Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 grid., za četrt leta
+ gld., za en mesec 1 gld. 10 kr
V administraciji prejemali, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta G gld., za četrt leta S gld.. za en mesec 1 gid. V Ljubljani na dom pošiljati velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Srolni trg št. ti poleg „Katoliške Bukvarae".
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. že se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, Vredništvo je v Semeniskih ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob 1/a6. uri popoludne.
üöltev,
j •
v ponedeljek 11. januvarija 1^92.
JLietnilï XX.
Naše delo v tekočem letu.
Mnogo nam je še treba truda in dela, da kot narod dosežemo svoje pravice in si zavarujemo svoj obstanek. Ob pričetku ustavne dobe so mnogi tedanji naši delavci na političnem polju upali, da se bode hitro razširila politična zavednost iz središča po deželi, da postanemo vsi jeden trden voj, ki bode pri vsaki priliki pripravljen, da brani svoj rod. Mnogo se je sicer storilo v poslednjih desetletjih posebno na Kranjskem, vendar s tem ne moremo in ne smemo biti zadovoljni. V marsičem smo zaostali, ker pa je za narodovo skupnost najškodljivejše, je razdvojenost med takozvanimi višjimi stanovi. Obširno smo že dokazovali in tudi kot resnico pribili, da je ta razdvojenost le sad liberalnih, cerkvi in veri sovražnih idej, katere skušajo nekateri „napred-njaki" zasejati in vzgojiti med našim narodom in s tem mu izpoditi ono trdno moralno podlago, na kateri se je vzdržal med tujimi močnejšimi narodi dolga stoletja in na kateri edino more tudi v prihodnje napredovati v pravem pomenu besede.
Najmanj se je doslej med nami storilo za ljudsko organizacijo in ta nedostatek smo občutili in še občutimo. Zičetek je storjen in v mi-nolem letu smo storili velik korak naprej. Vsled marljivosti nekaterih tukajšnjih narodnjakov, posebno pa naše rodoljubne duhovščine do deželi, katera nikoli ne otrpne v iskreni !n pužrtovalni ljubezni do domovine in naroda, je bilo ustanovljeno na trdno podlago „Katoliško - politično društvo", čegar namen je, vzbujati in ohranjevati med ljudstvom versko in naroduo zavest, na\ajati ljudstvo, da izvršuje svoje dolžnosti in pravice pri volitvah in sploh v javnem življenju, ob jednem pa skrbeti za gmotni prospeh delavskih vrst, namreč kmetiškega in obrtniškega stanu. V področje tega društva spada torej vse, kar nam more koristiti v materijalnem in duševnem oziru. Ka t o 1 i š k o-pol i t. društvo je torej storilo prvi resni korak za organizacijo ljud-
stva na Kranjskem, in kakur kaže lepo število naročnikov društvenega glasila „Domoljuba", katerega se tiska 7000 izvodov, tudi z najlepšim vspehom.
Kakor vsaki ljudski organizaciji, tako so se tudi temu društvu stavile mnoge zapreke, toda dobra volja katoliških in narodnih rodoljubov premagala je vse dosedanje ovire in bode tudi prihodnje. Kar je društvo storilo v minolem letu, je našim čitateljem že znano iz letnega poročila. Na javuih shodih, kjer so se shajali možje različnih stanov, razpravljajo se časna vprašanja, razširja se tako politično izobraženje med ljudstvom in pravi nazori o javnih zadevah. Tako delovanje je gotovo koristno in vse podpore vredno. Zato kličemo vsem zavednim somišljenikom svojim: Pogumno na delo tudi v novem letu! Zaupanje v Boga in dobro stvar zmoglo bode vse ovire. Nihče naj se ne straši dela, ki je sicer težavno in večkrat neprijetno, ali navdajati mora vsacega sladka zavest, da je to deio velezaslužno za narod, katerega smo sinovi in za katerega vsestranski blagor moramo daro-i vati vse svoje moči!
Geslo naše v novem letu torej bodi: Razširjati ideje „Kat.-pol. društva" po vsi deželi, pridobivati mu novih tal in tako popolnjevati ljudsko organizacijo.
| —————————
Trgovinske pogodbe.
Govoril državni poslanec Fr. Povše na shodu „Katoliško-političnega društva" dne 3. t. m.
(Konec.)
j
Za naše razmere najvažniše je vedeti o razmerah vina in grozdja. Italija izvaža na leto 54.818 kvintalov grozdja v vrednosti 1,590.000 lir, od katere množine pa gre v Avstrijo le 364 kvintalov, v Švico 36.423 kvintalov, v Nemčijo 15.000 kvintalov.
Vina izvaža Italija, kakor že povedano, blizo 1 milijon hektolitrov, od teh odpade na Avstrijo doslej le 17.608 hektolitrov, največ gre italijanskega
vina v Nemčijo, 100.000 hektolitrov, v Francijo 19.583 hektolitrov, v Švico 273.955 hektol., v Ar-gentinijo 164.000 hektol., v Anglijo 22.825 hektol.
