^tov- 162. Trst? v torek II. junija J0I2 Tečaj XXXVI'. IZHAJA VSAK DAN tcdl ob nedeljah in praznikih ob 5., cb ponedeljkih ob 9. zjutraj. "Posamične štev. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih t'>bakarnah v Trstu in okolici. Gorici. Kranju, Št. Petra, Postojni, Sežani, Kabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-ričvii, Pornbergu itd. Z«?tarele Stev. po 5 nvč. (10 stot.) '»GLASI SE RAČUNAJO KA MILIMETRE v girokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 3 st. mm. osmrtr.ice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po 2 O st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka n idaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „V edinosti je moč!" NAROČNINA ZNAŠA za celo leto 24 X, pol leta 12 K, 3 r:ie-=oce 6 K; na ca- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava r;e ozira. Varočnlna na. nedeljsko lzđanjo ..EJJIJfOSTI'' »taae : trn oelo leto Kron 5*20, za pol leta Kron 2 CO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li>t . Nefranko- vana pisma se ne »prejemajo in rokopisi se no vračajo. Naročnino. ogla«e in reklamacije je pošiljati na upravo li^ta. UREDNIŠTVO: ulica Giortjio Galatti 20 (Narodni rtom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. LastrSk konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Tr=tu. uiica Giorgio Galatti štev. 20. Po5tno-hraniIni?ni ržčun 5tev. 841-652. TELFFCN ?t. 11-57. "T\ A\7T\TT [drugega, kakor zapustiti Enotni češki klub, XV V 1M1 b0 razpadel v dve skupini. Opoztumizem, Viada §-a 14 na obzorju. — Kriza v avstrijski zbornici. ki dosega uspehe, je razumljiv, aportumizem, i ki pa se vsaki vladi vrže na vrat, tak je pn I nerazumljiv. DUNAJ 10. (Izv.) Parlament je danes M .. .. . . . . doživel presenečenje, ki se redkokedaj pri-i Melioracijske podpore za Istro in peti. Vlada je preden] stopila z ultimatumom,! UoriSKo. ki izgieda tako kakor prizer, če kak bandit | DUNAJ 10. (Izv.) Vlada je predložila nastavi komu revolver na prsa ter hoče od i parlamentu preračun melioracijskega fonda, njega denarjev. Minister baron H e i n o i d j katerega potrebščine znašajo za ieto 1912, je danes naznanil načelnikom strank, da zahteva od parlamenta, da najpozneje 17. 10,540.802 K. — Od tega zneska pripade Istri za regulacijo reke Mirna 5. obrok t. m. prične z razorevo o brambnih predlo- PO 56.000 K, za osuševanje Lugove do gah v drugem branju in to razpravo naj-1 Hne (?) in Jezera 3. obrok po 11.6000 K, pozneje do"25. t. m. konča tako, da bodo'nadaije Goriški za melioracijo močvirij vsi brambni zakoni v drugem in tretjem! okrajev Oglej, Cervinjan in Terzo v Furla-branju sprejeti. V nasprotnem slučaju vlada niji prvi obrok podpore po 26 000 K in po-grozi z najneprijetnejšlmi posledicami, to je i leg tega 52.000 K brezobrestnega posojila, s §-om 14. Ta nepričakovani ultimatum i nadalje za ureditev potoka Cijaka en-namesnlka kabinetnega šefa je napravil na i Vratna podpor 19000 K, za regulacijo vse stranke najneugodnejši vtis, zlasti že j reke Soče, Idrije in Tore prvi obrok po z ozirom nato, ker se nahajajo brambnej 100.000 K. _ predloge Še v brambnera odseku, ki ni iz-' vršil niti ene četrtine dela :n nadalje zato, ker vlada doslej še ni mogla preskrbeti j načina, da bi odpravila rusiesko ubstrukcijo. j Parlament se ne bo uda! tej vladni komandi i in ne bo ubogal Heinoldovega povelja tudi • z ozirom nato, da so merodajni doicčevateljii P0,0zal se 7 bistvu 01 čj.st0 mč ^menil parlamentarnega delovnega programa sklenili i X Par,S™entJ? razvita °Pazo™ cu is(ta razpravljati po službeni pragmatiki o bud-is!ka- ol|8»h Tisza "JeČe s3 Pomočjo poli-getnem provizoriju, katerega rešitev je tudi ^^^P^l^^f^LP0:^6jz nujna, kajti dosedanji šestmesečni provizorij' poteče že koncem meseca junija. Policaji pa so ga vzdignili z rokami raz sedeža in ga tako odnesli ven. Ko je v zbornici zopet nastal mir, je Tisza robantil in izjavil, da ne trpi več takih škandalov v zbornici. Zbornica je nato sklepala o neka terih predlogih imunitetnega odseka. V popoldanski seji, ki se je pričela ob 5, je zbornica ali pravzaprav osamljena vladna večina venomer prirejala ovacije Tiszi, čim Je le izgovoril nekaj besed. Razpravljala je o nekaterih malih vladnih predlogah. Tisza — nasilnik. BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Orof Tisza je uvedel proti opozicijocalnim poslancem novo nasilno sredstvo. Pred popoldansko sejo je zopet zasedla infanterija, kavalerija, policija in gendarmerija vhode parlamenta. Ko pa so opozicijonalni poslanci na čelu jim Justh hoteli iti v zbornico, jim je stopilo nasproti vojaštvo z orožjem v roki ter jim zabraniio vstop 7 parlament. Občinstvo je poslancem priredilo živahne ovacije in jih pozdravljalo z „eljen"-klici. Opozicija se zaradi tega nI udelžila popoldanske seje. Vlada šikanira neodvisno časopisje. BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Vlada je prepovedala opozlcijonalnima listoma „Pesti Htrlap" in „Magyarorsz3g" svobodno razprodajo na kolodvorih državnih železnic. Protivladno gibanje na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Na Ogrskem se čim bolj širi ostro, proti vladi naperjeno gibanje. Mnogoštevilna komitatna zborovanja sprejemajo resolucije naperjene proti Tiszi-nim nasilnostim in proti Lukascevi vladi. Peštanski komftat ima ta teden zborovanje, na katerem bo mestni zastop sprejel reso-luaijo, da smatra brambni zakon za neveljaven in da vsled ne bo dovolil, da bi se nabori vršili v mestu. Ostro gibanje je na-oerjeno proti ministru pi. Lukacsu v njego-oddelki red in mir vzdržujočih in obožoženih vem volilnem okraju, voHlci gapozovejo da sil so kakor po navadi tudi danes zasedli Sdlozl s™i ,ma"dat-7 Peštanwskl *°®,tat je določene pozicije. Kavalerija, iiifanterija, po-jd?