fMMhi PMMl
' srofnvfn*
Leto IX, *«. 238
L|ubliana, sreda 10. oktobra 1928
Cena 2 Din
IsHja «b 4.
Um H"—. «* »■••
Uredništvo ■
DaMjana, Kjtalkrra ultra »ter. 5/L TeMon ftt. «07* tn »So«, ponoči tudi »t. «034.
IKakoplaJ ee m miai«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UuMJana, AL 54. — Telefon ftt.
t Ljubljana, Preftcr« ftt. 4. — Telefon ftt.
Podra2nid: Maribor, Aleksandrov« ftt. is — Celje, Aleksandrova cest«
pri postnem ček. zavoda: Ljabi ftt 11.84* - Praha čisto 7&.i«c» Wien, Nr. ros.%41.
Venizelos je včeraj prispel v Beograd
Sprejem velikega grškega državnika. - Enourna avdi-jenca. - Predmet beograjskih razgovorov. - Venizelo-
sov optimizem
Redukcije gimnazijskih zavodov in razredov
Važni sklepi finančnega odbora. - Reducira se kar sredi leta cela vrsta gimnazij. - Dijaki bodo ostali na
cesti
Beograd, 9. oktobra p. Danes je imel sejo finančni odbor, ki je sprejel precej važne sklepe. Seji so prisostvovali minister pro-svete Milan Grol, minister trgovine dr. Spa-ho in finančni minister dr. Subotič. Razpravljalo se je pred vsem o predlogu ministra Grola glede redukcije gimnazij. Po ministrovi zahtevi se naj več gimnazij reducira na štiri razrede, nižje gimnazije, ki nimajo mnogo učencev, pa pretvorijo v meščanske šole gospodarskega tipa, ki odgovarja krajevnim potrebam. Gimnazije, ki imajo povsem majhno število učencev, se imajo zapleti. Po daljši razpravi je bila sprejeta resolucija, po kateri se v šolskem letu 1928-29 ukineta v višjih glmazijali 5. in 6. razred, ako ni bilo v njih dne 1. oktobra več kakor 20 učencev, ki redno obiskujejo šolo. Nadalje se jmata odpraviti 7. in 8. razred, ako v njih ni bilo dne I. oktobra nad 15 učencev. Vse nižje gimnazije, ki imajo pod 110 učencev, se pretvorijo v meščanske šole gospodarskega tipa. Popolnoma se ukinejo vse nižje gimnazije, ki so imele dne 1. oktobra pod 60 učencev v vseh štirih razredih. Ta ministrov predlog je bil spreiet brez izprememb. Po seji je minister prosvete izjavil vašemu dopisniku, da bo sprejeti predlog izveden v
najkrajšem času.
Kam bodo šli dijaki iz ukinjenih gimnazfj in ukinjenih razredov, minister ni povedal in si tudi finančni odbor s tem ni belil glave.
Finančni odbor je nato prešel na določitev kuTza nabav na račun reparacij. Po daljši debati ie bil sprejet sklep v naslednji stili-zaciji: »Navabe na račun reparacij, izvršene pred 29. novembrom 1. 1922 se likvidirajo za samoupravne korr. -acije po kurzu 5 Din za zlato marko, za T ••'vatna industrijska podjetja po 6 Din za etf^* zlato marko, in sicer samo do 100%, za dobave, ki so jih prejele nad 100%, pa po kurzu 13 Din za eno zlato marko s pogojem, da od 1. ja-narja prihodnjega leta plačujejo 12% obresti v korist državne blagajne.
Uredbo o ustroju Gospodarskega sveta Io minister trgovine dr. Spaho umaknil, ker nima zanjo zagonskega pooblastila. Za tem je bila odstavlj2na z dnevnega reda tudi uredba o izkoriščanju vodnih sil, ker minister za kmetijstvo in vode ni došel na sejo. Končno je bil odobren izdaten kredit iz dolarskega posojila za skopliansko gledališče. S tem je bila seja zaključena, prihodnja bo sklicana pisgjjpo.
Nova beograjska .politična 'prerokovanja
Po slavnostnem odmoru je zope>? 5v„eIo politično ugibanje kombiniranje. — Živahna posvetovanja režimskih šeiov
in
Liubljana, 9. oktobra. Trikrat se je sestal naš vnanii minister Marinkovič z Venizelosom na pogajanjih, ki naj končno odstranijo vse ono, kar moti dobre odnošaie med nami in Grki, in postavijo osnovo za prijateljske odnošaie.
Napisali smo svojčas pričakovanje, da bodo razgovori med Venizelosom in našimi diplomatskimi predstavitelii dovedli do uspeha, ako je sploh mogoče najti sporazum med obema sosedoma. Zakaj Venizelos pomeni onega grškega državnika, ki je bil vedno in tudi v najkritičnejših situacijah naš prijatelj in zaveznik; če se njemu ne bi posrečilo, priti do zlate srednje poti med interesi obeh držav, potem zares ni mogoče upati na koga drugega.
Venizelos je pokazal, da se niso zmotili oni, ki so zaupali nanj. To se pravi, prav za prav še ne vemo, komu gre glavna zasluga, da je priš'o do sporazuma. ali njemu ali Marinkoviču in kdo je več odnehal v prospeh srednji liniji. Razvedeti bo to mogoče šele iz podrobnejših poročil o doseženem sporazumu.
Danes se je ustavil Venizelos na po-vratku iz Pariza in Londona v Beogradu, a ostane tu le par dni. Novega bistvenega beograjski poset ne bo mogel prinesti, zakaj po trikratnem razgovarja-nju, ki je dovedlo do soglasja, bo beograjski sestanek bržkone formalnega značaja, preko tega pa le še določil mo-daiitete za podrobne razgovore strokovnjakov. ki naj pripravijo in dogovore gradivo tehničnih konvencij. Zakaj da se v Parizu ni moglo doseči več nego principijelno soglasje, je jasno; na tej osnovi pa se bodo mogla tudi dela ekspertov hitreje zaključiti.
Predvsem je nagiasiti, da se po dosedanjih poročilih in informacijah zavezniška pogodba ne bo obnovila. Sklenila »at j'e bila v maju 1. 1913. in prestala z večjimi in manjšimi težavami kritično dobo velike vojne. Dne 14. novembra 1925, jo je naša vlada odpovedala in odtlej so ostali vsi poskusi, da bi se obnovila, brez uspeha. Obnoviti bi se mogla šele, ako bi se poprei dosegel sporazum v vseh spornih zadevah; ker pa se to nikakor ni dalo doseči, je ostalo tudi glede zavezniške pogodbe v stanju, kakor ga je ustvarila naša odpoved.
Pri sedanjih razgovorih ne gre za obnovo zavezniške pogodbe, marveč samo za dosego praktičnega sporazuma v znanih spornih primerih. Vesti iz Pariza so to posebej naglasile. Stvar je razumljiva, zakaj od 1. 1913., ko se je sklenilo grško-srbsko zavezništvo, do danes se je situacija temeljito spremenila. Marsičesa, kar je nekdaj sililo k zavezniški pogodbi, danes ni več in tudi za bodočnost so dani pogoji zanjo samo v omejenem obsegu.
O stvarnem delu sporazuma bo mogoče govoriti, ko se bodo doznale podrobnosti o pariških razgovorih ter o navodilih za eksperte, ki jim bo naloga dovesti odnošaje in interese med obema državama v konkretnem do soglasja.
Vse vesti so soglašale v tem, da se ie Venizelos potrudil v Parizu in Londonu prepričati zapad o nedolžni vsebini prijateljskega pakta z Italijo, ki da nikakor ni naperjen proti nikomur tretjemu, marveč samo uvažuje, da je tudi Italija važen faktor na Sredozemskem morju poleg Francije in Anglije. Gotovo je čutil potrebo, tudi v Beogradu, odnosno v razgovoru z Marinkovičem, prepričati nas, da z rimskim podpisom nikakor ni obljubil svojega sodelovanja proti našim interesom.
Vendar pa se zdi, da je šla stvar ipak §e nekoliko čez ta zagotavljanja. Aktualno je vprašanje nekakega turško-gr-škega razoroževanja. Turčija je postala pozorna na grške vojno-mornariške programe in je pokazala, da jej ni ravno prijetno, ko se Grki tako podjetno pripravljajo na morju. Pri grško-turških pogajanjih za prijateljski pakt tudi ta zadeva igra neko vlogo; Italija pri tem Turčijo podpira in v Atenah svetuje pacifizem napram Angori. Na zapadu, pa imajo o teh projektih nekoliko drugačno naziranje in v Parizu in Londonu »o se razgovori vršili tudi o tej točki. Od rezultatov teh razgovorov bo zavisel tempo nadaljnjih grško-turških pogajanj.
Ta podrobnost se nas tiče samo in-direktno. Mi imamo v razgovorih z Grško druge brige in ako se bodo srečno spravile v red, bomo mogli biti zadovoljni. V zadnji dobi, ko razvija Italija tako živahno delavnost v bližnjem orientu, je velikega pomena, da se odstrani vse. kar bi mogla rimska diplomacija eksploatirati v našo škodo. Zato želi vsakdo v naši kraljevini, da bi Venizelosov poset v Beogradu pripomogel k temu, da se ugodno pričeto sporazumevanje v Parizu čim prej prav tako ugodno zaključi.
Železniška nesreča t Španiji
Madrid, 9. oktobra, (lo.) Pri Vigu je skotil iz tira osebni vlak. Več voz je padlo v morje. Ubit je bil en potnik, dva pa sta ra-ajena.
Beograd, 9. oktobra p. Veliki Krečan Eleiteros Venizelos, predsednik grške vlade, je končno dospel v Beograd s svojega potovanja po Evropi. Njegov vlak je dospel v Beograd s precejšnjo zamudo, zdi se pa, da ni imel zamude samo vlak, temveč da se je sploh zakasnil Venizelosov prihod v našo prestolnico. Pomembno je zlasti dejstvo, da prihaja v Beograd preko Rima V naših diplomatskih krogih se trdi, da ima prihod Venizelosa v Beograd značaj manifestacije, ker se hoče na ta način pokazati, da ne obstaja med Venizelosom in Mussolinijem ničesar, kar bi bilo naperjeno proti nam. V resnih političnih krogih tega vtisa nimajo.
Venizelos je prišel v Beograd, da se raz-govarja in pogaja o vprašanjih, ki so še sporna med nami Ln Grško. Ta vprašanja so precej težka in grški tisk zavzema tako stališče, da vzbuja le rpalo upanja, da bi se rešila v našo korist.
Eno najvažnejših vprašanj je vprašanje svobodnega pasa v solunskem pristanišču ter železniške proge Gjevgjelija-Solun, razen tega pa poleg drugih tudi vprašanje našega izvoza ter svetogorskih samostanov O političnih vprašanjih ob Venizelosovem bivamju v Beogradu najbrž ne bodo razpravljali.
Venizelos se ie vozil od Rakeka v Beograd v posebnem dvornem vagonu, ki je bil priklopljen orijentekspresu. V Beograd je dospel ob 1.30 popoldne. Na kolodvoru so ga sprejeli predsednik vlade dr. Korošec, namestnik zunanjega ministra dr. Šu-menkovič in grški poslanik Polihroniades z večjim številom uradništva Navzoči Grki so priredili Venizelosu burne ovacije. Venizelos ostane v Beogradu do četrtka, nastanil se je v grškem poslaništvu.
Ob 4. popoldne se je Venizelos vpisal v dvorno knjigo, ob 6. pa je bil sprejet od kralja v avdijenci, ki je trajala do 7. zvečer. Tekom popoldneva je Venizelosa po-setil francoski maršal Franchet d'Esperey Nocoj je priredil grški poslanik na čast Venizelosu slavnosten banket, Jutri opoldne pa priredi naša vlada banket; za jutri zvečer je Venizelos povabljen k večerji na dvor
Nekateri beograjski novinarji so se Venizelosu peljali naproti. Venizelos jih je ze-
Zagreb, 9. oktobra n. Danes se je vršila v predsedstvu hrvatskega Sabora važna konferenca poslancev KDK. ki so se je ude-ležili Pribičevič, dr. Maček, dr. Krnjevič. Demetrovič, dr. Pernar, Predavec. inž. Ko-šutič in dr. Cajkovac. Razpravljali so o sklicanju plenarne seje poslanskega kluba KDK in o velikem shodu ki se bo vršil 21. t. m. v Siskn. Po konferenci je izjavil Pribičevič novinarjem: Razpravljali smo o mnogih zadevah in vprašanjih, v prvi vrsti pa o sestanku plenoma KDK. Dogovorili smo se, da bo sklicana plenarna seja poslanskega
Rektor zagrebške univerze umrl
Zagreb, 9. oktobra č. Danes ob 12.30 je preminul rektor zagrebške univerze dr. Ernest Miler. Bolehal je že dolgo časa na tuberkulozi v grlu in so zdravniki njegovo smrt že pričakovali. Sam pa je bil do zadnjega trdno prepričan, da bo še ozdravil. Še včeraj opoldne sta pri njem kolokvirala dva vseučiliščnika. Pokojnik je bil rojen v Pakracu. Gimnazijo je dovršil v Slavonski Požegi, pravne nauke pa na Dunaju, v Berlinu in Parizu. Kot profesor kriminologije in socijologije je užival v znanstvenih krogih velik sloves. Petkrat je bil izvoljen za dekana, dvakrat za rektorja, eno leto pa je bil prorektor zagrebške univerze. Ude.istvo-val se je tudi na gospodarskem polju ter je bil predsednik Saveza denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine SHS.
Velik požar v bosanskem premogovniku
Sarajevo, 9. oktobra, č. Sinoči kmalu po 1. uri zjutraj je nastal požar v premogov« niku Dober1in»Lesan. Ogenj se je pojavil v separaciji ter se je bliskovito razširil tudi na zalogo premoga. V par minutah je bilo vse v plamenih. Odsev požara je bilo videti daleč naokrog. Iz Bosanskega No« vega so prihiteli na pomoč gasilci s po* sebnim vlakom. Po šesturnem napornem delu se jim je končno s pomočjo rudar« jev m ostalega prebivalstva posrečilo ogenj lokalizirati. Separacija z vsemi stroji je popolnoma uničena, zgorelo pa je tudi mno go premoga. Škodo eeniio brez uničenih zalog premog« na dva milijona Din.
Kitajski oficirji y Nemčiji
Sanghaj, 9. oktobra, (lo.) Iz Kajfenga je odpotovalo v Nemčijo 30 oficirjev, ki bodo proučevali tamošnje poljedelske in industrijske razmer*
lo prisrčno sprejel ter Iim med razgovorom izjavil med drugim:
»Vsekakor vas bo predvsem zanimal namen mojega prihoda v Beograd. Ta se strinja z namenom moiega potovanja v Pariz in London, kjer sem se mudil, da obvestim tamošnji vlad' o značaju grško-ita-lijanskega pakta, ki sem ga podpisal v Rimu. Zelo sem srečen, ker se mi je nudila prilika priti v Beograd. Bil sem tu že po podpisu bukareškega miru. kasneje pa sem prišel ob priliki do Niša, kjer sem se sestal s pokojnim Nikolo Pašičem. V Beogradu se bom razgovarjaJ z vašimi politiki o skupnih vprašanjih, ki interesirajo naši državi in ki nam bodo dopustila, da podpišemo med seboj pakt miru. za katerega ie po vsem svetu toliko potrebe.«
Na vprašanje novinarjev, ali more kal izjaviti o svojih razgovorih z zunaniim ministrom dr. Marinkovičem ie odvrnil:
»Imela svat ri dolge konference, na katerih sva se sporazumela o vseh vprašanjih, kakor tudi o proceduri rešitve teh vprašanj Obžalujem, ker je dr. Marinkovič moral ostati v Parizu, vendaT Pa bom lahko tudi z dr. Sumenkovičem na isti podlagi nadaljeval delo v Beogradu. Mi moramo dati naši trgovini največje olajšave, seveda pa mora ostati naša suverenost nekršena. Upam. da Jugoslaviji niti malo ne bo treba dvomiti nad mojo iskrenostjo in prijateljstvom. Pri vseh vprašanjih je glavna stvar medsebojno zaupanje<.
Venizelos je apeliral na novinarje za podporo pri tem velikem delu.
Na vprašanje novinarjev, ali se je govorilo o zvezi med Grško in Jugoslavijo je odvrnil:
»Naravno, v mejah statutov Društva narodov«.
Na vprašanje ali se je in se bo govorilo tudi o zvezi z Bolgarsko je odgovoril: »Naravno je, da se govori o vseh skupnih balkanskih vprašanjih. Mi bomo ponudili Bolgariji roko, naj skupno delamo v interesu Balkana. Mi ne bomo prevzeli iniciiativo. da bi Bolgarska šla z nami Zato sem pripravljen peduzeti proučitev naših pogodb. Prav tako bomo dali Bolgarski vse olajšave za izvoz in trgovino.«
kluba za 20. oktober, definitivna odločitev pa bo padla v četrtek na seji vodstva KDK. Nato se bodo poslanci korporativno udeležili velikega shoda v Sisku. Če bi poslanski klub 20 t. m. ne končal svojih razprav, bo seja prekinjena in se bo nadaljevala po shodu, 22. oktobra.
V razgovoru z novinarji sta dr. Pernar in inž. Košutič izjavila, da se bo shoda v Sisku, če bo vreme količkaj ugodno, udeležilo blizu lOfl.OOO pristašev, ker bodo prišli na ta shod iz vseh pokrajin naše države.
Pogreb dr. Zuccona
Zagreb, 9. okt. n. Danes popoldne se je ob izredno veliki udeležbi občinstva vršil pogreb dr. Ivana Zuccona. Na čelu spre« voda sta nosili dve Istranki krasen venec z napisom: Istrskemu beguncu — zasužnjen na Istra. V sprevodu je bil tudi g. Pribi* čevič z večjo skupino poslancev KDK. Po« sebno številno je bila zastopana zagreb« ška organizacija SDS s predsednikom dr. Ljubomirom Tomašicem na čelu Pogreba so se udeležili tudi zast< liki civilnih in vojaških uradov z velikim županom Zrel« cem. Na grobu se je poslovil od pokojni« ka dr. Ražem, predsednik kluba «Istra», v imenu SDS pa dr. Ljuba Tomašič.
Nesreča šolarskega vlaka
Koprivnica. 9. oktobra č Danes zjutraj ob 7. se je pripetila na postaji Drnije železniška nesreča, ki pa le slučajno ni zahtevala človeških žrtev. Zaradi napačno postavljenih kretnic je zavozila pomožna lokomotiva, ki je peljala s polno brzino skozi postajo, v šolarski vlak, ki je stal na postaji. V gosti megli je strojevodja v zadnjem trenutku opazil pretečo nevarnost in trčenja ni mogel preprečiti. Lokomotiva se je z vso silo zaletela v vlak. Prva dva vagona šolarskega vlaka sta iztirila in se prevrnila: 2 učenca sta bila težko ranjena in so ju morali prepeljati v koprivniško bolnico, 10 učencev pa je dobilo lažje poškodbe. Zagrebška železniška direkcija je poslala na lice mesta komisijo, da ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo.
Ameriški polet v Rim
Newyork, 9. ok. s. Letalec Rogger Wil« liams je pripravil svoj enokrilnik «Colum« bia» za polet v Rim in namerava jutri zju« traj startati. Če bo Williams na poletu za« del na viharno vreme, hoče poiskati zra« koplov «Grof Zeppelin* ter ga spremljati do Lakehursta. Mogoče je, da se bo tega tjoleta udeležil tudi Levine kot potnik,
f <
Beograd, 9 oktobra p. Po zaključenih slavnostih je po večdnevni pavzi zavladalo v Beogradu zopet živahnejše politično življenje. Današnji dan beleži več značilnih sestankov in konferenc, ki znova pričajo o nervoznosti v vladnih krogih. V teh krogih se je danes z vso resnostjo zatrjevalo, da bo vlada prevzela inicijativo za rešitev spora s KDK. V tej zvezi komentirajo v političnih krogih tudi današnje sestanke, ki jim pripisujejo veliko važnost. Dopoldne je Ljuba Davidovič v spremstvu posl. Mijoviča posetil v vladnem predsedstvu dr. Korošca, ter imel z njim poldrugo uro trajajoč razgovor. Takoj po tem sestanku se je dr. Korošec napotil k Velji Vukičeviču v stanovanje ter konferiral z njim skoraj dve uri.
V režimskih krogih se zopet mnogo govori o prizadevanju demokratov za dosego stikov s KDK. Naglaša se celo, da ima Davidovič namen prekiniti koa-
licijo z radikali, da bi na ta način dobili demokrati možnost prevzeti inicijativo za dosego sporazuma s KDK in za sestavo nove vlade. Minister Grol je v razgovoru z novinarji izjavil, da stoje demokrati na stališču, da je treba odstraniti vse one osebe, ki ovirajo sporazum s KDK. Demokrati le žele, da bi vodstvo KDK čim prej preciziralo svoje zahteve in stavilo konkretne predloge, o katerih bi se bilo mogoče nato pogajati.
Tudi nocojšnje zemljoradniške »Novosti« napovedujejo skorajšnjo spremembo režima in beležijo med drugim verzije, da stoji v ospredju kombinacija z Aco Stanojevičem, ki naj bi sestavil vlado iz pristašev glavn-ega odbora radikalne stranke in KDK. »Novosti« napovedujejo, da bo bližnja bodočnosi pokazala, da so Korošec-Vukičevičeve-mu režimu dnevi šteti in da se pripravlja kombinacija, ki bo značila popolna spremembo sistema in režima v državi,
Italija - gospodarica na Balkanu
Zanimive in žal resnične ugotovitve neodvisnega romunskega lista« — Italiji se je posrečila popolna obkrožitev Jugoslavije
Bukarešta, 9. oktobra d. »Cuvantul« objavlja članek o zunanji politiki Italije s posebnim ozirom na Balkan. Člankar se bavi v zvezi s tem tudi s postopanjem z romunskimi manjšinami v Jugoslaviji ter z romunsko politiko do Francije. List izvaja med drugim:
Mussolini je lahko zadovoljen z uspehi svoje politike po šestih letih, posebno zaradi tega, ker je bila situacija takrat, ko ie prišel do oblasti, zelo težavna. Beograd je bil sovražen Rimu. Tirana je imela protiitalijansko vlado, grško javno mnenje ni bilo naklonjeno Italiji, Sofija je upala na zbližanje z Jugoslavijo, dočim je bila Bukarešta neodločena in Budimpešta preslaba. Mussolini je vse te ovire premagal in se približal balkanskim državam.
Danes se lahko reče, da se ie balkanska situacija popolnoma preokrenila v korist Italije in je morala francoska po-
litika v zadnjih petih letih beležiti poraa za porazom. V resnici je italijanska politika povsod slavila zmago in posrečilo se ia je doseči obkrožitev Jugoslavije. Klijub vojaški premoči Italije in prevla-dajočemu političnemu položaju je treba ugotoviti, da Mussolini nima nikakih bojnih namenov, temveč hoče samo doseči, da Beograd sprejme italijansko hegemonijo na Jadranu.
Nato prehaja člankar na položaj Romunije in meni, da bi imela Romunija lahko velike koristi od italijanske politične igre, posebno ker ji je Italija pripravljena priznati velike koristi, če jo spravi v svoje akcijsko območje. Če bi se romunska politika spremenila, bi Beograd in Pariz izgubila vse. Pomisliti je treba samo na razburjenje, ki ga je povzročila v Parizu politika generala Averesca.
Italijanski pogoji za razorožitev
Vsebina note italijanske vlade na francosko-angleško spomenico. — Nezadovoljstvo v Parizu
Rim, 9. okt. (ri.) Agenzia Štefani objav« lja izvleček odgovora italijanske vlade na francosko«angleški dogovor glede omejit* ve pomorskega oboroževanja. V noti po« navija italijanska vlada svoje stališče, ki ga je izrazila že ob drugih prilikah in po« vdarja, da je pripravljena razorožiti na morju in v zraku pod pogojem, da bo ve« ljal obseg razorožitve tudi za vse druge države. Nadalje povdarja italijanska nota, da je Italija pripravljena v vsakem obsegu omejiti oboroževanje pod pogojem, da store to tudi druge države. Italijanska vla« da se izreka v noti za globalno omejitev
tonelaže vojnih ladij brez ozira na razno kategorije. Nota zaključuje, da je italijan* sk vlada trdno pripravljena sodelovati pri vsakem delu za rekonstrukcijo Evrope in da želi nadaljevati prijateljsko sodelovanje francoske in italijanske delegacije v Že*
nevi.
Pariz, 9. okt. (be.) Pariška javnost je z velikim nezadovoljstvom sprejela italijan« ski odgovor na francosko*angleški pomor« ski dogovor. Javnost se posebno protivi zahtevi Italije, naj se izenačijo italijanske in francoske pomorske borne sile.
Trockij in Radek resno zbolela
Oslo, 9. oktobra s. »Tagbladet« poroča, da Je Trockij resno obolel in si njegovi pri-iatelji zelo prizadevajo, da bi ga spravili pod drugo podnebje. Ruske oblasti so baje prepovedale, da bi mu preskrbeli potrebna zdravila. Tudi Radek je težko obolel na ledvicah in nima sredstev, da bi se izročil zdravniški oskrbi.
Močan potres v Mehiki
Mexlco City, 9. okt 0o.) Sinoči so za« beležili tu in v Veracruzu izredno močan potres, ki je trajal tri minute
Newyork, 9. okt. g. V Mexico City in Veracruzu je bil včeraj močan potres, ki je trajal tri minute. Vse potresne opazo« valnice poročajo o močnem tresenju zem* lj«
Poslanski klub KDK se sestane 20. t m.
Konferenca poslancev KDK v Zagrebu« — Priprave za ogromni
shod v Sisku
Na starem poslu
Klerikalci ne morejo živeti brez denuncijantstva
Obletnica koroškega I Zopet gradbena katastrofa v Pragi
plebiscita
Stari demracijarati so zopet enkrat srečni. Priljubljeni posel, ki so ga s tako vnemo vršili v blagopokojni Avstriji. kjer so napredne ljudi sistematično obtoževali sovraštva proti državi, gre zopet v cvetje.
V nedeljo in ponedeljek je vlada priredila proslavo prebitja solunske fronte. Kakor vsaka stvar, je bila tudi ta zanemarjena; proslava se je vršila za 3 tedne prepozno in v Beogradu so duhovito ironizirali, kakšno sreoo imamo, da (današnji režim ni bil na krmilu v septembru 1918., ker bi bili potem gotovo tudi prebitje solunske fronte zamudili Proslava je imela čisto službeni značaj in nikjer, razen v Beogradu, se ni poskrbelo, da bi se -bila pripravila v ozkem sodelovanju z narodom. Predstavniki KDK se službene^ proslava fliso udeležili, ker jo je priredil in Izvedel režim, ki je odgovoren za obupno stanje v državi in ki je z vso in-fernalno silo na poslu, da prebije iu-goslovensko fronto, katera je pred 10. leti na solunskih bojiščih strla v prah sovražnike jugoslovenske ideje.
