stev. 132.
V Ljubljani, g ponedeljek, dne 11. junija 1906.
Leto xxxiv.
Velja po pošti: za celo leto naprej K 26'— ia pol leta „ „ 13'— za Četrt leta „ „ 6'5O za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-za pol leta „
za Četrt leta „ za en mesec „
10-5-1-70
Za poSllj. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVENEC
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat ... 9 „ za več ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta h 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Uredništvo i* w Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
- dvorlSče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Upravništvo )e v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—1- Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
GospodorsKo razmerje med Avstrijo in OgrsKo.
Na občnem zboru c. kr. kmetijske družbe je družbin podpredsednik g. P o v š e utemeljeval svoj predlog, katerega smo že objavili s sledečimi razlogi.
Ne kmalu kedaj od leta 1848. se je naša država nahajala v tako hudi krizi, kakor prav sedaj. Povod temu jc, da je ogrska vlada državnemu zboru predložila samostojni carinski tarif. S tem pa je razrušena medsebojnost obeh državnih polovic, padla je s tem recipro-citeta med njima in razdrla se je dosedanja gospodarska skupnost med Ogrsko in Avstrijo.
Ako obvelja samostojni carinski tarif — kar je po izjavah ogrskih ministrov in ondot-nega državnega zbora gotova stvar, postane Ogrska samostojna in bo sklepala svoje trgovinske pogodbe z inozemstvom, kakor ji bo v prid, brez ozira na našo državno polovico. Nevarnost pa tiči osobito v tem, da bo Ogrska sklenila trgovinske pogodbe z balkanskimi državami in prihajala bo od tam živina na Ogrsko, katera bo potem isto kot svojo prodajala in izvažala v Avstrijo. Ce se spominjam na sto in več milijonov škode, katero je naša pra-šičoreja trpela po uvozu prašičev iz Srbije in Rumunije, ki so k nam zanesli prašičjo kugo, in če upoštevamo, kako pomanjkljivo je vete-rinarno nadzorstvo na Ogrskem osobito v balkanskih državah, nam mora biti jasno, da jc to eminentno gospodarska zadeva, saj edino le živinoreja vzdržuje naše kmetijsko gospodarstvo, da se v teh že zaradi izrednega pomanjkanja in draginje poslov kritičnih časih še more bojevati za obstanek. Gotovo pa je, da bo Ogrska pri dogovoru z Avstrijo znala izposlovati, da ji bo odprt uvoz živine v našo državo, in kedor ume zreti v bodočnost, mora jasno videti v bodočnost, da nam preti velika nevarnost.
Zato moramo avstrijski kmetovalci zahtevati od vlade in državnega zbora, da se tudi za nas sklene samostojni carinski tarif, in sicer tak, kakršen more služiti v korist naši produkciji ter da bomo tudi mi mogli našim trgovinskim gospodarskim potrebam primerno urejevati carinske tarife. Pomisliti je namreč treba, da je v našem carinskem tarifu, kakršnega sta obe državni polovici oziroma obe vladi skupno dogovorili in sklenili, več carinskih postavk, katere niso vezane, ampak se morejo tudi za čas 10-letne dobe, za katero ie carinski tarifni zakon sklenjen, ali zvišati ali znižati ali celo odpraviti.
Kakor vse kaže, moramo računati s tem, da bo Ogrska vstrajala pri zahtevi samostojnega carinskega tarifa. Zato pa moramo iz tega izvajati posledice in zahtevati, da se cela trgovinska pogodba z Ogrsko preustroji. Dejstvo je, da je naš carinski tarif bil za nas v mnogih postavkah malo ugoden, ker smo se morali ozirati na Ogrsko, ki je umela vsikdar ne le varovati svoje interese, ampak tudi zase izposlovati vso prednost in korist.
Pa še dalje moramo iti. Izvajati se morajo posledice in izvršiti gospodarska ločitev, da b®mo prosti ogrskih okov ter da ne bomo plačevali ogromnih svot za Ogrsko. Omenjam ie kvote, po kateri je imela pokrivati Ogrska le 30, Avstrija 70 odstotkov od skupnih stroškov, vzlic temu, da je Ogrska skoro dohitela v blagostanju in narodnem gospodarstvu Avstrijo, kar je pač lahko mogla, ker ji je Avstrija na milijone vsako leto več dajala, nego je bilo prav.
Od velikih dohodkov iz skupne carine na tuje proizvode in blago, so se doslej vsi dohodki kar naprej v prilog obeh državnih polovic obračunali, ko bi bilo na Avstrijo od teh milijonov skoro 80 odstotkov odpadlo in lc 20 odstotkov na Ogrsko. Ce se imamo ločiti, naj velja načelo, da se od carinskih dohodkov zaračuna vsaki državni polovici, kar ji gre. Ce se tudi kvota pravično na podlagi števila prebivalcev porazdeli, bo Avstrija na leto ne-broj milijonov prihranila in videli bomo, kak obraz bodo Ogri napravili, ko se bodo morali odpovedati lepim milijonom na leto, kateri* so doslej po krivici prejemali od Avstrije. Opravičeno torej poživljamo državno vlado in naše državne poslance, da vse oskrbe v obrambo naših gospodarskih potreb in pravic ter da se Ogrska oholost in sebičnost zavrne v meje dostojnosti in pravice.
Zaslišanje delegacij pri avstro-ogrskem vladarju.
'Brzojavna poročila »Slovencu«.)
Dunaj, 11. junija.
Včeraj je sprejel vladar delegacije. Predsednik avstrijske delegacije princ Ferdinand Lobkovic nagovori vladarja v daljšem govoru, v katerem naglaša: Delegaciji morata rešiti več predlog, kakor običajno, ker delegacij-skega zasedanja že dalje časa ni bilo. Dasi živimo v mirti, ostane le dolžnost vsakega domoljuba, da se preskrbi skupna armada z vsemi modernimi obambenimi sredstvi, da v slučaju potrebe zopet uveljavi staroslavno hrabrost. Vodilno načelo tostranske delegacije bode skrb za koristi naše državne polovice. Predsednik ogorčeno obsoja napad v Madridu, ter izraža veselje vsled srečne rešitve španske kraljeve dvojice in nadvojvode Franc Ferdinanda. Končno zagotavlja vladarju zvestobo. <>Zivio<- klici vladarju.
Vladar je govoril nato sledeči prestolni govor:
Prisrčno se zahvaljujem za zagotovilo zveste udanosti, ki me odkritosrčno zadovo-liujejo. Naše razmere nasproti vsem zunanjim državam so ostale ves čas od zadnjega zasedanja delegacij v popolno prijateljskem značaju. Ogorčil me je brezbožen napad na španskega kralja in kraljico in zahvalim se božji previdnosti, ki je odvrnila od mlade dvojice resnejšo nevarnost. Pred več kot čctrtstolet-jem sklenjena zveza z Nemčijo sc izkazuje prej ko slej, ker ima konservativen in obramben značaj. Na vzdržavanje te zveze obračani posebno skrb. Z obiskom nemškega carja Viljema se je zopet pojavilo naše prisrčno prijateljstvo. Ravnotako so zaupljive razmere nasproti drugemu našemu zavezniku, italijan skemu kralju, s katerim popolnoma soglašamo v skupnih zadevah. Sporazumljenje s prijateljsko Rusijo glede ureditve razmer na Balkanu obstoji še nadalje v popolni veljavi in je že rodilo dobre sadove. Dasi je položaj na Balkanu še v marsikaterem oziru pomanjkljiv, se je lc položaj izboljšal in se je posrečilo pre-picčiti resne zapletjaje. Težka borba med Rusijo in Japonsko na Daljnjem Vzhodu je končano v našo odkrito veselje in sicer po nesebičnem posredovanju predsednika Zjedin-jenih držav za oba dela častno.
Vprašanje o gospodarski otvoritvi Maroka bi bilo kmalu dovedlo do resnih zaplet-iajev. Posrečilo se pa je konferenci v *\lge-cirasu, da se je našla splošno zadovoljiva rešitev, in sicer precej vsled našega posredovanja. Vodilna misel naše zunanje politike ostane prej ko slej vzdržavanje miru za Evropo in predvsem za našo monarhijo. Vojna uprava ostane glede svojih zahtev za vzdržavanje v mejah prejšnjih let. Za neodložljivo nabavo orožja in vojnih sredstev, kakor tudi za zgradbo in oborožitev ladij se stavijo po programu naslednje delne zahteve. V okupacijskih deželah je bil napredek trajen. Izvršujejo sc važne reforme na celi črti, deloma se še nameravajo. Modernemu napredku se stavljajo tudi zapreke, kakor pravkar končan obsežen štrajk. Končana je nova železniška proga, ki veže Sarajevo s srbsko in turško mejo in ki bo otvorjena s 1. julijem.
Po prestolnem govoru .ie nagovoril vladar vse delegate.
Velika protlmažarska demonstracija na Dunaju.
Izvirno poročilo »Slovenca«.
Dunaj, 10. junija. Nad 20.000 oseb se jc zbralo danes v ljudski dvorani dunajskega magistrata in na trgu pred magistratom. Demonstranti so obesili na neki kandclaber Košutovo podobo. Imeli so tudi tabljice z napisi: »Proč z Mažari!« »Proč od judov in od Maža-rov!« »Živila domovina!« »Živila Avstrija!« Shodu v ljudski dvorani je prisostvoval princ Licchtcnstcin, ki jc naglašal, da je needinost v avstrijskem državnem zboru kriva razmer med Avstrijo in Ogrsko. Zadnji dogodki so pa napravili konec potrpežljivosti avstrijskih narodov. Končno se je ojačila tudi avstrijska zbornica nasproti Ogrski. Nič več nočemo z domoljubnimi žrtvami pomagati, da sc zgradi ogrska država.
onega Košuta, ki jc stal leta 1848 na čelu gibanja, ki jc odstavilo avstrijsko dinastijo.
Shod odobri resolucijo, ki obsoja svojevoljno postopanje ogrske vlade v vprašanju carinskega tarifa, kar postavlja krono na 40-letne ogrske napade na Avstrijo. Dunajsko prebivalstvo zahteva, naj uporablja zbornica in vlada vsa sredstva, da preprečita namene pod uplivoiti judovske klike stoječe ogrske vlade in naj brezobzirno varujejo avstrijske koristi. Dunajskim zastopnikom se naroča neutrudno in neprestano nadaljevati boj za gospodarske koristi naše domovine.
Tudi na prostem so govorili razni govorniki. Po končanem shodu je pozval dr. Lueger s hodnika demonstrante, naj odstranijo s kan-delabra Košutovo sliko. Nato je rekel dunajski župan, da pomenja današnji shod demonstracijo proti Mažarom. Ne bo miru, dokler ne premaga Avstrija svojih sovražnikov. Avstrijci ostanemo zvesti svoji domovini. Dr. Luegcr jc pozval zborovalce, naj se razidejo.
Po shodu so odkorakali demonstranti kljub odporu policije s Košutovo podobo na čelu v Bančno ulico, kjer stoji palača ogrske vlade in kjer je ravno zborovala ogrska delegacija. Demonstranti so klicali: »Proč z judovskimi Mažari!« »Proč z Ogrsko!« »Proč z judi!« Ogrski ministerski predsednik dr. We-kerle, Košut in več ogrskih delegatov se je pokazalo pri oknih, a so se takoj umaknili. Proti oknom so namreč pričeli metati kamne, palice in kakor trdč, tudi nože. Sejo ogrske delegacije so takoj prekinili. Štiri okna na palači ogrskega ministerstva so razbita. Došla policija jc razkropila demonstrante. Zaprli niso nobenega demonstranta. Govori se, da nameravajo ogrski delegati odpotovati z Dunaja.
Dunaj, 10. junija. Ko jc bila seja ogrske delegacijc zopet otvorjena, je obdolževal Ra-ko\vsky avstrijsko vlado, da je sokriva demonstracije. Barabas je izjavljal, da so demonstracijo uprizorili z višjega mesta. We-ckerle je izjavil, da je prepričan, da avstrijska vlada in avstrijski politiki nimajo nobenega stika z demonstracijo, ter ne pripisuje zadevi nobene posebne veljave. Ogrska dclcgacija je soglasno sprejela predlog, da med zasedanjem delegacije s poslopja ogrskega ministerstva vihrata ogrska in hrvaška zastava. Go-luchoNvski bo jutri predložil svoj ekspose v ogrski delegaciji.
Dunaj, 10. junija. Takoj po dogodkih pred ogrskim rninisterstvoni je prišel notranji minister Bienerth, takoj za njim pa ministerski predsednik Beck v ogrsko ministerstvo. Ministra sta izrekla svoje globoko obžalovanje, da se je tak dogodek mogel izvršiti kljub vsem varnostnim pripravam. Zagotavljala sta, da se bo storilo vse, da se kaj takega več ne primeri.
DR. HFROLD O POLOŽAJU.
Na volilnem shodu v Pragi dne 10. t. m. je označil Herold položaj sledeče: Težko verjetno je sporazumljenje med strankami. Prehitro sta vstopila dva Ceha v ministerstvo. Širši javnosti- niso znani dejanski vzroki Ho-henlohovega padca. Predno bi bili dovolili Cehi parlamentariziranje vlade, bi bile morale biti .zpolniene češke zahteve . Nemci so bili v zadregi, ker niso mogli izpolniti obljube volilcem glede carinske skupnosti in bi bili Cehi lahko dosegli svoje zahteve. Z ozirom na Pra-dejevo imenovanje in pa z ozirom na razmere
v Poljskem kolu, ki je bilo vedno zastopano v ministerstvu, dasi jc bil klub v opoziciji, se je dovolilo, da so vstopili Cehi v Beckovo ministerstvo. Končno jc Herold naglašal, da si mladočeška delegacija ni vezala v nikakem oziru rok.
STAROCEHI ZA RADIKALCE.
Staročeški izvrševalni odbor jc naročil svojim volilcem, naj volijo pri ožji volitvi dne 12. t. m. med niladočeškim kandidatom Novotnyjeni in radikalnim kandidatom Sokolom, radikalnega kandidata.
CESAR O DOBI NOVEGA MINISTRSTVA.
Poljska korespondenca« piše, da jc rekel cesar, ko je bilo imenovano Beckovo ministrstvo: »Danes sem imenoval novo vlado in upam, da boni imel do jeseni mir.«
RESEN POLOŽAJ NA OtiRSKEM.
Budimpeštanski krogi sodijo, da jc položaj zelo resen. Ogrska vlada baje ne namerava pričeti pogajanj z našo vlado o skupni nagodbi, ker zavzema drugo stališče, kakor avstrijska vlada. Različno sodijo, ker We-kerle ob svojem zadnjem dunajskem bivanju ni obiskal nobenega Avstrijskega ministra.
HRVAŠKI DELEGATI V OGRSKI DELEGACIJI.
Hrvaški delegati v ogrski delegaciji so sklenili, da bodo ostro kritikovali balkansko politiko grofa Golucho\vskega in krepko nastopili proti sedanji upravi Bosne in Hercegovine. Zahtevali bodo za Bosno in Hercegovino ustavo.
OGRSKI DELEGATI
so došli v soboto dopoldne z ministri We-kerle, Kossuth in Jekelfalussy na Dunaj. Ob treh popoldne sc je vršila ustanovna seja. Za predsednika so izvolili kneza Esterhazyja, za njegovega namestnika pa grofa Theodorja Batth-yanyija.