°es odposlali vsem komitatom in licija in gendarmerija skrbe za javni red0^,™ °^°lznlco' v katero jih podvlja, da in mir j naj sklenejo javna zborovanja peticije na V* naslednjem kratka slika današnjih j magmatsko zbornico, da ta vrne brambno turbuletnih dogodkov v zbornici. * j predlogo zbornici poslancev nazaj. Odvetniška Pod vodstvom poslanca Julija pl. Justhaj-zbornica v Peču je sklenila oster protest Ogrski parlament v senci bajonetov. BUDIMPEŠTA 10. (Izv.) Parlamentarni si le upajo kritizirati njegovo postopanje. V dvorani je opozicija že močno decimirana, Splošno razpoloženje med strankami ka " danf5 fe fmfl° f° mi^stl grofovi -opoldne precej neugodno. Politična ostat! 7 zb°rn[d G, ?kr°£ ,5,° P°slancev je postala namah velikritična. opozicije. V zbornici Je diviala policija na m Heinold zahteva odgovor parla- Zd?st0Je!J ?adn" ln zcPet »porabljala bra-a svoj ultimatim najpozneje do po- s:K pr0ti lfm onlm'?d ?eI hkiV' ' — _ * Canl m n^clanrom L-i en nefrtn'H rt t n je bilo popoldne precej neugodno. Politična | osiaH. X zoJfk™1 J", ?kr0§1 ,5,0 P0*lf.ncev situacija je postala namah velikritična. i opozicije. V zbornici Je divjala policija na Baron inenta na —, .......-.......—^ ,x . . . ... , jutršnjega dne. Pa če tudi bi bila večina ■ Cenim poslancem, ki so vstopili v dvorano m zbornice pripravljena preskrbeti rešitev te!zase(J!: svoi? sedeže. nujne državne potrebe, brambnega zakona, I, ^anes je deževno. Na trgu pred par-je vendar računati, da RusW ne opustellameatom in okrog parlamenta ista ze tako hitro svojega obstrukcijonističnega sta- i skoro vsakdanja in dolgočasna slika Močni ,,TV , J it i r . nrlnolbi rp.i in mir cTnrTUirNh ir» nhn?n?cnih lišča, kar so danes tudi na konferenci parlamentarnih sei/fjorjev odločno poudarjali po svojem voditelju poslancu Lewickemu, Zaradi tega je smatrati, da pride za parlament jako kritična doba in ni izključeno, da konča polletno parlamentarno zasedanje preje, kakor so pričakovali in da vlada uporabi § 14, s katerim bi vlada spravila t ^ZlrL^Ti "nn.bnri i Pr0*i nasilju grofa Tizsa. ood streho ne !e budgetni provizorij, ampak tudi danes vsi opozicijonalni poslanci ^ s - tudi zvišanje rekrutnefa kontingenta korporativno prikorakali v parlament Biez S,0venski pesnik Anton Aškerc + F.rlino fprrni vi.Snemn nlHmat,im„ vsakega zadrzka so jih notn spustili. V « ^nion Asuerc T. danes parlamentarni krogi posvečali vso pozornost. Po kuloarih so" poslanci živahno razpravljali o tem vprašanju ; službeni pragmatiki so posvečali prav malo pozornosti. S!aba je bila udeležba pri današnji debati o službeni pragmatiki, o katere drugi skupini bi se danes moralo vršiti glasovanje, ki pa se je preneslo na jutršnji dan z ozirom na slab obisk zbornice. Jutri pa bo glasovanje jako komplicirano, ker bedo gotovo predlagali poimensko glasovanje pri spornih §§-lh 31 in 32 službene pragmatike. Konec aonaŠnje seje je bil zanimiv. Pred vsemi Je domobranski minister pl. G e o r g i, odgovarjajoč na interpelacijo socijalnih demokratov glede katastrof na Steinfeldu pri Dunajskem Novemmestu, priznal, da gre pri predvčerajšnji eksploziji za nevaren zločinski atentat. Minister je obljubil najstrožjo preiskavo in v imenu vojne uprave poudarjal, da se bo za ostale ponesrečencev skrbelo v najizdatnejši meri. Na Čuvajev poskus konstruirati novo jugoslovansko zaroto je danes poslanec B i a n k i n i vložil oster protest ter opozarjal merodajne kroge, da se varujejo pred poskusom hrvatskega diktatorja, ker je bil že itak en veleizdajniški proces v Zagrebu sramoten za avstro-ogrsko monarhijo. Poslanec Blankini je tudi poudarjal, da polovico odgovornosti Juklcevega atentata nosijo oni faktorji, ki vzdržujejo še do danes Čuvajev režim na Hrvatskem. Razpoloženje med strankami. DUNAJ 10. (Izv.) Razpoloženje parlamentarnih strank glede vladne zahteve v zadevi brambne reforme se da zvečer približno tako-Ie določiti: Nemški „National-verband" je pripravljen se uklonili, ravno-tako Poljaki. Kiščanski soclalci in najbrže tudi Jugoslovani, posebno Šusteršičeva skupina ne nasprotujejo. Med Dalmatinci vladajo pomisleki. Enotni češki klub ne bo da! ni-kakega odgovora. Kriza v „Enotnem češkem klubu". DVNAj 10. (Izv.) Poslanec Klofač se je z ozirom na stališče Enotnega češkega kluba napram vladi izjavil sledeče: „Brambna reforma ostane za nss politično vprašanje. Z^ brarobne zakone glasujejo oni, ki se čutijo v Avstriji zadovoljne. Ce je res, da bodo čiani Enotnega češkega parlamentu, zlasti v kuloarih so bili postavljeni močni oddelki policajev, ki so tudi danes opravljali ono važnof njim poverjeno nalogo „hišnih hlapcev", ali „venbaciteljev" in so pred pričetkom seje pometali vse Tiszi neljubo razgrajače. Okrog poli 11 so se zbrali v dvorani skoro vsi, tudi oni, od sej izključeni poslanci opozicije. Zasedli so svoje sedeže na levici. Takoj pa je stopil v d/orano policijski višji nadzornik P avl i k s kakim 120 policaji. Pozval je izključene poslance, da zapuste dvorano, sklicujoč se pri tem na po-oblaščenje, dano mu od zborničnega predsednika. Zaorili so živahni klici: „To ni noben predsednik! Od lopova ne smete sprejemati nikakih ukazov. Kje imate pismeni ukaz Policijski nadzornik : „Imam le ustmeno navodilo. Prosim gospode, da se odstranijo*. Neki zbornični uradnik je prebral listo izključenih poslancev. (Čuli so se pri tem ponovno klici: „Lopov ! Škandal J Sramota za policijo!) — Po prečitani listi je po LJUBLJANA 10. (Izv.) Danes ob 1 30 ponoči je v dežeini bolnišnici umrl slovenski pesnik Anton Aškerc. Pred nekaj dnev* ga je zadela kap. Anton Aškerc je bil r?jen 1. 