Po milosti hegemonistov sedijo da-»es klerikalci v vladi in so torej do kosti patrijotično razpoloženi. O pomenu prebitja solunske fronte sicer ne vedo mnogo in cela stvar jih tudi zelo ne in-teresira — saj je «Slovenec» za napis svojega slavnega članka postavil datum «8. oktober 1918.», torej dan, ko se na solunski fronti ni prav nič več zgodilo, k©r se je prebitje izvršilo že tri tedne poprej — a navdušeni so tako, da se jim je vrnila v njihova peresa najlepša frazeologija iz krasnih dni, ko so slavili zmage «naše junaške c. kr. armade*. In prebudili so se tudi stari ovaduški instinkti. Zdi se nam čisto naravno, da je «Slovenec» abstinenco predstavnikov KDK na beograjski proslavi porabil, da proglasi slovenske naprednjake za an-ti patrijotične elemente. Tisti ljudje, k| v najusodepolnejših časih našega naroda, v dobi obupne borbe nacijonalne Ideje proti tiraniji Avstrije niso bili le c. kr. patrijoti, temveč tudi c. kr. de-nuncijanti, so predrzni dovolj, da očitajo naprednjakom patrijotizem «do preklica«! Da imajo narodni ljudje svoje mišljenje o narodnih zadevah, proglaša «Slovenec» za «staro bolezen in sramoto ». Ce se dobro spominjamo, smo natančno iste besede čitali v glasilu g. Korošca po «znamenitem» uni-onskem shodu 1. 1914., ko so klerikalci proglašali slovenske naprednjake za izdajalce, ker se niso pridružili besni gonji za vojno proti Srbiji. Klerikalci, ki so danes pripravljeni preliti za Jugoslavijo precej črnila po svojih listih, sk) naravno upravičeni očitati onim, katere so pred prebitjem solunske fronte gonili v ječe in jim pripravljali vislice, da za narodno stvar nimajo ne smisla, ne ozira, ne žrtve. Do včeratf
so «liberalce» zasmehovali, da tičijo
globoko v «kajmakčalanski mentaliteti*, za katero da naš narod nima razumevanja, sedaj proglašajo Solun za »simbol našega odrešenja in ujedinjenja*, za »temelj, na katerem smo zgradili 1. december* in so si s tem pridobili moralično pravico, da proglašajo one, ki so bili od nekdaj propovedniki solunske ideje, ki so vseh preteklih 10 let žrtvovali vse svoje sile za zmago te ideje v narodu in državi, za «mrzle fn cinične* računarje, ki se ne morejo po-vzpeti do nacijonalne višine SLS!
Še posebej je čutilo glasilo g. Korošca potrebo povdariti, da v slavnostnem sprevodu v Beogradu «ni bilo mogoče opaziti nobenega zastopnika liberalnih organizacij*. Tudi to je sicer zlagano, ker so se načelno abstinirali od udeležbe na vladni proslavi samo politični predstavniki KDK, a nič čudnega bi ne bilo, ako bi v Beogradu ne bilo »mogoče opaziti* nobene napredne deputaci-je. Z vozovnicami za Beograd so namreč v Sloveniji razpolagali in si jih med seboj delili skoraj izključno klerikalci. Tako se je zgodilo, da so transportirali na proslavo na stotine svojih Orlov in Marijinih hčerk, a starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza n. pr. ni dobilo niti ene vozovnice na razpolago! Klerikalci so storili vse. da onemogočijo udeležbo naprednih ljudi na prosla-vi prebitja solunske fronte, sedai pa denuncirajo napredne organizacije, da jih «ni bilo mogoče opaziti...*
Kako slovenski napredni ljudje gledajo na veliki dogodek, katerega desetletnico obhajamo letos, o tem smo v «Jutru» opetovano in obširno razpravljali, in sicer takrat, ko se je v resnici obnavljal veliki dan, a tudi tokrat, ko ga je Koroščeva vlada prepozno praznovala. Ko se je v ponedeljek dopoldne sirom države zbirala naša slavna vojska, da proslavi spomin na svoje najslavnejše dni in da obnovi prisego zvestobe veliki ideji, ki je zmagala na solunskih bojiščih, so radostno utripala srca vseh pravih narodnih in naprednih ljudi in vsi smo bili v duhu ž njo. Prireditvam, ki jih je aranžiral režim, kateri z vso svojo politiko ubija solunsko idejo, pa nismo mogli prisostvovati, niti z duhom, niti s telesom.
S prezirom gredo slovenski »liberalci* preko klevet klerikalnega tiska na dnevni red. Oni vedo, da se v KDK borijo za pravo narodno idejo. S prezirljivo gesto so kvitirali naprednjaki klerikalne denuncijacije 1. 190S., 1912., 1914., da navedemo le par datumov, dobro vedoč, da so na pravem potu in trdno verujoč v zmago svojih velikih idej. Zgodovina našega naroda jim je dala prav. Klerikalni klevetniki in ovaduhi naj mirno nadaljujejo svoj posel. Tako so navajeni in tako jim tudi pristoja.
Nase ceste prenesene v delokrog ključavničarske obrti
Tragikomična zgodba iz cestne politike ljubljanskega oblastnega odbora.
Z Gorenjskega nam pišejo: Kakor vsaka stroka, zahteva gotovo tudi cesta svojega mojstra, ki je sposoben za to, da jo urejuje in popravlja. Človek bi mislil, da ima vendar gradbeni odsek ljubljanskega oblastnega odbora vsaj toliko tehničnega znanja, da se za cestne mojstre nastavljajo teoretično in tudi praktično izvedbami ljudje. Temu pa žaUbog ni tako, kar nam kaže nastopni primer:
Za cesto Kranj-Ljubelj-Jezersko Je med drugimi prosil tudi Janez Naglič iz Preddvora, ki je praktično izvežban zidar in ima dovršeno tudi srednjo tehnično šolo stav-barske obrti. Ima torej po razumu normalnega človeka vsaj nekaj s posebnost i cestnega mojstra. Sama grebljica in metla danes ne zadostuje več. Toda oblastni odbor je bdi drugega mnenja. Nastavil je za cestnega mojstra na omenjeni cesti mladega neizkušenega — ključavničarskega pomočnika in mu menda naročili, naj pili po cesti kamenje in škarpe ter v primeru kake katastrofe cesto enostavno s ključavnico zatvo-ri. Povrh pa bo mogel ta cestni strokovnjak ob prostem času — imel ga bo kot ključavničar na cesti vedno dosti — popravljati zarjavele klerikalne kase. da kak Poklicni vlomilec ne odnese deficita. Čudno je Hak, da za cestnega mojstra niso nastavili kakega krojača ali vsaj kaplana.
Najbolj interesantno pri tej cestni tragi-komediji pa je še to, da je bil prcsilec Naglič zvest in vnet pristaš SLS ter mu je pri zadnjih volitvah v oblastne skupščine daroval 100 Din za agitacijo v Preddvoru sam g. tajnik SLS, kaplan Gabrovšek. Pri prihodnjih volitvah pa pravi Janesz Nasdič, da bo nasanjal čredo tja, kjer imajo boljšo paše brez plevela in osata.
Navajamo ta primer, ker le gotovo dovolj značilen za nameščanje raznih »stro-tamvjakov« v službah oblastnega odbora, Obenom pa dokazuje, da se najedurnejši protekcijonteem. ki ga ]e uvedHa klerikalna stranka, niti pred lastnimi agitatorji ne ustavi.	_
Dr. Peric se bo umaknil
Beograd. 9. oktobra, p. V radikalnih krogih se trdi. da je predsednik Narodne skupščine dr. Ninko Perič izjavil, da je bolan in da ne želi za to več ostati pa svojem dosedanrem mestu, kakor tudi ne vstoipiti v vlado, kamor so ga nameravali kandidirati.
Dr. Pernar operiran na roki
Zagreb. 9. oktobra, n. Na tukajšnji kliniki k bil danes operiran na levi roki posl. dr. Ivan Pernar. Roka se mu je začela gnojiti, kor sta mu ob t i Sala v kosti od strelov v Narodni skupščini še dva svinčena drobca v velikosti koruznega zrna Operacijo je izvr-10 dr. Pliroii*.
Celovški škof pospešuje germanizacijo koroških Slovencev
I r. Koroške nam pišejo:
V šolskem letu 1927.-28. je študiralo v celovškem bogoslovju 40 bogoalov-;v — od teh je bilo 6 Slovence v-do-oiačinov, 11 Nemcev domačinov, in 23 iSemcev iz Nemčije, tako da so rajhov-ci imeli v teologiji v Celovcu večino. Ti bogoslovci iz rajha se pripravljajo pod škofovim protektoratom, da zasedejo slovenske župnije, od koder so bili s silo pregnani slovenski duhovniki. Za vzgled služijo župnije Ruda, Grebinj, Grabštanj, Žrelec, Perava, Marija na Žili itd., ki so popolnoma slovenske, katere pa so zasedli nemški duhovniki, ki so pregnali slovenščino iz cerkve in ki poučujejo krščanski nauk v šoli nemško. Ti duhovniki obvladajo slovenski jezik slabše kot hebrejščino, ki so se je tudi učili v teologiji. Lepa bodočnost so fobeta koroškim Slovencem, ko bo še teh 23 teologov iz rajha zasedlo slovenske fare. Pač čudno: misijonarji v Afriki se naučijo jezika onega naroda, med katerim delujejo, le na Koroškem veljajo drugi nazori. Tam je treba v prvi vrsti germanizirati Slovence in šele v podrejeni vrsti pride v poštev Kristov nauk o ljubezni do bližnjega. Celo na cerkvenem polju se vidi lažnivost one prislovice, ki so jo Nemci pri plebiscitu skovali. Koroška Korošcem. V resnici pa gospodarijo rajhov-ci, ki zatirajo slovenski živelj celo v cerkvi, po slovenskih farah po zaslugi celovškega škofa, ki je sam priseljenec.
Dobro je pribiti to dejstvo ob osem-letnici plebiscita._
Samojlovič hvali Nobilovo ekspedicijo
Moskva, 9. oktobra, (ri.) Na slavnostnem kosilu, ki ga je priredil italijanski konzulat na čast posadki ledolomilca cKrasina>, je profesor Samojlovi? povdarjal znanstveno važnost italijanske ekspedicije na secerni tečaj, veliko junaStvo Nobila in njegovih tovarišev. Sovjetska vlada je sklenila, da bo odlikovala vse udeležence Nobilove reSilne ekspedicije.
ČsL odlikovanje jugoslovenskih književnikov
Zagreb, 9. oktobra. 6. Češkoslovaška akademija znanosti je imenovala na svoji seji dne 22. septembra jugoslovenska književnika Iva Vopovi6a in Vladimirja Naaora za svoie člane.
Danes Imamo zopet obletnico onega nesrečnega dne, ko nam je neugodni izid glasovanja odtrgal lep del Slovenije. Koroško. Prebivalstvo onega predela slovenske zemlje, v katerem je bilo nekdaj politično središče slovenstva, se je z večino glasov izreklo proti priključitvi k Jugoslaviji in se izjavilo za nadaljnjo zvezo z Avstrijo, dasi tvori v njej slovenski živelj ogromno večino, tako da je napram njej pravih Nemcev neznatna peščica.
Rekriminacije o vzrokih ln krivdi v plebiscitni nesreči že davno niso več aktualne. Kadar govorimo o onem črnem dnevu, smatramo za sentimental-nost ali pa za brezplodno besedičenje, ako skuša kdo premlevati poglavje o naših in tujih grehih v oni dobi. Aktualno je samo vprašanje o bodočnosti Koroške in o stanju naše nacijonalne postojanke onstran Karavank.
Ko smo izgubili koroški plebiscit, je mars?kdo sodil, da je naše narodnosti v Celovški kotlini konec. Naši rojaki so bili zastraženi in so s trepetom pričakovali nadaljnjih nesreč.
Pokazalo se je, da smo močnejši nego smo sami mislili. Naši ljudje so v prvi dobi po plebiscitu prestali toliko per-sekucij, da je v tem minil tudi strah in da so se privadili ostrosti borbe. Izkazalo se je, da smo v plebiscitni borbi ipak obdržali močan kader samozavestnih pristašev, ki se zavedajo slovenske nacijonalne dolžnosti in so pripravljeni služiti nacrjonalni stvari. Ta kader nam ie ostal in kakor so pokazale razne volitve v krajevne, deželne in državne zastope, se nam ne manjša, marveč celo raste. Dasiravno se ie tedaj tehtnica usode slovenskih Korošcev dne 10. oktobra nagnila tako neugodno, držijo naši rojaki onstran Karavank ipak svoje postojanke častno in uspešno.
Nemci so bili uverjeni, da je z izidom koroškega plebiscita usoda Slovencev zapečatena in da bodo s poraženo »manjšino« brž obračunali. Mislili so. da jim ne bo težko v kratkem času germanizirati vso deželo. Vrgli so se z vso vnemo na delo in so z nečuvenim pritiskom hoteli udušiti vsakršno slovensko narodno življenje. Toda naraščajoči interes Evrope za usodo narodnih manjšin jih je moral uveriti. da uspeh vendarle ne bo tako lahek, kakor se je zdelo po plebiscitu. Uvideli so potrebo urediti odnošaie do naše države na taki osnovi, da bodo mogoči normalni stiki, kakor so v skladu z duhom mednarodnih razmerij v novi Evropi. Tedaj so poskušali izogniti se tej moralni svoji dolžnosti in so proponirali nekakšno kulturno avtonomijo, ki naj bi dala videz nacijonalne pravičnosti, ki pa bi, kakor so imeli prav dobro preračunano, v dan"h razmerah, kakor jih imamo na Koroškem, le še pospeševala germani-zacifo. Vsakdo, ki količkaj pozna narodno stanje na Koroškem, je to takoi uvi-del, kljub temu pa so nemška glasila hitela na vso moč po vd ar jati, kako ko-losalen primer nacijonalne pravičnosti so podali Nemci s tem svojim prodek-tom.
Danes, ob priliki osme obletnice koroškega plebiscita, naglašamo še enkrat in javljamo nemški javnosti, da smo pripravljeni živeti z nemškim narodom v najboljših odnošaijih. Tekom zadnjih let je prišlo ob precej številnih prilikah do raznovrstnih enuncijacij, iz katerih je vsakdo lahko uvidel, da je na naši strani ugodno razpoloženje za zbližanje z Nemci. Vemo, da si Beriin želi zbliža-nja in se je tudi nemška javnost potrudila pokazati prav tako ugodno razpoloženje za boljše odnošaje z Jugoslavijo. Saj so se vodilni nemški krogi v Celovcu ravno spričo tega odločili z* »kulturno avtonomijo« slovenske manjšine na Koroškem.
Toda mi se nikakor ne mislimo dati ukaniti po videzu. Mi hočemo resnično kulturno avtonomijo za svoie rojake na severni strani Karavank, tako avtonomijo, ki bo omogočila narodno življenje Slovencev, ne pa pospeševala germanizacijo. Naš diplomatski zastopnik pri plebiscitni komisiji je izjavil po plebiscitu, da Jugoslavija svojih koroških rojakov ne bo pozabila.
To je neomajna volja nas vsefo in spričo tega je bodočnost zbližanja med Jugosloveni in Nemci v tem, da Avstrija uredi narodno stanje koroških Slovencev v taki obliki, da se bodo čim manj čutile neugodnosti državnih meja na Karavankah, da bodo mogli kljub temu, da jim je nesrečni 10. oktober onemogočil priključek na jug, imeti možnost resničnega narodnega življenja.
»Grof Zeppelin" na potu v Ameriko
Friedrichshafen, 9. okt. (be.) »Grof Zep-
Eelm» jc imel startati davi, vendar pa je il polet zaradi viharnega vremena na At« lantskem oceanu odložen. Dr Eckener je izjavil, da bo o poletu končno odločil no* coj v skladu z zadnjimi vremenskimi po« ročili. Priprave za start se nadaljujejo in poštne oblasti so izročile popoldne 350 kg pošte, ki obstoja iz okrog 50000 pisem.
Lakehurst, 9 okt. s. Mornariška uprava je končala priprave za pristanek nemške* ga zrakoplova. Več sto mornarjev, ki so izvežbani v manevrih za pristanek zrako<
S lovov, čaka pa prihod »Grofa Zeppelina*. rzojavne in telefonske družbe so za ta dogodek uvedle posebne mere.
Hme!;*M trg
Žalec, 9. oktobra, h. Na	je bil da.
nes dosežen znaten promet. Čeme so se gi» bale med 1800 do 2150 Kč. Proizvajalci se drže trdo ia prodajajo le po polnili cenah.
Včeraj se je zrušila v Pragi nova sedemnadstropna hiša« — Številne žrtve. — Reševalna akcija zelo otežkočena
Praga, 9. oktobra g. Danes okoli 16 se le
pripetila v sredi mesta v Pcricovi ulici velika katastrofa na novi zgradbi. Sedemnadstropna nova zgTadba se je nenadoma zrušila in pokopala pod seboj številne delavce. Rešiti se je moglo samo šest delavcev, dočim števSJa mrtvih in ranjenih še ni mogoče ugotoviti. Razvaline so zasule razen delavcev na stavbi tudi voz z dvema konjema in voznikom, ki je v usodnem trenutku vozil mimo stavbe. Ravno tam je zadela nesreča tudi mlado ženo z otroškim vozičkom. Kamena e je dalje ranilo 12 potnikov, ki so se vozili mimo stavbe s tramvajem. Na kraj nesreče so prispele vse rešilne postaje iz mesta
Zunanji odbor parlamenta In senat, ki sta prekinila sejo, vsi senatorji in poslanci pa so takoj odšli na kraj nesreče, kjer so bili že navzoči policijski prefekt in nekateri ministri. Sklenjeno je bilo. zaprositi takoj za pomoč vlado. Nesrečo je pripisati prenaglemu načinu grajenja, ki je v zadnjem času zahtevalo v mestu že številne žrtve. Gradbena tvrdika ie prejela od oblasti dovoljenje, da zgradi petnadstropno hišo, toda je pozneje načrte povečala. Dve veliki sosednji hiši kažeta velike razpoke v zi-dovju. Posebna komisija proučuje sedaj varnost obeh sosednjih hiš.
Ker se je sedeimnadstropno poslopje popolnoma podsulo, je zaenkrat nemogoče priti pod razvaline in pričeti z reševanjem žrtev. Na stavbi je bilo zaposlenih kakih 50 do 90 delavcev. Reševalna dela se bodo
nadaljevala vso, noč s pomočjo tehničnih čet. Nekemu delavcu je bilo treba na mestu odrezati nogo, ker je ležal pod velikanskim betonskim blokom in ga je bilo le tako mogoče rešiti smrti. Do sedmih zvečer so potegnili izpod razvalin deset mrtvih in do trideset deloma težko; deloma lahko ranjenih delavcev. Ranjence so odpeljali v bolnico. Za ostalih najmanj 40 delavcev, ki so še pokopani pod ruševinami je malo verjetno, da jih bo mogoče rešiti.
Praga, 9. oktobra, s. Posledice katastrofe pri novi zgradbi tvrdke Jakeš na oglu Po-ričeve in Škofove ulice, so bile strašne. Kraj nesreče se je s strahovitim truščem spremenil v kup razvalin s polomljenim tramovjem in zvitim želez jem. Iz razvalin je biio slišati le slabotno stokanje nesrečnih žrtev. Od zgradbe je ostal nepoškodovan samo kakih 20 m visok leseni stolp. Dva delavca, ki sta bila zaposlena na najvišji platformi stolpa, sta mirno počakala poteka katastrofe ter nato brez nezgode splezala na cesto. Tudi drugih 20 delavcev, ki so delali v gornjih nadstropjih stavbe, je ostalo večinoma nepoškodovanih. Ostali del delavcev, ki so delali v nižjih nadstropjih in pod zemljo, so pomečkale in pobile ogromne množine tramovja in betona. Uvedena je bila takoj reševalna akcija, ki je spravila na dazt do večera šest mrtvih m 12 težko ranjenih. Malo je upanja, da bi bilo mogoče reSfi ostale ponesrečence, tako da je treba računati na 40 do 50 smrtnih žrtev.
Tako se godi novinarjem, ki poročajo resnico
Izgon ameriškega novinarja iz Francije, ker je poročal svojemu listu o vsebini tajnega francosko-angleškega pomorskega sporazuma
Pari«, 9. oktobra. 1. Kakor znano, je povzročila objava vsebine tajnega francosko-angleškega pomorskega sporazuma v Zedinjenih državah velik alarm. Organ Hearsto-vega časopisnega koncema «Newyork Am<v rican» je objavil vsebino tajne okrožnice francoskega zunanjega ministrstva z opombo, da jo ie prejel od svojega pariškega pročevalca. Quai d'Orsay je bil v zadregi, toda moral je priznati verodostojnost objavljenega dokumenta ter je istočasno sporočil, da bo uvedel najstrožjo preiskavo, kako je moglo priti do objave tajnega dokumenta. Zdelo se je, da bodo zadele sankcije nekega višjega uradnika v zunanje ti ministrstvu, toda sedaj je znano, da so zadele ameriškega novinarja, ki je s pridobitvijo dokumenta izkazal uslugo svoji domovini. Ta novinar, pariški poročevalec omenjena n«wyorškQ.ga dnevnika, je bil aretiran že v nedeljo, ko se je sprehajal po Rue ne la Paise. Po raznih formalnostih je bil zopet izpuščen na svobodo z omejitvijo njegove osebne svobode.
Pariz, 9. oktobra, g. Zaradi objavljanja tajne listine o francosko - angleški mornariški pogodbi je bil izgnan pariški dopisnik Hearstovega koncerna Harold T. Horan. Iz-
Tužne slike
Ob obletnici plebiscita
Hodil sem po deželi, krasni kakor iz kraljestva pravljic, tako bogati na naravnih krasotah, ali vendar tužni, pre-tužni... Zamira tamkaj naša slovenska pesem, zamira naša beseda. Molči ljudstvo in gleda, kako mu jemljejo ter odtujujejo deco, učeč jo, da so hoteli tuji vsiljivci uropati jim njihovo domovino, ter da je jezik njihovih staršev barbarski, vsiljen od brezvestnih fanatikov.. Molči ljudstvo, ko mu tuji svečeniki označujejo božjo besedo v jeziku, ki ga ne razume. Molči brezpravno slovensko ljudstvo na stotine drugih krivic, ki mu jih prizadeva dnevno tuja sila — molči in trpi mloče...
Ob gozdnem parobku pase desetleten deček kravo, z bičem maha po leščevju in na glas nekai poje: «Mein liebes deutsches Heimat du... štirileten bratec, ki se nekoliko proč sedeč igra s cvetkami, otroško ponavlja: liber dočez hamatu...
«Peterček, kaj pa poješ?» sem nagovoril starejšega.
«Saj ne pojem, le «gediht» se učim, moramo jo znati iz g!ave.»
«Pa mi jo po našem, po slovensko nekoliko povej, Peterček, bom videl, če jo tudi zastopiš.*
Povesi glavo, čez čas pa pove odkritosrčno: «Saj zastopiti je ni treba, le znati jo moramo.*
«Kaj pa, ali katero slovensko znaš, Da to zapoj.*
«Znam tiste, ki jih mama poje, v šoli se jih pa ne učimo.*
Nedelja je. Nekoliko izven precej velike vasi stoji cerkev. Vstopim. Skoro polprazna. Mogočno odmeva glas pridigarjev po srednje veliki stavbi, a verniki kakor da ga še ne slišijo, ženica pod prižnico moli rožni venec, le pri Imenu Kristus se pobožno sklonijo glave. Ni kriv duhovnik in ni krivo ljudstvo, da se ne razumejo, krivda je drugod.
Za nemško pridigo sledi slovenska, katero ima duhovnik spisano na listu. Kdo pa sedaj razume? Prav gotovo niti ►^idigar sam ne. Morebiti fie to oni jezik, o katerem trdijo koroški «zgodo-vlnarii*, da so ga nekdaj govorili na Koroškem «Ven"di» ln ki se tako zelo razlikuje od «prave» slovenščine.
Pred cerkvijo rastejo tri ogromne lipe. Kdo ve. koliko stoletij so že učakala orjaška drevesa.. Rahla jesenska sapa trga orumenele liste, ki r pritajenim šu-meniem padajo na tla. V deblo srednje lipe je nekdo vdelal leseno deščico, obrasla skorja izgleda kakor raskav okvir, v deščico pa je z nerodnimi črkami vrezan napis:
«U snhomin na ffude chase francoz-skih vojsk. 1. 1809.»
gon Ho rana je izzval med pariškimi novmaw-ji veliko pozornost. Horan zastopa stališče, da je bila njegova naloga, preskrbeti si ve« vesti, ki bi mogle služiti nj-sgovemu časopisnemu koncernu. Zaradi tega je s predajo listine svojemu časopisu storil samo svojo dolžnost. Ali si je Horan preskrbel listino z denarnimi sredstvi ali drugače, o tem odklanja a priori vsako izjavo z utemeljitvijo, da mu to veleva novinarska čast. Dopisnik pristavlja, da j,e prejel listino od svojega šefa z nalogom, da jo sporoči v New-york. Hearst je hotel vsebino listine sam poročati v Nework, toda Horan je smatral za umestneje, da se njegova oseba ne zaplete v zadevo. O kakem prestopku pri tem ne more biti govora. Horan se je pritožil tudi nad postopanjem na policijski pref^k-turi, kjer so mu pretili z zaporom šestih let, če nemudoma ne zapusti Francijo.
Pariz, 9. oktobra, (be.) V zvezi z objavo angleško - francoskega pomorskega dogovora je bil aretiran tukajšnji dopisnik Hearstovega časopisja Horan. Policija je Horana zasliševala sedem ur. Ker ni hotel Horan izdati osebe, ki mu je preskrbela okrožnice^ je bil izgnan iz Francije.
Nekoliko v bregu stoji kmetija, lepo posestvo. Oče Simen je stara slovenska korenina, sedaj je užitkar, posestvo je izročil sinu, ki pa je prevzet po novem nauku, da se z «gruntom ukvarjajo le norci», kmetijo prodal in odšel v tujino, kjer je gotov zaslužek, ki ga ne «uniči toča ter druge nezgode*.
Najdem starčka pod veliko jablano, ki stoji nekoliko od hiše. Ni na njegovem obrazu več tistega veselega izraza, ki si ga v prejšnjih časih lahko vedno opazil, le globoka žalost in potrtost odevata ta zgubani in izmučeni obraz.
cOče, ali kaj Tone piše, in kako mu kaj gre?» ga vprašam.
«0, piše pač, piše in pravi, da mu gre dobro, ali če vara sam sebe, mene ne bo, tudi jaz poznam svet in vem, kaj je dom, ako ga čiovek more imenovati svojega.»
