rasti, ker bo naatopila vročina in ker ne bo reč tako defcrno. T>ole zdaj natre^ stroV^ecra fftofa. ki >* pa Se vendftrr nekoliko dnkž^ kakor je Ml preJfciJA ieta. LepSeca *prodaj^o v ap|oi&-«in pn I (fin ke. Ifajve^ji nairal je bfl na Lcfrsufranit trer. ki so crn založUe ranan zeie-njarTnrlL 1» bfftnje okorioe tmTi kiuedue h odHalJenJh krajev. Daoee je bfl tuj tako *nj(at> usucen, ker eo prođsjiirt par^ prsia-kovsfi. da bn nekofrko bofj (^teleta kopetja v zaVMfcn me^era. Znrrnj** eaee knptrjefo na na§wui trpn preeej tndi lanrjr#ci hotelov In pei>i,r>jnov iz leto^iSkHi krajev. IVa Hrfr-Ijansin trer pa priti a ta v> knpovat <^h eoibo-tah fcorli pnnosri leto viharji, ki so na nofflt-nioah m svpfi režri«, to f«e pravi da si sami knhaio ter .«e na-vadno zalairaio z žrvili za ves teden najprej. Nakiup z**l^njav*» in seeivia na naSem treru je v rejmiei pripo-roeifrv oh ttftiib dneh. a tndi jajra in pe-rutniTia nwta tako draea pri naa kakv v 1*»tovi?E^Th. ^«*prnv nnravi^eno tofnno nad l ^ra«rm.V> furli v Ljubljani. Hanes ie bil pemtnineki tr po In din ker. Hranjev <*i »vo zelo dobro za\kve. ki so po 12 m 30 do ?4 din kjr. Preeej jo le Hm*, in rindoja. za mar^rire K* pa zdaj visok sezone; prodajajo $}> po-vpreCno r*0 lf> *im kc lepše. .^tarocra krompir^ j** b#lo dano*, naprodaj na d^bo'o samo nekaj voo7?v. Z**ln ha je podražD. Slat^eca prodajajo po LB 'ftn kjr. Iz Maribora — VI. Mariborski teden. Kakor vsako le. to, se bo tudi letos vrSil za nase mesto tra* dicionalni Mariborski teden. Letošnja prireditev bo že šesta te vrste in se bo vr&iLa v času od sobote 31. julija do 8. avgusta Za obiskovalce Mariborskega tedna je dovoljena polovična voznina na državnih železnicah od 29. julija do 10. avgusta. Isprava Mariborskega tedna je za propagando razposlala po vsej državi in tudi v tujino že preko 15.000 malih in velikih letakov ki vabijo na zanimivo kulturno in gospodarsko revijo v Mariboru. Vrsta zanimivih in za naše gospodarstvo koristnih razstav bo gotovo velika privlačnost Ma ri bor-k ega tedna. Prireditelji bodo letos presenetili obiskovalce tndi z mnogimi novimi razstavami m atrakcijami. — Mednarodni zadružni dan, bo proslavila ttKfl mariborska nabavljahta zadruga dr. žavnih nsnrfbeneev v nedeljo 4. julija ob lfi. uri na športnem stadionu SK Železničarja ob Trzassn cesti. Program proslave je zelo pester. — Kreaovanje pri SK. Vrbanu. V proala-I v opraznik Sv. Cirila in Metoda bo v so-I boto zvečer pri Sv. Vrbanu k reso van je, na katerega opozarjamo mariborsko naeijonal-no občinstvo. V nedeljo bodo k Sv. Vrbanu izleti, ki se jih udeleže Mariborčani. — Sokolski sestanek. Načelstvo Sokol-sfcega društva Martbor-matica vabi vse brate m sestre prednjaskega zbora na važen sestanek, ki se vrsi drevi ob 18. uri na letnem telovadisčn. Udeležba strogo obvezna. —-Itojaspjen vtom. Pred meseci je bila izTopana trgovina Antona Lobnika v Novi vaei pri Mariboru. Vlomilec je odnesel za Prek© 5O0O dinarjev raznega blaga. Za Vlomilcem je takrat manjkala vaasca steo vCeraj pa so stndenš>i orožniki nepričako-' vano pojasnih drzni vtem. Kot storilca so aretrmn 44 letnega vta«arja Cirila Stransa is Ljutomera, ki je po daljšem oklevanju prranal. da Je vdrl v ssssnajnasj tijiovu^ Stran * >SLOVENSKI NAROD«, sobota, 3. julija 1937. štev. 149 NOCOJ ob 20.30 na letnem telovadišču v Tivolifti telovadna akademija LJUBLJANSKEGA SOKOLA NASTOP VSEH ODDELKOV IN ZMAGOVITE VRSTE, KI SI JE PRIBCJRILA MEC KRALJA ALEKSANDRA I. DNEVNE VESTI — Vsem galskim cetara in žopaoi v dravski banovini. Povodom smrti blago-pokojneg-a. na^Skofa in slovenskega vla-*lik? tih A"*™"* ggggJSES^hgea, odrejamo nastopno: 1. Gasilske župe in čete naj se po možnosti udeleže pogreba, ki se vrti v ponedeljek 5. t. m. Zbirališče gasilcev pred mestnim domom (Krekov trg) ob pel 10. uri dopoldne. Uniforma svečana. Zastopniki čet, ki se udeleže pogreba in poseduje/jo prapore, naj jih prinesejo s seboj. Vsa ostala navodila dobijo župske starešine odn. Četni poveljniki na licu mesta od gasilskega inšpektorja. 2. V nedeljo 4. t. m. ko bo ležal blagopokojni na mitvaškem odru, naj gasilske čete v znak žalosti po možnosti opuste svoje prireditve in jih prelože na poznejši čas, če je to tehnično še izvedljivo. Posebnih okrožnic tzd. ne bomo pošiljali. Z gasilskim pozdravom: Na pomoć! Gasilska »-jadnica dravske banovine. Divna ljubezenska balada VELIKI IN MALI SVET v glavnih vlogah: Viktor de Kowa, Heinrich George, Adela Sandrock Predstave danea ob 19.15 in 21.15. — Diplomirani so bili na filozofski fakulteti v Ljubljani v junijskem terminu ti-le kandidatje in kandidatinje: Battestin Mirko (praktično-kemijiska skupina); Brenk Franc (pedagoška skupina); Cerar Jelka (praktično-kemijska skupina); Čeh Nada (germanska skupina); Furlan Danilo (geografska skupina); Hrovat Hermina (pedagoška skupina); Jamar Marija (romanska skupina); Jeglič Stanislav (matematična skupina); Lombar Alojzija (romanska skupina); Lumbar Bogomir (pedagoška skupina); Lu:ner Gustav (pedagoška skupina); Mehle Milan (skupina za občo zgodovino); Muller Marija (romanska skupina); PetriČ Metka (biološk?. skupina): Resnik Leopold (klasična skupina); Senegačnik Edvard (germanska skupina); Siege Leopoldina (germanska skupina); Slapar Franja (ger-man-ka skupina); škerlj Boris (praktično-kemijska skupina); Uršič Hinko (geografska skupina); Uratarič Bogdan (pedagoška skupina); Vehovar Tatjana (germanska skupina ); Zadnek Stanislav < filozofska skupina); Zaje Drago 1 pedagoška skupina): žnidarčič Danica (biološka .skupina). ZVOČNI KINO SOKOLSKI DO^l v §JBd — Telefon 33-37 Nnisijajnc-jSi KARNEVAL v Nizzi v filmu sarmantnih pustolovščin, luksuza in bogastva Gustav Frohlieh, Rose Straduer in Ilcinrich Georg PREDSTAVE v soboto ob i29., D deljo ob 5., 7. in 9., ponedeljek 5., 7. in 9. V torek film: OTROCI PAVLOVE ULICE — I>iplomiri*ni so bilj na arhitektnem oddelku tehniške fakultete ljubljanske univerze za inženjerje arhitekte gg: Brn-čic Hrvoje, Derkovie Drago. Kovačevič Ljubisav, Medvešček Emil. Sedlar Saša in gd*. ililešar Juta. Čestitamo! — Odlikovanje. Z redom Jugoslovanske krono V. stopnje je bil odlikovan upravnik glavne carinarnice v Ljubljani g. Anton Pire. če titamo! — Češkoslovaška zemlja zdravilišč in mineralnih vrelcev. Opozarjamo potujoče občinstvo na zadevni Ojglsa v našem listu. »GRAD HURERTU5" (ORLOVO GNEZDO) „Stanlio & Olio VIII." aEEKEFfH Danes ob 20.30, jutri ob 15.. 