1856 pri Sv. Marjeti na Štajerskem. Študiral je bogoslovje. Postal je mašnik, a pozneje Je izstopil iz duhovniškega stanu in je dobil službo mestega arhivarja v Ljubljani. Anton Aškerc Je mož širokega svetovnega obzorja. Prepotoval je mnogo sveta. Kot pesnik je najboljše ustvaril v svojih „Baladah in romancah". Ranjeni banski svetnik Hrvojić. ZAGREB 10. (Izv.) Stanje banskega svetnika Hrvojiča je še vedno opasno ln nevarno. Zdravniki mu ne morejo krogije izvleči. O njegovem zdravstvenem stanju je bil popoldne izdan naslednji bulletin: .Bolnik je nemirnejši. Puiz 64. Temperatura 471°. Češka žena — deželni poslanec. PRAGA 10. (Izv.) Iz Mlade Boleslave poročajo, da je samostojni mladočeški kandidat dr. Matoušek odstopil od svoje Ifdjsu višji nadzornik Pavlik najpreje po- kandidature Pri drugi, dne 13. t. m se J - ..... - - vršiče volitvi bo toraj izvoljena češka zval poslanca Julija pl. Justha, da zapusti zbornico. žena, pisateljica Vikrva-Kuneticka V tam trenolku so nekateri opozicijo- » dežeino poslanko Češko na,nestništvo nalni poslanci zapazili na galeriji soprogo predsednikovo in čuli so se klici: „Kaj pravite Vf, gospa grofica, k temu? Ali se ne sramujete ?* Nato je višji policaj Pavlik položil roko na poslanca Justha: „Smatrajte to za brahialno silo I" — kiici: „Mi ne gremo veni" Po mnogih prošnjah policijskega v-šjega nadzornika Je nato zapustil Justh dvorano ob živahnih in burnih eijen-klicih. Nato ie policija še 23 opozicijonalcev ven pometala, v zbornici je ostalo le 46 opozicijonalnih poslancev. sedal izjavlja, da ne bo izročilo Kuneticki certifikata za slučaj, da bi bila izvoljena, in da ji tudi ne bo priznalo njenega mandata. Zaradi tega bo Kunetlcka prisiljena apelirati na državno sodišče, da razsodi vprašanje, če ima žena po češkem deželnozborskem volilnem redu pravico biti izvoljena v češki deželni zbor, če se ji toraj priznava pasivna volilna pravica, ali ne Dvojna mera. PRAGA 10. (Izv.) K s kor znano, je češki deželni šolski svet svojedobno prepovedal srednješolskim dijakom vstop v sokolske organizacije, ravno tako tudi telovadbo pri Sokolih. To nedeljo pa je bila v Pragi javna Ob poli dvanajstih je vstopil grof Ti3za Ponovili so se peklenski trmulti. Opozicija i nemška turnarska prireditev, katere so se je trobila na piščalke, trompete in nastal je j udeležili tudi nemški srednješolci. Slavnosti glušeč vik in vrisk. Viadva desnica je Tiszi i Je dalje prisostvoval namestnik knez Thun. vnomer kričala „eljen !" I Vsled tega je zavladalo v čeških sokolskih Pet minut "pred 12 Je zopet vstopila krogih splošno ogorčenje, ker vlada na policija in je na ukaz grofa Tisze začela Češkem še vedno meri z dvojno mero. izganjati opozicifonalne poslance iz dvorane, j Darežljivi kralj. Danes pa se je dogodil nezaslišan škandal, j BEROLIN 10. Bolgarski kralj Ferdinand kluba glasovali za brambno predlogo, nam j Neki opozicijonalen poslanec je policajem j Je daroval 10.000 mark ubogim mesta Be-radikalnim elementom ne preostaja ničesar1 izjavil, da se ne umakne s svojega prostora.; rolina. PRAGA 10. (Izv.) Kralj Ferdinand se je na poti ustavil v Pragi in si ogledal vrtne nasade kneza S!lv?-Tarcuca. Kralj je namreč velik pozna\a!ec eksotičnih dreves in je pravi „dendrolog". Srbska skupššina. BELGRAD 10. Finančni odsek narodne skupščine je odklonil vladno predlogo glede izrednega kredita v znesku 2,500.000 dinarjev. Zopetna eksplozija v VVollersdorfu. DUNAJ 10. (Izv.) Tekom današnjega dneva so bile zelo ojačene vojaške straže pri vvotlersdorfski smodišnici. LTvedena je stroga vojaškosodna preiskava, ki je pa ostala doslej brezuspešna. Nekateri dunnjr,\i listi hočejo vedeti, da ie bil zločinec neki Jugoslovan. Večerna „Zeit" pa to vest odločno zanika. Zveza slovenskih ljudskih knjižnic. a) Po vseh slovenskih pokrajinah je veliko število „čitaln?ca, bralnih" in podobnih društev, ki bi lahko vsa Imela svoje ljudske knjižnice. Nekatera teh društev imajo tudi res lepo urejene knjtžn-ce; velika ve- | čina takih čitalnic pa je izgubila svoj pravi j namen, ter se je prelevila v zgolj zabavna i shajališča. Želeti bi bilo, da bi se slovenske ! čitalnice zopet spomnile, da so bile vst2-novljene v prvi vrsti za čitanje knjig in časopisov ter za poljudna predavanja. Ko bi | pogledali v sobo kakega takega „slavnega** i bralnega društva, bi videli nemara, da se j revije in knjige ne dajo vezati, nego Itži ;vse to literarno blago zamazano, raztrgano, • zaprašeno in razmetano po vseh kotih, r: -vadno pod streho mišim v hrano. Naše ; baletrlstične revije ln knjige „Matice Slo-; venske" in „Družbe sv. Mohorja" lahko j pogosto najdeš tudi na — straniščih." Tako piše A. Aškerc v članku „Ljudske knj'žnlce" v „L'ubllanskem Zvonu" i I. 1901. b) „Naši Zapiski" I. 1906. str. 11. priobčujejo pod Šifro „Razno" sledeče: „Akademijau ljudsko izobraževalno dru-! štvo v Ljubljani Je priredila v drugem poslovnem letu (1905/06) 22 predavanj. V | zvezi s „Prosvetom in s „Sokolom" je pri-i pravljena otvoriti in za prvi čas opravljati ; javno ljudsko knjižnico v Ljubl|ani, ako dobi od ljubljanskega mesta potrebno denarno j oodporo za otvoritev in za nadaljnje vzdr-jževanje. Da postane „Akademija" centrala j vsega poljudno izobraževalnega dela na : Slovenskem v smislu modeme znanosti ln modernega svetovnega naziranja, so se iz-premenila pravila v toMko, da morejo biti tudi društva in korporacije redni ali izredni člani. V načrtu za prihodnje delo „Akade-j mije - so delavske šole, počitniški vscučiliškl ■ kurzi in reformiranje čitalnic in bralnih j društev. c) „Naši Zapiski" I. 1907 stran 175 j pod Šifro „Razno" prinašajo sledeče: V Ljubljani se je otvorila Simon Gre-! gorčlčeva javna ljudska knjižnica in čitalnica. Za prlhcdnjost podaja pcročilo „Ak-i-I demije" sledeči načrt: Poltg predavatelistva in izobraževalr ih kurzov nastopaj knjižničarstvo. Sedanja oblika čitalnice in bralnih društev ne zadošča in ne odgovarja zahtevam. V njih veje več ali manj aristokratski duh, ki zapira pot izobrazbe širšim slojem. Reformiranje izobraževalnih društev, knjižnic ln čitalnic v smislu javnosti je ena izmed glavnih nalog izobraževalnega dela. Pri vsem je treba koncentracije. Centraliziranje izobraževalnih društev je utemeljeno z duševnega in gmotnega stališča. Ljudska izobrazba v smislu predavanj, knjižnic, čltalnih in poučnih tečajev itje mogoča sistematično le, ako so dane duše'.ne sile in gmotni pripomočki. Oboje je potrebno in se dosega le z združenimi močmi. To .e kategorični imperativ za vsako organizirano delo. K a) Aškerc ima v svojem članku čisto prav. Glede knjig in časopisov vlada skcr3 po vseh društvih grozna zanemarjenost. K b) Ustanovljena Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica ln čitalnica v Ljub-I Ijani s podporo slavne ljubljanske mestne občine prospeva kar najboljše. Knjig šte'e nad 4000. "Izdaja letno katalog za svoje obiskovalce. Od ustanovitve I. 1907 pa do 31. decembra 1911 ce je fznosodilo okrog ; 80.000 knjig. Natančnejšo sntistiko priob-j čim o priliki. Glede Centrale, ki naj bi posula \ „Akademija* v izobraževalnem delu, rečtm toliko, da je vse ostalo le ra papirju; tako Stran II „EDINOST" gt. 162 tudi lepi načrti o nameravani reformi čitalnic in bralnih društev. K c) Knjižničarstvo se pri nas prav nič ne gcji. Enkrat je izdala „Prosvcta" vzoren katalog za kn;ižnice in to je vse. O reformiranju ne morem konstatirati prav nobenega vspeha, in to iz prav uraljivega vzroka, ker se reformo ni nikjer poskušalo up el jati. Koncentracija. Dobrobit koncentracije je enoten sistem izposojevanja knjig. S. Gregorčičeva knjižnica v Ljubljani ima sistem izposojevanja, ki se je povsod najboljše in na|praktičnejše obnesel. Skupen In natančen pregled o delovanju in stanju knjižnic. Do sedaj sploh ne vemo, koliko knjižnic je po deželi in kako vršijo svojo nalogo. Financijelna korist bi bila v tem, da bi se potom združitve nakupovale knjige mnogo cenejše in ravnotako bi bili stroški za vezavo mnogo manjši. Sploh režija mnogo praktičnejša, preglednejša in cenejša. Ker pa nimajo razna izobraževalna društva prepotrebnih sredstev za vse one zahteve, ki so navedene pod točko c, kaže vse na to, da se naj razvijejo v prvi vrsti dobro organizirane ljudske knjižnice. In to se da doseči le potom centrale. Po mojem mnenju bi bila v to najprikladnejša Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani. Seveda bi bilo pri tem želeti, da bi se manjše knjižnice v Ljubljani po raznih političnih društvih priktopile Gregorčičevi knjižnici, da se na ta način vsaj ena knjižnica razvije tako, da bo odgovarjala potrebam sedanjega časa. Male društvene knjižnice itak nimajo dovolj sredstev, da bi se izpopoinevale tako, kakor zahteva čitanja željno ljudstvo. Ker je pa naloga političnih društev v Ljubljani širit kulturo, bi si uso-ja! predlagati, da votirajo napredna prosvetna društva bodoči centrali slovenskih knjižnic vsakoletno podporo. V imenu dobre stvari same poživlja podpisani vse knjižnice in čitalnice in vsa ona diiištg-a, ki imajo knjižnice in čitalnice, akademijo, posebno pa naša akademična ferijaina društva, „Prosveto", „Vesno", „Balkan" na pripravljavni sestanek nameravane „Zveze slovenskih knjižnic" v Ljubljano v prostore Simon Gregorčičeve ljudske knjižnice v Ljubljani, WoIfova ul. 10. I. na 29. junija ob 10 dopol. nična. Na veseličnem prostoru so potem namestili zastavonoše zastave na slavnostnem odru. Ker ste med tem prispeli še dve društvi z zastavami, je bilo vseh zastav potem takem devet. Zastopana pa so bila v sprevodu in pri celi slavnosti sledeča društva: „Trst" korporativno, „Delavsko podporno društvo" korporativno z zastavo, mandolinistična skupina „Viktor Parma" korporativno, „Velesila" iz Škednja korporativno z zastavo, „Zvon" z Opčin korporativno, „Zveza jugoslovanskih železničarjev" korporativno, „Adrija" iz Bar-kovelj korporativno, »Ilirija* korporativno z zastavo, „Lipa" z Bazovice korporativno z zastavo, „Samo" iz Brtokov korporativno, „Slava" od Sv. M. Magdalene, korporativno, „Hajdrih" s Prošeka korporativno z zastavo, „Nabrežina" iz Nabrežine po deputaciji, „Svetoivanski cerkveni pevski zbor", „Prešeren" iz Boljunca po deputaciji z zastavo, „Vodnik" iz Doline po deput. z zastavo, „Podporno in bralno društvo" po deputaciji z zastavo, „Domovina" iz Ospa po deput. z zast., hrvatsko društvo „Strossmayer" Res, ponosna je lahko šentjakobska Čitalnica na ta svoj veliki praznik in gotovo ga ni Slovenca v Trstu, ki bi z najprisrč-nejšo častitko na tem krasnem uspehu ne združeval le še želje, da bi vrla šentjakobska Čitalnica pod svojim novim praporjem tudi v bodočnosti tako vneto, tako vztrajno, tako požrtvovalno delovala v korist našega milega slovenskega naroda, kakor je delovala dosedaj, da bi tudi v prihodnjosti