«Kaj pa novi gospodar, saj vas menda ne gleda postrani?*
«Dober človek je in kolikor more mi postreže, ali tujec je, ki se ž njim še zgovoriti ne morem, žalostno je videti v tujih rokah zemljo, ki sem jo s tako ljubeznijo obdeloval, ki pa jo je zavrgel lastni sin.»
K nama so priplavali glasovi vljoline in dekliške pesmi, opevajoč rudarja in njegovo mukepolno življenje. Ubogi starec, da bi umel pesem, orosilo bi se ti oko ob misli na sina, ki je zavrgel dom in se sedaj trudi v premogovniku v ved-ni nevarnosti za bori košček kruha.
«Hčerka posestnika je,» mi pooasnuje starec »pridno in z veseljem dela čez dan na polju, le zvečer si včasi poišče nekoliko razvedrila.*
Odhajal sem, za mano pa se je glasila sedaj vesela pesem, opevaioč lepoto dežele tam daleč nekje ob Reni...
Atentat na Ebertov
spomenik
Berlin, 9. okt. s. Na Ebertov spomenik v Ottonbrunnu pri Monakovem, ki je bil še le pred kratkim postavljen, ao neznanci poskušali v zadnjih dnevih izvrSii atentat z razstreljivl Ko je hotel preteklo soboto neki uslužbenec očistiti stopnice do spome« nika in je na najvišji stopnici z grabljami razgrebel majhen kup zemlje, se je poka« zalo, pod njim 11 dinamitnih patronov, dva razpočnika in dve 10 m dolgi vžigalni vt» vicu
Delavska stavka v Avstraliji
Melbourne, 9. oktobra. (Jo.) V mestu jk prišto do krvavih incidentov med stavkajočimi in delavoljnimi delavci. Zgodaj zjutraj so neznanci vrgli v hišo, kjer stanujejo de-lavoljni delavci, bombo, M je hišo težko poškodovala. K sreči ni bil nihče ranjen.
Pevce Matičarje,
ki se trtso udeležili turneje na Poljsko, vabimo, naj se zbero pevci ob pol 16., pevike ob pol 17. v pevski dvorani Gl. Matice. V* nitev s turneje po Poljskem. Udeležba ofei* apszna. feacvmrft bL MatiferiL
asi Kraji in
Koroško pismo k osmi plebiscitni obletnici
Na Koroškem, 8. oktobra V Pliberku se ie pričela letos proslava plebiscitne obletnice. Pliberk je praznoval 6. t. m. svojo 7001etnioo. Heimatbund je združil z nje naslednji dan slavnost v spomin na zimago pri plebiscitu 10. oktobra 1920. V Pliberku županaije zdravnik dr. Herbst, zagrizen sovražnik Slovencev. V gostilni Ln na ulici zmerja Slovence s »čuši« in »priiigelbando« in hoče. da se uvedejo zanje fašistične metode.
Zanimivo je vabilo k proslavi. Pliberk je orisan kot ekspomiran nemški branik, obdan od narodno zavednih Slovencev. Prej je *<melo mesto ob svoji strani Mežiško dolino.
Vsako leto, ko se bližamo plebiscitni obletnici, slišimo od Nemcev grožnije. iz katerih se pokaže negotovost sedanje meje. Vedno zadivja sovraštvo do Slovencev in najbolj razijarjeniim ne gtre v glavo, da še vedno niso ponemčeni vsi koroški Slovenci. Ob taki priliki govore o potrebi novega silnega pritiska in glavnim celovškim nemškim prvakom očitajo, da zanemarjajo obmejno cono, kar bi bilo v glavnem krivo, da Nem-štvo ne prodira tako, kakor je načrtano.
SlišLmc ob taki priliki včasi tudi lepe besede. Letos so prišle iz Ženeve. Zvezni karacelar dr. Seipel je na zborovanju Društva narodov izvajal: »Manjšinsko vpraša-
Koroška deželna hiša v Celovcu pred 250, leti ko je bil Korotan še slovenski.
ki pa ie odpadla, ohromela je Pliberku desna reka. ker teče tik ob mestu državna meja. zato apelira Pliberk v svoji sedanji stiski na pomoč. Boj za ohranitev nemške zemlje je danes sikiejši nego kdaj poprej. Pliberk je na koncu svojih moči. Samo izdatna podpora more dvigniti hrabrost njegovega prebivalstva. Slavnostni dan se bo porabil za ojačemje obmejnega boja . . .
Čujmo! Sanjali so, da bo po 10. oktebru 1930. kar čez noč izginilo Slovenstvo. Čez osem let pa toži dr. Herbst. da je Pliberk podoben skali, okoli katere buči razburkane slovensko morje. Proslava v Pliberku je bila seveda velenemška. Prireditelji so se ogrevali za takojšnjo združitev z Nemčijo, da preprečijo, da bi se Pliberk zopet ne poslovenil.
Sploh so v zadnjem času razne napete nenrške glave v skrbeh za granico. Na obrtnem zborovanju v Št. Vidu ob Glini je govoril nedavne neki Vrešnik iz Pliberka, da je bilo hudo pod dveletno jugoslovesnko zasedbo, pri plebiscitu so Nemci storili svoio dolžne st in veliko Sl ovencev so pritegnili s seboj, ali takrat dane obljube so ostale le obljube. Niti ena se ni izpolnila! Na zborovanju nametščencev v Celovcu je deželni svetnik dr. Amserer katzal na Karavanke kot od samega Boga dane mejo. »Nenaravno bi bilo. ako bi šla meja mimo Vrb-skega jezera, kakor za časa jugoslovenske zasedbe. Boj pa še ni končan.« je z dvignjenim glasom poudarjal dr. Angerer. »Od juga čujemo glasove, ki še danes zahtevajo, da mora pripasti Jugoslaviji ozemlje Celovca in še mnogo več. Cuje se tudi, da pride vprašanje delitve Koroške lahko zopet na dnevni red ob priključitvi Avstrije k Nemčiji.«
□ i
3i5iE=l@E
Mlad nI neprimerno!
v
Sest deklic
| išče prenočišča-
Smeh in k-o^ot ter izvr t^a zaoava za žtns e m moš^e V g avnih vlogah
Jepy Juga Georg Heks-nlcr in Ernst Usrebss
Dom 7a padle d klice oretvo-= jen v bar in nočno zar>av šče Ej V vlogi spoko nij
Pkantno! Vc-el ! Pl's! Precstave ob 4. '/2 6, /., 8 in 9. uri
Telef n 2124 KHi) MAHCA
m
301
30G
nje je postalo na podlagi mirovnih pogodb mednarodna zadeva. Da imajo manjšine kot sploh vsa ljudstva in rodovi pravico — pa nai je taka pravica kje zapisana ali ne — da se v svojem materinem jeziku po načinu in običaiu svojih očetov držijo vrelcev svoje kulturne samorasti in svoje narodnosti, to mora končnoveljavno preiti v zavest splošmosti in potem čim prej v pravila Društva narodov.« Tu se spomnimo našega šolstva, »vrelca kulturne samorasti«. Po mirovni pogodbi (čl. 69) mora avstrijska vlada zasigurati da se bodo v ljudskih šolah otroci nenemških državljanov mogli poučevati v lastnem jeziku. Avstrijska vlada se napram Slovencem ne zmrni za to svojo obveznost Na Koroškem ni danes niti ene šole, ki bi bila v skladu s tem členom. Utra-kvistične šole so sedaj še slabše kot so bile pod prejšnjim režimom. Ponemčevamje pospešuje v zadnjih letih posebno celovški škof. ki pošilja med Slovence trde nemške duhovnike ki hočejo biti popolni germani-zatorji v cerkvi in v šoli
Ponemčevalno stremlienje je na pohodu, ali po plebiscitnem dnevu 1920 zadeva ob trde težkoče Plebiscitna doba ie bila izbirna politična šola za koroške Slovence. 15.279 glasov za Jugoslavijo! To so ojekieneli značaji, ki tvorijo jedro poplebiscitne borbe. Strašen je bil pritisk z grožnjami s strani demačih Nemcev, pri angleški, francoski ameriški komisiji nobenega razumevanja naših pravičnih zahtev do koroške zemlje, italijanski delegat Borghese strupen sovražnik Slovencev, cona A prikrojena Nemcem v korist, demarkacijska črta odprta, sleparije z volilnimi imeniki .' na glavo ie bil postavljen demokratski plebiscitni princip.
Sredi takih divjih razmer ie glasovalo za Jugoslavijo nad 15.000 Slovencev. In tudi sedaij ne obupujejo in ne omagujejo. V najtežjem ooložaju delajo neumorno in se držijo hrabro Zato oa žanjeio uspehe pri volitvah v deželni zbor in v občinske zastooe Inteligenčni naraščaj ie tu Koroški Slovenci stojijo krepko na braniku za svoje pravice in Nemci nimajo več upanja, da jih bodo ukanili z avtonomijo . . .
Da bi le skoraj došio tudi do notranje konsolidacije v Jugoslaviji!
Dr. Ivo Zuccon f
V nedeljo ob 8. ziutraj je preminul v Zagrebu po dolgi im težki bolezni v 60. letu starosti dr. Ivo Zuccon. bivši veliki župan zagrebške oblasti in eden največjih borcev za svobodo celokupnega iugoslovenskega naroda. Dr Ivo Zuccon se ie rodil 23. oktobra 1868. v Medulinu pri Pulju kot sin kmečkih staršev. Pravne študije ie dovršil na Dunaju, nakar je stopil kot odvetniški koncipijent v pisarno dr. Laginje v Pulju. kjer je leta 1901 otvoril svoio lastno odvetniško pisarno. Ze zarana ie stoml v prve vrste narodne borbe v Istri ln ie s svoio visoko inteligenco in sposobnostjo kmalu vzbujal splošno pozornost. Bil ie goreč po-boruk jugoslovenske ideie in se ie z vso
odločnostjo boril proti italijanski InvazHl, zlasti odkar je bil izvoljen v istrski deželni zibor.
Zuccon pa se ni omejeval zgolj na delo na političnem polju, marveč je s krepko roko posegel tudi v kulturne in gospodarske zadeve svojega naroda. Osnoval je več posojilnic, sodeloval pri Gospodarski zvezi in bil dolgoletni predsednik delavskega podpornega društva v Trstu. Tržaška čitalnica, podružnica sv. Cirila in Metoda. Sokol in druga nacionalna društva so ga štela med svoje nardelavnejše ljudi. Kot i zboren pravnik je napisal več odličnih razprav, ki so izhajale ne samo v domačih, marveč tudi v uglednih inozemskih listih. Italijanom je bil dr. Ive Zuccon že od nekdaj trn v peti in zato so po okupaciji navalili najprej nami, ga internirali v Italiji, 1.1920. pa so ga, ko so mu bili uničili pisarno ln vse pohištvo. izgmali preko meje.
Takrat je prišel v Zagreb, odkoder je bil kot strokovnjak za istrske in dalmatinske zadeve dodeljen reparacijski komisiji na Dumam. Po svojem znpetnem povratku v Zagreb si je kmalu p-iboril splošno spoštovanje. Kot pristaš SDS je bili tovoljen v odbore raznih organizacij, 1. 1927. pa je bil imenovan »za velikega župana zagrebške ob-
Y MI LO
Lse izdeluje iz kokošjih jajec. 7 a nežno kožo je nenado-
lasti. Kot politik ni užival spoštovanja samo med svojimi pristaši, marveč so ga visoko ceni.i tudi politični nasprotniki. SDS je izginila z njim enega svojih najdelavnejših in najzaslužnejših mož. ki mu bodi tudi med nami ohranjen časten spomin.
Višek poljske turneje Glasbene Matice
Impozanten sprejem v Varšavi--Danes povratek v Ljubljano
Iz Poznanja je pevski zbor Glasbene Matice dospel v soboto 6. t. m. ob 10. zvečer v Varšavo. Sprejem ob prihodu je Matičarje po svoji impozantnosti in navdušenju kar najradostneje osupnil. Vsi faktorji, oficijelni in zasebni, posebno pa glasbeni in pevski krogi so tekmovali, da bi čim več izkazali svoje simpatije bratskim gostom in pevskemu zboru, o katerem so se iz prav minulih nastopov že koncentrirale najlaskavej-še vesti. S kolodvora so se odpeljali člani zbora v avtobusih na skupna prenočišča, dame v gimnazijo sv. Wojte-cha, pevci pa v inženjersko oficirsko šolo. Drugo iutro so se Matičarji udeležili maše v cerkvi Odrešemka, pri kateri je oddelek moškega zbora pel Nedvedovo mašo in mešani zbor znano Schwabovo »Zdravo Marijo« z ganljivim milim mezzo-sopran-solom ge. Vo-hinčeve, ki je vsem vernikom, ki so napolnili cerkev, globoko segel v dušo.
Sijajen koncert v Filharmoniji.
Popoldne ob 3. ie pevski zbor Matičarjev nastopil v Filharmoniji pred ogromno množico pobožnih in odušev-Ijonih poslušalcev s svojim zbranim
Blejsko pismo
Bled, 9. oktobra.
Zopet je nastala tihota na Bledu. Kralje« va rodbina je zapustila pretekli teden gra* dič Suvobor, svojo poletno bivališče, ki se* daj ob temnomodrem jezeru ob jesenskem zlatu mirno sniva o lepih poletnih dneh. Kavarna Toplice in Kazino so po tolikih veselih nočeh, polnih luči, godbe, elegant* nih toalet in živahnega plesa zaprte; tam, kjer jo pred nekoliko tedni vladalo še takšno mednaroino šumenje kakor v dru* gih svetovnih kopališčih, je sedaj idiličen mir. Le par trdovratnih poznih letoviščar* jev še srečaš ob jezeru, šetajoč v še top* lem jesenskem solncu. Hladna gorska sa* pica piha od debelega Stola, ki je za blej* ski kot točen vremenski prerok, zakaj če ima kap">, sigurno dežuje, ako je pa vrh čist, tudi oblačno vreme ni nevarno za dež. Stol je za Bled to, kar je Krim za Ljubljano.
Ako prerešetamo letošnjo sezijo, mora* mo ugotoviti velik korak naprej, kajti le* tos so bili večji etablisementi že aprila otvorjeni m polni gostov. Zares, lep na* predek. Posebno mnogo je prišlo Nemcev, ki so naš Bled vzljubili, češ. da je eden najlepših in najprijetnejših kotičkov sveta. Posebno jim prija jezerska kopel, saj je Blejsko jezero za več stopinj toplejše, kakor druga alpska jezera. Ni čudno, da bodo podjetni Blejci povečali tudi za pri» hodno sezijo svoje hotele. Hotel Toplice bo gradil veliko dependanco. Cuje se, da se bo razširil Park*hotel ter da se bodo povečali, oziroma zgradili še drugi privat« ni penzijoni. Neka nemška družba name* rava zidati na grajski strani velik sanato* rij, kar bi bilo zelo pozdravljati, ker bi se dala tako sezija morda razširiti na celo leto kot klimatično zdravilišče, saj je tu tudi zimsko solnce zelo učinkovito Ali ste že uživali solnčni zimski dan na Bledu? Naši prijatelji sank in smuči ga poznajo. Z večjimi takšnimi napravami bi prišlo tudi izven poletja nekaj življenja na Bled.
Kulturni pregled
Narodno gledališče v Ljubljani
Sreda, 10.: «Romeo in Julija>. Red B. Četrtek, 11.: »Kukulit. C. Petek, 12.: Zaprto.
Narodno gledališče v Mariboru
Torek, 9.: »Hlapci«. B. Kuponi. Sreda, 10.: Zaprto.
Četrtek, 11.: »Moj oče jie imel prave. A.
»Kukulic, veseloigra, ki jo je občinstvo navdušeno sprejelo, se bo ponovila v četrtek, dne 11 t m.
Otvoritev operne sezone. Zaradi obsežnih tehničnih preureditev v opernem gledališču se je začetek opernih predstav nekoliko zakasnil. Ker so glavna adaptacijeka dela (v prvi vrsti instalacija električne razsvetljave in montaža nove portalne konstrukcije) že gotova, se bo v soboto 13. 1. m. otvorila redna operna sezi.i,a s Smetanovo opero »D a 1 i b o r«. Pri tej priliki bosta nastopila dva novo angažirana člana, in Bicer junaški tenor g. St. Marčec in bariton g. P. Grba. Predstava se bo vršila za izredni abonma.
Priglasni rok ia gostovanje ljubljanske opere v Mariboru je podaljšan do 10. t. m.
Le, če bo do tega termina gledališče razprodano, se bo gostovanje »Daliborja« vršilo.
Gospa Saričeva kot Julija. V sredo 10. t. m. igra vlogo Julije v tragediji »Romeo in Julija« gospa Mila šaričeva.
Jubilej Avguste Danilove. Gospa Avgusta Danilova bo proslavila 40-letni jubilej svojega oderskega umetniškega delovanja v drugi polovici tega meseca. Nastopila bo v zanimivem Capkovem delu »Stvar Makro-pulos«
Tone Seliškar v Ameriki. Slovenski oder v Chicagu bo otvoril dne 21. oktobra svojo dramsko sezono s Seliškarjevo socialno dramo »Kamnolom«. Režijo vodi knjižav-nik Fr. Zaitz.
Koncert Ljerka SpiHerja ▼ Mariborn. Dne 5. t. m. i,e absolviral mladi zagrebški violinist Ljerko Spiller svoj prvi mariborski nastop. Koncert se je vrši! v veliki ka-zinski dvorani. V prvem delu sporeda je imel Mozartovo A-dur-soneto in Mendels-sohnov E-mol-koncert. Spiller igra z noble-so, gracioznostjo in občutenostjp. Intonadja je absolutno čista. Poslušalec nikoli ne dobi vtisa, da zmaguje umetnik kar največje tehniške težkoče. Posledica je bila, da je nje g<ovo podajanje občinstvo očaralo. V drugem delu sporeda sta bili dve skladbi Lhotkovi ki sta se proizvajali prvič. Občinstvo ,re na koncu zahtevalo dodatek in ponovitpv Lhot-kove svojevrstne »Guslarovke«. Spillerju prorokujemo veliko umetniško bodočnost
Pri klavirju je bil D u m i č i č, ki se je pokazal izvrstnega spremljevalca.
«Zrnje». Izšla je 1. številka mariborskega kulturnega vestnika »Zrn:,e«. Na osmih straneh izhajajoči časopis urejuje Danilo Gorinšek, izdaja pa poseben konzorcij. V 1. številki so izšle pesmi D. Gorinška in Frana Roša, članek Janka Glaseria o Cankarjevih »Hlapcih« ter še nekaj kratkih gledaliških komentarjev.
Umetniška Matica v Ljubljani namerava izdati za svoje člane originalni lesorez F. S. Stiplovška »Pokrajina«. Člani bodo dobivali tudi naslednja leta originalna grafična darila. Članarina znaša 24 Din. — Dalje je izšla v založbi tega društva drama Angela Cerkvenika »Očiščenje« (cena 10 Din 50 p). Umetniška Matica ima sedež v Ljubljani. Dunajska cesta 35.
Večer Kiiprina in Zajceva. ki sta nastopila v nedeljo v Zagrebu, je lepo uspel. Boris Zajcev je čital svojo povest »Bogoro-dica — umilenie serdec« in študijo o Levu Tolstem. Kuprin je imel kratko konfe-en-so o književnikih, kritikih in pisateljih, pre-čital pa je alegorično pripovedko »Medveža-ja molitva«. Zagrebški listi se čudijo, da obeh pisateljev ni povabilo v ZagTeb katero literarno društvo, marveč je priredila ta večer neka koncertna poslovalirca.
Nov roman Gcrharta Haiiptmanna. V Fischerjevi založbi bo izšel nov roman znanega dramatika Gerharta Hauptmanna »Demon«. Vzlic visoki starosti ne mine skopaj leto, da ne bi Hauptmann objavil kaj novega.
Varšava, 8. oktobra, koncertnim programom. Najbolje se more oceniti varšavski koncert kratko z ugotovitvijo, da je bil višek vse poljske turneje po svoji izredno visoki umetniški kvaliteti, po izbranosti glasov nai-povoijneje razpoloženih pevcev in pevk, a tudi po burni in navdušeni reakciji, ki jo je točka za točko izzvala v poslušalstvu Bučnih ovacij zboru in mojstru Hubadu ni hotelo biti konca. Po koncertu ze bil v »Besursi lobywatel<ski« skupni sestanek zbora m najodličnej-ših tukajšnjih faKtorjev ter glasbenikov, pri kate.rem je ponovno nastopil tudi odličen varšavski zbor »Harfa«.
Današnji dan so izpolnili po aranžmaju tukajšnjega sprejemnega zbora najrazličnejši ogledi znamenitosti, po-klonitve, izleti itd. Kamorkoli pridejo Matičarji, povsod so najprijazneje in navdušeno sprejeti. Jutri zjutraj odpotuje zbor v Če:istohov na obisk čudodelne Majke božje Czenstochowske. Zvečer nadaljujejo pot proti domu preko Moravske Ostrave in Dunaja ter dospejo v sredo 10. oktobra ob 17.22 v Ljubljano.
Avomobilski promet med kolodvorom Lesce in med Bledom se bo vzdržal mogo* če čez vso zimo, kar je tudi napredek.
Treba pa je, kakor je Vaš cenjeni list že pisal, nujno razširiti cesto ter odstra« niti nepreglednost na ovinkih, tako da se bo mogel neovirano vršiti bodoči avtomo* bliski promet, ki bo še gotovo močnejši kakor letos. Dobili smo moderen most čez Savo, sedaj pa je gotovo treba misliti še na cesto.
Bled koraka po pravi poti naprej. Iz nek* danjega malega sela s skromnimi hoteli in majhnimi hišami bo gotovo postalo sve* tovno klimatično zdravilišče in letno ko» pališče. katero bodo zaradi naravnih kra* sot, zdravega podnebja in udobnosti po* sečali vedno številni gostje.
Požig iz ljubosumnosti
Novi Sad, 9. oktobra.
Dne 3. julija t. 1. je nastal v Novem Sa» du ogenj v hiši posestnika Nikolaja Nin* kova in se kmalu razširil na sosednjo hišo, last krojaškega mojstra Jurija Marogyja. Obe hiši sta kljub velikemu naporu novo« sadskih gasilcev pogoreli do tal. Takoj so domnevali, da je bil ogenj podtaknjen. Po* žiga je bil osumljen 37 letni slovaški de* lavec Janko Ceman, ki so ga 14 dni pred požarom s pomočjo policije deložirali iz hiše Ninkova. Ljubosumen na hišnega po* sestnika je često kalil hišni mir. Policija je uvedla poizvedovanja in naslednjega dne našla Cemana vinjenega ob dunavskem obrežju. Ko se je prespal v policijskem zaporu, so ga takoj zaslišali. Nekaj časa je odločno zanikal krivdo, končno pa je priznal, da je požigalec.
Kakor smo že včeraj kratko poročali, se je moral Ceman te dni zagovarjati pred novosadskim senatom. Ceman je tudi pred sodiščem priznal svoje dejanje in navedel kot vzrok maščevanje Pripovedoval je, da se je posestnik zažgane hiše pogosto ozi* ral za njegovo ženo. «Kadar je nastal med menoj in mojo ženo prepir, se je vmešal Ninkov in dal prav moji ženi. Bil sem ta* ko ljubosumen, da me je žena zapustila. Dva tedna pred požarom so me nasilno deložirali in takrat sem prisegel Ninkovu maščevanje. Sklenil sem, da bom zažgal njegovo hišo. Šel sem v neko beznico in se napil, nakar sem ponoči polil leseno streho s petrolejem in jo zažgal. Ko se je ogenj razširil, sem stekel v bližnji park in opazoval požar. Še nikdar se nisem po* čutil tako srečnega kakor takrat, ko so švigali plameni iz hiše Ninkova. V parku sem vztrajal do konca požara in se odšel nato kopat v Dunav, kjer so me drugega dne aretirali.®
Kot priče so bili zaslišani Nikolaj Nin* kov, Jurij Marogyi, Frančiška Gutwein, Josip Bogya in Ema Ceman. Slikali so po* žigalca kot prepirljivega in nasilnega mo® ža, ki je često pretepal svojo ženo Dr« žavni pravdnik dr. Antonijevič je zahteval strogo kazen, zlasti, ker je obtoženec leta 1909. v družbi dninarjev Petra Pisareviča in Štefana Gmje zaklal Petra Tamasa iz Novega Sada.
Ko je zagovornik končal svoj govor, se je senat umaknil k posvetovanju. Ceman je bi! obsojen zaradi premišljenega požiga na 12 let težke ječe Državni pravdnik se je zadovoljil z obsodbo, dočim je zagovornik prijavil vzklic.
Ko ie predsednik senata Tvan Prrmovič vprašal obtoženca, če bo kazen takoj na« stopil, se je ta zaničljivo ozrl na priče v dvorani in zaklical proti sodnikom: «Da, takoj!»
Grozen zločin treh maskira-nih razbojnikov
Smederevo, 7. oktobra Pretekle dni je bil izvršen v selu Vinov« cu v okolici Smedereva grozen zločin. Tri« je maskirani razbojniki, oboroženi od nog do glave, so vlomili v hišo Dimitrija Ste* panoviča in prijeli gospodarja Dočim sta dva razbojnika klala Stepanoviča z no* žem, dokler ni krvaveč iz številnih ran iz« dihnil, je držal tretji razbojnik Stepano« vičevo ženo in ji z nožem na prsih grozil, naj ne kriči na pomoč.
Tako opisuje dogodek edina priča, po« kojnikova žena Ljubica.
Umor je bil izvršen iz osvete, ker je bil Stepanovič zelo siromašen in se mu ni dalo ničesar vzeti. Policijski pisar Rado* mir Jovanovič, ki je vodil preiskavo, je dal aretirati Ljubico, ker domnevajo, da je bila v zvezi z morilci in da jim je od* prla vrata.
Dva samomorilna poskusa
Ljubljana, 9. oktobra Z jesenjo prihaja dooa samomorilcev. Danes okrog 8 zjutraj se je pojavil na Grajski planoti srednje star moški, ki se je pozneje vsedei na nekn klopico tik pred gradom. Sedel je tam nekaj časa, nakar je po> tegnil iz žepa malo stekleničico ter izpii njeno vsebino. Slučajno so prišle kmalu mimo neke ženske, ki so našle neznanca ležečega poleg klopi v nezavesti. Preplašene so ženske pričele klicati na pomoč, nakar je prišel blizu na Gradu stanujoči g. Grilc, ki je nudil neznanemu samomorilnemu kandidatu prvo pomoč. Naročil ie, naj mu ženske prinesejo mieka. ki ga je neznancu vlil v usta. Takoj nato so telefonirali po pomoč na rešilno postajo. Neznanec se je čez čas za hip zavedel, vendar so ga naložili na rešilni voz zopet onesve-ščenega. Pri mjem so našli razne dokumente. iz katerih je razvidno, da gre za 40-letnega trgovskega potn,ka Edvarda K. V žepih je imel tudi več pisem na sorodnike ter ženo, ki živi ločeno od njega v Zagrebu, v katerih se ganljivo poslavlja od svojih otrok in pravi, da hoče v smrt, ker je sit življenja. V bolnici so nesrečniku takoj izpiali želodec, vendar visi. ker je pričei strup že močno delovati, njegovo življenje še vedno na nitki. K. leži danes tudi še pozno v večer nezavesten.