OROPANE DRŽAVNE PRODAJALNICE ZGANJA.
V	Varšavi je kakih 30 oseb broječa roparska tolpa oplcnila 23 državnih prodajalnic za žganje. Roparji-so odnesli 14.000 rubljev. V boju z došlimi vojaki so ubili roparji enega policijskega komisarja. Ko je ustrelil neki vojak enega roparja, so pobegnili ostali. Močne kazaške, huzarske in ulanske patrulje stra-žijo varšavske ulice. Oplenjenje je socialistično maščevanje, ker so usmrtili socialista Malczevvskega.
USMRCENJE NAPADALCA.
»Lokalanzeiger« poroča iz Varšave: Dne 9. t. m. so usmrtili 19letnega čevljarskega pomočnika, ki je izvršil ponesrečen napad na nekega policijskega mojstra.
ANARHISTIČNA DEMONSTRACIJA V RIMU.
Kakih 3000 anarhistov je priredilo 4. t. m. v Rimu demonstracijo. Pred Garibaldijevim spomenikom so peli »Internacionalo« in pa italijansko anarhistično himno. Klicali so: »Živila anarhija«! »Smrt kralju!« »Proč z meščanstvom, vlado, duhovniki, z Vatikanom, smrt ministrom, pfuj armadi« itd. Vlada ni dovolila, da nastopijo proti anarhistom. Dopustili so celo, da so zasmehovali anarhisti orožnike in vojake. Smešno je bilo, ko so se spričkali anarhisti s socialisti pri obhodu, kdo odkorakaj prvi. Anarhisti so hoteli odkorakati na čelu, a tega socialisti niso dovolili. Posledica jc bil kratek boj s palicami. Nastop anarhistov je značilen za italijanske razmere ob času, ko so našli v Jakinu anarhistične bombe iu ob napadu v Madridu.
RUSKA GOSUDARSTVENNA DUMA.
V	sobotni dtimini seji so nadaljevali razpravo o agrarnem vprašanju. Prijavljenih je še 129 govornikov. Delavski zastopnik Anikin pravi, da postanejo kmetje še lastniki vsega zemljišča, ker je nemogoče postopanje proti volji vsega naroda. Ministrom smo pokazali vrata, pa ne gre.io. Nimajo niti sramu, niti vesti. Anikina ukori predsednik, zbornica mu pa živahno pritrjuje. Anikin konča: Poslalo nas je rusko ljudstvo, da zahtevamo svobodo in zemljo.« Kmečki zastopnik Pere-voščikov predlaga carju zahvalo za podeljeno amnestijo. Molk, posamezni žvižgi. Sklene sc staviti na ministra notranjih zadev in vojske 32 interpelacij zaradi nezakonitih zaprtij.
MOBILIZACIJA ANGLEŠKEGA BRO-DOVJA.
V	Doveru na Angleškem so 9. t. ni. izvedli poizkusilo mobilizacijo angleške mornarice. Mobilizacije se je udeležilo 300 ladij!
ANARHISTI NA BALKANU.
Radi strogih protianarhistiških preiskav v raznih državah ie mnogo anarhistov pobegnilo na Balkan. Za njimi so došli na Balkan tajni policijski agentje.
ŠVEDI RAZBURJENI PROTI RUSIJI.
Švedi so zelo razburjeni, ker utrjuje Rusija Alandske otoke. Rusi trde, da utrjujejo otoke za slučaj kake vstaje na Finskem, a Švedi tega nc verjamejo. Švedi trde, da Rusija vsled pariške pogodbe iz leta 1856 nima pravice utrditi otokov in tudi nc nastaniti vojaške posadke.
KDO JE UMORIL GAPONA?
Poizvedbe o Gaponovem morilcu obdol-žujejo kot morilca inženirja Rutcnberga, ki jc pobegnil v Švico. Hišnik v Oscrki, kjer so našli mrtvo Gaponovo truplo, je izpoznal po fotografiji Rutenbergovi, da je bil on mož, ki jc najel vilo. Rutcnberg se jc udeležil tudi krvavih nemirov dne 21. januarja v Gaponovi bližini.
Z OROŽNIKI PREGANJAJO URŠUL1NKE NA FRANCOSKEM.
Na povelje sodnijskega likvidatorja so odvedli orožniki s silo v Flavignyju uršulinke iz samostana. Prednica je živahno ugovarjala in navzoči zastopnik dijonskega škofa je eksko-municira! provzročitelje in izvršitelje proti kongregacijatn.
PREDSEDNIK DUME PRI CARJU.
Predsednika dume Muromceva sprejme cAr v posebni avdijenci, nakar se izvrši rešitev agrarnega vprašanja.
OBSOJENI NA SMRT.
Carigrad, 9. junija. Kasacijsko sodišče je potrdilo obsodbo, s katero so bili general Ali Sarnil paša in njegovi tovariši obsojeni na smrt.
OVADUHI V ZRAKOPLOVU.
Pretekli petek je padel na zemljo v bližini Cognaca zrakoplov, s katerim so pluli štirje možje, ki so izjavili orožnikom, da so pripluli iz Strasburga. Izkazali so se s papirji, da so pluli po uradnem naročilu. Francoske oblasti jih pa smatrajo za ogleduhe in so jih zaprli, ker mislijo, da so nemški častniki. Proti njim uvedejo sodnijsko postopanje.
SICILIJANCI ZA NASIJA.
Kasacijsko sodišče je zavrglo ugovor bivšega italijanskega ministra tatu Nasija proti njegovi obsodbi. Odlok je zelo razburil Sici-lijance. V Trepaniju, kjer je bil izvoljen Nasi za poslanca, so zaprli vse trgovine in razobesili črne zastave. Zaprli so plinove zveze. Velika množica je korakala s petjem Garibal-dijeve in Nasijeve himne pred mestno hišo, kjer so ubeglega Nasija slavili župan in občinski svetniki. Občinski svet je sklenil, da odstopi. Socialno demokraška glasila napadajo razsodbo kasacijskega sodišča.
Iz Trapanija poročajo: Občinski svet v Trapaniju je sklenil, da se z ozirom na poulične nemire postavi Nasiju spomenik.
ODGODENJE DUME.
»Magdb. Ztg.« poroča iz Peterburga, da odgodijo dumino zasedanje gotovo 28. junija.
Vlada pripravlja obširne zakone o razdelitvi državnih zemljišč med kmete.
BEG POLITIČNIH JETNIKOV.
Iz političnih varšavskih zaporov so pobegnili trije politični hudodelci. Sojetniki so jih vrgli čez zid.
ZATVORITEV TVORNIC.
V	Kališu so sklenili lastniki tvornic za vezenine, da vsled vednih stavk zapro svoje tvornice.
NOVO ŠPANSKO MINISTRSTVO.
Španski kralj je odobril novo špansko ministrstvo, ki je sestavljeno sledeče: Moret, predesedništvo; Ouiroga Ballesteros, notranje stvari; vojvoda Almodovar, zunanje stvari; Amos Salvador, finančno ministrstvo; general Luque, vojne zadeve; admiral Concas, mornariško ministrstvo; San Martin, naučne zadeve; Cellcruelo, pravosodje; Gassel, trgovino.
VOJAŠKI UPOR V MITAVI.
Iz Mitave se poroča: Tretji pehotni polk v Mitavi se je uprl 8. junija opoldne. Ustreljena sta bila dva častnika.
OBTOŽBA PROTI LINJEVlCU.
General Linjevič je osumljen da je ime! zveze z revolucionarji na Dalnjem Vzhodu. Očitajo mu, da je zaslišal svoj čas odbor stav-kujočih in da so bili revolucionarji gospodarji železnice ob njegovem poveljevanju. Kot generalov tožnik nastopi general Rennenkampf.
GOREMYKINOV ODSTOP.
Iz Peterburga poročajo, da je že gotov odstop Goremykinovega ministrstva. »Bir ževja Vjedonosti« potrjujejo, da je demisioni-ralo Goremykinovo ministrstvo 8. t. m. Uradno to poročilo še ni potrjeno.
UPOR V ODESI.
V	Odesi se je uprl eu batalion. Pri zaroti je bilo vdcleženiii 12 častnikov. Ostale čete so nastopile, proti zarotnikom. V boju je bilo ustreljenih 23, in ujetih pa 67 zarotnikov.
Štajerske nouice.
š Novi ministerski predsednik baron Beck ima v bližini Žalca lepo graščino Plevno, kjer je v prejšnjih letih delj časa bival in se tudi slovenščine priučil.
š V obrambo si je dal kandidat Rebek sestaviti od svojih celjskih prijateljev dolgovezen članek in ga objavil v »Slovenskem Narodu«. Ta članek, ki ima naslov »V obrambo« mrgoli zlobnih napadov na duhovščino in stranko, kateri pripadajo oni, ki so iz Rebeka nekaj napravili. Duhovnom skozi vrstice očita, da imajo na dan po 24 ur časa, zaničljivo pravi, da si ne da »prepovedati kandidature niti od samega »rimskega papeža«, dalje zagotavlja, »da v svojem programu nima Žlindre« itd. Iz tega že razvidimo, koliko je bilo Rebeku za obrambo, koliko za napade. V svoji domišljavosti še vedno trdi, da ga je klical kot kandidata »ljudski glas«, dočim danes vsak otrok na Štajerskem ve, da ga je spravil na misel kandidature Rošqv študent in ko so štajerski Narodovci videli, da se je Rebek v svojem samoljubju in častiželjnosti temu mlademu fantu udal, so bili vsi iz sebe veselja, da se je vendar našel človek, za katerega bodo lahko proti dr. Korošcu glasovali. Samo za odpor proti dru. Korošcu se je šlo Rebe-kovim volilcem, nikdar pa za Rebeka. Če si Rebek tega ne da dopovedati, potem naj le še trdi pa proti svojemu lastnemu prepričanju, da ga je klical na boj ljudski glas. Kandidata Rebeka poznamo nc še-lc od Dečkove afere kot našega skritega sovražnika. To njegovo na-
sprotstvo, ki je je prikrival zaradi zaslužka, kojega je imel od duhovnov, so poznali njegovi ljubljanski prijatelji že od nekdaj. Zato je čisto nepotrebno Rebeku trditi, da se nam je zameril ob Dečkovi aferi, ker je predlagal imenovanje dr. Dečkota častnim članom »Ob-česlovenskega obrtnega društva«. Mi proti imenovanju sploh nismo imeli ničesar, ampak smo le trdili, da je to nepravi čas za tako imenovanje. Tudi zoper dra. Dečko in njegovo splošno narodno delovanje nismo imeli ničesar, čeprav smo vedeli, da je »Narodovec«, mi smo le grajali njegovo kupčijo zaradi slovenske gimnazije. Da je bila takrat in je še danes v Celju vsa slovenska javnost našega mnenja, o tem se kandidat Rebek lahko vsak trenutek prepriča. Ko nam je začel potem dr. Dečko metati polena, seveda nismo ostali odgovora dolžni. Ubil se je pa dr. Dečko politično sam, a pomagali so mu pri tem njegovi prijatelji, ki so mu svetovali tako nerodno odgovarjati na naše prvo poročilo o gimnazijski aferi. — O Dečkovi stvari naj kandidat Rebek le kar molči in naj se nikar ne primerja z g. Dr. Hribarjem. On je bil naš odkrit, a lojalen nasprotnik, česar Rebek o sebi ne more trditi. Rebek se je zatekel k »Narodu« ,naj torej ostane v objemu »Narodove« gospode. Pokazal se je kot odkrit »Narodovec«, zato naj ga podpirajo »Narodovci«.
š Stavka čevljarskih pomočnikov v Gradcu je končana. Danes se je pričelo z delom. Pomočniki so se zadovoljili s 10 odstonim zvišanjem plače.
š Javno vprašanje na g. Franceta \Vratsch-ka, načelnika okrajnega zastopa gornjerad-gonskega in propalega državnozborskega kandidata: »Štajcrc« od 27. maja t. 1. trdi, da ste srečno dokončali sodnijsko razpravo z južno železnico, kjer se je šlo za 20.000 K ljudskega denarja! Ker je to zadeva, ki se tiče celega okraja, in mora zanimati vse prebivalstvo istega, Vas uljudno prosimo, da blagovolite na vse občine okraja izdati ali pa razglasiti po listih, kdaj že je bila ta tožba za okraj srečno rešena po Vašem prizadevanju in besedilo tiste razsodbe in končne rešitve.
š Št. Vid pri Ptuju. Pri nas so nemšku-tarji strašno agitirali za Bračka. Šošterič, Ilovšek, Pernot, najhujši pa je bil Krainc in njegov sin, upokojeni orožnik, ki je bil tudi volilni komisar v občini Pobrež. Torej ni čuda, če je dobil Bračko skoraj vse glasove. V občini Pobrež sc je začela volitev že pred 9. uro in je trajala do pol 6. Vsi, ki so bili v komisiji, so bili pijani. Eden volilcev je pravil, da ga ni nihče vprašal za legitimacijo. Take stvari so uganjali nemčurji. Okrajni glavar Under-rain pa tega nič ne vidi.
š Vrhunec protesta litovske borniranosti. »Marburgerca« prinaša dolgo poročilo o zadnji škofijski vizitaciji frančiškanske cerkve v Mariboru. Tu pripoveduje, kako so se grozno katoliški otroci mučili, ker so bili pri dolgi škofovi maši. Na koncu preneumnega članka pravi ta časnikarski idijot: »Na tako mučenje otrok je edini odgovor: »Proč od Rima!« — No, višje ne gre!
š Jugoslovanska hidra. Tako imenuje celjska Vahtarca jugoslovansko vzajemnost, kateri posvečuje dolg uvodnik. Gospodo Nemce kar zona obhaja pri misli, kako bodo morali v jugoslovanskih deželah pobrati šila in kopita, — če ostanejo Jugoslovani vzajemni in edini.
š Iz Dobrne pri Celju. Tukaj je umrl bivši lastnik hotela »Styria« g. Josip Brauner v starosti 85 let. Mož je bil nemškega mišljenja, a bi lahko lepe stvari pripovedoval o nemški hvaležnosti. N. v m. p.!
š Iz Slovenjega Gradca. Naši mestni očetje se gredo radi slepe miši lovit. Čeprav so pred leti sklenili, da bodo dali vsakoletne mestne račune tiskati, so to žc par let pozabili. Nemško gospodarstvo se boji javnosti. Slovenske zastave znajo konfiscirati, ne pa računov polagati o svoji ponesrečeni občinski razsvetljavi, o »spufanem« kopališču itd. Mi Slovenci odločno zahtevamo, da se izvrši občinski sklep, da se dajo mestni računi v tisk in dopošljejo davkoplačevalcem .
š Umrla je na Vranskem gospa Ludovika pl. Schildcnfeld v starosti 68 let po dolgoletni iiudi bolezni.
š Puška se je sprožila Ivanu Ivančiču iz Starevasi pri Vidmu, ko je šel minolo nedeljo s Francetom Koritnik na lov. Ko je namreč čakal na divjačino, je prišla mimo njegova so-rodnica. Začel se je ž njo meniti in se pri tem naslonil na puškino cev. Tu se je pa sprožila puška ter je strel šel Ivančiču naravnost v prsa. Kljub hitro došli zdravniški pomoči je nesrečni lovec kmalu umrl.
