TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Vnhljciii im volilu koncert „ ^ .... šolskega leta. 24. Junij» od 1~li nn|»rej aVLI^ n» dvorišču pri Vodnem stolpu AMILTIItALL >r % .ion A\i:iirov iA.ii:in:A.H; LOOOTOAW l>i*oiii«)cijn ilolinMldiiosti in |»mlst;ivifcv celjskili l'otiii'Yr l'utnnut in Internet klnlni. m>om2A Strarođobnibi so Sfe preizkusili na ka ta finskem klan tu Šestega junija je v Trbovljah grmelo, pa ne zaradi vremena, grmenje so povzročali motocildi, tisti s častitljivo starostjo. Njihovi lastniki in voznild so pokazali, da tudi starine še zmorejo hiteti v hrib in celo tekmovati med seboj. Benelli letnik 1973, 230 ccm, voznik Tomaž Knez, klub Hrast Tržišče Norton letnk 1950, 500 ccm, voznik Franc Svatin, klub KSD Vransko Motor s prikolico BMW R 750 letnik 1974, voznik Anton Vrhovec in sovoznik Klemen Plestenjak klub Leteči Kranjci Drago Rečnik in Sebastjan Bera klub ORC Mitflon, na motorju s prikolico BMW R75/5, 750 ccm, letnik 1973, končno šesto mesto v skupini D2 Iztok Betice in Igor Lisec klub Hrast Tržišče na Yamahi TX 750 ccm, letnik 1973, končno drugo mesto v skupini D2 Le slutimo lahko, koliko priprav in servisiranja zahteva od lastnika ena takale dirka, ko se zapodijo trikrat v klanec, namreč za trening in potem še dvakrat za čas. Najstarejši motor je nosil letnico 1930, pet sto kubični Rudge je to bil, vozi pa ga Darijo Babič, Moto klub veteran. Tekmovalo je 77 motorjev, od tega je bilo 13 motorjev s prikolicami, v trinajstih skupinah. Dirka »Katarina 2009« je veljala za državno prvenstvo v hitrostnem motociklizmu za starodobnike in je že stalnica v tekmovalnem koledarju. Prav gotovo tudi zaradi velike prizadevnosti članov kluba »Magnet«. Posebnost so predstavljali »driterji«, trikolo narejeno iz lesa, le osi sta jekleni in spust po katarinskem klancu. Zasluga za to gre Klubu ljubiteljev tehnike Trbovlje. Na »gimnazijskem« igrišču so bili »boksi«, na občinskem dvorišču je bil »park ferme« in okrepčevalna enota. Start je bil neposredno pod klancem, tako da so tekmovalci do tam peljali v strnjeni koloni za uradnim vozilom. Pa še nekaj utrinkov s prireditve: Slikal in napisal MM | -rsu--. e ■ lir.'9 '- a -act'* | OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE ©11' Morate prebrati: Trboveljska Iniciativa poslala predlog Občina Litija praznuje Državi se izteka čas za izpolnitev zahtev Mažorete m® Rdeči revirji v Hrastniku - sedmič Kum sin Savi in Sonca Trideset let dolskih pevk mmc ©j Ne, ni pomota, spodnja izjava, mislim, in to v uvodniku! Ali imam po glavi pospravljeno ali ne, ni znanstveno dokazano, sem pa besna. Ker sem morala »žrtvovati« uvodnik za tako samoumevno stvar, kot je strinjanje, potrjeno s podpisom. Informacijski pooblaščenec je bil sicer zelo prijazen, a je hotel od Zasavca pogodbo s porodnišnico, nam pa je (še) ni uspelo skleni- t i - bom fina: iz tehničnih razlogov. A, kaj da je to? To je pobiranje teh naših izjav. Pa saj zdaj je, kar je! Stari slovenski pregovor, ki pravi, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima, ta pa ne drži več. Dva se pričkata, nasrkajo pa ta tretji - in prav lahko bi napisala tudi drugače, po naški, pa bom raje zaključila, ker mora biti prostor še za tole izjavo. Le tako bo Naša bodočnost spet v Zasavcu, na veselje vseh novopečenih staršev, ki nas zasipavajo z vprašanji zakaj ni Naše bodočnosti.(Hm!) r — — -j Naša bodočnost Mamica Špegu: Leopold Povše Zlati ključ iz želim, da novico o veselem dogodku, o rojstvu moje- ga otroka, sina/hčerke......... dne.................. objavite v rubriki Nfišfi KOUOČNOSI i Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, P.P. 79, ZAGORJE OB SAVI Telefon: 03 54 52 666, Faks: 03 54 73 166 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411 E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Komerciala e-mail: peter.ravnikar@gmaii.com Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 28,17 EUR (6.750.00 sit), polletna 13,52 EUR (3.mo,oosit). Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. v štirinajstdnevniku Zasavc. Podpis:..................... Ob veselem dogodku se z Vami veseli ZASAVC s sodelavci! *- — — — — — — — — _l Ah, ljubi Zasavčevi bralci, želim vam lep in z zrelostjo prežet praznik - ja, le kdaj bomo odrasli... Urednica Marta mtemA ire/m me 2. jUcj« 2004 f7 Naslovnica: L Miro Cerar pri Hinku Jazbecu v Trbovljah x; tasav/jjuj Z velikim zadovoljstvom so na Zasavski ljudski univerzi začeli s prireditvami ob Tednu vseživljenjskega učenja, ki je potekal od 12. do 28. maja 2009. Prve prireditve se je udeležilo okrog štirideset udeležencev. Lepega obiska so bile deležne tudi ostale prireditve. Tako so do konca našteli preko 200 udeležencev. Na Zasavski ljudski univerzi se v Teden vseživljenjskega učenja (TVU) z manjšimi prekinitvami vključujejo že od leta 2001. Sele za zadnji 2 leti pa lahko rečejo, da so za trud, ki ga vložijo v organizacijo brezplačnih prireditev, nagrajeni z dobro udeležbo in seveda tudi pohvalami obiskovalcev. Letos naša država praznuje 18 let svoje samostojnosti. V čast tega pomembnega dogodka je bila pred 18. leti pred čemšeniško šolo posajena lipa. Krivdo za to že vrsto let prenašajo tedanji predsednik občine Zagorje Režun, Janez Lipec in že pokojni Tinčkov ata iz Čem-šenika. Zdaj, ko sta država in lipa dosegli polnoletnost, bo Cemšenik s pomočjo KS in vseh čemšeniških društev pripravil majhno slavje- Da se ne pozabi! V sredo, 24.6. ob 18.00 uri bo odkritje spominske plošče pred lipo, potem pa se bo prireditev nadaljevala na čemšeniškem igrišču. Čemšeničani so se zelo potrudili in poskrbeli tako za suho grlo in lačne želodčke, kot tudi za primerno zabavo. St.R. V slabih treh tednih, od 12. do 28. maja, se je zvrstilo 15 prireditev, med njimi računalniške in jezikovne delavnice, kulinarična delavnica, delavnice masaže, koncert s tibetanskim gongom, delavnica EFT tehnik, predavanje o ekološkem kmetovanju, komunikaciji in rodoslovju, dan odprtih vrat PUM-a ter informativni dan na ZLU. Letošnji TVU je bil poseben po tem, da so k sodelovanju povabili kar nekaj partnerskih ustanov. Prireditve so zato potekale v vseh treh zasavskih občinah, po vsebini pa so zadovoljile različne ciljne skupine. Vse sodelujoče ustanove in posa-mezniki so v TVU sodelovali brezplačno, za kar se jim na Zasavski ljudski univerzi iskreno zahvaljujejo. K dobremu odzivu so zagotovo pripomogli tudi mediji, ki so sodelovali pri promociji TVU. Seveda pa ne gre spregledati obiskovalcev. Brez teh TVU-ja ne bi bilo. Njihovega števila so veseli zato, ker potrjuje, da tudi v Zasavju obstaja zanimanje za učenje. Namen TVU-ja, promocija in vzpodbujanje učenja v vseh obdobjih in v različnih okoljih, je bil letos zagotovo dosežen. Konec maja je Zavod RS za zaposlovanje objavil razpis »Znanje uresničuje sanje« za sofinanciranje jezikovnega, računalniškega in izobraževanja za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij za zaposlene. Zatorej, zaposleni - izkoristite sredstva, ki jih lahko pridobite z razpisa in širite svoja znanja! Za dodatne informacije in pomoč pri izpolnjevanju vlog se lahko obrnete na brezplačno pomoč v Svetovalnem središču Zasavje, tel. 03 56 31 191, e-naslov Valentina.uran@guest.arnes.si. Sicer pa - vabljeni na prireditve ob TVU maja prihodnje leto! Valentina Uran, Zasavska ljudska univerza Trboveljska eiv/itna ifi.iciatiiv/a posredovala predlog; Civilna iniciativa je v sredo, 03. 06. 2009, na Občini Trbovlje posredovala Predlog občinskega odloka o prepovedi sežiga ali sosežiga odpadkov in prepoved uporabe iz odpadkov pridobljenih goriv na območju Občine Trbovlje, Predstavniki Civilne iniciative Branimir Bajde, Marija Fabjan in Ivo Zupan svojo namero obrazložili novinarjem. Za predložitev predloga so morali zbrati 720 podpisov občank in občanov Trbovelj, po besedah Branimirja Bajdeta so jih zbrali 800. Civilna iniciativa na podlagi znanih študij in raziskav ugotavlja, da velja Zasavje za degradirano in zelo onesnaženo območje in da to velja še posebej za Občino Trbovlje. Zato predlagajo sprejem odloka, ki so ga predložili na Občini Trbovlje z namenom varovanja zdravja in uveljavitve z ustavo zagotovljene pravice do življenja v zdravem okolju. S sprejetjem odloka bi bilo preprečeno nadaljnje onesnaževanje, kar je mogoče doseči s prepovedjo sežiganja in sosežiganja odpadkov. Sežigalnice in cementarne, ki sosežigajo odpadke, so po mnenju Civilne iniciative glavni vir ustvarjanja dioksinov, ki povzročajo številna rakasta obolenja, repodukcijske in razvojne motnje, motnje imunskega sistema in so vzrok še številnim drugim zdravstvenim težavam. Menijo tudi, da sežigalnice in cementarne s svojim početjem sodijo med glavne onesnaževalce okolja s težkimi kovinami kot so živo srebro, svinec, arzen, krom..Pri sežigu nastajajo še številne druge, še neprepoznavne, okolju škodljive snovi. Poudariti velja, da so zasavske doline zaprte, slabo prevetrene, v katerih se toplotne inverzije pojavljajo in zadržujejo več kot tretjino leta. Takšne geografske značilnosti ne dopuščajo prevetritve v primeru onesnaženosti in za sabo puščajo opustošenje okolja in dolgotrajne škodljive posledice na ljudeh, živalih in rastlinju. Aktivisti Civilne iniciative glede na vse okoliščine, ki ogrožajo normalno bivanje, razvoj in obstoj žive narave v Zasavju, menijo, da je nujno nemudoma sprejeti ukrepe, s katerimi se bo izboljšala (normalizirala) kakovost bivanja v Trbovljah pa tudi širše. Civilna iniciativa je pripravljena organizirati tudi referendum z referendumskim Predstavniki Civilne iniciative vprašanjem: »Ali ste za sprejem »Občinskega odloka o prepovedi sežiga odpadkov in prepoved uporabe iz odpadkov pridobljenih goriv na območju Občine Trbovlje?« Odgovor: »DA« oziroma »NE«. V Trbovljah sicer že imamo občinski odlok o varovanju okolja, ki pa je v veljavi že od davnega leta 1988 in je po mnenju pripadnikov Civilne iniciative že zdavnaj zaostal za potrebami aktualne okoljevarstvene problematike. Tekst in slika: M.A.Š. pri ložnosti m %a>safflije Zasavje ima negativen predznak zaradi ugotovitev pri raziskavi Zdravje za Zasavje, slabih rezultatov o ozračju in stagnacije gospodarstva. Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji je organiziralo javno razpravo z naslovom Podnebne spremembe in varstvo okolja - nove priložnosti za Zasavje. Na javni predstavitvi so predstavili nekatere rešitve, ki bi pomenile pozitiven premik k uporabi obnovljivih virov. Tako bi sočasno zmanjšali onesnaževanje okolja in tveganje za zdravje prebivalstva in uporabljali cenejšo energijo - sončno energije, biomase, uporabo rudniške vode, razširitvijo daljinskega ogrevanja ... Z energetsko sanacijo stavb se bodo izboljšale bivalne razmere in znižali stroški bivanja. Predstavili so mednarodno borzo inovacij, znanja in tehnologij, kjer je na razpolago tritisočštiristo tehnoloških ponudb in povpraševanj, ki deluje v okviru En- terprise Europe Network v vseh državah Evropske unije, Rusiji, ZDA, Hrvaški, Srbiji, Makedoniji, Izraelu, Švici, Norveški, Turčiji in drugje. Slovenski konzorcij sestavlja šest partnerjev: Institut Jožef Štefan, Pisarna za prenos tehnologije, Center za interdisciplinarne in multidi-sciplinarne raziskave in študije Univerze v Mariboru, Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno - podjetniška zbornica Slovenije, Mariborska razvojna agencija, p.o., Univerza na Primorskem, Znanstveno - raziskovalno središče Koper. Treba je imeti vizijo in cilj, da se opredeli kaj kdo rabi, kaj bi želel v bodoče početi. V razpravi so obiskovalci povedali, da I Irastnik nima monitoringa za spremljanje podatkov o stanju v ozračju. Če bi bila merilna mesta na dimnikih, bi lahko izvedeli, kaj kateri onesnaževalec spušča v ozračje. Zagorjani imajo zaradi sklenjene pogodbe za plinifikacijo težave za uporabo drugih obnovljivih virov, čeprav jih imajo v neposredni bližini. Primorci bolj čuvajo svojo kulturno dediščino, kot se čuva v Zasavju zdravje prebivalstva. Po vedenjih nima ARSO ustreznih kadrov, ki bi lahko podali mnenje o povezavi okolja z zdravjem. Kataster onesnaževalcev bo pokazal dejansko stanje, saj vemo, da je to problem vseh treh občin. Ekologija se začne na domačem dvorišču. Uporaba toplotnih črpalk je že pripomogla k boljšim rezultatom. Z ustanovitvijo Fakultete za obnovljive vire bi uspeli izboljšati razmere. Te bi izboljšala tudi gradnja srednjesavske verige hidro elektrarn. Veliko novega res ni bilo slišati, a morda je kdo od prisotnih dobil spodbudo in začel razmišljati, kako do neizkoriščenih priložnosti, ki bodo popeljale k stabilnim poslovnim rezultatom z upoštevanjem zastavljenih ciljev energetsko - podnebnega zakonodajnega svežnja 20-20-20 do leta 2020 in ustreznega prestrukturiranja podjetij v Zasavju. Besedilo in slika: Irena Vozelj V soboto. 30. maja 2009 je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje (OZVVS Za savje) odkrilo spominsko ploščo kot pomnik na osamosvojitveno vojno leta 1991 in na dogodke. ki so se odvijali na Tirni. Naj spomnimo, da je nekdanja osnovna šola Tirna postala v osemdesetih center za usposabljanje pripadnikov TO občine Zagorje, predvsem čete za proti specialno delovaje (PDČ) pri občinskem štabu teritorialne obrambe (OŠTO) Zagorje. Zgradba je bila vseskozi primerno vzdrževana in je imela ustrezen higienski minimum. Zgledno vzdrževan objekt, geografski položaj Tirne, namreč, otežen dostop iz doline Save in s tem možnost dobrega taktičnega nadzora vseh pristopov iz savske smeri, svetogorske, šentlambertske, ... so dejstva, ki so takratno poveljstvo 87. OSTO (območni štab teritorialne obrambe) prepričala pri izbiri lokacije za zbirni center pripadnikov JLA, ki so se odločili prestopiti v TO. Po slabem tednu vojne za Slovenijo je bilo osem pripadnikov PDČ Zagorje premeščeno v Tirno, kjer so nameščeni v gasilskem domu zagotavljali varovanje objekta in izvajali patruljiranje po bližnji in daljni okolici. S pomočjo domačinov lovcev in gozdarjev so imeli nadzor vse do reke Save, Mošenika, pobočja Leš, Podbukovja, Rovišča ter širšo okolice Svete gore. Veterani, krajani in PGD Tirna so pripravili krajšo slove- c ; ^ Ob dnevu državnosti VABI Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Zasavje na osrednja zasavsko slovesnost na KUM V soboto , 20. JUNIJA 2009 ob 11. uri v____________________________________________z za avc snost. Sodelovali so učenci podružnične šole Šentlambert, ki so pod vodstvom učiteljic Mance in Nataše pripravili prisrčen domoljubni kulturni program. Slovesnost je s svojo prisotnostjo počastil tudi zagorski župan Matjaž Svagan, pripadniki OZVVS Zasavje, predstavniki Policijskega združenja Sever Zasavje in predstavniki Združenja borcev za vrednote NOB Zagorje in krajani Tirne. Slavnostni govornik je bil predsednik OZVVS Zasavje Marjan Dolinšek, takratne dogodke in splošno situacijo pa je opisal takratni poveljnik 87. območnega štaba teritorialne obrambe major Matjaž Piškur. Spominsko tablo sta odkrila veterana, tedaj pripadnika PDČ Zagorje, ki sta bila pred osemnajstimi leti v Tirni, Bojan Kastelic in Darko Polc. Po uradnem delu smo se zbrali v prostorih PGD Tirna in pokramljali o dogodkih leta 1991. V enem izmed pogovorov sem spoznal, kako je bilo pravzaprav takratno naše delovanje konspirativno, saj krajani, ki stanujejo nekoliko dalj od šole, do letos niso prav vedeli, kaj smo pravzaprav takrat tam počeli. MM Trboveljski prostovoljni in poklicni gasilci v prvi polovici leta 2009 posredovali v 65 primerih V občini Trbovlje je bilo v prvih 6 mesecih 65 posredovanj tako poklicnih kot prostovoljnih gasilcev. Število in vrste intervencij; 5x intervencije ob prometnih nesrečah, 1x nesreče z nevarnimi snovmi, 1x stanovanjski požar, 2x dimniški požar, 1x travniški požar, 8x požar na zabojnikih za smeti, 1x preprečitev eksplozije, V ostalih primerih pa so posredovali še pri: sprožitvah javijaicev požara v objektih, odpiranje vozil in stanovanj, črpanju vode - ne v poplavah, zapiranju vode, odstranjevanju drevja, reševanju in iskanju pogrešanih starejših in onemoglih ljudi, iskanju utopljenca, reševanju ljudi iz stanovanjskih dvigal, lažnih alarmih, reševanju malih živali, uničevanju osjih in sršenjih gnezd, pri puščanju plina. V letu 2009 so trboveljski gasilci opravili tudi 31 prevozov vode z gasilsko avto-cisterno. GZS Trbovlje mšm&a Ql V petek, 12. 