Sedaj pa. na resno delo!'
V" »Napreju« je bilo priobčenih prav 'Mnogo dolgih člankov, ki so se bavili z narodnostim! in kulturnorazvojnimi vprašanji. Vsebina nekaterih člankov je slonela oči-vidno na napačnih premicah, zlasti pa so člankarji negirali iskreno dosedanje delo slovenskega proletariata. V dolgi polemiki so se stvari pojasnile. Zato in pa zaradi tesnega prostora v našem listu smo primorani zaključiti debato v dosedanjem tonu.
Mi ljubimo svobodno debato, jo pospešujemo, toda debata se mora naslanjati na resnično zgodovino na kulturni in gospodarski razvoj, mora biti iskrena in prijateljska.
Nič naravnejega pa ni, kaikor da slovenski proletariat vztraja na stališču, ki ga zavzema: »družitev vsega proletariata v našem narodu je naša naloga in prav tako je tudi naša naloga, da se sami združujemo s Proletariatom vsega sveta. Zatiran ec ima namreč svojega prijatelja le v zatirancu. In prijatelji, ki trdijo, da je ves slovenski narod proletarski, naj sodelujejo, naj pridobe vse sloje za socializem, toda ne potom šovinizma, marveč pomagajo naj, da razširimo '(ned njimi razredno zavest; zakaj, če spoznajo svoj (gospodarski položaj, bodo okrepili s tem tudi svojo narodno individualnost.
Neobhodno notrebno ie tudi. da je v na-senfnšTir •remrrsna 'KrmRH aom-omotna: -vse; kar imamo, to imamo; če je potreba spremembe, povejmo to prijateljsko, svetujmo. Izpopolnimo, kar imamo, v najbolj praktični smeri.
Cenjene prijatelje pa (najvljudneje vabimo, da podpirajo list v tem zmislu. Resna razprtva socialnogospodarskih in političnih vprašanjih je nam vedno draga, dasi imamo sedaj toliko tekočih aktualnih dnevnih vprašanj, Aa niti ta ne pridejo na vnsto.
če zaključujemo debato v dosedanjem tonu, storimo to iz navedenih razlogov. Pojasnjena je, stvarnih razprav pa ne borno nikoli zavračali, ker so vodilo za bodočnost.
Konsumentom mesta Ljubljane in okolice!
Hudo bo. Živil .je čimdalje manj, cene pa se dvlgajio tako, da se človeku zdi skoraj že vse skupaj neverjetno. Vsak, kdor prodaja ali izdeluje oz. prideluje, se izgovarja na vojno bi izredne razmere. Konsiunent — to jo delavec, uradnik, stalni nameščenec pa naj vse prenese in prenaša?!
Kadar se odločajo važne reči, poklice se zastopnike trgovine, obrti in kmetijstva
—	na konsumenta se pozabi redoma, kot da b> ta ne imel nič govoriti!
Krivda je seve na konsumentih samih, ker nimajo organizacije. Mnenja sem zato, da naj se osnuje svobdona, prosta organizacija konsumentov, ki bo zastopala pri c. kr. deželni vladi kot pri mestni občini in drugod koristi konsumentov.
Poživljam s tem vse one, ki se strinjajo z menoj, da mi to na dopisnici sporoče. Če bo dovolj odziva, pridemo skupaj ter ukrenemo potrebne daljne korake.
V	Ljubljani, 8. novembra 1917.
Anton Kristan,
Sp. Šiška — Ljubljana.
K. K a u t s k y :
Avstrija in Srbija.
Balkanske vojne leta 1912.
Med tem pa tudi diplomacija ni lenarila. Ruska diplomacija je hotela dvigniti zotpet svoj vpliv, ker je bil trpel njen prestiž na Balkanu, ko sc je brez boja umaknila Avstriji. To se jej je posrečilo z ustanovitjo balkanske zveze, s katero so se sporazumele Srbija, Črna gora, Bolgarija in Grška za skupno politiko napram Turčiji. Mace-donsko vprašanje naj bi se popolnoma spravilo s sveta. Vojna, ki jo je bila pričela Italija leta 1911. proti Turčiji, je Turčijo toliko oslabila, da so lehko tvegali igro. V oktobru 1912. so udarile balkanske države.
Velesile vidijo novo ogroženje svetovnega miru, ki ga prinaša požar na Balkanu s seboj, a prvi hip ne znajo zahtevati nič drugega, nego da se ohrani: prejšnje stanje. Toda balkanske države zmagajo čudovito hitro in temu dejstvu se uklonijo diplomatje. Pripoznajo novo formulo balkanskih držav; Balkan balkanskim narodom. Ali ta formula zagotovi mir le tedaj, če ni sprejeta kot poziv, da ustanovi lehko vsak balkanski narod svojo narodno državo, temveč kot priznanje, da se ne sme vmeševati evropska diplomacija na novo ureditev na Balkanu, temveč
-	jo Hioi-jo.	pre^ustiu	balkanskim	na-
rodom. Torej kot priznanje neintet^rencije.