Množina k nam prihajajočega vina je pač pičla in bi ne bilo bati se za bodočnost, osobito ko bi
j
ostalo pri sedaj veljavni carini 20 gld. v z'atu na hektoliter italijanskega vina. Žal, da je pa v po-godbinih dogovorih sprejeta tudi točka, da za slučaj, ako zniža Italija svojo carino na vina na 5 fr. iil 77 cent , morala bo tudi Avstrija znižati sedanjo carino od 20 gld. na 3 gld. 20 kr., s tem pa bo tako rekoč odprta pot italijanskim vinom v našo državo, kar bo hud udarec našemu vinarstvu, osobito , v Dalmaciji in v Primorju. Pa tudi naše dolenjsko j in štajersko vinarstvo bo občutilo tako znižanje carine. Nekateri se zanašajo, da se naše občinstvo ne bo privadilo črnemu italijanskemu vinu. Res je, da naše kmetsko ljudstvo najrajše pije domače vino, ! po mestih pa in tudi po deželi tu in tam je že j precej črnega vina. Kdo je pred 20 leti znal o črnem dalmatinskem vinu? Sedaj pa se je naše občinstvo že močno privadilo D<lmatineu in kaj je pač temu uzrok? Gotovo to, ker se to vino dobiva po primerno nizki ceni. In prav tega se je bati glede italijanskega vina, katero se n. pr. letos kupuje na Italijanskem po 7 do 8 frankov hektoliter. Vzemimo, da bo vožnja stala 4 frk. in carina 53/4 frk., vidimo, da bo hektoliter italijanskega vina stal k nam dostavljen 18 frankov, torej še 10 goldinarjev ne! Sedaj prodajejo naši primorski vinorejci svoje črno vino vsaj po 15 do 20 iu več goldinarjev hektoliter, potem bodo morali znatuo znižati ceno, i ako bodo sploh hoteli spečati v denar svoj vinski i pridelek. Dal Bog, da dobi Italija drugod izvoz za | svoje vino, osobito v Anglijo in Švico!
Slabo je tudi za naše primorske in tudi naše | vipavske kmetovalce, da bo vrtnina, zelenjad iz Italije povsem prosta carine, kakor je to že par let ' sem, kar pa tudi naši kmetovalci trdo občutijo, ker skoro nemogoče jim je tekmovati z italijanskimi
31
Iz dunajskega muzikalnega gibanja.
Od one dobe, ko so jeli na Dunaju delovati glasbeni velikani kot Haydn, Mozart, Beethoven, Schubert i. dr., dvignila se je avstrijska metropola do prvega muzikalnega mesta na svetu. Obdržala se je na vrhuncu in kaže ta svoj značaj tudi dandaues, Le pridi sredi oktobra na Dunaj (seveda s polno mošnjo), ostani celo koncertno sezono tu in prepričal se boš, da je temu res tako. Ako bi le količkaj hotel biti natančen in zapisal katalog vseh koncertov, ki so se še in se še bodo do aprila vršili, napisal bi vam lahko po mnogokrat ta prostor.
„Ako greš po „Ring"-u, vlije se ti v oči na vseh oglih nabita koncertna vabila. V sredi razno-barvanih plakatov kraljuje v velikih črkah umetnikovo ime, da ga moreš brati že par sto stopinj oddaljen. Vsak veliki umetnik bodisi na katerem-koli instrumentu, obišče po enkrat in večkrat dunajsko mesto; če tu vspešno koncertuje, dobi tako rekoč spričevalo, s kojim se more ponašati pred celim svetom. A iz tega nikakor ne sledi, da slišiš prav povsodi dovršeno godbo iu petje. Pripeti se, da greš
polu upanja v koncert, a kot dober muzikus ves nevoljen in ostro kritikuješ; Kako se začudiš, ko drugo jutro dobro plačaui židovski listi ne najdejo pravih besed za zasluženo (?) pohvalo. Zato so koncertne ocene v tacih listih le redko objektivne.
Med goslarji je imel letos svetoznani Ondriček zopet prvo mesto. Dal je dva koncerta iu konečno na občno zahtevanje še tretjega. Vsakokrat bila je jako prostorna hiša prepolna in poslušalci očarani v njegovem divnem, da, skoro nedosežnem igranju. Lavorov venec zaslužil si je L. Albert, pravi orjak med umetniki na klavirju; prav vspešuo so na klavirju koncertovali tudi Sauer in Stavenhagen, na flavti Ghisas in na orgijah slepi virtuoz Labor. Slednji priredi redko tukaj tak koncert, a l|udstvo dunajsko nima pravega pojma za to, in hiša je vedno na pol prazna. Tudi majhnih sedem- in osemletnih umetnikov, tako zvanih „Wunderkinder", ne primanjkuje. — Oj, koliko se pa na Dunaju v koncertih poje! a dostikrat se lahko dostavi: kako? Tukajšnja kritika jako hvali koncerte: Reichmann, Walter, Mancio in Barbi.
Tudi večeri za kamorno godbo niso redki; zlasti so kvarteti Hellmesberger, Rose in Winkler na dobrem glasu. Morda edini na celem svetu so
filharmonični in društveni koncerti, katere priredi „die Gesellschaft der Musikfreunde", navadno po šest v eni sezoni. Orkester obstoji večinoma iz članov dvorne opere; vodita ga znana Richter in Gericke. Od blizu in daleč prihrumi odlično občinstvo in se trga za vstopnice, da občuduje v vsakem oziru dovršeno eksekucijo skladeb izključno klasičnega značaja. — Med zbori stoji na vrhuncu „Dunajsko moško pevsko društvo". In zakaj je po vsem svetu znan ? Krasen pianissimo mu je lasten, ki ga moreš slišati iz sto in sto grl; ta ima tako moč, da poslušalca v resnici očara. Molčim o družili pevskih društvih, katerih je brez števila, dobrih in slabih.
Torej koncert za koncertom in večinoma po več na dan. Včasih si v dvomu, kam bi šel, ker ima operno gledališče tudi dostikrat vabljiv program. Kadar se predstavlja kako Wagtierjuvo delo ali kadar nastopijo prve operno moči, kot Van Dyk, Renard, Beeth in Schliiger, je gledališče prenapolnjeno. Izvirno delo mladega Italijana „Cavalleria rusticana", ki se po večkrat na teden igra, ima, kakor povsod, tudi tu še vedno veliko občudovalcev. Vendar ta opera pri strogo izobraženih glasbenikih ne napravi onega globokega vtisa, kakor pri navadnem ljudstvu.