18. in 21. I — Trgovinska pokajanja z Italijo. V naši javnosti zlasti med gospodarski m": krogi vlada veliko zanimanje za trgovinska pogajanja z Italijo. Kirnski listi poročajo, da je bi prvi fes^anek na$e in italijanske mešane komis'ie 28. junija. Po njem so se vodila pogajanja vsak dan in jk> informacijah rimskega li$ka bo nova trgovinska in plačilna pogodba med obema državama sklenjena sredi iulija. Pogajanja se razvijajo zaenkrat ugodno. Obe delegaciji ugotavljata najprej načela novih pogodb, pozneje pa pridejo na vr^to podrobnosti. Italijanski in tudi avstrijski Usti pišejo, da je Italija baje pripravljena dovoliti Jugoslaviji prele rencijal za trd les. dočim zahteva na©a država preferenci jal za mehek les kakor ga ima Avstrija. Italija je tudi pripravljena uvažati iz Jugoslavije večje količine pšenice in koruze ter več živine kakor dose-daj. Naša delegacija to delala na to, da bi bil del kontingenta za pšenico dovoljen za moko. Na5i gospodarski krogi pričakujejo zaključek pogajanj z velikim optimizmom in trdnim upanjem, da se bo naša trgovina z Italijo znatno povečala, zlasti če bo plačilni promet urejen tako, da ee ne bodo kazale slabe strani klirinškega sistema. — Državna bolnica za ženske bolezni v Ljubljani je Iz gospodarskih in zdravstvenih razlogov prisiljena Izdatno omejiti sprejem bolnic, nosečih in porodnic. V zavod se sprejemajo le one bolnice, ki jim je potrebna nujna operacija in le one porodnico, pri katerih sprejemni zdravnik ugotovi aa Uvijanje neposredno nevarne kom- plikacije. Zdravniki naj torej ne pošiljajo v žensko bolnico bolnic z vnetljivimi procesi, z nekompliciranimi splavi, z drugimi boleznimi, pri katerih ni potreba nujne operacije, in normalnih nosičih in porodnic, žene naj se ravnajo po teh navodilih, da si prihranijo stroške in druge neprijetnosti, če jih sprejemni zdravnik ne bo mogel sprejeti v bolnico. Te za naše ženstvo trde in težke omejitve ostanejo v veljavi, dokler se ne posreči gospodarsko in s tem tudi zdravstveno sanirati ženske bolnice. ■■■ KINO IDEAL Samo še danes ob 16., 19. in 21.15 uri MARIKA RuKK v filmu VROČA KRI Jutri, v nedeljo, ob 15.. 17., 19. in 2115 Kraljevi valček V glavnih vlogah: Paul Horbiger, VVillv Forst, Carola Hbhn — Iz državne službe. Za plicijske stražnike pripravnike pri upravi policije v Ljubljani so imenovani Jože Baškovič, Rudolf Boštjančič, FVanc OftdPn. Alojzij Golob, Jože Gruden, Alojz Gvardij3ueič, Alojz Kcčevar, Josip Keber, Ernest K6-nig, Emil Kos, Franc Kratic, Anton Krau-car, Anton Lovšin, Filip Lovšin in Alojzij Martinčič, sami .slovenski fantje, 73. policijskega agenta pripravnika prt precistoj-ništvu mestne policije v Mariboru pa Milan Merhar; v višjo skupino sta pomaknjena zaščitna sestra državnega zavoia za zaščito mater in otrok v Ljubljani Jo-sipina Hočevar in upravno pisarniški uradnik pri sresikem načeletvu v Šmarju pri Jelšah Vinko Toplak. JULIJ Rasti nam rasti rumena pšenica, boža naj solnce te, umiva rosica, da boš šla v klasje, nam zrnje rodila, z njim nas ob vsaki potrebi redila. Moko, ki zmleli jo bomo na mline, bomo predelali v sladke »Jajnine«. Kdor ne pozna še izbornih »Jajnin«, ta še ne ve, kaj je višek dobrin —Iz b^novinkke službe. Imer.CHva-ni so: bjnevinski računski inspektor pn. banski upravi Adoif Turk za bano-vinskega vjš. računskega inšpektorja. Za banovinske uradniške pripravnike volonterji dr. Mar-tun Hoivat, dr, Emanuel Pertl in dr, Anka Prijatelj pri banovinski bolnici v Mariboru in dr, Ivan Pintartč pri banovinski bolnici v Celju. V višjo skupino sta pomaknjena banovinski arhivski uradnik pri banski upravi Franjo Rom h, banovinski kmetijski svetnik in sreski kmetijski referent pri sreskem načelstvu v Ptuju Josip Suštič. Upokojen je banovinski cestni nadzornik pri sreskejn cestnem odboru v Celju Le: pol i Weixler; sprejeta je ostavka, ki jo je podal na banovinsko službo zdravstveni pomočnik pri sieskem načelstvu v Slovenj gradcu Vlocenc Si'vka. Živalski vrtic v Tivoliju tik velesejma! Vstopnina Din 2.—, otroci, dijaki, vojaki Din 1.— — Izmenjava knjig najboljših pisateljev vseh narodno»ti. V Parizu je bil zadnje dni junija m-dnaiodni kongres federacije Pen klubov, na katerem je bila zastopana tudi naša država. Na kengresu zbrani pisatelji so prvotno nastopili proti omejevanju osebne svobode poedmih pisate-teljev vseh narodnost!. Ljubljanski Penktub razvoja kulture narednih manjšin v nekaterih evropskih državah. Sklenjeno je bilo ustanoviti v Parizu mednarodno podjetje za izmenjavo knjig najboljših pisa-telev vseh narodnosti. Ljubi jamski Penklub je zastopal na kongresu dr. Franc Štele. — Monopolska taksa na vžigalnike. Uprava državnih monopolov sporoča, da mora biti monopolska taksa na vžigalnike po novem pravilniku, ki je že stopil v veljavo, plačana najkasneje do 29. julija. Taksa znaša 100 Din letno. Lastniki vžigalnikov morajo imeti tudi v pravilniku določene legitimacije. Taksa se plača pri najbliž-njem oddelku finančne kontrole. Po 29. juliju bodo organi finančne kontrole najstrožje kontrolirali lastnike vžigalnikov, če so plačali takse in če imajo legitimacijo. — Javna prošnja usmiljenim in sočutnim srcem. Jaz nesrečni Mure Franc iz Crmošnjic, poŠta Stopiče pri Novem mestu sem na posledicah strašne neozdravljive bolezni, ki sem si jo nakopal na ruski in rumunski fronti po vojnih naporih v mrazu in snegu leta 1927 popolnoma oslepel. Kot vojak sem se zdravil med vojno v raznih bolnicah, nazadnje na Dunaju, odkoder sem bil kot neozdravljiv in za nadaljnjo vojno službo nesposoben poslan domov. Ker je do katastrofa — popolne oslepelosti prišlo Sele leta 1927. se po prevratu do 17. V. 1923 nisem prijavil. Radi tega me po krutih do- locoah invalidskega zakona iz leta 1929 kakor tudi po določilih § 10 uredbe z dne 25. 3. 1936. čeprav sem dokazano žrtev vojne, nočejo priznati. Razen siromašne kmetske bajte ne posedujem ničesar. Da je nesreča se večja, je tudi žena zadnje leto stalno vezana radi bolezni na postelj. Primoran sem beračiti, dokler ne pridem v poštev za priznanje invalidnine po novem inv zakonu. Po poklicu sem organist. Igram harmonij, eltre, vijolino, kitaro, naj- ■ raje pa harmoniko. Priporočam se usmiljenim srcem in sočutni javnosti za* kak tak instrument posebno pa aa denarno podporo, ki naj se pošljejo v to svrho krajevnemu odboru udruženja vojnih invalidov Novo mesto. Istočasno sem zaprosil ministrstvo, da smem s spremljevalcem in instrumentom prositi po državi. Za vsak dar že v naprej >Bog povrni«. — Mure Franc. — is »Službenega lista«. »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine št. 53 z dne 3. t. m. objavlja brezplačno oddajanje sadik in semenja, odločbo glede izvoza orehovega lesa, popravek v navodilih za izvrševanje uredbe o o-rednjem skladu bratov-skih skladnic in rezervnih skladih glavnih bratoprskih skladnic, znamke Male antante, odločbe državnega sveta: 1. k. § 112 zak. o občnem upravnem postopku v zvezi s čl. 21. in 22. zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih; — k odst. § 114 zak. o uradnikih; —■ k čl. 39. zak. o drž. svetu in upravnih sodiščih; 2. k § 84 zak. o ljudskih šolah, in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1937-38. — »Putnik« Ljubljana priredi od 10. do 11. t. m. dve-đnevai izlet z avtobusom v Trst in z ladjo sNeptunijo* na otok Brioni«. Cena vožnje z avtobusom v Trst in nazaj s kolektivnim potnim listom din 130.