š Podivjani človek. Nemškutarski veleposestnik v Arjivasi pri Petrovčah, Hans Je-žovnik, p. d. Fervega, ima v službi nekega Janeza Zakarja. Ta človek se je iz ptujskega »Štajerca«, ki ga dobiva od svojega gospodarja, navzel take divjosti, da je minolo nedeljo v nekoliko vinjenem stanju brez povoda začel neusmiljeno pretepavati svojega hlapca. Tri druge, ki so ga mirili, je z gnojnimi vilami tako obdeloval, da je leseno ročišče na kosce razbil in vse tri posredovalce težko in smrtno nevarno ranil. Dva sta obležala vsled dobljenih ran. Ko je videl svoje žrtve okolu sebe v krvi ležati, se je zaklel, da mora biti še eden »hin«. Pred tem ga je pa rešila žandarmerija, ki mu jc oskrbela potrebno ohladilo v zaporih celjskega okrožnega sodišča.
š Novi živinski sejmovi. V Konjicah bodo odslej naprej počenši z 31. avgustom t. 1. štirje novi živinski sejmovi in sicer: 5. ja-nuvarja, 1. marca, 31. avgusta in 4. novembra vsakega leta.
š Iz kopališč. V deželnem zdravilišču na Dobrni je bilo do včeraj 6. t. m. 123 strank s 167 osebami.
š Rebekija v Dramljah. Za Rebeka so pri nas na pritisk kramarja Jarnoviča glasovali večinoma možje, ki so prišli v svojem živ-
ljenju v neprijetno zvezo s ključi pri celjskih sodiščih. Od teh sodnijskih »ključev« izvira menda ljubezen in vnema za »ključavničarja« Rebeka. Kar pa je naših zavednih slovenskih kmetov, so ti volili vsi dr. Korošca. Poleg gori omenjenih »ključarjev« so Rebeka volili tudi učitelji in pa šolski: načelnik Blažun. Ta Blažun, ki zajemlje svojo modrost iz ptujskega »Štajerca«, se tudi z jezo spominja onega pol leta, ko je delal pokoro za svoje grehe. — No to je sama ljudska rebekija!
Jeseniške nouice.
Zupan je bil izvoljen v nedeljo dne 10. junija 1906. Dr. Kogoj je dobil 17 glasov, Josip Klinar 11 glasov, dva sta bila razcepljena. Svetovalci so: prvi. Vilman Kristijan, drugi Anton Pongratz, tretji Trevn, četrti Anton Cebulj. Več o volitvi v soboto. Tovarna je dr. Kogoju naklonila večino, odborniki Slovenske Ljudske Stranke so vsi bili proti dr. Kogoju. Pokazalo se je tu, da tovarna in Slovenska Ljudska Stranka nista zvezani. Tovarna je volila dva naša svetovalca Vilmana in Ce-bulja.
Dnevne novice.
+ Sorška afera se bo obravnavala pred t . kr. deželno sodnijo v Ljubljani dne 22. junija. Toženi so samo pristaši bivšega župnika v Sori, Brceta. Učitelj Grmek ni tožen. Lahko rečemo, da so vsi obtoženci, razun morda enega, žrtev učitelja Grmeka in liberalnega zaupnika Brceta. Imamo že več slučajev, ko državno pravdništvo ni hotelo niti začeti poizvedovati, če so bili ovadeni liberalci, a zoper pristaše Slovenske Ljudske Stranke je takoj na liberalne ovadbe vpeljalo najmuč-nejše preiskave, ki so se ponavadi izkazale kot nepotrebne. Ko je n. pr. neki kmet nekoč rekel o nekeni liberalnem krajnem šolskem svetu, da ne izpolnuje svojih dolžnosti, je državni pravdnik smatral to za jako kaznjivo, da je spravil kmeta za dva dni v zapor; če pa liberalci o škofu, papežu in vseh oblasteh, ki jim niso v službi, najgrje govore, se za to ne zmeni.
X Grmek na delu. Prizor iz Sore dne 30. okt. 1906. Učitelj Grmek stoji na cesti, ter govori možem, katere sta z Bercetom skupaj zbobnala: »Možje sedaj je čas, uprite se za Brceta, ali ni on ravno tako božji namestnik kot drugi? Ali ni on dober? Franc Bernik iz Rakovnika št. 9: Ce je tako dober, zakaj je pa nam s tožbami toliko škode napravil?« Grmek proti ljudem obrnjen); »Kdo pa je ta?« »Nekdo iz množice: »Pustotarjev France je«. Grmek (ljudem): »Možje, primite ga!« in res se na Gr-mekovo besedo zažene tolpa proti Francu Bernik, da je moral hitro zbežati v gostilno Jožefa Knific. To zadevo je preiskal tudi c. kr. sodnijski adjunkt v Škofji Loki Oskar Deu.
+ Novo k. s. izobraževalno društvo se ustanavlja v R i b n e m pri Bledu. Na ustanovnem shodu, ki ga je imel včeraj stolni vikar Luka Smolnikar, se je pokazalo za novo društvo veliko zanimanje.
+ Anton Aškerc ne more pozabiti, da je bil nekoč kaplan. Ker sedaj z brado ne more hoditi na božja pota, pa vsaj v pesmih roma na Šmarno goro in na Brezje. V slavnostni oesni, ki jo je napravil svojemu šefu županu, hvali slednjega, ker je »gojil« in »jasno izpo-vedaval« — »heretične misli«. Zupan je nam •reč, kakor pojo arhivarjevi udanostni verzi, prvi izprevidel, da Bog nikomur ne pomaga, kdor sam noče. To imenuje Aškerc krivover-sko misel. Verujemo, da je Aškerc bil slab kaplan in veroučitelj. Ponoči in podnevi ga tlačijo kakor mora heretiki, kišmet, fata mor-gana, predikantje, inkvizicija in božja pota. Te svoje halucinacije pa vselej porabi, kadar nanese prilika. In tako je tudi sedaj odel župana ljubljanskega v predikantovski talar in mu vbil v glavo heretične misli. Za tako delo dobiva Hribarjev »Hofdichter« celih 2800 K na leto iz mestnega denarja, a njegove priložnostne pesni postajajo od dne do dne bolj surove. Cemu si neki gospod župan najema posebnega dvornega Torkvata Tassa, ko vendar županu bije boljša poetična žilica kot ar hivarju in ekskaplanu Aškercu? Saj je Ivan Hribar svoj čas spesnil lepo pesen »Jaka, življenja sit«, ki čisto dosega Aškerčeve umotvore zadnjih let. Še Aškerčevega prijatelja filozofa dr. Prijatelja iz Dunaja manjka, da bi ob priliki jubileja iz župana napravil zastopnika »absolutnega jaz-a«, pa bi imeli na Kranjskem najoriginalnejši triumvirat: heretičnega priganjača in pesnika Aškerca, pesniškega mu druga avtorja himne »Jaka, življenja sit« in znanega dunajskega kandidata za vseučiliško stolico na račun slovenske lite-lature. Gospodom: Na mnogaja leta!
-f »Slovenska Matica« je imela 144. od-borovo sejo v petek, dne 1. rožnika 1906. Pri volitvi upravništva se izvoli za upravno dobo 1906—7 vnovič z vsklikom: Fr. Leveč za predsednika, P. Grasselli za prvega in 1. Suš-
nik za drugega podpredsednika; isti tudi za blagajnika in hišnega upravitelja; odbornika dr. Požar in dr. Zbašnik za ključarja. Odborniku dr. Staretu je izreči pismeno zahvalo za velik trud, ki ga je imel z Matico, ker je bil 15 let njen blagajnik in hišni upravitelj. Gospodarskemu odseku se privzaineta poleg štirih členov še odbornika Senekovič in Turk, knjižnemu pa mesto izstopivših odbornikov prof. dr. Janežiča in Novaka novi odborniki prof. dr. Gruden, dr. Šlebinger in dr. Totninšek; krajepisnemu mesto predsednika, ki ne utegne prof. dr. Tominšek, folklorskemu dr. Šlebinger. V odsek za zemljevid je poleg odbornikov dr. Šmida in prof. Pajka povabiti še prof. dr. Lončarja in dr. Zmavca. Prof. dr. Glaserju je izreči pismeno zahvalo, ker je društvu prepustil 50 izvodov svoje brošure: »Kritike in prevodi za poskušnjo.« Tajnikovo poročilo o natiskavanju letošnjih društvenih knjig in o nasvetih knjižnega odseka glede ostalega letošnjega knjižnega programa se odobri. Osnove platnicam za ciklična dela, ki so jih načr-tali člani »Vesne«,' se v bistvu odobre. Odbornik Šubic se pooblasti, da ž njimi dogovori, kaj in kako se ima še preurediti na osnovah, da bode delo društvu povoljno. Udnino je plačalo: za lani 2970 letnikov, za letos doslej 694; od zadnje seje je nanovo pristopilo 33. Po daljšem govoru se sklene delovati na to, da bi se že medsebojno sprejeta ožja zveza obeh Matic, hrvaške in slovenske razširila tudi še v drugem pogledu, da bi mogli člani enega društva medsebojno prejemati knjige drugega društva proti polovici udnine kot naročniki, če se vsako leto do gotovega časa (do 30. rožnika) zanje oglase, istotako je stremiti po tem, da se v krogih ene Matice vzbuja zanimanje za pristop k drugi in nasprotno.
I-Prolesor Herman Schell. V Wiirzburgu je umrl profesor, teolog Hermann Schell. Bil je najmodernejši katoliški učenjak apologet, najduhovitejši profesor wiirzburške univerze, kakor je naglašal ob njegovem grobu rektor, znani dr. Boveri in predvsem čist značaj. Svetovno slavo si je pridobil s svojimi predavanji o primerjalni religijski vedi. Nekaj njegovih del je prišlo na indeks; Schell se je podvrgel in ni omagal: spisal je obširno apologetiko, monografijo o Kristu in zavrnil Harnaka. Njegov »Krist« je doživel že 13.000 izdajo. Pogrebu 561etnega učenjaka je sledilo nebroj občinstva, med temi vseh 28 katoliških in neka-toliških dijaških korporacij, pogreb je vodil škof sam.
—	Slovenci pevci v Gorici so zadnjo nedeljo dosegli velik vspeh in si pridobili obče simpatije celega meščanstva, ki ceni umetnost. Iz italijanskih listov posnemamo pohvalo, ki so si jo zaslužili vrli goriški slovenski pevci. V veliki dvorana slovenskega »Trgovskega doma« so proizvajali oraterij :>Stabat Mater« slavnega češkega skladatelja DvoFaka. V dvorani je bilo natlačeno polno občinstva brez razlike narodnosti. Laški listi pišejo, da so Slovenci oratorij proizvajali tako dovršeno, da se lahko merijo s pevci v največjih evropskih mestih. Posebno hvalijo gospoda pevovodjo Josipa Mikla, sopranko go-spico Klementino Hrovatinovo, kontraltistko gospo Irmo Fonovo, tenorja gospoda Viktorja Črnka in basista gospoda Arturja Jakše. Odlikovali so se solisti, odlikovali so se zbori in tudi vojaški orkester. Danes se oratorij poje vnovič.
—	Samoumor g. Guština v Novem mestu.
Včeraj ob 7. uri zjutraj se je ustrelil ležeč v postelji trgovec in posestnik v Novem mestu gospod Adolf G u š t i n star. Ustrelil se je iz dvocevne lovske puške in bil takoj mrtev. Gospod Guštin je bil star 68 let in poveljnik novomeškega ognjegasnega društva. Vzrok samomora so denarne zadrege in slabe premoženjske razmere. — O tem samoumoru se nam še poroča iz Novega mesta: Domneva se, da so gospoda Guština k samoumoru prisilile skoro gotovo trgovske obveznosti. Pred usodepolnim korakom je še stregel v prodajalni. Strel si je zadal v glavo in je smrt v kratkem nastopila. Bil je zelo marljiv in priljubljen pri moštvu požarne brambe, enako tudi pri občinski upravi, četudi je bil že v precejšnji starosti. Meščanstvo obžaluje celo obitelj in mnogobrojno sorodstvo, da je storil nje član tako tragično in žalostno smrt.
—	Čedne socialnodemokraške stvarce smo izvedeli iz Trsta. Bivši raznašalec »La-voratora« Viktor Pussich trdi javno v listih, da je lajnik socialnodemokraškega društva Pinquentini vtaknil od delavcev darovane tisočake za »ruske žrtve« v lastni žep. »Lavora-tore« je bil primoran tožiti Pussicha. in sedaj bodemo kmalu videli, kaj je na stvari.
—	Tržaški vlomilci so po precejšnjem odmoru zopet na delu. Vlomili so v blagajno skladišč Castelli v novi luki in odnesli 700 K. To je torej že 32. vlom neznanih junakov. Torej še niso vjeti vsi ptički.
■ - Nemški kapital v Dalmaciji. Nemško podjetje »Wasser\verke« bo porabilo vodne moči blizu Almise. Kapital znaša 25 milijonov kron,
—	Iz Kranja. Binkoštni ponedeljek je napravilo naše društvo »Kranj« jako prijazen iz-let skozi Vintgar na Bled. Na Dobravi je da roval sveto mašo, pri kateri je pel za to sestavljeni mešan zbor, naš neutrudni tajnik č. ;;ospod H. Kosilo je bilo v Vintgarju pri go-
jpodu Zutnru, ki nam je prav dobro postregel. Dasi nas je grede na Bled za nekaj časa razkropil dež. smo se sestali zopet srečno na blejskem otoku. Udeležilo se je izleta nad 50 oseb in želeti je, da bi se kmalu zopet sestali v tako lepi domači družbi.
—	Električno napravo za svojo izdelo-valnico vozov si je omislil g. Peter Keršič v Spodnji Šiški.
—	Voz se je prevrnil včeraj pri izletu »Glasbene Matice« gg. župniku Aljažu in koncertnemu vodju H u b a d u, ko sta se peljala k Peričniku. G. Aljaž je dobil nekaj prask na glavi.
—	Prestavljen je glavni davkar g. Anton G r u n d n e r iz Radovljice v Kamnik, davkar g. Franc Ravnikar iz Kamnika v Radovljico. Orožniški stražmojster g. Ivan Brada š k a je imenovan za sodnijskega kancelista v Radovljici.
—	Ogenj. Na Raki je pogorela hiša posestniku Antonu Božiču. Pogorel mu je tudi hlev. Gostilničarju Petru Kunsteku je pogorel hlev in več drugih stvari. Ogenj je zanetil sedemletni Alojzij Krištof.
—	Občinski odbor v Kranju je sklenil, vse svoje občinske uradne akte kolekovati s Ciril-Metodovim kolekom.
—	Verjeti nismo hoteli živinski posurove-iosti nekaterih kmetov iz Pedene v Istri, o kateri smo poročali zadnjo soboto. Sedaj se pa vest potrjuje. Kmeta Kunico so upijaniii kmetje Benič, Saccari, Simončič iz Galinjana in Petrinčič iz Pedene. Vlivali so vanj skoraj po sili 25 kozarcev vina, ga potisnili med hlevna vrata in ga potem zabadali z vilami. Ena vilica mu je šla črez oko in pogledala ven pri zadnjem delu glave. Vrhtega so mu prizadeli še 8 smrtnonevarnih ran z noži. Vzrok je bil malenkosten : zavist vsled dobre kupčije. To so tisti kmetje, katere so Lahi v Istri skozi stoletja zanemarjali.