Tako je, dragi bralec, s posvetno godbo na Dunaju. Res je, umetnost in posebno glasba jo jako
kmetovalci, ki imajo toplejše podnebje, torej hitreje pridejo s svojimi pridelki na trg ter tudi mnogo ceneje pridelujejo, ker v Italiji dober delavec komaj polovico one plače, katero dobivajo naši delavci.
Da se je prosta carina južnim italijanskim vrtninam dovolilo, opravičuje naša vlada, da pa je tudi našemu lesu zagotovljena prostost carine, ko se je poprej moralo plačevati precej carine. Naš izvoz lesa je znaten, kar moramo presoditi iz sledečih številk. Italija na leto dobi, oziroma kupi od raznih držav surovo obtesanega lesa 74.642 ton (10.0000 kilogramov = 1 vagon) v vrednosti 37 milijonov lir, od katere množine odpade na našo državo 56'917 tcn, torej več kakor 70 procentov. Dalje dobiva Italija sploh iz raznih držav stavbenega lesa 417.273 ton v vrednosti 27 milijonov lir, in od te množine odpade zopet na naš avstrijski les največ, namreč 349.199 ton, torej čez 80 procentov. Vidi se iz tega, da Italija največ avstrijski les vpeljava. Zanimivo je v statistiki italijanske lesne potrebščine, da tenki les za žveplenke dobiva Italija iz Nemčije, in sicer v množini 10.650 ton, ko takega blaga iz Avstrije dobiva le 1393 ton. To kaže, kako malo je pri nas razvita lesnopilna obrt ter da se le s surovinami pečamo, popolujene lesne obrti pa zanemarjamo. Ako Nemčija shajati more s takim blagom, ki ima silno daljno pot, pač bi mi kot najbližnji sosedje mogli s takim blagom zalagati.
Precej vzame Italija od nas izdelanega pohištva, in sicer 4848 kvintaiov, ter od drugih držav la še 2P0 kvintaiov takega blaga dobiva. Tudi par-ketov dobiva največ od nas, in sicer 547 kvintaiov, od drugod le 299 kvintaiov, ter je znižaua carina za tako blago od 6 na 4 lire.
Znižana je tudi carina za pohištvo iz prostega lesa od 30 na 71/» lir. Prav zdatno znižana je carina za čevlje, in sicer od 200 na 100 lir za 100 parov, kar bo naši čevljarski obrti v Tržiču in drugod tudi v korist. Manj ugodno je pa za našo la-neno prejo, ki bo imela precejšnjo carino, in sicer od 100 kil 22 lir. Zelo znižana je carina na naše pivo, in sicer od 12 lir na 3 lire. Pa tudi dokaj piva gre od nas v Italijo, in sicer 77.354 hektol., ker večinoma, kar Italija dobiva piva, je avstrijskega proizvoda, ter le iz Nemčije še dobiva 12.500 hektolitrov piva.
Preobširno bi bilo, ko bi za vse tvarine navajal dotične carine. Toliko se mora reči, da z Ita-li,o pogodba za nas ni nič kaj povoljna, osobito pa bodo vinorejci in pridelovalci zgodnjih zelenjad ia sploh žlahtnih južnih sadežev imeli po novi pogodbi precej škode. Upajmo, da bo naša državna vlada pravično ozirala se tudi na to vrsto svojih davkoplačevalcev ter jim pomagala k obstanku.
K sklepu torej le še malo besed. Kaj naj naši poslanci store? Za pogodbo z Nemčijo in osobito s Švico lahko glasujejo, težje je glede pogodbe z Italijo. Žal, da se bo reklo: Ali sprejmite pogodbe naše državne vlade z vsemi navedenimi državami, ali pa jih odklonite. Res težaven moment za poslanca, ki hoča zvesto služiti blagru svoje domovine iu blagru svojih volilcev. Upajmo, da naši poslauci pravo pogodijo ?
fin in dober užitek, je pa ž njo, kakor z vsako drugo sladčico; ako se je preobješ, pokvariš si želodec in saj veš, če ta ni v redu, nisi več zdrav. No, nečem preostre primere rabiti; izrazim se raje po domače, da oni, ki imajo v tacih koncertih preobilo posla, se umetnega užitka naveličajo in postanejo mlačui proti vsemu. Koliko je bogatinov na Dunaju, ki nimajo pojma o pravi glasbi; a vendar obiskujejo
koncerte, ker tako zahteva — „moda"
*
* *
Kako pa je s cerkveno glasbo? Žalibog, da se za oni cecilijanski idejal, katerega na Kranjskem v večjih mestih toli čislajo, na Dunaju primeroma prav malo ali nič ne zmenijo. Tu slišiš vsako nedeljo, z nekaterimi izjemami še celo v adventu in postu, instrumentalne maše, ki prouzroče pač dosti „hrupa in šuma", prisotne pa preje raztresajo, kakor da bi jih k pobožnosti vnemale. Ne tajim, da se dostikrat izvršujejo krasna dela klasičnih mojstrov, a ta spadajo na koncertni oder in ne v cerkev. Najboljša taka godba je v dvorni kapeli. Ondi je orkester, obstoječ iz članov opernega gledališča, v resnici ¡zboren, a ne tako pevski zbor, ki stoji na dosti nižji stopinji. K vsaki taki maši nabere se obilo radovednega občinstva vseh verskih izpovedanj, katero privabi godba v cerkev. Da se tamo dosti-
Politični pregled.
V Ljubljani, 11. januvarija.
Nova večina. Kakor moravsko - češki listi vedo povedati, je vsak čas pričakovati, da se v državnem zboru osnuje nov klub iz realistov in zmernejših Mladočehov. Ta klub se bode približal Hohenwartovemu klubu in Poljakom in potem se počasi utegne osnovati nova državnozborska večina iz desničarjev.