—. Oena izleta z ladjo na otek »Brioni« in kosilom na ladji din 125.—. Prijave in vse ostale informacije v biljetamicah »Putoiika«, izletniški pisarni »Okorn« in zastopništva** Cosfufljch Line«, Miklošičeva cesta 15. — Otvoritev golf igrišča na Bledu odgođena. Kralj, bane k a uprava v Ljubljani sporoča, da fie otvoritev jrolf-ijrri&hi na Bledu. določena na 10. julija, iz tehničnih rcrclosrov odloži na nedoločen čas. — Babiška šola v Ljubljani. V prilogi k 52. kosu Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. 6. 1937 je objavljen natečaj za sprejem učenk v redni tečaj za babice 1937/39. ki se začne 1. septembra 1937. Iz natečaja so razvidni sprejemni pogoji in drugi podatki za vlaganje prošenj. — Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi svoje podružnice in druga narodna društva, da zažgo na vseh gričih in hribih na predvečer praznika slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda — 4. julija — kresove, ki naj bodo vidni znaki naše ljubezni do domovine, našim neprijateljem pa znak, da čuvamo našo zemljo in naš rod. — Nov grob. V Trbovljah je včeraj umrla ga. Antonija M r z e 1 o v a, rojena Roj-čeva, vdova po trgovcu in mati našega uredniškega tovariša in pisatelja g. Ludvika Mrzela. Poleg njega žalujejo za blago pokojnico še trije otroci, ki jim je vsem bila srčno dobra mati. K večnemu počitku jo polože jutri ob 16. na pokopališču v Trbovljah. Bodi plemeniti ženi in vrli materi ohra njen blag spomin, žalujočim svojcem pa. naše iskreno sožalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno jasno in toplo vreme, možnost krajevnih neviht. Včeraj je deževalo v Beogradu in Skoplju. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 27, v Zagrebu 25, v Ljubljani 24.1, v Skoplju 17. Iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 76G.5, temperatura je znašala 14. — Nesreče. Na Figovčevem dvorišču j 3 včeraj nek voznik povozil Sletno mizarjevo hčerko Majdo Hrašarjevo, stanujejo v Tavčarjevi ulici 1. Otr:k je prišel pod voz ter dobil hude poškodbe na glavi, in po telesu. Posestnikov sinč:k Anton Okorn iz Sp. Slivnice je včeraj padel doma s stola in si zlomil desno nog:. 321etni hlapec Lojze Iber:č% ccnia Z Rimske ceste 11, je bil včeraj zaposlen s prevažanjem gramoza. Na c-sti pa mu je zdrsnil leseni zaboj z gramozom z voza in ga po Isul. Iberič je dobil pet-kodbe po vsem telesu. Posestnika Marica Hafnerjeva z Stare Loke je doma. padla in si zlomila desno nogo. zelez"iiški zavirač Vlncenc Volk, stanujoč v Kcsovi ulici, je snoei skočil na glavnem keledveru iz vlaka m:d tračnice in se težje poškodoval na desnem kolenu. Pri sekanju ižrv se je vče:aj popoldne težje po-ško oval lSletni delave-c: Ivan Bui'ja iz Obeiš pri Lukovic . Vsekal se je v dsno nogo in si ranil kept. Delavcu Josipu Ka-punu. stanu:oČ£imu na Hradeckega cesti, je včeraj padla v Strojnih tovarnah, kjer je zap:sler;, na česno nogo železna tia-verza in mu jo zmečkala. —Rokave c straši tudi po fttajefskssa, France liokavee. ki ga ze tako dolgro 'zaman zasledujejo orožniki po ljubi an^ki okolici in po Dofenjikeca, je oni dan na- i pravil izlet tuli na fttljtairn, in tšk-er v Slovenske, gorice. Tja ga je zvabil Karol Mramor, s katerim sta vlomila v stanovanje Janeza Kocmu-a v Sv. Lovrencu in mu odnesla 8700 din. Rokaver je tako] po vlomu pobegnil in ee vrnil nazaj v ljuHjan- I sko okolico, Mramorja so pa izsledili orožniki ix Sv. Lovrenca in ga aretirali. — MrtTs dete v Savi pri Smledniku. V Savi pri Smlednik« so ljudje ©paziH vferaj mrtvo dete ženskega spola, staro okro-j: tf mesecev, ki je letalo tik brega. Potegnili so trupelce i« vode in ga zane>li v mrtvašnico. Trupeke so takoj popoldne pokopali, orožniki pa poizvedujejo za brezsrčno materjo. — 5.000 din dobi kdor najde dragocene uhane. Oni dan smo poročali, da je bila v Zagrdbu na cesti napadena in okradena Chaurlotta Boenapanger. Napadalec ji je iztrgal 30.000 din vredne uhane. Kdor bi ukradeno uhane Izsledil in vrnil lastnici dobi 5.C00 din nagrade. Iz Lfubljane — lj T^p^K M^fcsJi 1" A. R. JfgUfti. Včeraj ob 15 je avtofurgon mestnega pogrebnega zavoda prepeljal iz Stične v Ljubljano zemske ostanke blagopokoinega nadškofa dr. A. Bonaventure Jegliča. Pred Škofijo je škof dr. Rozman blagoslovil Irup lo. nato so pa prene U krsto v drugo nadstropje škofijskega dvorca, kjer so jo položili na mrtvaški oder kjer leži v škofovskem ornatu z mitro na glvai. V;e popoldne in tudi da neg so prihajalo množice pokojnikovih častilcev h krsti, da se po love od pokojnika. Pogreb nadškofa bo v ponedeljek ob 9 izpred škofijskega dvorca na pokopališče k Sv. Križu. KONCERT VOJA&KE GODBE danes zvečer v restavraciji „LLOYDu SV. PETRA CESTA 7. Pečeni prašiček, jagnje na rainju "ter vsa druga jedila po najnižjih cenah. Vino prvovrstno, Zagrebško pivo v vrčkih. —lj Združenju iigu.vtev prosi članMvo, da se glede pogreba blagopok. nadškofa dr. A. B. jregjjj£a ravna točno po navodilih, ki jih je objavil odbor za pogreb, ki pravi med drugim, da lastniki trgovskih lokalov ob ulicah, po katerih se bo vil pogrebni sprevod, lokale v čaui pogreba zaprejo -— pogreb se bo rezvil po Stritarjevi, preko Marijinega trga. po Prešernovi, Tvrševi. Masarvkovi — teromogčijo svojim uslužbencem udeležbo pri pogrebu. Uprava. —lj Iz splošne pietete povodom smrti nadškofa dr. A. B. Jegliča se koncert Hrv. kult. društva -Napredak«, kl bi se moral vršiti 4 .t. m. v Frankopanskem dvoru, preloži na prihodnjo nedeljo, t. j. 11. julija do 15. uri popoldne z ž-* objavljenim sporedom. D-ne 11. julija bo koncert ob vsakem vremenu s sedelovanjem tamruraskega zbora NSZ Ljubljana. —lj Moški pevski zbori, včlanjeni v Hu-badevi župi JPS in Pevski zvezi ter vsi drqgi moški pevski zbori 3e vljuotoo po-zrvljejo. naj se zglase v ponedeljek 5. t. m. ajutraj točno ob osmih v Huhadovi pevski dvorani v poslopju Glasbene Matice zaradi vaje za petje ialostink pri pogrebu pok. presvitlega nadškofa dr. Antona. Bon. Jegliča. Arhivarji naj prineso seboj tudi note: Usliša nas gospod in Poljana toži. lj Kraljev pokal v Izložbi tvrdke Mag-dič. V izložbi tvrdke Magdič na Aleksandrovi cesti je razstavljen krasen sebrn pokal Nj. Vel. kralja Petra II., ki je kot prehfxmo darilo namenjen zmagovalcu lahkoatletskega trehoja Ljubljana — Zagreto — Beograd. Pokal je v krasnem etu-ija in vzbuja po svo^ji obliki in eleganci splešno pozornost. Do 16. bo razstavljen pri M^.gdiču, nato pa v izložbi tvrdke Sport-Kmet. —Ij Pognojena Linhartova uliea. Nedvomno «>te že čitali ali slišali, knko veličastna aleja je projektirana proti Sv. Križu. Svetokrižka cesta bi res morala biti čim lei^a in resnobna zaradi svojega glavnega namena, ki mu služi kot cesta, ki drži na pokopališče. Vendar zdai ne nameravamo uovoriti o tem in tudi na-frti ne bodo najbrž Še v tem desetletju uresničeni. Čeprav srno optimisti. Optimist je pa tudi oni. ki je v četHeK- poqnoiil Linhartovo ulico ob Ravniliarievi žagi. Kratkomalo zvrnil je voz z gnojnico, da se je raztekel >med dalec po cesti. Gnoja je še vedno več prstov na debelo na cesti. Da ie vse še tem boli okusno, leži med neznano umazan papir, kakršnega liudje uporabljajo za zavijanje ^klobas-. Takšna ie torej zdaj >veli-ča^tna SvetokriAka cesta-'. —1; Zahteve mizarskih pomočnikov in konkurenca med podjetji. Pišejo nam: Čitali sino poročilo o zborovanju lesnih delavcev in da je referent poročal, da imajo delavci najslat-šo mezdo pri Mizarski zadrugi v Trnovem. Zanima nas, ali morda ne plačuje še slabše tvrdka >Sava<, kjer pomočniki zaslužilo na teden v akordnem delu 1*20 do 160 din. Mislimo, da je treba rkordno delo ?"m prej ukiniti, kjer je uvo-ufLo, saj je pii vrtini i odjetij u.