—C. kr. poštno-hranilnični urad na Du-uaiu razpošilja izvestje za promet v minolem letu 1905. Naš poročevalec je letopis dobil potom pošte v petek. O vsebini nameravamo nekatere podatke priobčiti priložnostno, za danes omenimo le dvoje. Zavod je imel 5,824.647 kron čistega dobička, ta znesek dobi Klasom postave »poštni erar«. Meseca janu-arija je v uradu poslovalo 2053 oseb, število istih je do konca leta naraslo do 2074 duš, t. j. 926 državnih uradnikov. 163 računovoditeljev 510 pomožnih uradnikov, 35 računovoditeljic, 242 kalkulantic, 90 uradnih in 43 pomožnih uslužbencev, 65 ostalih služabnikov.
—Vsled hude živčne bolezni se je hotela v Trstu ustreliti mlada in pridna Ida M., doma iz Florence in v službi v neki trgovini cvetlic. Ze večkrat se je poskušala ustreliti, a rešila jo je kakor sama izpoveduje, prisrčna molitev. Sedaj pa je namerila nase samokres blizu znane vile »Lovca« pri Trstu. Zadela se je v želodec. Prepeljali so jo v bolnišnico.
—	Pisma so izdala nekega 221etnega W. M„ paznika v podgorski tovarni pri Gorjci, da je policija zvedela za njegove samomorilske misli. Zapustila ga je njegova ljubimka, on pa jo je povešene glave mahnil v Gorico v ka varno, pisal pismo, kjer naznanja svojcem svoj usodni sklep in sc oddalji, da si zaradi ženske konča mlado življenje. Pisma pa je pustil na mizi. Seveda so jih po njegovem odhodu prebrali in obvestili policijo. Ta je po sreči še dohitela nesrečnega ljubimca in ga odpeljala na policijo. Tam so mu napravili očetovsko pridigo, ki mu bo najbrž pomagala.
—	Novice Iz Amerike. »Nova Domovina« izhaja sedaj v Clevelandu kot dnevnik. — »Rokovnjače« je 29. maja predstavljalo društvo »Sava« v Clevelandu. — Izum Slovenca v Ameriki. Naš. rojak g. Ignacij Kavšek je izumil poseben stroj, s pomočjo katerega je mogoče hitro in popolnoma po volji rezati usnje v pasove in jermena vsake vrste. G. I. Kavšek je dobil patent in sedaj skuša dobiti zanj kupca. — P a v e 1 K e k i č, ki je bil več mesecev po nedolžnem v preiskovalnem zaporu v Celju, se jc vrnil v Ameriko. — Nova slovenska naselbina je nastala v Pa-rani Entre Rios v Argentiniji. - Javni notar v Steelton, Pa., je postal Slovenec g. Marko K o f a 11, doma iz Rakovca, fara Metlika. — Slovenca morilca. Iz Duluth, Minn. poročajo: John Špehar in Josip Sertič, mlada slovenska rudarja iz Aurore, Minil., bosta pred tukajšnjim okrožnim sodiščem sojena na življenje in smrt. V Aurori sta umorila in oropala nekega Charles Petetsona. Drugi dan sta pobegnila v Virginijo, kjer sta bila aretirana. — Samomor Slovenca. V Dneveru se je radi bolezni ustrelil 49 let stari krojač A. L. Rechnic, rodom Slovenec.
V s t a r o do m o v i n o se je zopet podalo več rojakov. Janez Križman gre v Šmarje, Dolenjsko. Z njim gredo še Anton Virant, Alojzij Mihelič in že bolj postarani mož Anton Tiskoi, po domače Mežnar. Dva moža sta odposlala tje svoji soprogi, namreč Franc Jordan in Janez Meglen. —Poročili so se Franc Javornik, doma iz Šmarja na Dolenjskem z Angelo Gregorič z ambruške fare. Alojzij Zabukovec z Ivano Znidaršič. Ženin le od Dobrepolja, nevesta je pa prišla v Ameriko še le pred kratkim časom. France Dra-Kovan z Marijo Škof, roj. Pezdirc. Oba sta iz metliške fare.
—	Letoviško društvo v Kranjski gori. V Kranjski gori se je ustanovilo »Letoviško društvo«. Namen društva je, podajati pojasnila letovičarjem glede stanovanj, gojiti in skrbeti za udobna šetališča. Ker jc poleg tega svež Rorski zrak, krasni izleti, divna lega čez 800 tn nad morjem, ob 5 minut oddaljeni železnici, le to letovišče priporočila vredno. Vprašanja na »Letoviško društvo« v Kranjski gori.
—	40-letnlca bitke pri Kustoci. — Poziv! Piše se nam: Bliža se 40-letnica hrabrega nastopa polka princ Hohenlohe štev. 17 — kakor sc jc takrat imenoval naš domači polk — na bojišču pri Kustoci. Naši domači vojaki so
takrat 24.. junija I. 1866 izvršili na bojnem polju sijajna junaška dela. Vse takratne še živeče soborilce iz Ljubljane,, okolice in cele dežele vabiimo,. da. se oglase dne 24. junija ob pol. 10.. unii v »Mestnem domu« v Ljubljani, odkoder z godbo odkorakamo v cerkev sv. Jakoba, kjer se bo brala sv. maša za vse še živeče bojevnike in za one naše rojake, ki počivajo v laški zemlji.
—	Slavlje Medvodami. Kdor se udeleži slavlja Medvodami dne 1. julija t. 1. naj sporoči to do 15. t. m. uredništ,vu »Naše Moči.
—	Vojaška vest. V Gortco je prišlo 23 konjeniških častnikov pripadajočih osmi konjeniški brigadi v Zagrebu. Med temi se nahaja en general, 11 višjih častnikov in 12 nižjih častnikov. Spremlja jih 22 vojakov. V Gorici ostanejo dva dni potem se pa zopet povrnejo v Zagreb. V Gorico pride te dni še 27 častnikov z Gradca, ki se nahajajo v domobranskem štabnem kurzu.
—	Nova vojaška oprava za poizkušnjo. Pehotni polko št. 60, lovski bataljon 25 in bo-sansko-hreegovski bataljon so dobili za poiz-kušnjo novo obleko in oborožbo. Dobili so nove kape, bluze s prelagalnim ovratnikom, suknje z ovčnato podlago, ki se lahko odpne, s ščukovnato sivimi hlačami, jermeni in s teleč-njakom. Nove obleke dobi po ena stotnija in bodo nosili novo obleko in opravo tudi pri cesarskih vajah.
Raznoterosti iz Moravč. — Letos je pri nas huda ura in strela že v spomladi hudo gospodarila. Malo dni je, da bi ne bilo naliva, grmenja in strele. Posebno goro sv. Valentina je naliv s točo že dvakrat hudo obiskal ter odplavil veliko rodovitne zemlje ter tako njive občutno oškodoval. V sredo 30. maja zvečer ob polu 8. uri napravilo se je zopet neurje okoli gore sv. Nikolaja nad Kresnicami. V Cerkev sv. Nikolaja je treščilo trikrat. Prvič v strelovod, kateremu ie odbilo ost iz platine ter odvodilno kupreno vrv dvakrat pretrgalo. Nato je treščilo v zvonikovo streho, jajireklalo ter več tramovja in ves podstrešni zidec daleč okolu razmetalo. Nato je treščilo na drugem koncu cerkve v velika vrata, jih popolnoma razdrobilo in trske razmetalo, razdrobilo prag, poškodovalo betoni-rani tlak, odbilo nekaj omare na koru ter v njej shranjeno novo bandero zelo osmodilo, posebno zlato. Hudo je poškodovalo tudi streho in zidovje. Vsa škoda znaša z vožnjo in potrebnimi odri gotovo čez 600 kron. Velika sreča je, da se ni streha vnela, ker bi gašenje na visokem hribu bilo nemogoče. Bog nas varuj hude ure, toče in strele, ker polje in sadno drevje vse prav lep sad obeta. Zidamo tudi novo kapelo žalostne M. B. na Hribcih, kar se je nameravalo že veliko let. Do binkošti postavljeno je bilo že postrešno ogrodje. S tem spolnila se ie želja dobrim Moravčanom, zato pa tudi tako radi pomagajo z delom, vožnjo, kamnom, peskom, apnom, lesom in drugimi potrebščinami, kakor tudi z denarnimi potrebščinami. Zidana je kapela vsa samo z obrezanim kamnom in ccmentom, obokana bo z opeko, pokrita pa s škrlom. Imela bo tudi ličen zvonik in spredaj prostorno lopo.
—Iz Grada na Bledu sc nam poroča: Tukajšnja dekliška Marijina družba je priredila binkoštni ponedeljek predstavo. V mali Mari-rijini dvorani se je nabralo prav veliko ljudi, ki so nestrpno čakali, kako bodo prvikrat nastopile nanovo izveŽbane tamburašinje. In kaj so dočakali? Naše tamburašinje v narodni noši so neumorno in tako precizno proizvajale glasbene točke, da jc bilo veselje poslušati. Kaj čuda, če so za lepe uspehe žele burno pohvalo in priznanje. Da so tamburašinje v primeroma kratkem času toli napredovale, je požrtvovalno delo našega organista g. Janeza Šuštar. Binkoštni torek je prihitelo krog 150 mladeni-čev v spremstvu 9 duhovnikov iz kranjske de-kanije počastit jezersko Alater božjo. Močni šenčurski pevski zbor nas je s krepkimi glasovi razveseljeval v cerkvici na otoku in v župni cerkvi, kjer so bile pred odhodom slovesne litanije. Novo grajsko cerkev diči od majnika sem krasen k rižev pot, ki ga je naslikal g. Jebačin iz Ljubljane. Primerne okvire pa je napravil g. Rovšek iz Ljubljane. Delo hvali oba mojstra. Kras župne cerkve jc tudi novi stranski oltar rožnvenške M. B. s kipom sv. Antona Puščavnika in sv. Blaža. — Delo ie od g. Vumika iz Radovljice,
—	Z Vrhnike. V nedeljo, dne 3. t. m. je bila blagoslovljena zastava našega mladeni-škega Marijinega društva. Slovesnost je bila vsa skozi vzvišena in naravnost vzpodbuje-valna za našo moško mladino. Udeležila so se slovesnosti mladeniško Marijino društvo iz Brezovice in društvo katoliških rokodelskih pomočnikov na Vrhniki. Novo zastavo je blagoslovil velečastiti gospod dekan vrhniški ob asistenci treh gospodov duhovnikov. Gospa Franja Furlanova iz Mirk je bila kumica naši novi blagoslovljeni zastavi. Hvala ji najsrčnejša! Nova zastava je delo naše domače umetnice gospodične Ivanke P e t r o v č i č , ki je s tem krasnim delom pokazala, da se ji lahko zaupajo taka dela. Kdor si želi morda izmed gospodov voditeljev Marijinih družb omisliti kako novo zastavo, svetovali mu bi, da si goldea v resnici lepo in zelo po nizki ceni iz-gotovljeno delo naše domače umetnice. Hvala tudi vsem darovalcem, ki so prav mnogo prispevali za omenjeno zastavo!
—	Glas iz tujine. Iz Bopparda ob Renu se nam piše: Tukaj biva več slovenskih delavev, ki delajo pri gradnji železnicc. Dne 31. maja je bil Jože Frol (?) smrtno ranjen. Delal je v tunelu z razstrelivom. Nenadoma sc zjutraj ob 5. uri zruši tunel na nesrečneža .Truplo so dobili šele drugi dan. Binkoštni ponedeljek jc bil pogreb, katerega so sc vdeležili delavci od železnice. Slovenski njegovi rojaki so ga vsi spremili na pokopališče. Pokojnik je bil rojen 25. avgusta 1885 v Jclšanah in jako priden človek, ki so ga spoštovali vsi njegovi tovariši. Deset dni pred smrtjo nam je pisec teh vrstic
podaril slovenski molitvenik, ki ga je sprejel z največjim veseljem. Vaš gospod knezoškof je tukajšnjim slovenskim delavcem poslal več slovenskih knjig.
Ij Starostno zavarovanje zasebnih uradnikov bo v državnem zboru moralo priti še enkrat na dnevni red, ker je gosposka zbornica dotični zakon nekoliko izpremenila. Državni zbor je sklenil, da mora biti zavarovan za starost vsak, ki ima 600 K letnega dohodka, gosposka zbornica je vsoto 600 K izpremenila v '900 K. Gosposka zbornica je zakon tudi še v nekaterih drugih točkah izpremenila.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
Okradena natakarica. Ivana Sedej, natakarica v hotelu »Ilirija« v Boh. Bistrici je imela to navado, da je denar, zlatnino in sre-brnino zapirala v kredenčno omaro, ki je stala v takozvani gosposki sobi. Dne 18. novembra 1905 je dvignila svoj prihranek iz ondotne hranilnice v znesku 550 kron 40 v., ker ga je mislila naložiti v Kranjsko hranilnico. Tudi ta denar je v omenjeno omaro shranila. Ko so na 22. novembra 1905 ponoči okoli 1. ure poslednji gostje zapustili restavracijo, pogledala je Sedej če je vse v redu in zaklenjeno, potem se pa podala k počitku. Drugo jutro okolu 8. ure je takoj zapazila, da je kredenčna omara odklenjena in da je iz nje izginil denar ter dragocenosti v skupni vrednosti 934 kron. Takoj se je sumilo, da je tatvino izvršil tujec, ki je prejšnjo noč v hotelu prenočil in se vpisal v knjigo za tujce pod imenom Georg Grabner. Orožniki so jeli takoj poizvedovati po omenjenem tujcu, ter prišli do rezultata, da je Georg Grabner identičen z zaradi tatvine že večkrat kaznovanem lurjem Hutterjem, natakarjem iz Tiefenbacha. Kakor že omenjeno, je Hutter v hotelu nočil dne 23. novem. 1905. Ze tisti večer je naročil hotelir Martinčič Ivani Sedej naj pazi na tujca, ker se mu je zdel sumljiv. Drugo jutro se je Hutter okoli 10 ure mudil kako uro v isti sobi ker ie imela Sedej denar iu dragocenosti shranjene, ter si vse ogledal ponoči pa je izvršil tatvino. Potem jo je pa Hutter ubral v Reko, kjer je popival z nekim natakarjem Ludovikom Hiklnom, od tukaj se je podal v Doljno Tuzlo v Bosni, kjer je bil aretovan. Hutter tatvino taji in se zagovarja, da mu je denar podarila njegova ljubimka, katere ime pa neče povedati. Odločno tudi taji, da bi se bilo pri njemu v Su-šaku videla kaka večja vsota denarja. Porotniki so pritrdili vprašanje na tatvino, sodišče •e Hutterja obsodilo na 8 let težke ječe. potem se bo pa postavil pod policijsko nadzorstvo.
Pri nadaljnih dveh tajnih razpravah zaradi hudodelstva nenravnosti, je bil hlapec F. Dolenc iz Kranja obsojen na 13 mesecev težke ječe. Guido Heyne, pisar iz Žužemberka ie bil pa zaradi enacega hudodelstva od za-tožbe oproščen.
velikanski ogenj u Ameriki. Ha milijone Škode.
(Poročilo iz Amerike.)
Escanaba, Micli., 20. maja.
Sinoči je prenehal divjati požar, ki ie uničil v obsegu 200 kvadratnih milj vse. kar je dosegel, škode je napravil ogenj za več milijonov dolarjev. 200 kvadratnih milj zemlje je požgane, kar ie bilo na teh sto kvadratnih miljah, je vse uničeno.