Miadočehi. Dopisnik francoskega lista „Agence Slave" se je razgovarjal z nekim češkim radikalnim poslancem o mladočeški politiki. Ta poslanec se je izjavil, da v kratkem pride do pasivne politike. Priznal je, da mej Miadočehi ni jedinosti, odkar so se z njimi zjedinili realisti. Poslednji vedno odgovarjajo Mladočebe od pasivne politike in skušajo dobiti vodstvo kluba v svoje roke. Razpor v mlado-češkem klubu jako škoduje ugledu mladočeške stranke, zatorej je najbolje, če se od pravih Mladočehov odločijo realisti in sploh vsi zmernejši elementi, ki naj si osnujejo svojo stranko, ako jim drago. Realisti so grajali dr. Gregra govor, dočim narod češki ni nobenega govora bil tako vesel, kakor tega, ker ve, kako se mu slabo godi v političnem, narodnem in narodno-gospodarskem oziru. Jedino radikalna politika ima tla v češkem narodu injle v znamenju radikalne opozicije je po mnenju dotič-nega poslauca mogoča zmaga. Seveda je pozabil povedati, koliko glav bode štela očiščena mladočeška stranka, ko pojde v opozicijo, in ki hoče doseči, česar v pasivni opoziciji niso dosegli zjedinjeni Staročehi in konservativni veleposestniki.
Češka kmetska stranka. St&stny, znan vodja te stranke, priporoča v svojem listu, da bi češki kmet.e vzeli sami politiko v svoje roke, ter je več ne prepuščali drugim. Priporoča, da bi se osuovala velika stranka čeških zemljiških posestnikov. V tej stranki naj bi bili mali kmetje, pa tudi veleposestniki, ker imajo oboji jednake korist'. Taka strauka bi lahko priborila stare pravice češki kraljevini. Le tako bo mogoče, da kedaj pridemo do češkega državnega prava. — Vodja kmet.ske stranke se je torej tudi postavil na državnopravno stališče. Dolgo pa ni tega, ko je ta mož bil še drugih nazorov. Sedaj svoj plašč obrača po vetru, da bi se spravil na površje in prišel v deželni in državni zbor. S takim vetemjakom se pa najbrž ne bodo hoteli družiti češki veleposestniki.
Slezija. Te je pa že preveč! V Opavi so se predrznili nekateri trgovski pomočniki prirediti češki plesni venček. Nemški listi kriče zaradi tega in poživljajo trgovce, naj varujejo nemški značaj šleskega stolnega mesta in odpovedo službo pomočnikom, ki se predrznejo udeležiti se plesnega venčka. One trgovce, ki pa tega ne store, treba je dobro zapomniti. Kakor se pa kaže, v opavskih nemških trgovskih krogih ni one nestrpnosti, kakor jo žolč liberalni listi, in vsa časnikarska jeza ne bode obvarovala nemškega značaja opavskega mesta. Trgovci večinoma vedo, da pri njih kupuje tudi češko prebivalstvo, katerega ne smejo žaliti. Priti bi utegnili češki trgovci in v njih prodajalnice bi hodili Čehi, in to bi škodovalo nemški trgovini.
Ogerska. Na Ogerskem so živahne volilne agitacije. Nekaj posebnega je pa, da letos vse ma-djarske stranke nekako naglašajo tudi uarodno jed-nakopravnost. Seveda to so le fraze, ali vendar dokazuje, da tudi Madjari spoznavajo, da bode treba računati s Slovani. Veliko je že to, da se skoro po petindvajsetletnem zatiranju Madjarom ni posrečilo, tako potlačiti Slovanov iu Rumunov, da bi sedaj ne bilo treba več računati ž njimi.
Vsianjf dr^srPc
Rusija. Vsa poročila vjemajo se s tem, da je revščiua v Rusiji strašua in da se veliko premalo stori za stradajoče. Sedaj se tudi jasno kaže, kako je Rusija zanemarjala narodno - gospodarske koristi O grajenju železnic odločevali so jediuo generali in tako je prišlo, da so vse zapadne železnične zveze zares izvrstne, ker so se vedno naglašali le strate-gičui oziri. Te zapadne železnice so pa v sedanjem času le škodljive, ker po njih se je hitro izvozilo žito v inozemstvo. Druge železnice so pa jako slabe, v mnogih krajih jih celo ni. Na Kavkazu in v Sibiriji je dosti žita, ali kaj se hoče, ker so zaradi pomanjkljivih občil ue more spraviti tija, kjer bi je potrebovali. Da se je uekaj let poprej gradila sibirska železnica in da so železnice, ki peljejo na. Kavkaz, v boljšem stanju, bi sedaj v Rusiji ne bilo. takega pomaujkanja.
Francija. Znani bonapartist Oosagnac v svojem listu obira papeževega nuucija in celo papeža. Oosagnac je namreč hotel cerkev porabiti v svoje politične namene. Ker pa duhovščina odi prvega do zadnjega ni hotela podpirati njegovih namenov, to ga pa jezi. Pod cesarstvom se cerkvi v Franci|i tudi ni tako dobro godilo, da bi škofje morali ves svoj vpliv porabiti za njega obnovljenje. Čudno je pa, da nekateri Ii6ti zamenjujeio Casag-naca s katoliško strauko in se s tem hoče celo domača borba proti duhovščini opravičevati. Da bi Casa^nac bil odličen katoliški politik, tega pač noben resen človek ne misli. On je v prvi vrsti bonapartist in skuša svoj namen doseči z raznimi sredstvi, kakor to delajo tudi drugi politiki.