Ali tako niso splošno pojmili formule. Niti Avstrija niti Italija je nista hoteli priznati po tem načinu. Hashagen opisuje takratno stališče Avstrije takole:
»Poincare zahteva, naj izjavijo vse sile napram nadaljnemu razvoju balkanskih zadev svojo popolno neintresiranost. Toda grof Berchtold (ki je nadaljeval politiko malo prej umrlega grofa Aehrenthala) se ne ujame v to nastavljeno mrežo, temveč jo raztrga. Sredi periode splošne spravne politike se spomni Avstrija dolžnosti napram sama sebi. Berchtold ostro naglasa interes Avstro-Ogrske na nadaljnem razvoju balkanskih zadev v nasprotstvu s Poineare-jevo formulo o neintresiranosti. To je storil v noti od 30. oktobra Nemčiji in v govoru
o	»legitimnih interesih« Avstro-Ogrske v delegacijah 5. novembra. Razen tega zahteva Berchtold v noti Nemčiji tudi že »zadovoljitev upravičenih želj Rumurtije« in ne-približanje Srbije k A dri ji ... Od 12. novembra dalje se razvije z afero avstro-ogrskega konzula Prohaske, proti kateremu- so nastopili Srbi z nasiljem, še drug prav neprijeten iz v en srbski spor. (UmrJsse der Welt-politik, II., stran 112, 113.)«
Dejstva poroča Hashagen pravilno, a osvetljuje jih prav po hashagensko. Talko n. pr. pojmovanje o »splošni spravni politiki« in da je tvorila izjava o neintresiranosti na Balkanu »mrežo«, katero mora raztrgati Avstrija. In afera Prohaska je tvorila res »prav neprijeten tzvensrbski spor«, ki je pa postal najbolj neprijeten zaradi tega, ker je prišel kmalu nato, od Srbov dozdevno »težko pohabljeni« konzul, popolnoma zdrav ■in vesel v Avs^ijo in so se izkazale o njem pripovedovane roparske zgodbe za gole izmišljotine.
Da ta afera ni izboljšala razmerje med Avstrijo in Srbijo, to je res. Toda vse važnejše je bilo to, da se je zoperstavljala Avstrija Srbiji, ki je stremela po pristanišču v
Jadranskem morju, torej po dohodu k svetovnemu morju, kar je postalo za Srbijo bolj kakor kdaj prej življenjsko vprašanje. S tem je pretila Evropi zopet nevarnost svetovne vojne ■— kakor po aneksiji Bosne.
Poslušajmo zopet Hashagna:
»Temu sledeči dogodki pa kažejo, da vztraja Avstrija-Ogrska na svojem prej določenem stališču, kljub zmernemu vplivanju Nemčije in kljub posredovalne akcije Bolgarije z dne 11. novembra. Gotovo- bi bila lehko pustila Srbe k Adriji in bi bila s tem zadovoljila trojno zvezo in Rusijo. Tako bi bila odpravila takratno visoko napetost, ki bi se bila lehko izpremenila v vojno, s popustljivostjo. Ali ker pozna Srbijo in Rusijo, ne mara nobenih paktov več, temveč pričenja od srede meseca dalje z vojaškimi pripravami«.
Kot edini vzrok za postopanje Avstrije navaja Hashagen dejstvo, da Avstrija »pozna Srbijo in Rusijo«. Popolnoma jasno ni, kaj hoče reči Hashagen s stavkom: Avstrija ne mara nobenih paktov več. Nikjer ne pove, da bi bila Avstrija prpj pripravljena do kake pogodbe v Jadranskem vprašanju.
Rusija in Srbija odnehati. Tudi konferenca poslanikov, zborujoča od 17. decembra dalje v Londonu, sprejme zahteve Avstrije:	Odvrnitev Srbije od Jadranskega
morja in ustanovitev neodvisne albanske narodne države.
Toda še enkrat preti nevarnost svetovne vojne. Boj balkanskih držav proti Turkom gre med temi pogajanji dalje; Srbi se sicer umaknejo od Adrije, toda Črnogorci prodirajo proti Skadru, ki ga zahtevajo zase,
Avstrija se tedaj obrne proti Črni gori, Rusija se zavzame za svojega starega varovanca, obe državi mobilizirati, toda zopet se umakne Rusija in končno v maju se u-kloni tudi Črna gora pred grozitvijo Avstrije z vojno in zapusti Skader.
Tako se ubrani še enkrat Evropa svetovne voine, toda le z največjo silo. Avstrija zmaga na vsej črti. z njo Italija, ki jej je stala v tej krizi zvesto ob strani.
Obe državi nastopata skupno z zahtevo po albanski narodni državi. Čudno, je, da nastopa narodnostna država Avstrija v tem primeru kot boriteljica za idejo narodne države. A v prav nesrečnem primeru, kajti manjkali so vsi zgodovinski pogoji za ustanovitev narodne države.
Na podlagi rodbinske družbe, brez razvitega prometa, brez vez vzdržujočega knjižnega jezika, brez vseh organov državne enotnosti ni mogoče ustvariti narodne države, sploh ne moderne države.
(Dalje prih.)
Vojna.
OFENZIVA PROTI ITALIJI.
D u n a j, 7. novembra. (Kor. ur.) Italijani se naglo umikajo proti rek-i Piave. Naše zasledovanje se vrši po načrtu. Obkoljeval-no sodelovanje avstro-ogrskih gorskih čet je južnozapadno od Totmezza prisililo več tisoč Italijanov, da so se udali. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 7. novembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: V gorovju in v benečansiki nižini se zasledovanje sovražnika nadaljuje. Več tisoč Italijanov smo ujeli.
—	Ludendorff.
'"..V	/
■	/	s
V viSv!-
Stev. 98,
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredništvo in npravnlfitvo v Ljubljani, Frančiškanska nUca Stev. 6, smss ■■■■'.' — 1. nadstropje, Učiteljska tiskarna.	i—	=
Naročnina po poSti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30’—, z* pol leta K 15'—, za četrt leta K 7-50, za mesec K 2’50. Za Nemčijo celo leto K 33'60, za ostalo tujino in Ameriko K 42 —. Posamezne ».--san... ... s =.jtj.-.-s=== Številke po 10 vinarjev. —.'	 —1
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rekla-;	—	.asi—.'..j	nacije za list 'jo poštnine proste. •■■■	■■	■	«	-■«
Inserati: Bnostopna petit vr uca 30 vin.; pogojem prostor 50 vin.; razglasi in poslano vrstica 60 vin.; večkratni objavi po dogovora «■ i	--1 ii... 1 ii  -j primeren popust.	~	1	'—
V Ljubljani, četrtek dne 8. novembra 1917.
Leto L
NAPREJ, m. 98, 8. novembra 1817.