Senzacijonalen poskus samomora se je pripetil danes okrog 12.30 v kopališču hotela »Slon«. V hotelu je bil že nekaj dni nastanjen leta 1872. rojeni trgovski potnik Leopold Fodor, rodom iz Budimpešte, ki je zastopal neko dunajsko tvrdko v konfekcijski branši. Leopold Fodor ie ostal danes več ur v svoji sobi. kjer je urejeval vse-b.no svojih kovčegov in nekai pisal. Okrog 12. se je podal v kopališče, kier se je sle-kei im zaklenil vrata kabine Čez čas pa so uslužbenci kopališča začuli na vrata trkanje, zaradi česar so vurii v kabino. Tam so našli Fodorja nezavestnega. V naglici so obvestili teleioničnim potom o dogodku rešilno postajo, ki je istočasno poročala o poskusu samomora tudi tamkaj se naha-jajočemu mesmemu fiziku dr. Rusu. Zdravnik je nemudoma odšel v hotel »Slon« ter ugotovil, da je samomorilni kandidat zavžil večjo količino strihnina na vinu. Odredil je takoj prevoz v bolnico, kjer so zdravniki storili vse, da moža ohranijo pri življeniu. Navzlic velikemu prizadevanju pa Fodoria še doslej niso spravili k zavesti in ie njegovo stanje izredno opasno. V hotelski sobi je policija našla več pisem, iz katerih je razvidno, da si je nameraval Fodor vzeti življenje zaradi slabih gmotnih razmer in neuspehov v svojih poslih.
Izjava
Slovensko Umetniško društvo v Ljub« ljani smatra za svojo dolžnost, da ob pri« liki polemike Seliškar — Maleš poda na« slednjo izjavo:
Fran Stiplovšek, Nande in Drago Vid« mar ter Fran Zupan so kot člani tega dru* štva razstavljali svoja dela na devetnaj« stih razstavah, ki jih je to društvo prire« dilo doma in v tujini. Nikdar in nikjer se ni pripetilo, da bi jim kdorkoli očital, kar si je dovolil očitati jim g. Miha Maleš, marveč je poskušala vsa domača in tuja kritika vsikdar oceniti njihova dela kot dela, ki jim ni moči odrekati resnih umet* niških kvalitet. Še več: vsi štirje imenovani slikarji so po društveni razstavi na Duna« ju bili imenovani za stalne dopisujoče čla« ne umetniškega društva «Kiinstlerbund Hagen»», kar svedoči. da se tamkaj upo« števajo kot resni umetniki. Slovensko Umetniško društvo v Ljubljani.
r/
o
G
* *
v
f llCON
C
lUJUf
Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcenejše1
Domače vesti
*	Poenovltev poštne administracije. Mi-
iister poŠte in brzojava je vsem poštnim diiekcijam naročil, na] mu tekom meseca oktobra pošljejo predloge, kako bi se mogla poenostaviti poštna administracija in privesti na predvojno stopnjo.
*	Izpremembe v vojaški službi. Prevedeni so: v zrakoplovno službo kapetan 2. razreda Josip Uteakar in konjiški podporočnik Franc Jereb, v peboto pa rezervni zrako-plovni podporočnik Josip Uršič. — V pomorsko vojno akademijo so sprejeti med drugimi: Hubert Jeločnik, Dimitrij Omersa, Branko Voglar, Oton Miklavčič, Slavko Kregar, Rudolf Pogačar, Feliks Rojs, Mili-voj Pajtler, Janko Tomšič, Ciril Noč, Aleksander Vučer, Slavko Srebrnič, Boris Gregorič in Ivan Rode. — V vojaško administrativno Šolo v Beogradu so sprejeti: pehotni podnarednik Salvator Roblek in artilerijski kaplar Milan Šproc, iz civila pa Vekoslav Logar, Dragotin Mrzljak. Branko Lončarič, Bruno Ceh, Janko Mazi, Josip Božič in Anton Troha.
*	Nerodna noša za našo kraljico. Kakor poročajo iz Beograda, je ob priliki proslave prebitja solunske fronte prišla v Beograd tudi gospa Jelena Lukšič h Sunje ter prinesla kraljici krasno narodno nošo, ki jo je sama več mesecev vezla. Kraljica je gospo Lukšič sprejela v avdijenci ter se prisrčno zahvalila za krasno darilo.
*	Osebna vest. Papež Pij XI. je profesorja teologije v Mariboru dr. Franca Kovačih, znanega zgodovinarja, imenoval za tvojega hišnega prelata.
*	Skopljanski mitropolit Varnava v Beogradu. Predvčerajšnjim je dospel v Beograd skopljanski mitropolit Varnava, podpredsednik Arhijerejskega sinoda. Pri zasedanju sinoda, ki se bo otvoriio v nedeljo v Srem-skih Karlovcih, bo Varnava zastopal patri-jarha, ki je še vedno bolan, ter bo namesto njega predsedoval zboru.
*	Potniški vlaki se že ogrevajo. Ker le fe nastopilo hladno vreme, je železniška uprava odredila, naj se vse garniture brzo-vlakov, potniških in mešanih vlakov oskrbe s parnimi cevmi in naj se takoj prične z ogrevanjem.
*	Država išče učitelje — brez plače. Prejeli smo: Ministrstvo prosvete je dovolilo, da sme prosvetni oddelek velikega žu-pana namestiti več brezplačnih učiteljev in učiteljic. Pri tem je pripomnjeno, da se jim to službovanje ne šteje v napredovanje in ne v pokojnino. Ti kandidati pridejo po izpraznitvi učiteljskih mest prvi v poštev, da bodo sprejeti v državno službo, ko bo dana proračunska možnost za nova postavljenja. Šolsiki upravitelj, pri katerem se zglasi tak volonter, naj pošlje njegovo nekolkovano prijavo in reverz po službeni poti na prosvetni oddelek. V reverzu naj se omeni, da dotičnik ne reflektira za čas službovanja na nikake prejemke.
*	Občinski uradniki brez plače in pokojnine. V mnogih občinah Vojvodine so občinski uradniki ostali že delj časa brez plače in pokojnine. Bivši mestni načelnik v Senti, Cvetina, in bivši občinski zdravnik sta vložila tožbo z zahtevo, da se jima izplačajo prejemki, ki jih že od meseca maja nista prejela. Kotarsko sodišče v Senti je tožbo zavrnilo, češ da o tej zadevi ni kom-petentno. Okrožno sodišče v Subotici Je to razsodbo potrdilo. Bivši občinski načelnik v Kaniži je vložil enako tožbo. Kotarsko sodišče je tožbi ugodilo i« okrožno sodišče je razsodbo potrdilo. Sedaj tožitelji z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj bo storila apelacija v Novem Sadu glede na ti dve nasprotujoči si razsodbi.
*	Razstava »Tisk« na Ljubljanskem vele-sejmu, ki bo odprta do 21. t. m., je razdeljen,, v pet glavnih skupin: v historično, ki obsega razvoj pisave in tiska: v mednarodno razstavo časopisja, obsegajočo nad 30 narodov vsega sveta; v razstavo jugoslove«-skega časopisja, ki mu je priključeno tudi ono v Ameriki izhajajoče; v grafično razstavo, kjer so razdeljeni izdelki vseh grafičnih tehnik; v razstavo, ki obsega histo-rijat 601eimega udejstvovanja organizacije grafičnih delavcev. — Sila tiska je pač ogromna in ne imenujejo jo zastonj velesilo. Politično in socijalno življenje je Gutenbergova iznajdba preokrenila in če je resnica, da učinkuje slab tisk uničujoče, se izgubi vse to pod božanskim vplivom dobrega tiska, Zato je razstava te stroke vsakemu, tudi onemu, ki čita le časopise, nekaj, kar si je treba brezpogojno ogledati. Razstava je odprta vsak dan od 8. ure zju-trai do 5. ure popoldne nepretrgoma.
*	Jugosloven izumitelj pomorskega daljnogleda. Radoslav Roki, rodom z otoika Visa, ki se je bil pred leti izselil v Argentino, se je nedavno vrnil v domovino. Roki je v nekem argentinskem samostanu dovršil filozofske študije. Nedavno je patentiral svoj najnovejši izum pomorskega daljnogleda za točno določanje daljave do 200 km z matematično sigurnostjo. Ameriško časopisje trdi, da se bo s tem zrevolucijoniralo postopanje v moderni inženjeriji.
*	Pr! okrožnem sodišču v Celju se odda d-rugo mesto okrajnega sodnika, obenem pa tudi vsa mesta okrajnih sodnikov, sodnih predstojnikov in sodnikov, ki bi se izpraznila tekom razpisa. Prošnje je vložiti po službeni poti do 35. oktobra.
*	Dom Srednješolske Matice vojnih sirot v Beograda so slovesno otvortli v ponedeljek popoldne ob navzočnosti zastopnikov vlade, raznih oblastev in korpocacij. Srednješolska Matica vojnih sirot je bila osnovana leta 1917. v Solunu.
*	Naučno potovanje angleškega novinarja. V Hercegovino je te dni na svojem avtomobilu prispel bivši profesor psihologije, sedaj dopisnik londonskih »Times« in pariškega »Tempsa« g. Arcian Pecial s soprogo. Njegovo potovanje po Jugoslaviji ima naučno svrho: zanima ga pred vsem psihološko stanje naroda po vojni. V večjih mestih bo g. Pecial priredil predavanja.
*	Vstopanje in izstopanje potnikov v vlakih. V svrho skrajšanja zamud brzovlakov in potniških vlakov je železniška uprava odredila, naj se na večjih postajah izvesi razglas naslednje vsebine: »V svrho čim hitrejšega vstopanja in izstopanja pri potniških vlakih se potniki opozarjajo, naj vstopajo v vlak zadi. izstopajo pa naj spre-dL« V tem smislu nai tudi sprevodniki vplivajo na potujoče občinstvo.
*	Reforma Morsejevega alfabeta. V ministrstvu pošte in brzojava že nekoliko časa posebna komisija strokovnjakov pro-učava vprašanje reforme Morsejevega alfabeta, da bi se cirilica izenačila z latinico Na ta način bi se v tuzemskem prometu rabil le en alfabet. Komisija bo svoje delo v kratkem končala. Novi alfabet stopi najbrže s prihodnjim novim letom v veljavo.
*	Konferenca za pospeševanje turizma. Odsek za turizem v ministrstvu trgovine je Zvezi za pospeševanje turizma poslal okrožnico, v kateri povdarja potrebo, da se pojača propaganda za naš turizem v inozemstvu. V kratkem bo sklicana širša konferenca. h kateri bodo povabljeni zastopniki našega časopisja, politiki in razne institucije. Na tej konferenci se bodo določile smernice za propagando in pospeševanje
turizma. ---
NaJbolJSf, naflzdatneiSI zato najcenejši premog. Angleški premog, 8000 kalorfj. Din 720 za tono.
Družba Ilirija. Vilfaarieva c* za gl kol od v __Telefon 2820._lS2a
*	Sadna razstava na Ljubljanskem vele-sejtnu. Za letošnjo sadno razstavo vlada med občinstvom veliko zanimanje. Ze prvi dan razstave so bila skoro vsa jabolka razprodana, kar jih je bilo na razstavi. Občinstvo se opozarja, da dospe še tekom tega tedna na razstavo nova velika pošiljka prvovrstnega sadja, tako da se bodo lahko založili z njimi tudi oni, ki jih še niso kupili. Cene bodo iste kakor dosedaj.
*	Smrtna kosa. V Ljubljani Je umrla po mučni bolezni ga. Gizela F 1 u x. Pogreb bo Jutri v četrtek ob pol 3. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnici blag spomin. žalujočim naše Iskreno sožalje!
*	Proslava mesta Gornji grad se Je vršila na zelo slovesen način dne 5. in 6. t. m. Dne 5 t. m. ie dobil občinski urad potom sreskega poglavarstva dekret notranjega ministrstva od 31. junija, da je Nj. V kralj Aleksander povzdignil trg Gornji grad v mesto in še isti dan se je vršila občinska seja, v kateri se Je prečital dekret in sklenil način proslave. Dne 6. t. m. so bile že vse h'še v zastavah, zvečer pa se je vršil obhod po svečano razsvetljenem mestu. Na čelu povorke je svirala godba gasilnega društva, ki so Š sledili gasilci, meščani ter moški in ženski naraščaj Sokola z lamipijoni. Pred občinskim uradom je govoril v imenu županstva višji sodni oficijal g. Fr. F 1 u x, ki je v svojem lepem govoru naglašal važnost današnje proslave. Ko se je povorka pomikala po mestu, so zvonili zvonovi in pokali možnarji. Tudi na razglednem griču Sv. Florijana So zvonili in pokali miožnarji, gorel velik kres in se dvigala rakete. Lepo slavnost bo mlado in staro obranilo v trajnem spominu.
*	Ostro izterjevanje davkov v Vojvodini. Iz Velikega Bečkereka javljajo, da plačevanje davkov v tamošnjem okraju zaradi veke ekonomske krize zelo zaostaja. Zaradi tega se vrši pobiranje davkov eksekutjvnim potom in se je tekom zadnjih dni izterjalo okrog 15 milijonov dinarjev.
Novi zakoi o državi ansfvu
Tekst zakona, kakor ga je sprejela Narodna skupščina 4. avgusta 1928. s stro-kovnjaškim pravniškim komentarjem izpod peresa dr. Josipa Vesela izdala je
Uprava ,VEČERNJE POŠTE', Sarajevo
Cena Din 10.— ; 10 komadov Din 75.—. Pošlje se po povzetju in za gotov denar.
• Kuratoriju slepih so darovali: Vzajemna zavarovalnica in Kollmann R.; po 500 Din. Vodnik A!, namesto venca pokojni ge. Ker-šičevi, dediči g. Ig. Zargija in Trboveljska premogokopna dTužba po 400 Din; Štele P. in botra šmarnogorskih zvonov M. Vilfan (po ge. Natlačenovi); po 300 Din Šarabon A.; po 200 Din Ljudska posojilnica v Celju; Po 100 Din Hranilnica In posojilnica Sv. Jakob ob Savi, Marinko Ter., Planinšek Kar., Mlakar Janko, Urbas Miroslav, dr. Adlešič Juro, dT. Dimnik Ivo. trg. Miklauc, restavra-ter pri Šeštici, inž. Dukič in Kmetijsko društvo v Rovtah; po 50 Din Hrovatin Maks, Skaberne A, & E., Mencinger A., Schwab
Ana Karenina
je Iiiumf filmske umetnosti L ur«avni p-^r
Grete Garbo- John Gifbert
očara in gane v dno dušo slet ernfga g'cdalca. Slavnostna premijera bo v ELITNEM KINU MATICA.
D., Persche, Orehek M., hotel Miklič, BI. zilj Tom., dr. Šilar Igo in VidmaT Jos.; po 25 Kelbl Jos. Hranilnica in posojilnica Sv. Anton v Slov. goricah, dr. Cesnik Ivo in dr. Ogrizek Ant.,; po 20 Din. Hranil, posojil, v Sorici, Ljudska hranilnica in posojilnica v Moravčah, dr. Irgolič Fr„ dr. Lipold Fr. in dr. Zvokelj Dom.; po 10 Din Hranilnica in posojilnica Sv. Peter pri Mariboru, ga Cvel. bar jeva je nabrala 1360 Din. Poleg tega pa so Po zaslugi tajnice ge. M. Skabemetove priredili kočevski slepci koncert, ki je prinesel 2571.70 Din. Društvo uradnikov je darovalo 480 Din. Vsem blagim darovalcem in sodelavcem bodi iskrena zahvala! Darujte Kuratoriju slepih, ki ima položnice št. 14.672!
*	Samomor 801etne starke. V slavonskih Perkovcih je 80 let stara seljakinja Marija Vučevac v samomorilnem namenu skočila v občinski vodnjak in utonila. Sosedje so truplo potegnili iz vodnjaka. Bolezen in beda je nesrečno starko gnala v smrt.
*	Obleke kemično čisti, barva, pllsira ln tovorna IOS RFICH.
Popoldanske oblike
zadnja pariška ln dunajska moda v velour Sifonu volnenem georgetu. crep satenu, kakor tud' blago v vseh modernih varijacijah za izdelavo oblek ravnokar dospelo.
P. MAGDlC - LJUBI JANA.
*	Črevesne bolečine, prenapolnjen želo-Jec, omotico, neenakomerno utripanje srca, težko dihanje vam takoj odstrani uporaba »Franz Josef - grenčice«. Zdravniki priporočajo posebno ljudem, ki mnogo sedijo, redno uporabo »Franz Josef« - grenčice. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
* Kaj vse ljubezen stH V Kraljevem bregu pri Subotici se je v nedeljo ustrelil mladi Anton Ingus, sin bogatega veleposestnika. Krogla mu je pod srcem prodrla prsi. Poškodba je smrtnonevarna. Mladi Ingus se je bil zaljubil v eno najlepših deklet v tamkajšnji okolici — hčerko nekega fotografa. Ker oče ni dovolil poroke, je zaljub-'jenec segel po revolverju in šel prostovolj no v smrt. Državno pravdništvo je uvedlo preiskavo.
Iz Liiibljane
u— Pouk vajencev na strokovno - nadaljevalni šoli za umetne in oblačilne obrti v šoli na Prulah se bo pričel v nedeljo 14. t. m. Vajenci, ki se še niso vpisali, naj prinesejo s seboj zadnje izpričevalo, novinci pa poleg tega tudi učno pogodbo. Vsak vajenec plača 15 Din šolnine in 3 Din za kontrolno knjižico.
u— Na strokovni obrtni nadaljevalni šoli za stavbne obrti v Ljubljani, Cojzova cesta, se bo pričel redni pouk v nedeljo 14. t. m. ob 8. dopoldne. Vajenci, ki se še niso vpisali, naj store to zanesljivo do sobote 13. t. m., da ne bo zamude v nedeljo med pora zdel je van jem v posamezne razrede. Učitelji, ki so učili na tej šoli že lansko leto, bodo imeli predkonferenco v petek 12. t. m. ob 15.. svoje posebne želje pa naj povedo vodstvu te šole najkasneje do četrtka opoldne. — Voditelj.
n_ Prodaja starega blaga na Gallusovem nabrežju. Prejeli smo: Ljubljanski prodajalci starega blaga odgovarjamo na zadevni dopis v »Jutru« od 9. t. m. naslednje: V šentjakobsko šolo pohajajo otroci po Gallusovem nabrežju že 28. leto, pa se do danes še ni slišalo, da bi zaradi tega kakšen otrok obolel. Dokaz za to trditev je tudi ta. da imajo starinarji sami rodbine z 2. 4, 9 zdravimi otroci in marsikateri od njih zavzema v življenju boljšo pozicijo kakor mi po krivici zaničevani starinarji. Drugi dokaz ie ta, da starinarji pretežno dočakajo visoko starost. Večina starinarjev ima pohištvo po predpisih lepo in čisto razloženo na nabrežju, o čemer se mestni fizikat lahko sam prepriča. Obleke ali perila pa skoro ni videti razloženega zlasti ne od mrtvih, ker po Ljubljani vse pobero Bosanci. Zato, da smemo imeti kaj zunaj postavljenega, pa plačujemo letno najemnino za prostor in še mesečno užitnino. Kar se prometa tiče, pa lahko potrdi nam naklonjeno občinstvo, da se vidi pri nas samo kakšen voz z drvi ali pa s premogom, morda še kak b:ciklist, drugi promet se pa tu ne more vršiti, ker se konča nabrežje ob stopnicah pri Hradecke-ga mostu. Pohištvo je vedno tako postavljeno, da vsak čas lahko pelje voz s parom konj skozi. Svetujemo dotičnim stanovalcem, ki jim mi baje delamo naipotje, naj se preselijo v drirg konec mesta, kjer ni starinarjev. Prizadeti starši, ki se v tem primeru popolnoma po krivici boje za zdravje svojih otrok, naj pošiljajo otroke po drugi cesti v šolo, saj je dovolj ulic do šentjakobske šole. — Ljubljanski starinarji.
>c i
Danes ob 4, pol 6 pol 8. in 9. url
Ob zori
(So >nenaufg<tng- Sjor se)
veleflrr, za ka&tga ie stavni aem-ski režiser Aurntu zg, d i
pop<> no na n vo »ticnust-, o« se miljoni i egov h p eoivaJcev
ob vzhajajočem solticu
poklonijo dvema neiaidtužjiv ma oušama
moža Georg 0'BrIen in žene Janet Gayner
Fi.m, ki pretrese vsakega gleda ca Izvrstna godba.	KINO, IDEAL.
dna Izpila. Samomorilko so odpeljali z rešilnim vozom v bolnico. Upajo, da jo bodo obranili pri življenja.
a— Rekordna trta. Pri trgovcu g. Prlmcu blizu pobrežke šole je obrodila trta Izabela nič manj kot 1352 grozdov. Ta trta je go-tovo rekordno rodovitna.
Iz Celja
doma treščil stražniku kolo pod noge in se obenem oprostil vezi. Se preden se je stražnik pobral, jo je tat že popihal v smeri proti Tivoliju in izginil v temi.
u— Številne tatvine. Na policiji je bilo včeraj prijavljenih več večjih in manjših tatvin. V gostilni pri Cešnovarju Je ukradel neznan uzmovič magistratnemu uradniku Francetu Mešku 1000 Din vreden površnik, v katerem je imel tudi usnjate rokavice, oča la ter sveženj ključev. Slaščičarju Karlu Lenardiču iz Vodmata je nekdo odnesel iz stanovanja 400 Din vredno pernico ter blazino, ki jo je imel na oknu. V Šolskem drevoredu je pred nekaj daevi vlomil neznan pohajač v stojnico mesarja Franceta Kra-kovca in mu odnesel za 250 Din mesnih izdelkov. Delavcu Jožetu Kralju so bile na stavbišču Vzajemne posojilnice ukradene 200 Din vredne hlače. Opogumili so se poslednji čas tudi žeparji, ki so okradli na trgu več gospodinj.
u— Vino, ples in nož. Ko Je knjigo-veški pomočnik Alojzij R. z Viča v ponedeljek zjutraj prebudil in vsaj deloma prespal strašnega mačka, je nenadoma začutil, da ga boli vsa leva roka. Ko je jel premišljevati, se je spomnil, da je bil prejšnjega večera na neki vinski trgatvi v mestu, da je plesal in da so ga slednjič napadli neznani moški, ki so se poslužili tudi noža. Ker mu je pričela roka močno otekati, Je moral R. iskati zdravniške pomoči. Ukre-njeno je, da bodo prejeli napadalci zasluženo plačilo na sodišču.
u— Danes prvi večerni plesni tečaj Jen-kovske šole v balkonski dvorani Kazine. Va bijo se dame in gospodje, ki se žele temeljito in točno priučiti letošnjih družabnih plesov. Za začetnike-ce posebni pouk točno ob 8. uri. Študenti-nje znižano članarino. Istotam posebne plesne ure.	1937
u— Pevsko društvo Ljubljanski Zvon. V sredo in petek zvečer moški zbor. Tajnik.
u— Ljubljanskim pevskim društvom in ljubljanskemu občinstvu! Danes popoldne ob 17.22 se vrne pevski zbor Glasbene Matice s svoje triumfalne koncertne turneje po Poljskem. V imenu ljubljanske župe JPZ vas vabiva, da pridete pozdravit ob prihodu na kolodvor v Ljubljani vrle Matične pevke in pevce v čimvečjem številu. — Dr. Anton Švigelj. — Zorko Prelovec.
u— Prva popoldanska plesna vaja v nedeljo popoldne ob 3. v hotelu Bellevue. 1969 n— Opozarjamo na otvoritev plesnih vaj starešinske organizacije »Preporoda«, ki se bo vršila v soboto 13. t. m. pod častnim damskim pokroviteljstvom in pod vodstvom g prof. Jenika. Začetek ob pol 20. uri. Kdor pomotoma ne bi prejel vabila, naj blagovoli sporočiti na naslov: S. O. Preporod, Napredni dijaški dom (arena).
u— Drobna policijska kronika. Od ponedeljka na torek so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki: 1 tatvina hlač, 1 tatvina površnika, 1 goljufija, 2 telesni poškodbi, 1 izgred, 3 prestopki kaljenja nočnega miru, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda, 1 prestopek kajenja v kinu, 18 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin, 5 prestopkov avtomobilskih predpisov in 6 piestopkov cestno - policijskega reda. — Aretaciji sta bili izvršeni dve in sicer: 1 zaradi tatvine in 1 zaradi beračenja.