Fgipet. Turčija je slutila, da bi egiptsko vprašanje zanjo utegnilo še nevarno postati, ko bi odlašala imenovanje novega podkralja. Velevlasti bi se jele mešati v to stvar. Francija bi pred vsem silila, da naj vlada porabi sedanjo priložnost proti Angliji. Auglija bi pa zopet nasprotno mejvladanje v Egiptu skušala porabiti v svojo korist. Da neke vlasti ne bi imele časa za diplomatične spletke, je sultan že imenoval novega podkralja in reči se mora, da je pametno storil, ker bi baš v tem slučaju znana turška počasnost bila škodljiva. Angleški listi brez razlike politične barve pišejo, da Anglija sedaj nikakor ne more izprazniti Egipta, ker je nastopil tak mlad vladar, o katerem se ne v6, če bode mogel vzdržavati red. Seveda Angležem ni toliko za red ob Nilu, kakor za deželo samo, katere se hočejo polagoma popolnoma polastiti.
Izvirni dopisi.
Iz Ljubljane, dnč 10. januvarija. (Nemški „purizem" ali jezični brus.) Nihče ne bode trdil, da so čistilci ali jezični „pilatuži", — tako namrač je pokojni Levstik sebe nazivljal, med ljudmi nepotrebni; da, prepotrebni so možje, ki pilijo in čistijo žlindro, odstranjajo pege ter pomagajo jeziku svojega naroda do občne veljave in prava.
A včasih taki „pilatuži" predalež sezajo, in pripeti se jim, da postanejo smešni. Takih puristov je v Nemcih dosti, a tudi v Ljubljani se jih ne manjka, saj imajo celo v kazini svoj „Sprachen-verein", kojemu je v prvi vrsti gojiti — nemško mišljenje in zavest.
Toda k stvari! Neki polnokrvni (?) Nemec sklenil l je odpraviti z glediščnega lista vse nenemške izraze i ter je predlagal ravna elju Fr., naj premeni besedo
krat nespodobno vedejo, posebno židje, je umevno. — Skoro najbolj previdni so v cerkvi „Am Hof". Ne samo, da se ob adventnih in postnih nedeljah pojejo vokalne maše resnega značaja, tudi drugikrat I je godba spodobna in dostikrat moreš slišati delo j slovečih „starih" skladateljev. — Za gojitev in po-vzdigo cerkvene glasbe delujeta sosebno dve društvi, sv. Ambrozija in sv. Cecilije. V prvem se je spomenica Gallusa, slavnega Kranjca na glasbenem polju dostojno vrš la. V jedrnatem in navdušenem govoru podal je znani g. Josip Mautuani, ki se je kot zasledovalec Gallusovih del velike zasluge pridobil, kratek životopis iu potem razvil njegovo delovanje in zasluge za cerkveno glasbo. Dobro iz-vežbau mešan zbor zapel je na to pod vodstvom dobro znanega profesorja Biihma dve skladbi Gallusovi.
Stoletnica Mozartove smrti se ni samo v mu-zikalnih krogih, ampak po vsem Dunaju slovesno vršila. V katedralui cerkvi 6v. Štefana bile so na dan 5. decembra (dan smrti) slovesne bilje; na koru izvrševali so Mozartovo poslednje delo njegov prekrasni „Requiem", ki je tem bolj segal v srce, ker je bil namenjen slavnemu pokojniku. V izložbah visele so razuovrstne Mozartove slike in epizode iz
njegovega življenja, v onih muzikalnih prodajalnic razkazovala so se Mozartova dela, v opernem gledališču predstavljal se je celi „cyklus" njegovih oper, in v koncertih različnega značaja predavale so se njegove skladbe. Kako je zdaj slavljen in v koliki revščini je umrl!!!
Omeniti bi še bilo, da je bil slavni sinfonik in učitelj glasbene teorije na dunajskem vseučilišču, profesor Anton Bruckuer zaradi velikih zaslug na glasbenem polju promoviran častnim doktorjem filozofij. Izvrsten mož, čegar pomen razven njegovih sinfonij se lahko išče v cerkveni glasbi, nima tu posebne sreče s svojimi umotvori. Ocenjevatelj Hanslik — ta vsegamogočni (!) Žid Hauslik, ga prin-cipijelno pobija, kjer more. — V mesecu maju prihodnjega leta otvorila se bode velika razstava, ki ima smoter v vsakem oziru pokazati razvoj godbe in gledališča od prvih početkov do današnjaga dne. Delajo se velikanske priprave.
Tako je z glasbo na Dunaju. Menim, podatkov dovolj, ki svedočijo, da je Dunaj muzikaluo mesto „par eielleuce".
Dunaj, meseca decembra 1891.
E. Hochreiter, stud. inr.
„abonneinent" (naročnina) v besedo „dauerkarte" (kakor bi bilo „karte" nemški!), besedo „gardero-bier" v besedo „trachtmeister" (i „meister" zopet ni nemški!), besedo „loge" (loža) v besedo „laube" (lopa), — „parterre-entree" z besedami „eintritt in das erdgeschoss" (vhod v pritličje) itd.
Glediščui ravnatelj je odklonil ta prodlog, ko-jega je pa neki hudomušnež še izdatno popolnil in razširil v zloglasni „Neue Fr. schlesische Presse".
Slednji je (šaljivo) v svoji hudomušnosti predlagal, naj slöve namesto „theater" (te besede na-pominani Nemec ni znal ponemčiti) rajši „Schauspielhaus" ; ker pa „schauspielhaus" ne pristoja vsemu, kar se igra v gledišču, predlaga torej, naj ee beseda „oper" prevede v „singspiel", opereta v „singspielchen", tragedija (žaloigra) v „trauerspiel" in beseda „tragedin" (tragedinja) v „traurige Schauspielerin" (žalostna igralka).