D u n a 'j, 7. novembra. (Kor. ur.) Večerno poročilo: Zasledovanje sovražnika napreduje uspešno. Naše čete so dospele do Livenze. Zopet smo ujeli več tisoč Italijanov.	-
Vojni položaj.
Druga faza naše ofenzive prinaša koj ob pričetku lepe uspehe. Italijansko vojno vodstvo je moralo opustiti svojo namero, nadaljevati odpor ob gornjem in srednjem teku reke Piave, Sovražna odporna črta se drobi na gornjem krilu, ker se umikajo italijanske cetc, ki so stale v Dolomitih in v ozemlju Cadore. Umikanje se po novejših poročilih razteza že čez prelaz Polle tje do Suganske fronte. Dvom nevtralnih vojnih kritikov, da-li se bo Cadorna še mogel držati ob dolnji Piavi, je torej opravičen. Levo krilo armadne skupine feldmaršala Gonrada je na celi 150 kilometrov dolgi dolomitni fronti, zasledujoč sovražnika, vdrlo čez državne meje na talijamsko ozemlje.
Napredovanje za Tagliamentom.
Prodiranje zveznih čet čez Tagliamonto je prisililo sovražnika k nadaljnjemu umikanju proti reki Plave. Veliki sovražni oddelki beže proti zapadu, prepuščajoč nam •ves svoj tren. Kamorkoli se pride v ozemlju Tagliamenta, povsod se očita kaže brez-glavnost beg»i celih divizij. Ob nekaterih rečnih tokih so razstrelili mostove, še preden so mogle vse italijanske čete dospeti ‘za za-padni' breg. Na takih mestih leži v vodi na itucate vpreg in mrtvih konj ter avtomobilov. Prebivalstvo, ki je deloma ostalo v svojih vaseh, se obnaša prijazno nasproti našim četam, samo v Magnanu so streljali na naše oddelke, ko so vkorakali v mesto. Ge-mono je vzel nek štajerski nadporočnik s tremi možmi. Polovica laške kompanije, ki je bila še v mestu, se je brez boja udala. V Gemoni smo uplenili dolg železniški vlak, naložen z bombažem.
Pomoč entente.
R o 11 e r d a m, 7. novembra. V Rotterdam došli angleški pomorščaki pripovedujejo, da pridejo tudi ameriške čete Italijanom na pomoč. Koncem prošlega tedna so dospeli na Angleško veliki oddelki ameriške vojske, ki se prepeljejo baje naravnost v Italijo. — »Dayli Mail« poroča, da so trije, častniki francoskega generalnega štaba vstopili v italijansko armado ter bili prideljeni glavnemu stanu Gad orne.
Italijansko vojno poročilo.
Dunaj, 7. novembra. Italijansko vojno poročilo z dne 6. novembra: Sovražnik pritiska nevzdržno ob gornjem Tagliamentu na naše levo krilo. Sovražne čete se bližajo srednjemu in dolnjemu teku reke. Oddelki sovražnih sprednjih čet so pri Sv. Vitu prišli v stik z našo grenadirsko brigado. Sovražnika smo zavrnili. Nekoliko gorskega ozemlja smo iz strategičnih razlogov morali opustiti.
Dne 7. novembra poroča Cadorna: Z ozirom, na težavnost odpora ob Tagliamentu smo preložili našo odporno črto do reke Li-venza. Umaknili smo se v dobrem redu. Naši letalci so sestrelili štiri sovražna letala.
Z ostalih bojišč.
B e r 1 i n, 7. novembra. Po silnem bobnajočem ognju so danes zjutraj angleške divizije od Poelkapelle do železnice Ypera-Roulers nastopile k napadu. Severno od Pa-schendaele je sovražnik vdrl v našo črto ter vzel Paschendaele. V žilavi borbi iztrgali smo mu zopet vzhodni del vasi. Naše pozicije teko sedaj ob vzhodnem robu vasi. Angleški napad na Becelaere in Gheluvelt se je zlomil, že v našem ognju. Močno artilje-rijsko delovanje- je trajalo pozno v noč. Živahno- topniško delovanje tudi ob Mazi in v Sundgau. Na vzhodnem bojišču in v Makedoniji nobenih posebnih dogodkov.
Politični pregled.,
Ministrski predsednik dr. Seidier o ; mirovnem vprašanju. Na zadnji seji držav-| nega zbora je odgovoril ministrski predsednik dr. Seidier na interpelacijo poslanca Ko-nečnega o spomenici čeških žen na Moravskem, naj merodajni činitelji čimprej sklenejo za monarhijo časten trajen mir. Ministrski predsednik je v sporazumu z vnanjim ministrom izjavil, da izražene želje čeških žen resno upošteva. V sporazumu s svojimi zavezniki da. je Avstro-Ogrska že opeto-van-o v javnih enunciacijah izrazila željo po miru ter razvila svoj mirovni program, na katerega podlagi bi sc mogel skleniti za nas in naše nasprotnike časten in trajen mir. V teli enunciacijah je bila tudi izražena želja, naj bi se bodoči spori ne 'odločevali z orožjem, ampak potom mirne poravnave.
= Občinske volitve v Gradcu za tretji razred so končane. Udeležba je bila majhna. Od 7131 volilnih upravičencev se je udeležilo volitev 1428 volilcev. Kompromisi kandidatje so dobili od 1359 do 1381 glasov. /15 glasov je bilo razcepljenih. Kompromisni kandidatje so torej izvoljeni.
= Ukrajinski socialni demokratje. Ukrajinsko socialno demokratično društvo „Postup“ na Dunaju je priredilo shod, ki je bil izredno dobro obiskan. Po referatu poslanca sodruga Wityka je bila soglasno sprejeta resolucija, ki poživlja proletarce vseh dežel, naj napne vse sile in naj ves svoj vpliv zastavijo v to, da se skoraj konča vojna in pribori splošen mir. Shod se je izrekel za svobodo vseh narodov in za svobodno, neodvisno Ukrajino.