združevala, vzgajala in utrjevala šentjakobsko mladino v ljubezni do našega rodu in jezika ter visoko dvigala zastavo slovenstva na nekdaj, a tudi le sedaj slovenskemu šentjakobskemu griču! Levo, desno ne glej! Čvrsto korakaj naprej! Domače vesti. Umrl je v Komnu v ponedeljek zjutraj Franjo P e l i c o n, bivši učitelj-voditelj pri Sv. Ivanu (Trst). Še vedno divjaki! Prejeli smo: Kakor ste omenili, je naš Sokol dal napraviti krasne ter zastopniki „Dramatičnega društva", ^So- lepake, za svojo nedeljsko slavnost na Op- Zastave" in pol. društva činah. Slovenske barve In pa čile oči s ka i terimigleda ta papirnati Sokol na tržaške kola", lonierske „Edinost". V tem je dospela na slavnostni prostor tudi kumica nove zastave, gospa Roža dr. Gregorinova v spremstvu Častnega kavaiirja g, Friškoviča. Na slavnostnem odru so se namestile potem družice društvene pevke v belih oblekah in pa predsedniki in zastopniki drnštev. Med drugimi smo opazili tu g. državnega poslanca dr. Rybara kot zastopnika tržaškega „Sokola" in g. dež. poslanca dr. Wilfana kot zastopnika pol. dr. „Edinost" in g. dež. poslanca Ferlugo. V občinstvu, ki je med tem napoi- na meščane, ne dajo miru podivjanim Laho-nom! Vsaj polovica lepakov je bila že včeraj pokvarjeno in ker Sokol bode Lahone v oči — so mu ti civilizovanci pokvarili, na mnogih mestih v oči! Norci! Menite li, da ste s tem uničili našega čilega Sokola! Ne! Z vašim naskakovanjem na papirnatega Sokola ste dosegli baš toliko, kolikor so dosegli vaši junaki v Tripolisu — ko so iz tisočev pušk in topov streljali na turško rudečo kapo! Naš Sokol se ne vničuje tako lahko kakor bi bilo vam drago. Tudi glede niio slavnostni prostor, smo videli državnega j reklame ne storite s trganjem lepakov So-poslanca prof. Matka Mandiča in več gg. | kolu nikake škode. Naše ljudstvo pojde deželnih poslancev. ! vkljub vašemu trganju lepakov prihodnjo Ker je predsednik šentjakobske Čitalnice nedeljo v masah na Opčine. Vi sinovi pa-g. Vinko Engelmann komaj Šele pirnate kulture pa ostanite lepo doma in okreval po svoji težki bolezni, je nato dru-lako vam drago, griziti sokolske lepake, ter štven odbornik g. Z a f r e d v vznešenih si stem tolažite svoje razburjene živce, besedah pozdravil občinstvo in bratska dru-; Ker se s trganjem lepakov zakrivlja štva ter nadalje poudarjal, kako je bil svoj: prestopek poškodovanja tuje lastnine, po-čas grič Sv. Jakoba slovenska zemlja, ki si zivljamo našince, naj, ako vjamejo pri „delu", jo je pa začel priiaščevati tujec ped za pedjo. j kakega Lahcnčka, pozovejo redarja in dajo Toda zdramili so se Slovenci in pred dese-i tako podivjano živalico peljati v hotel Ti-timi leti se je tedaj osnovala pri Sv. Jakobu gor. Ker menijo nekateri naši mladi ljudje, i pod vodstvom nepozabnega Ivana Rakuša da bi tudi mi pokvarjall lepake nasprotni-Pcvabljene so vse knjižnice in čitalnice j (klici: „Slava mu I") Čiralnica. Dejal je go- kom, moramo tem mladim ljudem povedati, iz vsega slovenskega ozemlja. Uljudno pro-j vornik, da noče očrtavati čitalničnega delo-! da to ne gre. Med 1880 in 90 letom se je sira, da bi se me preje obvestilo po dopi i vanja na dolgo in Široko, pač pa je poudarjal, to delalo tudi od naše strani. Ker pa nosnic;, kateri gosp. odposlanec bo zastopal da je bil njen glavni namen, da je zbirala čemo da naše ljudstvo vganja pajacade, ki knjižnico ali čitalnico. —*—-n,-----^ h^c Na sestanku se vkreno vse potrebno za takojšno ustanovitev „Zveze slovenskih knjižnic". Se enkrat poživljam, da se knjižnice in čitalnice, posebno Iz mest, trgov in obrtnih krajev udeleže tega sestanka, ker je ustanovitev knjižnične zveze dalekosežnega pomena za razširjenja prosvete med našim ljudstvom. Štefan Klavs, knjižničar. (S. Gregorčičeva ljudska knjižnica v Ljubljani). Siavnost razvitja zastave šentjakobske Čitalnice. Veličasten praznik je bila predvčerajšnja nedelja za šentjakobske Slovence, in ne samo za nje, temveč za vse, kar čuti slovensko in slovansko v našem Trstu in nj.govi bližnji in daljnji okolici, saj je ta dan pomenjal zasluženo proslavo desetletnega neumornega, požrtvovalnega dela na polju narodne prosvete, tistega dela, ki je tako visoko dvignilo narodno slovensko zavest me i prebivalstvom šentjakobskega okraja, da smemo z vso pravico govoriti o slovenskem, Sv. Jakobu v Trstu. Šentjakobska Čitalnica je nameravala že lansko praznovati desetletnico svojega obstanka in ob tej priliki razviti svoj društveni prapor, toda neugodno vreme je za-branjevalo tako dolgo prireditev slavnosti, da so io konečno morail preložiti v letošnje leto. Predvčerajšnjo nedeljo pa je vendarle p; nosno zapiapolal novi prapor šentjakobske Čitalnice preko tisočeroglave množice tjagor proti vedremu nebu in tjakaj proti sinjemu morju Jadranskemu, katerega slovenski va-rihi na šentjakobskem griču se bodo zbirali odslej pod tem novim praporjem. Že kmalu po 2 se je začelo zbirati ljudstvo na vrtu gostilne „Delavskega kon-sumnega društva" in pred njo na trgu, in predno se je potem razvil slavnostni sprevod, je štela ta množica tisoče udeležnikov In pod svojim okriljem šentjakobsko mladino, nikomur nič ne koristijo, smo danes proti gojila v njej narodno zavest in ji vcepljevala temu. Mi hočemo resno nastopati, otročje ljubezen do svojega naroda in narodni zlobne igračke pa prepuščamo onim, ki ponos. : resno delovati ne znajo. Sokol naš pa naj Manjkal pa je društvu simbol, ki naj živi in napreduje tako, da ga iahonske moči bi še bolj združeval članstvo in ga vnemaljne bodo nikdar premagale! za skupno narodno