06. 2009. je bil v Trbovljah gost Kluba zasavskih poslancev Patrick Viačič minister za promet in zveze Republike Slovenije. Osnovna tema pogovora ministra z zasavskimi poslanci je bila tretja razvojna os. ki že od leta 2006 buri duhove še posebej na območjih Slovenije, ki niso neposredno povezani z avtocesto. Med takšne kraje sodijo tudi zasavska mesta Litija. Zagorje. Trbovlje in Hrastnik. Minister za promet in zveze v svoji izjavi novinarjem, Id jo je posredoval po razgovoru z zasavskimi poslanci, ni deloval optimistično. Omenil je zadolženost države, ki je predvsem posledica gradnje avtocestnega križa. Dejal je, da ima Slovenija največ avtocest glede na število prebivalcev, poleg tega pa še na tisoče kilometrov državnih cest in izrazil mnenje, da nekaj deset kilometrska oddaljenost od avtoceste ne more biti vzrok za odrezanost od sveta in ovira za razvoj. Menil je, da je neracionalno razmišljati o nekih dragih avtocestnih objektih, ki naj bi posamezne kraje povezovali s centralnim avtocestnim ožiljem. Iz izjav ministra za promet in zveze, si ni mogoče ustvariti konkretnega mnenja, je pa povsem jasno, da minister tudi ni navdušen za gradnjo predora pod Mrzlico, ki bi za Zasavje in Trbovlje pomenil najkrajšo možno povezavo z avtocesto v Savinjski dolini in tako omogočil tudi večji potencial glede razvoja v prihodnosti. Tekst in slika: M.A.Š. IjVyan ^račfiaif ^ častni ^eljnik Gasilske zmm Trijorclte jjg»prejel najvišje gasHsfeOjpriznanj^ GZS Na predlog U0 GZ Trbovlje, Regijskega sveta zasavske regije, komisije za priznanja in odlikovanja pri Gasilski zvezi Slovenije je Upravni odbor Gasilske zveze Slovenije na Plenumu GZS 30 .maja 2009 podelil priznanje Matevža Haceta našemu častnemu poveljniku Gasilske zveze Trbovlje Ivanu Gračnarju. Ivan Gračnar je bil rojen 15. 07. 1933 v Jurkloštru v občini Laško, kjer je tudi preživel del otroštva. Med drugo svetovno vojno je bil 1942. leta izseljen z družino v Nemčijo. Po vrnitvi v domovino leta 1945, je zaključil šolanje za mizarja in se 1964. leta zaposlil v Tovarni pohištva Trbovlje. V podjetju je odgovarjal za požarno varnost. Leta 1958 pa se je priključil gasilcem v PGD Trbovlje mesto. Uspešno se je vključil v delovanje društva, opravil osnovni tečaj in nadaljevalni tečaj za gasilca ter dobil čin gasilca. Leta 1963 ga je podjetje poslalo na gasilsko izobraževanje in pridobil je čin gasilskega častnika. 1964. leta je prevzel pomembno operativno funkcijo kot poveljnik društva. To funkcijo je opravljal več zaporednih mandatih skozi 24 let, do 1988. V tem obdobju je opravil tečaj za člane višjih poveljstev in pridobil čin višjega gasilskega častnika, kar mu je omogočilo, da je predaval na tedanji Revirski delavski univerzi Osnove varstva pred požari. 1978. leta je nastopil funkcijo poveljnika takratne OGZ Trbovlje, obenem pa je pridobil še položaj poveljnika gasilske regije Zasavje. Funkciji je opravljal več zaporednih mandatov kar 15 let, do prenehanja v letu 1993. S funkcijo poveljnika Zasavske gasilske regije je bil tudi član štaba operative - poveljstva GZ Slovenije. Na vseh gasilskih izobraževanjih, ki so se organizirala na območju Zasavske regije, je bil vodja izobraževanja in predavatelj gasilske taktike, ki jo je bogatil z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem. Kot predavatelj se angažira še danes, tako v PGD Trbovlje mesto, kot v GTTrbovlje in Zasavski regiji. Vedno je stremel k tem, da si pridobiva dodatna gasilska znanja in veščine, ki jih je nato podajal mlajši generaciji gasilskih tovarišev. Za njegovo aktivno delo v gasilstvu in prispevek k ozaveščanju ostalih članov organizacije ga je leta 1994 GZ Trbovlje predlagala za gasilsko odlikovanje za posebne zasluge, ki ga je tudi prejel. Njegovo delo v gasilstvu pa je bilo opaženo tudi s strani tedanjega Vatroga-snega saveza Jugoslavije, saj mu je leta 1972 podelila Vatrogasno zvezdo II. stopnje, leta 1972 pa še Vatrogasno zvezdo I. stopnje. Predsedstvo SFRJ ga je 1984. leta odlikovalo z Redom dela s srebrnim vencem za njegov doprinos družbi. Civilna zaščita mu je podelila zlato in srebrno značko CZ. Družbi pa je služil tudi kot član predsedstva Skupščine občine Trbovlje, kjer je opravljal funkcijo predsednika Zbora krajevnih skupnosti, na katerem so obravnavali tudi zadeve v zvezi s požarnim varstvom v občini in bil več let porotnik na Okrožnem sodišču v Ljubljani in Občinskem sodišču v Trbovljah. Na vprašanje, zakaj je postal gasilec, odgovarja, da ga je gasilstvo vedno privlačilo z mislijo, da lahko pomaga ljudem, ki so pomoči potrebni. To pa dokazuje tudi danes, saj kot starejši gasilec - veteran, predseduje Komisiji GZ Trbovlje za delo z veterani in konstruktivno sodeluje v Upravnem odboru GZ Trbovlje. Že od začetka v gasilstvu pa je aktiven tudi v UO PGD Trbovlje mesto. Iskrene čestitke! Besedilo in slika: Srečko Kerin za avc & BBüffljJUflHQjJSHlCBEinSSnBLlHlCBESSniÄI _ Občina Litija praznuje •4* .'A iZm Občina Litija jc rojstni dan GEOSA, 16. junij sprejela za svoj občinski praznik, ki ga letos praznuje že drugič. Zupan Franci Rokavec je na novinarski konferenci predstavil pridobitve v občini v letošnjem letu, posebej je izpostavil gradnjo nove osnovne šole na Polšniku, pridobili so več kot 20 km novih urejenih lokalni cest in javnih poti, zaključili dva vodovodna sistema (Vače in Konjšica), nadaljevali s projekti na čistilni napravi, na OŠ na Vačah in OŠ Litija. V zaključni fazi je sprejemanje občinskega prostorskega načrta, ki opredeljuje možnosti razvoja v prihodnje, pridobili dva več stanovanjska objekta v Litiji in pričeli s postopki za izgradnjo socialno varstvenega centra. MaH V Člani LAS Srce Slovenije na obisku v Posočju Center za razvoj Litija je upravljalec Lokalne akcijske skupine Srce Slovenije, ki pokriva območje občin Litija, Šmartno pri Litiji, Lukovica, Moravče, Dol pri Ljubljani ter Kamnik. Za člane LAS Srce Slovenije so konec maja organizirali strokovno ekskurzijo v Posočje, k tamkajšnji LAS za razvoj. Ekskurzija je bila namenjena spoznavanju njihovega delovanja, ogledu dobrih praks in navezavi stikov za bodoče sodelovanje. Program je med drugim obsegal ogled tržnice in obnovljene podeželske hiše v Bovcu in otvoritev tržnice v Kobaridu, kar je bilo financirano s sredstvi Leader. Sprejel jih je direktor in del ekipe Posoškega razvojnega centra, ki je glavna razvojna institucija na območju Severne Primorske, hkrati pa tudi upravljalec LAS za razvoj. Tako so imeli priložnost spoznati razlike in podobnosti med obema lokalnima akcijskima skupinama, ki sta si v marsičem različni, hkrati pa se spopadata s podobnimi izzivi. Osvežili so se v Tolminskih koritih, domače lokalne dobrote pa okušali v gostišču v Zatolminu. Ekskurzijo so zaključili z obiskom visoke Banjško-Trnovske planote in vasice Lokovec, kjer so prižgali kopo. Zbrane je nagovoril novogoriški župan Mirko Brulc. Foto: LAS Posočje Saša Ceglar Bliža se Abrahamov ključ Srca Slovenije Na Polšniku bo 25. in 26. junija 2009 potekal dogodek Abrahamov ključ Srca Slovenije. Zasavc je že poročal o posebnem praznovanju, ko bo 50 Slovencev praznovalo 50. rojstni dan z namenom, da se povežejo drug z drugim, s svojimi družinami in z domačini s Polšnika. m v Lokalna samooskrba s hrano V aprilu je pričela zadruga za razvoj podeželja Jarina z Dol pri Litije s projektom »Podpora promocije in trženja lokalnih proizvodov območja Srca Slovenije«. Cilj projekta je povečati lokalno samooskrbo območja z doma pridelano hrano in drugimi proizvodi in hkrati omogočiti kupcem neposredni stik z ponudniki hrane. Projekt bo omogočal vključitev zainteresiranih ponudnikov v promocijski katalog. Kot del projekta bodo razvijali dodatne tržnih poti - dobava hrane šolam, vrtcem, hotelom, gostincem, v načrtu pa je tudi mobilna oskrba z lokalnimi proizvodi v bližnjih urbanih naseljih. Verjamemo, da lahko s tovrstnim povezovanjem dosegamo boljše in učinkovitejše prodajne poti in omogočamo, da večji izkupiček od prodaje pridelkov in proizvodov ostaja samim pridelovalcem na območju Srca Slovenije. V okviru začetne faze tega projekta smo obiskali in anketirali 50 kmetij v občinah Kamnik, Komenda, Lukovica, Litija, Šmartno pri Litiji in Dol pri Ljubljani ter ugotavljali njihovo pripravljenost na sodelovanju. Odzivi kmetij so bili na splošno zelo pozitivni in tak projekt pozdravljajo. Ugotovljeno je bilo tudi, da so kmetije precej fleksibilne glede proizvodnje in so se zmožne hitro prilagoditi zahtevam trga. Veliko kmetij ima tudi precej načrtov v prihodnosti, kot so: turizem na kmetiji (izgradnja apartmajev), razširitev kmetije, poletni tabori in delavnice, registraciji dopolnilne dejavnosti in podobno. Z vidika konkurenčnosti kmetij bi bilo smiselno, da si kmetije uredijo potrebne papirje in se usmerijo tudi v proizvodnjo izdelkov, ter s tem dosegajo večjo dodano vrednost. Vse kmetije, ki bi si želele vključitev v Projekt »Podpora promocije in trženja lokalnih proizvodov območja Srca Slovenije«, ki jim odpira dodatne prodajne poti, imajo na voljo več informacij na Zadrugi za razvoj podeželja Jarina, Dole pri Litiji 10, 1275 Dole pri Litiji, telefonski številki 01/897 21 04, e-pošta infofudarina.si in na spletni strani vwvw.nadezeli.si. Po virih: MaH Moma mpokojancm Letošnjega 2. aprila je minilo trideset let. kar je Dom upokojencev Franc Salamon Trbovlje sprejel prve stanovalce in jim ponudil dom. V domu na Tereziji še vedno živi eden prvih stanovalcev, Ivan Drnovšek in tudi med zaposlenimi so taki, ki delajo tam že od prvega leta. V kuhinji sta to zakonca Branko in Slavi Lajovic in Zdenka Izgoršek, Fani Kralj pa se je v aprilu upokojila. Stanovalcem pomagajo in prisluhnejo bolničarki Marija Bajc in Duška Tušek ter medicinska sestra Marjana Zorko. Ob praznovanju so ti zaposleni prejeli posebna priznanja. Dobili pa so jih tudi Jani Zibret, kot vsestranski domski stanovalec, Pavla Maic in Ivanka Mihelič, stanovalki, ravnateljici perila. Direktorica doma, Danica Hren, ki dom vodi trinajsto leto, je povedala, da ima dva predhodnika - direktorja Iva Vozla in Zofi Češnovar. Vsi trije so se trudili, da so se pogoji bivanja in dela izboljševali, skrbeli so za urejenost okolice in sob, da bi se stanovalci počutili čim bolj udobno, da bi se imeli lepo, da bi jesen življenja ne bila tesnobna, ampak bi se lotili tudi stvari, za katere v preteklosti niso imeli časa. Številne prireditve za stanovalce doma, njihove sorodnike in prijatelje in druge obiskovalce, številni nastopajoči od najmlajših cicibanov iz vrtcev do upokojencev, glasbeniki, pevci, pesniki, literati, slikarji in drugi umetniki, ki so razstavljali v domu, so pustili poseben pečat, polepšali dneve in ure. Med slavnostnimi gosti so bili tudi številni ministri, politiki, škof, župani, podžupani, župnik, predsedniki društev in tako dali še poseben poudarek posameznim prireditvam ob različnih praznikih. Dan pri njih se začne zjutraj s pospravljanjem in urejanjem stanovalcev, zajtrkom in različnimi dejavnostmi, povezanimi s telovadbo, delovno terapijo, fizioterapijo, druženjem v različnih skupinah, na delovni terapiji imajo tudi ustvarjalne delavnice ... V kuhinji se trudijo, da bi stanovalcem skuhali jedi, ki jim bodo šle v slast. V pralnici mesečno operejo in zlikajo več kot enaindvajset tisoč kilogramov perila. Frizerski salon v domu skrbi za urejenost stanovalcev, zaposlenih in zunanjih strank. Šport in rekreacija so vsakdanji spremljevalec, večkrat se pomerijo na različnih tekmovanjih v tenisu, balinanju, šahu ... Domski pevski zbor Škrjanček je gost na prireditvah že trideset let. Tudi za versko življenje je poskrbljeno, saj imajo mašo vsak prvi petek in ob večjih praznikih. Obiščejo jih tudi pevci pevskega zbora cerkve sv. Martina in sv. Marije, odpravijo se tudi na romanja na Brezje ali v kakšen drug romarski kraj. Medsebojno se družijo v sedmih skupinah starih za samopomoč, imajo veliko knjižnih moljev, udeležujejo se različnih dejavnosti od kulturnih do urejanja okolja, skrbijo za rože po nadstropjih ... Ob praznovanjih domskega rojstnega dne so izdali revijo Dobra volja je najbolja, kjer je letni pregled dogajanja. Ob tridesetletnici so z enakim naslovom izšel tudi Zbornik, kjer je moč spremljati utrip doma od začetka vse do danes. V njem so razmišljanja vodstva doma, zaposlenih in stanovalcev. Vsak vidi življenje v domu po svoje, a vsi si želijo le eno - da bi se dobro počutili in lepo preživeli skupni čas. Včasih se sicer zdi, da Tcrezniški škrjančki preveč zahtevajo od stano- valcev, ko se trudijo, da bi si znova, zaradi prebolelih bolezni, nabrali moči za čim bolj samostojno življenje in jih »mučijo« z različnimi terapijami. Ko se pokažejo rezultati vztrajnega dela, so zadovoljni vsi - stanovalci, njihovi svojci in zaposleni. Stanovalci, ki imajo rojstni dan, ga praznujejo skupaj enkrat mesečno, povabijo svojce in prijatelje. Ne pozabijo niti praznikov, ki prinašajo v dom posebno vzdušje. Tako imajo vsako leto pustovanje, za veliko noč barvajo jajčka, za božične praznike si ogledajo nastope živih jaslic, seveda tudi skupaj pričakajo Novo leto. To je le nekaj praznikov, saj praznujejo tudi druge, ki so bili stalnica v življenju. Obujajo stare običaje, kuhajo domače rudarske jedi Dnevi so večkrat prekratki, kadar se odpravijo na izlete, pohodništvo, obiskujejo prireditve izven doma. Zanimivo je, da veliko stanovalcev šele v domu spozna svoje skrite talente, na katere še pomislili niso. Včasih se kar zastrupijo s slikanjem, ročnimi deli, pisanjem pesmi in proze, da kar pozabijo, da je dneva konec. Na letošnji slovesnosti, ki je potekala v okviru prireditev ob trboveljskem občinskem prazniku, so nastopili Delavska godba Trbovlje, zborček Vrtca Trbovlje, enote Barbara, Žan Bregar, harmonikar, evropski prvak na diatonični harmoniki. Otroški pevski zbor od !. do 3. razreda osnovne šole Tončke Čeč, zapeli sta Karmen Lindič in Irena Pikel ob spremljavi harmonike Francija Vrtačnika, domski pevski zbor Škrjanček pa ob spremljavi kitare Francija Matka. Med številnimi gosti so ob jubileju čestitali zaposlenim in stanovalcem župan Bogdan Barovič, Mari Govejšek, Marija Juraja, Drago Kopušar, Mateja Černi, Janez Malovrh in drugi. V imenu stanovalcev se je direktorici Danici Hren zahvalil Jani Žibret, z enako željo kot vsi ostali, da bi se v njihovem domu še naprej vsi dobro počutili. Besedilo in slika: Irena Vozelj *7 c^\/n zaMm wmmmUm Upravni odbor sekcije za promet se tokrat sestal na Podkumu, čeprav sestanki organov Sekcije za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije praviloma potekajo na sedežu te inštitucije v Ljubljani. Andrej Klobasa, predsednik Sekcije za promet pri OZS, vodi sejo Upravnega odbora v Podkumu Tokrat se je 1 I -članski upravni odbor odločil, da svojo sejo prestavi na Podkum, v goste h gostinki Mariji Čop, kjer je družinska dejavnost tudi avtoprevozništvo. Na seji so se prevozniki posvetili eni sami točki: uresničevanje pogodbe, ki sta jo 24 januarja 2008 podpisala Prometna sekcija in Ministrstvo za promet. Kot je znano, se je takrat ministrstvo - po grožnji prevoznikov z zapiranjem cest - v pogodbi zavezalo, da bo izpolnilo vrsto njihovih zahtev, zadnji rok za njihovo izpolnitev pa je 31. julij 2009. Ministrstvo je v tem času sicer uspelo izpolniti nekaj zahtev, nekatere deloma ali v nekoliko spremenjeni obliki, očitno pa že zmanjkuje časa za nekatere, med katerimi je za prevoznike zelo pomembna ureditev cestninjenja brez ustavljanja vozil. Ministrstvo jim je pred dnevi ponudilo nekakšen kompromisni predlog - odstop tablic za ABC-cestninjenje