Težava je z besedo „salondame". Namesto „salon" pravijo v Nemcih „gute stube" in bi „salondame" torej slovelo „gute stubenfrau" ali pa — ker salondama ni vselej „frau" — tudi „gutes Stubenmädchen"; beseda „intrigant" prevaja se v besedo „schurke", oj, kako zanimivo bode čitati v objavah, da je bil N. N. pridobljen (namesto enga-žovan) kot prvi potepuh (als erster schurke) itd. Veleučeni pisec dovtipnih in poučnih (?) člankov „Slavo-deutsches von der Schule und Strasse" v tukajšnji „Schulzeitung" gosp. profesor H., kaj porečete na to?
Dnevne novice.
V Ljubljani, 11. januvarija.
(Imenovanje.) Notarijatska kandidata g. Franc •Strafella v Ptuju in g. V. Kolšek sta imenovana notarjema, prvi za Tržič, drugi za Kranjsko Goro.
(Odlikovanje.) Graški knezoškof je imenoval za duhovnega svetovalca č. g. Antona Missio, bivšega župnika v Lebringu v sekuvski škofiji, ki bode letos imel svojo zlato mašo.
fj§ (Umrl) je v petek 8. t. m. ob 11. uri po noči č. g. Janez Krambergar, župnik pri D. Mariji pri Wurmbergu. Rodil se je 25. avg. 1843. pri svet. Urbanu v Slov. Goricah, v duhovnika posvečen 23. julija 1867. 1. Blagi in zelo goreči duhovnik je že več časa bolehal vsled jako težavne službe; go3ta megla — bripa — je smrtno uro mu povspeši.a. N. v. m. p.!
(Rudarski strajk) v Trbovljah in okolici še ni končan. Vodstvo je odbilo vse terjatve in zapretilo, da bode odpustilo vse delavce, ki so ustavili delo.
(V Tržiču) bode dne 16. t. m. otvorjen nov cesarski poštni in brzojavni urad, v katerem bode s tremi slugami službovalo 9 oseb.
(Slovensko gledališče.) Iz češčine prevedena burka „Slovenec in Nemec" je gotovo najslabša, kar smo jih videli na slovenskem odru. Pisatelj si je izmislil ali po življenju posnel dve ulogi, nemškega hlapca Miheljna, v službi slovenskega mlinarja, in pa židovskega smolarja Aroua Mavšelna, ki sta sama na sebi res smešni in originalna osebi ali prav tako vsiljeni v mlinarjevo družino, da sama ne vesta, od kod in zakaj. Tudi dijaka Javornika je pisatelj prav za lase privlekel v to čudno družbo, ki pa je navzlic mnogim otročarijam vzbujale mnogo smeha. Zida je prav dobro predstavljal g. Sršen, nemškega Miheljna g. Borštnik, dijaka g. D a-n i 1 o.
(Nemške gledališke predstave) v Ljubljani so nekda jako slabo obiskovane, vsled tega nemški igralci tudi jako revno plačani, kar je ravnatelj Freund nedavno jako predrzno-surovo povedal na gledaliških listih. Včeraj popoldne pa so si nemške Talije služabniki, kakor se nam poroča, na javnem trgu skočili v lase. Na sv. Jakoba trgu, bilo je ravno po krščanskem nauku, so igrali resno burko 8 pestmi iu ne ravno lepimi priimki vodja Freund in igralca Ernest in Schaffer. Občinstvo pa je glasno izražalo svojo nevoljo. Merodajni krogi naj bi pač potrebno ukrenili, da se predstave ustavijo, ali pa' naj nemški krogi bolj podpirajo svoj« ljudi.
(Glas izmed občinstva.) Velika škoda se je včeraj zgodila g. Karolu Lahajnarju v B'lorijan-skib ulicah št. 7 vsled neprevidnega popravljanja ceste na Grad. Mestni stavbeni urad je namreč leta 1890 in 1891 ob neugodnem času popravljal pot čez Reber na Grad, ker je v pozni jeseni širil pot, dolagal nove kamenite stopnjice in cdtok poleg pod-zida (škarpe). Teža zemlje in navoženega kamenja
pa je s tako težo odrivala iz rezanega kamna napravljeni podzid, da se je očeraj ob polu 12. uri zrušil ter popolnoma uničil vinograd in druge vrtne nasade.
(Prezentovan) je č. g. L. Gantar, župnik v Črnomošnjicab, za župnijo v Boštanju.
(Iz Rima) se uam piše: V nekem svojem dopisu sem že sporočil, da je papež Leon XIII. na lastne troške dal obnoviti kor in apsido cerkve sv. Janeza v Lateranu. Zadnji čas pa je zopet postavil sebi in svojemu predniku Inocenciju III. trajen spomenik. Sv. Janeza dan so namreč odkrili v omenjeni cerkvi kamenit spomenik na čast Inocenciju III. ka-koršnega je sedanji papež dal napraviti. Nahaja se v poprečni ladiji na listo vi strani blizo glavnega kora. Podoba papeževa počiva na krasnem sarkofagu, v | čegar znožji sedi dvoje simboliških podob. Spomenik, ! velik kras lateranski baziliki, je nov znak ljubavi do j umetnosti sedanjega sv. očeta. — Vže tretji dan danes imamo „štrajk" fijakarjev. Tukajšnja komuna j je dovolila namreč tramvajskemu društvu, da si ; zgradi zopet dvoje novih črt, po katerih bodo polo- ! žili šine za konjsko železnico. To je pa fi|akarje j
k lepšemu vspehu. h prijaznosti so sodelovali tudi g. Pucihar, g. Š tam car in gdč. Nigrinova. Vsem skupaj in ostalim udom m prijateljem bodi prisrčna zahvala 1 Blagajnik g. Mezeg poroča o denarnem stanju. Dohodkov je bilo 1498 gld. 3 kr., troškov" 1449 gld. 75 kr., torej prebitka 48 gld. 28 kr., ki so naloženi v mestni hranilnici. Da so bili toliki troški, povzročilo je, ker si je društvo omislilo nov klavir iu je 50 gld. izročilo odboru za Prešernov spomeuik. V odbor so bili izvoljeni gg.: J. Dražil, predsednik ; L. Wr za k , podpredsednik; J. Kota r, tajnik; M. M ezeg, blagajnik ; V Črne, D. Gjud, J. Glinšek, J Planinec iu A. Trstenjak, odborniki; S t i r n iu Pance, revizorja. Sprejeta sta bila predloga, da si društvo omisli letno poročilo za leto 1891 iu 1892 in da se povodom desetletnice izda posebna spomenica; s tem bi občinstvo bolje spoznalo društveno delovanje. Odboru se je naročilo, da stopi v ožjo zvezo z ostalimi pevsk-mi društvi, izrekla se je zahvala dosedanjemu predsedniku J. Valentinčiču in celemu odboru. Društvo bode i v prihodnjo delovalo po geslu: V slogi je moč.