^deoa urna mesda. Zlasti pa ie treba prepovedati akordno dek> v pohiMveuem mizarstvu, kt»r je konkurenca med podjetij že tako ostra, da i© pohištveno mizarstvo v najostrejš. krizi. — Več mizarjev. —lj Po Ljublajm »e govori da smo dobili Slovenci tri nove milijonarje. Kaj vse ,se po Ljubljani ne govori! —lj Kopalne obleke, Karoičnik, Nebotičnik. —lj Popravni izpiti. Za dijake srednjih in meščanskih sol. ki imajo popravne izpite, se bo vršil od o. julija do 1*5. avgusta pouk v privatnih učnih tečajih na II. državni realni gimnaziji, Poljanska cesta. Pouk bo dopoldanski. Dijakom, ki bodo obiskovali ta tečaj takoj v začetku julija, je zagotovljen uspeh. Informacije se dobe pri šolskem slugi II. državne real. gimnazije na Poljanski cesti dnevno od v do 12. —lj Največ škode v parkih delajo otroci. Pazniki v naših pajkih :majo pogosto priliko se pritoževati nad otroci, ki de. j jo z namenom skoio. Pri tem je najbolj žalostno, da dajejo otrokom, ki mislijo, da jim je vse dovoljeno, potuho se staral Da jo troba otroke vzgajati v ljuibezn: do iave, se pri n din v: od'n fotnaptrat znamke »l>oJly«. V i*>d>Trr>ju lelesaičj ske sta-aeraajeke Uit v PiaŠakov] n!v je v četrtek popol 'ne~ MjrSepodSfH nek hrez|X>*ol-než, ki ni ie prilastil 5 k*r /Ime, f.iv <:ficir-mki plašč, polni kovre^- in le nekaj drugih predu;..- v. '»-' ■ doran b 1 1 >-\ < 1 ri ? p atanuioči uradniki in licer ikupuo /a looo din. Kr/narju Kligijn Kl»m na Koii'rresn^m trtrn j»» nekdo nlrradel ijetlee< Eportsjlsufc* njjč. vredeu 400 din. V Kme'ovn gostilno v MkJ **> ie vtiliotapil v četrtek ponoč: lae n in /ej*n iro«t. Medtem, ko so domaČi spali fJ |e piIroHlI kar 4 »feklenlre bese potem Pa pretaknil £e nekaj preda ter si pHlsstU okrog 100 din h n;\r Blatili uhanov. -—lj Prireditev društva »Tabor« Me preloži na nedeljo 11. t. m. SOKOL — čhaiie jezdnega odseka I.jubl lanskega Sokola pozivamo, da se polno.številno udeleže okrožnega sokolskefja zi ta v St. Vid, ki bo jutri 4. t. m. Zato morajo biti v?i jahači točno ob 12 uri pred artilerijsko vojašnico in sicer v kroju. - - O Ibor. — Nastop Sokola D. M. v Polja. V nedeljo 26. t. m. je gorei v proslavo Vidovega dne velik kres. okrog katerega so se zbrali prijatelji Sokola in članstvo v velikem številu, tako, da je proslava prav lepo uspela. Pa tudi za letni nastop, ki bo v nedeljo 4. t. m. popoldne ee ve članstvo pridno pripravlja. Nastop z narodnim veseljem ho na obširnem in lepo urejenem letnem telovadišču, ki ga je uredilo zelo aktivno delujoče članstvo z br. gospodarjem na čelu z vztrajnim kulukom. Pri prireditvi bo sodelovala domača godba. Vabimo prijatelje Sokola, kakor tudi članstvo vseh sosednih društev, da na-i v čim večjem številu obiščejo — Zdravo! TUDI BOLEZEN — No, ali je tvoja žena zdrava ? — Ne, spati ne more. — Kako to? — Kadarkoli pridem ponoči domov, nikoli ne spi. Umrl nam je 1. julija v starosti 95 let naš dobri oče, ded in praded, gospod IVAN JAX senior tovarnar šivalnih strojev v Linzu, meščan mesta Unz, častni občan občin Hirschbach, Reichental in Stiftung bel Reichental, imejitelj zlatega zaslužnega križca s krono, vojne kolajne, spominske kolajne 1864 1. t. d. K večnemu počitku so ga položili danes ob 10. dopoldne v rodbinsko /grobnico v cerkvi Srca Jezusovega v Linzu. LINZ, SALZBURG, LJUBLJANA, GMUNDEN, LEOBEN in BČHMDORF, dne 3. julija 1937. IVAN JAX Jon., sin, ing. KAREL JAX, vnuk, v imena vsega sorodstva. 4^ 5tev. 14* SLOVENSKI NAROD*, ntoU. «- MHt imt. Stan S Moskva pristanišče petih mori] U* km dolgi prekop mod Volgo in Moskvo, ki je veljal Miza dve milijardi rabljev, je pravo čudo moderne tehnike V Sovjetski Rusiji, deželi ogromnih dimenzij, nnajo od Širokih železniških tirov do velikih bonbonov za v*e tudi svoje široko merilo. Ne belijo si glav z raznimi malenkostmi ali nepotrebno mistiko, niti a tem, zakaj se je Edvard VIII. odpovedal prestolu, ker imajo dovolj važnejših skrbi. Zdaj stoji v ospredju osvojitev severnega tečaja, ki so se mu morali v Moskvi se ob koncu maja zahvaliti, za zadnji mraz. Prof. smidt je baje odprl vrata severnemu teoaju, pozabil jih je pa zapreti. Tako so trdili ljudje v Moskvi, ko jih je zadnje dni maja še pošteno zeblo. I>rug:o važno vprašanje, okrog katerega sti ^uee vse zanimanje prebivalcev Moskve, je prekop Moskva—Volga, spominjajoč po svoji veličastni zasnovi na egiptske piramide, seveda brez faraonov, zlasti pa brez sužnjev. Vodno omrežje, duhovito izpopolnjeno s tremi velikimi prekopi, je napravilo iz Moskve kot izrazito kontinentalnega mesta ponosno pristanišče petih morij. prvotna gladina v reki Moskvi. Samo tako je mogoče, da se vozimo tam, kjer kriza prekop železnico proti Kalininu in tudi Vo-lokolamsko cesto, z avtomobilom skozi dolg predor v betonskem nasipu. Ta betonski nasip pa ni zgoraj nič drugega, nego odprto korito prekopa. Vozimo se varno spodaj po trdni zemlji, dočim se vali nad nami na tisoče ton vode. dočim bi lahko vozil eno nadstropje višje prekomorski parnik, nad njim pa zopet po viaduktu ekspresni vlak. Nekoliko spominja ta orjaška vodna stavba na sloviti predor pod reko šeldo pri Antverpnu. samo da so moskovske dimenzije Se mnogo večje. Ta novi prekop Volga—Moskva ni samo 128 km dolg, temveč je tudi 86 m do 14 km Širok. Tako veliko Širino doseže na tako zvanem moskovskem morju«, ki zavzema površino 327 km*. To je ogromen naraven bazen, v katerem je 1120 milijonov kubičnih metrov vode i« Volge. Bazen je nastal na kraju, kjer je bilo prej Moskovski rečni kolodvor na prekopa Moskva — Volga. ze prej zgrajeni 228 km dolgi belomor-eko-baitski prekop veže Nevo z Ladoškim in Oneškim jezerom in s tem tudi Baltiško z Belim morjem. Davna misel Petra Velikega se je uresničila šele pod sovjetsko vlado, čeprav je že med -vetovno vojno rusko brodovje močno trpelo s tem, da je bilo v Baltiškem morju povsem zaprto. Ta prekop kot dopolnitev Barinskega sistema pomeni, da se da v bogati Kareliji po vodi prevažati ves les, vse ribe in ves kamen dahv v notranjo-1 dežele. To pomeni, da ni treba več pluti okrog Skandinavije, tem- -ia se da z vsem bograustvom rude, premoga in gradbenega kamna obvladati tudi Arktida po mnogo krajši poti. Prueri prekop, dolg samo 