= Zadnja velika bitka svetovne vojne ? Iz Berna poročajo: Sedaj ko je zopet odprta italijanska meja za brzojavke, so znani nekateri časopisni glasovi o porazu. Iz časopisja je razvidno, da je to popolnoma poučeno o polnem obsegu katastrofe. „Popolo d’ Italia“ piše: „Odločilna bitka, ki jo je treba pričakovati v italijanski nižini, postane lehko zadnja velika bitka svetovne vojne."
— Proti samoodločevanju narodov. „Iz-vestja" glasilo delavskih in vojaških sovjetov je proti "temu, da bi se zahtevalo na vsak način samoodločevanje avstro-ogrskih narodov, ker bi morali potem zahtevati samoodločevanje tudi za Indijo in Egipt.
== Finska republika. Ruska začasna vlada je pritrdila zakonskemu načrtu o političnih odncšajih med Rusijo in Finsko. Zakonski načrt določuje, da ostane Finska z Rusijo združena, toda Finska debi svojo zakonodajno vladno oblast. Finska je republika, ima svojega predsednika in svoj ministrski svet. Ministri, ki se pečajo z vojnimi in mirovnimi zadevami, so skupni za Rusijo in Finsko. Pogodbe s tujimi državami sklepa ruska vlada.
— Konflikt med petrograškim delavskim in vojaškim sovjetom in med generalštabom.
V	noči 4. novembra so prišli člani odbora sovjeta h generalnemu štabu in zahtevali pravico, da kontrolirajo vse njegove ukaze in se udeležujejo njegovih vojaških posvetov. Vrhovni poveljnik petrograških čet je odklonil to zahtevo. Sovjet je sklical nato shod odposlancev garnizije. Razposlali so potem brzojavke, s katerimi sporoča sovjet vojaštvu, da se je generalni štab obnašal uporno, da noče priznati revolucionarno vojaškega odseka in da prekinja zato sovjet vse zveze z generalnim štabom, ki ga smatra odslej kot organizacijo, sovražno demokraciji. Brzojavka pravi dalje, da sme izpolnjevati vojaštvo odslej le še take ukaze, ki jih podpisuje revolucionarni vojaški odbor. Ta odbor je obelodanil hkratu oklic na vojaštvo, delavstvo in prebivalstvo, kjer naznanja, da je imenoval odbor svoje zaupnike na najvažnejših točkah Petrograda. Začasna vlada je izjavila, da je ta oklic ničev. Odbor je nato sklenil, da se upre proti začasni vladi in je postavil pred svoj zborovalni lokal čete s strojnimi puškami. Začasna vlada je sklenila, da za enkrat ne bo rabila orožja, ker upa, da poravna spor z mirnim potom. 5. novembra zvečer je sklenila začasna vlada, da smatra odbor za nezakonito institucijo in je naročila justičnemu ministru, naj pusti člane odbora sodnijsko zasledovati.
■zaviioz
odsekov«
D- r a g i n j s k e d -o k -1 a d e za učiteljstvo-. V proračunskem odseku državnega zbora je poročal predvčerajšnjem poslanec Teufel o dragiojskili dokladah za učiteljstvo ter stavil naslednje predloge: Vlada se pooblašča, da deželnim odborom da na razpolago one zneske, ki so potrebni, da se podeli draginjska doklada za leto 1917. vsemu na javnih ljudskih in meščanskih šolah nameščenemu definitivnemu in provizoričnemu učiteljstvu (tudi onim učiteljem, ki so v vojni službi), učiteljskim penzionistom ter vdovam in sirotam. Draginjske doklade naj se dovolijo v naslednji izmeri: osebam, ki služijo do 20 let, 500 kron, za dve oseb1 865 krom, za tri osebe 1230 kron, za štiri o-sebe 1595 kron, za pet oseb 1960 kron, za šest in več oseb 2325 kron; osebam, ki služijo več kot 20 let, 740 kron, za dve osebi 1105 kron, za tri osebe 1470 kron, za štiri osebe 1885 kron, za pet oseb 2200 kron, za šest in več oseb 2505 kron. Namestnim 111 pomožnim učiteljem in učiteljicam kakor tudi učiteljskim osebam, ki dobivajo le reriu-me,racijo, gre draginjska doklada v znesku 365 kron, istotako tudi vdovam in sirotam.
Odsek za ljudsko p r e h rano Je priredil posebno enketo o pospeševanju pridelovanja repe. Podlaga za razpravo je bilo •strokovno mnenje,, ki ga je podala čentralna komisija za presojo cen glede določitve cen® sladkorni repi za leto. 1918. Cena repi znaša 12 kron za 100 kilogramov, kar je nekako v soglasju s sedanjo ceno krompirja.
Z a v a r o v a I n a p o g o d b a. J ustični odsek je obravnaval o cesarski naredbi gk' de predpisov za zavarovalne pogodbe. Odsek je sklenil, da se dotična cesarska nared-ba ne odobri; pač pa je skleniTodsek, naj se čim prej sklene tozadevni zakon, ki nai bi •stopil v veljavo se pred novim letom. Avstrija in Srbija.