tako pograbilo, da so na enkrat po celem mestu ! -
— bilo je prav deževno vreme — dan preč. sv. | Neobhodno potrebno za vsako goapo-Tremi kralji ob Vs5. popoludne ustavili delo. Oni, ! dinjstvo. Gotovo se za nobeno živilo ne rabi to-
.	.. v ,.	! rko surovin in tako različnih, kakov za napravo
k. se radi vozijo po mestu, so se pritoževali, za nas j kavju|h surogatov< Dolžo so ^ v tJ nameu n£|bolj
pešce pa je bilo dokaj prijetneje, ker ni bilo treba I rabii,3 ckorija, sladorua pesa in fige. Lani se je pa včeraj iu predvčeranjim na sprehodu vedno se ogi- i stvar premeuila. Občinstvo se je preverilo, da so bati voznikom. Kaj bodo vozniki s štrajkovanjem ' pražena žita, ki so prišla v trgovino, najbolj zdravi
dosegli, mi ni znano, najbrž — nič, le beda bo še '	in^va^i^T """d k"'^' "—"'i*
nekoliko veča. Rektorjem Germanika je zuova izvoljen j	ppedsoTek^k? so 'grmeli p^Vj^ker Kanje
č. o. bchroder, S. J. znan po lepi knjigi, katero je	podobna prašeuemu ječmenu. Kdor je to sladno kavo
spisal ob tristo letnici sv. Alojzija. i	le pokusil, je brž spoznal razliko. Ta kava ima
(Sijajna zmaga.) Iz Celovca se nam poroča: ! kavi P^oben okus iu duh iu je torej najboljša do-
i , , » , , , n ,	I daja pravi kavi. Kakor čujemo, so veliko te kave
kakor znano, ovrg a le deželna v ada v Ce ovcu	„ ,,.-• ... , , ... , ,
. '6i	povzije. iu rtci smemo, da ima še veliko prihodnost,
občinsko volitev v Ko trna r i Vasi nad Celovcem--
zbog nekaterih prizivov, vloženih po nasprotnikih, j Mislili so tako ohraniti se na krmilu. Pa pozebli ; so! Pri volitvi dne 7. t. m. zmagala je zopet slovenska stranka iu sicer še sijajneje nego prvikrat! Prej je imela naša stranka v tretjem razredu 37 do 39 glasov, sedaj 49 ! V drugem razredu prej 17, i sedaj 19! Prvikrat so v tem razredu nasprotniki imeli 14—15 glasov, sedaj le 9. Prodrla je tako slovensko- > katoliška stranka sijajno v tretjem in drugem volilnem razredu, a i v prvem je nasprotnikom tako zmotiila štreno, da so se morali izvoliti tisti možj^, 1 katere so našinci zahtevali. Tedaj ves trud nasprotnikov ničesa ni izdal, slovenska pravična stvar je j sijajno zmagala! To si naj zapomni zlasti gospod Kirschner, ki stanuje in gospoduje v kotmirski občini, in se naj le nikar ne oglaša v imenu koroških , Slovencev! S*j ga še v domači občini ne marajo, kakor je pokazal ta poraz nemškutarske stranke. Srčna hvala in gromovita slava pa zavednim in
vztrajnim volilcem. ki so tako sijajno pokazali, da ne marajo biti podlaga tujčevi peti. Naj bi i v drugih občinah posnemali vrle Kotmirčane in se vsaj enkrat otresli sramotnega jarma!
(Občili zbor pevskega društva „Slavec") se je vršil dne 6. t. m. v gostilni pri Ferlincu. Prejeli smo naslednje poročilo: Zbora se je vdeležilo 53 rednih in podpornih članov. Ker se je dosedanji predsednik g. Ign. Valentinčič vsled muogih opravil odpovedal, pozdravil je navzoče zborovalce podpredsednik g. J. Dražil s primernim nagovorom. Na to ie tainik eosp. Jeločnik Doročal o društvenem
T^tagrnuni.
Dunaj, 11. januvarja. Srbski odposlanci so prišli k pogajanju o trgovski pogodbi, ki se prične 18. t. m.
Beligrad, 11. januvarija. Skupščina se je otvorila s prestolnim govorom.
Kolonja, 11. januvarija. „Kölnische Zeitung" je izvedela iz Peterburga, da so zaprli dve osobi, ki sta ob krimskem potovanju carjevem poskušali položiti bombe v železniški nasip.
Madrid, 9. januvarija. Anarhisti so iz okolice oboroženi vdrli v mesto Xeres; 30 jih je policija zaprla, druge zapodila.
London, 10. januvarija. „Times" poročajo, da bode oddelek angleškega sredozemskega brodovja pozdravil kediva Abassa, ko v Aleksandriji stopi na suho.