delo, manjkala je dru-; „Sava", društvo svobodomiselnih slov. štvu društvena zastava. Danes pa je doživelo akad. na Punaju, naznanja, da sta bila na društvo oni veseli, srečni dan, da zaplapola drunajskem vseučilišču dne 7. t. m. promo-njegov društveni prapor, dan, ki bo ostal;virana za doktorja prava njena člana z zlatimi črkami zapisan v društveni zgodo- gg. M i I e J e n k o in Mile S u b i c. vini. „Zap'apolaj torej zastava, in združuj Kdo rešuje italijanstvo Trsta? Pre- pod svojim okriljem šentjakobsko slovenstvo!" | jeli smo: „Edinost" od 5. t. m. je umestno Beli omot je padel in zaplapolala je pripomnila, da je Veleitalijan iz Češkega zastava ob gromenju topičev in burnem (prožni mojster Kudernatsch) reševal čistost ploskanju in vzklikanju tisočeroglave mno- j italijanske porote v Trstu. Še značilnejši žice, godba pa je zasvirala „Naprej, zastava j slučaj [e bil pri obravnavi 7. t. m., ko je Slave!" I hrvatska učiteljica Marija Muško vič (Musco- Zastava je temnordeče barve „ in imajvjch) zahtevala po svojem zastopniku itali-okrog zlate lire zlatovezen napis: „Čitalnica jnsko razpravo in italijansko poroto. M. pri Sv. Jakobu v Trstu. 1901—1911". Muškovič je uamreč rodom Hrvatica, absol- Nato je pripela na zastavo kumica gospa Roža dr. Gregorinova krasen bel trak in srebrn venec s sledečim navdu-ševalnim posvetilom: „Mila slovenska zastava ! Kakor skrbna mati svoje otroke, naj združujejo tvoje lepe barve vse one, ki se pod teboj bore za najvišje narodne ideale, za svobodo ia napredek. Prisrčna želja tvoje kumice je, da vihraš dolgo, dolgo v čast in ponos društva, ki ga zastopaš, in sploh v čast in ponos tržaških Slovencev!" Godba je zasvirala „Lepo našo domovino". Nato je v imenu društvenih članic pripela na zastavo moder trak gospica R o z a Tominčeva, nakar so potem, najprej za Čitalnico odbornik g. Zafred, potem pa vsi zastopniki navzočih društev s primernimi gesli izvršili običajno zabijanje žebljev na društveni zastavi. le virala je hrvatsko učiteljišče v Dubrovniku, tekom študij jo je podpirala družba sv. Cir. in Metoda za Istro, učiteljevala je na hrvatskih šolah v Orcišiju, v Kanfanaru sedaj v Marčani. Kudernatsch, Muškovič e comp. so torej reševatelji Italijanstva Trsta. Zavedni Openci! Okinčajte v nedeljo na tast došlim gostom svoje liiše in stanovanja z narodnimi trobojnicami, da s tem pokažete, da živi ob bregovih sinje Adrije zaveden slovenski rod! Črnogorski kralj Nikola se je pripeljal snoči ob 9 z Dunaja v Trst z dvornim vlakcm po državni železnici. Kralj je bil v uniformi avstrijskega 55 pešpolka, kate-temu ga je cesar imenoval pred kratkim za imetnika. Sprejel ga je na kolodvoru na- .. , , ... . . ! mestnik princ Hohenlohe v spremstvu na- Ko so se potem pobratile ostale zastave tniitlPM nnrWdsPrtnik£ amh At- s svojo novo družico, je bil s tem končan oficijelni del slavnosti razvitja in so po kratkem odmoru začela v koncertnem delu nastopati posamezna društva, kakor je bilo določeno na sporedu, ki se je izpremenil le toliko, da je namesto nenavzočega pevskega društva «Gaj" iz Ban nastopilo dru- giedalcev, med temi gotovo tudi veliko |štvo „Slovanski dom" od Sv. Barbare. Število italijanskega občinstva, ki pa ni žaliio. V kritiko o tem delu sporeda se ne spu-niti z enim vzklikom slovenskih množic. Ščamo, pohvalo zaslužijo vsi nastopivši zbori, Z godbo NDO na čelu se je nato začel pomikati sprevod po ulici del Rlvo, della G^ardia, del Bosco, preko trga G. B. Vicco, Via S. Giacomo in monte na trg S. Giacomo in potem do slavnostnega prostora za go- priznati pa moramo odkrito, da je šel venec prvenstva škedenjski „Velesili". Nato se je razvila ob sviranju godbe, šaljivi pošti in drugih takih prireditvah naj-veselejša zabava, a ko se je znočilo, so stilno „Jadran" v ul. Industria, kjer je bil, začele švigati v zrak rakete in kazati svoj ztasti lepo okrašen z zastavami in zelenjem , čar raznobarvna ognjena kolesa. Na plesišču vhod in potem tudi ves ostali slavnostni pa se je razvil živahen ples. prostor. V sprevodu je bilo sedem razvitih ; Tja dopolnoči je potrajalo veselo vrvenje zastav, a kot zadnja pa še v omotu čital- na veseličnem prostoru. mestništvenega podpredsednika grofa At temsa, kontreadmirala vit. Kohena, in drugih civilnih in vojaških dostojanstvenikov. Po sprejemnih formalitetah se je kralj vkrcal na bojno ladjo „Gaa", ki je kmalu nato od-plula proti Baru. Na slavnostnem prostoru, kjer se bo vršiia nedeljska velepomembna sokolska slavnost in ki je tako diven, da mu daleč na okoli ni fednakega, je delo za predpriprave že v polnem teku. Tribune In mlaji okoli telovadišča in šotori v senci košatih dreves rasteio kar iz tal. Ti divna zelena pokrajina bo v nedeljo večer razsvetljenega z nebroj lučicami. Spuščali se bodo tudi krasni umetalni ognji. Pravočasen priglas premestitve telefonskih postaj povodom selil nega roka 24. avgusta. Z o žirom na mnogoštevilne premestitve telefonskih postaj, katere so vsakega leta 24. 