Gospodarske stvari.
Priporočilo tkavskih šcetic.
„Novice" so že večkrat kmetiškim našim gospodarjem na srce govorile, naj nekoliko opustijo pridelovanje žita, ker mu je cena zmiraj nizka in mu tudi veliko poskočila ne bode, zato, ker so nas železnice pomaknile blizo ogerskim in hrvaškim deželam , kjer se prideluje sila veliko žita. Svetovali smo tedaj , naj se kmetovavci naši poprimejo obilnejšega pridelovanja klaje, živinoreje, sadjoreje, murbo- in sviloreje, pridelovanja sladkorne pese, hmelja in sploh tacih pridelkov, s kterimi se mora kupčija začeti domd ali v druge dežele, — sploh tacih pridelkov, da kmetovavec zmore velike davke in da more še živeti od zemljišča svojega.
Al pri tem je treba dobro prevdariti: kaj da more vsak po svoji zemlji in po svojem kraji z dobičkom pričeti, da izpod kapa ne pride pod ploho.
Stajarskim gospodarjem je ena tacih rastlin dobro znana, in to je tkavska ščetica ali š če tka ali veliki striček (Weberkarde, dipsacus fullorum) , ker po časniku štajarske kmetijske družbe se je 1863. leta čez 18 milijonov pridelalo teh ščetek (glavic), ktere rabijo tkavci in suknarji. Ako se tisoč (tavžent) teh glavic prodd po 1 gold. in pol, iznaša ta pridelek 27.000 gold., ki jih dežela skupi eno leto.
Ker omenjeni časnik „Wochenbl. der steir. LWG." po obilnih skušnjah popisuje pridelovanje tkavskih šcetic, podamo ta poduk tudi mi našim gospodarjem. Tako-le se glasi:
Kakor se pridelovanje svile (žide) najbolj izplačuje, ako se bolj na malo gospodar ž njim peča, tako se splačuje tudi pridelovanje tkavskih šcetic ne na preve-licih prostorih, ampak bolj na malih, zakaj pridelovanje to hoče imeti veliko pridnih rok in veliko skrbi.
Tkavska ščetica ali veliki striček je dveletna rastlina, ktera zahteva močno zemljo, pa ne take, da bi jo bil gospodar še le pred setvijo tega semena pognojil, zato naj se seje to seme še le tretje leto po močnem frišnem gnojenji.
Rahla peščena zemlja ni dobra za ščetice, pa tudi prav težka, mokra ilovična ne. Najbolj jim tekne peščena ilovnata zemlja.
Najbolje seme je francozko, ktero se zmiraj gotovo dobro dobiva od trgovca gosp. Franceta Roča, ki ima svojo štacuno za sukno v Gradcu na voglu ulic, ki se „Murgasse" imenujejo in kteri štacuni se pravi „pri belem križu" (zum weissen Kreuz); tudi c. k. kmetijska štajarska družba ga ima.
V nekterih krajih sejejo to seme sušca meseca, včasih še na sneg, ali do srede malega travna na njivo,
kjer je zimska pšenica ali rž vsejana; zadnja leta so ga tudi začeli sejati v vrste (kakor po žnori) in kadar je vreme suho, ga z valarjem povalijo, da se seme bolje na zemljo pritisne. Da je bolje , ako se seme v vrste seje in ne po širocem, je gotovo; vrste se delajo, kakor pri turšici, po 2 čevlja saksebi.
Bolje pa je seme sušca meseca ali v prvi polovici malega travna sejati na dobro pripravljeno gredo in tako saj enic (flanc) si izrediti kakor pri želji itd. Take sajenice se potem malega srpana (julija), velicega srpana (avgusta) ali septembra (kimovca) presade* na dobro pripravljeno, močno njivo v vrste (kakor zelje) po 1 čevlji narazen; med vrsto in vrsto pa naj ostane za 2 čevlja prostora.                                    (Dal. prih.)
List 21.
Gospodarske stvari.
Priporočilo tkavskih ščetic.
(Konec.)
Oe se seme tkavskih ščetic tako seje, kakor se seje žito (in ne v vrstah), se ga za oral (joh) 6 do 12 bokalov potrebuje. Bokal semena (ne posebno čistega) tehta 22 lotov, v enem lotu je 5600 do 5640 zrn. Ker na 1 oralu more 28.000 sajenic (flanc) rasti (vsaka rastlina potrebuje 2 štirjaška čevlja prostora), je en maselc ali 5 lotov in pol dobrega in kaljivega semena dovelj, da se sajenic izredi za en oral. Da je pa kmetovavec brez vse skrbi, naj pol bokala ali 10 do 11 lotov se-mena> na en oral zemlje poseje.
Ce se seme počez ali v vrste med ozimino žito spomladi seje, se njiva po žitni žetvi s kako ostro brano povleče, da se strnišče z njive odpravi, potem se pa njiva z železnimi grabljami tako^sem ter tje pre-grabi, daje njiva popolnoma Čista. Cez kakih osem ali š tir naj s t dni se njiva srkbno prekoplje in saje-nice ob enem bolj razmerno presadi, tako , da kar je moč, vsaka enako veliko prostora dobi.