Iz Maribora
Večerne obleke
iz brokata, crep de china, crep satena
in crep georgeta že od Din 390.—. P. MAGDIČ — LJUBLJANA.
u— Nasilen kolesarski tat. Zidarski delavec Vincenc Sebašek se je predsnočnjim delj časa zadržal v gostilni »Pri deteljici«, kjer je Imel spravljeno kolo v veži. Okrog 23. je Sebašek zapazil, da Je kolo iz veže zmanjkalo ter seve postalo plen neznanega »kolesarja«. Okradenec je takoj odhitel do najbližnjega stražnika in prijavil tatvino. Kake pol ure zatem je opazil stražnik na Galusovem nabrežju neznanega moškega, ki je peljal kolo v roki, radi česar se mu je zdel sumljiv. Ustavil ga je ter pobaral, čigavo ie kolo. Neznanec je zatrjeval, da je kolo njegovo, a stražnik mu ni prav verjel. Napovedal mu je aretacijo in mu za vsak slučaj zvezai roki. Tako sta prišla v Nunsko ulico, kjer je aretiranec iznena-
a— Spominski večer ob priliki osme obletnice koroškega plebiscita priredi danes 10. t. m. ob 20. uri Klub koroških Slovencev pri »Zamorcu«, v Gosposki ulici, pri pogrnjenih mizah. Na sporedu so govori, godba in petje. Komur je pri srcu naša Koroška, ki jo je doletela s plebiscitom tako težka useda, naj pride, da obudimo spomine na plebiscitne dni in se navdušimo za bodoče delo. Korošci in prijatelji Korošcev, vabimo vas, da se udeležite naše prireditve v čim večjem številu. — Klub koroških Slovencev v Mariboru.
a— VII. mednarodnega kongresa za raziskovanje tuberkuloze v Rimu se je udeležil tudi docent g. Ivan M a t k o. Kongresa se je udeležilo okrog 2000 zdravnikov iz raznih držav.
a— Poročila sta se 6. t. m. v frančiškanski cerkvi v Mariboru g. dr. Franjo M u h i č, sodnik v Ptuju, in gdč. Jelika C u j n i k o v a, učiteljica na Hajdini pri Ptuju. Bilo srečno!
a_ Jugoslovenska Matica v Mariboru bo priredila v sobote 13. t. m. ob 20. v veliki dvorani Uniona trgatev grozdja, na kateri vabi vse prijatelje našega teptanega Primorja, kateremu v korist je namenjen čisti dobiček prireditve.
a— Požar v mariborski okolicL V nedeljo ponoči je nastal požar v Dobrovcih n že Maribora pri posestniku Antonu Paherju. Gasilci iz Pobrežja so požar omejili, da se ni razširil še na sosednja poslopja. Krepko so pomagali tudi gasilci iz Hudinje vasi.
a— Poskus samomora. V ponedeljek proti večeru je prišla v neko gostilno na Koroški cesti 201etna Marija V. Z dokaj zmedenim govorjenjem je vzbudila pozornost vseh gostov v lokalu. Nenadoma je potegnila iz žepa steklenico z lizolom in jo do
e— Odhod dveh priljubljenih članov zelene bratovščine. V hotelu Balkan se je poslovila v ponedeljek zvečer celjska lovska -družba od vladnega svetnika g. dr. Sene-koviča in g. vladnega svetnika dr. Farčnika. ki zapuščata po dolgoletnem službovanju Celje, da nastopita svoji novi službeni mesti. Izrekle so se številne prisrčne napitnice. Oba gospoda zapuščata v Celju mnogo osebnih prijateljev, ki žele, da bi se oba kmalu zopet vrnila nazaj.
e— Uršulski sejem v Celju se ne bo vršil 21. t. m., kakor se je pomotoma poročalo, temveč v ponedeljek 22. t m.
e— Po Gaberju se mnogo govori o nekem zelo kritičnem prizoru, ki se je odigrati te dni med vojaško patruljo in vojaki v neki gostilni v Gaberju. Ker je bilo pri tem celo ogroženo življenje civilnih oseb, je želeti, da vojaško poveljstvo primer skrbno preišče ter prepreči vsako nadaljnjo krinko.
Strašen zločin pijanca in zapravljivca
Celje, 9. oktobra. Danes popoldne se je odigrala v Gospo* ski ulici v Celju žalostna rodbinska trage» dija kot posledica demona alkohola. V brivnici g. Čoha je bila zadnji čas zapo» slena gospa Vrcova, žena 331etnega briv« skega mojstra Marka Vrče, rojenega v Hu* mu v Slavoniji, ki je imel v Radečah svojo brivnico. Vrča se je poročil s svojo ženo L 1925. v Mariboru. L. 1926. ga je zadela kap. Denar, ki ga je dobil od svojega bra* ta za zdravljenje, je zapravil pri igri in pi* jači ter je zaigral v veseli družbi trudi ves svoj zaslužek, tako da je imela njegova žena pri njem pravi pekel.
Pred 9. meseci je otvoril Vrča v Rade« čah samostojno brivnico, kjer bi se mu lah» ko dobro godilo, ako bi se odpovedal svoji strasti. Ker pa je pijančeval ter zapravljal svoj zaslužek naprej, se je žena končno odločila, da vloži tožbo za ločitev zakona. Dne 29. avgusta t. I. se je preselila v Ce* Ije ter stopila v službo pri brivskem moj« stru g. Cohu v Gosposki ulici. Vrča je po tem času ženo večkrat nagovarjal, naj se vrne nazaj v Radeče, vendar pa ni imel uspeha.
Nedavno je Vrča v Radečah prodal svo* jo brivnico, prišel v Celje ter pri tej pri* : liki obiskal svojo ženo, ki pa ni o njem hotela ničesar več vedeti. Danes dopoldne je zopet prišel in žena ga je ponovno za« vrnila. Nato se je v gostilni Kirbisch na Ljubljanski cesti napil poguma ter se ob 13. uri zopet pojavil pred vrati ženinega stanovanja v Gosposki ulici. Ker mu natr* kanemu ni odprla, je vdrl s silo v sobo, jo napadel z brivskimi škarjami ter jo ze« lo nevarno poškodoval na glavi in na pr« sih. Na vpitje so pravočasno prihiteli so* sedje ter poklicali policijo, ki je odredila, da se vsa okrvavljena žena prepelje v celj« sko javno bolnico, moža pa so aretirali.
Pri prvem zaslišanju je Vrča priznal svoj načrt. Ženo je hotel umoriti in se na« to obesiti, kar se mu pa ni posrečilo. Vrča ima dve in pol leta staro hčerko, ki je bivala doslei pri svoji materi ter je sedaj zaradi te rodbinske žaloigre najtežje pri* zadeta.
Kakor v Glavnjači..
Stražnik strahovito pretepel nedolžnega možaka.
KT ,	Ljubljana, 9. oktobra
Naš porocevalec je silno radoveden člo vek. Ko je opazoval danes na hodniku okrajnega sodišča ljudi, je prisopiha! iz neke pisarne prileten kmetič. ki je pestoval v desnici svojo zatečeno levico in jezen godrnjal pred sebe.
»Zakaj pa se jezite, oče,« je vprašal. »Zakaj bi se ne jezil, če me je pa stražnik tako lopnil!« je odvrnil kmet.
Poročevalec ga je povabil na bližnjo kloD in moz je začel pripovedovati skoro dobesedno takole:
»Pišem se za Jožo Erklavca in sem pošten posestnik, doma iz Daljne vasi. Star pa sem 58 let. Vse svoje življenje sem živel pošteno. 2 leti sem bil celo za občinskega moža. Zadnjič sem se domenil s svojim starim znancem Janezom Kaco. stanu-jočim na Opekarski c., da mu pridem kuhat žganje. Ker podnevi ne utegnem, sem mu obljubil priti zvečer in «em res prišel pretekli petek v Ljubljano. Hči rtu' je dala s seboj svežo srajco, da bi io preoblekel, ker je vedela, da se bom pri svojem dehi um a zal.
Ko sem v soboto zjutraj okoli treh korakal po Opekarski cesti, pač nisen.MutiI, da me čaka ta dan še mnogo hudega. Pridem počasi na Dolenjsko cesto in jo maham naprej. Naenkrat se pojavi v bliž;ni stražnik. Vidite, tako se je pisal, kakor imam tule na listku zaznamovano . . Stražnik me je vprašal, kam sem namenjen, pa sem mu odgovoril, da domov. Pri tem je opazil, da imam suknjič zapet in nekaj pod njim. Pripomnim mu, da srajce nisem preoblekel, ker sem si rmslil. da se pač ne izplača, saj je bilo temno. Povedal sem stražniku, da imam pod suknjičem svo^o srajco; on mi ie pa oporekal in mi dvakrat dejal, da sem jo ukradel. Zatrdil sem mu. da to ni res in da se lahko informira o tem pri moji hčerki, ki bo pripeljala mleko v Ljubljano. Bil sem popolnoma trezen Ko sva tako govorila o srajci in nisem hotel tatvine priznati, me je stražnik začel suvati s pestjo im me naposled udaril tudi s pendrekom. in sicer kar večkrat. Hudo mi je bilo in bolelo me je. Prosil sem stražnika, naj me nikar po nedolžnem ne pretepava. pa ni nič pomagalo. Ker sem bil od udarcev ves utrujen, sem kar sedel in dejal, da prej ne vstanem, dokler ne pride moja hči Micika, ki bo spričala mojo nedolžnost. Pa sem moral vendarle vstati in iti s stražnikom na bližnjo stražnico. Še med potjo sem jih nekaj dobil, da sem par-krat padel. Ko sva prišla na stražnico, me je stražnik še bolj tepel s pendrekom. Potem sem moral na policijo, kjer sem biJ do jutra zaprt. Okoli 8. ure so me šele Izpustili. Šel sem takoj nato v Mestni dom po »testat« Veste gospod, brez »testata« ni nič Ko ie gospod zdravnik dr. Rus vprašal po telefonu, kaj so vendar delali z menoj, mu je nekdo odvrnil, da obžaluje, če so me
res malo preveč. Omenim naj, da sta bila tam na stražnici Še dva stražnika, ki sta viidela, kako me je tepel.
Prav zdajle sem priSel stražnika naznanit, pa zdravniška izpričevala sem s seboj prinesel; saj menijo zdravniki, da imam težke poškodbe im levo podlehtnico prelomljeno. ker kar zaškripije, če roko premaknem. Zdaj bom pa šel v bolnico, pa nič preveč rad ne grem. ker vem. da bom moral sam trpeti vse stroške. Ce pa, ne grem, je roka v nevarnosti.«
Iz Kranja
r— Vajeniška preizkušnja Zadruge rokodelskih in sorodnih obrti se bo vršila v četrtek 18. t m. v prostorih osnovne šole v Kranju. Prijave se sprejemajo še do 13. tega meseca.
Z Jesenic
s— Škrlatinka se pojavlja na Jesenicah. Dosedaj je bilo že več obolenj med mladi« no ter je na posledicah te bolezni že umr« la 51etna hčerka meščansko šolskega uči« telja g. Jakoba Gospodarica v bolnici v Ljubljani. Bolezen so baje prinesli otroci iz okolice Domžal, kjer so se mudili na počitnicah.
Iz Trbovelj
t— Sokolsko gledaliSče v Trbovljah bo uprizorilo v soboto Petrovičevo veseloigro «Vo<zeh>. Nastopile bodo igralke Ramov* ževa. Sikovškova in Grobnarjeva ter igral* ci Badalič, inž. Freyer in Plavšak. Igro re* žira g. Lado Badalič.
Iz Litije
i— lz pritožnih bukev. Po Gradcu, zla* eti v bližini kolodvora im mostu, se klati zadnje čase več velikih mesarskih psov, ki napadajo mirne pasante, posebno piko pa imajo na šolarje. Neomejeni gospodarji pa se čutijo psi ponoči. Znan je primer, da je moral neki samotni nočni popotnik po= begniti pred pasjo nadlego na kameniti podstavek pri mostu, kjer je moral čakati več ur, da je prišla potrebna pomoč, ki je odgnala sitne ponočnjake. Apeliramo na lastnike psov, da pazijo na svoje živali.
Iz Tržiča
5— Stavbno gibanje v Tržiču je letos raz* veseljivo živahno. V Preski pod kamnolo* morn se je postavilo s precejšnjo pomočjo mestne občine kar šest ličnih stanovanj* skii. hišic. Bombaževa predilnica je v ko* loniji Trajbah preuredila veliko poslopje v dve veliki stanovanjski hiši po načrtu ing. Dedeka. V večjem je poleg družinskih stanovanj zopet skupno stanovanje za sam« ske delavke v obliki manjšega dekliškega doma. Dalje popravlja predilnica svojo ce* to čez železnico pri Sokolskem domu. Pre* zidala je dalje stanovanjsko hišo nad elek* trarno pri Sv. Ani in postavila novo stan o* vanjsko hišo prav pri Sv. Ani tamošnjemu posestniku v zameno pri vodi, kjer se bo pozidala zopet nova elektrarna. Poleg teh novih del je popravila tudi več svojih sta* rih stanovanjskih hiš in jim dala tako lič* nejšo zunanjost. Gozdarski urad Born gra* di novo kalorično električno centralo na bivšem Dolenčevem posestvu za tovarno «Peko». Prav kar postavljajo visok dimnik, ki prav hitro raste. Nova elektrarna bo po* kurila vse odpadke na žagi, ki gredo sedaj izvečine v nič, obenem pa bo izpopolnjeva* Ia moč stare hidro*centrale, ki sama nič več ne zadošča za večje potrebe Tržiča. Na Fabriki se dogotavlja mestna stanovanj* ska hiša, kamor se bodo stranke vselile še pred zimo. Prav živahno in velikopotezno napovedana akcija klerikalne stavbne za* druge pa je padla popolnoma v vodo. Pod streho je mestni zdravstveni dom, kjer bo nastanjena mestna porodnišnica in dečji dispanzer ter javno kopališče. Dalje bo mestna občina še letos popravila vodovod, da bo od zajemalnika v rezervoar napeljala še eno veliko cev. Potem bo vode za vse mesto. Komisijski ogled je ugotovil vse podrobnosti in končnoveljavno sestavil tu* di proračun, ki znaša 450.000 Din. Stroški polaganje nove cevi se bodo krili z vodo* vodnim posojilom, ki ga je oblastni odbor že dovolil in ki se bo amortiziral z voda* rino v 15 letih. Tako se dela brez pompa in rompa temeljito za mestni napredek in za dobrobit vseh meščanov.
Zdravje naše mladine in šport
MisW sem, da je naša mladina radi gojitve športa mnogo zdraveij^a, nego so biLe prejšnje generacije. Zato me j« silno preseneti! letošnji rezultat zdravniškega pregleda kandidatov za sprejem v pomorsko vojno akademijo. Na pregled je prišlo 106 kandidatov — absolventov srednjih Sod. Od teh jih je zdravniška komisija odklonila 29 kot nesposobne za mornarico! Pri tem se mora upoštevati, da je bil vsak kandidat zdravniško preiskan, pred«n je vložil! prošnjo, ker mora prošnji priložiti zdravniško izipričevailo.
Gotovo je, da mnogo kandidatov že zaradi re-»ultat' te prve zdravniške preiskave ni vložilo prošcAjj. Ce pa je kateri kljub ne po voljnemu »draviMŠIkenra izpričevala vložil prošnjo, se mu je prošnija vrnila in m bi pokfcan k zdravniškemu pregtodiu in sprejemnemu izpitu. Prišli so torej samo om, bi jih je zdravnik pri prvem pregledu smaitrart za sposobne. In vendar ta uničra-ioč rezultat!
Ker me je zamiimalSo, katere bolezni so naijbolj razširjene med raaSo šolsko mladino, sem prosil zavodnega zdravnika za podatke. Največ, 12 po številu, fe bilo odklonjenih zaradi oči. Temu se ni Judfšti, ker so tozadevni predpisi zelo strogi zaradi pomor sko - prometne službe, sliono kakor pri prometni služba na železnici. Tudi je razumljivo, da si mladina pri učenju pokvari vid. Tako Je bilo 9 kratkovidnih, osta/li trije pa niso dovolj točno razlikovalni barv.
Presenetilo pa me Je razmeroma veliko Število onih, ka so biti odklonjeni zaradi srca. Teh je bilo 11, torej dobrih 10% vseh pregledanih! To mi je dalo povod, da o stvari javno razpravljam. Da najpr«j dovršim statistiko, daj povem, da so 4 bili baten na pljučih, ostati pa so imeli razne manj razširjene organsike po greš ke.
Srčne napake so posledica iteracijomelnega gojenja športa. Eden od kandidatov je naravtiost priznati, da je že od 10. teta napreu gopil nogomet. Dr Ligi so bih a<ti tudi nogometaši ali kolesarji ali planinci aili pa vse skupaj. Nekateri se nai niso zavedaiJi, da so pretiravali eno aili drugo panogo športa. V tem oziru zadene starše in vso javnost velika odgovornost, ker se s tam ogrožava pridobitna in obrambna sposobnost naroda
Ko sem bii gimnazijski ravnatelj v Ptuju, so me (Kjaki prosili za dovoljenj«, da ustanovijo nogometni klub. Dovolil sem jim pod pogojem, da noben udeleženec n« sme biti star izpod 16 let. Tudi sem zahteval imenik vseh članov kluba. Pri pregledovanju tega imenika sem našel v njem nekaj dijakov, loi so v začetku šolskega leta predložK zdravniško izpričevalo v svrho oprostitve od telovadbe. Te sem poklical in iih z dobrim pregovorili, da so izstopili iz kluba, opozarjajoč jih na to, da je nogomet mnogo bolj naporen za srce kakor telovadba pod vodstvom strokovnega učitelja. Tisto leto ni prišlo do ustanovitve nogometnega kluba na grmno<z.tji zaradi nezadostnega števila članov. S tem pa nogometa nisem preprečil Re« je, da niso igrali nogometa na športnem vežbališču po športnih pravilih, am-paik stvorile so se majhne skupine, ki so vsaka za sebe na kakšnem pašniku ali kjerkoli brcale žogo. Navajam to kot dokaz, da se to vprašanje ne da rešiti z negativnimi prepovedmi. Treba je pozitivnega dela, telesne vzgoje pod strokovnim vodstvom. Mladina ima neodolijivo željo in potrebo po gibanju, mora se M dati prilika, da tej potrebi zadosti brez škode za svoie zdravje. V tem oziru pa smo še silno zaostali. Mnogo srednjih šol je brez strokovnega učitelja za telovadbo, na osnovnih šotah pa sploh ni govora o telovadnih učiteljih, dočim bi prav za prav vsak učitelj mora! biti obenem telovadni učiteJj. A vsa telesna vzgoja bi se morala vršiti pod zdravniško kontrolo. Šolske klinike pa so še prav sporadični pojavi. Če hočemo dobro svojemu narodu, se mora tudi v tem ozira začeti resno in sistematično delo.	F. Vajda.
Sokol
Lahkoatletske tekme kamniškega okrožja v Domžalah
Preteklo nedeljo so se vršile za kamniško sokolsko okrožje lahkoatletske tekme v Domžalah. Tekmo je vodil načelnik dom* žalskega Sokola br. Vidmar, kot zastopnik župnega tehn. odbora pa je prisostvoval tekmam br. Nande Svetlič. Tekma se je vršila na letnem telovadišču domžalskega Sokola ob udeležbi II članov*tekmovalcev iz Domžal, Kamnika, Mengša, Moravč in Radomelj. Udeležba je bila vsekakor pre* majhna za pet društev. Člani so tekmovali v skopljanskih prostih vajah, skoku v vi* šino in daljino z zaletom, teku na 100 m in metu krogle 725 kg. Tekma, ki je potekla v lepem redu, je prinesla naslednje rezul« tate: .... ........ ...	_
Skok v višino z zaletom: I. Janežič Jože, Domžale, 145 cm.
Skok v daljino z zaletom: l. Janežič Jo* že, Domžale, 480 cm.
Tek na 100 m: I. Vehovec Ivan, Morav« če, 13.5 sekund.
Met krogle: I. Janežič Jože, Domžale, 835 cm.
Končna klasifikacija: I. Janežič Jože. Domžale, 3850 točke; II. Žitko Stane, Kamnik, 37 točke; III. Stavjanik Tone. Mengeš, 24.50 točke.
Šport
Zanimiva kolesarska dirka
Josip Šolar (Ilirija. Ljubljana) — zmagovalec.
V nedeljo, dne 7. t. m. je priredil zagreb* ški pododbor Jugoslovanskega koturaške-ga saveza na tradicijonalni progi Ljublja* na—Zagreb, 135 km, kolesarsko dirko. Dirke se je udeležilo 7 najboljših zagrebških dirkačev, izvzemš: Baneka in dva Fjubljan> ska dirkača Trije prav dobri ljubljanski dirkači, Zanoškar, Perdan tn Peršin se za: radi bolezni niso mogli udeležiti dirke. Do« seženi so bil sledeči rezultati: I Josip Šo° lar, Ilirija, v času 4 : 33 : 09, II. Šturman. Sokol Zagreb, v času 4 : 38 : 11, III. Vra-narinčič, Sokol, Zagreb, v času 4 : 38 : 26 IV. Kranjec, Orao, Zagreb, ▼ 4 : 44 : 11, V Čapek, Sokol, Zagreb, VI Abulnar v 5 : 02. Primorje Ljubljana, VII. Jager, So* kol. Zagreb, VIII., Skrbljanovič, Železni* čar, Zagreb, IX. Bauer, Zagreb. Šolar je prejel kot zmagovalec krasen pokal.
Ta dirka ima posebno obeležje. Koturaški Savez je hotel letos spremeniti sistem tek* movanja za državno prvenstvo ter je do* ločil 3 tekem za tekmovanje po točkah Pr* va taka tekma je bila priznana kot izbir* na tekma, toda razveljavljena kot tekma za državno prvenstvo; takrat je slučajno zmagal Šolar. Pri drugi tekmi je bil zma* govalec Banek, Šolar drugi in tekma je bi* Ia verificirana kot izbirna tekma in kot prvenstvena. Po olimpijadi bi se moralo državno prvenstvo nadaljevati in Savez je določil kar finalno dirko na prejšnjo ne* deljo. Klubi ljubljanskega pododbora in ne* kateri zagrebški klubi so proti temu pro* testirali; ker protest ni bil uvaževan, niso startali. Tako so startali vsega 4 tekmo* valci. ki so vozili skoro enako progo kot v nedeljo malo manj kot 7 ur! Prvi je bil Banek in Savez mu je priznal državno pr* venstvo. Da se oddolži prvorazrednim dir*
Vremensko oo9*oč*to
Meteorološki zavod v Ljubljani. 9. oktobra 1928.	Viiina barometra 308.8 m.
opazovanja
Ljubl jana . . . Maribor . . . Zagreb . . . , Beograd ... Skoplje ....
Split .....
Sarajevo . . . Dubrovnik . .
		s	->mei vetu	3
Barom.	Temper	i.	in brzina	Š
		V X	v metrib	5
"66 3	45	10	i> Ime	10
655	7-1		S\V J	0
65 7	6 i	8	E 1	0
7661	80	94	mirno	0
7659	14 U	6")	W 1	7
; 63 9	120	5>	NNE 7	1
Vrst* megla
dež
mm do /. uic
20
Solnce vzhaja ob 6.7, zahaja o./ 17.27, luna vzhaja ob 0.56, zahaja ob 16.18.
Naivišia temperatur« danes » LiuMiant 14.5 C, najnižja 3.8 C.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Milo, bolj oblačno, morda tudi že padavine.
kacem, je razpisal zagrebški pododbor ne« deljsko dirko kot neoficijelno državno pr« venstvo, in sicer na isti progi kot vsako leto. Vsa nepristranska športna javnost priznava tej dirki prvenstveni značaj iti smatra Šolarja za pravega prvaka države, ne pa oficijelnega prvak Baneka, ki si je pridobil t naslov v izredno slabi konku« retici in s podporo savezne uprave.
Nogomet v Hrastniku. SK Zora (Hrast« nik) : SK Amater (Trbovlje) 4 : 3 (1 : 2). Trboveljski prvak je iznenadil. Pokazal je v drugih tekmah že mnogo več. Domače« mu moštvu se pa pozna, da pridno tre* nira. V nredtekmi je podlegla rezerva SK Zore rezervi Amaterja s 5 : 2
SK Primorje (lahkoatletska sekcija). Danes ob 14.30 reden trening za vse i*lete, ki nameravajo startati na juniorskem mi* tingu Ilirije. Pozivam, da vsi najpozneje do četrtka ob 15. na igrišču sporočijo, v katerih disciplinah bodo startali. — Trener.
Službene objave LNP (Iz seje kazen« skega odbora 2. oktobra 1928.) Kaznujeta se po paragrafu 35 kaz. pravilnika z upo* rabe paragrafa 9. kaz. pravilnika zaradi ne« športnega vedenja na igrišču med tekmo Krakovo : Siavija, oziroma Ilirija ; Her* mes dne 23. septembra igralca Vlaj šte« fan (SK Krakovo) in Krem žar Stanko (ŽSK Hermes) z ukorom. — Kaznuje se član ASK Primorje g. Bašin Romeo in c tu* maciam po paragrafu 43. kaz. |»ra-'ilnika z izključitvijo iz vseh klubov JNS za do* do enega leta kot povzročitelj izgredov med tekmo Ilirija : Primorje dne 1. sep* tembra. ASK Primorju se naloži, da iz« vede to kazen v svojem delokrogu tekom 8 dn ler pismeno obvesti o izvršitvi LNP.
— Igralcem Kos Emil, Markič Rudolf (SK Krako/o), Prusnik Milan (SK Slivnica) in Alič Alojzij (SK Javornik), ki se niso ud» zvali pozivu k zaslišanju pred kaz. odbo« rom, se izreka po paragrafu 34. kaz. prav. zabrana igranja, dokler se ne predstavijo kaz. odboru. — Tajnik 11.
Službene objave JHSa. (Iz. seje u. o. z dne 5. oktobra 1928.) Tekmovanje za dr« žavno prvenstvo za L 1928. se izvede na sledeči način: V tekmovanju za državno prvenstvo 1923. sodeluje 5 klubov, in si« cer: Prvaki LNP, ZHP, BHP ter drago* plasirana kluba LHP bi ZHP. Drugopla« si ran a kluba LHP in ZHP se srečata v izločilnem kolu, ki se odigra 21. oktobra. Zmagovalec iz te tekme igra dalje, pre« maganec pa izpade. Tako ostanejo za na* daljrjO tekmovanje 4 Vubi, ki igrajo med seboj po cup«sist'mu. Te tekme se vrše 28. oktrbra in prvo nedelio v novembru. Izločilno kolo dne 21. oktobra se odigra po žrebu v mestu drugoplasiranega kluba LHP. Nasprotniki in mesta odigranja za ostale tekme bodo izžrebana na prihodnji seji. Za to tekmovanje so izdelane posebne pro« pozicije, ki se pošljejo vsem sodelujočim Klubom kakor tudi podsavezom Tajnik.
TKD. Atena (hazena odsek) Jutri po* poldne (v četrtek) se vrši prvi trening, ka* terenu morajo prisotvovati vse doslej pri« javljene igralke. Trening se vrši na igrišču ob 16. Pri tem treningu se sprejemajo tu» di nove članice, posebno dobrodošle so one, ki so že kdaj gojile hazeno S seboj je prinesti primerne čevlje in drugo opravo. Odsotnost se bo opravičila samo v res upoštevanja vrednih primerih. — Načelstvo sekcijel
Gospodarstvo
Sladkanje vinskega mošta
Te dni je bilo v listih objavljeno splošno sladkanje vinskega mošta v Sloveniji. Taka splošna dovoljenja so se že izdajala v letih, ko je bila letina zelo slaba, teda še nikdar ni taka odredba med vinogradniki povzročila toliko zanimanja in pozornosti kakor letos, ko je zaradi vročega poletja in obilnega zaroda vse pričakovalo najboljšo vinsko ie-tino. V prvi polovici septembra še nikakor ni kazalo, da bo potrebno letošnji vinski mošt odnosno letošnje vino kakorkoli umetnim potom zboljševati. Vreme pa se ie v drugi polovici septembra tako poslabšalo, da je normalna zoritev grozdja zaostala in ie s tem zaostal tudi sorazmeren razvoj jagodne sladkobe. Zato ni več pričakovati, da bo grozdje v tem kratkem času doseglo normalno sladkobo. Le boljše, zgodnejše vrste, kakor rulandec, traminec, silvanec, burgun-dec, so odnosno bodo v dobrih legah, kjer «uša ni bila preveč občutna, prilieno dobro lozorele in dosegle srednjo sladkobno vsebino 17 do 18% in morda tudi več, če se bo i trgatev zavlekla tja o konca oktobra, kajti I v tem času pridobiva grozdje zlnsti v solnč-nih dneh dnevno na sladkobi in izgublja na kislinah.