8. potrebni, vabijo se telefonski naročniki v svojem lastnem interesu, da vlože tozadevna naznanila čimpreje, najkasneje pa do konca tekočega junija, da bode mogoče pravočasno poduzeti potrebne ukrepe. Pripominja se, da se premestitve postaj, v kolikor je to tehnično mogoče, izvršuje po redu priglašenj. Naznanila se mora vložiti neposredno pri odelku za vzdrževanje telefonskih prog v Trstu. Vse rodoljubke po Zgornji okolici prosimo, da blagovolijo poslati ka| daril za nedeljsko Sokolovo siavnost na Opčinah na naslov gospe Kariževe na Opčinah. Zahvala. Gosp. Wožniak, ravnatelj razstave slik k Sienkiewiczevlm delom nam je danes izročil 153 K 28 stot. kot dobiček razstave, ki jo je v dobi od 6—9. t. m. priredil v Narodnem domu. Odbor izreka g. ravnatelju iskreno zahvalo za ta velikodušen dar. Za odbor moške CM podružnice: V. Engelman Dr. Jos. Abram t. č. tajnik t. č. predsed. Tržaški udeleženci nedeljske sokolske slavnosti pozor! Kdor se bo izkazal z vstopnico za nedeljsko sokolsko slavnost, vdobi znižano vozno ceno na openski električni železnici! Tozadevne listke bo dobiti pri vratarici Nar. doma. Občni zbor „Lege". Minulo nedeljo je imela „Ltga" v Pergini na Južnem Tirolskem svoj letni občni zbor. Ta raznarodovalna družba je imela v minulem letu v Trsiu preko 200.000 kron dohodkov! Ta občudovanja vredna požrtvovalnost Italijanov na .n mora biti v spodbudo, da bomo tembolj delali in temveč žrtvovali za našo Ciril Metodovo družbo. Sedeži na tribune in vstopnice k sokolski slavnosti na Opčinah v pred-proaaji. Oi jutri naprej bodo pri vratarici „Narodnega doma" gospej Bičkovi v pred-prodaji sedeži na tribune in v pritličju, str jišča ni tribunah ter vstopnice ni nedeljsko sokolsko slavnost na Opčinah. Na razpolago bo razviden načrt, tako, da si bo vsakdo lahko poljubno izbral sedež, kjer mu drago. Cene: sedeži I. reda na tribuni: 2 K. Vsi ostćli sedeži na tribunah po K 150. Sedeži v pritličju 1 K. Stojišča na tribunah 60 vinarjev Vitopnice na slavnost 60 vinarjev. Poskrbljeno je, da ne bo prišlo glede sedežev do nikake zmešnjave. Vs2k sedtž bo zaznamovan s tribuno in številko. Ker bo brezdvomno v nedeljo velik naval pri blagajni, je želeti, da si vsak Tr-žačan že tekom tedna priskrbi sedež in vstopnico, da s tem olajša sebi čakanje in blagajniku delo. K zletu v Prago. Bratje, ki se udeleže zleta v Prago, naj pošljejo do 17. t. m. Tržaški sokolski župi znesek 7 K za zletne odznake, katere ta dan župa naroči iz Prage. Samoobsebi umevno imajo pravico do zlet-nih odznakov le člani Sokola. Nov poletni poštni urad. Dne 16. junija t. I. se otvori v Strinjanu (Strugnano) polit, okraj Koper, nov poletni poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnik poštno hranilničnega urada. Ta poštni urad bo imel zvezo s polnim omrežjem dnevno po trikratni peš-pošti do žel. postaje jednakega imena na pro^i Trst—Poreč. Poslovna doba imenovanega poštnega urada bo trajala vsako leto 5 mesecev in sicer od 1. maja do 30. septembra. Za omenjeno dobo se delovanje v Strinjanu obstoječ poštne nabralnice vsako-vsakokrat zaustavi. Tržaška mala kronika. Trst, 10. junija. Kamoristična pajacada. Ves teden so bobnali Italijani po svojih listih za veliki protestni shod, ki ga je sklicala „Patria" za sinoči v „Politeamo Rossetti*. Poleg tega je „Patria" razposlala in razdelila na tisoče vabil in vstopnic. Umevno je torej, da je tako bobnanje moralo spraviti nekaj ljudi vkup, a toliko jih vendar-le ni bilo, kakor je to pričakovala kamora okoli „Patrie". Bilo je kakih 2500 oseb, med temi dve tretjini mularije. Da so to bili le mulci, so dokazali s tem, da je bil prvi vzklik, ki ga je bilo čuti, ko so prišli ti reševatelji tržaškega italijanstva iz gledališča : r Abbasso i ščavi", čemur je sledilo seveda prav hu-ronsko kulturno odobravanje. Gosposki oblečena druhal se je pomikala po Aque-dottu doli, pela Mamelijevo himno, klicala „Abbasso i ščavi" in „Evviva Trieste ita-liana". To je šlo do ulice Bachi, kjer je policija napravila kordon, ter demonstrante potisnila nazaj. Da ste jih videli te junake, SOKOL«" blago, sukna za go»pode ia \ mi človek, ki spreminla barvo kakor kameleon:«; . enkrat Je Italijan, enkrat Siovenec, kakor mu' Split, 30. svibnja 19i2. ; ffjf jjj SiCSiižJ C'l^td 3? bolje kaže. Dela pa to zato, ker se boji Na6eldk. v. Katalinič, j 9 ----' neprijetnega konkurenta in ker ve, da, to, Prednik: Dr. Smodlaka.1 2 'p.1 < Velika izbfrn oreških in žećt/ijev. - Fo-j ri-.t »t> izvrSnjejc točno in stili(Itio društva" (Nar. dom.) Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi dne 28. Julija t. i. tombolo. Toliko v obvestilo drugim društvom. M&r* de!, organizacija« Na občnem zboru krajne skupine NDO „Čistilnica petroleja" v Škednju, ki se Je vršil prt teklo soboto v Gosp. društvu v Skednju je bil enoglasno izvoljen sledeči odbor: Udovič Josip, predsednik, Doiičič Anton blagajnik. Odborniki: Ster Jakob, Tur-kovič Josip, Fonda Jušt, Černigoj Anton, Franza Anton, Novak Štefan, Dumiko Josip, Bogdan Fran in FJak Fiorijan. — Želimo skupini pod novim odborom najboljših uspehov v korist slov. delavstva v čistilnici petroleja ! — Zidarji I Vabljeni ste na sestanek, ki se bo vršil jutri ob 6 zvečer v društvenih društvenih prostorih ul. sv. Frančiška 2. — Skupina NDO „Plavži in Čistilnica petroleja" v Škednju sklicujeta za četrtek ob 7 zvečer sestanek v Gosp. društvu v Skednju. — Krajna skupina zidarjev! Jutri ob 7. zvečer važna seja v društvenih prostorih. — Krajna skupina NDO. Mestna plinarna priredi dne 23. t. m. veselico z godbo, petjem itd. na vrtu kons. društva »Jadran" pri Sv. Jakobu. — Danes seja skupine „Mestna plinarna" v kons. društvu „Jadran". — Slovenski tesarji so vabljeni na sestanek, ki se bo vršil prihodnjo soboto ob 6 zvečer v prostorih NDO ul. Sv. Frančiška št. 2. _ DAROVI — Za paviljone na „Sokolski" slavnosti na Opčinah darujejo sledeče: G. Maša Grom 1 salam, g. Ema Bar-telj malinkovca, desertne slaščice, g. Ema Lenassi potico, g. Zinka dr. Rybf torto, g. Antonija dr. Slavik kranjskih Klobas, g. dr. Wilfan sira in galanterij, g. Valerija Košir peciva, g. Odinal