Zemlja, na kateri je divjal ogenj, se razširja v severnem Michiganu od mesta Escanaba do Talbot na jugu, do Channing in Qui-nesec na zapadli in do kraja Sands na severu. Kjerkoli je divjal ogenj, ni ostalo nič živega, ljudje in živali so zbežali s teh krajev ali pa jih je ogenj upepelil.
Ogenj se je razširil po pet okrajih, namreč Maiguette, Menominee, Delta, Alger in Dickenson.
V ognju je bilo razdejanih pet mest: mesto Talbot. Ouinnesec, Saunders in Niagara. Požar je poleg tega bolj ali manj poškodoval devet druzih mest, namreč: Northland, Cor-nell Antoine, Spring Valley, Kingsley, Wood-lawn, Foster City, Sala in Metropolitan.
Mnogo lepih in obsežnih farm je ogenj uničil z vsem, kar je bilo na njih. Farmerji niso mogli rešiti ničesar, ampak so bežali le s svojimi družinami, kamor jim je blo mogoče. Vročina je bila jako huda in je bila udušljiva in grozo je pomnožil gost dim, katerega je veter raznašal s prodirajočimi plameni.
Takšnega požara, kot je divjal v Michiganu, že ne-pomnijo Zvezne države od leta 1894, ko je divjal velikanski ogenj v severni Minnesoti in deloma tudi v Michiganu. Ogenj je tedaj razdejal mnogo mest, na tisoče ljudi je izgubilo življenje v požarih in škode je ogenj napravil več milijonov. Največ ljudi je izgubilo življenje v mestu Hinvkiey, ki je nekako na sredi med St. Paulom in Duhuthom. 250 ljudi so pokopali samo v mestu Hinckley, a življenje je izgubilo še mnogo drugih oseb, ki so bežale iz mesta, da bi se rešile, življenje, toda ogenj jih jc zasačil v gozdih in jih zadušil.
Ljubljanske novice.
lj Ob lOletnem jubileju ljubljanskega k. župana. Piše se nam: Lansko leto o tem času sem poročal o Novih Benetkah, katere je dal napraviti slavni mestni magistrat ljubljanski v Ravnikarjevih ulicah Ker opazujemo ravno obletnico te imenitne naprave, si nemorem kaj da se jih ne bi zopet spomnil v vašem cenjenem listu Bilo jc binkoštno soboto popoldne, ko sem v hudem dežju hitel domov Prišedši
do Ravnikarjevih ulic, je nehote zastala noga. Kajti pred menoj se je razprostiralo resnično blatno jezero, samo na levi strani se je videlo še kake štiri prstfe na široko suhe zemlje. Kaj sem hotel storiti! Da si je silno lilo, sem zaprl dežnik in opirajoč se nanj sem se plazil stopajoč na pete ob hišah, dokler nisem prišel do svojega bivališča, To pa še ni bilo najhujše. Cez kake pol ure hočem stopiti čez ulico k prijatelju Toda še nisem pustil za sabo dvorišča, ko mi zastopi pot razburkano vodovje. Stopil sem na nekoliko vzvišen prostor in zdel sem se podoben pesniku, ki poje:
»Na bregu stojim in v morje strmim:
Pred mano srdito valovje
rohni ob kamnito bregovje« . . . Nekaj časa sem tako stal zatopljen v študije, kako priti čez Ko sem pa videl, da bi bil ves upor brez vspeha sem se vrnil. Zavedal sem se, da je bilo to nekaj povsem romantičnega, zdelo se mi je pa tudi umestno, da bi moral slavni mestni magistrat poskrbeti za dobro zvezo med posameznimi hišami in drugimi ulicami, da ne bo treba ljudem plavati eden do druzega. Kajti to je na vse zadnje precej nepraktično. Zato bi si dovolil v to svrho nasve-tovati sledeče: Ker se slavni mestni magistrat tako boji izvesti kanalizacijo (v ulici imamo sicer dve majhni jami, ki sta pa vedno zama-šeni in pomagata toliko kot Majdcnkov »že-gen«), naj napravi ob hišah na visokih stebrih sloneče hodnike, po katerih bodo ljudje hodili ob dežju iz ene hiše v drugo. Iz vsake hiše kakor tudi ob konceh ulice bodo vodile na ta hodnik primerne stopnjice. Cez cesto pa morata voditi iz enega hodnika na druzega najmanj dva mostova, ki pa sta razdeljiva, tako da ne bosta delala ob lepem vremenu napotja višje naloženim vozovom. Ker je ta načrt jako lep, upam, da ga bo slavni mestni magistrat tudi izvršil Posebno ugodna je prilika zato se nudi letos, ko obhaja ljubljanski g. župan svoj lOletni županski jubilej. Kako lep spomenik bi napravil slavni občinski svet gospodu županu! Vselej, kadar bi se ljudje izprehajali po teh visokih hodnikih in zrli pod seboj razigrane valčke temnorjave deževnice, vedno bi se spominjali, da je bila ta naprava izvršena v dobi ko je načeloval »moderni župan modernemu mestu
Ij Po zobeh se je vdaril. Kdo? Sobotni »Narod«. Dne 29. maja je »Slovenec« prinesel »P o s 1 a n o« glede razpora v gasilnem društvu. Isti dan je tudi »Slov. Narod« v dnevnih novicah glede tega razpora pisal ravno to, kar »Slovenec«. In kaj piše sobotni »Narod«? Poslušajte gospoda! — »Zato je vse ogorčilo »Poslano« v »Slovencu«, naj se izključijo iz društva tisti člani, ki niso na občnem zboru ničesar drugega storili, kakor da so se poslu-žili svoje pravice.« No, zdaj smo jo skupili! Ali pa morda več velja, če »Slovenec« piše in se na »Narod« nihče več ne ozira, ker je vse ogorčeno le na »Slovenca«, a na »Narod« se je pozabilo? Bodite vendar malo bolj previdni, gospodje iz uredništva »Narodovega!«
Ij Proti podraženju mesa bo v sredo dne 13. junija ob 8. uri zvečer javni shod v areni »Narodnega Doma«. Mesarji so podražili meso, dasi uradni podatki govore, da se cena živine ni podražila.
Ij Umrla je v Prečnih ulicah Marija L a m o v c.
lj 70letnico svojega rojstva je včeraj praznoval ces. svetnik g. Alojzij L i 11 e g, c. kr. glavni davkar v pokoju.
lj Strela v pisarnah. V soboto popoldne je treščilo v telefon pisarne zidarskega podjetnika gospoda Treota. Strela je telefon popolnoma razdrla, nakar je obiskala pisarno gospoda Tomažiča na Marije Terezije cesti ier ondi poškodovala elektriko.
lj Izborita godba ciganov pod vodstvom dvornega kapelnika Rosze bo v restavracijskih prostorih »Uniona« koncertovala le še par dni. Včerajšnjega koncerta se je udeležilo toliko občinstva, da so bili prostori popolnoma zasedeni.
lj Pogreša se že od 5. t. m. enajstletno šolsko učenko Antonijo Zaletljevo, hčerka vpokojenega železničarja Antona Zaletlja, sta-nujočega na Enionski cesti št. 10. Omenjenega dne je rekla deklica svojim starišein, da gre na Mirje nabirat cvetlice, odkoder se pa ni več vrnila. Deklica je oblečena v maro gasto-vijolčasto obleko, ima bel slamnik iu črne čižme.
lj Mestna občina in slovenski značaj Ljubljane. Za narodni značaj mest v Trstu in Celju pazijo na vsako malenkost. Zato opozarjamo mestno občino, da so na klopeh po drevoredih napisi, na katerih je firma dotičnega tovarnarja samo nemška. To je tudi pri mnogih drugih dobavah. Od tovarnarjev bi se pač lahko zahtevalo kot pogoj, da si morajo preskrbeti, ako hočejo od mesta del, slovenske označbe.
lj Tatvini. Kurjaču Ferdinandu Fuchs jagru je bila ukradena iz žepa, ko je v neki gostilni zaspal, ura z verižico, vredna 23 K — Prodajalki g. Elizabeti Kavšekovi v Gosposkih ulicah je bilo ukradenih iz denarnice, katero jc bila popustila na pultu, 21 K denarja. Tatvine sta sumljivi dve ženski.
lj Izgbljene In najdene reči. Trgovski vajenec Alojzij Jenko je izgubil srebrno cilinder-remontoir uro z verižico, vredno 17 K. — Na južnem kolodvoru so bili izgubljeni, oziroma najdeni štiri dežniki, botaniška škatulja. mo-lek, ročna torbica s pripravami za toaleto in škatulja papirnastih cvetlic. — Posestnik Fr. Mlakar iz Ravnega brda je izgubil prostih 6 kron.
Ij Umrli so: Ana Dernovšck, gostija, 77 let. — Marija Podbevšek, gostija, 80 let. Marijana Stular, gostija, 80 let. — Gregor Jenko, 59 let. — Blaž Mohorič, dninar, 62 let.
Ij Boj s sabljo in dežnikom. Neki bataljonski trobentač tukajšjega brambovskega polka se je spri pred Virantovo hišo v Zvez-darskih ulicah z znanim pretepačem Marin-
kom ter mu priložil krepko zaušnico. »Ali si
ti kakšni bataljonski hornist. ti si s......ker
ljudi na ulici napadaš«, mu je zaklical Marinko. V tem je pa trobentač potegnil sabljo ter udaril ž njo svojega nasprotnika. A ta mu je izvil sabljo ter ga z dežnikom pošteno na-šeškal. Kričaje sta se podala oba v Dolenčevo gostilno na Zabiak ter tam ob navzočnosti ponočnih lahkoživcev nadaljevala boj z lasanjem, dokler ni poklicani stražnik napravi! red. S kakim vspehotu nam ni znano.
lj Promcnadni koncert društvene godbe se vrši'jutri ob 7. uri zvečer v »Zvezdi« s sledečim sporedom: 1. Dvorak: »Slovanski plesi«, koračnica. 2. Lortzing: »Car in tesar«, evertura. 3. Waldteufel: »Car siren«, valček. 4. Wagner: »Lohengrin«, potpuri. 5. Kovarik: »Klara«, polka francoska. 6. Zaje: Predigra k operi »Zrinski«. 7. Fllenberg: »Sankanje«, galop.
lj Izgubljena je bila na binkoštno nedeljo na poti iz Frančiškanskih ulic na trg Pred Škofijo preko Komenskega ulic srebrna ženska ura z zlato verižico.
Razne stvari.
Najnovejše.
V	pokoj stopi profesor mineralogije na dunajskem vseučilišču dvorni svetnik gospod T s c h e r m a k.
Nadvojvoda Franc Ferdinand se je s svojo soprogo iz Pariza vrnil na Dunaj.
Veliko poneverjenje so zasledili v mestni klavnici v Plznu.
V	e I i k e p o v o d n ji so tudi v Bosni in na Ogrskem. Reke izstopajo. Letina v nekaterih občinah je popolnoma uničena.
Hiše, ki se sučejo. Neki francoski arhitekt je začel graditi vile, ki se dajo poljubno sukati okolo svoje osi, kakor železniški vozovi na kolodvorih. Poslopje je zgrajeno na veliki obli, ki se zasuče ali z ročnim vre-tenom ali pa z elektromotorjem. Take vile so velike vrednosti posebno za bolnike, ker se lahko stanovanje poljubno zasuče proti soincu ali pa v senco. Seveda so take zgradbe zelo drage.
Mesto porušeno. Glasom brzojavnega poročila iz Hillskoro (Kansas) je mesto Goessel, nemško naselbino, popolnoma razdejal vihar. Poškodovanih je bilo okolu 80 oseb.
Zopet potres na Laškem. Včeraj ob 2. uri 45 minut sta prebivalstvo v Monteleone di Calabria prestrašila dva močna potresna sunka. Preplašeno prebivalstvo je zapustilo hiše. Potres ni napravil nikake škode.
Uloin v sodnijsko poslopje. V sodnijsko poslopje v Liptonyvaru na Ogrskem so uio-mili ponoči od 9. na 10. t. m. tatovi iu odnesli Wertheimovo blagajno, katero so ljudje našli včeraj zjutrai na polju razbito. Tatovi so odnesli 10.000 K.
Eksplozija v tovarni dinamita. Iz Penn-sylvanije brzojavljajo: V tovarni dinamita pri Peguec je eksplozija dinamita razrušila tovarno. Enajst oseb ie ubitih, pet oseb pa ranjenih.
Lepa zdravniška nagrada. Berolinski kirurg Bcrgmann, ki je zdravi! hčerko turškega sultana Abdul Azik, je dobil od sultana ne samo visoki red, ampak tudi nagrado 90.000 mark.
Kneza pogrešajo. V Peterburgu je nenadoma izginil mladi knez Lobanov Rostovski. Boje se, da ic umorjen.
Mati in hči se umorila. Iz Monakovega poročajo: Učiteljska udova v Neustadtu Ida Pe-rrel je obolela ter se je v družbi svoje hčere peljala v toplice Kosen zdravit. V Kosenu je hčerka izvedela, da materi ni pomoči. Deklica je radi tega postala otožna in je pravila, da se bo vsled žalosti umorila. Ko včeraj deklice ni bilo dalje časa domov, mislila je mati, da si je njena hčerka storila kaj žalega in v obupu se je mati obesila. Kmalu nato je hčerka prišla domov. Ko je deklica videla mrtvo mater letela je k reki in se utopila. Mater in hčer so položili drugo poleg druge na mrtvaški oder.
Umora oproščen. V Dunajskem Novem Mestu se je vršila te dni obravnava proti vrtnarskemu pomočniku Novaku, ki je bil obtožen, da je v Badnu pri Dunaju umoril in uro-pal udovo Biedermann. Med obravnavo se je dal zagovornik zaslišati kot priča ter je izjavil, da mu je obtoženec pred obravnavo prisegel, da je nedolžen in da je v preiskavi le radi tega izjavil, da je kriv, da bi prej prišel iz preiskovalnega zapora. Porotniki so Novaka oprostili.
Oapon na odru. Neko pariško gledališče naznanja senzacije željnemu pariškemu občinstvu, da spravi Gaponovo življenje v obliki drame na oder.
Velikanski parnik »Lusitania«, so izpustili v Londonu v morje. Ta parnik Cunard črte ima 32.500 ton, je dolg 785 čevljev in ima prostora za 550 potnikov 1. razreda, za 500 potnikov druzega razreda in za 1300 potnikov III. razreda. Na parniku je 800 mornarjev.
Slava Bufallo-Billa. Iz Florence poročajo listi: Buffalo Bili je v Florenci obljubljal veliko svoto denarja Evropejcu, ki bi bil v stanu zajahati njegove indijanske konje. Prišel je neki konjerejec iz takozvanih toskanskih marem, kjer zelo cvete konjereja. Poizkusil je in zajahal zapored vse indijanske konje, ki so stali pod konjerejčevo železno roko in je-
klenomočnimi nogami pohlevni. Potem je pa konjerejec ponudil 10.000 lir tistemu Indijancu, ki zajaše tri konje, ki jih je Toskančan pripeljal seboj v Buffalo Billov cirkus. In glej — čili toskanski konji so vse Indijance pometali na tla enega iz* sedla preko glave v sredo cirkusa, drugega pa čez rep. Noben »divjak« m mogel zasesti le enega konja. Odslej Buffalo BiH ne poizkuša več stav.