128 km, toda v ini- mnoiro težji, i** bil ntvorj*»n m ^»seb ni promet v maju. Ta prekop veže reko Volgo z roko Moskvo in tako tudi glavno mesto 7, obema severnima morjema po vod-ni poti, krajši za celih 1100 m in seveda tu I! hitrejši s Kaspiškim morjem. Čim bo dograjen tretji in zadnji prekop, ki bo vezal pri Stalingradu tudi Tihi Don z Volgo, bo Mo kva zvezana tudi z Azovskim in Cr-l morjem. Ze zdaj napoveduje ponosno pristanišče petih morij na. severnem Ito-lodvoru v Moskvi ogromna stilizirana ladja iz belega umetnega marmorja z jamborom in dvema nadstropjema arkad. Ta potniški kolodvor z ogromno vežo. restavracijo in čakalnicami — seveda s posebno čakalnico za mamice in otroke — zgrajen knkih 30 km od Moskve, je -amo en del vsega velikega pristanišča. Tudi tu bo velik park. kjer so baš posadili na peščeno ravnino zaenkrat 12.000 mladih drevesc, okrašenih s pestrimi praporčki. To bo tudi tovorno pristanišče, posebne naprave za snaženje veh prostorov in velike športne na prave. Prekop Moskva—Volga je bil zgrajen po celoletnem proučevanju terena po geologih arheologih in inženjerjih v 22 mesecih. Stro šal so znaašli skoraj dve milijardi zlatih rubljev. kar je celo za ruske razmere oprromno. Novi prekop, daljši od Panam-I sra z njegovimi 80 km. ki so ga gradili celili 10 let. ;pada med največje vodne stav be sveta, po svoji zasnovi jih pa celo prekaša. Za Panamski prekop je bilo treba \opati 160 milijonov kubičnih metrov zemljo, za prekop Volga Moskva pa 152 milijonov. Prvotno so računali, da bo treba izkopati celo milijardo kubičnih metrov zemlj>. Kako so dosegli ta ogromni prihranek na času, delu in denarju? Samo z genijalno zasnovanim si temom jezov, ki dvigajo vodo postopoma celo za 36 m višje nego je mesto Korčevo, kjer se je razprostiralo 150 vasic. Lani so igraje premestili vse Korčevo in vse kolhoze s prebivalci vred na državne stroške tja, kjer jim ne preti več poplava. Zdaj priča, samo še kolovozna pot ob prekopu med brezovimi gozdovi o tem, kaj je bilo tu še pred letom dni. Od 2. maja že vozijo osebni parniki po prekopu, kmalu bodo pa vozili po njem tudi prekomorski parniki s tovorom do 18.000 ton. Najmanjša globina prekopa znaša 5.50 m, na nekaterih krajih je pa globok tudi 32 m. Ves prekop z njegovo ogromno betonsko pregrado na Volgi, z 11 jezovi in 11 manjšimi pregradami, z S hidrocentralami, 19 mostovi, z dvema predoroma in petimi Črpalnimi stanicami je pravo čudo moder-nc tehniko. Ko stopiš v pristanišče petih morij, zagledaš na nasprotnem bregu z velikimi črkami napisano Stalinovo geslo: >Ni ovir, ki bi jih ne mogli premagati-. Mogočna vodna stavba, spajajoča po prekopu največjo reko Volgo z Moskvo, te"-kočo skozi sovjetsko prestolnico, pa nima samo važnega prometnega pomena. Ona ne veže samo glavnega mesta zaenkrat s tremi, pozneje pa s petimi morji tako, da je postala Moskva dostopna tudi velikim prekomorskim parnikom. Ta vodna stavba pomeni tudi neizčrpen vir pitne vode, bogat vir električne energije ter edinstveno priliko za gojitev vodnega sporta v bližini Moskve. Zlasti vprašanje pitne vode je postajalo v Moskvi vedno bolj pereče. To veliko kontinentalno mesto z majhno reko in njenimi pritoki v suhi pokrajini brez izdatnih padavin je že od nekdaj trpelo na pomanjkanju pitne vode. _Pod carskim režimom je bilo v Moskvi na bregovih Ne-glinke. tekoče skozi Aleksandrovski park, mnogo krčem, ki so skrivaj spuščale v Nejrlinko in tako tudi v rsko Moskvo vso nesnago. Toda v sili so ljudje pili tudi to nesnažno vodo. ki so jo radi vozili po mestu -vodovozi.- in prodajali vedro po ko-pejki. In tako sta nekoč nemoteno razsajala trebušni legar in kolera, dokler niso 33 let pred revolucijo zgTadili v Moskvi prvih vodovodov. Ker so pa dajali samo 60 litrov na glavo dnevno, jih je bilo treba razširiti. Pa tudi zdaj. ko pride 16S litrov vode dnevno na vsakega prebivalca Moskve, vodovodi še ne zadostujejo. In tako je vsako razširjenje glavnega mesta nemogoče brez novih izdatnih virov, saj se že zdaj 80*~> vode iz reke Moskve, seveda filtrirane, črpa v vodov,ode. Č*e bi bili tako nadaljevali, bi bili spravili kmalu vso vodo iz reke Moskve v cevi. Naglo naraščanje števila prebivalcev Moskve je prinašalo nevarnost, da bodo ljud- je v Moskvi doslovno popili vso vodo iz reke in da bi od prestolnice ne ostalo nič drugega, nego puščava. In ko je k vsemu temu komisarijat notranjih zadev ugotovil, da je treba konzum vode povečati za dobrih 300^ tako, da bi prišlo na glavo dnevno okrog: 600 litrov vode, se je bilo treba odločiti za drugačen izhod, ne pa popiti vse Moskve. In tako se je zgodilo, da dovajajo zdaj po novem prekopu čisto vodo iz Volge v cevi vodovodov pa tudi v reko Moskvo, ki se je njena gladina dvignila praktično7 za cele tri metre. Zato je zdaj tudi treba v prestolnici prestaviti vse mostove, da bodo mogle pozimi voziti tudi velike ladje po mestu. Obenem bodo zgrajena tudi nova stavbna nabreftja. kamor pretieso po ameriškem vzorcu med drugim v celoti tudi starodavno cerkev Vasilja Blaženega z Rdečega trga. Vse to so pa le manjši dodatki k orjaškemu vodnemu delu. Novi prekop, osemkrat večji od baltiškega, je bil torej razdeljen v dva dela. Pričenja se pri vasici Ivankova blizu Kalinina in deli se na zaprt rezervoar s pitno vodo in na odprt, ploven bazen, ki se združi z reko Moskvo pri ščukinu. Razen za pitje in promet so porabili vodo tudi za pogonsko silo. Na prekopu je zgrajenih osem velikih hidročentral. ki dobavljajo zaenkrat polovico vsega električnega toka. kolikor ga je treba za pogon črpalnih stanic. S pomočjo Šestih jezov premaguje prekop od Volge proti jugu vrsto gričev. Voda se dviga 162 m nad morsko gladino, doseže razvodje in pada odtod skozi dva jezova zopet za 37 m. da se združi z reko Moskvo. V vsaki črpalni stanici, ki jih je pet, so štiri črpalke in vsaka izmed njih dvigne v sekundi 21.000 litrov vode. Hidrocentrala na »n oskovskem morju« s kapaciteto 2S.OO0 kv je samo majhen začetek ogromnega omrežja pregrad in elektrarn, ki naj napravi iz največjega evropskega veletoka tudi največji vir električne energije. Sest pregrad na Volgi I kapaciteto 8,000.000 kw bo lahko dajalo na leto 40 milijard kvv če prištejemo še hidrocentralo na pritoku Kame doseže kapaciteta Velike Volge okrog 10.000.000 kw. Razen tega bo pa mogoče namakati tudi rodovitne, toda zaradi suše močno trpeče kraje ob Volgi, tisto ogromno pokrajino, kjer živi cela četrtina prebivalstva Sovjetske Rusije. Ker polagajo v Rusiji veliko važnost na sport in telesno kulturo že od podnje mladosti, ni čuda, da je javnost z velikim navdušenjem pozdravila edinstveno možnost gojitve vodnega sporta blizu prestolnice. In tako se selijo že zdaj plavalni in veslaški klubi k velikemu bazenu, ki je sicer znatno manjši od bolj oddaljenega moskovskega morja , vendar pa še 4 km dolg in pol kilometra širok. Tam. kjer je človek še nedavno videl ob pristanišču petih morij iz belega marmorja samo peščene bregove in pobočja, obložena z rušami, tam grade zdaj nov športni stadion organizacije Dvnamo, ki 'nv, v Moskvi Že več krasnih športnih naprav. Tam, kjer vozijo zaenkrat samo še motorni čolni in manjši parniki. bodo kmalu vozili tudi veliki prekomorski parniki. tam bodo tekmovale jadrnice in razni športni čolni. Za duševno zdravje Neko ameriško zdravtiiAko društvo objavlja naslednjih deset pravil, ki se jih mora držati vsak, kdor si hoče ohraniti duševno zdravje: 1. Imej svojega konjička, pečaj se s čimerkoli, kar te vsega okupira. Najbolj priporočljiv je sport ali občudovanje prirode. 