prevoznikom do konca letošnjega leta na reverz - a so ugo- Zagorski prevozniki na enem od svojih rednih srečanj za avc tovili, da ta delna rešitev ni ustrezna pot do končne rešitve. Seveda je razprava potekala v kontekstu dveh načrtovanih vladnih ukrepov: zvišanja cestnin za 40 odstotkov in vračila dela trošarine za pogonsko gorivo za komercialne namene. Kot so opozorili mnogi avtoprevozniki, so razlage ministrstva, po katerih naj bi bili slovenski avtoprevozniki za toliko, kolikor jih bo obremenila višja cestnina, razbremenjeni z vračilom dela trošarine, netočne in zavajajoče. Izrazito na slabšem naj bi bili prevozniki, ki prevažajo samo znotraj države in zato pogosteje uporabljajo avtoceste, trošarinska vračila pa bodo dobivali enaka kot mednarodni prevozniki, katerih vozila uporabljajo domače ceste enkrat, morda dvakrat na teden. Na seji je ob obilici različnih mnenj, kako se v naslednjih dneh pogoditi z ministrstvom, dobil največ podpore predlog, da prevoznikom Dars odstopi ABC-tablice na že predlagani reverz, v nadaljevanju pa naj jim omogoči njihov nakup po bistveno nižji ceni, kot veljajo sedaj, hkrati pa naj se zagotovijo cestninski popusti ter prevoznikom, ki imajo vozila 3. cestninskega razreda odprejo vzporedne oziroma lokalne ceste. Sekcija za promet pri Območni obrtno-podjetniški zbornici Zagorje, ki jo vodi predsednik ]ože Remškar, v skupščini pri OZS pa njene interese zastopa Brane Oberč, ima številne in zelo aktivne člane- avtoprevoznike. Ti s svojimi predlogi vseskozi opozarjajo na potrebne spremembe pogojev za obstoj avtoprevozništva, saj se pri opravljanju dejavnosti vsakodnevno srečujejo s številnimi težavami in zato tudi predlagajo konkretne rešitve. Kljub številnim predlogom, čeprav dobrim in uresničljivim, pa ima zadnjo besedo pri vseh odločitvi država, ki vedno tehta, koliko bo dala in koliko mora zato tudi vzeti. ^Sabina Čop, avtoprevozništvo «Martinček transport« Podkum: »V našem podjetju bi morali bistveno povečati prihodke, da bi lahko pokrivali stroške cestnin. Ocenjujem, da hi morali povečati število voženj na mesec za 75, kar pa ni mogoče. Že zaradi omejitev delovnega časa. Če nam država že dirigira dva največja stroška, cestnino in ceno goriva, naj hkrati predvidi še sistemske možnosti, da bomo te stroške lahko prenesli na gospodarstvo oziroma vgradili v končno ceno izdelka. Od sedanjih razmer na transportnem trgu imajo korist samo veliki naročniki prevozov, ki svoje 'notranje rezerve' iščejo na račun prevoznikov. Zlasti očitno to počno firme v večinski tuji lasti. Končni rezultat je slab tudi za državo, saj gre dobiček teh firm v tujino, domači prevoznik pa postaja vse slabši davkoplačevalec in se tehnološko ne more več razvijati. Menim, da bi v avtopre-vozništvu morali uveljaviti (najnižjo) lastno ceno - po zgledu Francozov.« Sabina Čop, Avtoprevozništvo Martinček, Podkum o 0QIA9 01 Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-1 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z # j « možnostjo sponzoriranja (ßtanitß UldlHI % • trženje in produkcija za gospodarsko * interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP „ • i * E-mail: atv.signaI@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 VSEM VETERANKAM IN VETERANOM, ZASAVČANKAM IN ZASAVČANOM ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU DRŽAVNOSTI PRED 18. LETI SMO SKUPAJ OBRANILI SAMOSTOJNOST NAŠE DOMOVINE. DANES V MIRU IN SVOBODI BODIMO STRPNI IN TOVARIŠKI, KO JE TREBA TUDI KRITIČNI , GLEJMO NAPREJ IN ŽELIMO VSE DOBRO ZA NAŠO PRIHODNOST, ZA SREČNO SLOVENIJO Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo ZASAVJE ZASAVJE ZASAVJE Podjetniški kotiček Irene Meterc Evropska komisija predstavila dosežke svojega mandata Evropska komisija je predstavila dosežke svojega mandata od novembra 2004, ko je ekipa 27 komisarjev pod vodstvom predsednika Joseja Manuela Barrosa začela delo. Ena najpomembnejših prednostnih nalog pred in med krizo ostaja naložba v ljudi, inovacije in raziskave ter ustvarjanje primerne klime za podjetja, da se usmerijo na nove trge in ustvarjajo nova delovna mesta. Vlaganje v človeške vire Naložba v ljudi pomeni ustvarjanje visoko usposobljene delovne sile, ki se je sposobna prilagajati spreminjajočim se zahtevam. EU se zavzema za izobraževanje in vseživljenjsko učenje kot pot za osebno izpolnitev pa tudi za rast. Zdaj je v EU skoraj tri milijone več študentov kot leta 2000. Skoraj tretjina več je končala študij na smereh matematike, naravoslovja in tehnologije. Število odraslih, ki se izobražujejo, se je povečalo na skoraj 10 %. Evropski socialni sklad zdaj podpira usposabljanje okrog 9 milijonov ljudi letno, ukrepe pa izvaja v vseh državah članicah. Hkrati pa je EU določila, v kolikšnem obsegu lahko prožna varnost današnjim delavcem nudi pravo ravnovesje, tako da določa obveznosti za razvoj zaposljivosti in spodbuja mobilnost na trgu dela. Inovacije in raziskave Inovacije in raziskave so pot za ohranitev in okrepitev položaja Evrope kot najbolj naprednega središča znanja na svetu. To ima neposreden pozitiven vpliv na evropska podjetja ter na spodbujanje sposobnosti družbe za reševanje težav na področjih, kot so zdravje, promet in varnost preskrbe s hrano. EU si zdaj prizadeva privabiti čim več raziskovalcev v Evropo. V evropskem raziskovalnem prostoru združuje skupine vrhunskih raziskovalcev iz vse EU, zbira vire, dosega kritično maso in omogoča dostop do rezultatov. Raziskovalni projekti EU so v zadnjih nekaj letih prinesli ključne prodore, kot je iznajdba novega zdravila proti tuberkulozi ali ugotovitev, kako meriti spremembe debeline ledenikov v polarnem pasu. Istočasno je EU iskala nove načine za združevanje strokovnega znanja in ustvarjanje centrov odličnosti. Zato je Komisija ustanovila Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, ki je edinstven poskus združevanja izobraževalnih in raziskovalnih ustanov ter podjetij, da bi ustvarili nove načine za spodbujanje ustvarjalnosti in izkoriščanje v komercialne namene. Prve „skupnosti znanja in inovacij«, ki bodo kmalu izbrane, bodo črpale strokovno znanje iz različnih sektorjev za določitev novih perspektiv za izzive, kot je zelena tehnologija. Spodbudno okolje za podjetnike Evropa potrebuje tudi okolje, ki podjetnike spodbuja, da ustanovijo in širijo svoje posle. Enotni trg, ki je velik in varen, zagotavlja temelj za poslovanje v Evropi. V zadnjih petih letih so 80 % delovnih mest ustvarila mala in srednje velika podjetja, zato je treba enotni trg povezati s proaktivno strategijo za izboljšanje pogojev za razvoj podjetništva. Ustanovitveno obdobje za nova podjetja se je tako skrajšalo s šestih tednov na en teden v večini držav članic, poleg tega pa so se za tretjino zmanjšali tudi stroški. V Aktu za mala podjetja je določenih deset konkretnih korakov za pomoč evropskim malim in srednje velikim podjetjem pri razvoju. Ker enotni trg potrebuje skupni okvir pravil, mora EU zagotoviti, da ta pravila pomenijo najmanjšo možno obremenitev za podjetja. Cilj dela programa EU za „boljšo pravno ureditev« je zmanjševanje obremenitev za podjetja, ki zdaj prinaša prihranek v višini 30 milijard EUR. Večina držav članic je zdaj podpisala sporazum za doseganje skupnega cilja EU, katerega namen je zmanjšanje obremenitev za 25 % do leta 2012. Na primer, z odpravo pravila, da morajo mikropodjetja pripraviti letne zaključne račune, podjetja prihranijo 7 milijard EUR na leto. Vir. Portal EU SID banka razpisuje nagrade za študijska dela V okviru programa spodbujanja raziskovalnih nalog in drugih strokovnih del s področja neposrednih ali posrednih dejavnosti Slovenske izvozne in razvojne banke, d.d., Ljubljana razpisuje nagrade za študijska dela (seminarske in diplomske naloge, raziskave, magistrske naloge in doktorske disertacije) študentov ekonomskih, pravnih in drugih fakultet, s področja zavarovanja in financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, razvojnega ali investicijskega financiranja ali uradne razvojne pomoči. Razpis velja za nova dela, dokončana v času od 1.1.2009 do 31.3.2010. Teme študijskih del morajo biti s področja zavarovanja in financiranja mednarodnega gospodarskega sodelovanja, razvojnega ali investicijskega financiranja ali uradne razvojne pomoči. Nagrade bodo v obliki ponujenega odkupa materialnih avtorskih pravic in sicer od 250 do 900 EUR za magistrske in specialistične naloge ter doktorske disertacije, od 200 do 700 EUR za diplomske naloge ter 150 do 500 EUR za ostala dela. Vir: Sklad za razvoj kadrov in štipendije Davčna uprava bo davčne dolžnike razkrila Državnemu zboru Davčna uprava Republike Slovenije obvešča davčne zavezance, da bodo v skladu s petim odstavkom 23. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) državnemu zboru razkriti vsi tisti poslovni subjekti (gospodarske družbe in samostojni podjetniki), katerih davčni dolg presega 4.000 EUR. Davčna uprava bo pripravila poimenski seznam vseh tistih poslovnih subjektov, ki bodo na dan 31.5.2009 izkazovali davčni dolg nad 4.000 EUR in ga posredovala ministrstvu za finance. Vlada ga bo poslala državnemu zboru za razpravo ob poročilu o polletnem izvrševanju državnega proračuna. Prihodnje leto bo državni zbor hkrati s poročilom o izvrševanju državnega proračuna obravnaval spisek davčnih dolžnikov, ki bo pripravljen na presečni datum 31.12.2009. Vsi podatki bodo označeni kot davčna tajnost. Vir: Davčna uprava Republike Slovenije I.M. mšn/m/mm ---------h tetjc 2^9 V soboto, 13. 6. 2009 so člani Konjeniškega društva Trbovlje na svojih površinah v Retju organizirali že 6. tradicionalne konjeniške igre. .Vi NiKMO^CflBSK Polletni rezultati akcije MREST-a in Zasavca Ob polletju so se uvrstila nai društva takole: 1. Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje 33 glasov 2. Turistično društvo Čemšenik 3. Društvo osteoporoze Trbovlje 4. Društvo izgnancev Trbovlje 5. Turistično društvo Hrastnik 6. Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje 7. Medgeneracijsko društvo Srečno Zagorje 17 glasov 12 glasov 9 glasov 3 glasove 2 glasova 1 glas Naiprostovliska vrsta ie taka: 1. Viktorija Bočko 31 glasov 2. Stanislava Radunovič 16 glasov 3. Ladislava Medvešek 12 glasov 4. Ljudmila Tolar 9 glasov 5. Mojca Greben 3 glasove 6. Božena Prestor 1 glas 7. Ana Holz 1 glas 8. Pavlina Žgajnar 1 glas _____________ Tokrat je bila sreča pri žrebanju med glasovalci in glasovalkami naklonjena: Na srečanje so povabili vse ljubitelje konj in konjeništva i/ Zasavja in okolice. Konjeniške igre so tudi tokrat popestrili s tekmovanjem v spretnostnem jahanju, tekmovanjem v alki, z otroškim kotičkom oziroma igrami za otroke in prikazom preskakovanja ovir. Na površinah društva v Retju nad Trbovljami je bilo pestro in zabavno, a tudi vzgojno in poučno in boleče... j/^Nihče ni nikoli tako velik kot tedaj^s, ko poklekne k pomoči potrebnemu otroku.« V Knjižnici Zagorje zbirajo prazne kartuše vseh vrst za Rdeče noske. Pomagajmo jih zbirati vsi! za avc Petnajsta revija mai^r^tniii V soboto. 6. junija 2009 je bila v Trbovljah že petnajstič revija mažoretnih skupin. Na reviji Pred sedeminvajsetimi leti so se zbrale v Sloveniji prve mažo-retke. Kmalu po tem je Ema Zalezina ustanovila skupino tudi v Trbovljah. Vztrajno delo na treningih, nastopi, seminarji... so prispevali, da so leta 1994 pripravili mažoretno revijo. Letos je bila prvič v organizaciji Nine Pirnovar, ki nadaljuje delo mame Eme Zalezina in je od leta 2004 mentorica Kulturnega društva plesne skupine mažoret Trbovlje, Tokrat so poleg domačih sodelovale mažorete iz Železnikov, Nobena prireditev ne mine brez njih Radovljice, Logatca, Levca, Petrovč in Jesenic. V dveh urah programa so predstavile delček tega, kar so se naučile v letu dni. Sodelovale so skupine od najmlajših do tistih, ki obiskujejo srednje šole. Ker je zanimanje za to dejavnost še vedno veliko, verjamemo, da jih bodo še velikokrat nastopile na tradicionalni letni reviji. Besedilo: Irena Vozelj, slika: arhiv Nataša Judež in Mali Uspešno, pojl^tje; radješ^ih Po odprtem državnem prvenstvu in pred odhodom na počitnice smo se o rezultatih in načrtih radeških mažoret pogovarjali z mentorico KUD MAŽORETE RAP Radeče, Tadejo Rozman. Kako ste se letos odrezale na državne prvenstvu? Letos je bilo v Kranju deveto odprto državno prvenstvo mažoretnih in tvvirling skupin Slovenije. Po številu društev in klubov, ki so na tem prvenstvu sodelovali, je bilo najštevilčnejše do sedaj. Posledično, da je vsako leto vse več društev in več deklet, ki se ukvarjajo s to dejavnostjo, je prvenstvo zelo dolgo trajalo. Predtekmovanja in polfinale je bilo v mesecu januarju in marcu in že v začetku leta se je bilo treba potruditi za uvrstitev na državno prvenstvo. Le-to je trajalo dva dni, v soboto so nastopale mažoretne skupine, v nedeljo pa tvvirling skupine. Radečanke smo bile najbolj aktivne v soboto, ko je bila na vrsti naša t.i. klasika, kjer še vedno kraljujemo na slovenskem področju. Po rezultatih sodeč, smo bile v povprečju uspešne. Sicer so bili kakšni manjši spodrsljaji, ki jih, seveda, nismo načrtovale, kljub temu pa smo pri podelitvah odličij prevladovale. Ste zadovoljni s dosedanjimi letošnjimi rezultati? Zagotovo lahko ocenim polovico leta kot uspešno na vseh področjih. Kakšni so načrti za delo do konca tega leta? Konec junija gremo za mesec dni na zaslužene počitnice. Potem se v začetku avgusta že začnejo priprave na evropsko prvenstvo, tako da počitek ne bo trajal dolgo. Za tem pa se prične vpisovanje za novo sezono. Prične se formiranje skupin, začetek priprav na nova tekmovanja, načrtuje se tudi pokal Radeče open (pokal najboljših evropskih skupin z EP jeseni 2009), samostojni koncert z naslovom Oranžna noč (ki je že kar tradicionalen), kakšno gostovanje v tujini in pa redni mesečni koncerti. Kdaj vas bomo videl v domačih Radečah? V načrtu imamo samostojni koncert, ki je enkrat letno. Po pogovorih sodeč, naj bi bil letos v mescu oktobru. Sodelovale bomo pa tudi na dnevih splavarjenja in na prireditvah ob občinskem prazniku v septembru. Na 9. državnem prvenstvu v Kranju so v kategoriji pom ponov (ples s cofi) nastopile radeške kadetkinje in seniorke, vendar niso imele konkurence, zato tekmovanje v tej kategoriji ni potekalo, temveč so jih sodniki le ocenili in jim dodelili točke. Besedilo: Rudi Špan Zaključila se je vrsta državnih plesnih prvenstev. Dobili smo še zadnje letošnje najboljše plesalce v državi, ki se bodo kmalu podali na lov za naslove evropskih in svetovnih prvakov. 30.5.2009 in 31.5.2009 je bil v Krškem in v Ljubljani tretji del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih. Plesalci plesne šole Urška Zasavje so zopet dosegli zelo lepe uvrstitve v kategoriji hip hop. Urban Tratnik si je priplesal 5. mesto v kategoriji hip hop solo mladinci, hip hop mala skupina mladincev pa je osvojila 7. mesto. 