Kadar so sajenice že nekoliko odrastle, se v drugič okopljejo, kar se po navadi v drugi polovici v61i-eega srpana (avgusta) opravi, ob enem se pregoste sadike presadijo na bolj prostorne kraje. Drugo spomlad se rastline še enkrat aii dvakrat okopljejo.
Ce se pa meseca malega ali velicega srpana ali kimovca močne sajenice posade , se mora njiva po rži ali pšenici, ječmenu ali ovsu, zgodnjem krompirji itd. prav globoko preorati.
Sajenice se morajo, kar se le da, pred dežjem o oblačnem vremenu ali saj zjutraj ali zvečer presajati, ne pa o vročini okrog poldneva. Da se morajo presajene sadike, Če dežja primanjkuje, pogostoma zalivati, menda ni treba posebej priporočevati.
V drugem letu je obdelovanje ščetic, naj so vsejane ali posajene, enako in takole:
1.   Sčetičevje se spomladi enkrat, in če je treba, tudi dvakrat okoplje, in o okopovanji v jeseni in spomladi se rastline z zemljo nekoliko osujejo. Pri tem osipanji se mora pa na to gledati, da nič prsti v sredo rastline, to je, med srčna peresa ne pride, sicer ščetice rajie gnjijo ali saj ne rastejo veselo.
2.     Ce se vidi, da je treba ščetičnih sadik spomladi tu in tam vdrugič posajati, se mora na to gledati, da se z zemljo, kakor so se iz zemlje vzele, tako tudi z zemljo presade.
3.    Kadar so rastlinam stebla po čevlji visoka iz-rastla, se jim morajo okoli stebla rasteča, liju (trah-tarju) podobna peresa preparati,   da  se voda v njih ne
zbira, ki ščeticarn škoduje.    Preparajo se peresa lahko s prstom, s kakim lesom, vilicami ali pa z nožem.
5.    Spodnji stranski odrastki, kteri po navadi le majhne ščetice nastavljajo, naj se osmukajo, da gornji temveč rastejo.
5. Zgornja ali glavna ščetica (tako imenovana glava, ki je vrh poglavitnega stebla), kakor tudi vse krivenčaste ščetice, ki niso lepo izrastle , naj se, koj ko se prikažejo, odpravijo, da ostale bolj popolnoma svojo rast dovršijo.
6.    Ščetice začn6 od zgorej doli cvesti, in ko se je cvetje prikazalo blizo do srede glave , se upognejo in ulomijo tako, da visijo kakor na 6 palcev (colov) dolgem reci j i.
Na Stajarskem se začne Ščetična žetev večidel sredi malega srpana (julija), v bolj severnih krajih pa še le meseca včlicega srpana ali pa še celo kimovca.
Pravi čas žetve zadeti, je poglavitna naloga umnega gospodarja, ker ravno pravi čas žetve največ pripomore , da so ščetice dobre in več vredne. Ce se prezgodaj požanjejo, pozgube sekirice ali zakrivljene pleve glavic svoje ostre špice; če se pa pozn e j e žanjejo, so prekrhke in se o rabi lahko lomijo.
Najboljši čas žetve je , kadar glavice od vrha do tal popolnoma odcveto. Zdaj se odrežejo glavice (ščetice) in se jim puste štible 6 do 9 palcev dolge ; prenesejo se na kak zračen kraj in se prav redko raztre-sejo, da se prav hitro posuše.
Ker se glavice ob enem času ne prikažejo vse kmalu in tudi ne cveto v enakem času, tedaj tudi ne dozore vse kmalu, ampak ene poprej, ene pozneje; zato se mora ščetično polje po prvi žetvi vsaki teden po dvakrat pregledati in zrele ščetice porezati.
Kdor nima pripravnega kraja, da bi ščetice sušil, naj 8 do 12 glavic na koncu štibel skup zveze, in tako skup zvezane storže na kak senčnat pa zračen kraj, kakor turšico, obesi, le na solnce ne.
V drugi polovici velicega srpana (avgusta), ko so se ščetice do dobrega posušile, se znajo na velike kupe zmetati, brez vse skrbi, da bi se spridile.
Potem se ščetice otrebijo plev, štible se jim prikrajšajo pri vecih za 2 do 3, pri manjših pa za 4 palce na dolgost, pokvečene glavice se odber6 in s poti spravijo.    Potem se seštejejo in za prodaj odločijo.
Pri umnem obdelovanji se na enem oralu okoli 200.000 lepih in koristnih, kakih 20 do 50.000 pa manjših in slabejih ščetic pridela. Najnižja cena dobrih in lepih ščetic za tisoč (tavžent) glavic je 1 gold. in pol do 2 gold.    Slabo blago je po pol gold.
Akoravno skrbno obdelovanje ščetic veliko dela prizadeva, je pri vsem tem prav lahko, ki ga morejo večidel opravljati otroci in priletni ljudje, ki niso za težko delo.   Zato je   ta  pridelek priporočila vreden.
Stajarci ^svoje ščetice večidel v Avstrijo, na Marako, Češko in v Slezijo prodajajo.
Jože Kiegerl, visi vrtnar staj. kmet. družbe.
-----    166   —