Nevaren lov na velikega morskega volka ali soma. Ko je v torek dne 29. maja popoldne križaril finančni parobrod »Kvarnero« po kvarnerskem zalivu, zagledalo je moštvo pa-robroda v daljavi nekoliko metrov od parniku proti otoku Krku, kako se nekaj črnega valja v morju. Ko je prišel parnik bliže, zapazili so mornarji, da je to strašno velik morski volk. Mornarji so se spravili hitro na delo in vrgli v morje trnek pol metra dolg, na katerega so nabodli velik kos mesa in par belih spodnjih hlač. Opomniti se mora, da ta morska zverina jako rada prime na belo.) In res, trud ni bil zastonj; ko je morski volk videl vabo se utapljati, zaletel se je varijo in jo pojedel z vsem železom in še nekoliko verige zraven, na kateri je bil privezan trnek. Ko je opazil, da mu ta roba ne dela dobro v želodcu, potegnil je s tako silo, da je šel skoraj ves zadnji del par-nika »Kvarnero« pod vodo. .Z velikim trudom so ga ukrotili in privezali za parnik, ki ga jc potem vlekel za seboj v Pulj, kjer so ga prerezali in našli v njegovem trebuhu celega delfina in kosti neke štirinogate živali. Da so ga vzdignili iz morja, so morali rabiti stroj za vzdi-govanie parnikov. Mornarji finančnega par-nika »Kvarnero« bodo dobili vsak posebno nagrado za to nevarno in težko delo.
Originalna časniška reklama. V Londonu sta razpisala dva časopisa za določene vozne listke nekaterih cestnih železnic skupno za 10.000 mark dobitkov. Tako je nastalo z voznimi listki srečkanje, katerega se udeležuje silna množica ljudi. Otroci po ulicah se kar tepo za listek, ki ga ta ali oni vrže stran, ko stopi iz tramvaja. Mnogo ljudi se vozi samo zato, da dobe listke in tako lahko potem sreč-kajo. Tako je storjena silno velika reklama za časopis in za poulične železnice.
iz slovansKega sveta.
sl Hrvaška prisega v ogrskem državnem zboru. V soboto je Medakovič položil v ogrskem državnem zboru hrvaško prisego za imunitetni odbor. Hrvaško prisego je čital zapisnikar Harambašič. Skrajna levica je hotela nekaj ugovarjati.
List »Az Ujsag« raditega srdito napada Hrvate in pravi, da je z Medakovičevini nastopom osramočena mažarska državna misel.
sl Srbski kralj Peter namerava, ker je z Angleško doseženo sporazumljenje, obiskati razne evropske dvore. Ako bo sklenjena srbsko - avstrijska trgovska pogodba, bo kralj Peter najprej prišel na Dunaj.
sISvoboda tiska v Bosni. V sredo dne 6. t. m. jo v Sarajevu izšla 129. številka letošnjega >;Hrvatskega dnevnika«, nič manje nego 101 številk je bilo zaplenjenih po preventivni cenzuri. Tako je n. pr. v 128. štev. bil zaplenjen ves uvodni članek. Res krasne tiskovne razmere.
Telefonska In brzojavna poročila.
CESAR AVSTRIJSKIM DELEGATOM.
Dunaj, 11. junija. Pri včerajšnjem sprejemu delegatov je cesar dejal češkemu delegatu Kramaru z izrednim povdarkom: »Volilna reforma se mora narediti. Po starem volilnem redu se ne more več voliti. Napram delegatom iz Moravske je izrekel svoje zadovoljstvo na doseženi spravi. Ko je cesar zagledal dr. Šusteršiča, je pristopil k njemu in mu prijazno dejal: »Veseli me, da vas zopet vidim. Vi ste bili že večkrat v delegaciji. Letos so nove delegacije in prav ie, da so navzoči že izkušeni delegati.« Dalmatinskemu delegatu Biankiniju je dejal cesar: »Vi ste bili že večkrat v delegaciji?« Bian-kini: »Sedaj tretjič.« Cesar: »Kako je v Dalmaciji?« Biankini: »Po starem, Veličanstvo. Dalmacija še vedno čaka na rešitev.« Cesar: »To ji more prinesti direktna železniška zveza!« Biankini: »Da, tudi to!« Cesar: »Taka zveza bo kmalu napravljena. Gotovo!«
DEMONSTRACIJE PROTI MAZAROM.
Dunaj, 11. junija. K včerajšnjim demonstracijam še poročajo: Demonstrant je so proti poslopju mažarskega ministrstva metali tudi konjske odpadke. Več okenj je razbitih. Te demonstracije se je udeležilo 3000 oseb. En nož je padel pred škofa Drohobeckega. Nož je izročen predsedniku ogrske delegacije. Avstrijski ministrski predsednik je \Ve-kerlu zagotovil strogo preiskavo. Demon-strantje so šli naposled pred avstrijsko notranje ministrstvo, en del je pa šel pred Bel-vedere, kjer stanuje prestolonaslednik Fran Ferdinand ter je ondi pel cesarsko himno.
FZM. BARON BECK V SARAJEVU.
Sarajevo, 11. junija. Fzm. baron Beck je včeraj ob 6. uri zvečer došel v spremstvu generalnega štaba sem. Sprejel ga je baron Albori z vsemi generali in največjimi civilnimi dostojanstveniki. Godba je svirala.
Dunaj, II. junija. Cesar je pisal izm. baronu Becku v Sarajevo laskavo lastnoročno pismo, v katerem baronu Becku čestita
k njegovi 25letnlci kot načelniku generalnega štaba in 60letnemu vojaškemu delovanju ter povzdiguje barona Becka v dedni grofovski stan.
GROF GOLUCHOVVSKI PRED OGRSKO DELEGACIJO.
Dunaj, 11. junija. Danes je imel zunanji minister grof Goluchowski svoj ekspose pred ogrsko delegacijo: Ekspose o zunanjem položaju države označuje politično situacijo kot ugodno, tako da država more gledati mirno v bodočnost. Trozveza zagotavlja mir, vsi poizkfisb s katerimi so nekateri hoteli umetno napraviti nesporazumljenje med Italijo in Avstrijo, so s poštenim nastopom obeh držav onemogočeni. Ekspoze omenja sporazumljenje z Rusijo v orientuih vprašanjih ter pravi, da za reformno delo v Makedoniji ostane za podlago murzšteški program. Reformno delovanje je ugodno in vsled ostrejšega nastopa proti vstaškim četam bo kmalu vspešno. Omenja konflikte s Srbijo ter izjavlja, da bi Avstrija ne mogla pripustiti, da bi bili oškodovani njeni gospodarski interesi. Omenja konference v Algecirasu, kjer je avstrijski zastopnik grof VVelsersheimb objektivno odločno nastopil v korist evropskega miru in pravi, da bo delo Avstroogrske tudi nadalje v korist miru in Evrope. POGAJANJA MED AVSTRIJO IN OGRSKO.
Dunaj. 11. junija. Ogrski ministrski predsednik Wekerle je danes obiskal avstrijskega ministrskega predsednika ter imel ž njim daljši pogovor. S tem so nagodbena pogajanja med Avstrijo in Ogrsko oficijelno otvorjena. Avstrijski ministrski predsednik je vrnil VVekerlu obisk, na katerem se je sklepalo o načinu pogajanj. PRUSKI PRINC HENRIK V CELOVCU.
Celovec, 11. junija. Pruski princ Henrik, ki se udeležuje avtomobilistične dirke, se je včeraj ob 2. uri 51 minut popoldne pripeljal v Celovec. Občinstvo ga je živahno pozdravljalo. V Celovec se je pripeljalo 112 avtomobilov. Danes so se odpeljali dalje. PRORAČUNSKI ODSEK DRŽAVNEGA ZBORA.
Dunaj, 11. junija. Proračunski odsek drž. zbora ima sejo jutri v torek ob 5. uri popoludne. Dnevni red: kongrua, zgradbe v tržaški luki.
SVOBODA NA OGRSKEM.
Budimpešta, II. junija. Radi razpusta društva poljedelskih delavcev so bile prirejene velike demonstracije.
ARETIRANI ANARHIST.
P e t r o c z e n, 11. junija. Tu je bil aretiran neki človek, ki je došel iz Romunske. Pri njem so našli različne anarhistiške spise ter šifrirane liste. Nekateri lističi so v zvezi z atentati na evropske vladarje. Jeden šifrirani listič ima označbo »31. maja«, dan, ko es je izvršil atentat na španskega kralja. Sumljivega človeka, o katerem se dozdeva, da je Rus, so odpeljali v Budimpešto.
CAR ODPOTUJE NA KRIM.
Peterburg, 11. junija. Carjeva rodbina odpotuje poleti na Krim. Carjeva jahta »Standard« je že pripravljena, da odpluje na Krim. V jaltanski okolici ležeči carjevi gradovi so že dvanajst dni zaprti občinstvu. V znanem letovišču Massandra so pripravili vse za sprejem peterburških gostov. V Petrovem dvorcu so poostrili nadzorstvo tujcev, ki obiskujejo grad.
NOVA RUSKA VLADA.
Beigrad, 11. junija. Ruski poslanik v Belgradu Dubasov je odpoklican v Peterburg in bo imenovan za prvega pomočnika novega ruskega ministrskega predsednika Izvolskega.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče za vse dokaze srčnega sočutja povodom bolezni in smrti mojega iskreno ljubljenega očeta, gospoda
Frane Sedlarja
posestnika v Rakovoi
osebno zahvaliti, izrekam tem potom vsem prilateljem in znancem, posebno g. mons. Tomo Zupanu za blagoslov-ljenje umrlega pri hiši žalosti, in vsem ki so mu izkazali zadnjo čast, mojo najiskrenejšo zahvalo.	1324
Škofja Loka, 9. jun. 1906.
Ana Indihar
hči v imenu žalujočih ostalih.
Zahvala.
poštenih staršev, krepkega, sprejme takoj za kovaški obrt
Ivan Šetina
kovač v Zgornji Šiški št. 60 1328 3-1	nad Ljubljano.
Podpisani odbor se zahvaljuje tem potom kar najiskreneje vsem onim, ki so pripomogli, da se je včerajšnji društveni večer tako lepo obnesel. Zahvaljuje se posebej veleč, gospodu Al. Stroju, predsedniku kat. rokod. društva za prepustitev dvorane. Veleč. g. Ant. Medvedu za krasni pozdravni govor. Vsem gdč. igralkam in igralcem za njih trud, posebno pa še blag. g. V. Ravnikarju za njegovo posebno skrb pri uprizoritvi igre in solo-petje, kakor tudi veleč. g. dr. Ev. Lampetu za spremljevanje na glasovirju.
Vsem s Hvala lepa!
Odbor društva Jstinent". Borzna poročila.
»Kreditna banka'v Ljubljani.
Uradni kuril dunajske borze 9 junija 1906. Xolotb.nl papirji.
i*/, majeva renta ......
i'/, srebrna renta.....
t*/, avstrijska kronska renta . i'/. ■ elata renta . . . i*/, ogrska kronska , ...
f/. . ilata ....
i*/, posojilo dežele Kranjske . *V/. posojila mesu Spljet . . 4 v/. , . Zader . . *'/»"/. bosn -herc. žel. pos. 1902 . 4•/. češka dež. banka k. o. . . 4 */. . , . «.o. . . 4'/a*/. zast. pisma gal. d. hip. b. . 4 V/, pešt. kom. k. o. « lo•/, pr. i«///. zast- pisma Innerst. hr. . 4*/."/. » . ogr. cen. dež. hr. *V/. »	» hip. banke.
4'/,'/. obl. ogr. lokalnih žel. d. dr. 4'/,'/. obl. češke ind. banke . . !•/. prior. Trst-Poreč lok. . .
4•/. prior. dol žel......
3'/. . Juž. žel. kup. V^/, -4'/.7. avstr. pos. ta žel. p. o.
Brat k«. Srečke od 1 1860'/, ...
. . . "64.....
„ Uzske .....
„ sem. kreditne I. emisije ■ i » U. , . , ogr. hip. banke .... „ srbske i frs. 100 — . .
, turške	.....
Basilika	srečke . . .
Kreditne	, ...
(nomoško	, ...
Krakovske	• - . .
Ljubljanske	, ...
Avstr. rud. križa , ... Ogr.	, ...
Rudolfove	,
Salcburška	, . .
Dunajske kom. a ...
D . 1 n 1. .
lužno železnice ....
Državne železnice.....
Avstr. ogrske bančne delnice Avstr. kreditne banke . . .
Ogrske , .....
Zivnostensko , .... Premogokop v Mostu (Brtbc) .
Alpinske montan .....
Praške žel. indr. družbe . . .
Rima-Mur4nyi.......
Trbovljske premog, družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . .
Valut*.
C. kr. cekin.......
20 franki.......
20 marko........
Severeigns........
Marke ... . .
Laški bankovci......
Rublji ... .....
OnisrH
Sprejmem takoj dva izurjena
mizarska pomočnika
v trajno delo 13-0 3—i
Anton Rojina
mizar, Ljubljana Wolfove ul. 8.
Izredni občni zbor
.Memno podpornega druitva v Ljubljani"
se vrši
26. junija 1906 ob 5. uri popol* dan v društvenih prostorih Kongresni trg 19.
Dnevni red:
1.	Poročilo o računskem zaključku Vil. od-
seka in o določilu dividende za ta odsek.
2.	Prememba pravil.
V Ljubljani U. junija 1906.
1331 i-i	Ravnateljstvo.
V slučaju, da se ne doseže sklepčnost, vrsi se v smislu določil § 27 dr. pr. dud 6. julija drugi občni zbor v iitem času na istem kraju in z istim dnevnim redom.
tM»	Blago
99 75	9995
9970	90 90
99 85	100 C6
118 25	11845
95 81.	95-75
114 05	114 25
9920	100-20
100'50	101-60
99-70	10070
100-70	101-70
99-50	10010
99-60	100-30
100 46	10145
105 50	10660
100-20	101-20
100 —	100-20
100-—	100-60
loo-—	101 —
100-50	101-60
99-90	
99-60	100-—
320 60	322-60
100-60	101-60
203 -	206-—
288-75	283 76
156 60	168 60
289 -	297 80
290 50	300-60
262 —	268" -
loO -	106-60
156 25	157 25
23-	25-
473 -	483 —
78--	84-—
90-	94--
58 —	64--
50-	61 80
30-75	32 25
57-	62--
68—	73--
s25—	636 —
152-50	16350
680 25	681.25
1668- -	1678-
670 75	671-75
812*0	813 -
242--	243 —
667 —	671-
678-60	679-60
>735 —	2746--
674 50	67660
270 -	272-—
698-	604 -
148 50	160-
11-34	11-39
1911	19*14
23-47	23-53
23-96	24-04
117-25	117-45
96'50	9570
26275	253 25
4-84	5 —
Kavarna in restavracija.	U^l^l	D H 9 V A II	VmaI - Kavarna in restavraciia-
Nova zgradba, 70 ele-	VI11 ¥01	il II 1 II II II	FFfT a	Kopelji. -
gantnih sob, lift, elek-	l|IJ|rl	IIHLIIHI Ia	I I Al * Cene zmerne. **
trična razsvetljava, hm	A0flHAttjriA Af	A Itfll PoČkaj & Kogl
SlovenSilnn in vojaške uradne tiskovine.