Tolsto! o Nikolaju II. '
Ko je nastopil revolucionarni! režim v Rusiji, je bilo razveljavljenih mnogo cenzurnih prepovedi. Javnosti jo postalo dostopnih mnogo pesniških in filozofičnih del, zgodovinskih in političnih. Posebno' mnogo del Leva Tolstega prihaja na svetlo, ki jih izdaja izvrševalec Tolstojeve oporoke, Cert-kov. Izredno pozornost zbujajo nekatere izjave Tolstega o sedanjem ekscarja Nikolaju, ki izhajajo v francoskem listu »Mier-cure de Fgance«. Tolstoj je zavzel kritično stališče naprarn Nikolaju takoj, ko je prišel ta na prestol. Tolstoj piše:	»17. januarja
1895. so-se zbrali zastopniki plemstva in zemstev iz več kakor 70. okrajev države v Petrogradu, da čestitajo- mlademu cesarju-Po svečanem čakanju se odpre duri. Vstop1' mož majhne postave, mlad, v uniformi. Pričel je govoriti, pa je gledal pri tem v čepico, ki jo; je držal v rokah in v kateri je imel rna-nuskript svojega govora. V poteku nagovora je prišel car do odstavka; »Slišal sem, da so se dvignili na nekaterih shodih zern-stvev glasovi ljudi, ki v svojih nedovoljenih sanjah žele, da bi se udeleževali zastopnik; zemstvev vodstva državnih ’ poslov. Niti vedo vsi, da bom uporabljal svoje moči za dobrobit ljudstva, ali z vso odločnostjo bonj vzdrževal princip avtokracije«. Ko je prišel mladi car — tako nadaljuje Tolstoj — do odstavka, kjer izjavlja, da hoče urediti vse po svoji osebni volji, da ga ne sme nihče voditi ali mu samo dajati nasvete, se je popolnoma zmedel. Da skrije svojo zmedo, j® pričel z glasnim, jeznim glasonn kričati«. O® tega časa je bil Tolstoj “v ostrem nasprot-stvu naprarn Nikolaju II. Razdvojenost meh cerjem in ljudstvom označuje Tolstoj takole: »Močan delavec se sreča pred vrati s slabotnim otrokom. Oba imata pravico, da gresta skozi vrata. Toda predrzni deček odrine delavca in ima pogum, da zakrac
nam: »Poidi z mojega pota, iprokleti!« Se-darje prišel odločilni trenotek. Ali bo delavec rahlo, a odločno odrinil fanta in mu dejal: »Slabo je, kar delaš mali, starejši sem kakor ti c, ali pa se umakne, se odkrije in oprosti? Od tega trenotka se ustvarijo od-■nošaji med tema dvema bitjema in njihovo duševno' razpoloženje. V prvem primeru se fant strezni in se poboljša, delavec bo- postal svobodnejši in pogumnejši; v drugem primeru pa postane nesramni fant še nesram-nejši, a delavec še bolj brezmočen in še bolj pokoren«.
Dnevne beležke« ,
Pritožbena komisija II. v Ljubljani.
V	pondeljelk, dne 5. t. m. sta se vršili pri pritožbeni komisiji v Ljubljani dve razpravi. Uradnik tovarne S. v Siveriču v Dalmaciji je šel k vojakom. Vodstvo mu je zagotovilo službo, ko se vrne od vojakov. Uradnik se je vrnil, toda sprejet ni bil, češ, da je pred odhodom k vojakom razžalil ravnatelja. U-radnik je dobil službo pri nekem inženerju, a na ravhateljevo zahtevo je moral ta uradnika odpustiti. Ravnatelj je skušal pregovoriti tudi vojaškega poveljnika, da uradnika zopet vpokliče k vojakom, a se mu ni posrečilo. Pritožbena komisija je tožbi ugodila, ker razžalitev, ki jo je navajal ravnatelj, ne opravičuje odpusta. — Dvanajst kurjačev cementne tovarne v Majdanu v Dalmaciji je tožilo, ker jim tovarna ni izplačala dogovorjene dnevne mezde. Podjetnik je trdil, da bi bili lahko več zaslužili, če bi bili bolj pridni. Tožencev ni bilo pri obravnavi. Pritožbena komisija je sklenila, da se spremeni dosedanji mezdni sistem ter naj se poleg tega izplačujejo še draginjske doklade po 3 K In 3 K 40 vin.
—	Vino in vinske cene. »Naprej« se je že letošnjo jesen večkrat pečal z vprašanjem cen vina in predlagal ic celo, nai se ves vin-
Tkr produkt ‘'kranjske dežele z a p 1 e h i~"fer oddaja po določenih ceniah gostilnam oz. naravnost konsumentom. Te dni se je c. kr. deželna vlada oprijela te misli in sklicala posvetovanje o tem. Uspeli posvetovanje nam še ni znan, verno pa, da je c. kr. dež. vlada poklicala trgovce, kmete, gostilničarje in njih korporacije — le konsumentov se ni povabilo; te se prezre vedno, kakor da bi naloga konsumentov ne bila v nič drugem kot: ubogati, plačati in biti zadovoljen. — Vinu je določena ravnatna cena 3 K za liter, smo radovedni, — .po čim bo novi pridelek v gostilnah. Danes je že po 6 kron in gotovim špekulantom je še to prepoceni!
Obleka za begunce. V Ljubljani stanujoči begunci, ki žele zase ali za svojce obleke, naj se zglasijo pri mestnem magistratu v sobi št. 5 (nasproti posvetovalnice) in sicer le oni, hi so v razvidnostnih listih vpisani na prvem mestu (družinski glavarji oziroma pri samcih, oni sami). V torek, 13. nove m b r a so na vrsti stranke z začetnimi črkami A—G; v sredo, 14.no-v e m b r a stranke od H—L; v četrtek, 15. novembra stranke od M—P in v petek, 1 6. n o v c m b r a stranke od R do Z. Uradne ure so vsak dan od 8. do 1. — Vsak družinski glavar mora priti osebno ter prinesti s seboj 1 s to v etn ost n e r a z k a z n i c e vseh družinskih članov in, ker so te obleke namenjene le najpotrebnejšim beguncem, tudi še potrdilo hišnega g o sp od a tja, da imajo osebe, ki prihajajo v poštev, le po eno zgornjo in spodnjo obleko. — Stranke naj se zglašaj pravočasno, ker se na zamudnike ni mogoče vzirati. — Čevljev za begunce sedaj še ni v zalogi.
— Glavni urednik »Slovenskega Naroda" g. Miroslav Malovrh je šel v pokoj; na njegovo mesto je imenoval upravni svet »Naro-dne tiskarne” gosp. drja. Kramarja iz vrst tzv. mladinov.