2. Ustvari si filozofijo, ki ti bo omogočila harmonirati družabno in duševno s svojo okolico. ">. Deli z drugimi svoje mish, neguj družabnost misli in čustev, odkrivaj svoje srce in posvetuj se z drugimi. 4. Kljubuj pogumno vsem bojaztiim, analiziraj jih in razblinile se bodo, kakor strašilo pred dnevno svetlobo. 5. Vzdržuj ravnotežje med fantazijo In resničnostjo. Ne bodi sanjav, pa tudi delaj. Ne izražaj samo želja, temveč tudi ustvarjaj. Izmišljuj si, glej pa tudi na resničnost. 6. Varuj se laskavih zapeljivcev. Opojne pijače in mamila so slabi prijatelji. 7. Goji telovadbo, hodi na izprehod, goji plavanje, igraj tenis. Mizice je treba ohraniti sveže. 8. Ljubi, toda pametno. Spol je plamen, ki sežiga, če ga ne znamo obvladati. Ob pametnem ravnanju pa zažge baklo ▼ všečnost. 9. Ne pusti se potegniti v vrtinec bolezni. Pokliči takoj na pomoč zdravnika. Zdravnik je pripravljen reSrti te trpljenja. 10. Zaupaj v čas, bodi potrpežljiv In imej vedno upanje. Samska šola vojvode Wiadsorskega Od trenutka, ko se je vojvoda VVinusor-ski s svojo soprogo naselil v VVasserleon-burgu, ima prostega časa samo za kratke bsprehode na hrib nad starim gradom. Do-čnn se ukvarja njegova soproga z opremo gradu, Žrtvuje vojvoda cele ure z.: ošV govore na pismene in brzojavne Čestitke, ki jih je prejel okrog 20.000. Neumorno diktira dan za dnem po več ur odgovore, ki jih večinoma sam podpise in tudi popravi če je kaj napačno. Ko ga je tajnik nekega dne opozoril, da morda ni prav. da se na toliko odgovorov podpiše, mu je vojvoda smeje odgovoril: — sNe bojim se inflacije avtogramov. Nasprotno, one postavijo mojo osebo in moje ime na pravo mesto. In to mesto je med vsemi narodi in med vsemi ljudmi.« Vojvoda Windsorski se ne podpisuje Edvard, temveč samo E D. VVindsor. Vojvodin ji NVindsor^ki Je. bilo treba ie malo izpremeniti opremo gradu VVasser-leonburg, kajti vojvoda je pred odhodem iz krčme 'Pri belem konjičku sam pazil na vse priprave in se ravnal pri tem ne samo po svojem okusu, temveč tudi po okusu svoje bodoče soproge. Slikarji in dekorateru so končali svoje delo pred prihodom novoporočenrev in tako se je voj-vodinja čudila, ko je našla v gradu vse odtenke svojih priljubljenih barv in ko so jo na vseh mizah pozdravile njene najljubše rože. Njeno prijetno presenečenje se je pa še povečalo, ko je našla tudi kuhinjo opremljeno tako. kakor je sama želela. Na kuhinjo polaga vojvodin jo veliko važnost. Ko je smeje vprašala vojvodo, od kod tolika njegova skrb ze domače ognjišče, je smeje odgovoril: N'ajprej sem dovršil samsko šolo. potem mi pa ni preosta- jalo nič drugega, nego opazovati in izpopolnjevati se t, — Koga. kal. opazovati? - - se je začudila vojvodinja. — Vas vendar, - je odgovoril vojvoda. Dolores del Rio se loči še ni dolgo tega. ko je bil v Hollywoodu ločen zakon Johna Barrymora, zdaj se pripravlja ločitev zakona lepe Mehičanke Dolores del Rio. Ločiti se hoče, da bi vzela potem svojega filmskega partnerja Garry Ooopera- V Času nemega filma se je seznanil ameriSki scenerist Edmond Carewe na potovanju po Mehiki z lepo ženo bogatega trgovca Joae del Rio. Očaran po lepi Do-lore* jo j« pregovoril, da se j« dala lotiti od svojega moža in se posvetila filmu, kjer je dosegla s svojo lepoto presenetljv*e uspehe. Strastnemu Mehičanu ni bilo treba dolgo pregovarjati jo. Zakon js bil ločen in Carewe je odpeljal lepo Dolores najprej domov v Hoilywood, potem pa na zenito-vanjsko potovanje po Evropi. Toda že na ženitovanj'kem potovanju sta se je)a zakonca prepirati in če* nekaj mesecev se je vrnila Dolores s svojo materjo v Ameriko sama. Tedaj se jo pojavil rvocn film in Dolores je postala nujno potrebo« v španskih verzijah v^eh mehisko-spanskih in romantičnih filmov, izdelanih v Holrv-woodu. Leta 1931 se je omožila z J. Gfbbon-som. najprej filmskim dekoraterjem, pozneje pa producentom, živela sta v zakonu štiri leta. Ta zakon je razbila ljubezen do Garrv Coopera. ki se je pa brž oženil s Sandro Chavvalse baje samo zato. da h: ostala Gibbonsu lepa Dolore«. Oba zakonska para sta se sestajala zek> pogosto In lepi Dolores se je kmalu zahotelo poaku-^ri zakonsko srečo še s Cooperom. ki se zdaj baje ne bo več oziral na svojega prijateljs Oibbonsa. Toda tudi Cooper se mora dati prej ločiti in tako bodo imeli v Ameriki ao-pet dvojno senzacijo, najprej ločitev, potem pa novo poroko. Zgodovina v kartah Ni je Msnda stvari na svetu, ki h. se je ne držal noben spomin zgodovinskega pomena in niso bile vedno velike stvari. temveč pogosto navadne malenkosti, ki so bolj ali manj odločale o zgodovini sveta Tudi igralne karte zavzemajo svoje mesto v zgodovini. Tudi one imajo svojo usodo in pomembne prednike. Takn se lahko pikova sedmica po pravici pohvali s prednikom, zapisanim v zgodovini sveta, Kr. Je Marie Antoinette sedela v ječi, se 11 je posrečilo po ^rečnem naključju dobiti v ječo karte, da se je kratkočasila z njimi. Te karte je imel shranjene Dauphin. <*um je pa kruti upravnik kaznilnice Simon zvedel, da ima njegov visoki jetnik karte, mu lih je vzel in jih prodal nekemu članu konventa. Njemu so pa prinesle kraljevske karte obtožbo zaradi veleizdaje In zopet sta ost u h po naključju dve teh Kart ohranjeni Ena je prišla v last Karla X.. pikovo sedmico je pa kupil nek aneieški lord. Kraljica kart nima rodovnika, pač je pa bila ljubljenka največje kraljice sveta, angleške kraljice Klizabete. Kralj kart je M! pa zopet priča krvave zgodovinske tragedije in tudi on je torej zapisan v zgodovini. Marat. stran in groza francoske revolucije, je baš sedel v kopafaiiri kamor gn je bila spravila tisti hip sama usoda m ogledoval je karte, okraSene z republikanskimi emblemi. In baš ko je drža! v roki pikovega kralja, ga je zabodla z bodalom Charlotta Cordav. Ta kakor rudi druge karte so zdaj v zbirki znamenitosti v Parizu. Mnog^o kart je pa zaslovelo I tem. tla so na njih ove-koveCITi svoja imena slavni pisatelji in skladatelji. Veselja, 4. : -■■•♦-». &0O: \.r.