Sicer se malokje upošteva naš jezik od strani vojne uprave, a pri nekaterih tiskovinah, n. pr. vojaških listih (Militiir-Pass, -Schein), pri nameinbnicah (Widmungs-Karte, ki so namenjeni moštvu, se slovenščine vendarle ni mogoče ogniti.
Ali kakšna je ta slovenščina! Da se Bog usmili.
Iz raznih »podučil« naj naš priprosti rezervni vojak razume, kakšne dobrote in kakšna bremena 11111 naklada vojaški stan.
Kako pa naj razume ono koloboeijo, katere ne bi bil v stanu razumeti noben filolog. Navedem en slučaj v primerjavo. V rokah imam »namenibnico«, tičočo se črnovojniške službe. Klasični zadnji odstavek »podučila« (!) se glasi doslovno:
»Kedor je se zakonom o črni vojski zavezan in po izdane sklicu ne posluša pozova, tak se s krivno (?) zamudo krivega stori pregreška, in ako traja krivna zamuda nad osem dni, hudodelstva. Kazen pregreškn (I) je zapor od enega meseca do treh mesecev, kazen hudodelstvu pa ječa od šest mesecev do dveh let.«
To je jezik iu slog! Kako naj navadni vojak razume tako skrpucalo, saj še izobraženec ne bi razumel, kaj se zahteva od njega, če bi ne bil na prvem mestu nemški tekst.
Škandal je, da vojna uprava ne skrbi za to,da se preskrbi za enake vojaške listine tekst v pravilni gladki slovenščini, ki bi jo razumel zadnji slovenski vojak.
Saj imamo celo častnike, ki so književniki, torej bi ne bilo težko nabaviti si pravilnih prevodov, če se že noče najeti in plačati drugega prevajatelja. To bi bila dolžnost obeh ministrov, vojnega in domobranskega, da vzdržujeta za svoje publikacije, ki se tiskajo v c.kr. državni tiskarni v to svrho potrebno moč. — Navadno pa se delo prevodov odkaže kakemu »frajtarju«, ki pismene slovenščine — še manj pa slovnice niti vešč ni.
Ker smo že pri vojaški slovenščini, dotaknemo se pri tej priliki še neke važne zadeve. To so vojaška sodišča in ondi nameščeni tolmači in zapisnikarji.
Znano je, da je pri vojakih glavna zahteva da zna podčastnik nemški. Zapisnikarji in tolmači pri sodiščih so podčastniki, a od teh se niti ne zahteva, da bi znali drugi deželni jezik. In tak naj tolmači izpovedi slovenskega vojaka-kaznjenca! Vsak lajik bo dejal, da je to nemogoče, a pri vojaštvu v Avstriji je to vendarle nele mogoče, ampak tudi resnično!
Ni čuda, da se mnogokrat pripeti, da se obtožencu na podlagi tolmačevega prevoda zgodi velika krivica.
Skrajni čas je že, da se tudi pri vojaški iustici urede jezikovne razmere.
Drastičen vzgled, kako se pri vojakih prevaja nemščina v slovenščino, je tale ogovor pred bitko. Poveljnik ukaže podčastniku naj tolmači vojaštvu:
»Vor der Schlacht!
Soldaten! Schvvere Wolken ziehen am Horizonte auf, liiillet FLuch in die Mantel der Tapferkeit, holet liuch den Ruhtn fiir's Vaterr land, vergesset nicht den Treuschvvur zur Pahne, sonst bricht die riichendeNemesis iiber Ench herein.«
Fantje! Oblači se, montelne oblečite, kupte si ruma dokler je še čas, ne pozabite prisege svojim Fanikam, drugač pride Rechnungs-fiihrer Nemeček.
Veselica društva »Abstinent".
Včeraj zvečer je priedilo društvo »Abstinent« v dvorani doma rokodelskih pomočnikov v Ljubljani zabavni večer, ki je uspel nepričakovano lepo. Udeležba je bila primeroma jako velika obsežna dvorana je bila natlačeno polna. Tu niso bili več zbrani, rekel bi, diletantje na novem polju socialnega delovanja. Tu je bil zbran narod v vseh svojih slojili uradnik, duhovnik, vojak, delavec, trgovec, moški in ženske, nadebudna mladina, krepki, delavni može in žene, osebe, ki so že davno prekoračili dni svojih lepšo polovico, vse je bilo tu zastopano. Abstinenčna ideja in absti-nenčno gibanje je že predrlo med narod in pričelo med njim poganjati korenine; da bi zaspalo ali da bi ga še bilo mogoče zadušiti, o tem ne more biti niti govora več. Časi, ko so pivci zamogli še terorizirati posamezne abstinente, so minili, sedaj imajo abstinentje za njihove dovtipe, zabavljice in psovke samo še pomilevalen nasmeh.
Najprej, je imel pozdravni nagovor naš pesnik č. g. Anton Medved. Duhovita vsebina govora kakor tudi fini nastop in dovršeno, umetniško prednašanje je očaralo občinstvo tako, da je bilo med govorom tiho, da bi se slišala miška teči. Se le, ko ie govornik končal, vzdramilo se je občinstvo iz svoje zamaknjenosti in odzvalo z burnim, viharnim odobravanjem. Govor prinese dobesedno prihodnja »Piščalka«.
Potem je predavala gospodična Sever-j e v a krasno pozdravno pesem, katero je zlo-
žil g. C a u k a r. Deklamirala je jako dobro burno odobravanje ie tudi nji bilo v plačilo.
Nato je nastopil drugi govornik, dr. Krek. Že sam njegov nastop je izzval viharno, dolgo trajajočo demonstracijo in ploskanje iu klicev ni bilo ne konca ne kraja. Kot pravi idealni demagog dvajsetega stoletja stopil je na oder, brez vsacega aparata in prisiljenosti, v svesti samo svojih sil in moči svoje ideje in govoril navdušeno, goboko iu jasno, o predmetu: »Zakaj se svet čudi abstinenci?« Odgovor: Čudi se ii, ker je nekaj nenavadnega, ravno tako, kot bi se divjaki, ki nosijo rinke v nosu, čudili, ako bi kdo opustil neumno navado, nositi rinko v nosu. Nato je sarkastično bičal pivske navade, karakteriziral pivca, da je na prvi stopinji veseljak, na drugi norec, na tretji zverina, na četrti drva.
Ko je končal, nas je pričakovalo novo presenečenje. Nastopila je naša najmlajša absti-nentinja Micika in z zvenečim, otroškim glasom lepo deklamirala krasno pesmico, katere zadnji verzi so bili:
Ce žeja te, le brez strahu, napij se iz studenca. Zakliči zraven prav glasno: Živela abstinenca!
Nato je sledila igra z abstinenčno tendenco: »Pot do sreče«. Igrali so samo udje društva »Abstinent« in sicer za prvi nastop dovolj dobro. Zlasti ugajala je Erženova gospa in njena hči.
Slednjič je zapel g. Ravnihar Prešernovo »Mornar« pri spremljevanju klavirja. Njegov krasen glas je občinstvo tako očaral, da ga je ponovno viharno klicalo na oder.
Včerajšnja veselica nam je znova dokazala, da ima abstinenčna ideja veliko živ-Ijensko silo iu da krepko poganja med narodom. Ideja, ki je zmožna vzbuditi toliko navdušenja, mora postati zmagovita.
............................................................................milimi
I**
J1
. eS
' V^ v o

<v er
'»i"


5Vv v vš
HIIIIIIIIIIHMnHmilllllllllHIHIIIIIHMHMmmimilHIlHIllllllllllimillMIlMIlT
Rogaški ,Styria=vrelec'
Zdravilna voda proti	Zdravniško
oteklini v želodcu in •„„ v . krčem, Brigthovemu PnPorožena! Izborni vnetju ledvic, katarom
7(lraviliii V grlu ,n krh,i"» VŽelodcu ZQraY'_ in črevih, diatezi, zaprtju, učinki! 124 c 1-1 boleznih na jetrih itd.
[lihe so zopet sitne!
N!
Nadlegujejo človeka, trpinčijo živino!
Rabite edino ie najboljše sredstvo proti njimi
„Tanglefoot"
nmerihnnski limoni papir, list (zo 2000 muh) 10 vinarjev. i26? 5-2
Glavna zaloga za Kranjsko na debelo:
Edmund Kavčič v Ljubljani.
Dobro izurjen, neoženjen
organisf
(cecilijancc) 1313 3-3
išče službe. Zmožen je voditi velike pevske in godbene zbore. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista.
Proda se iz proste roke 1305 3 -3
hiša
z velikim vrtom v Ljubljanskem predmestju. Posestvo je pripravno za kakega vrtnarja, mesarja ali izvoščeka. Ponudbe na Josip Vidmarja, dežnikarja v Ljubljani.
profesor Lapponi,t
telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža pa tudi mnogi drugi odlični profesorji in zdravniki priporočajo v odstranjenje zaprtja, v okrepenje želodca in v pospešitev redne prebave
želodčno tinkturo
G. Piccolija, dvornega zala-gatelja Nj. Svetosti papeža in lekarjavLjubljani,l)un. cesta. '
1 steklenica velja 20 vin. in se ' vnanja naročila z obratno pošto I izvrSujejo. 2371 I 1
Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina
priporočano opetovano od knezoškof ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za maš na vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. csa
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne oene,	2523 26—u Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
N H K ua pa cd Jdi f cg. g r* co^sr gfo
Na prodaj sta
1299 3
dva lepo ohranjena
nrvoza "m
1 brek za osem oseb in 1 navadni voz (Kutschiemgen)
Poizve se v zalogi puntigam-skega piva v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 16.
949 13 se dobč le pri
SINGER Ko.
akc. družba za šivalne stroje LJUBLJANA, Sv. Petra cesta.
BV Svarimo s tem najnujnejše svoje odjemalce pred šivalnimi stroji, ki jih ponujajo drugi trgovci pod imenom „izvirne Singcrce". Ker mi svojih strojev nikdar ne oddajamo takim trgovcem, obstoje taki .izvirni Singerjevi stroji" k večjemu iz starih rabljenih, iz tretje roke dobljenih šivalnih strojev, za katere ne moremo niti prevzeti kakega poroštva, niti doposlati posamnih delov.
Kdor želi kupiti domačega sta 950 16 rega in novega
vina
naj se obrne na VINKA VANIČ-a, vinogradnika v Krapini.
Vzorce pošljem na zahtevo.
Učenca
1325 3-1
za čevljarski obrt poštenih staršev sprejme takoj
Ivan Kos
Florijanske ul. 13 Ljubljana.
V gostilni „Port Artur", Kolodvorske ulice 31 v Ljubljani se proda dobro ohranjen
gramofon
obstoječ iz 50 plat, za godbo, petje in govore. Več o tem se izve istotam. Gra nofon bi bil pripraven za manjše gostilne kakor tudi za privatne osebe. 1329 3—1
IV 528 94 77
Razglas.
Dne 28. junija 1906 ob 10. uri dopoldne vršila se bode v Železnikih
prostovoljna prodaja zemljišč
vi. št. 9 k. o. Železniki, 99 k. o. sv. Križ in 195 k. o. Studeno.
Hiša št. 9 v Železnikih po domače „Pavliic" je enonadstropna, zidana se nahaja v njej že od nekdaj trgovina in gostilna in ker stoji tik farne cerkve, je zato pač pripravna. Pri hiši se nahaja vrt za zelenjavo in zraven vrta je zidano gospodarsko poslopje.
C. l^r. el^rajnc sodišče v	cddeiel^ I.,
1326 1-1
9. junija 1906.
Dvojnega knjigovodstva, slovenske in nemške korespondence vešči	1314 2-2
uradnik
se sprejme pri podpisani zadrugi. Plača po dogovoru.
Lastnoročno pisane prošnje s prepisi izpričeval in naznanilom dosedanje porabnosti vložiti je do 20. t. m na Ljudsko posojilnico v Ljubljani.
1291 164
,,Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani"
Podružnioa v CELOVCU.
Kupuje in prodaja
m vrst« rent, ustavnih pisem, prioritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in devii.
Promese Izdaja k vsakemu žrebanja.
Akcijski kapital K 2,000.000*-. Rezervni zaklad K 200.000*-.
Zamenjav« In ekakomptnje	Daje predujme na vrednostne papirje.
Izžrebane vrodnostne papirje ln vnovčuje Zavaruje arafika proti kurzal tapale kupone.	Izgubi.
Vlnkuluje In devlnkuluje vojaško ženttnlnske kavcije. MT Bakompt in lnkaaso meni*.	JW Bonna naroSIla.^m
Podružnioa v SPLJETU.
Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vloine knjiiice proti ugodnim obrestim. Vloieni denar obrestne od dne vloge do dne vzdiga.
Promet b čeki In nakaznicami.

Katoliška bukvama v Ljubljani.
Pripovedne zbirke:
Andrejžkov Jože — Pripovedni spisi —:
I.	Črtice iz življenja na kmetih. K —'40.
II.	Matevž Klander. — Spiritus familiaris. — Zgodovina motniikega polža. — Gregelj Koščenina. K —'40.
III.	Amerika, ali povsod dobro — doma najboljše. K—"40.
IV.	Popotni listi. — Cesar Jožef v Krašnji. — Nočni sprehod. — Popotniki v arabski puščavi. — Spomin na Dubrovnik. — Dambeški zvon. K —'4°-
V.	Žalost in veselje. K roj.
VI.	Nekaj iz ruske zgodovine. — Vojniška republika za-poroških kozakov. K —-40.
VII. Božja kazen. — Plaveč na Savini, — Čudovita zmaga. K —-40.
VIII. Emanek, lovčev sin. — Berač. K —'40-
Josip Jurčič, Zbrani spisi:
I.	Deseti brat. K 1-40, vezano K 2'2o.
II.	Jurij Kozjak. — Spomini na deda. — Jesenska noč med slovenskimi polharji. — Spomini starega Slovenca francoskega vojščaka. K V40, vezano K 2'2o.
III. Domen. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Golida. — Kozlovska sodba v Višnji Gori. K i"4o, vezano K 2"20. VI. Sosedov sin. — Moč in pravica. — Telečja pečenka.
—	Bojim se te. — Ponarejeni bankovci. — Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel.
—	Črta iz življenja političnega agitatorja. K 1*40, vezano K 2-20.
IX.	Doktor Zober. — Med dvema stoloma. K i'4o, vezano K 2'20.
X.	Rokovnjači. — Moj prijatelj Jamralec. — Sest parov klobas. — Po tibaku smrdiš. — Ženitev iz nevoščljivosti. K r4o, vezano K 2'2o.
XI. Tugomer. — .Berite Novice". — Veronika Deseniška. Pripovedne pesni. K 1*40, vezano K 2'2o.
Kalan, Povesti slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo.
VI. (Hvaležnost sveta. Glas Gospodov. Slika brata Ange-lika. Med nihilisti-zarotniki. Iv Očetu. Vse pride na dan. Lurd. Na sveti večer. Osodepolna polunočnica. Dva junaka. Kje je brod. Tvoje srce pa bo meč pre-sunil. Slovo. Križ — drevo življenja. Greh in pokora.) K —-50.
Knjižnica za mladino.
XIII-.X1V. Praprotnik. — Pesmi cerkvene in druge. K rt3.