6.6. in 7.6.2009 so odplesali na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, v organizaciji plesne šole Urška, še zadnje poglavje letošnjega državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih, kjer je sodelovalo rekordno število plesalcev iz cele Slovenije. V nedeljskem finalnem delu je tekmovalo 560 tekmovalcev in med njimi tudi plesalci plesne šole Urška Zasavje. In kako so se sodniki odločili tokrat? Lara Turšič si je v kategoriji Street show dance solo pionirke priplesala 3. mesto. Prav tako je 3. mesto osvojil Urban Tratnik v kategoriji Street show dance solo mladinci. Izza Hebar in Ema Kogovšek sta v kategoriji Street show dance pari mladinci prišli v finale tekmovanja in osvojili 5. mesto, Urban Tratnik in Simon Aleksič pa sta si v isti kategoriji priborila 7. mesto. Med člani sta Maja Razboršek in Kristina Drnovšek v kategoriji Street show dance pari člani zasedli 10. mesto. Prvič pa so plesalci Plesne šole Urška Zasavje in Urška Celje združili moči in se udeležili festivala produkcij, ki je novejša kategorija. S točko Džungla, v kateri je plesalo 95 plesalcev, so si priplesali 6. mesto po mnenju sodnikov in I. mesto za najštevilčnejšo in najbolj divjo produkcijo. Besedilo in slike PŠ Urška Zasavje nMijmfm mm imietu Zasavske klekljarice, ki imajo svoj sedež v Hrastniku, so jo prvo junijsko soboto ubrale med zamejske Slovence in v Italijo. S seboj so povabile še klekljarice iz DU Trbovlje in iz Laškega oziroma Rimskih Toplic. Zasavske klekljarice v sežanskem botaničnem vrtu Pot jih je vodila najprej v Italijo, v Gradež, kjer so za dobro uro okupirale trgovino s klekljarskimi pripomočki. Naslednji cilj je bil grad Miramare, ki so si ga ogledale od zunaj in od znotraj in ga primerjale s hrastniško inačico. Očarali so jih lepo urejeni vrtovi okoli gradu. Prav tako pa sežanski botanični vrt ob naslednjem postanku. Še skok na kavo v Lipico in ogled ene runde tekmovanja v dresurnem jahanju za Grand prix Lipica. Spremljal jih je sam direktor, Matjaž Pust, sicer rojen Zasavčan - ker so ravno naletele nanj. Končni cilj je bila razstava čipk na Bazovici, vrhunec izleta, saj je bila tema razstave čipka kot modni dodatek. Čipke so krasile vse od kavbojk, srajc, obleke za vsak dan in večerne toalete, všite so bile v šale, na torbice, nahrbtnike... do nakita -uhani, ogrlice, zapestnice. In celo čevlje. Klekljarice so si vse Čipka kot modni dodatek ogledale s strokov- nimi očmi, marsikakšen izdelek primerjale s svojimi izdelki, dobile nove ideje. Besedilo:Fanči Moljk, slike: Vesna Babič "7 c\\/n Razstava; Cllo^^fea mlifeay^ p^MJa v faojjm m samostojno in Policijsko veteransko društvo Sever Zasavje je v sodelovanju z Muzejem slovenske policije in Občino Trbovlje pripravilo od 1. do 5. junija 2009 v delavskem domu razstavo Človeka nikar -policija v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. Mag. Biserka Debeljak in Alojzij Klančišar Razstavo sta odprla mag. Biserka Debeljak, kustosinja, ki si že ves čas prizadeva pridobiti nova gradiva in vodja muzeja Slovenske policije ter predsednik PVD Sever Zasavje Alojzij Klančišar. V dopoldanskem času je društvo v sodelovanju s šolami organiziralo avtobusni prevoz učencev in dijakov srednjih šol, po razstavi pa so jih vodili člani društva. Razstavo si je ogledalo okrog tisoč ljudi, saj so z zanimanjem spoznavali ali podoživljali takratne dogodke. »Žal se nekatere šole za ogled razstave niso odločile, zato smo v društvu ocenili, da bi razstavo še kdaj ponovili in našli z vodstvi šol ustreznejše termine,« je povedal Bojan Skočir. Prvič so razstavo pripravili leta 1994. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Bojan Šibila in Bojan Skočir Člani Policijsko veteranskega društva Sever Zasavje je 30. maja organiziralo že tretje ekipne športne igre policijskih veteranov. Tekmovanj se je udeležilo preko sedemdeset članov PVD odborov: Hrastnik. Trbovlje, Zagorje, Žalec, Laško in aktivnih policistov Policijske postaje Hrastnik. Prehodni pokal je tretjič zapored osvojila ekipa odbora FIrastnik Tekmovali so v petih športnih disciplinah, in sicer šahu, balinanju, kegljanju, pikadu in streljanju z malokalibrsko puško. Skupno prvo mesto in s tem prehodni pokal je že tretjič zaporedoma prepričljivo osvojil odbor I Irastnik. Tako je prehodni pokal postal njihova trajna last. Rezultati bodo služili tudi za izbiro tekmovalcev za sodelovanje na letošnjih devetili Veteranskih športnih igrah v Škofijah in Ankaranu. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Bojan Skočir in Ljubomir Zalezina 73 Pi\/r*. 18. junij 2009 Hrastniški invalidi so se v soboto, 13. junija 2009, odpravili v Rogaško Slatino in na ogled Žičke kartuzije. V Rogaški Slatini sta 52 hrastniških invalidov prisrčno sprejela predsednik Območnega društva invalidov Zgornje Posotelje Andelko Bendelja in tajnik rogaške občine. Razkazala sta jim mesto s čudovitimi parki, potem pa so se odpravili proti Žički kartuziji. Izvedeli so, da je Žičko kartuzijo pred 800 leti ustanovil mejni grof Otokar Traungavec kot domovanje menihov in spoznali bogato zgodovino kartuzije. Člani Dl so si nakupili nekaj izdelkov, ki jih v kartuziji izdelujejo, seveda pa niso obšli tudi tamkajšnje vinske kleti. Dan so zaključili na prijetni turistični kmetiji Krošlovih, kjer so po večerji tudi zaplesali. »Izlet je odlično izpeljal naš Zvone Majes,« je dejal predsednik Dl Hrastnik Rajko Žagar, »in naši člani se že veselijo naslednjega ... Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv Dl Preteklo soboto, 13.06.2009, so organizirali gasilci iz Turja že 19. Kmečke igre. Tekmovalo je šest ekip. Pomerili so se v žaganju hloda, sestavljanju kmečkega voza... Tekmovanje sta odprla predsednik KS Turje Gore Tomaž Benko in predsednik PGD Turje Marjan Završnik. Največ znanja in spretnosti je pokazala ekipa PGD Vrh nad Laškim, ki je kar v štirih igrah osvojila prvo mesto, tako da je na koncu zmagala in odnesla tudi prehodni pokal, ki bo njihov do naslednjih iger. Vse ekipe so prejele priznanja, prve tri ekipe pa še pokal. Ekipe so zasedle naslednja mesta: 1. mesto: PGD Vrh nad Laškim 2. mesto: PGD Rečica l. 3. mesto: PGD Dol 1. 4. mesto: PGD Rečica II. 5. mesto: PGD Dol 11. 6. mesto: PIGD TKI Hrastnik Sledila je velika gasilska veselica z ansamblom Okrogli muzikantje, kar pomeni, da so se zabavali dolgo v noč. Poskrbeli so tudi za bogat srečelov in kmečke dobrote. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv PGD Turje V petek, 12. junija 2009 so v dvorani Delavskega doma Trbovlje slavnostno obeležili sto letnico ustanovitve Sokolskega društva Trbovlje. V društvu so se od začetka zbirali ljubitelji športa, kulture in ne nazadnje narodnega zavedanja. Iz vrst Sokolov so zrasli številni uspešni športniki, ki so ime kraja ponesli v svet. Zgodovina Sokolskega društva, iz katerega je nastalo Telovadno društvo Partizan in nato Športni raj, je pestra in bogata. Rumena hiša - sokolski dom, za malce starejše, Partizan za (samo) starejše, je še vedno domovanje telesno vzgojnih aktivnosti mladih. Na podstrešju je zgledno urejena spominska soba, ki hrani nadvse zanimivo dokumentacijo in prapor, ki tudi nosi svojo skrivnost. V Muzeju športa Sokol in Partizan Trbovlje muzejska soba prikazuje bogato zgodovino športa v Trbovljah. V športnem muzeju si je mogoče ogledati različno zgodovinsko dediščino devetih klubov, ki so delovali pod okriljem Sokola in Partizana. Slavnosti v petek se je udeležil olimpijec Miro Cerar z ženo Zdenko, trener in športni delavec Jože Senica in številni akterji trboveljskega športa. Zbranim je spregovoril župan Bogdan Barovič. Prisotni so ob prikazanih dokumentarnih posnetkih obnemeli in pozabili dihati... MaH ~7zx cw/r* 18. junij 2009 !ü%ii revirjii v/ « SM&mič Pretekli vikend - od 11. do 14. junija 2009 - je Hrastnik zaznamoval festival Rdeči revirji. Ker se ta kulturni maraton ponavlja že sedmo leto, si organizatorji gotovo zastavljajo vprašanja: Ga nadaljevati v tem obsegu? Znižati nivo ponudbe? Dopolniti način obveščanja? In podobno. Glede na kvaliteto prireditve, vloženo delo, čas in denar je odziv vsekakor premajhen. Posebno iz okoliških krajevnih skupnosti. So si pa nekatere biserčke prišli ogledat ljudje iz Trbovelj in iz Zagorja. Začelo se je v četrtek dopoldne, ko so šolarji uživali na šolskem dvorišču ob koprski predstavi Na-očnik in Očalnik. Njim je bilo namenjeno do nedelje še nekaj prijetnih predstav oziroma delavnic. Razstavo naših marionet avtorja Andreja Blatnika pa so Hrastničani popoldne skoraj ignorirali. Na srečo so imenitne fotografije odslej naše, saj jih je občina odkupila in bodo na ogled v spodnjih prostorih muzeja, ki je za Dno Kovačič na ploščadi pred DD obiske na voljo vsak dan. Popoldne je zaznamoval Branko Potočan in Fourklor s plesno gledališko predstavo, zaključil pa Jure Tori s pevko Bogdano Herman, ki se je proslavila - kot plesalci - že na vseh koncih sveta. Od petkovih šestih predstav omenimo garažni ženski pevski zbor Kombinat, ki ga bomo v eni naslednjih številk predstavili še posebej. Z oživitvijo partizanskih pesmi si mladenke to zaslužijo. Navdušila je tudi razstava Sama Jurečiča in Partljičeva komedija, ki se dogaja na pokopališču. Od devetih prireditev v soboto jih je bilo skoraj polovico naših, zasavskih. Poglejmo pa si slabo obiskano video gledališko predstavo Društva študentov invalidov Slovenije, ki je obiskovalce s svojo sproščenostjo in humorjem razvedrila in napolnila z optimizmom. Ko pa se je med njihove življenjske zgodbe vključil s svojim vrhunskim plesom še Branko Potočan, je bilo pretresljivo lepo. Dober obisk predstave na ploščadi DD in aplavze pa sta doživela kljub pozni uri Simon Tanšek iz Hrastnika in Matevž Luzar iz Zagorja, filmska ustvarjalca, ki bi lani skoraj posegla po Oskarju za tuje študentske filme. Njuna dva kratka filma Vučko in Prezgodaj dva metra spodaj so sprejeli s simpatijami. V nedeljo, zadnji dan, smo imeli priložnost videti multimedij-ski dogodek z Janezom Janšo v živo, prav tako živahni predstavi mednarodne skupine En Knap Group. Mlada Beltinška banda pa je Rdeče revirje na koncu odpeljala v Prekmurje in nazaj. -7 c\/n Santo Gosarič živi in dela v Ljubljani Harmonikar iz Mlade Beltinske bande Maksimiljana, rdela nit parti- Azijce Fukuhara v rudniški zanskega zbora slačilnici Oltnnazija Eltlfa v äoisk^tn |%tii %m%//W izpolnila ta prldafeit^v ekQtastaw S številnimi dejavnostmi so dijaki in zaposleni na Gimnaziji Litija, v sodelovanju z lokalno skupnostjo, izpolnili pogoje za pridobitev ekozastave. Vodilno ekološko tematiko letošnjega leta Podnebne spremembe so vključili v letne delovne načrte predmetov, raziskovali obnovljive vire energije in sodelovali v akciji Sonček je, mi znižujemo C02. Podnebnim spremembam je bil posvečen tudi projektni dan ob dnevu Zemlje in natečaj za najboljšo ekope-sem. Sodelovali so na natečaju ekovoščilnic, literarnem razpisu in ekokvizu. Tekmovalci Anja Dobravec, Maja Štempihar in Rok Razpotnik so na državnem tekmovanju v ekokvizu dosegli ekipno tretje mesto, Anja pa je bila tretja tudi med posamezniki. Vse leto so zbirali odpadne tonerje in kartuše, baterije in papir. Vse zbiralne akcije so bile humanitarne narave. Tudi v prihodnjem šolskem letu se bodo trudili, da okoljsko izobraževanje postane del vzgojno-izobraževalnega procesa in se dijaki aktivno vključujejo v reševanje okoljske problematike na gimnaziji in izven nje. Helena Lazar, ekokoordinatorica Gimnazije Litija Dijaki drugega letnika Gimnazije Litija so se udeležili spletnega kviza v organizaciji Predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji in Urada Vlade za komuniciranje, na katerem so morali pokazati svoje znanje na interaktivnem zemljevidu Evropske unije. Vprašanja so bila iz zgodovine, kulture in jezika, geografije, institucij, politike in volitev. Pomemben je bil tudi čas reševanja. Z veliko znanja in malo sreče so se med srednješolskimi drugimi letniki v Sloveniji odlično izkazali litijski gimnazijci in osvojili nagrado - dvodnevno potovanje v Strasbourg, uradni sedež Evropskega parlamenta. »Naše nagradno potovanje se je pričelo prvo junijsko sredo ob osmi uri zvečer. Petindvajset dijakov in trije spremljevalci smo se dobro pripravili na dolgo vožnjo do Francije in že takoj spoznali prikupno vodičko Urško. Noč je hitro minila in zjutraj smo bili pred Evropskim parlamentom, kjer so nas lepo sprejeli in pogostili z zajtrkom. V parlamentu smo bili zbrani mladi iz cele Evrope. V treh jezikih angleščini, nemščini in francoščini so nam trije poslanci predstavili delovanje parlamenta in dali možnost, da kaj povprašamo. Na vprašanje, ali mora EU imeti vojsko, se je razvila zanimiva debata. Najprej je svoje stališče zagovarjal predstavnik parlamenta, nato smo svoje mnenje povedali tudi gostje. Dobili smo tudi priložnost, da preizkusimo nov način volitev. Na ekranu se je izpisalo vprašanje in s pritiskom na gumb smo se lahko odločili za ali proti in že čez nekaj trenutkov so bili znani rezultati. Tako smo dobili jasno predstavo, kako poteka odločanje. Vsaka šola se je morala tudi na kratko predstaviti. To nalogo je prevzel Matjaž Drolc, Urška Draksler pa se je oblekla v narodno nošo in tako predstavila del naše kulture. Čeprav naj bi bil v Evropi čedalje bolj enoten šolski sistem, so bile razlike še vseeno opazne, predstavniki Romunije so celo nosili šolske uniforme. Okoli enih je bilo kosilo. Na V Strasbourgu mizah so nas čakali vprašalniki v različnih jezikih. Vprašanje v slovenščini se je glasilo: Katera od pogodb ni temeljna za nastanek Evropske unije? Izbirali smo med Rimsko in Versajsko pogodbo ter Enotnim aktom. Morali smo združiti moči z novimi prijatelji, da smo znali rešiti vse zastavljene naloge.. Po kosilu so nas razdelili v skupine in vsaka je morala pripraviti poročilo o določeni evropski temi. Naša skupina se je soočila s prihodnostjo Evrope. S skupnimi močmi smo utemeljili, da je prihodnost Evrope v izobraževanju in skupnem reševanju problemov, kot je trenutno recesija. Dan je hitro minil. Zvečer smo se namestili v hotelu in si po večerji na kratko ogledali Strasbourg. Naslednji dan smo se peljali z ladjico po reki 111. Strasbourg je zelo zanimivo mesto z znano ulico Petite France, s hišami porisanimi s črtami. Med vožnjo smo se morali dvakrat ustaviti, da smo lahko prišli v naslednji prekop, kar je zanimiva posebnost mesta. Pot proti domu smo nadaljevali ob Bodenskemu jezeru, ob katerem smo se popoldanskih urah sprehodili in si privoščili sladoled. Čas je prehitro minil in že smo se peljali nazaj proti domu.. Morda se nam nova priložnost za tekmovanje ponudi že drugo leto.» je zapisala gimnazijka Mateja Remih z Gimnazije Litija. Gimnazija Litija 8M& 0£B te agsc^ Popolna preobrazba Naša izžrebanka Ana Jurjec, se je pripravljala na valeto. Prepričani smo, da je z rdečkastimi toni svojih las osvojila simpatije vseh na valeti. Ana - čestitamo in veliko sreče pri vpisu na srednjo šolo! Dragi bralci, prosimo vas, da kupone pošiljate na naslov: Zasavc, RP. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Pa veliko sreče pri žrebanju! Ana prej ... ...in pozneje. Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! miM/špozr 0 / 'f lili Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELKFON: (1)3)56 64 186 Valvazorjev trg 8, 1270 l itija TELEFON; (01) 80 81 088 KUPON STILSKA PREOBRAZBA Ime:__________________________ Priimek:______________________ Ulica:________________________ Kraj:_________________________ Telefon:________________ GRAFIKA GRACER Mali nogomet: Čigav tozasavšav Šestega junija je v Trbovljah grmelo, pa ne zaradi vremena, grmenje so m@i>zrtVeaMl motocikli, tisti s častitljivo starostjo. Njihovi lastniki in vozniki so pokazani starine še zmorejo hiteti v hrib.in celo tekmovati med seboj. M Tekmovanje v Medobčinskih ligali malega nogometa se približuje koncu. V četrti in peti ligi so že zaključili s tekmovanjem in na vrhu četrte lige so vsi trije novinci: 1. TG KUBUS BAR, 2. BOCA JUNIORS in 3. TOPNIČARJI. Vse tri ekipe so iz Trbovelj. Fer plej ekipa je postala ekipa Sl) PRAPREČE 11, naj strelec pa Elvis MRKALJ iz moštva Boca juniors. Vrh pete lige so zasedle ekipe 1. ŠD TAJ-KUNI iz Kisovca, 2. ŠD KISUC in 3. AJAX Zagorje, fer plej ekipa je ekipa KONJŠICA in naj strelec Šefik ALIČ (Taj-kuni) V veteranski ligi morajo odigrati še dve zaostali tekmi, ki pa vrha lestvice ne moreta spremeniti. Veteranski prvak je ponovno postala ekipa PEKARNA LENIČI, pred ŠKOTI Kfcovcc in d^ho PROLE TAREC / PLANI S Zagorje, naj strelei palc^ICRANJC (Škoti). V prvi dim ite prvak že znan, To je KMN Juventus Hra-kolo bo odločilo o 2 in 3. mestu - možnosti ligi bodo o vrhu odločale tekme zadnjega kola, i pa so NEPREMIČNINE, ŠD MLINŠE II in ŠD tlambert/Gamsi, Pizzerija Kukuca in Bar Slavi/ V tretji ligi je znan prvak - GALAKTIl PUB, v boju za vrh pa še BARAGUDA, MLINŠE III. Zaključek letošnje tekmovalne sezone bo v petek, 19. 06. 