Nastane torej vprašanje, ali je potrebno >plošno sladkanje letošnjega mošta ali ne? Va Dolenjskem in v Beli Krajini to vprašanje ne pride toliko v poštev, ker se tam le malokdo poslužuje sladkanja. Tudi so v teh krajih večinoma že vsi vinogradniki potrgali grozdje. Drugače je v tem pogledu na Štajerskem, kjer oridelu^jo sortna, buketna in močna vina. Ti mošti pa morajo vsebovati gotovo množino sladkorja (nad 1S%), da dosežejo vina svojo jakost in polnost in la postane'o tudi glede arome in kisline k'z-meroma ubrana (harmonična). Ako mosti takih sort ne dosežejo vsaj 18% sladkorja, je potrebno, da se jim ob kipenju doda gotov odstotek v moštu raztopljenega sladkorja (2 do 4 kg na 100 litrov), ali pa se morajo pozneje taka prešibka vina rezati z drugimi močnejšimi in milejšimi vini, kar pa navadno spremeni pravi značaj dotičnega sortnega vina. Zato je direktno sladkanje vsekakor bolje in ceneje, kajti , ves dodani ■sladkor povre med kipenjem z jagodnim •sladkorjem vred in oba se razkrojita enakomerno ter podelita vinu enake snovi in *nake lastnosti. Razliko napravi v tem (-žiru le saharin, ki se ne razkroji, marveč le r>sladi vino odnosno mošt ter s tem kvari pravi okus. Zato se g saharinom ne sme dadkati.
Sladkanje ni baš zagovarjati in priporočali, toda slabe vremenske razmere pogosto nrisilijo vinogradnika do prezgodnje frgat-ve in dosledno tudi do te manipulacije, kajti vinska trgovina zahteva poleg šibkih navadnih namiznih vin tudi močna polna in buketna vina. Oni. ki prično z glavm trjsit-vijo Šele po 15. t. m., pa bodo s svojim pri-lelkom tudi v kvalitetnem oziru še prav dobro odrezali Seveda, dokler se ne uvede povsod obligaten trgatveni red. ki bi tro-so določal čas in način trgatve v posameznih srezih in občinah, s čimer bi se zaradi popolne dozoritve grozdja kakovost naših vin naravnim potom uravnala, se mora pač segati po drugačnih zboljševalnih sredstvih.
Cene novemu vinu se še niso nikjer ustalile in so zelo različne. Na drugi strani pa tudi ni Še nikakega pravega zanimanja (-d strani večjih odjemalcev. — Pr. Gombač.
Ogrožanje naše domače industrije potom nabave železniškega materijala na kredit v Nem-
V *00
C1J1
Povodom vesti, da je prometno ministrstvo sklenilo v Nemčiji posojilo od 100 milijonov mark za nfbnvo železniškega materijala, se je v Centrali industrijskih korporacij SHS v Beogradu vršila konferenca predstavnikov železarske in kovinske industrije iz vse naše države. Na podlagi sklepiv te konference je bila prometnemu ministru g. Andri Staniču poslana predstavka, v kateri se uvodoma ugotavlja, da se je naša domača industrija dosedaj vidno udejstvova-la pri nabavah za potrebe državnih železnic na železniškem materijalu. Pri teh nabavah so sodelovala predvsem industrijska podjetja, ki so mnogo žrtvovala, da se v smislu zdravih ekonomskih načel ;n na željo uradnih krogov ustanovi v niši državi industrija, ki bi mogla v čim večji meri zadovoljiti potrebe državnih žeJeznic. Zato je vest o pogajanjih za posojilo z nemšk:.m železarskim trustom »Stahlunion« vzbudila v krogu te industrije veliko začudenje, kajti gre za ra-bavke železniškega materijala zt ogromno vsoto 100 milijonov mark (1.35 milijarde Din), pri čemer ni ministrstvo predhodno stopilo v zvezo z našo domačo industrijo.
Na konferenci se je povdorjalo, da so take nabavke na kredit v splošnem zelo nevarne, ker postane v večini primerov /^radi pretiranih cen materijala nizka obrestna
mera za kredit iluzorna. Sodelovanje domače industrije pri teh nabavah bi bilo tem lažje, ker bi le manjši del skupne vsote odpadel na oni železniški materijal, ki se lahko Izdeluje v naši državi Dalje smatrajo in-dustrijci, ki so bili zastopani na tej konferenci, da je povsem pegrešno v naprej i a-ročiti materiinl in ugotoviti f*ene, kajti ra-eijonalno bi bilo le, ?e bi se te nabave izvršile polagoma po stvarni potrebi in po tehnični možnosti uporabe materijala. Lahko se zgodi, kakor je bilo pri reoaraciiah, da se bo naročil materijal, ki bo leta in leta ležal in čakal, da se uporabi. Za železa-sko !n kovinsko industrijo bi imele take nabave materijala. ki se izdeluje v naši državi, katastrofalne posledice, ori tei industriji po lobave državi predvsem pa železnicam največjega pomena za obrat, ne glede na to, da je ta industriia zaradi reparacijskih i:a-bavk utrpela Že težko škodo. Če bi se sedaj milijardne dobave iale inozemstvu, tedaj bi naša industrija leta in leta ostala brez dela, kar bi povzročilo propadanje posameznih podjetij. Prizadeta bi biln številna ,x>d-jetja, kjer j"e investirano okrog 1 milijarde dinarjev in ki zaposluje okrog 20.000 delavcev in uradnikov. Naravna posledica propasti te industrije pa bi bila brezposelnost, ki bi se občutila tudi v sorodnih strokah, dočim bi država izgubila znatne dohodke ca j>osrednih in neposrednih davkih. Zato je centrala industrijskih korponcij zaprosila vlado, da se nabave železniškega materijala vršijo po stvarni potrebi in možnosti uporabe, da se te nabave izvršijo s sodelovanjem domače industrije in da železniško ministrstvo ne nabavlja v inozemstvu nikak materijal, ki se izdeluje v naši državi, kakor n. pr. vijaki, drobni materijal za tračnice, va-gonski deli, skretnioe, okretiice, mostivi, železne konstrukcije, rezervoarii in tračnice v teži do 21.2 kg po tekočem metru.
~ Spor med konknrzno maso Slavenske banke in dunajsko L&nderbanko poravnan. Pred dnevi sta se mudila v Zagrebu dva predstavnika dunajske LSnderbanke dr. Be-lak in ravnatelj Dubrowitz, in sicer v svrho pogajanj zaradi spornega paketa delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki je last Slavenske banke in ki ga LSnderbanka zadržuje kot garancijo za terjatve napram Sla-venski banki ter ga dosedaj ni hotela izročiti konkurzni masi. Kakor sedaj poročajo iz Zagreba, je upniškemu odboru Slavenske banke uspelo doseči poravnavo z Lander-banko, po kateri bo Landerbanka od teh ca. 107 000 delnic Trboveljske premogokopne družbe prevzela v kritje svojih terjatev okrog 87000 teh delnic po tečaju 560 Din za delnico (sedanji borzni tečaj znaša >70— 480 Din), dočim bo ostanek okrog 20.000 delnic, ki so po trenolftem borznem tečaju vredne skoro 10 milijonov Din, izročila konkurzni masi. S tem bi bil storjen velik korak h končni likvidaciji konkurzne mase. Če bo uprava konkurzne mase prodala te delnice po sedanjem borznem tečaju, tedaj se bodo njena razpoložljiva denarna sredstva povečala na okrog 35 do 36 milijonov Din. — V zvezi s temi pgoajanja poročajo iz Dunaja, da je poravnava glede zahtev, ki jih zaradi omenjenega paketa delnic stavlia konkurzna masa Slavenske banke, mogiča le na ta način, da Landerbanka prevzame te delnice po višjem tečaju, dočim odklajja vse druge bonifikacije. Ker omenjeni paket delnic ne bo torej prišel na trg, se je tečaj Trboveljske nekoliko dvignil. — Po tej poravnavi bi se Landerbanka. ki je bila za poslovanje Slavenske banke v zadnjih letih odgovorna, izvlekla iz afere za vsoto 6 milijonov 930.000 Din, kolikor znaša razlika med prevzemnim tečajem 560 Din in trenutnim borznim tečajem 480 Din. Drugače pri polomu Slavenske banke ne bo prav nič izgubila. ker si je svoje terjatve še pravočasno zavarovala z denoiem delnic Trboveljske premogokopne družbe, ki jih bo sedaj prevzela. Ves račun pa bodo seveda plačali ostali upniki.
= Državna hipotekama banka se bo pogajala t zagrebškimi bankami in denarnimi zavodi caradi izročitve pupilnega denarja. Kakor poročajo iz Zagreba, bodo v kratkem pričela pogajanja med bankami in denarnimi zavodi ter Državno hipotekarno banko zaradi predaje pupilnega denarja, ki je naložen pri teih zavodih in ss mora po zakonu o Državni hipotekami banki izročiti najkasneje do konca leta 1932.
— Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sp-ejema do 11. t. m. ponudbe glede dobave 400 komadov vzmetnih podložkov, do 12. t m. glede dobave 400 kg raznih matic, svinčene pločavi-ne, medenih mrež in jeklene žice, do 15. t m. glede dobave 200 kg klobučevine v ploščah, raznih tiskovin; do 18. t. m. glede dobave kavčukastih zagostk, Kav6ukas'ega platna in kavčukastih obročkov. — Prometno - komercijalni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani spre tema do 26. t. m. ponudbe glede dobave 1200 kg iifinikov. (Poc-o i so na vpogled pri posameznih od-
delkih). Direkcija državnega rudnika v Bre-d sprejema ponudbe glede dobave železne pločevine, do 17. t m. glede dobave 40.000 kg portlandskega cementa, do 19. t m. glede dobave 150 kub. m jamskega lesa in plinskih cevi, do 22. L m. glede dobave 1500 m novih tračnic, do 24. t. m. pa glede dobave 1000 m novih tračnic. Direkcija državnih železnic v Subotici sprejema do 15. t m. ponudbe glede dobave £"00 komadov me-telj, 1000 komadov krtač z"J» ribanje, 300 ko madov raznih drugih krtač in 1000 komadov lesenih lopat.
Borze
9. oktobra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet znaten. Največje je bilo povpraševanje po devizah na Curih, Prago, London, Berlin in Dunaj. Malenkostno potrebo v devizah na Newyork, Trst in Pariz je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Tečaji deviz so ostali v glavnem nespremenjeni, edino deviza pa London se je nekoliko okrepila, dočim je cie viza na Dunaj popustila. Med efekti je bila Kranjska industrijska zaključena po 297.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna škoda okrepila. Pri živahn *j-šem prometu se je promptna trgovala po 438 in 439, kasa po 437.5 in za december po 450. Investicijsko je bilo zaključeno po 85.75. Med bančnimi vrednotami so bili običajni Mključki v Hipotekami po 58, v Kreditni po 85. v Jugobanki po 88.5. v Praštedioni po 920 in v Srpski po 151. MeJ industrijskimi vrednotami se je okrepila Slavonija, ki se je trgovala po 5, dočim je Drava nekoliko popustila na 530 zaključek. Pri Čvrsti tendenci se je trgovala tudi Trboveljska po 485 in Dubrovačka po 480 — 485, ob sklepu pa po 490.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 0 — 22 83. Berlin 13.5425—13.5725 (13.5575). Bruselj 0—7.9124, Budimpešta 0—99344, Curih 1094.1—1097 1 (1095.6), Dunaj 7.9964-8 0264 (8 0114), Lon« don 275.76—27656 (276 16), Nevvvork 56.84 —57.04 (5694), Pariz 221 25—223.25 (222.25), Praga 168.37—169.17 (168.77), Trst 297—299 (298).
Curih. Beograd 9.13, Pariz 20.30, London 25.20, Newyork 519.6, Milan 27-22, Praga 15.40. Dunaj 73.10, Budimpešta 90.65, Berlin 123.63, Bruselj 72.18, Amsterdam 203.325. Varšava 58.25. Bukarešta 3.135, Sofija 3.75.
Dunaj. Beograd 12.46625 — 12.50625. Berlin 168.81 — 169.31, London 34.43625 do 34.53625, Milan 37.18 — 37.28, Nevvvork 709.65 - 712.15, Praga 21.02875 — 21.10875 Curih 136.58 — 137.08.
Efekti. .
Ljubljana Celiska 158 — 0. Ljubljanska Kreditna 128—0, Praštediona 920—0, Kre. ditni zavod 175—0. Vevče 110—0. Kranjska industrijska 297—297 (297), Ruše 265—280, Stavbna 56—0, Sešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 438.5 — 439.5, kasa 437-5 — 438-5, za december 448.5 — 449.5, investicijsko 85-5 do 85.75, agrarne 56 — 5o.5; bnnene vrednote: Poljo 17.5 — 18.5, Kreditna 85 — 86. Hipo 58 — 58.5, Jugo 88 — 88.5, Ljubljanska kre ditna 126 — 130, Narodna 6900 — 7000. Praštediona 920 — 925. Srpska 151 — 152; industrijske vrednote: Narodna šumska 16—0, Gutmann 190 — 195, Slaveks 102 — :05, Drava 530 — 540, Šečerana 490 — 490, Vagon 0 — 90, Union Osijek 280 — 0, Vevče 110 — 112, sis 15 — 20, Dubrovačka 485 do 489, Trbovlje 480 — 485, Narodna mlinska 19.5 — 0.
Blagovna tržišča
= Hmeljski trg v Savinjski dolini. Kakor nam poročajo iz Žatea. hmeljska kupčija v Savinjski dolini še vedno miruje. N3kupo-valci kupujejo blago, ki se iim ponuja po pretiranon izkih cenah (10—28 Din kg). Zato producenti raje pošiljajo svoje blago v Strasbourg in Zatec, kjer dobijo znamo višje cene. V Strasbourgu ie savinjsko blago lažje prodati, ker je boiiše kakor pa al-zaško in dobijo hmeljarji po odbitku stroškov okrog 35 Din za kg. Tudi v Žatcu se dosežejo znatno boljše cene, in sicer od 35 do 42 Din za kg po odbitku stroškov.
Ljubljanska blagovna borza. (9. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov nežamanih bukovih plohov. Deželni pridelki: Tendcmea za žito čvrsta. Cene pšenici, ječmenu, ovsu in turščici so se občutneje dvignile. Zaključena sta bila 2 vagona turščice. Nudi se pšenica (slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška, SO kg. oromptna po 302.5 — 305, za oktober po 302.5 — 305. za november po 307-5 — 310; turščica: baška. slov. postaja, navadna tarifa po 365.5
—	370, ameriška »La Platac, promptna, za-carinjena, fco. Ljubljana po 315.5 — -20; ječmen: baški, 70/71 kg. zdrav, rešetan, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 315 — 317.5: rž: baška 73/74 kg, uzančno blago, mlevska tarifa, slov. postaja po 295
—	297.50; moka: »Ogr, fco. Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430—435; oves; baški ali slavonski, rešetan, zdrav, navadna vozni na po 285 — 290.
Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca čvrsta. Cene pšenici so se pri večjem prometu ponovno nekoliko dvi<rnile. Tudi cene moki, ki so navzlic naraščanju cen pšenici ostale v zadniem času skoro nespremenjene, so se nekoliko okrepile. Promet: 158 vagonov pšenice, 1 vagon ovsa, 39 vagonov turščice, 23 vagonov moke in 5 vagonov otrobov. Pšenica: b"ška. baška potijska in sremska 252.5 — 255; banaška, pariteta Vršac 247-5 — 250. Oves: baški, sremski in slavonski 245 — 250. Ječmen: baški, pomladni. 68-69 kg 290 — 285. T u r-ščica: baška, stara 315 — 320; nova. za december - januar 250 — 260; za marc-april 290 — 295; za april - maj 295 — 300. Moka: baška «0g» in <0|gg> 357.5 — 367.5; <2> 337.5 — 347.5: <5> 317-5 - 3275; <6» 270 — 280; «7> 245 — 255: <8» 205 — 215.
Dunajska borza za kmetijske proizvede (8. t. m.) Zaradi čvrste tendence na inozemskih borzah, predvsem na budimpeštm-skem terminskem tržišču je bil? razpoloženje na dunajski borzi prijaznejše. Ker je bilo povpraševanje slabo ni nrišlo do večjega prometa. Turščica je dalje čvrst* Uradno notirajo: pšenica: domača 36.75 do 37.25, madžarska potijska 40.5 — 41.5; rž: marchfeldska 37.25 — 37.50, madžarska 36 do 36.25; t u r š č i e a: 35.50 — 36; o v e s: domači 33 — 33.5. madžarski 34 — 34.5.
Dunajski goveji sejem (8. t m.) Dogin 3335 komadov, od tega 1143 iz Romunije, 1031 iz Madžarske in 417 iz Jugoslavije. Pri mirnem prometu Je prvovrstno blago ostalo v ceni nespremenjeno, ostale kakovosti na so se pocenile za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.60 — 1.85 (izi^mno 190 do 2.15), II. 1.15 - 1.55, III. 0.95 — 1.10, biki 1 — 1.30, krave 0.85 — 1.45 in slaba živina 0.65 — 0.80.
življenja in
Ali je alkohol škodljiv ali koristen?
To je eno izmed vprašanj, ki ne morejo široke mase ljudi nikakor zediniti k enotni ali celo nepristranski sodbi. Nekateri so brezpogojno prepričani o skrajno škodljivem učinku vsakršne alkoholne pijače, drugi hvalijo istotako brezpogojno njene dobre strani. Poglejmo, kaj pravi objektivna znanost.
Alkohol kot zdravilo
je užival že v starih časih velik ugled in tudi danes ga priporočajo v nekih slučajih mnogi znameniti zdravniki. To pred vsem radi tega, ker vpliva alkohol v majhnih količinah — 15 do 20 gramov — krepčilno. Poskusi so dokazali, da se sila mišic potroji po zaužitju takšnih količin že po 10 do 15 minutah za cele pol ure, in sicer velja to za tisto mišičevje, ki ga ima človek v oblasti, dočim se neprostovoljna de'ovna sposobnost raje *manj?a. Človek izgubi občutek utrujenosti, toda če pomisli-' mo, da tvori ta občutek za normalnega človeka nekakšno naravno varnostno napravo, ki ga obvaruje pred popolno izmučenostio, se pokaže, da ?o blagodejni učinki tudi majhnih alkoholnih količin zelo dvomljivi. Drugače pa je pri bolezenski slabotnosti in utrujenosti. Tukaj vplivajo majhne množine kakšne alkoholne pijače, n. pr. konjaka ali šampanjca, zelo dobro na subjektvni poču-tek pacijentov. V specijalnih slučajih, n. pr. za močna mrzlična stanja in pri zastrupljenju krvi, se zdravniki ne branijo predpisati bolnikom celo večje količine alkohola. In tu so opazili neobičajen pojav, da se takšni bolniki ne upi-janijo, niti če prej niso bili navajeni na alkohol. Ta pojav razlagajo s tem, da se alkohol v telesu, ki ga trese mrzlica, hitreje oksidira in da je po drugi strani tudi razdraženi živčni sistem bolnikov odpornejši proti njemu. To so torej slučaji, ko alkohol lahko smatramo za zdravilo — toda ne smemo pozabiti, da pozna moderna medicina še vse uspešnejše zdravilne metode, zaradi katerih postane alkohol povsem nepotreben. Zdravljenje z vodo, obkladke, zno-jilno kuriranje in podobno uporablja moderni zdravnik v vseh slučajih raje nego zdravljenje z opojnimi pijačami.
Alkohol in mast.
Zelo razširjeno je mnenje, da alkohol človeka odebeli. To je povsem napačno. Tudi uri iriyu. ki foue iemgin-ke, je resnica ta, da ne gre odebelenja pripisovati alkoholu, temveč količini slada, ki je v tej pijači. Alkohol sam na sebi vpliva kvečjemu kot ohranjeva-lec masti, ker zgori v telesu hitreje nego druga hrana, ki jo potem telo s pro-izvaianimi ka!orijami alkoholnega zgo-renja spreminja v mast.
Alkohol kot hranivo.
Naziranje, da je alkohol direktno hranivo kakor n. pr. sladkor, je moderna znanost popolnoma zavrgla. Znani fi-zijolog Durig je dokazal, da pade delovna sposobnost turistov, ki so pred turo zaužili kakšno aloholno pijačo, za 20 odst. napram drugim turistom, ki so se okrepčali z neznatnimi količinami sladkorja, čokolade ali kakšnega drugega hraniva.
Alkohol in prebava.
Razni narodi, zlasti severnjaški, imajo navado, da popijejo po mastnih jedeh kozarec žganja ali podobnega. Prepričani so. da jim to pospešuje prebavo. Kaj pravi znanost?
Res je, da odstranjuje ^alkohol z omamljenjem želodčnih živcev občutek prenapolnjenosti želodca, toda prebava sama na sebi se poslabša. Gorčica, poper in brezalkoholne pijače, ki vsebujejo ogljikovo kislino, učinkujejo bolje nego alkohol. In poleg tega ne krajšajo življenja, kar je za pivce dokazano dejstvo. Prav tako je dokazano, da vpliva nezmerno pitje alkohola sila škodljivo na potomstvo, o čemer pač ni treba govoriti na dolgo in na široko. Tudi najmanjše količine strupene pijače ie treba otrokom in mladim ljudem zabraniti. Povdariti pa je treba, da
odraslemu človeku alkohol v majhnih množinah ne škoduje bogve kako, čeprav o kakšni koristi tudi ni nobenega govora. _
Anekdote iz ameriških pred-sedstvenih volitev
Sedanja ameriška volilna agitacija je Drav resna in besna, kajti prvič po Wilsonu po'de do SDlošnem pričakova-nju za Drav neznatno razliko med glasovi. prvič do Wilsonu utegnejo letos zmagati demokrati, in če ne bi, zmaga republikancev ne bo snajna. Tako pravno v Ameriki sami. tako pravijo v Angliji in Nemčiji, in kar je značilno, tako govore — stave. Te se sklepajo zelo al oari i na republikanskega kandidata Hooveria. i na demokratskega kandidata Al. Smitha. (V glavnem: Smith ;e za zmerno prohibiciio. je torej »moker«, Hoover ie »suh«. Srmthov je Newvork in farmerski za nad Hoover jeva je sredina in sever. Odločiti utegne jug. kjer so pa šanse zonet nrecej ool in Dol. Na-nram Evrooi sto na oba kandidata pred vsem — ameriška.)
Volilna borba ie ostra in tipično ameriška. v mei je velika vloga odkazana tudi klevetam in blateniu. na tudi hu-moriu. O tem dva primera, ki vzbujata ob;Jo veselosti:
Volilni shod, mnogo udeležbe. Republikanski govornik prigovarja volilcem. grmi, Drosi. vab' obeta, grozi. Koncem govora debata Prične se z retoričnim vDrašaniem: »Ali ste T>o teh izva;aniih vsi DreDričani o nravilnosti našega stališča? Ali je še kdo tu. ki bi hotel glasovati za demokrate?« Pa se oglasi širokonleč farmer. ki izjavi: »Moj ded je bil demokrat moi. oče demokrat, tud; iaz sem 7vp*t ^°mnkrat in bom glasoval za Al. Smitha!« — »Tako?« ugo-varia republikanski govornik. »— to je ravno tako. kakor če bi bil torej stari oče koniski t*t oče koniski tat. kaj bi bil na DOtem Vi?«»Republikanec seveda!« se odreže farmar in zborovanje v en glas 7*zrmi v krohot. —
Druga: Velik ogled »Bele hiše«, t. j. predsedniške palače v Washingtonu Vsak ted^n enkrat smeio vanjo tujci na ogled, kakor v muzeju. Tudi to pot roma Drocesija gosoodov in še več dam skozi sobane, ter si ogleda tudi »naj-svete;še«, predsedniške spalnice, gospoda in gosDe Calvin Coolidge. V sobi gosDe predsednikove meni renublikan-ska dama pri pogledu na obširno po-
steljo: »Tu bo pa kmalu spala gospa Hooverjeva!« — »Že mogoče,« jo suho zavrne demokratska obiskovalka, jezična Irka, — »pa bo že morala spati z Al. Smithom!«
Selpel (Heirmvehrovcem o>red pohodom v Dunajsko Novo mesto): »Če vas zapuste vsi dobri duhovi — jaz ostanem vendarle z vami!«
Družinsko življenje v Ameriki
Ameriške statistike se rade bavijo z zanimivimi in značilnimi podrobnostmi iz družinskega življenja. In tako je izšla te dni študiia. ki obravnava razmere v 23.373 družinah po vsej Uniji. To ie sicer le majhen del vseh ameriških družin, vendar pravi študija, da so ugotovitve za njih krog veljavne za celoto.
Statističar se je predvsem bavil z vprašanjem števila otrok in ie ugotovi!, da nima skoraj četrtina teh 23.373 družin nobenega otroka, v drugi četrtini ie našel samo enega toroka. približno v petini dva in v mam' nego tretjini tri ali več otrok. Mož vzdržuje družino v treh petinah vseh primerov, v ostalih dveh petinah so služile žene ali otroc; ali oboje skupaj. 20 % vseh poročenih žena delujejo kot neizučene delavke, 12% je zaposlenih v trgovinah in obrtih.