— Jugoslovan začne izhajati. Somišljeniki pokojnega drja. I. E. Kreka začno te dni izdajati tednik pod imenom »Jugoslovan". Tiskala ga bo »Učiteljska tiskarna”.
— Na ljubljanskih mitnicah še vedno vladajo čudne manire. Gre ženica po cesti in pride do mitnice. Ker nima nič dacu podvrženega, gre mirno dali e. Mitničar pa jo‘zgrabi: „kaj pa vi — ženska?” Mislimo, da naj se te manire odpravijo. Ljudi že drugi preveč sekirajo — lastni naši uslužbenci naj bodo vsaj vljudni.
— Pritožba proti odloku komisije za določitev vzdrževalnine. C. kr. upravno sodišče je odklonilo pritožbo, vloženo po gospodarskem pomožnem uradu v Ljubljani. Pritožil se je M. T. iz Most proti razsodbi komisije za odmero vzdrževalnine. Upravno sodišče je zavrniio pritožbo kot neutemeljeno iz sledečih razlogov: Ko se je zvišala M. T. vzdr-ževalnina od 2 I\ 50 vin. na 3 K 60 vin., se ni izplačala razlika za ves čas mobilizacije. M. T. navaja, da bi bi! znašal zaslužek njenega moža od 6. februarja 1915 K 4 10, od 20. oktobra 1915 K 420 in od 2. septembra 1916 K 5—, če bi bil njen mož opravljal še nadalje službo pomožnega kurjača v ljubljanski plinarni. Upravno sodišče smatra, da velja za podiago pri odmeri vzdrževalnine le povprečni zaslužek, ki ga je dobival vpoklicani sam, preden je odšel k vojakom. Pri cdineri se ni ozirati na zaslužek, ki bi ga kdo prejemal, če ne bi odšel k vojakom.
— Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 28. oktobra do 3. novembra: Novorojencev 13, umrlo je 37 oseb, 14 ^domačinov in 23 tujcev. Na griži sta umrii 2 osebi, na jetiki je umrlo 6 oseb, med njimi 5 tujcev. Za nalezljivimi boleznimi so oboleli: Za tifuzom 1 domačin, 1 tujec in 82 vijakov; za grižo 1 domačin in 98 vojakov ; za difterijo 1 domačin.
— Koncerti. Danes poje v deželnem gledališču slavna pevka Klara Musilova. Začetek koncerta ob pol devetih zvečer. Predprodaja vstopnic pri blagajni deželnega gledališča. —
V	ponedeljek 12. t. m. nastopi virtuoz na gosli Hrvat Zlatko Balokovič. Sodeluje pianist profesor Curellich iz Trsta. Predprodaja vstopnic -ILMiU' .EtštoPvi ulici št,‘54.
C. kr. rudniška aprovizacija v Idriji
nudi na en dan dvoje vrst mesa in sicer: Zjutraj 3. t. m. se je .razdeljevalo zajčje meso med delavstvo in rudniške nastavljence, pretežna večina delavstva ga mi dobila zaradi male množine, popoldne pa srnje meso samo za rudniške nastavljence. Delavstvu pa so dali mesto srnjega mesa drug priboljšek z razglasom, da se imora tudi oficirjem odkrivati. Vendar je morala večina delavstva na dan godu presvitlega cesarja jesti nezabeljeno zelje, da nasiti svoje gladne želodce. Torej gospod dvorni svetnik, odprite svoje dobrodelne roke napram delavstvu in preskrbite nam maščobe, izkaznic imamo doveij, polovico od septembra in vse od oktobra. Izgovor, da ni maščobe, je ničev. Zakaj pa se deli v ljubljanski aprovizaciji? Ali morda čakate, da se bo tistih par zagrizenih socialistov odtrgalo od rudniške apro-vizacijc?
— Občno konsumno društvo v Idriji
ima od 1. januarja do 31. oktobra t. 1. 1,020.005 K 23 vin. prometa. Članov pa ima z 31. oktobrom 862, torej za 66 več kot začetkom leta. Dolg na' blagu izkazan koncem leta 1916 je popolnoma plačan. Tudi dolg pri bratovski skladnici se je za precejšnjo svoto skrčil. Aprovizacija za v društvo priglašene člane se prione v kratkem. Koks >in krompir bodo dobili člani za ves mesec november, enkrat proti takojšnjemu plačilu ali pa proti odtegnitvi pri rudniški blagajni. Za privatnike in vpokojence bo veljalo takojšnje plačilo. Kislo zelje se bo oddajalo v večjih množinth sanm onim članom, ki se bodo zanj vnaprej priglasili. Dnevi, ko se bo razdeljevalo blago, bodo naznanjeni v društvenih prodajalnah.
— Iz Idrije. Dne 4. novembra je umrl tu daleč na okrog znani „Tinče“ podjetni in marljivi trgovec g. Valentin Lapajne. — Pokojnik je bil maskantna oseba. Vodil je dolgo let idrijsko Posojilnico, bil je obč. svetovalec ter sploh povsod, kjer je bilo kaj dela. Zadnja leta se je nabavil več avtomobilov in je pred vojno omogočil zelo dobro zvezo z Logatcem, za kar so mu bili Idrijčani zelo hvaležni. Bil
i	je pripadnik narodnonapredne stranke; v hudih bojih z nami lojalen nasprotnik, ki se ni skriva! za grmom. Idrijsko meščanstvo izgubi s pokojnikom enega prvih svojih mcž.
— Zaradi dveh krompirjev v smrt. Ni še dolgo, kar so graški listi poročali, da je bil nek delavec ustreljen zaradi par krompirčkov, katere si je hotel nabrati na njivi. „Ar-beiterwille” poroča sedaj o drugem enakem dogodku. 26. oktobra je še! 30 let stari rudarski delavec Simon Nahtan v smeri proti Polsu, da prinese domu par krompirčkov. Ko je Nahtan ravno bil na neki njivi, ga je cdpodil posestnik. Delavec je v temi bežal proti tamo-šnji elektrarni, kjer .je padel v jez ter utonil.