XV.	Zeleni listi. Kratke pripovesti za otroke stare od 6—10 let. K —-6o.
XVI.	Slomšek. Spisi zbrani za mladino. III. (Basni, prilike in povesti.) K —'60.	j,
XVII.-XVIII. Tatarji na Moravskem. — Gozdne cvetke. Štiri povesti. K P13.
XIX,	Milosrčna brat in sestra. Zbirka kratkočasnih in poučnih pogovorov o živali. K —'Go.
XX.	Bogdanova mlada leta K —"6o XXI. Gangl. Pisanice. K —-6o.
XXI1.-XIII. Leban. V domačem krogu. K rt3. XXIV. Savinjski glasi. K —-6o. XXV. Razne pesmi in povesti. K ri5. XXVI. Rakuša. Ciguljka. Zgodovinska črtica K ri5. XXVII.-XXV1II. Dobrota in hvaležnost. Povest K 2 20,'
XXIX. Leban, Milutin Oblokar. Povest. K rt3. Krfič, Zgledi bogoljubnih otrok iz vseh časov krščanstva.
I. do III. del po K —-70. Kr^ič, Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. I.et-
nik 1894 do 1902, vezan po K 3"3o. Kr{ič, Vrtec, letnik 1903 K 3*70.
i> '9°4 K 4"3°-, Angelček, otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Letnik I. do X. po 95 vin. Krfič, Angelček. Letnik XI. do XII. po K IM5. Levstikovi zbrani spisi uredil Frančišek Leveč. 5 zvezkov K 21*42.
Mladinska knjižnica. Povesti:
I.	Brinar, Medvedji lov — Čukova gostija. Trdo vezano
K —-90.
II.	Trošt, Na rakovo nogo. Trdo vezano K —'90. Spillmannove povesti:
I.	zvezek: Ljubite svoje sovražnike. Povest iz maorskih
vojsk na Novi Zelandiji. K —"45, vezano K — 05.
II.	Maron, Krščanski deček z Libanona. Povest izza časov
zadnjega velikega preganjanja po Druzih. K —-45, vezano K —'65.
III.	Marijina otroka. Povest iz kavkaških gora. K —-45,
vezano K —"65.
IV.	Praški judek. Povest K —'4;,, vezano K —'65.
V.	Ujetnik morskega roparja, po pošti 45 v., vezan 65 v.
VI.	Arumugam, sin indijskega kneza. Dogodljaji spre-
obrnjenja ind. princa; po pošti 45 v., vezan 65 v. VII. Sultanovi sužnji. Carigrajska povest iz i7. stoletja; po pošti 65 v., vezan 85 vin.
Šmida Krištofa — spisi.
I. zvezek: Ljudevit Hrastar. — Golobček. Posl. P. Hu-golin Sattner. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo90 v.
II.	Jozafat, kraljevi sin Indije. Posl. P. Flor. Hrovat. (Drugi natis.) Mehko vezan 70, trdo 90 v.
III.	Pridni Janezek in hudobni Mihec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 90 v., trdo K rio.
IV.	Kanarček, Kresnica, Kapelica v gozdu. Posl. P. Hu-golin Sattner. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
V. Slavček. — Nema deklica. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v.
VI.	Ferdinand. Poslovenil P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 70 v., trdo 90 v.
VII.	Jagnje. — Starček z gore. P. Flor. Hrovat. Mehko vezan 80, trdo K r—.
VIII. Pirhi. — Ivan, turški suženj. — Krščanska obitelj (družina). Poslovenil P. F. Hrovat. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
IX. Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. Posl. P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 7o, trdo 90 v. X. I.udovik, mladi izseljenec. Posl. P. Flor. Hrovat. Mehko
vezan 70, trdo qo v. XI. Najboljša dedščina. — Leseni križ. Poslovenil P. Flor.
Hrovat. Mehko vezan 50, trdo 70 v. XII. Roza Jelodvorska. — Izdalo Katoliško tiskovno društvo v Ljubljani. Mehko vezan 70, trdo 90 v.
XIII.	Sveti večer. Posl Fr. Salezij. Mehko vezan 70 vin., trdo 90 vin.
XIV.	Povodenj. — Kartuzijanski samostan. — Posl. Fran Salezij. Broš. 70 vin., vet. 90 vin.
XV.	Pavlina. Poslovenil Fr. Salezij. Mehko vezan 70 v., trdo go vin.
Igrokazi:
Jurčič-Kersnik- Govekar, Rokovnjači. Narodna igra v petih dejanjih s petjem. K —'85.
Jurčič-Govekar, Deset! brat. Narodna igra v petih dejanjih. K -85.
Zbirka ljudskih Iger. Vsak snopič K —-90. I. snopič (2. natis.) Vsebina: 1. Pravica se je izkazala. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Zamujeni vlak. Šaloigra v petih prizorih. Samo moške uloge. 3. Lurška pastarica. Igrokaz v petih dejanjih. Samo ženske uloge. — II. snopič. Vsebina: 1. Vedeževalka. Gluma v enem dejanju. Samo moške uloge. 2 Kmet-Herod. Burka v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 3. Župan Sardamski. Veseloigra v treh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Jeza nad petelinom in kes. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo ženske uloge. — III. snopič. Vsebina: 1. Mlini pod zemljo. Igra v petih dejanjih. Samo moške uloge. 2. Sanje. Igra s petjem v petih dejanjih. Samo moške uloge. 3. Sveta Neža. Igrokaz v dveh dejanjih. Same ženske uloge. — IV. snopič. Vsebina: 1. Doktor Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček. Veseloigra v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Vaški skopuh. Igrokaz v treh dejanjih. Samo moške uloge. 2. Novi zvon na Krtini. Igrokaz v dveh dejanjih. Samo moške uloge. 4. Zakleta soba v gostilni „pri zlati goski". Predpustna burka v enem dejanju. Samo ženske uloge.
Zgodovinske in druge večje
povesti:
Zakrajšek, Oglenlca ali hudobija in nedolžnost. Povest. K —70. Zupančič, Fabljola ali cerkev v katakombah. Po kardinalu M. \Visemanu. K 1-30, vezano K 1'50.
Poezija:
Bedčnek, Od pluga do krone. Zgodovinski roman iz minulega stoletja. K 2-20, vezano K 3'10.
Grossi, Marco Visconti, zgodovinski foman. K 2 70.
Kočevar, Mlinarjev Janez slovenski junak ali uplemenitba Teharčanov. K —-90.
Meško. Ob tihih večerih. K 3-70.
Pagliaru^\i-Krilan, Zbrani spisi. Tretja knjiga. K r4o.
Pajkova Pavlina, Slučaji usode. Roman. K i'7o.
Pellico, Moje Ječe. Povest K —-8o.
Sienkiewic\, Brez dogme. Roman. K 3'3o, vezano K 4-Go.
Sienkiewic%, Mali vitez Pan Volodijevski. Zgodovinski roman. 3 zvezki K 7 30.
Sienkiewic\, Rodbina Polaneških. Roman. 3 zvezki K 10-30.
Sienkiewicx, Z ognjem in mečem. Historičen roman. 4 deli K 4 80, vezano v dveh zvezkih K G'8o.
Sienkiewic\, Križarji. Zgodovinski roman v štirih delili. K 5"50, vezano K 7"6o.
Sienkiewic\, Potop. Zgodovinski roman. I. knjiga K 3.90.
Spillmann, Žrtev spovedne molčečnosti. Povest po resnični dogodbi. K 2'10, vezano v platno K 270.
Stotve-Malavašič, Strijc Tomova koča ali življenja zamorcev v robnih državah svobodne severne Amerike. Kart. K 1*50.
Sreknik, Krištof Kolumb ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. K —"90.
Drugo pripovedno berilo:
Lasserre, Lurška Mati Božja. K 1-45.
Lasserre-Marešič, Lurški čudeži, vez. K 2 20.
Aferhar, Marjetice nabrane nežni mladini K —'75, kartonirano K —95.
Oreliek, Za resnico. Spisali slovenski bogoslovci. K 5-35, vezano K 5*35.
Vrhovnik, Sv. Ahacij s tovariši mučenci, kranjske dežele pomočnik. K —'35.
Krajše povesti:
Basnigoj, Zaroka o polnoči. K —'40.
Bedenek, Solnce in senca. Povest. K —-40.
Bre\ovnik, Šaljivi Slovenec. Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov. K i'70.
Cegnar, Babica. 2 sešitka K r3o.
Cigler, Sreča v nesreči. K —74.
Cigler, Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov. K —70.
Cigler, Kortonica koroška deklica. K —70.
Hoffmann, Bog pomaga. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Peter Prostak. Povest, karton. K —'90.
Hoffmann, Kar Bog stori, vse prav stori. Povest, karton. K —•90.
Hoffmann, Kako vzgaja usoda. Povest. K —"90.
Hoffmann, čas je zlato ali od uboštva do bogastva. Povest. K -"82.
Keller, Prst božji ali izgledi božjih kazni, oziroma slučaji, ki niso slučaji. 2 zvezka K —-90.
Koder, V gorskem zakotju. Povest. K —-40-
Kosi. Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu v pouk in zabavo. Trdo vezano K 1*30.
Lesar, Perpetua ali afrikanski mučenci. K r3o, trdo vezano K 1 50.
Parapat, Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. K 1 '30, trdo vezano K r'50.
Malavašič, Oče naš. Povest za krščansko mladost in krščansko ljudstvo, razprodano.
Mayr, Mučenci. Starokrščanska povest. K 1-05.
Sienkiewic^-Miklavec, Za kruhom. Povest. K —-40.
Tomšič, Peter Rokodelčlč. K —'50.
Trošt, Pri stricu. Povest. K —'95.
Trstenjak, V delu je rešitev. Poučna povest. K —70.
Vonomir-Krifan, Svitoslav. Povest. K —'40.
Baumbach-Funtek, Zlatorog. Elegantno vezan. K 4-20.
Gangl, Iz luči in teme. Vezano K 1*35.
Gregorčič, Poezije. I. zvezek K 2-13, vezan K 3"l3.
Isto	„ » J-'3. .. » 3'33-
Isto	III. „ vezan K 4-13.
Gregorčič, Svetopisemska knjiga Job in psalem 118. Vezano K 2-85.
M. Medved, Poezije, broš. K 4- — , vezano K 5-20. Pesjakova, Vijolice. Pesmi za mladost. K IM5. Prešeren dr. France, Poezije. Uredil L. Pintar. K rio. Sardenko Silvin, V mladem jutru. K l'Go, vezano K 2*35. Zupančič, Pisanice. Pesmi za mladino. Vezano K —-90.
Zemljepis in zgodovina:
Aiešovec, Vojska na Turškem od leta 1875 do konca 1. 1878. Začetek ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Črnogorcev in Rusov s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni avstrijski armadi. K —'82. Dimnik, Avstrijski junaki. S I7 podobami. K l'6o. Majar, Odkritje Amerike. Poučno zabavna knjiga v treh delih, o Kolumbu, Kortesu in Pisaru. Trdo vezano K 2'2o. Maier, Učne slike Iz zemljepisja. Avstrija. Podrobni učni načrt.) K l'6o.
Maier. Učne slike iz prirodoslovja za HI., IV. in V. razred.
(Podrobni učni načrt.) K 270. Molek, General Lavdon, oče vojakov imenovan, K —70. Penie, Trstenlk. Prispevek k zgodovini župnij v ljubljanski
škofiji, K —'97. Vrhovec, Zemljepis za prvi gimnazijski razred. K 1-30. Vrhovec, Zgodovinske povesti za meščanske šole. I. do Ul. stopnja, kartonirano a K rio.
Poučni spisi za mnogovrstno praktično porabo:
Bele, Viničarjev kažipot. Navod, kako vinograde na novo
zasajati in kako jih obdelovati. K —-6o. Bele, Trtna uš in trtoreja. Navod, kako se je mogoče vkljub
trtni uši s trtorejo uspešno baviti. K —'90. Bleitveis-Trsteniški, Nauk, kako zdrava in bolna kopita
podkovati in kopitne bolezni ozdravljati. K 170. Bleitveis, Nauk, kako pomagati živini ob porodu ravnati s staro in mlado živino in ozdravljati poporodne bolezni. K rio, vezano K P30. Funtek, Obrtno spisje. K r4o.
Jemeršič-Gregorčič, Materino delo za Boga in domovino.
K rGo.
Kalan, Eočetek protialkoholnega gibanja na Slovenskem. K —-56.
Kralj, Obrtni red. Zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodišča. K 2'25, vezano K 3"85.
Kneipp-Pod gore, Domači zdravnik. K 1-30, vezano K r5o. Mali vseznalec ali zbirka lahko izpeljivih poizkusov iz fizike, mehanike, aritmetike in glumarstva, smešnic in zastavic z navodom o punktiranju ali gcomanciji. K — '66. Navodilo za spisovanje raznih pisem in opravilnih listov.
Z mnogimi vzorci. K r8o, vezano K 2 20. Pečjak, Stoletna pratika dvajsetega stoletja 1901 — 2000,
K i'40, trdo vezano K rqo. Premru, Dialoghi, laški, nemški in slovenski pogovori. Broš. K 2*20.
Računar, hitri, z ozirom na sedanji denar po kronski veljavi
in na metersko mero in vago, vezano K —'90. Romih, Obrtno knjigovodstvo s kratkim poukom o menicah. Učna knjiga za obrtne nadaljevalne šole, ob jednem priročna knjiga za obrtnike. K r8o. Šašeij. Bisernice iz Belokranjskega narodnega zaklada, I. del. K 2 20.
Schweit\er, Naš društveni in shodni zakon. K IM5. Smolnikar, Poročilo o I. shodu katol. slovenskih nepoli-
tiških društev. K 1-65. Strupi. Živinozdravništvo ali nauk o spoznanju in ozdravljanju vnanjih in notranjih bolezni. K 3*90, vezano K 4 40. Št raki, Obrednik za organiste. Vezano K r6o. Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. K ri5.
Razne povesti za mladino in ljudstvo:
Vsak sešitek po 45 vinarjev: Črni bratje. — S prestola na morišče. — Leban 100 beril za otroke. — Vrtomirov prstan. — Feldmaršal grof Radecki. — Mirko Poštenja-kovič. — Venček pravljic in pripovedk. — Pri Vrbov-čevem Grogl. — I.ažnjivi Kljukec. — Močni baron Ravbar.
—	Izdajalca domovine. — Tiun-I.ing, kitajski morski razbojnik. — Najdenček. — Maksimilijan I. cesar mehikanski.
—	Vstajenje. — Knez črni Jurij. — Repoštev. — Pod turškim jarmom. — Hildegarda. — NaselnikovS hči. — Nikolaj Zrinjski. — Hirlanda. — Kako je izginil gojzd. — Jama nad Dobrušo. — Doma in na tujem. — Potovanje v Liliput — Hubad pripovedke I. — Hubad pripovedke 11.
—	Narodne pripovedke za mladino II. — Car in tesar. Vsak sešitek po 37 vinarjev : Božični darovi. — Erazem
predjamski. — Go malih povestij. — Sveta grofinja Ge-novefa.
Vsak sešitek po 53 vinarjev: Spominski listi iz avstrijske zgodovine. — Šaljivi Jaka I. — Šaljivi Jaka II. — Izanama, mala Japonka. — Krištof Kolumb. — Darinka, mala Črno-gorka. — Sita, mala Hindostanka. — Narodne pripovedke za mladino I.
Vse cene se razumejo s poštnino vred; pri skupnih naročilih odpade poštnina.