Neka druga statistika se bavi z nekaj več nego 11.000 družinami v 37 mestih od države Maine do Kalifornije. Hiše teh družin so cenili v 26.9% vseh primerov na 4500—6000 dolarjev, v 24.6% od 6500—8000 dolarjev. 52%
Abesinska umetnost
Ženevski Inženjer MoIly Je prinesel s svojega potovanja po deželi negusov več Interesantnlh slik. AejszcH pjiujamn (tu§omB) [|iABJtiFu qjj os pnjene so sedaj v ženevskem etnograiskem mu-zeju. Naša slika nam kaže dva primera te umetnosti, ki so ji videti na prvi pogled bizantinski vplivi Njiju avtor Je slikar Behailu, ki živi sedaj v abesinskem glavnem mestu Adls - Abebl.
vseh družin je imelo hiše, ki so bile vredne 20.000 in več dolarjev. Ostale družine niso imele lastnih hiš. Približno 70% družin, ki so stanovale v lastnih hišah, ie imelo svoj hišni telefon. Kakšnih 85% navedenih 11.000 družin z lastnim stanovanjem ali brez njega je imelo lastno kopalnico, 9% jih je imelo 2—5, ostalih 6% je bilo brez nje. Samo 72% družin je živelo v zanemarjenih stanovanjih, 36% v precej dobrih, 43.2% v dobrih, a 13.6% v izvrstnih. V 96.9% stanovanj so našli električno razsvetljavo, v 91.2% plinsko razsvetljavo samo ali združeno z električno razsvetljavo. 95.5% stanovanj je bilo opremljen h z vodovodom, 92.8% z vodnim klosetom, 1.7% z električnimi ventilatorji. Približno 90% družin ni imelo stalno nameščenih služabnikov ali služabnic. Letni dohodki družin so znašali v 38.1 % vseh primerov do 2000 dolarjev, v 28.8% 2500—3000 dolarjev, v 5.2% 3500—5000 dolarjev, v 6.9% 5500 do 9000 dolarjev. Naziranje, da ima vsak četrti Američan svoi avto, je pretirano. 40% obiskanih družin ga ni imelo, 7% jih je pa imelo zato več nego enega. _
Nenavadno razžaljenje Veličanstva
Japonska sodišča se bavijo z ogromnim procesom, v katerem ie obtoženih 175 moških rn žensk radi razžaljenja cesarja. Ohtoženci so pristaši verske sekte Tenrikijo. katere nauke smatrajo iaDonske varnostne oblasti za žaljenje ianonske cesarske hiše. Načelnik in začetnik te verske ločine Oniši uči. da so se v njem nonovno včlovečili božanski Dredniki današnjega mikada. Izdal je letak, v katerem dokazuje ta nauk svo-ie nove vere. Dasi v tem letaku ni prav nič žaljivega, vendar uradi ne dovoliu-•eio. da bi kdo izdaial za prednika vladajočega cesaria. Zaprli so tedaj celo vrsto Onišiievih pristašev in sod šča sedaj že tri mesece na vso moč iščeio naragrafa. po katerem bi lahko obsodili zločince Onišijevih vernikov ie skupno okoli 4000 po večini kmetov, ki so dali ustanovitelju vere ves svoi imetek. da s? ie sezida! leno svetišče, kjer se daje častiti kot božanski mtkadov prapraded.
v silnem strahu drli s pokopališča. Kako uro potem pa so se nekateri hrab-rejši židje le upali na pokopališče, da pogledajo, kaj dela hudi mrlič. Ta je skl:učen zdel v krsti in se ni upal na piano. Bij je čisto nag in se ie sramoval iziti iz prezgodnjega groba. Vsega trdega od miaza mj nesrečnika prenesli v bolnico, ker se je siromak pri tem močno premrazil. Na srečo pa si ie kmalu opomogel in sedaj že zopet peče kruh podleškim Židom.
Maršal Pilsudski
Je te dni ▼ Bukarešti zaman skušal pridobiti Romunsko za pristop k velikemu vzhodnemu bloku proti Rusiji in Nemčiji.
Živ pokopan
Poljski listi poročajo o tragikomičnem slučaju, ki se je pripetil v mestecu Pod-leskem Medzirzečju. Pekovski pomočnik Lejba Kacev je v spanju zaspal v Ietargijo in so ga zjutraj našli v postelji brez življenja. Poklicni židovski mrl ski oglednik je proglasil jjomočnika za mrtvega. Pripravili so vse za pogreb, zabili nesrečnega mladeniča v rakev in pokop bi se bil tudi v redu izvršil, da niso prve grude prsti, ki so bobnele po pokrovu krste, Driklicale navideznega mrliča k življenju. V strahu je Lejba dvignil na rahlo pribiti pokrov in se dvignil v krsti. Brž ko je spoznal, za kaj gre, je spustil na preplašene pogreb-ce kopo krepkih Dsovk in hudih proklet-stev. Žalujoči so se šele seda.i zavedli in
Dr. Ivan Lah:
V tistih dneh
(Pred desetimi leti.)
(Konec.)
Stopil sem na peron. Na tretjem tiru je stal vlak z napisom: proti Ljubljani. Kaj? Slovenski napis v Beljaku? Nekaj vojakov je vstopalo. Sprevodnik ki je stal ob vlaku, je imel čudno prijazen obraz.
» V Ljubljano?«
»Da, v Ljubljano.«
Čudo božje' Tudi sprevodnik govori slovensko. Pred vojno bi bili rekli, da izzivaš, če bi bil na koroških kolodvorih govoril slovensko. Res, Avstrija je postala pravična — toda prepozno. Min. preds. Hussarek je tiste dni razlagal nemškim časnikarjem na Dunaju, da vlada v državi popolna svoboda in enakopravnost Samo to je pozabil povedati, da nihče več zanjo ne mara — ker so vsi čakali na nekaj višjega, lepšega, na svoje narodne države. O, kako so bile lepe tiste koroške vasice v Rožu, ko smo se v ranem jutru vozili mimo njih. V razgovorih je bilo živahno — vse je govorilo o bodoči Jugoslaviji. In vse gore naokoli — se je zdelo — aa odmevajo o n<ji, težko pri-
čakovani, rešiteljici iz trpljenja.
Že smo v tunelu in nato na Jesenicah. Na peronu je veselo, domače, povsod ja.vni obrazi, skoraj se ne čuti, da je še vojna... Drdramo navzdol ob šumeči Savi, gore molče strme v dolino, kakor da čuvajo v sebi lefio skrivnost. Še par mesecev in vsa ta zemlja bo del Jugoslavije. Ljudje pripovedujejo razne zgodbe o pomanjkanju — a vsem se bere na obrazu, da pričakujejo mkaj veselega, velikega... Sedim med njimi kot tujec, poslušam in gledam: Kako lepi so bili naši ljudje in domovina v teh dneh pričakovanja.
Končno: Ljubljana!
Opiraje se ob palico hodim počasi po Dunajski cesti. Vse je, kakor je bilo pred tremi leti — le vojni hrum se je odmaknil nekam daleč — ljudje, hodijo mirno, stoje, govore... Vidi se jim, da so izmučeni in sestradani. Tudi jaz sem lačen. A glej. pred »Šestico« stoji znanec. Gleda in ugiblje, ali sem pravi:
»Od kot in kam?«
»Iz Prage domov.«
Stopila sva na vrt in se okrepčala.
Nadaljujem pot. Šelenburgova ulica. Tri gospodične stoje in gledajo;
»Je, ni, je, ni... je.«
Pozdravimo se. Ali sem se res toliko izpremenil?
Ljubljana se mi je zdela tiha in prazna, kakor da ni ljudi doma; odšli so po svetu in čakajo, da se vrnejo na tisti veliki dan... O tem n.i dvoma: Jugoslavija prihaja, je že pred nami, med nami, samo še ena velika zadnja beseda: Zmaga! in vstala bo iz razvalin.
Popoldne sem se odpeljal domov, pozdravil očetov dom in materin grob. Zvečer sva sedela s sestro pred hišo in je pravila o tem, kako so gospodarili pruski vojaki, kako so ženske podpisovale deklaracijo, kako je mati čakala... V tihi jesenski noči se mi je zdelo, da slišim molitve tisočerih koč, vse v eni misli, na konec, na rešitev.
Prihajal sem v Ljubljano po novice. V »Narodni kavarni«, v zadnji sobi je bil generalni štab. Oni, ki so znali či-tati, so opazili nenavadna poročila iz Macedonije. Primerjali smo poročila in karte in videli, da se tam doli nekaj godi .. Poročila so naštevala nova imena, ki so ležala za solunsko fronto. Toda nas so takrat bolj zanimale notranje fronte: češka, poljska, jugoslovenska. Zato se nismo brigali za male izpremembe na vojni fronti. Zdele so se nam brez jiomena, ker smo pričakovali odločitve v Franciji.
Ko sem se vrnil v Prago, sem pose-til nekega dne gospo P. Našel s<;m pri nji ruskega majorja v živahnem razgovoru. Komaj smo se dobro pozdravili, plane v sobo brez sape gospodična B.
»Bolgarija je kapitulirala!«
Major je planil na noge: »Sto, što?«
»Bolgarija je sklenila mir.«
Ali naj verjamemo? To je konec!
Obšlo nas je čudno navdušenje, kakor da je prišlo nenadno, kar smo že tako dolgo pričakovali. Ali je res? Prebita je železna fronta, zrušil se je en kos obroča, veliko izdajalstvo je kaznovano. Kaj sedaj? Govorili smo vse križem, v prsih nam je kipelo, zdelo se je, da bo človek planil ven in kričal ... In že je prihitel nov gost z novico, da je Turčija sklenila premirje. Dame so se objemale od veselja. Major je obsedel in si obrisal solzo. Velika zmaga je prihajala in njegove domovine ni bilo ob nji . . . Poročila v listih so bila skromna, kakor da se ni zgodilo nič posebnega ... A med tem se je že valila srbska vojska navzgor ob Vardariu . . . Prišel je začetek konca . .
Pierre Mony,
bivši francoski mednarodni šampijon ▼ nogometni stroki, Je prišel te dni pred poroto v Pas-de-Ca-laisu. Iz neznanega vzroka, bržkone Iz ljubosum« nostl, Je umorU kolesarskega mojstra Jeana Del« pierrea.
Pred sodniki
Vola je ukradel
Janez F., delavec v Dupljah, je letov meseca avgusta odšel z dvema tovarišema na planine. Ko je ležal na «Kieku», tam gori na gorenjski planinici, se je spomnil planšarice Maričke in svoje ljubezni do nje. Vsak večer ji je sviral na piščalko in sanjaril pod milim nebom, pa je vse mi* nulo. Marička se je omožila, ker ga ni mogla čakati, njemu je postalo dolgčas, samo piščalka ga je še tolažila. Naposled je pa tudi Janez odšel v dolino, kjer je postal težak in poskušal pozabiti svoja naj* krasnejša leta mladosti.
Jasno je sijalo solnce in žarki so se od* bijali ob visokih smrekovih vrhovih, Janez je pa ležal na visoki jasi in pričakoval svo* ja tovariša. Kmalu sta se vrnila z hriba, kamor sta se napotil. Jeli so se pogovar* jati in Janez se ni mogel ločiti od planin* skega sveta. Poslovila sta se od njega to* variša, on je pa ostal sam. «Ko!iko delam vse svoje življenje, koliko se trudim, a k^j imam od tega?» si je dejal in ležal v travi do mraka.
«KoIiko je gospodarjev in kako so bo* gati, cele procesije drobnice in govedi se pasejo tod okoli, a jaz si z vsem svojim trudom nisem pridobil niti enega repa!« ie nadaljeval Janez in jel polglasno žvižgati tisto prelepo pesemco planinsko od pla* ninc, na katerih sije solnčece in kjer ima planšarica svoje špase.
Ko se je zmračilo, je skočil Janez kvišku in si dejal: «Doslej nisem imel kravice, a zdaj bom imel kar vola, baš onegale, ki se tamle za streljaj od mene pase nekoliko oddaljen od črede.®
Rečeno, storjeno! Tiho se je Janez pri« plazil k volu in ga odgnal s seboj. Voliček je odšel rad ž njim in fant ga je postavil v neki hlev v dolini, kamor je namera* val priti pozneje ponj in ga prodati.
Janez je bil razočaran Sam ni vedel, kdaj je dobil raševinasto jetniško obleko in komai se je zavedal, kaj se je vse go* dilo z njim. Mesto, da bi gnal Janez vo* lička v mesto na semenj, kakor je name* raval, je gnal Janeza orožnik v zapor.
Gasilec Tone
Letos meseca avgusta je gorelo v vas. Jezero pri Ložu. Medtem, ko so gasilci skušali omejiti ogenj, je gasilec Tone že* lel pogasiti drug požar. Viomil je v klet kmeta Petra in ukradel steklenico slivov« ke. Vtaknil jo je pod suknjič m hotel ž njo zbežati. Tedaj sta ga opazila službu* joča orožnika, ki sta ga zgrabila in mu ukazala, naj pokaže, kaj ima.
«0, to*le slivovko sem hotel rešiti!® se je zagovarjal Tone.
Orožnika fantu nista verjela, ker sta vi* dela, da je hotel pobegniti, in sta ga na* znanila.
«Samo ena steklenica slivovke, pa me stane cel mesec težke ječe in še post zra* ven, ker sem jo izmaknil pri poža je jadikoval Tone proti svojemu znancu, ko sta stopala po stopnicah v sodni palači. Njegov znanec, kovač Lipe. ga je tolažil, naj na vse to pozabi, ker bo kazen nasto* pil šele čez mesec dni in ga je povabil s seboj v gostilno.
Nova služkinja »Kaj pa je v tej steklenici?« »Kit za razbito porcelansko posodo.«
Sinclair Gluck:
Ziafi panter
21
Oglasil sem se pri Mallardiju s svojfim malim avtom in ga zapeljal v neki restoran v PeekskMu, M sem ga dobro poznal. Raz-govarjala sva se o brezpomembnih stvareh; Mallairdi je vneto solil razgovor z najbolj umazanimi opazkami, ki sem jih kedaj slišal Najrajši bi ga bil vrgel z balkona restavracije v globino, a kaj, ko se oa tem sestanku nisem smel ozirati na svoja osebna čuvstva. V nekem pogledu sem celo pristal na njegov načfcn govorjenja; nazadnje sem mu tudi povedal, da sem slišal o njegovem imenitnem čaju.
Mallardi Je bil oprezen. Trdi?! je, da je bil čaj, s katerim me je bil pogosti, navaden ruski čaj. Prestal sem siliti vanj ter jel govoriti z njim o Mussotenjju, za katerega je bil ves navdušen, Cez nekaj časa sem ga spet zapeljal domov.
Pri slovesu sem še enkrat poizkusil svojo srečo in rekel, da sem sam prelen, da bi te»kal za stvarmi, ki so mi razen novodobnih mamil vse že znane; zato da ga prosim, naj md, če je mogoče, pripomore do tega zanimivega izkustva.
Mallardi se je s ciničnim nasmeškom priklonil in dejal: »Kdo ve, nemara se mi vendarle posreči, da vam izposlujem kak zanimiv doživljaj, dragi gospod Clayton.«
Po teh besedah sva se poslovila.
Ob devetih sem m m dogovorjenem kraju sestal z Larryjem, ki me je že pričakoval. NapravH sem se bil v svojo najstare&o obleko, da bi me bik) laglje smatrati za navadnega vlomilca; hotel sem, da me Vtoing ne bi spravljal v zvezo z Moorejem, če bi me zasačil. Peljala sva se k Viningovemu stanovanju in pustila voz v bližini.
Lairry je bdi dognal, da stanuje Vining sam zase k da skrbi za red v njegovih prostorih ženska, ki je samo podnevi tam. Edina težkoča je bila v tem, da prideva n ©opaženo v staro hišo.
Vin&ng je stanoval v drugem nadstropju. Njegova okna so bila temna, toda v prvem nadstropju je gorela luč.
Larry je privlekel izpod svojega suknjiča vsakovrstno orodje ta se minniodušno pripravil, da odpre hišna vrata.
»Postajte, Larry,« sem velel, »tamle prihaja nekaj otrok — zdi se mi, da vem boljše sredstvo.«
V globoki dolbimi hišnih vrat je tmelo vsako stanovanje skring&oo za pisma, pod skrinjicami pa so bili gumbi električnih zvoncev. Počakala siva, da naju je smejoča se n razgrajajoča deca minila; nato sem pozvonil pri vseh strankah, ki so stanovale v hiši
Kmalu nato so se vrata avtomatično odprla. »Brzo, Larry,« sem šepnil, »vtaknite nekaj pod vrata, da se ne zapro.«
Larry je vtaknil pod vrata eno svojih dlet; nato sva se skrila v vhod sosednje hiše.
Čez nekaj trenutkov sva slišala, kako se je odprlo okno. Deca je še vedno razgrajala po ulici. Pri oknu se je pokazala ženska in za vpila: »T5 prekleti otrocri!« Nato se je okno jezno zalopultnilo.
čakala sva še deset minut. Vse je ostalo tiho. Vrnila sva se k hišnim vratom, Lanry je oprezno odprl, pobral svoje dleta in za-šepetal: »Brco, gospod — zdaj ali nikoli U
Siopik sva v hišo.
Dogovorila sva se bila, da se bo držal on pred menoj fai se bo stori v stanovanju, tako da nt bo mogel priskočiti na pomoč, če bi me napadli.
Veža je bila slabotno razsvetljena. Vzpela sva se v prvo nadstropje. Larry je popoldne z zavojem pod pazduho iskal neke stranke, Id ie vobče ni bUo ter se trverii, da mu ključavnica vrat, ki so vodila v Vkrirtgovo stanovanje, ne bo deiaia težav. Čez nekaj trenutkov sva stala v popolna temi pred temi usodnimi vrati in sva si nadela krinki
Larry je izpusta mojo roko tn se sklonil k vratom. Začul tem rahlo praskanje, tiho rožljanje in natto pok, tako močan, da se mi je v te«j tišini zdelo, kakor da je nekdo ustreli! s topom. Obstala sv« kakor vkopana, toda nič se ni ganilo.
»Evo, gospod,« je šepnfil Lairy, ves ponosen na svojo spretoost •Pojdite vi naprej, jaz pa pridem za vami žn se potuhnem.«
V eni roki sem držali majhno električno žepno svetiljko, z drugo sem jel tipati po Viningovem predisobju. SEšal 9em, kako je Larry ffiho zaklenil stanovanje; šele tedaj sem se upal posvetiti
Ali ste si že kdaj svetili z žepno žarnico v trnjem stanovanju? Njen žarek osvetljuje samo majhno površino na en mah, in kadar ste obsvetili vse, lahko začnete iznova, ker več ne veste, kje kaj stoji!
Naši onstran granic
p— Razžaljenje Mussolinlja. Goriški tribuna! je obsodil pet kmečkih fantov In sicer dva na 8 mesecev in 10 dni zapora, enega na 25 dni in dva na en mesec pogojne«. ker so v neki gostilni Deli »protina-cijonalne«, to ie slovenske pesmi, potem pa so baje sneli sliko Mussoliniia s stene ter jo vrgli na cesto...
p— Odpuščen Je iz službe učitelj Aleksander Siiligoj v Medani v Brdih radi »manifestacij proti direktivam vlade ir. režima«. Sfiligoj je feprevidel. da fašistična učiteljska organizacija ne zastopa Interesov svojih članov. Opogumil se je in naznanil tajniku svoj izstop iz organizacije. Zato so ga odpustili iz službe.
p— Nov vihar. Tržaški fašistični tajnik Cobolli je bil zopet v Rimu. Govoril je 8 Turatijem in raznimi ministri. Prometni minister mu je zagotovil, da se začetkom prihodnjega leta prične z elektrifikacijo nekaterih železniških delov z glavne tržaške Žrte in finančni minister mu je obljubil nekake davčne olajšave, šlo je pa predvsem za »glavne politične probleme«. Cobolli je pokazal Turatiju svoj proti slovenski inteligenci naperjeni članek, priobčen v ,Popolu\ Turati ga je odobril in Cobolli se je vrnil z novimi navodili za zatiranje slovenskega življa v Primorju.
p— Na učiteljski konferenci v Sežani je bilo precej živahno. Glavno bes-edo je imel fašistični tajnik Grazioli in ne morda Šolski nadzornik. Grazioli se je izražal o Krašev-eih zelo zaničljivo in zatrdil je, da so precej »nazaj s kartami«, na kar se je oglasila neka laška učiteljica, ki ga je zavrnila precej ostra Grazioli je ukazal, da morajo dajati učitelji črne srajce in balilske obleke le najbolj vrednim in potrebnim otrokom. Ona učiteljica se je zopet oglasila: Saj jih itak nobeden ne mara in moramo obleke v pravem pomenu besede vsiljevati. Grazioli ju je bilo dovolj. Učiteljico je zapodil s konference.
Fel xToman
kamnoseški moister
Ljubljana
ffesl e« a cesta <tev 30
priporoča bogato zakgo nagrobnih spomenike od maimorja in gra nita, plošče i* gicb-nice marmo nate plošče za mob Iijt po najnižjih ce nah.
1*3
azglas.
Županstvo trga Središče ob Dravi proda ca
fi
i wm uorovega lesa
Spreiem ofe<tnih ponudb do 27. t. m. 11, ure v podpisanem občinskem uradu, kjer se dobijo natančnejši pogoji.
Gozd leži ob okrajni cesti, oddaljen od postaje središče 30 minut.	12013
Županstvo trga Središče ob Dravi.
Župan Lukačič
V globoki žalosti isznanjam vsem sorodn kom, prijateljem in znancem da e 8 t. m umrla moja ljuba, nepozabna mama. odnos.iu stara mama, •estra in teta, gospa
Gizela Fiux
ju oiukanolni bolezni, previdena s iv. zakramenti. Pogreb se vrši v če-rtek po >oldan iz bolnice K sv. Krnu ob 7» . uri poooidne.
M, Flux, poštni člnovnik sin
Žiga Flux	Lojzka FIux
brat	snaha
Domski klobuki
v veliki izbiri in najnižjih cenah v modnem salonu n 47»
Erna Djukanovtč,
Ljubljana. Sv Petra cesta 27 (dvorišče).
Na modernejše
POHIŠTVO
izdelano vse iz vezanega ter za-amčeno suhega lesa, dobite najcenejSe pri tvr lk i 04
I. REPŠE,
Ljubljana Dvorni trg 1
■■■■■■■■■■■■■••■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ma
TRAŽITE U SV IM TRGOVINAMA SAMO:
i
r i-
'JP €itef%t~bi*ctŠTicr
JER ČETE BITI TEK ONDA VASlM PECIVOM ZADOVOLJNI!
91
LISTRU
••
zakrpa nogavico » 2 minutah.
Razpoi UatiMca
EKONOMAT Stari tr<
12048
2/H
Divii kostani1
kompletna vagonska naklada 65 do 70 Din iz postaj. — Kupujem tudi manjše količine.
Prevzamem osebno. TEICHNER, Maribor. Tattenbachova nL 21.
Ocarinlenje
vseh uvoznih, izvoznih ln tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po uajnižji tarifi BAJKO TURR. carinuki posrednik. Ljublja na. Ma*arykova eesta 9 (nasproti carinar niče). Revizija pravilnega zaračunavanja ca rine po meni deklariranega blaga in vse in fortnaHje brezplBftno	18'
Da Ma Ca
znamvanec, Perl - prejica, kvačkanec ter	MotiHnč	188
v raznih barvah in najceneje kupite le pri tvrdki
OSVALD DOBEIC — LJUBLJANA
Pred škofijo 15 Na debelo! Velika zaloga Na drobno!
Kapstadt-Stockholm ekspedicija in 752.000 lastnikov
Dokaz o izredni
kakovosti teh cenih vozov
Pogumnost 4 pijonirjev je izvršila s pomočjo 2 Chevroletov na progi od Kapstadta do Stockholma to, kar sploh noben voz katerekoli cene do sedaj še ni mogel izvesti. Prevozili so pot od Kapstadta do Kaira v času najhujšega deževja. Važno ie pri tem zlasti dejstvo. da so ostali vozovi brez defektov in da nadaljujejo pot do Stockholma v brezhibnem stanju.
V službi 752.000 lastnikov modela 1928 je prevozil Chevrolet milijone kilometrov brezhibno na dobrih in slabih cestah ob vsakem času in v najrazličnejših okoliščinah.
Navedeni 4 pijonirji so doprinesli dokaz o Chevroletovi trpežnosti in zanesljivosti v najkočljivejših primerih s najtežjim poskusom, kateremu je bil kdaj kak voz izpostavljen. 752.000 lastnikov
Pot, U lo |e napravila Cbevro4et-eks-pe<ftci)a po toom&md vožnji skozi Afriko.
Gardo« MaJretpeace, žurnalist v tej efcs-pedietti piše: »Ce <0, kar smo storil s teti vozovi, se bo do-kazaAo svetu, da |e Chevrolet »ture« pre* mazal vse taSkoče, potem se to spfoto nikdar »e bo moglo <k*lra®artfi.€
širom celega sveta je preizkusilo dnevno na udobnih in prijetnih vožnjah Chevroletovo izborno konstrukcijo in vse njegove druge vrline, ki jih sicer najdete samo pri dragocenih vozovih.
Oglejte si Chevroleta pri zastopniku. Zapazili boste mnogo zboljšanj v konštrukciii in opremi, katere bi sicer pričakovali le pri mnogo dražjih vozovih. Upoštevajte poleg tega tudi izredno nizke cene. Razumeli boste potem, zakaj kupuje vsak dan 4000 ljudi Chevroletov voz. Ti vozovi so dobavni takofi za ceno od Din 54.000 do Din 76.000.
Zastopniki 9 celi /agoslaotfl
CHEVROLET
Proizvod General Motorsa
Glavno zastopstvo tn zaloga rezervnih delov
V. & M. BAREŠ1C & Co.
ZAGREB
Kraljice Marfle ulica 34. — Tel. 27-44
LJUBLJANA Dunajska cesta 12. — Tel 2292
Češke tkanine
za domačo vporabo
Eksportiram svoje garantirano pristnobarv-ne iizdelke za konsumente (kanavas, zefir -m/acco, talet, batist, flanellet, damast. brisače 1.1, d.). Ko in4 vpošljete naslov (zadostuje dopisnica z 1.50 Din znamko), dobite takoi iz moie tkalnice vzorčno kolekcijo g ra t i s in franko na vpogled.
JAROSLAV MAREK,
tkalnica
Bystre nad Metujl — Češkoslovaška. LjjLuuuumuuuumap^^
Šola za jezike po Berlitzovi metodi
Francoščino, angleščino, Italijanščino. nemščino itd. po-učujeio samo Izprašani orofe-sorll dotlčnih dežel in sicer edinole v nilb materinščini.
Pojasnila ln priglasitve: vsak dan od 10. dop. do 9. zvečer:
KRALJA PETRA TRG. 8/1
Pomlajevanje
In zdravlienie organizma orl ljudeh, ženah In otroklh.
Znameniti angleški zdravnik dr. Halg je ugotovil, da sigurno vsi kulturni ljudje vno-sijo v organizem obenem z jedjo tudi vse mogoče strupe (zlasti sečno kislino), katere organizem sam ne more odpraviti. Ti strupi oslabujejo, da, celo atrofirajo življenjske človeške žleze, ki preskrbujejo organizem z fermenti energije ln moči. tn s tem zmanjšujejo pri njem moč, kar povzroči razstroj-stvo razmene materije, raznovrstne bolečine in muke, in dovedejo človeka do prera-nega starostnega oslabljeni a, pa tudi do smrti. No, k sreči so znameniti znanstveniki kot Brovvn-Seckar, Karoo. Stajnach in drugi dokazali, da bolan, utrujen in slaboten organizem, pod vplivom fiziološkega ekstrak-ta, (kakor je »KALEFLUID« D. Kaleničen-ko) iz življenjske žleze močne živali, zooet postane zdrav, močan, sposoben za delo in vse njegove fizične in umstvene sile pridejo zopet v nonro, z drugimi besedami: organizem se pomiaia.
Brezplačno se vsakemu pošlje detajlna znanstvena literatura »Pomlajevanje in zdravljenje organizma« z zdravniškimi ocenami in pistrni bolnikov o brezpogojnem učinku »KALEFLUIDAc pri raznih boleznih. Obrnit) se ie na: Beograd. Samadilska al 33, Miloš Markovič. — »KALEFLUID« sam pa se dobiva v lekarnah in drogerijah vsega sveta, tudi v Jugoslaviji.	' >0 l
Gg. zdravnikom se pošlje brezplačno in franko radi terapevtskih preizkušenj.