*-i uedeljaki h«**^1** ipio*ic*-> — 8.40: Nals. mish o proslavi zadružnega dne (g. dr. J. liana j). — 900: Čas. poročal« *pored. — 9.15: Otročka ura: Trije godci, oj nerode spet zabredli so ▼ nezgode (ssoi na slika). — 940: Verski govor <&. Fiein Terčelj) — 10- I»renos ak*r. tabora tz Sk>-veniirradra. - 12.16: Plošče. - Io\«0: Oa* spored, of>veBtila. — 13.15: Koncert osla din^ke^a pevske^ra zbora » &ML — Odd-»» ja prekin ona od 14. do 17. — 17Jfr. Kmet ura: Micko, neizrabljeni zaUad oagoga kmetijstva (K- Alojzi j Obereoe). — V7 J30^ Fagot solo h spre/m I jevan jem radijsk «e* orkestra (g- Vih Ilanck). — 19«): Oav vremes poročiJa. sporedi, obvestiJa. — 19 30 Nacionalna ura: Aloksai»der 1. R«ski «i pokrerti balkanskih kristjanov (Dusmi Hiko lajeviff) iz rk«da, — 19.50: Slovenska ns*a: a Sekstet iz Braee (plosoa), b. Ob akm*r skib koroških jeverih (g- Janfeo MEkl). 20.30: Koncert: soderajejo a\ Joie Gostfc (samospevi) p. prot M. Lipopžefc fldavtr) in radijski orkestar. — 22.00: Obb, vreme poročila, spored- — 22.15: Za kraj« h*-Cimmermanov trio -- Koner oh ?&. ari. Ponedeljek. .V julifa 12.00: (ifcasbene slike tujih dežei (p»o eee). — 12.45: Vreme, poročila. — 1&.00 Ca**, spored, obvestila. - 1315: Rsaijrrand zvoki (plošče). — 14.00: Vreme borza. — 19.00: Ca* vreme, poro&la, spored, ohve stila. — 19?>0: Nac. ura: Značaj sAreduk^ drnžrn flhišan Sinotad) k Bgda. — 19 5<> Zdravstvena ura {g. dr Ivan Matko). — 20.00: Nekaj citraAkih točk .11 Zanamivoeti. — 20.90: Ins*ruraertia4«n kon cert za harfo soio e sprem! jeva njeni 5fo-daineg« orkestra (gospa Liana PaMuaii) — 21.30: Zvoki v oddih (radijski ork<*Uer — 22.00: Cae vreme, poročila, »pored. — 22.15: Zvok: v oddih (radirk; oricerftier). -Konec ob 23 uri.' LAHKO SE MOTI — Oprostite* aH me smatrate za norca? — Ne, toda ja« se lahko motim. Andre Armaixry: 28 Princesa Svmianoua Njena slovanska mikavnost je dopolnjevala očarljiv ponos. Zdaj je bila priliznjena, ada j »opet samozavestna, vedno pa dražestna kakor mucka. Znala je biti trezna ki zmerna, ne da bi bila ošabna. Njena rodbina ni bfla znana. Nikoli si ni prizadevala navezati družabne stike. Po svojih oblekah, biserih in naoimi življenja je veljala za zelo bogato. Hodila je na vse svečanosti, izbirala si je plesa/lce, ne da bi dajala komu prednost. Sprejemala je kot nujnost po4done gospodov, dokler so ostaffli v mejah dostojnosti. Bila je pa skeptična napram vsakemu poskusu ffirta. Skrivnost njenega življenja je bfla v tem, da jo je vsak večer, pa naj je biio še tako pozno, čakal njen avto z ruskim orjakom, ki ga je klicala Štefan in s katerim je ravnala zelo velftaško; »deio se je pa, da jo naravnost obožuje. Naj je biio se tako pozno, avto jo je vedno od. peljal proti Antibesu in med mnogimi oboževalci ni hHo nikogar, ki bi bil mogel udhalU aaiivMO za-vetiiče, kjer je žiwrfa prt— Symianova, Ni treba niti omenjati, da je dala zagonetnost, v katero se je zavijala, pobudo za nešteta ugibanja. Ona pa niti poskusila ni ovreči jih; za klevete se sploh nd zmenila. Taki so bili raz-ogi, katerim se je morala princesa zahvaliti, da je pustila v tej sezoni druge lepotice daleč za seboj. * Kar se tiče njenega moža, je igral prvo vijo-VJno baš s svojo odsotnostjo. Samo njegova velika bela jahta, zasidrana v zalivu des Anges. je dokazovala njegovo navzočnost. Jahta vLuxorr, knežja po svojem razkošju, je imela izobešeno rdečo zastavo, spredaj pa zastavo Royal Yacht-Cluba in z osebno zastavo lastnika, čigar navzočnost na krovu je bila tako potrjena. Zasidranje jahte v Nizzi izven pristanišča je ob pomanjkanju drugih okazov že samo po sebi kazalo na važnost, ki jo je zagonetni lastnik jahte pripisoval svoji osamljenosti. V resnici je bilo njegovo ime med onimi, ki delajo iz njihovih nosilcev viadarje, ne sicer za njihov rod, pač pa za njihovo imetje. In tak je bil sir Ismael Hawkstoi:e, ki ga je bil poviAal angleški kralj v barona v priznanje njegovih izrednih zaslug. Iamael HawJostone je tal čuden mož. Bil je draga živeča sfcrivnost, toda njegov čuden sloves je bH čisto drugačen, kakor sloves princese Srmfa. nove in je daieč presegal meje Riviere. Ves svet je govoril o njem z diskretnostjo, s kakršno se govori o aagooetmh, strah vzbujajočih ljudeh. Mnogo ajgod© je krožilo o njegovem rojstvu in nHmifii so trdih, da mu stori človek največjo uslugOr & ° tem sploh ne govori. Govorilo se je, da je sin malteške dekline m kairskega gonjača osflov. Govorilo se je, da je njegovo pravo ime Ismaei Suakim. Rojen naj bi bi! v Port-Saidju, irjer je njegov oče baje posojal tatoo dobro naučene osle, da so se sami ustavljali pred vrati hM, ki v njih življenje kar krpi. čeprav jm morala obsoja in odManja. V tem prtmorskem Babilon*!, kjer se križajo ceste iz vseh koncev sveta in kjer je prišel v stik s turisti, katerim je služil za vodnika, se je naučil Ismail govoriti vse jezike. Oe smemo verjeti kroniki, ne laskavi, toda ute. meljent, je bil pozneje ^postopoma kakor je dora-ačal nosač, pristaniški delavec, prodajalec nemo. rafcnth razglednic, končno pomočnik v tranzitnem skladišču- In baš iz tega njegovega poklica se. je razvila njegova življenjska pot. Ker je bil bistroumen in je snal spretno skrivati svojo bistroumnost pod krinko petoliznietva, je pohajkujoč med tovornimi ladjami, zasidranimi v Port-Sakm, kmashi opazU, da odgovarjajo mnoge pošiljke tvrdfce iz Eesena pozneje nastalim nemirom v državi, v katero so bile nanmjene. Na zabojih so bili napisi: »Gospodarsko orod. jec, »Stroji« aH »Klavirji*. Zaboji so bili težki jn p&ommrani. Zastava je čuvala robo m nihče v mirnem času ni ime* pravice dvomiti o pravilnosti de- klaracije. Nihče.. . vsaj uradno ne. Ismaei Suakim pa seveda m uradnik, on pretakne vse kotičke neopazen. Vse opazi, vse ve, toda ndkomur ne črhne niti besedice o tem, kar je videl in alisa4. Od tistega dne se je angieaka admiraliteta, opozorjena po skrivinosLaeni ageotu, polastila postopoma nekaterih txrvornih ladij, pihrjočih pod ra*-ličnimi zastavami v njene kolonije. Pod krovi teh ladij so nasB vse mogoče, samo v njihovih seznamih označene robe ne. Da, še več dif^kretno je an-g*!eška adroiraliteta spravila s sveta nekaj ljudi, ki so jim bale pošiljke namenjene, čeprav njihrjva imena ndso bila otlcJelno zabeležena v deklaracijah. Nepričakovani uspehi so dvigaH Isonaela Suaki-ma vedno više. zamenjal je feHaško mikno za kolonijalno obleko iz škotskega sukna, njegov fes je dobil »Hlene podlogo in svilene rese Naenkrat je imel svoj konto v banki in pisarne na obaJL In zredil 9e je tako, da 9 m upal več na pristajajoče tovorne ladje Ljudje so pa govorili, da ga lahko srečaš ponoči često v najborj umazanih okrajih mesrta v zaupnem pogovoru s pr^aiiisTnmi demv. ci, kroenjarji, prodajalci orglic, datljev ab pomaranč, ki imajo v svojih prostih pokficlh vedno dostop na ladje, ne da bi se kdo zmenil za nje. Pri&la je tran«vaaiska afera. HofondSfci farmarji so trdovratni nasprotniki, toda čeprav znajo imenitno rafemi puške m streihro, jsh ne smrjo Izdelovati. Angfrja ima sicer posne roke ilsi, SsSŠssl pa ne ostane brezbrižna MSJ— JBSsSBsM tnjsi orožarn. Ismaeta fcsSJBSsi iwsn»sju t Loarior, Stran 6 »slovenski narod«, »obou. s. junja us?. štev* 149 MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda £>in 1*—> davek posebej Za plamene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti * znamko. — Popustov za male oglase oe priznamo. Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ——^—»^—<——^^—. . ililllllilliiill BLRET INter in vsa lahka letna oblatila v elegantni izdelavi nudi ceneno PRKSKER. Sv. Petra resta 14 WmMUmMmKm 50 PAR ENTLANJB ažuriranje, vezenje zaves, peri U. monosramov. gumbnic* V elit ka zaloga peria Po 6.75 Din »Jul'ianac Gospo^vetska 12. .» illlMMIlll..............t.......IHMi PEN SI ON >BEGUNJSCICA< Begunje pri Bledu, Slovenija. Sobe s tekočo vodo, moderno opremljene, kopalnica. Hrana prvovrstna. Pension 40 do 50 Din- Zahtevajte prospekte. 1680 LbTOMSCE IN KOPALIŠKE priporoča: IVO ŠORLI, Gorenja vas — Poljanska dolina. NOVOST ZA DAHE! I rajno ondulaciio izvršujemo na najnovejšem ter na najlažjem aparatu, kar jih je do danes naredila moderna tebnika. Uspeh za vsake lase garantiramo. Pres pričajte se in boste presene ceni. Frizerski salon >RAKAHc.. Prešernova ulica 9 dvorišče, nasproti Rlnšrčame Košak Za izolacijo proti vlagi in hitro vezavo cementa BETONIT ZAHTEVAJTE NAVODILA! BETONIT kemični izdelki za gradbeno industrijo, Maribor. IAV5A DRAžliA zapadlih najdenih predmetov se bode vršila dne 7. julija ob 9. tiri na slavnem kolodvoru v Ljubljani 1731 Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din LOKAL z modernimi izložbami se oA-da v renlru. Naslov pove upra--va! 1721 PODSTRRšNO SOBICO s posebnim vhodom takoj oddam za 150. Din mesečno Mestni t rs. 11/1. 17'23 SOBICA s poseb. vhodom ^e takoj od- '' da. Naslov v sosHlni Č'nd pod Rožnikom. 1735 Beseda 00 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din ^LJubljano fi Tsamoprodajp I prvovrstnih koles NAUMANN Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din MLADO DEKLE ~~ 7. znanjem slov., nemškega in srbohrv. jezika, strojepisja išče službo v pisarni ali kot pomoč v trgovini Gre tuli k otrokom Pismene ponudbe na upravo >Slov. Na rod as pod »Vestno deklet. 376-a DEKEICA išče mesto kot učenka v fetalni salon za dame. Naslov, v upravi *Slov Nar«. 1720 VAJENCA sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubliani. Naslov pove uprava :Slov Naroda<. 1734 Beseda 50 par* davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din LEPA HIŠA z gostilno, naprodaj. Dva vrta in vsa uporaba. Kolodvorska cesta 47. Brežice. Naslov: A. Tuda, Soloie-vljeva ul. 5. IV. sada, desno. Zagreb 17*24 ENONADSTROPNA HIŠA s petimi stanovanjskimi prostori radi družinskih razmer takoj po ugodni ceni naprodaj. Sposobno tudi za obrt ali trgovino. Vprašajte pri Ivanu Kapunu, slikarju v Slovenski Bistrici. 1723 NOVO HIŠO visoko pritlično v iepem kraju, prodam. Cena se izve pri ogledu hiše. Vrhovnik Pavel, vas Bakovnik 6. pošta Kamnik. 1729 PFUCONOV SLADOLED mora vsak pokositi: priznano najboljši! čašica 4 vrst za 1.— dinar. VVolfova ul. 14 — Tel. 31-47. Podružnica Kongresni trg 19. VIN0T0Ć ______________l Mestni trg 3 Pri Rotovžu. Točim pristna viška vina od bratov Periš. Sveže morske ribe in druga jedila. Za obilen obisk se priporoča Vinko Lozi«. NAPODNA TiSKABNA I UUBUANA I OUIUHAS BvnšojB vas vrstb tiskovin FMMPBOSTE IN NAJFINEJŠE CREMA LA TO JA w UNIVERSAL A Za sport« sončenje« kopanje! Generalno zastopstvo sa Jnsjostavrjor „CHEMOTECHNA" LJUBLJANA — MB8TNI 1M W VSI, KI SE HOČETE DOBRO ZABAVATI, PRIDITE V »KAVARNO CENTRAL« kjer svira vsak večer novo došla damska kapela. VSAKO SOBOTO IN NEDELJO ODPRTO VSO NOC. Torej na svidenje! Otroški voflćsi D v o k o i e s a. 6 1 v a i a s najnovejslb motorji, stroj I modelov t rtol t l]i pogresljlvt PO ZELO NIZKI CENI — CENIKI »KANKO J „TRIBUN A" F. BATJEI LJUBLJANA, Karlovska cesta 4 — Podružnica MARIBOR, Aleksandrova cesta 26 OBIŠČITE VI. MARIBORSKI TEDEN od 31. julija do 8. avgusta 1937. (50% popusta na železnicah od 29. julija do 10. avgusta 1937.) VELIKA GOSPODARSKA IN KULTURNA REVIJA! Industrija — Tekstil — Obrt — Trgovina — Kmetijska razstava — Prva fitopatološka razstava — Pokušnja vin —-Zgodovina — Umetnost — Grafična razstava — Tujski promet — Modna revija — Akvaristična — Kuncerejska — Golobarska razstava — Razstava malih živali — Kongresi — Koncerti — Gledališke predstave na prostem — Sport — — Veselični park na razstavišču. — Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji, zeleno, romantično Pohorje, gostoljubni, lepi Maribor VAS VABIJO ! NAZNANILO. Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzel 1. julija staroznani buffet, delikateso in trafiko, Vegova ulica 2, poleg univerze. Postregel bom s pristnim štajerskim, dalmatinskim in dolenjskim vinom, kakor tudi z vsemi vrstami žganja, rumom, konjakom in raznimi likerji in vsemi, v delikateso spadajočimi jestvinami. — One nizke. Postrežba točna in solidna. Se priporoča UKMAR. ČEŠKOSLOVAŠKA, zemlja zdravilnih kopališč in mineralnih vrelcev! Skoro vsaka bolezen ima v češkoslovaški zdravilni vrelec. Svetovna kopališča, kakor Karlovi vari, Marijanske Lažni, Joachimov, Luhačovice, Piestanv. Trenčian-ska Tepla prinašajo trpečemu človeštvu že stoletja zboljšanje. Pri obisku češkoslovaških kopališč 66%% znižana železniška vožnja pri povratku. Razne druge ugodnosti. Informirajte se glede ugodnosti in znižanj za inozemce v ĆSR pri Putniku a. d. Beograd, pri VVagon Lits/Cook, pri American Express Co. kakor tudi pri vseh drugih potovalnih pisarnah. SS »PRESTOLONASIJEDNIK PETAR« JADRANSKA PLOVIDBA D. D. — SUŠAK Dnevna Drzoparoplovm služba » Sušaka t Dalmacijo In obratno. Odnod s Sušaka ob 16. uri Dnevna večkratna zveza s kopališči In letovišči Jugoslovanske obale. Prijetna turLstovsfca potovanja s Sušaka v Dalmacijo In na Grško po nizkih pavšalnih cenah. Ekspresne turtstovske proge Iz Benetk v Da'maci J o. Prvovrstni parobrodi — Izborna kuhinja Prospekte In navodila daje Direkcija na Sušaku, vse njene agencije m vsi uradi »Putnika« in družbe »Wagon-Llts/Cook«. Inserirajte v „Slov. Narodu" KLIŠEJE t NO ve;bajvn[ JUGOGKAEIKA SV PETPANASIP23 Z nobenim drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči ena* kega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako niso In govori dnevno desettlsočem čltateljev. ttedno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša Investicija« Id prinese korist trgovca In kupcu. Občina Ljubljana. Mestni pogrebni zavod. PREDSEDSTVO MESTNE OBČINE LJUBLJANSKE naznanja, da je dne 2. julija t. I. umrl častni meščan ljubljanski dr. Aston Bonaventura Jeglič . naslovni nadškof garelshi, prisednik papeikega prestala in rimski grof, odlihovan z redom sv. Save L stopnje, Karadjordjeve zvezde IV. stopnje in Belega orla II. stopnje. Za narod, državo in naše mesto prezasluznega po-Irafnika bo Ljubljana ohranila v trajnem in lastnem spominu! Slava prevzvišenemu pokojniku. Urejuje Josip Zupančič — Za sNarodno tiskarno« Fran Jeran — Za opravo m inseratnl del lista Oton Cbristof. — Vsi v LJubljani.