galanterij, g. Černigoj galanterij, g. Anica Mantelanc Jagode, g. Angela Pehani kranjskih klobas, g. Roza Goli steklenico maraskina, g. Olga dr. Sosičeva Opčine peciva, g. Zorka Drašček, Opčine peciva, obitelj Saksida torto in galanterije, obitelj Gulič 4 steklenice vina, g. Antonija dr. Slavikova: 1 pepelnik, 1 sladkarnico, 1 stek. vazo, 3 razne galant. predmete. Vesti iz Goriške. Rodik pri Divači. Dne 23. Junija, to Je ravno na kresni večer priredi pevsko društvo „Ilirija" iz Trsta v „Cozi* pri Ro-diku veliko gozdno veselico. Ob enem se vrši tudi javna tombola „RodiŠke mlekarne" s krasnimi dobitki: mlekarske priprave, gnlati, pluga, krave in siamoreznice. Na veselici nastopi tudi domaČe pevsko društvo Jurčič" ter mnogo drugih. Svirala bo „So-kohka gedba" iz HerpelJ. Ker so železniške začeti poti, do konečne popolne zmage, j Rodoljubom pa, in posebno tržaškim izletnikom, priporočamo, naj pridno obiskujejo! gostilno g. Ražma, ker bo to najboljši od-j govor na vse intrige raznih prodanih duš. Iščem za mojo parno žago izvežbanega. slovensko nemškega jezika zmotnega Gosp. I. B. Oprostite, ali Vi naše no- fsKlGdiščrieSfi mojstra. tiče o črnogorskem kralju niste razumeli. Mi, (Platzmeistra I nismo grajali trž. Slovencev, temveč smo le-ugotovili dejstvo, da so ostali hladni. Krivi Ponudbe temu niso oni, ampak postopanje kralja Ni-j kolaja ni več to, kar je bilo nekdaj, ali bolje,? kar se je zdelo da je. četnih ee&sh PRODAJALNA »faltom i na Izbera borgeta, perila in drobnarij* za šivilje A Ksjfež, parna žaga FE.AK KOČIJAH v Kočevju. J -m ! TRST, ulica Molin a vento št. 17 TRST. DVORANA ZA SODNE DRAŽBE Naznanilo. I Dobro iatro! ihm pa kum i ,Grem kupit par čevlijv,* .Akr UHC, s-.it* a-a pritneje.^ JMm in Mm Dražba, ki se uu vrsna v mcuu, une f9ii&tiJiiU jJVUi/t m miuiiiu uiudiiu < b; % £!>a' 12. t. m. od 9-12 dop. :se radi prezidave hiše, kjer ima sedaj! * U , A! f'" 0 Chiffonier, nočne omarice, slike, obe- r • nrad J J (A! bur;n Opera« o*} šala, umivalnik, sveče, vrvice, čopiči, firneži, j __J _ ____ j tom dobite vaakovrstno obuvao od naife VG mazilo za čevlje, kozmetik, kisline, milo in steklenice raznih dišav. 3 J L! C MALi OOUL3I m rate=kj« pa 4 Alutao tis L13« b»- Wm~ preseli "M ^hm:'-81 z dnem 24. avgusta t. 1 v nove pro- y 1VANĆ1C store v hiši ulica Torre bianca--- 41. I. nadstr. vogal sv, Lazara. Prnri visini rs 'erač in PaPirnica 96 Proda II UUsSJCimoa raii bolezni za vsako ceoo ; oddn se tudi samo lokal s polic;mi za drugo rabo. Ulica Belved:jre 7. bazar. Mlekarna, Siberna. dobro vpeljana, je na prodaj pri av. Jakobu, Molin a vento 70, 1247 CuoHnrlni dekret za gostilno se nujno proda. OVUUUUilt Molin a vent0 70, Siberna. 1248 ^Q7noniam al občinstvu, da sem odpri v llcIllIdllJaBKI uiici g. Zenone §t. 17 novo čevljarnico. Priporoča ae za obilen obisk FRANC CETIN. — Svoji k svijim! 1235 Proda se hiša v Pcdgradu v Istri ob glavni cesti, obstoječa iz 9 prostorov, z lepim prostorom in vodnjakom pred hišo, več kosov zemijieČa ali pa brez zemljišč. Hi5a je primerna za trgovino. NaBlov pove inser. oddeiek Ednoati. 1211 ZALOGA ovsa in sena beneških in ogrskih otrobov, slame, turščice, drobnih otrobov. SPECIJALITETA: oves za seme, priprave za hleve itd. Blago prve vrste. Zelo ugodne cene. Giosuć Crucciatti via Glulla 33. — Telafcn 313 X/iV. ¥ Tržiču (Monfalcono) odda se hoiei Zdravljenje krvi! f. Čaj „Tisočeri c*etJ (MlileUori) Cisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebadanju VjS-in bemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - VAI DUE \ Tr§t (nestna li!5a> — Teief. 377. Poštne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko ako t/* se dopošljekron I-10. j Zaloga obuvala in lastna delavnica - S tf^IBvSS ulica Arcata 19. j Velika izbera Ćevlj'ev za močke, ženske ; in otroke. - Sprejema naročila po meri ; ter tudi popravlja :: po Jako F.lzki?! in zHMH'inh cenah. p,,mQ za Csndeove škropilnice »e dobijo pri U UIIIO Živcu, Commerciale 15, L levo. 1243 Josip Gregorič, Trstu prip 3roča slavnemu občinstvu tu in na deželi svojo dobroznano tr- Pojasnila daje lastnik Ivan Peric V Tržiču v lepi lepi sredi mesta, z gc tovim dobrim; letnim pridelkom, s 18 opremljen mi sr -br mi, konjskim hlevom, s senčnatim dvoriščem v najem, ali toliko od litra, ali pa se preda pod ueodnirr-i pogoji. Si .rTr-* ■ govino jeatvin in zalogn -vsakovrstnega olja; po na ročilu sa pošilja tudi na dom; hvaležni pozdrav. 1160 Via Trieste št. 117. m* Dr. Fran Korsano specijalbl a iimitlCoc ta kota* bol fini Ima n6j m AMBULATORIJ v TRSTU, v afid Smm McoU itev. • (ul Jadrmasko kuk*). Sprejema M 12. 4m I. ia io/a da C.VI pop U II ] TEODOR KORN Trst, ui. Miramar štv. 65 Stavbeni in galanterijski klepar. — Pokrivač streh vsake vrste. PREJEMAJO 8E TSiJCOVKSTNA z= 1>£LA 15 POPRAVE == PO SIZZIH CT3UAE. II :: Delo dobro ln zajamčeno. T!l!f. 25-2Č. C Poslovodji: Franjo Jank». n m Pristna brnsfin suhna pomladna in poletna sezona 1912. Odrezak 3'10 m dclg f J odre«ek 7 ton . . .. 1 odreeek 10 kron za kompl. irosko ODI. t i odrezek 15 kron (suknja, telovnik, hlače) I 1 odrezek 17 kron samo + + + * 1 odrezek 20 kron Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tudi povrSnike, tur. lodne, svilene kamgovme itd. pošilja po tov. cenah realaa in solidna, dobro znaua zaloga sukna Slegel - Imhof - Brunn (Brno). Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročerati sukna naravnost pri tvTdki Biegel - Imhof na tovarniškem mestn so velike stalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih narečd v svežem blagu. /