V	njegovem žepu so našli dva krompirčka. Zaradi dveh krompirčkov je šel nesrečni delavec v smrt. Znamenje časa!
— Izvoz rumunsk^ga žita. Korespondenčni urad poroča, da se je iz ozemlja vojaške uprave v Rumuniji eksportiralo z zvezne države 1,100.000 ton žita, med tem 800 000 ton pšenice. Avstro-Ogrska je dobila polovico te množine; druga polovica pa je šla v Nemčijo, Bolgarijo in Turčijo. Izvoz letošnje žetve seže vrši. Razen pšenice se izvaža iz Rumunije tudi koruza, ječmen, rž, vino, tobak, olje in sočivje
—• Taksa za oproščenje od vojaške slu-’ žbe. V državnem zboru je poslanec dr. Neumann izročil samostojni predlog glede takse za oproščenje od vojaške službe. V zmislu tega predloga naj bi plačevali vojaški zavezanci, ki so bili oproščeni zaradi kakega pri-dobitvenega podjetja, primemo takso v visokosti vojaške takse. Dohodki te takse naj bi se porabili za preskrbo vojnih poškodovancev, oziroma za preskrbo svojcev pdjpih vojakov. Primerno takso naj bi plačevali, tudi vojaški zavezanci, ko so bili oproščeni iz drugih razlogov.
Aprovizacija.
Krušne komisije bodo uradovale v petek in soboto vsakokrat od 8. do 1. Izdajale se bodo sledeče izkaznice: v petek 9. novembra izkaznice za kruh in maščobo, v soboto 10. novembra izkaznice za krompir. Morebitne izpremetnbe za soboto se objavijo v listih.
Vprašalne pole za premog se bodo oddajale pri vseh krušnih komisijah v soboto dne 10. t. m. Vprašalne pole morajo predložiti gg. hišni posestniki ali pa kake druge osebe, katerim je treba v to svrho izročiti hišno legitimacijo. Od strank samih, ki ne predlože hišne legitimacije se vprašalnih pol za premog ne bode sprejemalo.
Moka za stranke. Strankam se bo oddajala moka v petek in soboto. Na vsako izkaznico se dobi 3U kg moke in 7* kg pšeničnega zdroba in sicer se oddaja: v I. do VI. okraju moka št. 1, kg po 98 vin., v VII. do X. okraju moka št. 0, kg po 1 K 18 vin. Kilogram zdroba stane 94 vin. Moka se prodaja le na iziraz-nice veljavne za 132 in 1.33 tečen. Stranke se opozarjajo naj se ta dva dneva preskrbe z moko, ker so v ponedeljek sedanje izkaznice neveljavne.
Sveža repa na rumene C izkaznice št. 1 do 240. Stranke z rumenimi izkaznicami, zaznamovanimi s črko C, št. 1 do 240 prejmejo svežo repo v petek, dne 9. t. m. popoldne na Poljanski cesti št. 15. Red je ta-le: Od 2. do 3. št. 1 do 80, od 3. do 4. št. 81 do 160, od 4. do 5. št. 161 do 240. Vsaka oseba dobi 10 kg. Ki Igo tam stane 10 vin. Pripravite vreče.
Kostanj. K včerajšni noitici o tem, kako se naj hrani kostanj za zimo, da dolgo stoji, pripominjamo, naj se olupljen kostanj posušd na štedilniku ip potem shrani.
Zadružno gibanje.
Splošno graško konsumno in hranilno društvo je 14. okt. vršilo svoj redni občni zbor. Iz poročila vodstva je razvidno, da je društvo razdelilo med člane blaga za 6,036.000 kron, skoro za 1,000.000 kron več nego v letu 1915/16. — Društvo ima realne posesti za K 1,073.000. Deležev ima društvo za K 315.563, rez. sklada za K 225.411. Skupnih aktiv ima
društvo za K 2,939.000. Prebitka je letos napravilo K 281.068, tako, da se bo razdelila tudi letos 4°/o dividenda.
Vojna Zveza kranjskih konsumnih zavodov in konsumnih društev je začela s 1. nov. poslovati. V novembru bo nakazala moko in krompir za delavstvo pol. okrajev Kranj, Krško, Litija in Logatec ter sodni okraj Vrhnika — v decembru pridejo na vrsto še ostali okraji (Kamnik, Radovljica, Kočevje) in vsi predmeti, ki so na karte. Nekaj predmetov (zelje, repo, marmelado) pošilja že Vojna Zveza v vse okraje.
Listnica uredništva.
Ivan K. — 1-) »Hrvatska Njiva" izhaja v Zagrebu. 2.) Bodete imeli prav. — N. M. = Avstrijski Lloyd je bil ustanovljen v Trstu leta 1836 z začetno glavnico K 2,000.000 Danes ima glavnica K 28 000 000 in 68 parnikov. — „Dalmatia“ je družba, ki je nastala leta 1908 vsled fuzije več tvrdk, glavno dalmatinskih, ima glavnic2 K 2,800.000 in 39 parnikov. —
S.	Moravec. — Berite pazno naš „Naprej“, pa bodete kmalu našli jasen odgovor na vsa Vaša vprašanja. — Jakob K. — Denaturirati pomeni: neužitno napraviti potom kake primesi. Denaturirano špirit z neužitno špirit, ki se ga rabi za kuho. — Ana M. v K. — V Vašem slučaju ni za enkrat nobene pomoči. Sicer pa še škoduje, če se obrnete do kakega poslanca, mi dvomimo o uspehu. — P- P- — Kod dnevnik je najprej izhajal „Rdeči prapor” v volilni dobi. leta 1907, in sicer od 5. aprila do 4. junija. — Sodrugi morajo skrbeti, da pridobe toliko naročnikov, kolikor jih je potreba. Vsak delavec bi moral imeti svoj »Naprej — »Železničar", glasilo žel. organizacije izhaja od marca 1908. Od novembra skoz do marca 1908 je izhajal kot priloga v „Rdečem Praporju". — O. R. — 1.) Naročite pri L. Schv/entnerju ali Narodni knjigarni v Ljubljani. — 2.) Slovenska Matica v Ljubljani.