Pikola
sprejme takoj kavarna Narodni dom t Kranju. 34377
Natakarico
izvežban o, ki opravlja tndi ostala hišna dela, sprejme takoj restavracija Narodni dom t Kranju.	84378
Izurjeno pletiljo
primerno izobraženo, ki U bila ta eno samostojna gospodinja, išče samostojen gospod višji zaaebni uradnik na deželi. Ponudbe sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Pletilja-gospodinja*.	34541
Prodajalko
ki bi imela obenem veselje za potovanje po Gorenjskem, iščemo. — Izvežbana mora biti v šivanja in umetnem vezenja na šivalnih strojih. Prednost imajo one, ki stanujejo v krajih višje od Skofj« Loke na Gorenjskem. Pismene ponudbe na oglasili oddelek »Jutra* pod »Prodajalka-potnica>.	33918
10 pletiljk
izurjenih, sprejme takoj ca •talno Ciril Vajt. Kranj 83818
Poštno pomočnico
U je ie delala pri večjem urada, sprejmem. Garancija potrebna. Pismene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Poštna pomočnica*.	S449b
Trg. pomočnik
Specerist in železninar, vojaščine prost, dober raču nar, se sprejme takoj v trgovino na deželi. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 84524
2 kamnoseka
dobro izurjena, prvovrstne moči, sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku <Jutra» 34529
Periektno kuharico
varčno in čisto, z lepimi spričevali, sprejmem. — Vprašati v lekarni Bahovec med 11. ia 13. uro. 34627
Trg. učenko
boljših staršev, dobro ra-čunarioo, sprejmem v mešano trgovino v manjšem mestu. Za hrano in stan o vanjo je plačati 300 Din mesečno. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34614
Mizar, pomočnike
starejšega, kot vodjo delavnice in 3 mlajše takoj sprejmem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34617
Učenca
poštenega in pridnega — z odgovarjajočo šol. izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovino. Naslov v oglas, oddeiku »Jutra*. 34481
Učenko
za strojno pletenje, sprejmem takoj. Naslov v ogl oddelku »Jutra*. 34602
Natakarica
mlada in pridna, s 3000 Din kavcije, dobi takoj službo. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj služba*.
34621
Modni atelje
Fani J a g e r, Kolodvorska ulica 28/1 sprejme dobro izurjeno pomočnico za fina dela.	34622
Kuharico
samostojno, za preprosto meščansko kuho sprejme majhna družina na deželi. Opravljala bi tudi vsa hišna dela. — Ponudbe z nar vedbo plače na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »LL. št. 400*.	34613
Izurjeno pletiljo in dve učenki
sprejmem takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 22*.
34034
Brivskega vajenca
S hrano in stanovanjem v hiši sprejmem takoj Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34647
Izvežbano šiviljo
za damske plašče sprejme takoj Franc Mrjasec, Glin-ce, cert a XVII štev, 15 — P- Vič.	34666
Delavca
sprejme Jos. Otorepec. kovinska delavnica, Za Gradom št. 9.	84688
4 čevljar, pomočnike
ta močne delavske čevlje eprejme Rade U z e 1 a c, Plaški, Lika.	34676
Strokovnjaka
v lesni stroki
veščega vseh gozdarskih, žagarskih in splavarskih manipulacij v Sloveniji, ki ume samostojno voditi tehnično in komercijalno večjo lesno trgovino, sprejme večja zagrebška veletrgovina za takojšen nastop. — Reflektanti morajo biti ▼ešči slovenskega, hrvat.-srbskega, nemškega, madžarskega in italijanskega jezika, a prednost imajo tisti, ki so brez familije, ki predlože dobra »pričevala in reference, ki so zmožni italijanskega in madžarskega j»*zika in H zamorejo položiti kavcijo. Točne ponudbe s spričevali prosimo posli, na oglasni oddelek »Jutra* pod »Samoetalni naobraženi drvarskj gtruč-cjak*.	84675
Pekovski pomočnik
mlad, z« raznašanje kruha dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
84684
potniki
Razpošiljalnica
rabi solidne potnike. Kav. cija 1000 Din ali garancija Obširne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Kavcija-garancija*. 84533
Mesto trgovskega pomočnika
apecerijske stroke, event potnika, tudi kje na deželi iščem. Star sem 26 let, vojaščine prost, govorim nemško, slovensko in srbohrv. Naslov: A. K., Ptuj, Voš-nj&kova 15.	84692

'4
Postrežnico
krepko, iščem, dobi er. tudi stanovanje. Naslov v ogl. odd. »Jutra*. 84486
Zastopnike (ce)
v vsej kraljevini sprejme za prodajo državnih papirjev na odplačila, združenih z zavarovanjem, proti fiksni plači in proviziji trgovsko podjetje »Feniks*. Beograd, Hilendarska št. 12/1.
215
Boljša šivilja
gTe šivat na dom obleke. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	34606
Par 100 Din
dnevnega zaslužka vsakemu, ki prevzame zastopstvo raznih predmetov. — Josip Vardjan, Ljubljana, Resljeva cesta štev. 30/111.
34630
Lep zaslužek
se nudi zastopnikom in zastopnicam, predvsem z dežele, s prodajo prvovrstnih aparatov za obrate in gospodinjstvo. Pogoj agilnost Oferte na naslov: Tehna družba, Mastni trg 25/1.
34650
Dama
se priporoča za prevode in korespondenco za srbohrv in cirilico, par ur dnevno Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »1928*.
34448
f/oroeda. Uv vs*> dopi*+, iLcot&jt, atolih, oglasov, j*> pvAabu m, OgtasrusOcL d*Uk 3užra,\ hubljanjco. 3r%Jir*xnxx. f.. TaL rL z^gi j	MaUvglasi		Ost, pristojbin* upada> u, obšAsjn 4 *asocvUmi,tso~ oglasu «• prutbcuo Ctkovnj, raeuA, paJU*. trn, tuUtcs {juM&Aa.št tilji
JLaIt* ogZctsL, hi, sluiujo u parr^cLoualn*' t/v toaijajL a*. rbcun+nm, obcuvsioa.uraka. bestsLa- pcw- — Naf • manjši zn^saJt Din, 5--», Pristojbina za* Šifro Dia.j\		tuui<M,t <Lopt*<nrxxnja. ul, oglasi* troourktM, aLi r*JjMA*pa lAgcajati vsaka b*sidnsDuv - Naj* majH vusik Vu, to^ Pristojbina, to, rifro J)ul	
VjroiUuii
Cementnih ploščic
za tlak, 178 m1 poceni naprodaj. Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod šifro »Cementni tlak*. 34138
Filc klobuki
najmodernejši od 90 Din naprej, popravila od 35—60 Din. Cenjenim damam se vljudno priporoča J. Stem-berger Beš.	33705
Okrasne letvice
za oprave Vam najceneje □udi izdelovalnica Ivan D o v i a n. Ljubljana VU Zahtevajte vzorce in cenike 83411
Ure budilke
samo po 60 Din, s triletno garancijo razpošilja Ivan P a k i ž Ljubljana, Pred škofijo 15.	34351
Puhasto perje
razpošiljam po povzetja najmanj 6 kg po Din 38 kg — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga. L. Brozovič. Zagreb, Ilica 82, kemična čistilnica perja.	18S
ia trbovelj. premog
U) lepa, suha bukova drva k a p 11 e najugodneje pr tvrdki Franc Slovša. Raz lagova ulic« 20.	175
ObUUiUt
Damski plašč
črn, eleganten, za zimo, za damo srednje postave, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34558
Smoking
dobro ohranjen, poceni naprodaj v modnem ateljeju v Šelenburgovi ulici št. 6/1 34480
Damski plašč
»Murml*, lep, velik, napTO-daj. Ceno in naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
34654
Zelja
več vagonov kupi Em Ebenspangera naelj., Bje-lovar.	34510
«Uradnega Iista»
cele letnike od 1. 1919 naprej kupimo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Plačam takoj*. 34196
Več vinskih sodov
dobro ohranjenih, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34577
Premog in drva
za kurjavo po najnižji ceni dostavlja na dom Lavren-čič & Co., Dunajska c. 47.
34559
Pločevinasto banjo
vel. 124, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 34604
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, nemščine, angleščine, italijanščine itd. po profesorjih do-tičnih dežel. Vsak profesor poučuje edlnole v svoji materinščini. Prijave samo na Kralja Petra trgu 8/1.
201
Večerni pouk
krojenja, modeliranja, izdelovanja garderobe za dame in gospodične, ki nimajo časa čez dan Izdelava krojev. Krojno učilišče v Ljubljani, Stari trg št 19.
34578
Inštruktorja (ico)
za nemški jezik išče gospodična. Ponudbe z naslovom in natančnimi pogoji prosi na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Inštruktor*.	34682
u it,.
Vlesarski pomočnik
želi službo za takoj ali kesnejb, najraje v večjem kraju na deželi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 34539
Brezplačno
grem 6 mesecev k boljši rodbini, da bi se priučila kuhe in vseh hišnih del. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Takoj 200*.
34514
Prodajalka
s prakso, išče mesta v galanterijski trgovini. Vešča slov.j srbohrv. in nemškega jezika. Gre tudi proti nizki plači — najraje v Ljubljano ali Maribor. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva 33*. 34603
Mesto hišne
boljši, manjši družini išče izučena šivilja Naslov A S., Ljubljana, Celovška cesta 1.	34620
Prodajalka
z osemletno prakso, -izurjena v trg. meš. blaga, ižče mesta, najraje v Ljubljani ali izven. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Zanesljiva moč*. 34641
Strojepiska
prvovrstna moč, perfektna v srbohrvaščini in pisarniških delih, zanesljiva bla-gajničarka, išče nameščenja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Bureau*.
34651
Zobozdravniška aslstentinja
štiriletno prakso, i? če službo v Ljubljani. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Marljiva*
34659

Fino damsko kolo
»Torpedo*, 1 mesec rabljeno, prodam. Na ogled v četrtek v trgovini E. M01-ler, Šiška, Janševa ulica 1 84520
Galerijo
za lokal ali majhno dvorano, prodam. Desni lokal kino Matica.	34696
Lestenec
na 6 žarnic, cementni krog za vrt ter več železnih vrat 1.99 X 63 cm prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34683
Motorno kolo
znamke A. J. S., 350 ccm. r zelo dobrem stanju, po ceni prodam. Ogled in informacije pri A. Kaučič Glince, Tržaška cesta 12 34534
Chevrolet avto
tipa 1927. samoupravljan, vožen 11.500 km, zelo dobro ohranjen, ligodno prodam Naslov v oglasnem oddelku »JutTa*. 34679
Avto
dobro ohranjen, za	10.000
Din naprodaj v	garaži
Štele.	34680
Ti
Jedilnico
,Aitd<ratscti) zelo dobro ohranjeno poceni prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34695
Lončena peč
lončene cevi, mreža za vežna vrata ugodno naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 34699
Dve postelji
nočni omarici in omaro za obleko kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Takoj 10*.	34656
Klubsko garnituro
skoraj novo, jedilnico iz trdega lesa in pisalno mizo prodam. Ogledati med 11 in 12. ter 2. in 8. uro v skladišču Ranzinger. 34562
Knjige
v zelo dobrih in lepih izdajah ugodno naprodaj. kompletne zbirke Schiller-jevih, Goethejevih, Sbakes-pearjevih, Ibsenovih del — vse v nemščini, Ullsteins VVeltgeschichte, Osterr -ung Monarchie in Wort u. Bilri kompletno. Naslov v oglas oddelku »Jutra*. 34698
Meyerjev leksikon
16 knjig za 800 Din ter
fine citre
z etuijem za 600 Din proda »Posest*, Sv. Petra cesta 34632
Kupini
Trgovsko opravo
za špecerijo, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod «Trgovska oprava*. 34177
Decimalno tehtnico
od 500—1000 kg, brezhibno, kupim. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Tehtnica*.	34608
Diro na peresih
za par konj. dohro ohranjeno in
VVertheim blagaino
št. 2 s podstavkom prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34309
Kočije, vozove In konjske opreme
prodam vsled nabave »v tomobila. Tozadevne tnfor macije v vinski trgovin B0laftio, Ljubljana. S349S-
Kočijo
dobro ohranjeno, prodam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	84575
Lična hišica
dobro ohranjena, na lepem prostoru v Ljubljani VII naprodaj. Kupici se naj ja. vi jo pod »Šiška* na oglas, oddelek »Jutra*. 34382
Lepo parcelo
nad 700 m', krasna lega. ugodno prodam. Ponudbe pod »Parcela 700* na cgl oddelek »Jutra*. 34522
Lepa hiša
z velikim vrtom in gospo, darskimi poslopji je naprodaj. Primerna za vsako obrt in se nahaja na lepem kraju. Vpraša se v Pobrež-ju pri Mariboru, Drevored-na ulica št. 6.	34118
Hišo
pripravno za vsako obrt, prodam za 50.000 Din. — Anton Seljan, Radeče pri Zidanem mostu štev. 65.
34625
Hiša
novozidana, 5 sob, 2 kleti lep sadonosnik, 2 njivi in velik vrt, na eclnčnesm kraju 10 minut od postaje Poljčane prodam za Din 175.000 Din. Hiša je tudi pripravna za gostilno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34672
Stanovanjsko hišo
novo, i lepim vrtom za zelenjavo, v Litiji prodam za 56000 Din. Majhno posestvo v Jazbini, eno uro od Litija prodam za 10.000 Din. Makso Lajovic, trg. Litija.	84674
Plačam 1 leto naprej
za stanovanje 2 sob in pri-tiklin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elektrika-vodovod*. 34482
Stanovanje
3—4 sob, kuhinje in priti-klin i? če mirna stranka za 1. november ali kesneje. Plača event. pol leta naprej. Ponudbe t navedbo cene na poštni predal 19.
34649
Lokal
nasproti Križanske eerkve oddam. Vinotoč izključen. Poizve se na Valvasorjevem trgu 7/11, levo, med 2. in 3. uro.	84494
Lokal za trgovino
odda Vokač, Krekov trg Št. 10/11.	34663
Pisarno
obstoječo iz 4 sob, odnosno 2 pisarni, obstoječi iz po 2 sob, vsaka s posebnim vhodom, v pritličju hiše v Dalmatinovi ulici 5 oddam Povprašati v pisarni dr. A. Smoleta, odvetnika v Dalmatinovi ul 5.
84665
Delavnico
svetlo in prostorno, v bližini remize vzamem v najem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro Delavnica*.	34648
Špec. trgovino
že nad 25 let obstoječo, na jako prometnem prostoru na glavni cesti periferije Ljubljane oddam v najem proti odkupu zaloge in inventarja. — Trgovina obstoji iz 2 lokalov, skladišča in stanovanjske sobe Najemnina nizka. Potreben kapital 50.000 Din. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek Jutra* pod šifro »Trgovina, Ljubljana, periferija*.
34660
Trgovino na deželi
staro, dobro vpeljano — vsled družinskih razmer cd-dam. Potreben kapital Din 30.000. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj 272*.	34670
Majhno stanovanje
ali prazno sobo e štedilnikom išče mati z llletno hčerko. Ponudbe pod šifro »Mirna* na oglasni oddelek »Jutra*.	34657
OHcir
išče za 1 mesec sobo s posebnim vhodom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Oficir*.	34642
Snažno sobico
v sredini mesta išče uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Oktober 1928*. 84633
Stanovanje
sobe, kuhinje in shrambe oddam s 15. oktobrom Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	84677
Iščem stanovanje
od 4—5 sob s kopalnico, za tri odrasle osebe — sredini mesta. — Ponudbe hišnih gospodarjev prosim pod šifro »Lepa solnčna lega 2222* na oglasni oddelek »Jutra*.	84681
Dve dijakinji
iščeta sobo z zajtrkom, bližini sv. Jakoba Naslov v oglasnem oddelku Jutra 84646
Sobico
z zajutrkom in večerjo v bližini Bežigrada sprejme takoj Leo Sušteršič, Du-najska o. 41.	34487
2 lepi sobi
a elektr. razsvetljavo ln posebnim vhodom, v bližini tehn. srednje šole takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34576
Opremljeno sobico
a posebnim vhodom in elektriko takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*.
34626
2 skupni sobi
oddam 2 gospodoma ali
go>=podičnama. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34605
Sobo
z elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom, v sredini mesta oddam. Prednost imajo gospodične ali gofpe. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34623
Opremljeno sobo
lepo, z vhodom iz stopnic oddam v vili solidnemu gospodu ali gospodični. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34619
Stanovanje
2 sob s pritiklinami, komfortno, s kopalnico oddam boljši stranki s 1. novembrom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 84618
Stanovanje
velike sobe in kuhinje, ali 2—3 sob, kuhinje in priti-klin, z električno razsvetljavo in parketirano, ne daleč od Direkcije drž. žel. (Ljubljanski dvor) — iščem za eno osebo za takoj ali 1. novembra. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Ena oseba*.	34690
Prazno sobo
oddam takoi. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
84652
Mesečno sobo
Po možnosti s posebnim vhodom iščeta 2 akademika. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Čimpreje*.	34628
Prazno sobo
podstrešno, z elektriko, takoj oddam v Novem Vod-matu št. 62.	84631
Zračno sobo
oddam takoj 2 gospodoma ali dijakoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
34636
Sobo
s strogo separiranim vhodom, zračno in čisto, iščem s 1. novembrom. Ponudbe pod »Miren stanovalec* na oglasni oddelek »Jutra*
34644
Opremljeno sobo
elegantno, s posebnim vhodom, v bližini Rimske ceste, po možnosti v novi vili išče zakonski par brez otrok. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Elegantno*.	34653
Lepo In čisto sobo
oddam s 1. novembrom strogo solidnemu gospodu Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	84655
Preprostega
moškega
sprejmem n» stanovanje Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34658
Sobo
v centru, e posebnim vhodom in elektriko, oddam čez dan odsotni boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	34661
Družabnika
z večjim kapitalom, sprejmem v svrho razširjenja dobičkanosnega glavnega zastopstva Želim sodelcva. nje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Agrar*.	34518
Družabnico
z nekaj kapitala sprejmem v že vpeljano trgovino — Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*.	34639
Višji drž. uradnik
z večjim premoženjem, samec, zelo dobrega in dc-brovoljnega značaja, se želi poročiti z njegovemu stanu primerno idealno gospodično, katero bi veselilo večje, zelo lepo posestvo in zelo dobičfcano^no večje podjetje Ponudbe na uglaf-ni oddelek »Jutra* pod »Ideal*. Brezimne dopise se ne upošteva. Tajnost zajamčena.	34635
1826
Ah, kako hudo! Bil si tu, a se nisj oglasil. Vroč poljub Tvoja žalostna.....
34615
Gramofon
dobro ohranjen, z modernimi ploščami prodajn — Poizve g® na Kodeljevem št. 259.	84550
Gramofon
lep, skoro nov, poceni naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 34616
Izgubi}*
Tablica za motorno kolo
s številko 15 A 12 se J«
zgubila Najditelj se prosi, da jo odda pri tvrdki H. Kenda, Ljubljana, Mestni trg 17.	84563
Pianino
rujav, ugodno prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34689
Buldog-boxer
lep, čistokrven, naprodaj. Najraje izven Ljubljane. Cena 2800 Din Poizve se v oglasnem oddelka Jutra ali telefon št. 2726. 34582
1 ali 2 oprem, sobi
a kuhinjo i i S e mirna in soiiilna družina Za takoj Ponudbe na oglas oddelek »Jutra* pod značko »3793*.
34343
Sobo
blizu kavarne Evropa oddam z vso oskrbo Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34664
Sobo
oddam gospodični. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
34678
Opremljeno sobo
v vili pri Tivoliju, vhod iz stopnic, z zajtrkom ali celo oskrbo, oddam solidnemu gospodu s 1. novem brom ali preje. Naslov oglasnem oddelku »Jutra* 34703
Gospodična
vsestransko naobražena — vajena trgovine in vsega gospodinjstva, v najlepših letih, čedne zunanjosti in dobrosrčna, se želi takoj poročiti z dobro situiranim trgovcem ali višjim drž. uradnikom Samo resne ponudbe s pravim naslovom je poslati na oglasni od-delek »Jutra* pod značko »Podjetna 99*.	34640
Rudarski paznik
36 let star, želi znanja v svrho ženitve t gospodično ali vdovo brez otrok, od 25—30 let staro. Dopise s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Sr» čna bodočnost 36*.	34667
Žandar. podoficir
izven Slovenije, 28 let star, s 100.000 Din prihrankov, želi znanja z boljšo gospodično Cenjene ponudbe g sliko, katero vrnem, pod značko »Vilko* na oglas, oddelek »Jutra*. 34612
Boksarco
(modern pes) importirano. prima rodovnik, dresirano, proda Drvenik, Ljutomer.
34671
Črn psiček
6 mesecev star, čistokrven, naprodaj za 2O0" Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34702
Naznanilo preselitve
Cenjenim strankam in občinstvu vljudno naznanjam, da sem se preselila s svojo trgovino iz Kralja Petra ceste 23 v Miklošičevo ul. štev. 2 (nasproti eo-tilne »Jelen«) ter se priporočam za nadaljno naklonjenost Marija Borovič, trgovina šivalnih strojev in koles, Celje, Miklošičeva uliea 2.
34506
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugo Ribšer Ljubljana — Sv. Petra cesta.	213
Akademik
išče o o b o pri boljši družini. Ponudbe pod značko »Mirna stranka* na oglas oddelek »Jutra*. 34697
Zračno sobo
elektr. razsvetljavo od dam dvema boljšima gospodoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34704
Separirano sobo
solnčno, z električno razsvetljavo oddam, event. dijakoma. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34685
Separirano sobo
lepo in solnčno, v centru oddam 2 boljšima osebama, event. vpokojencema — tlobro hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*
34686
Mirno sobo
2 posteljama, posebnim vhodom in elektriko oddam takoj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 34691
VTthrana
Otroka
vso oskrbo vzame družina na deželi Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.
34610
G. Tb. Rotman;
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba.
Zložljivo postelj
železno in otroško banjo prodam v Tavčarjevi ulici št. 4/in.	34565
Stelaže, omare
predelne stene, pujt itd. prodam. Desni lokal kino
Matica.
84694
Lončeno peč
skoraj novo, prodam Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34637
Orehov
zdravih nudi dokler traja zaloga v manjših in večjih količinah po najnižjih dnevnih cenah. Zahtevajte ponudbe od tvTdke Vilim Kohn I brat. Glina, telefon št. 5. Brzojavi »Kon*.
34567
Namizna jabolka
za vagoneko naklado in jabolka za v zaboje kupi po najvišji ceni tvrdka Sredenšek, Pobrežje pri Mariboru.	S4611
Bobi je bil med »em našel tih kotiček, kjer ie veselo pušll svojo smotko. l/prva ga je bil sam ponos. »Zda] sem pa res \e-lik gospod!« si je mislil. Toda radost ga je počasi minila, želodec se mu je jel obračati, v glavi mu je zašumelo in mrzel oot Ra je oblil.
Prav tedaj le prišel gospod Vodopivec Iz prodajalne. »Le sami pušite to robo,< je • pomislil Bobi, splazil se gospodu Vodopiv-cu neslišno za hrbet in mu krakoma spustil tlečo smotko v žep! Gospod Vodopivec, nič hudega ne sluteč, ie mirno in zadovoljno hitel svojo pot.
Sreča
Mlinar in posestnik v okolici Karlove«., rim. kat., vdovec, staT 45 let, išče tem potom primerno dekle od 30—40 let, ali vdovo od 40—50 let. Sem dobro razvit, zdrav in čvrst, mirne narave, brez otrok — dober posel, v mlinu in zemljišču do 600.000 Din vrednosti. Dobre gospodinje, mirne in blage nravi imajo prednost. Dopise do 15 oktobra na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Sreča*.	34624
Sestra
V četrtek pridem v Ljubljano Odpiši mi! Pozdrave — brat.	34673
Pletilni stroj
8/50 radi opustitve obrata prodam za 4200 Din Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.	34275
Pletilni stro.i
osemključni. malo rabljen, radi preureditve obrata naprodaj- Naslov pove oglas oddelek »Jutra*. 34607
Lastnikom koles
nabavimo v 6lučaju tatvi. ne nov0 kolo. V Vašem interesu javite se. Za pismeni odgovor priložite 1 dinarsko znamko Sprejmemo tudi zastopnike Josip Vardjan. Ljubljana, Resljeva cesta 30/111. 34629
Preklicujem
besede, katere sem povo> rila čez Fr. Bizovičarja » Zg. šiški 78. — P. PangTS.
34643
Barbara vdova Plankar
se išče. Kdor ve. kje a, nahaja, se naproša, da proti nagradi to javi na na. slov: J. Abram, p. Krška vas.	34693
Hilkt
F ČUDEN
Ljubljana a><
Prešernova 1
Vsak petek sveže
morske RIBE
. Stacul,
Stienburgova 4
US96
Stroj za gumbnice
(Knopfloehmasrh;ne) in -troj za barvanje 'S;'ritzma-«ehi-ne) poceni prodj. Vokač. Krekov trg št 10/n.
34662
Bukove hlode in gabrov les
najmanj 2 leti star kup. Jos. Otorepec, kovinosti«-barstvo Za Gradom št. 9 (ob koncu Streliške uliceV 34687
PARKETE
hrastove in b ti kov t
hrastov rezan ies
in
parjeno bukcvinc
prodaja najugodneje
Ivan šiška
tovarna parket in parne žage LJUBLJANA Metelkova ulica 4 Telefon štev. 2244
Kupuje
vedno in vsako količino hrastovih hlodov, hrastovih desk 27 m/m in hrastove frize.
16g
Hsilellful tlak
224a
polaga
»Materija!" Dimafska cesta 36.
(samo smreko in jelko)
vtika polena in oklestke, najmanj od 10 cm
navzgor,
kupi v velikih množinah
pioti takojšnjemu plačilu, naklada na vagon v bli-ž ni a^stii ske meje
tvrdka JOH. TAfiZER & Co
Innsbruck.
M
12054
POZOR!
POZOR!
POZOR!
Dame in gospodje! ffovost za Slovenijo!
Tvrdka .TEHERAN"
je otvorila na Sv. Pelra c. št. 44, svoj
OR1JENTALNI SALON
z veliko zalogo vsakovrstnih ročnih del. rezbarskih izdelkov in antikvitet orlienta. Ne zamudite ogledati si naivečie skladišče psrziiskih preprog v Jugoslaviji, kjer so na izbiri najlepši pirotski, bosanski, zenički, srbski, macedonski in an-gorski vzorci	12011	Ogled brezobvezem.
U reja j« Dsvori* Rarijcn. Itdaja sa konzorcij cjutra* a doU Ribnika«, Za Narodno tiskarno cL d kot ttekamarja fram Jezerftefc. Za
del je odgovoren AJoJzil Novak. Vrt « fciofciiai*.