Vr«meis*ko sporočilo.
delovanju. Društvo je priredilo izlet v Radovljico; deputacija 16 pevcev z društveno zastavo in pevo-vodjo g. vit. Janušovskim ju bila od 6. do 8. septembra v Zagrebu, kjer jih je hrvatsko del. pevsko društvo „Sloboda" prav prijazno sprejelo in pogostilo. Tajnik predlaga, naj občni zbor imenovanemu društvu izreče zahvalo, kar se zgodi. Omeni tudi, da je zagrebški „Obzor" jako laskavo ocenil pevske nastope društvene deputacije. Društvo je prirejalo veselice, katere je občinstvo rado obisk»valo. Pri vseh veselicah in koncertih je vedno z veseljem sodeloval pravi slavec g. J. Meden ter pripomogel
Sy, Alojzij GEcmzaga
a 1 i	(1482) 30-30
devetdnevna , oziroma šestne-deljna pobožnost v spomin blažene smrti sv. Alojzija.
Spisal Jan. Smrekar,
katehet ljudskih šol v Ljubljani.
Cena v usnji z zlato obrezo 80 kr., v platnu vez. 60 kr.
Dobiva se v ,Katoliški Bukvami" v Ljubljani.
X
elika praska loterija. i

¡Zadnji mesečni
MMImiiI
Glavni dobitek
Il/J|
44 (15-1)
& w mW w y ———• Lnj
Srečke » 1 gl<l. priporoča J, C. Mayer. Bj|
ČEBELNO VOŠČENE! S VEGE
prodaja in razpošilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani.
fos," 9tavn,ce	„
i 11 o a»«taira» »I»»®1 4	banke
as KSSss^-a«1
terjatvami in vita P ,, goldinarjev-
1	niča st.rih milijon«a	davkov -^s,
a r tleli - Gesellschaf t
WIEN, l\/lERCVJr\ Strobelg. 2.
■ -M—iLn. m i'*1	-
R<S
li?®lil lir. Albin 8wyci'
naznanja, da je «tvoril
odvetniško pisarno
v Ljubljani
22 (3-1) v Gospodski ulici št. 1. ♦vvvvwvwvvvvvwvwvwvV
Najnovejše živilo in ljudsko hranilo
za vse kroge največje važnosti
Kathreinerjeva Kneippa sladna kava
z okusom in duhom pristne bobaste kave.
Patent \ vseh državah og-lašen — v več deželah že podeljen.
Ne sme se zamenjati z žganim ječmenom, žganim slajem ali vsemi drugimi fabrikati podobnega imena.
lFl?SiW® tefi je draga in živce razdražujoča pijača in pttteefev|e torej dodaje»
Kathreincijeva Kiiclppa slatina kai a je naj-liolja, najokuiiieja i it najziiraTejia dtilaja,
poleg tffia je najceneja, ker se je brez škode za okus lahko polovico pridene.
liill šteto® fe®¥® je im^mtmm	posebno za ženske, otroke, krvi revne, na
živcih bolne itd.
Glavna stvar je prava priprava: zrna se zmelje jo in 5 minut kuhajo.
iStn.	se ue prodaje R»	temveč vselej v originalnih zavitkih i varstveno znamko, ki je zraven.
.,,, . Zavitek a >/, kilograma 25 kr., zavitek blizu 200 gramov 10 kr., -*• 1 OlAd ¡11«* trud •	zavitek blizu 100 gramov 5 kr.
Frana Kathreinerja nasledniki
(is) i	v Berolinu, Monakovem, na Dunaju.
TVa debelo prodaja za Ljubljano in okolico
Janez Iiuckmann v Ljubljani.
3HF" Na drobno prodajejo vse kolonijalne in drogujerijske prodajalnice.

WW
Nur IcM -w mil tS,r	uifirv ffcčil
»M Cr.t»riclr<fl tirftbM.
Cta / utAh^t/e+tierPfllufe I ^ ERLIN—MÜNCHSW—WIE M

I > n ii a j s It a borza.
Dne 11. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka ....	93 gld.
Srebrna renta 5%, 16% davka ....	03 „
Zlata renta 4%, davka prosta.....110 ,.
Papirna renta 5%, davka prosta ....	103 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1032
Kred tne akcije, 160 gld........294
London, 10 funtov stri..............117
Napoleondor (20 fr.)................9
Cesarski cekini ....................o
Nemških mark 100....... . .	57
80 kr.
25	.,
95	„
10	„
50	I
90	.
35	.
♦'C 2 „
92 V,,
Dne 9. Januvarija.
Ogerska zlata renta 4 .......107	gld.
Ogerska papirna renta 5%......102	„
4	% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . .	135	„
5	"¡o državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	149	.
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....181	„
Zastavna pismaavstr.osr. zein. kred banke 4%	96	„
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4'/,%	10n	„
Kreditne srečke. 100 gld.......184	„
St. (Jenois srečke, 40 gld.......62	„
imenjarnična delniška družba na Dunaju,
I., VVollzeile štev. 10.
Najkulantnejie so kupujejo in prodajajo v kursnem listu navedeni vrednostni papirji, srečke, valute in devize.
SW Kii/,na iniroflla l/.vr5o se iinjtočiiejc.
Za nalaganje glavnic priporočamo: 4 % gališke propinaoijske zadolžnice. 4'/,% zastavna pisma peštanske ogerske komer-
cijonalne banke. 4' komunalne obveznloe ogerske hipotečne banke z 10 k premijo.
Na te papirje daje posojila avstroogerska banka in podružnice njene.
goldinarjev
so dobi z
ogersko hipotečno proraeso
¡1 gld. 17» in 50 kr. kolek. Žrebanje dne 15. januvarija.
Izdajatelj: Dr. Ivan Janejič.
Odgovorni vrednik: Ignacij Žitnik.
Tisk .KnfoHRVe T!«'--s*n«>" v r jn*.^ >ni.