2009, ob 18.45 v Zagorju. Pomerila se bosta letošnji ligaški prvak KMN JUVENTUS iz Hrastnika in pokalni prvak BAR SLAVI / TREF iz Zagorja. Po tekmi bo podelitev pokalov in medalj in Zasavčeve-ga ZLATEGA PRSTANA najboljšemu strelcu v sezoni 2008 - 2009. trenutni in najbrž že tudi končni vrstni red je naslednji: “ZASAVČEV ZLATI PRSTAN” - 2008/09 (do 12.6.09) (opomba: zadetek v prvi ligi, je vreden: 1 točko; v drugi 0. 80.točke; v tretji: 0,65 točke; v četrti: 0,55 točke; v peti: 0,45 ) 1. VINCEK A. Prapreče - druga liga 37,6 točk (47 zadetkov) 2. GASIOR M. Antimon - prva liga 26 3. MRKALJ E. Boca jun.-četrta L 24,7 4. KOKALJ R. Sava - druga liga 24 5. MAJCEN M. (Kubus bar-četrta) 23,1 (26 z.) (45 z.) (30 z.) (42 z.) Igor Grčar _ Leta 2008je regijska ocenjevalna komisija, na projektu TZ »Moja dežela lepa in gostoljubna«, prvo mesto v kategoriji hribovski kraji dodelila hribovskemu kraju Dobovec. Dobovec seje tako kot prvi v regiji uvrstil na državno ocenjevanje. Državna komisijaje Dobovec obiskala se enkrat ter ga ocenila z oceno drugega najbolj urejenega hribovskega kraja v Sloveniji, ter ga tudi nagradila z priznanjem. Čestitamo!!! V galeriji Knjižnice Litija je bila 9. junija 2009 odprta razstava Društva Litijskega likovnega ateljeja LILA ob prazniku občine Litija. SSL Obiskovalci in obenem razstavljnlci turnem programu sta nastopila učenca GS Litija Šmartno, Jošt Gombač in Rok Šalamun. Od 23. junija bo v galeriji knjižnice na ogled razstava Druga godba 2007. Fotografije je priskrbel Zvone Vrtačnik, predsednik društva KUD Art Club Litija, ki v Litijo vedno znova prinaša delček metropole, s filmskimi predstavami in fotografskimi razstavami. Besedilo in sliki: Aleksandru Mavretič Med prvimi prireditvami v sklopu praznovanja litijskega občinskega praznika je bila tretja samostojna razstava društva LILA. Na razstavi so predstavili dve temi: Zazri se v obraz in Ex tempore Vodice 2009. Svoja dela so razstavili: Marko Begič, Darja Bernik, Marija Bregar I lostnik, Karmi Conta, Igor Fortuna, Gabrijela Hauptman, Berta Juvan, Danijela Kunc, Tomaž Mittoni, Marjeta Mlakar Agrež, Joža Ocepek, Sonja Perme, Jelka Polak, Lidija Povše, Judita Rajnar, Marija Smolej, Pavel Smolej, Tone Šveršina, Marijana Šuštaršič, Urška Tičar, Mira Voje, Jože Žitnik in mladi prijatelji: Patricija Kastelic, Barbara Okrogar, Gašper in Sara Turniški. Prisotne je v imenu občine Litija pozdravil podžupan, Anton Kovič in poudaril velik pomen delovanja društva, ki bistveno pripomore h kulturnemu utripu kraja. Predsednica društva LILA, Joža Ocepek, je predstavila letošnje delovanje društva in podelila zahvale za sodelovanje na razstavi, posvečeni občinskemu prazniku ter 3 posebne pohvale za dosežke na Ex Tempom Vodice 2009. V kul- XXVI. EX-TEMPORE 2009 Društvo revirskih likovnikov RELIK Trbovlje prireja 26. slikarski EX TEMPORE v Trbovljah Od 14. 6. do 20. 6. 2009. Letošnje teme so bile zasavska krajina, rudarjenje in prosto, tehnike pa poljubne. Vsa dela bo pred razstavo ocenila komisija, tri najboljša likovna dela bodo denarno nagrajena. bJ Ib EX- TEMPORE 2009 Vljudno vabljeni na otvoritev razstave EX-TEMPORE TRBOVLJE 2009. Odprtje razstave bo v soboto 20. 06. 2009 ob 1 7:00 uri v galeriji Delavskega doma Trbovlje. _______________________F CMSgčM @1 Slavnostni koncert ob 30 - letnici ŽPZ Svoboda Dol je bil v torek. 26. maja 2009. Njihov prvi glasbeni korak sega v leto 1979, ko se je na prvi vaji zbralo enajst ljubiteljic petja. Dve izmed njih sta še danes aktivni, in sicer Dragi Stopinšek in Marija Alt, ki je hkrati že 23 let prizadevna in zboru predana predsednica. Pobuda je prišla od takratnega predsednika KUD Svobode Dol, žal že pokojnega, Marka Orožna. Za deset let pa je vodenje zbora prevzela Ivanka Serbak Medved. Priznanja za njihovo uspešno pevsko pot so se vrstila. Še posebno so ponosne na občinsko priznanje iz leta 1981 in bronasto značko OF. In na prijetno sodelovanje v takrat pobratenem bosanskem mestu Ključ, kjer so bile lepo sprejete. Junija 1981 so se prvič udeležile pevskega nastopa v Stični, kamor hodijo še danes. V to obdobje sodi tudi nepozaben koncert leta 1985 z Ladkom Korošcem. Ženski pevski zbor Dol pri Hrastniku Tudi naslednje desetletje od 1989 do 1999 pod vodstvom zborovodkinje Elizabete Jakšič so pevke napredovale. Ob obisku jim je čestital znani slovenski skladatelj zborovskih pesmi in scenske glasbe Radovan Gobec, čigar 100 letnico rojstva beležimo v letošnjem letu ( umrl je leta 1995). Zborovodkinja tudi zapoje ^ .'-vv,™. .v.- . -o,. —EdSQES] RSESm B3JSSI S9H* =2 Idffi GO Jf-nsflä K ka BKf j. isf«? easesr ■g B3 ^ s? /• Mari Alt: » o vsaki zborovodkinji nekaj slikovnega gradiva...« V obdobju Elizabete Jakšič so se pevke predstavile s koncerti tudi v Cerkljah na Gorenjskem, Bohinju, Radencih, Varaždinu, Jagnjenici, Podkumu... Elizabeta Jakšič je po desetih letih uspešnega vodenja taktirko predala Sabini Vengust Krajnc, ki je ambiciozna, polna življenja in optimizma navdihovala pevke in v zbor prinesla mladostno energijo. V tem petletnem obdobju je pomemben njihov nastop na mednarodnem adventnem srečanju pevskih zborov na Dunaju, kot edinih predstavnic Zasavja. V veliki dvorani čudovite mestne hiše na Dunaju so navzoči vsako pesem spremljali z bučnim aplavzom. Zadnjih pet let zaznamuje zbor Karmen Lindič. Na veliko veselje poslušalcev nastope popestrijo priredbe znanih narodnih in zabavnih melodij z instrumentalno spremljavo, filmska glasba in operni napevi. Poslušalci z navdušenjem spremljajo tudi njene solo točke. Trenutno vodi še otroški pevski zbor na OŠ Tončke Čeč Trbovlje in prepeva v vokalni skupini Plavic z Dola pri Hrastniku, ki je kriva za srečanje s pevkami Svoboda Dol. Medtem ko so posvetile slavljenke prvi del nastopa ljudski in umetni pesmi, so se v drugem delu lotile rudarske tematike, ki ima v Zasavju precej ustvarjalcev. Koncert sta popestrila pianistka Tjaša Šketako in Franci Vrtačnik s harmoniko. Kot gost je nastopil Darko Vidic, program pa je povezovala Martina Vajdič. Ob tej priložnosti je Jure Bantan, namestnik predsednice območnega sveta Trbovlje, podelil tudi Galusove značke. Dolske pevke hvaležne vsem, ki jih finančno in moralno podpirajo. Besedilo: Fanči Moljk, fotografije: Branko Klančar za avc XJm kag imam V Društvu upokojencev Trbovlje je na literarnem večeru Zlata Strel iz Zidanega mosta, predstavila svoje pesmi, ki jih je izdala pod naslovom Vse kar imam. Njene pesmi prihajajo iz srca, so preproste, govorijo o tem, kar jo obdaja - ljubezen do otrok, ki so jo obkrožali v življenju. Bila je pedagoginja, pomočnica ravnatelja in ravnateljica,... danes ji otroci iz vrtca preprosto rečejo Zlata in jo enostavno tikajo, ker jim je blizu in jo imajo radi. Posebno je ponosna na svoje štiri vnuke, ki so že odrasli in jo hočejo prepričati, da je danes marsikaj drugače in težje kot nekdaj. Rada ima svojega posebnega soseda Petra, od katerega se je mogoče mnogo naučiti. Vedno ji pove, da jo je poslušal na radiu Kum. »Imejmo se radi na svetu tem!« pravi. Sama se predstavlja kot najdalj živeča krajanka naselja Vila. Vesela je majhnih, varnih korakov. Svojo pozitivno misel izraža tudi v pesmih, ki so jih prebirali Literarni prijatelji pri DUT. Z Zlato se je pogovarjala Joža Ložak, za glasbeno razpoloženje je poskrbel Franci Vrtačnik. LUČ Zasveti v temi, če jo kdo prižge. Zasveti v srcu, če me kdo poljubi. Zasveti mi v očeh, ker sem še pri močeh. Besedilo in slika: Irena Vozelj V Knjižnici Litija v juliju in avgustu ne bo prireditev za odrasle, kar ne pomeni, da ne bo drugih zanimivih dogajanj. Knjižnica Litija je v sodelovanju z DPM Litija in Mladinskim centrom Litija pripravila poletni projekt »Pravljice na gozdni poti«. Gozdna učna pot Svibno je poučen projekt, ki ga uvaja MC Litija, v sodelovanju s knjižnico pa bodo skušali počitnice obarvati ustvarjalno in kratkočasno. V juliju in avgustu bodo z mladimi ob ponedeljkih dopoldan odšli na sprehod v gozd in prisluhnili zgodbam, zadnji četrtek v juliju in tri avgustovske pa bodo v knjižnici popoldan potekale delavnice - ustvarjalnice lutkovne igrice. Več informacij v knjižnici in na Mladinskem centru Litija po pričetku počitnic Poletni delovni čas v juliju in avgustu: Knjižnica Litija bo ob ponedeljkih in četrtkih odprta od 12. do 19. ure, ob torkih, sredah in petkih pa med 8. in 14.30 uro. Knjižnica Šmartno bo ob ponedeljkih in četrtkih odprta od 12. do 19. v torek, sredo in petek pa med 10. in 14.30 uro. Ob sobotah bosta knjižnici zaprti. Jeseni bo Knjižnica Litija formalno pričela z izvajanjem izobraževalnih programov v sklopu Univerze za tretje življenjsko obdobje. Knjižnica se želi povezovati z življenjem in delom starejših in biti aktiven partner v iskanju rešitev na vprašanja aktivne starosti, kakovostnega bivanja, medgeneracijskega sodelovanja in predvsem kulturnega udejstvovanja starejših. Pred ustanovitvijo bodo vsem društvom upokojencev v šmarski in litijski občini poslali anketne liste o izobraževalnih programih, jeseni ustanovili univerzo, sprejeli pravila delovanja, izbrali pred- sednika in nosilce drugih funkcij. Prosijo, da jim izpolnjene vprašalnike o izobraževalnih programih čimprej vrnete. Delovanje univerze je sofinancirano s simbolično letno članarino, slušatelji pa sofinancirajo tudi predavatelje. Sredstva za delovanje bo univerza iskala tudi na najrazličnejših razpisih. Univerze za tretje življenjsko okolje so malodane že v vsakem večjem slovenskem kraju, prepričani smo, da bomo z ustanovitvijo pripomogli k večji delovni aktivnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti v tretjem življenjskem obdobju. A.M. Z 3;ave Kumtm Glasbena šola Zagorje in DD Zagorje sta v okviru 14. mednarodnega festivala komorne glasbe Valvasorjevi večeri pripravila v petek. 19. junija v DD Zagorje koncert dveh svojih učencev, Davida Novaka na harmoniki in Anje Podpečan s kljunasto flavto. Oba sta zelo uspešna in perspektivna učenca Glasbene šole Zagorje. David je učenec iz razreda Ivice Obrul, Anja pa iz razreda profesor Nataše Burger. Ob klavirski spremljavi Polone Troha se obeta čudovit glasbeni večer. V Športni dvorani na Polaju v Trbovljah bo v torek. 23.junija 2009 ob 20.00 uri, eden od treh velikih koncertov pevskega tria EROIKA in simfonikov RTV Slovenija. V mesecu juniju s je trio Eroika podal na turnejo po Sloveniji s simfoniki RTV Slovenija. Na koncertu bo prvič predstavljena nova plošča tria EROIKA s povsem novim programom, seveda pa bodo »za dušo« zapete tudi nekatere dosedanje uspešnice. Ostala dva koncerta bosta v Križankah in v Murski Soboti. V četrtek dne, 11. junija 2009 je bila v SVEI d.d. Zagorje ob Savi seja Sveta Reda Združenja slovenskega REDA VITEZOV VINA. katerega član oziroma vitez je tudi predsednik uprave družbe SVEA d.d. Miroslav Štrajhar. V združenje so vključeni vitezi vina iz cele Slovenije. Še posebej pomembno pa je, da gre za viteze z veliko pozitivne energije in ustvarjalnosti. Vitezi vina, na čelu z ambasadorjem reda Milanom Kneževičem, so druženje pričeli v prodajno razstavnem salonu, kjer so si ogledali tudi nekatere nove kuhinjske programe in druge novosti ob prenovi dela salona. Pri predsedniku uprave družbe se je tega dne mudil tudi znani pevec Andrej Šifrer, s katerim SVEA sodeluje že vrsto let. Jeseni bo izšla njegova nova zgoščenka, na kateri je tudi skladba Lipicanci, ki jo je Šifrer ob spremljavi svoje kitare prvič zapel vitezom vina. V spomin na prijetno druženje in prepevanje, so vitezi vina in Andrej Šifrer naredili še skupinski posnetek ob naravni skulpturi, ki jo je 14. maja.2009 pred upravno zgradbo SVEE odkril predsednik uprave Miroslav Štrajhar in obeležil 25 let vodenja družbe SVEA d.d. Zagorje ob Savi. Po viru: Mati Odločili smo se, da bralcem predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih srečujejo, živijo z njimi ali blizu njih in bi si želeli vedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih nekaj več. Špegu za Leopold Povše, rojen v Trbovljah, danes zaposlen kot vodja informacijske tehnologije, investicij in tehničnega kontrolinga v Lafarge Cementu d.d. v Trbovljah, živi z družino v Zagorju. Svoje znanje rad deli z drugimi, zato je z veseljem učil fiziko dijake Srednje tehniške in poklicne šole v Trbovljah. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Svoje prve vožnje s kolesom brez pomožnih kolesc. Bila je precej boleča izkušnja. Nekako sem uspel pri prvih poskusih, nato pa postal bolj pogumen in namesto ovinka, sem poskušal poravnati škarpo. Se jo imam pred očmi, kako sem se ji približeval in potem ... Odrgnine, kri in ostale vesele stvari, ki pašejo k takšnemu bližnjemu srečanju. Za spomin imam še vedno brazgotino - da tega res ne bom pozabil. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Najbolj zanimivo je bilo učenje »slovnice« v srednji strojni tehniški šoli v Trbovljah, pri prof. Hodejevi. Kako smo se učili radosti Prešerna in njegovih vragolij! Najlepši je bil pa spis, ki si ga dobil popravljenega in je izgledal kot rdeče modra simfonija, obogatena s kakšnim zablejenim komentarjem... Tiste ure so bile res cool in nepozabne. © Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Po končani osnovni šoli v Zagorju sem v Trbovljah obiskoval Srednjo tehnično strojno šolo. Kot je bilo takrat običajno, sem najprej moral na služenje vojaškega roka. Po končanem »borbenem« delu življenja sem lahko nadaljeval študij v Ljubljani, na Strojni fakulteti, ki sem ga uspešno dokončal in dobil naziv univerzitetni diplomirani inženir strojništva. V zadnjem letu študija sem že začel poučevati na Srednji šoli v Zagorju. Po diplomi sem se zaposlil v Cementarni Trbovlje in nadaljeval s poučevanjem fizike. Kljub delu in poučevanju fizike sem se vpisal na magisterski študij poslovodenja in organizacije na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in ga uspešno končal. Potem sem opravil še izpit za zunanjega presojevalca sistemov kakovosti in varovanja informacij. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Najbolj me ja razočalala zasavska »fo-všija«, saj bi lahko dosegli marsikaj, če bi stopili skupaj. Najbolj me presenečajo moje odraščajoče hčere iz dneva v dan s čim novim. Prav lepo je odgovarjati na zakaje, ki se pojavijo iza vsakega vogala. Kako težko je na primer razložiti, da se jajca na oko ne servirajo na oko, ampak spečejo na oko ... © Ce bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Poročno potovanje na Novo Zelandijo. Nepozabna je bila zustavitev časa »tam doli«, ki je bila zame do tedaj nekaj nepojemljivega. Zadeve se tam res odvijajo počasi in brez naglice. Ljudje so prijazni in si vzamejo čas za pogovor in ponosni so na svojo domovino. Prav tako je lepa pokrajina, ki ponuja vse - od vulkanov, peščenih plaž do ledenikov. Kar pa zadeva adrenalinske športe, je znano, da je Nova Zelandija začetnica marsikatere nore pogruntavščine (bungee jumping, zorb, ...). Na poročnem potovanju so nama uprizorili tudi pravo Maorsko poroko in nočitev v kraljevskem apartmanu v Rotoruri, zato je to potovanje bilo za naju z ženo nepozabno. Lepi spomini, neokrnjena narava. za avc» unij 2009 adrenalinski športi so stvari, ki mi obujajo nenehno željo, da je potrebno takšno potovanje ponoviti, samo čas bo treba najti ... Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zjutraj se s hčerkama najprej po napornem vstajanju odpravimo v vrtec. Nato služba v Lafarge Cement, ki traja običanjo do poznega popldneva. Potem ostane bolj malo časa za družino, ampak se vseeno potrudim, da ujamem vsak možen trenutek zanjo. V današnjem času je res delovni čas raztegljiv pojem, zato mi za družino največkrat ostanejo vikendi. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Morje, toplice, hribi, ... nekam na »odklop«, da napolnim baterije in zamenjam »screen saver«. Kar težko se je ukvarjati z dnevno rekreacijo, saj zmanjka časa. Poleti se mogoče kdaj spet usedem na kolo ali pa odigram kakšna partijo košarke. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? Če je le možno, izkoristim prosti čas za izlete in potovanja z družino. Prosimo, zaupajte nam, kje se »srečujete« s kulturo? S kulturo se srečujem trenutno le na otroških prireditvah in raznih koncertih, Id jih uspem obiskati. Kultura je bila vedno del mojega življenja in se trudim, da bo tako tudi ostalo. Časa za knjige enostavno ni, se pa potrudim, da obiščem kakšne kulturne prireditve, če je le mogoče. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Najboljše domačo opravilo je ogled kakšnega dobrega filma v udobnem naslanjaču ob kakšnem čipsu. Najraje se izognem kakšnem poslušanju prodajalcem vere pred vrati, ki bi te radi prepričali, da je njihova pot v življenje edina in najlepša in da mi do popolnosti manjka samo še čoln na Kumu. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Takoj bi se preselil na Novo Zelandijo in živel umirjeno življenje, brez naglic, pritiskov, hitenja, ... Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Zasavje mi je pustilo trajen pečat, saj se od mladosti ukvarjam z Zasavjem in srečujem s težavami in tegobami Zasavcev. Igranje in treniranje košarke, služba, šola in ostalo nabiranje kilometrine med dolinami mi je prineslo spo-zanaje, da je v Zasavju najlepše delati skupaj v dobro Zasavja. Mislim, da je skupen nastop Zasavja navzven, razen če ti v ozadju ne stoji bog ali politika, enako misiji nemogoče. To spoznanje se mi je potrdilo kar nekajkrat, tako sem se sprijaznil s tem, da je v klubskem življenju največji uspeh sezone zmaga na lokalnem derbiju. Bi rekel, da so nam sobotne knapovske po veselične aktivnosti naših dedov ostale v genih © Košarko sem treniral v Zagorju do odhoda v vojsko. Po tem pa sem se preselil v trenerske vode mlajših kategorij: to delo sem opravljal res s srcem, saj je nekaj najlepšega predajati svoje znanje najmlajšim. Toda pri svojem delu v Zagorju nisem imel podpore, zato sem se preselil v Hrastnik, kjer so bili pogoji za delo boljši. Z aktivnim trenerskim delom sem prenehal pred petimi leti. Trenersko delo, poučevanje na srednji šoli in ljudski univerzi ter moja služba so mi dale veliko spoznanaj in lepih spominov... Prav tako me na Zasavje veže moja izkušnja v šolstvu. Tam sem se zadržal prelepih in napornih deset let. Večino časa sem poučeval fizike na srednji šoli za elektrotehniko in gostinstvo Zagorju, ki se kasnje preselila na Tehnično gimnazijo v Trbovlje. V šolstvu sem vedno delal na tem, da so dijaki moji »izdelki«, zato sem se potrudil, da sem delal brez »škarta«. Saj veste, da demokracija v šolskih kolpeh meji včasih na kaos, ki sem se ga skušal uspešno izogniti. Nepozabne izkušnje iz časa šolstva so tekomavanja iz fizike, na katerih so bili moji dijaki običajno zelo uspešni in tudi uspešen projekt SKL, ki je ponesel ime majhne zasavske šole v Slovenijo. Za te prelepe trenutke sem vedno hvaležen mojim nekdanjim profesorskim kolegom, ki se še vedno mučijo in tlačijo znanje v glave znanja željnih di(v)jakov. © Včasih je na žalost še vedno aktualna tista pesem od Bore »O, kako je lepo biti glup«, zato se je vredno potruditi in pokazati mladim tudi druga obzorja znanja. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Ne ravno veliko. Večina se nas je razšla in se srečujemo bolj poredko. A so tudi izjeme. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. Nič ni tako slabega, da ne bi moglo biti še slabše. © Špegu nastavila: Irena Vozelj Slike: fotoarhiv L.P. za avc Plavanje: Mtm pokal »Žito» Gorenjka 2QQ9« iini medfnatiodHiil gra^al'fiil miitinä) 2Q09« Plavalni klub Žito Gorenjka Radovljica je bil v soboto 30. maja 2009 organizator srečanja za Letni pokal Žito Gorenjka 2009. Na tekmovanju je nastopilo 11 slovenskih klubov in en klub iz Srbije, sodelovalo je 198 plavalcev in plavalk. Tekmovanja so se udeležili tudi najmlajši plavalci iz PK Lafarge Cement Trbovlje. V soboto, 6. junija 2009 pa se je zbralo 445 plavalcev s Hrvaške, Madžarske in iz Slovenije, skupno 21 klubov, med njimi PK Lafarge Cement Trbovlje, na 38. mednarodnem plavalnem mitingu »Krško 2009«, ki je bil v Termah Čatež Dečki Nejc Kos, Žan-Mišel Jerman, Pavao Cvitič, Mario Bu-dimir in Jan Burgar in deklice Neža-Patricija Kurnik in Klara Volaj so se v konkurenci 198 plavalcev v Radovljici odlično odrezali, saj so osvojili kar 22 odličij. Najuspešnejša iz PK Lafarge Cement Trbovlje je bila Klara Volaj v kategoriji mlajših deklic. Osvojila je šest odličij, praktično v vsaki disciplini, ki jo je odplavala. Dosegla je štiri prva mesta na 50m delfin, 200 in 400m prosto, 200m hrbtno in bila druga na 50m prosto in 100m hrbtno. Nejc Kos je v kategoriji mlajših dečkov osvojil tri zlata v disciplinah 200, 400 prosto in 200m hrbtno in bil pa je še tretji na 100m hrbtno. V kategoriji dečkov je Mario Budimir osvojil prvo mesto na 200m mešano in bil trikrat drugi v disciplinah 100, 200m delfin in 400m mešano, kjer je nastopil prvič v svoji karieri. Jan Burgar je bil v kategoriji dečkov prepričljivo prvi na 200m hrbtno in 400m mešano, osvojil drugo mesto na 1500m prosto z rezultatom 19.26,14 in prvič nastopil v tej disciplini v 50m bazenih, bil pa še tretji na 200m delfin. Odlično je plavala in prijetno presenetila Neža-Patricija Kurnik, ki je nastopila v zelo težkih disciplinah 400m mešano kjer je osvojila prvo mesto in bila še druga na 800m prosto. Med nosilce medalj sta se vpisala tudi Žan-Mišel Jerman s tretjim mestom na 200m hrbtno in Pavao Cvitič, ki je osvojil tretje mesto na 200m mešano. Pohvaliti je potrebno vse mlade plavalce za odlične rezultate. Na 38. plavalnem mitingu »Krško 209« so trboveljski plavalni klub zastopali dečki Nejc Kos, Marko Hauptman, Tilen Šintler, Pavao Cvitič, Žan Mišel Jerman, Mario Budimir, Jan Burgar in deklice Nina Kos, Klara Volaj in Neža Patricija Kurnik. V močni konkurenci 445-ih plavalcev so se mladi plavalci PK Lafarge Cement Trbovlje odločno borili in trikrat stopili na stopničke za zmagovalce. Najuspešnejši v trboveljskem klubu je bil v letniku 1996 Jan Burgar, ki je osvojil 2.mesto na 1 OOm hrbtno in bil še dvakrat med osmerico najboljših - šesti na 100m prsno in osmi na 100m prosto. Med deklicami je Klara Volaj, letnik 2000, osvojila presenetljivo 2.mesto v prsnem stilu in pokazala velik napredek v tej tehniki. Mario Budimir si je priplaval bronasto medaljo na 100m delfin. Na mitingu so plavale tudi štafete, 4 krat 50 metrov prosto, kjer so trboveljski plavalci zasedli 14. mesto v postavi Marko Hauptman, Nejc Kos, Mario Budimir in Jan Burgar. Po krajšem premoru za najmlajše plavalce sledi 20. junija mednarodni mitingu »Boberček 2009« v organizaciji PK Fužinar iz Raven na Koroškem, 27. junija pa bo na trboveljskem bazenu jubilejni 40. mednarodni miting »POKAL LUČKA 2009«. Vse ljubitelje plavanja vabijo, da si ogledajo to tekmovanje z najdaljšo tradicijo v Sloveniji. PK LCT: Boris Seiko Velik uspeh na jmlajših članov REV' PONI ©O» KWAN ZagQrj£ na svetovnem pokalu m Itali ji Svetovnega pokala BEST FIGHTER, ki je bil v Riminiju od 06. do 08. junija 2009, so sc v sklopu državne reprezentance Kickboxing zveze Slovenije udeležili člani in članice kluba borilnih veščin PON Do KWAN Zagorje. Zagorjane so v borbah discipline šemi kontakt zastopali Klemen Juvan (do 73 kg ), ki je med člani osvojil odlično 3. mesto, za članice je srebrno medaljo priborila Tjaša Krajnik (do 65 kg), uspeh v borbah pa je dopolnila Tina Koder s tretjim mestom med članicami do 55 kg. Ekipo Zagorja sta zastopala tudi Nejc Taškar in Peter Kastelic, ki sta zaključila tekmovanje vsak /. eno zmago in tako upravičila svoj nastop na tem velikem tekmovanju. Še posebej pa so v ponos klubu najmlajši tekmovalci in tekmovalke v glasbenih formah - katah. Tudi v tej športni disciplini so dosegli zelo lepe rezultate. V kategoriji do 12 let trdi slog se je na odlično drugo mesto uvrstila Eva Bartclme, kar je zelo vzpodbuden rezultat za evropsko mladinsko prvenstvo, ki bo v Puli na Hrvaškem v mesecu septembru. V tej kategoriji je nastopala tudi Tina Baloh. Zelo blizu medaljam sta bila v kategoriji do 16 let trdi slog Tjaša Vozel, ki je za medaljo zaostala za 0.4 točke in Miha Drnovšek, ki mu je do medalje manjkalo 0.2 točke. Sodelovanje na tekmovanju so upravičili tudi Tjaša Kovačič, Brigita Perak in Jernej Drnovšek. Med članicami se je izkazala Tina Koder, ki je osvojila odlično drugo mesto in tako izenačila najboljši rezultat med članicami zagorskega kluba na svetovnem pokalu (druga na svetovnem pokalu je bila namreč leta 2006 tudi Sabina Miklavčič). S temi rezultati ima klub zelo lepe možnosti za uspešne nastope na evropskem mladinskem prvenstvu. Besedilo in slika: Aleksander Cilenšek za PDK Zagorje pa/n ;. junij 2009 •»si Karate: Ir^O^^IJjjianjj z; osmimi o^ajj%fiiiiii tn%dall!aitii m%<Š 4tzmxmm mmmlmm V okviru Karate zveze Slovenije je v nedeljo 7. junija v Slovenskih Konjicah potekalo zadnje uradno tekmovanje v spomladanskem delu tekmovalne sezone, ekipno državno prvenstvo. Tekmovalci in tekmovalke so nastopili v katah in v športnih borbah v vseh starostnih kategorijah. Tekmovalo je 114 ekip iz 34 slovenskih klubov. Trboveljčani so tekmovali /. devetimi ekipami, od najmlajših do članov. Sedem ekip v katah in dve v športnih borbah so vodili glavni trener Miha KOVAČIČ in Jernej in Bogdan ST MERL. V katah so si tri trboveljske ekipe v najmlajših kategorijah priborile bronasto medaljo. Malčki so nastopili v sestavi Tadej KOLANDER, Husein TAHIROVIČ in Timotej ZUPANČIČ. V kategoriji mlajših deklic sta trboveljske barve zastopali dve ekipi, prvo so sestavljale Mila NEDIČ, Laura KMETIC JUREČIČ in Ajša DURATOVIČ, drugo pa Sonja BALOH BARO-VIČ, Monika JAGER in Eva KRAJŠIČ. Kadetinje Lejla DORIČ, Barbara GAŠPARIČ in Patricija BU-KOVINSK1. so letos osvojile srebrno medaljo (lani so bile bronaste) Razred zase pa so bili Almin SALKIČ, Žiga ROZINA in Timi UMEK. Najprej so nastopili v kategoriji mladincev, kjer so vse dvoboje, vključno s finalnim, gladko zmagali z maksimalnim rezultatom 5 : 0. V članski kategoriji so nastopili kot najmlajša ekipa v vsej zgodovini slovenskega karateja. Dva šestnajstle-tnika in en petnajstletnik na videz niso delovali prav nič odraslo, vse drugače pa je bilo na tatamiju, kjer ni bilo vprašanja o najboljšem. Dvakratna zlata medalja mlade ekipe kaže na zelo dobro delo in sodelovanje med srbskim strokovnjakom in trenerjem slovenske reprezentance v katah, Livijusem BUNDO. Skupaj z glavnim trenerjem v klubu, Mihom KOVAČIČEM, skrbno načrtujeta in pripravljata ekipo za glavni cilj v letošnjem letu in njihovi tekmovalni karieri, dobrem nastopu na mladinskem svetovnem prvenstvu novembra v Maroku. Konkurenca na Svetovnem prvenstvu je bistveno višja kot doma, zato čaka vse akterje še mnogo zavzetega dela. V športnih borbah sta nastopili dve trboveljski ekipi in obe izgubili šele v finalu. Kadetinje Tea LOPAN, Sanja NARAGLAV in Veronika KLEMENČIČ so tokrat ostale brez zlate medalje po krivici, saj je dvoboj sodil stranski sodnik, katerega klubska tekmovalka je na tekmovanju nastopala za drugo ekipo, kot posojena tekmovalka, kar ustreza razpisu, omenjeni sodnik pa ne bi smel soditi tega dvoboja. Trboveljčanke so prvi dvoboj zmagale. V drugi borbi pa je pri neodločenem rezultatu, par sekund pred koncem dvoboja v akciji, ki jo je dejansko lahko videl samo on, točko trboveljske tekmovalke dosodil nasprotnici, oziroma svoji klubski tekmovalki. Glavni sodnik v ringu je točko tudi uradno dosodil. Ob pravični odločitvi bi Trboveljčanke s to zmago dvoboj končale z osvojeno zlato medaljo, tako pa ima sicer odlična srebrna medalja precej grenak priokus. Zelo tesno je bilo tudi v mladinski konkurenci, kjer so nastopili Timi UMEK, Janez PERE1AVEC in Aljaž VESENJAK. V finalu so se pomerili z ekipo Shotokan iz Kranja. Vsi tekmovalci se zelo dobro poznajo, saj so vsi člani reprezentance Slovenije. Prva dva dvoboja sta se končala z rezultatom 0 : 0, tako da sta dvoboj odločala zadnja tekmovalca. Za Trboveljčane je nastopil Aljaž VESENJAK, ki pa je bil precej lažji od svojega nasprotnika, kar pa se v sami borbi sploh ni poznalo. Aljaž je ves čas napadal, vendar mu ni uspelo izvesti čiste tehnike, za katero bi mu sodniki lahko prisodili točko. Nekaj sekund pred koncem so po obojestranski akciji sodniki točko prisodili nasprotniku iz Kranja. Po končanem dvoboju so Trboveljčani športno čestitali nasprotnikom za zasluženo zmago. Karate klub Trbovlje je osvojil največ medalj med 34 prisotnimi klubi na Ekipnem državnem prvenstvu. za avc MzmwLo avtor P. L. DEJANJE, PO KATEREM SE KDO RAVNA SIVINA (KNJIŽ.) ŠIFRIRAN ZAPIS m ► NAPRAVA, PO KATERI SEKAJ DOVAJA BODEČ PLEVEL KDOR BETONIRA SLOVENSKI KOŠARKAR LAKOVIČ eh AMERIŠKI IGRALEC JAMES NASPROTJE NOČI NOGOMETNI UDAREC SLOVENSKI PESNIK GRADNIK IRSKI PEVEC JOHNNY OZNAKA ANDORE KRAJ V BOLIVIJI POZNA- VALEC VATIKANSKE POLITIKE VSE V REDU (ANG.) PREBIVALEC OTOKA TENORIST JURIJ NEMŠKA REKA (ORIG.) NATRIJ NAŠA CELINA AMERIŠKI IGRALEC JOHNSON VODILNI ORGAN STRANKE CINK NADO- MESTITEV OBOLELEGA IGRALCA DENAR JEKSPR.) MEMONOVA PESNIŠKA ZBIRKA OSTRA SPREMEMBA SMERI KAČJI UGRIZ GLAVNO MESTO UKRAJINE IGRA NA SREČO NARODNI PARK V ZDA KRMA ZA KONJE RAŽENJ AMERIŠKI IGRALEC PITT VITOMIL ZUPAN TA (NAR.) VRSTA GORIVA GOSPODARSKI VESTNIK AM. IGRAL. BASINGER AMERIŠKI PEVEC JON BON GLAVNI ŠTEVNIK BLIŽNJI SORODNIK IRSKI BRINOVEC HLADNO OROŽJE LANTAN NAUK O SPOLNIH BOLEZNIH BREZ BARVEN OGLJIKO- VODIK USMERITEV V DOLOČENO SMER GLAVNO MESTO SIRIJE PRVI ČLOVEŠKI PAR Mtjutun [consu 'd REŠUJTE KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO 1000 € Rešitve iz prejšnje številke. 7 3 9 8 4 6 5 2 1 6 2 4 7 1 5 9 8 3 8 1 5 2 3 9 6 7 4 2 8 6 9 7 1 4 3 5 4 7 3 5 6 2 8 1 9 9 5 1 3 8 4 2 6 7 1 9 8 6 5 3 7 4 2 3 6 2 4 9 7 1 5 8 5 4 7 1 2 8 3 9 6 SUDOKU KAKURO NURIKABE avc Nagradna križanka Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 27. 06. 2009 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 12/2009. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: lx bon v vrednosti 20,86 EUR, lx bon za 12,52 EUR in lx za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 11/2009 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: - Luka Milinovič, Trg Franca Kozarja 16, 1430 Flrastnik - bon za 20,86 C - Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje -bon za 12,52 C -Iztok Živko, Znojile 10b, I413Čemšenik - bon za 8,35 € BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČICARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO SPET SAMO ZA VAS V TRGOVINI JAKA IN TRGOVINI MAJ V ZAGORJU POLBELI KRUH 800 g SAMO l^OC OD 18.06. DO 01.07.2009 VABLJENI TRSOVIMA MAJ C.ZMASE 12 A, TEL'035661893 Trgovina Jaka C.9. avgusta 107, Zagorje, Tel: 035660280 Ali se prepoznale? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka. 26. 06. 2009, po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBCIICA YRA6EYIÖ molej Yohrozorjeyo % IZIAKE. Tel.: 05/56-74 157 Kuhamo s Stašo Češnjev zavitek s kruhovim nadevom Sestavine: 35 dag vlečenega testo, 8 dag masla, 1,5 kg češenj, 3 jajca, 12 dag sladkorja, 6 dag namočenega in ožetega kruha, 250 ml kisle smetane, limonina lupinica, 20 dag pretlačene skute. Priprava: Beljake stepemo v trd sneg, nato mu primešamo sladkor in rumenjake. Stepamo dalje, da se vse skupaj dobro speni in naraste, nato primešamo ožet kruh, smetano in naribano limonino lupinico. Dodamo še pretlačeno skuto. Testo najprej razvaljamo in nato razvlečemo. Dve tretjini površine testa premažemo s kruhovim nadevom in po nadevu potresemo izkoščičene češnje. Srednjo, prazno tretjino, pokapljamo le s stopljenim maslom. Testo zavijemo proti sredini, nato zavitek položimo na namaščen pekač in pečemo 50 minut pri 180 stopinjah Celzija. Pečen zavitek posipamo s sladkorjem v prahu. Dober tek! Staša Drage bralke, cenjeni bralci! Naglica sodobnega časa vpliva na mesto in podeželje. Tudi na podeželju se ljudem kljub vse boljši mehanizaciji nekam mudi. Ne pomislijo več na nekdanje čase, ko so se pod vaško lipo zbrali gospodarji in kakšno rekli. Kmečko delo je teklo naprej po stoletnih ritmih, bistveno počasneje kot danes, zato so bili ljudje bolj umirjeni. Vedeli so, da ni mogoče ničesar prehiteti, medtem ko bi današnji akterji intenzivnega kmetijstva radi iz zemlje iztisnili več, kot je sposobna dati. V tej dirki je težko prisluhniti tišini, zato so ljudje vse bolj nestrpni in razdražljivi. Vendar moč tišine obstaja še naprej. Le ustaviti se je treba, navezati stik s seboj in ji prisluhniti. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) IZGUBLJENI SONET Izginila so starodavna pota, steze preraščajo visoke breze, izpuhtela kmečka je dobrota, dobiček v vse pore leze. Na dvoriščih kraljujejo mašine, kruh domači iz kuhinj ne diši, malo pesmi, vse preveč tišine, njivica pšeničke zlate ne rodi. Po košeninah regrat, trava rase, za žicami, sama, se živina pase, dež jo biča, sonce in obadi. V skalni rebri še cvetijo rože, življenje starožitno zažari, drugod pa čas neusmiljeno hiti. Vlado Garantini "Presrečni bi bili kmetje, če bi poznali svojo srečo!" (Vergil) TIŠINA Govorica tišine, besed preprosto ni, tišina tišine, tako tišina govori. Dotiki teles, dotiki prstov vmes, nemi pogledi. Ali je to res govorica tišine, ki brez besed mine? Ali te ne prešine, da je to res govorica tišine? Ni številk, ni besed, tišine to je svet. Andrej Režim UJETNIKI Na trenutke se počutimo kot ujetniki, a ne znamo povedati, kaj je tisto, kar nas omejuje. Privoščimo si malo miru in poiščimo stik s seboj ter odstranimo vse tisto, kar nas utesnjuje. Darko Blaznik - Darčk SONET ZAUPANJA Rudar odpiral osmo bo obzorje, bo pripravil sloj za nove odkope, več tisočerim dal premoga kupe iz globin večjih, kot se zrcali morje. V globinah so skriti skladi premoga, sile naravne so jih pokopale, za boj z njimi usposobit' rudarje, iz neder krasti je težka naloga. Prodreti do njih -premagat' ovire, saj v svetu primanjkuje energije, ti, rudar, pojdi, vzemi zemlji mere od zakladov, ki jih v globinah krije, pojdi s strojem, krampom in ne brez vere, da splača znoj se, ki z obrazov lije! Maks Marinčič ZAUPANJE JE POL POTI DO USPEHA! Aleksij Porednih: NEDOSLEDNOST PIIE KRI Koliko ljudi poznate, ki vedno držijo besedo? Če jih veliko, potem si lahko nazdravite, ker je vaše življenje veliko lažje in bolj kakovostno od življenja tistih, ki živijo v leglu nedoslednosti. Govorim namreč o skladnosti med besedami in dejanji, o doslednosti pri izvrševanju dogovorov. Če nekdo reče: »Dogovorjeno. Jutri ob 16. uri bom pri tebi,« a se primaje eno uro kasneje, prekrši dogovor. Lahko se izgovarja, da je moral »ujeti tatu, rešiti taščo in peljati otroka k zdravniku«, ampak to so le puhli izgovori, s katerimi skuša prikriti svojo nedoslednost pri spoštovanju dogovora. Podoben je gasilcu, ki se priključi intervenciji eno uro kasneje kot kolegi. Nespoštovanje dogovorov meče senco ne le takrat, kadar gre za reševanje življenja in imetja, ampak vselej. Gre za navado, ki človeku preide v kri. Kdor se ne drži dogovora v majhnih stvareh, se ga ne bo niti v velikih. Če je nekdo za šankom pol ure kasneje, kot je bilo dogovorjeno, bo najverjetneje za pol ure zamudil tudi delovno akcijo. Službo se ponavadi jemlje bolj resno, saj je veliki večini ljudi glavni ali celo edini vir zaslužka. Kronični kršitelji dogovorov pa zamujajo celo v službo, za kar so po določenem času »nagrajeni« s pristankom na cesti. Jemanje dogovorov z levo roko je slaba navada v vseh primerih, ne le v primeru točnosti prihoda na določen kraj ali dogodek. Poglejmo si samo podjetniške vode. Doslednost dogovora morda najbolje simbolizira račun. Na njem je zapisan znesek, ki ga je treba plačati. Stranka dobi blago ali storitev, prodajalec pa je v zameno deležen plačila. O tem priča račun. Če gremo v trgovino, moramo nakupljene dobrine plačati pri blagajni - v celoti. To se nam zdi samoumevno. Kaj pa plačevanje računov po določenem času? Vzemimo primer položnice. Dobimo jo po pošti ali v elektronski obliki. Na njej je napisan datum, do katerega jo je potrebno plačati. Če zamudimo ta datum, smo dodatno udarjeni po žepu z. zamudnimi obrestmi. Držanje omenjenih dogovorov je pogoj za normalno poslovanje. Če trgovina ne bi dobila plačil, bi jo kmalu zaprli, saj dobaviteljem ne bi mogla plačati blaga, zaposlenim izplačati plač. V 'franže' bi šla zaradi nespoštovanja dogovorov. Na tem in podobnih primerih lahko nazorno spoznamo nujnost upoštevanja vsakršnih dogovorov. Držanje dogovorov je pogoj za delovanje vsake organizacije. Ali si predstavljate predsednika nekega društva, ki bi zamudil na sejo? Včasih je človek res v primežu okoliščin in se seje ne more udeležiti pravočasno, vendar lahko v današnjem času, ko mrgoli naprednih pripomočkov za komunikacijo, o tem nemudoma obvesti podpredsednika - če se seveda zaveda pomena preprečevanja negotovosti. Če nekdo nekaj obljubi, a nato obljubo snede kot balkanski pogajalec, zlorabi zaupanje. Na takšno osebo se ni mogoče več zanesti. Škoda, ki jo s takšnim ravnanjem povzroči organizaciji, se sčasoma v večini primerov popravi, medtem ko on(a) ostane znan(a) kot oseba, ki ji ne gre zaupati. Soljudje ji osebno ne zaupajo, kar velja za vsa področja življenja. S takšnim človekom se ni mogoče spustiti v dolgotrajno intimno razmerje, prijateljsko ali poslovno povezavo. Že to, da z brezbrižnostjo pri spoštovanju obljub načenja živce in pije kri, je dovolj, da se ga drugi izogibajo v velikem loku. Končno od njega zbežijo vsi, ki spoštujejo dogovore in jim je teptanje obljub tuje. Pristane med sebi podobnimi. Ta mehanizem odlično opisuje rek, da podobni ptiči letajo skupaj. Nespoštovanje dogovorov gre z roko v roki z nepoštenostjo, zato bi se moral vsakdo, ki požira obljube, zamisliti nad svojim početjem. Morda bi si morali nekateri samo začeti zapisovati svoje dogovore. Ni mogoče vsakomur ustreči, ni mogoče iti na vsako pasjo (ali mačjo ali kakšno drugo) veselico. Potrebno si je postaviti prioritete, kajti nihče ne more dosledno delati sto stvari. Ob prenatrpanem urniku se nujno zgodi, da se pol stvari dela napol, kar se odraža tudi v nespoštovanju dogovorov. Potrebno je biti pošten do sebe in drugih ter potegniti črto pod svojimi obveznostmi in energijo, ki jo imamo na voljo za svoje aktivnosti. Ljudje smo si različni, saj imajo nekateri dvakrat več življenjske energije kot drugi, vendar to še ni zagotovilo za bolj uspešno krmarjenje svoje barke. Kdor se obteži s trikrat večjim bremenom obveznosti, se mu utegne zgoditi kratek stik. Takrat mora opustiti večino ali celo vse svoje dejavnosti. Svet se zaradi tega ne ustavi, ampak se enostavno vrti naprej brez njega. Nihče ni nenadomestljiv, zato je tako pomembno, da si vsakdo naloži le toliko obveznosti, kot jih je sposoben nositi. Na ta način bo uspešno upravljal s svojim življenjem in užival sadove svojega prizadevanja. Držal se bo dogovorov s soljudmi, zato bodo vedeli, kaj lahko od njega pričakujejo. S tem bo koristil sebi, ker mu bodo drugi zaupali, in drugim, ker bo s svojim delovanjem prispeval svoj delež k skupnemu uspehu. mo/omm Kino Delavski dom Zagorje sreda 24.6. ob 18.00 NOČ V MUZEJU 2 Nedelja 21.6. ob 20.00 USODNA IZDAJA, krim. četrtek 25.6. ob 18.00 NOČ V MUZEJU 2 drama/triler ob 20.00 ROCICN ROLL PIRATI, Ponedeljek 22.6. ob 20.00 ŠE ENKRAT 17 kom. Torek 23.6. ob 20.00 Film teater: SVET JE petek 26.6. ob 18.00 ROCK’N ROLL PIRATI VELIK IN REŠITEV JE ZA ob 20.15 NOČ V MUZEJU 2 VOGALOM sobota 27.6. ob 1 8.00 NOČ V MUZEJU 2 Petek 26.6. ob 20.00 ANGELI IN DEMONI, ob 20.00 ROCICN ROLL PIRATI krim ./triler nedelja 28.6. ob 18.00 ROCICN ROLL PIRATI Sobota 27.6. ob 20.00 STARI, RAD TE IMAM, ob 20.00 NOČ V MUZEJU 2 kom. ponedeljek 29.6. ob 20.00 ROCICN ROLL PIRATI Nedelja 28.6. ob 20.00 ANGELI IN DEMONI torek 30.6. ob 18.00 TERMINATOR: Torek 30.6. ob 20.00 Film teater: BELE DLANI, ODREŠITEV, akc.triler šport.drama ob 20.00 MILK, drama Kino Izlake Kino Delavski dom Hrastnik Nedelja 21.6. ob 20.15 ŠE ENKRAT 17, kom. četrtek 18.6. ob 20.00 DIRKA NA ZAKLETO Nedelja 28.6. ob 20.15 STARI, RAD TE IMAM, GORO, kom.pust. kom. sobota 20.6. ob 18.00 PRENAŠALEC 3, akcija ob 20.00 DVOJNA IGRA, krim.tril. Kino Delavski dom Trbovlje sreda 24.6. ob 20.00 PRAVIČNI UMOR,krim. četrtek 18.6. ob 18.00 SE ENKRAT 17 četrtek 25.6. ob 20.15 ANGELI IN DEMONI, trii. ob 20.00 ANGELI IN DEMONI sobota 27.6. ob 17.30 VARUHI, akc.pustol. krim.trii. ob 20.00 PRAVIČNI UMOR petek 19.6. ob 18.00 ANGELI IN DEMONI nedelja 28.6. ob 17.30 VARUHI ob 20.30 ŠE ENKRAT 1 7 ob 20.00 ANGELI IN DEMONI sobota 20.6. ob 18.00 ANGELI IN DEMONI ob 20.30 ŠE ENKRAT 17 Kino Dol pri Hrastniku nedelja 21.6. ob 18.00 ŠE ENKRAT 1 7 petek 19.6. ob 18.00 DIRKA NA ZAKLETO ob 20.00 ANGELI IN DEMONI GORO, kom.pust. ponedeljek 22.6. ob 20.00 ANGELI IN DEMONI petek 26.6. ob 18.00 PRAVIČNI UMOR, krim torek 23.6. ob 20.00 NOČ V MUZEJU 2, kom. r Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ Olimpijski tek Mežica Datum: 19.6.2009 Organizator: TK Grča Mežica Dodatne informacije: Vinko Strgar 051 414 769 Olimpijski tek Brežice Datum: 19.6.2009 Organizator: OŠZ Brežice Dodatne informacije: Ivan Gerjevič 041 773 525, www.SDortna-zveza-brezice.si 5. Splavarjev tek za pokal Dolenjske Datum: 19.6.2009 Organizator: AK Radeče Dodatne informacije: Stanko Renko 041 880 140, Stanko.renko@amail. com Poletni ples v Laškem Datum: 19.6.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in Plesna šola Plesni val Celje Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.Dlesna-zveza.si Plesni vrtiljak na Otočcu Datum: 20.6.2009 Organizator: Plesna zveza Slovenije in Plesni center Dolenjske Dodatne informacije: Urška Marinko 01 430 22 84, www.Dlesna-zveza.si 12. Kolesarski vzpon »Kal 2009« Datum: 20.6.2009 Organizator: KD Hrastnik Dodatne informacije:Aleš Venko 03 565 43 63 in Robert Halcer 041 282 341, www.kal-hrastnik.si 8. Gorski maraton štirih občin Datum: 20.6.2009 Organizator: LTO Sotočja Dodatne informacije: Jože Dakskobler 041 837 551, www.lto-sotocia.si Kolesarski maraton Spartacus Datum: 20.6.2009 Organizator: ŠD Spartacus Murska Sobota Dodatne informacije: info telefon 02 537 10 43, infoiSsoartacus. ši Olimpijski tek Domžale Datum: 20.6.2009 Organizator: AK Domžale Dodatne informacije: Tomaž Jarc 040 795 795, www.ak-domzale.si 4. Kolesarski vzpon za kralja in kraljico Krvavca Datum: 20.6.2009 Organizator: RD Strmol Dodatne informacijeJanez Cimperle 041 582 191, www.rd-strmol.si Kolesarski vzpon »Pod Reško planino veselo živimo« Datum: 20.6.2009 Organizator: ŠD Marija Reka Dodatne informacije: Andrej Zagožen 041 685 063 Kolesarska prireditev »Goni kolo« Datum: 20.6.2009 Organizator: ŠRD Črnomelj Dodatne informacije: Bojan Lozar 040 726 008, 07 30 52 481, bolan. Iozar@siol.net Košarkarski turnir trojk Datum: 20.6.2009 Organizator: KK Dolenjske Toplice Dodatne informacije: info telefon 031 385 523, www.krka.net/kktoDlice Vojkov tek Datum: 20.6.2009 Organizator: DT Rake Idrija Dodatne informacije: Tomaž Ogrič 041 403 875, www.tekac.si Pokal Občine Tišina v rekreativnih tekih + pohod Datum: 20.6.2009 Organizator: TD Gradišče Dodatne informacije: Konrad Vogrinčič 041 756 112 28. Gozdni tek Mislinja in 7. Memorialni tek Jožeta Tisnikarja Datum: 20.6.2009 Organizator: SK Smuk Mislinja Dodatne informacije: Slavko Mencinger 041 679 096, htto://smuk.velenie.cx 7. Kolesarski vzpon na Mašun Datum: 21.6.2009 Organizator: KK Postojna Dodatne informacije: Igor Šorc 041 373 236, www.kolesarskiklub-Dostoina.si Kolesarski maraton »Brežiški športni vikend 2009« Datum: 21.6.2009 Organizator: OŠZ Brežice Dodatne informacije: Ivan Gerjevič 041 773 525, www.SDortna-zveza-brezice.si 6. Petelinjev kolesarski vzpon na Miklavž Datum: 21.6.2009 Organizator: društvo Gorjanske košenice Dodatne informacije: Aleš Simšič 040 468 052, simsic.ales@amis.net 7. Jurjev tek Datum: 21.6.2009 Organizator: ŠRD Črnomelj Dodatne informacije: Bojan Lozar 040 726 008, 07 30 52 481, boian.lozar@siol.net 8. Tek po dolini Glinščice (Italija) Datum: 21.6.2009 Organizator: Klub gorskih tekačev Boljunec pri Trstu Dodatne informacije: ga. Nada 0039347 875 0604, nadia m@iol.it Podatke o planinskih pohodih lahko poiščete na spletni strani www.mioaiznami. si in na spletni strani Planinske zveze Slovenije www.Dzs.si moMcgtfwe \cft£MM_ ocm ® Prodam Ugodno prodam vino cviček in dolenjsko belo. Telefon: 03 1 430 638 Storitve V Hrastniku iščem gospo za likanje, ki bi delo lahko opravljala na svojem domu. Tel.: 041 232 266 (Maja) mali oglasi ►---------------------------------------------^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, 1410 Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Iščem delo kot pomoč starejšim na domu - pospravljanje stanovanja in okolice, šiviljska popravila. Tel.: 040 644 080 Iščem delo - varstvo otroka. Tel.: 03 56 41 541,041 412 733 ŽIVALI Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedo-ge.net ali na tel.: 041 393 432. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo); Srečni izžrebanec nagrade 2000 € - centov je gospa NAJA STREHAR GUHZEJ iz Hrastnika. ČESTITAMO! Vabimo vas spet k sodelovanju! Kupone za "Z ZASAVCEM V KINO IN DAGRADN0 IGRO "1000 € centov" sprejemamo do torka pred izidom naslednjega Zasavca. Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju! ime in priimek; točen naslov: Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju. podpis; http://vmw.dd-trbovlje.si/ http://www.kulturnidom-zagorje.si/ Z ZASAVCEM V KINO! Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 36 Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime in priimek igralca, ki igra glavno vlogo v filmu MILK Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh brezplačnih bonov za kinovstopnici. Bona boste lahko zamenjali za poljubni kinovstopnici na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju. Uredništvo Tokratna srečna izžrebanca sta: Neja Organ (Zagorje) in Mihaela Vidlak (Trbovlje) Sponzorja: Zavod za kulturo • Delavski dom Trbovlje in Kulturni center ■ Delavski dom Zagorje. Hi MtBMm Pfi Hinku luz^cu Hinko Jazbec, nasmejani prijazni gospod, odličen šahist in smučar, pri katerem je Zasavc pred leti že bil na klepetu, je bil malce presenečen ob prihodu v svetlo pisarno direktorice Doma Franca Salamona Trbovlje, kjer, komaj leto in pol!!!, stanuje. Pričakovala ga je družba, v kateri je bilo za cel pušic trboveljskih športnili delavcev, nekdanjih in sedanjih entuziastov, vsi pa so prišli le z enim namenom: pozdraviti novopečenega nosilca priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije, za visok življenjski jubilej, ki ga je v Trbovlje, Hinku Jazbecu, prinesel olimpijski prvak Miro Cerar. In potem je bilo najbolje sesti, kajti presenečenje je bilo popolno. »Ja, zakaj pa meni?« je bil radoveden I link». »Saj jaz nisem nič!« Resnično, kajti Hinko Jazbec JE - športnik, šahist, ki je bil nepremagljiv še v visoki starosti. Zmagoval je, redko remiziral in nikoli izgubil - to bi bil kratek povzetek, s tem, da je nujno povedati, da ima STO let. Preden je Hinko Jazbec imel še intervju za trboveljsko televizijo, je bilo treba narediti še eno gasilsko z olimpijcem in družino... Več o trboveljskem nosilcu Priznanja olimpijskega komiteja Slovenije pa, ko bo zares imel Abrahama na kvadrat. Besedilo in slike: Mati 3 avc,,, junij 2009 Na hipodromu Brege je bila v teh dneh, v okviru prireditev ob občinskem prazniku občine Krško, razstava konj. Predstavitev žrebice Lektura Zala lastnika Stanka Lužarja bicama Na razstavo je Slovensko združenje rejcev konj pasme posavec povabilo tudi rejske organizacije slovenske hladnokrvne pasme Haflinger in lipicanec. Številni obiskovalci so si lahko ogledali predstavitev več kot sto konj, za katere vodijo izvorno rodovniško knjigo za registrirane konje na Veterinarski fakulteti v Ljubljani. Besedilo in slika: Irena Vozelj aKajj mstm M Ctftti o&rag nas?