Dolžnost vsakega sodruga in prijatelja našega lista je, da za list agitira, nabira naročnike in pošlje upravi vse naslove svojih znancev in prijateljev, katerim bi se list poslal na ogled.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Pete jap.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
Podpisujte VIL vojno posojilo
poskrbite zase in za svoje drage, pristopajte
k zavarovanju na vojno posojilo!
Že četrto zimo se bojujejo naši sinovi in bratje. Njih varstvu in njih hrambi je namenjeno vojno posojilo. Njim moramo sedaj pomagati. Splošna brambena dolžnost tam zunaj, splošna dolžnost, podpisati vojno posojilo, tu doma!
Vojska nam je prinesla občno draginjo, vojno posojilo odstrani njene vzroke in jo omeji. Kdor podpiše vojno posojilo, olajša vsem težka bremena in nas približa miru.
OmahovaJec podaljša vojsko, se pregreši proti celokupnosti in škoduje samemu sebi. Vojno posojilo je vsakemu posamezniku najvažnejši >n najboljši način stedenja: zanj jamči vse državno premoženje, prinaša ti najvišje obresti in je prosto vsakega posebnega davka.
Vsakdo mora toreij podpisati toliko vojnega posojila, kolikor le more. Kako ? — Zavarovanje na vojno posojilo kaže vsakomur pravo doL
Kdor hoče štediti v bodočnosti, more podpisati dosti več vojnega posojila nego ima danes premoženja. S tem pa poskrbi tudi že za ženo in otroke, za starše, za brate in sestre. Vojno posojilo odplača po svoji želji v 10 do 20 letih. Ako umrje poprej, dobe njegovi zapuščene! takoj celo vojno posojilo*. Zavarovanje je dostopno^ vsem1 v enaki meri: narodu doma in vojakom na bojišču.
Tako zavarovanje se more skleniti pri c. kr. priv. življenski zavarovalnici Avstr. Feniks na Dunaju na tenteljfi pogodbe s e. kr. avstr, vojaškim zakladom za vdove in
sirote.	_	.
Važne prednosti zavarovanja so mzKi prispevki brez razlike starosti, pristop do 60. leta polna veljavnost tudi za primer smrti v vojni, polni obrestni donos posojila, nezapndnost premi} od prvega hipa naprej.
Pri 10-letnetn plačevanju se plača za podpis vojnega posojila in za zavarovanje od vsakih 1000 K voljnega posojila mesečno le 6 K 80 vin., pri 2f)letnem plačevanju mesečno le 3 K 10 vin. Neznatne premije se morejo plačevati tudi c el o-, polu-,.iji č e t r 11 e t n o. Kdor razpolago z večjo vsoto denarja, pa stori na jb o 1 j e, ako poravna zavarovalnino za celo zavarovalno dob o n aenfcrat, ker je potem deležen naivečjih ugodnosti
Zavarovanja na vojno posojilo do_ 5000 kron sc sprejemajo brez zdravniške preiskave, za višje zneske z zdravniško preiskavo in pod posebnimi1, zelo ugodnimi pogoji.
Za premijska plačila se sprejemajo tudi prejšnja v o j n a p o s o j i 1 a.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo deželna poslovalnica c e s. kr. a v-s t r i j s k e > g a voj a š k e g a iz a ik 1 a d a za v d o v e i n sir o t e, zavarovalni oddelek, L j u b 1 j a n a, F ra nca Jožefa nabrežje 1, okrajne p oslova 1 n i -cev vseli političnih okrajih in njih pooblaščeni z a s t oppi k i.
za Ljubljano in okolico
r. z. t o. x.
w	a*”3®"™«*1'
Pisarna: Oilai-Si, luMimka si J.
Osrednje sk adlšče: Koladvsistia ulita 56.
Prodajalne:
1. Ljubljana—Šiška, Kolodvorska ulica 5&
2.	„	Sodne ulice 4.
3.	„	Krakovski nasip 10.
4.	„	Udmat, Bohoričeva	ulica 12,
-	5. Vič—Glince, Tržaška cesta.
6. Vič—Rožna dolina 165.
7. Tržič na Gorenjskem.
8. Sava (okr.Jesenice) na Gorenjskem.
9. Jesenice na Gorenjskem.
10. Koroška Bela—Javornik.
Prodaja se Se sSanona. Pristopnina 1 K.
DeEež 40 K.
V tetU 1910-17 (od 1. lullfa 1916 do 30. junija 1917J se je oddalo blaga med zadružnike za 2,000.000 kron.
Zadružnikov (30. jun. 1917): 2500 rodbin.
Uto premoženje 1. junija 1917:
Rezervni zaklad K 20.400. Dispozicijski . K 11.750.
BoiniSki ... K 15.000. Pogrebni ... K 1.000. Penzljski ... X 6.000.
Deieini ... K 60.000.
odpisujte VIL avstrijsko vojno posojilo!
I. 5*1*% amortizacijsko državno posojilo po K 92*—,
odštevši enomesečno obrestno bonifikacijo, torej po K 91 54 *
II. 5Vlo dne 1. avgusta 1926 povračljivi državnozkladni listi po K 94 —.
Prijave sprejema po originalnih pogojih oficijelno subskribcijako mesto
KRANJSKA DEŽELNA BANKA V LJUBLJANI.
Splošno kreditno društvo =
______ reg. z. z o. z. v Ljubljani ---
P*Ta VII. 5V/o avstrijsko volno posolilo
po obiavllenlh pogojih, tako da stane nominalnih K 100 -
I. davka prosto Sil amortizacijsko državno posolilo K 92—,
II. davka proste 8%% dne 1. avgusta 1926 vražljlve državne
zakladnice K 94'—.	”	~
D
D
D
D