^- V točki Vseživljenjskega učenja Knjižnice Litija je v maju potekala zanimiva delavnica na »terenu« z dr. Nejcem Joganom, predstojnikom katedre za botaniko na Biotehniški fakulteti. Delavnica VŽU Okrog dvajset ljubiteljev narave se je zbralo na začetku Gozdne učne poti na Svibno in prisluhnilo razlagam strokovnjaka, ki je na poljuden način predstavil značilnosti dreves, podrasti, trav. Udeleženci so izvedeli zanimive zgodbe o invazivnih vrstah grmovnic, ki so se znašle v slovenskih gozdovih. Škoda, ki jo bodo te vrste povzročile, bo neprecenljiva, saj bodo izkoreninile avtohtone vrste. Najbolj invazivna je na primer japonska medvejka, ki jo je povsod zaslediti in podobno velja tudi za akacijo in še druge. Zaenkrat so gozdovi še izjemno raznoliki in predvsem tuji strokovnjaki so nad njimi navdušeni. Knjižnica Litija ■7 /n fjShA I® NA 2WME Pri srednji šoli Krško je konec maja potekalo 15. regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa iz Zasavja in Posavja. Udeležilo se ga je osem ekip (dve iz brežiške občine, po ena ekipa iz krške, kostanjeviške in sevniške občine ter ekipa Nuklearne Elektrarne Krško, ekipa Eti d.d. Izlake in ekipa Poklicne gasilske enote Krško). Preverjanje usposobljenosti je potekalo na podlagi predpostavke naravne nesreče, kjer so ekipe pokazale svoje znanje na treh delovnih točkah in dvanajstih različnih poškodbah. Najvišjo stopnjo usposobljenosti je v kategoriji Posavja pokazala ekipa NEK, drugo mesto je pripadlo ekipi občine Krško, tretje pa ekipi občine Brežice. Vzporedno s preverjanjem je potekala tudi predstavitev sistema zaščite in reševanja. S prikazom dejavnosti in opreme so se predstavili: Uprava RS za zaščito in reševanje, PGD Leskovec pri Krškem, Društvo potapljačev Vidra Krško, Kajak kanu klub Krško, Radioklub Krško, Klub jamarjev Kostanjevica na Krki, Kinološko društvo Brežice, Policijska postaja Krško, Območno združenje RK Krško in Zdravstveni dom Krško. V programu je sodelovalo preko sto udeležencev, organizatorji preverjanja (brežiška izpostava Uprave za zaščito in reševanje. Območno združenje RK Krško in Občina Krško) pa so zadovoljni z visoko pripravljenostjo in usposobljenostjo ekip prve pomoči civilne zaščite in Rdečega križa, tako na občinski ravni kot tudi z vidika gospodarskih družb, zavodov in posavskih ter zasavskih organizacij. Ekipa Eti d.d Izlake je kot edina v kategoriji Zasavje dosegla prvo mesto, svojo pripravljenost in usposobljenost pa bodo ponovno dokazovali jeseni na državnem preverjanju ekip prve pomoči. Helena Odlazek, Marjan Majdič, Rajko Vozel, Boris Smrkolj, Irma Koren Urankar in vodja ekipe Mojca Hrovat bodo zastopali zasavsko regijo 3. oktobra 2009 v Kranju. Pripravila: Doroteja Jazbec Avtizem: V torek, 15. junija 2009 je bil v Delavskem domu Zagorje v okviru Film teatra predvajan francoski dokumentarni film SABINA. SABINA je ljubeč in pretresljiv portret Sabine Bonnaire, 38-le-tne avtistke, kot jo vidi in doživlja njena najbližja sorodnica, sestra Sandrine Bonnaire, sicer mednarodno znana francoska filmska zvezda. Življenjska zgodba Sabine je upodobljena skozi družinske filmske posnetke, ki jih je Sandrine posnela v petindvajsetih letih Sabinine mladosti in skozi novo filmsko dokumentarno gradivo, ki nam predstavi Sabino kot odraslo avtistko v negi zavoda za ljudi s posebnimi potrebami. Sabine se razkrije kot radoživa oseba s številnimi talenti, ki jo je pet let zgrešene hospitalizacije skoraj povsem uničilo in v njej zatrlo voljo do življenja. Premeščena v novo in prijaznejše okolje, Sabina fizično, čustveno in intelektualno spet napreduje, vendar ostaja odprto temeljno vprašanje, če ho dramatične posledice njenega napačnega zdravljenja kdaj sploh mogoče v celoti odpraviti. Poleg čutečega, intimnega portreta človeške stiske in hkrati poglobljenega eseja na temo družbene odgovornosti je dokumentarec mogoče brati tudi kot ostro kritiko zdravstvenega sistema, v katerem primanjkuje specializiranih centrov za pravilno obravnavo ljudi s posebnimi potrebami. Komentar Alenke Vojska Kušar, dr. med: »Film Sabina, ki si ga boste lahko ogledali, ni običajen film. Je resnična življenjska zgodba, prikazana na umetniški način, a brez potvarjanja in s poudarkom na medsebojnem čustvenem odnosu dveh sester, od katerih je ena sposobna filmska režiserka, druga pa nezmožna samostojnega življenja. Prvi se življenje odpira v zaželeno in tudi že nagrajeno ter strokovno priznano uspešno smer, druga pa tone v brezupno životarjenje. V spretnih rokah režiserke je del sestrinega življenja prikazan v sekvencah iz preteklosti, iz časa radostnih skupnih dni, ki ob poznejših razmerah še bolj trpko izstopa ob vprašanju: ZAKAJ? Pravega odgovora na to vprašanje pravzaprav ni, saj stroka, konkretno medicina, tudi danes še ni sposobna najti pravega vzroka avtizmu. Huje pa je, da se uradna medicina distancira od vsake možne, a neškodljive medicinske pomoči, dokler se ne bo našel vzrok in posledično tudi možna terapija. A tako kot Sabina v filmu, današnji otroci z avtističnimi motnjami, tudi ne morejo čakati v nedogled, sicer se bodo čez nekaj let znašli v podobni situaciji kot resnična Sabina.« Kako najti pot iz tega blodnjaka? Izšla je prva in zaenkrat edina knjižica v Sloveniji na temo niomedicinskega zdravljenja avtističnih otrok! Kako najti pot iz tega blodnjaka, dr. Davida Pattersona, je vodnik za starše pri biomedicinski obravnavi spektra avtističnih motenj in je izvirno delo dr. Davida Pattersona, prevedena v slovenski jezik, s predgovorom dr. Alenke Vojska Kušar ter pričevanji staršev otrok na terapiji. Angleški zdravnik dr. David Patterson (1949) avtistične osebe že skoraj dvajset let uspešno obravnava s celostnim medicinskim pristopom. Svetuje tudi nekaj desetim slovenskim družinam. Knjižica je izšla pri založbi Modrijan in je že v prodaji, tudi preko Društvo za avtizem DAN. Prijave sprejemajo preko e-maila: admin@avtizem.com oziroma po telefonu na številko: 041-848-818 Zri Društvo za avtizem DAN: Katja Šergan Božic mša mw&m ©I Naša bodočnost JT 4. maj 2009: Maja Strehar Gu- c mzej, Novi Log 7a, Hrastnik - hči Iza Gumzej Iskrene čestitke! tufea Mravlja KUH. I&ÜQY imwliß feilj sj^t; zeto, Hati feljwe aa in aaMinini l^oncart GŠ Hrastnik V torek, 9 junija 2009, so imeli v delavskem domu zaključni koncert gojenci Glasbene šole Hrastnik, kjer so pokazali svoje pridobljeno znanje. Igrali so na violino, flavto, violončelo; navdušil je trobilni kvartet, trio kitar, godalni trio, komorna skupina in godalni orkester. Ob tej priložnosti so podelili tudi vsakoletno nagrado najboljšemu učencu - tokrat je najboljša Nadja Mičič, in priznanja zlati ključ, ki so ga prejeli: Katja Laneger-flavta, Nika Mlinarič-balet, sodobni ples, Maja Starič-balet, sodobni ples, Patricija Draksler-violina, Nadja Midč-klavir. Program je povezovala Anja Markovič. Fanči Moljk, slika: Dragica Potisck IF>©BAIEITE Ne veste, kaj bi podarili svojim sorodnikom, prijateljem, znancem ... PODARITE NAROČNINO ZA ZASAVCA! Izpolnite naročilnico in napišite, za koga naročate časopis. Lahko nas tudi pokličete (03 54 52 666). Račun bomo poslali na vaš naslov. V Ljubljani, kjer 7. junija 2009 potekal zadnji del državnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih je v kategoriji Street dance solo pionirji osvojil naslov državnega prvaka za leto 2009. Na letošnjih državnih prvenstvih je tako osvojil 2x naslov državnega prvaka - v solo kategorijah - Street dance in disco dance), 3. mesto Street male skupine, 4. mesto disco dance male skupine in 10. mesto disco dance pari. Luka Mravlje in Iva Zorko sta se s slovensko reprezentanco udeležila svetovnega prvenstva v modernih tekmovalnih plesih, ki je potekalo od 12. do 14.6.2009 na Češkem v mestu Ostrava. V treh dneh je tekmovalo okrog 2700 plesalcev iz 16-ih držav. Luka Mravlje se je v kategoriji disco dance solo pionirji uvrstil v finale, kjer je dosegel trenutno najboljšo slovensko uvrstitev v tej kategoriji do sedaj - 6. mesto. Tekmoval pa je tudi v kategoriji disco dance pari pionirji, kjer sta s sotekmovalko Ivo zorko dosegla 28.-31. mesto. © MEfm/liLEPBMtCA Lažnivci I V V zadnjem času smo lahko po zaslugi Ministra Gregorja Golobiča slišali veliko govorjenja o laži. Zanimivo je, da so vrlega Gregorja vzeli nekateri (koalicijski) kolegi v bran, drugi (opozicijski) tabor pa je Golobiča ostro napadal in ga na pranger obešal. Razpravljali so in razpravljali, kot da doktorsko disertacijo pripravljajo na temo laži ali neko novo psihološko teorijo postavljajo, pa so na koncu dokazali, da je tudi laž zgolj relativen pojem, ki se ga da objektivno ali subjektivno dojeti, obrazložiti in celo z napako etiketirati. Nisem pristaš laži in lažnivcev in menim, da bi Golobič ravnal moralno pravilno in v korist nemotenega delovanja vladne koalicije, če bi po tem, ko je priznal laž, odstopil s položaja ministra. Po drugi strani pa ministra tudi razumem, saj je bilo v igri mnogo več kot zgolj ministrski položaj. Minister Gregor bi v primeru odstopa moral za lep čas ali celo za vedno zapustiti politično prizorišče, kar pa je bilo očitno preveč in se je rajši zavestno odločil, da prevzame v slovenski politiki vlogo Lažnivega Kljukca. Prvaku stranke Zares je ob tem treba priznati, da ima trdo kožo, njena neprebojnost pa bo še velikokrat na preizkušnji. Še najbolj glasno so o laži visokega šolnika v Sloveniji govorili v opozicijski stranki SDS. Največ kritičnih, pa tudi nekaj duhovitih na temo laži, je prišlo iz ust nekdanjega premiera Janeza Janše. Janša in njegovi, so z gnojnico polivali Golobiča v upanju, da bodo prebudili njegovo vest in vest kolegov v stranki Zares ter koaliciji nasploh. Pa se ni nič zgodilo. Lahko bi dejali, da psi lajajo, karavana gre naprej. Spomenka Hribar, že davno tega velika podpornica Janeza Janše in njegovega pohoda na demokracijo, je oh Golobičevi »napaki« in poskusom opozicije, da sesuje kompaktnost koalicije dejala, da je Janez Janša ob vseh obsodbah, ki jih je izrekel na račun Golobičevega početja, pozabil na orožarsko afero v katero je bil vpleten, pa tega ni nikoli priznal. Janez je ob pripombah Hribarjeve dokaj neprizadeto izjavil, da je med njegovim primerom, o katerem govori Hribarjeva in primerom ministra Gregorja bistvena razlika. Golobič je »napako« priznal, njemu, Janezu, pa niso nikoli dokazali vpletenosti v primer s prodajo orožja. Lažemo vsi po malem. Teža laži vodilnih ljudi in predvsem politikov pa je zagotovo večja in bolj opazne so njihove laži, kot so laži neopaznih posameznikov. Posledično javno znani ljudje z lažmi tudi neke vsesplošne moralne vzorce med ljudstvo nehote ali hote uvajajo. Če sklepamo po tistem, kar politiki obljubljajo pred volitvami in kaj počnejo potem, ko so izvoljeni, je za večino politikov laž zgodovinska značilnost. Resnicoljubnost in načelnost ter moralnost so vrednote posameznikov. Ponavadi je v politiki, pa tudi v življenju na sploh, tako da resnicoljubne preskočijo ali surovo pohodijo neobzirni lažnivci. V politiki in vsakdanjem življenju je prepogostokrat resnica preveč boleča in ljudje rajši prisluhnemo lepo zvenečim, sicer lažnim obljubam. In kakšen je nauk? Lažite, le dokazati vam ne smejo, da ste lagali. Mcfisto Kdo sem in kaj se mi dogaja.... Današnja tema naj bi bila o starših in odraslih otrocih. Tako sem pač načrtovala, pa sem se premislila. Zakaj? Saj vam bo takoj popolnoma jasno. Junij je mesec številnih prireditev. Lepo vreme in čas bližajočih se počitnic želimo popestriti z različnimi prireditvami. Vsak dan jih je kar nekaj. Običajno so vse nekako ob približno isti uri in se je nemogoče udeležiti vseh. Ne moremo reči, da je dolgočasno in da se prav nič ne dogaja. Mladi in stari, društva, mesta in vasi tekmujejo, kdo bo priredil naj...prireditev. Slučajno sem tudi sama umešana v organizacijo ene takšne in se kar naprej soočam z vedno novimi in novimi zahtevami. Včasih pomislim, kako je vse to odveč, potem pa mi kakšen nepričakovan dogodek pokaže upravičenost raznoraznih zahtev in predpisov. V Retju nad Trbovljami je Konjeniški klub Trbovlje organiziral tekmovanje, ki je letos že šesto po vrsti. Poleg trboveljskih so sodelovali tudi konjeniki iz Hrastnika in Laškega. Vreme je bilo prijetno in toplo, lepše kot lani, in vzbujalo je prijetno razpoloženje, ki ga ni mogel pokvariti niti pogled na ogromni dimnik, ki štrli iz gostega zelenja in delno zakriva pogled proti Kumu in Dobovcu. Na parkirišču so dišale nepokošene trave, a v daljavi zelenele gore in griči. Konji so se poigravali, nozdrvi so jim drhtele, bili so malo vznemirjeni, vendar vajeni pozornosti. Ni jim uspevalo prikriti občutkov, tako kot je njihovim gospodarjem. Miša, lepo zaobljena rasna kobila, ni bila ravno navdušena nad svojo nalogo. Le zakaj bi svoje znanje kazala tistim radovednežem, ki so se zbrali ob ograji. Kmalu je to zadovoljstvo prepustila drugim, katerih kopita so nemirno razkopavala še malce vlažno zemljo zgodnjega poletja. Na vrsto je prišlo tudi plavolaso dekle s konjem prelepe barve. Vse je bilo elegantno izvedeno, samo še prepreko bi morali preskočiti. Tu se je začelo zatikati, sicer se pa takšni dogodki vedno dogajajo z veliko hitrostjo in prehitevajo eden drugega. Kar naenkrat je plavolaska pristala na zeleni preprogi z obrazom na tleh in negibno obležala. Tišina. Za trenutek se je vse ustavilo...gluha tišina pričakovanja. Se bo zganila? Bo dvignila glavo in pokazala, da jo je odnesla le s kakšno buško? Prvi so pritekli na pomoč člani društva. Previdno, samo previdno! Zdravnika nikjer, nemirno smo pogledovali na vse strani. Takšna prireditev mora imeti prvo pomoč. Zdravnika ali zdravstvenega tehnika, ki je dobro podkovan v teh zadevah. Verjamem, da so nekoga tudi tu imeli, vendar v prvem trenutku tega ni bilo opaziti. Športne prireditve so vedno rizična skupina, čeprav slabost lahko spopade tudi koga iz publike, saj se nikoli ne ve. Ne dvomim, da za ponesrečeno niso dobro poskrbeli. Vendar so se mi začela zastavljati vprašanja. Ali organizatorji različnih prireditev razmišljajo o tovrstnih neprijetnih dogodkih, za katere mislimo - saj se ne bo zgodilo -, ko pa se vendarle zgodi, je pa običajno že za vse prepozno, kajti - to se je pa prvič zgodilo... ja, vse je enkrat prvič!? Pred nekaj leti je na enem od naših pohodov eni od pohodnic spodrsnilo in si je zlomila roko. Je že res, da se takšnih prireditev udeležujemo na lastno odgovornost, pri uradnih tekmovanjih pa moramo biti še bolj previdni. St.R. mium KNJIŽNICA TONETA SELIŠKARJA TRBOVLJE je v sodelovanju z Vrtcem Trbovlje in trboveljskimi osnovnimi šolami tudi letos podelila priznanja Tončka Knjigoljuba za začetke branja. Knjižnica Toneta Seliškarja »Tovrstna oblika bralne značke je pri nas postala že tradicija in vsako leto se je razveselimo, otroci se je ne naveličajo, učiteljice, vzgojiteljice in njihove pomočnice in pomočniki ter starši pa se trudijo svojim otrokom pi ibližati svet črk, besed, povedi in knjig. Namen Tončka Knjigoljuba je, da starši svojim otrokom berejo. Da se družijo z njimi, preživljajo skupaj čas, namenjen spodbujanju domišljije in bogatenju besednega zaklada. Veseli smo, če zato v knjižnico zaide čim več otrok in njihovih staršev, prav tako se razveselimo vsakega obiska otrok iz vrtca ali šolarjev. V šolskem letu 2008/09 je bralna priznanja Tončka Knjigoljuba osvojilo 138 otrok iz Vrtca Trbovlje, 89 prvošolcev iz OŠ Trbovlje, njene podružnične šole Alojza Hohkrauta in OŠ Tončke Čeč. Zanje smo pripravili dve prireditvi, na katerih sta jih sprejela Tonček Knjigoljub in Kaličopko skupaj s Simono in Mojco, program pa so oblikovali tudi otroci sami s svojim nastopom. O pomenu branja je spregovorila predsednica sveta zavoda Knjižnice Toneta Seliškarja Trbovlje, Alenka Knez. Skoraj 80 otrok iz 2. razredov omenjenih osnovnih šol, ki kar ne morejo brez našega Tončka, je ravno tako sodelovalo pri osvajanju priznanj. Po priznanja so prišli na mladinski oddelek knjižnice, kjer smo jim pripravili pravljično uro. Za ves trud, tako pri osvajanju priznanj, kot pri oblikovanju programa, se vsem, otrokom in drugim sodelujočim prav lepo zahvaljujemo! Prvošolčki se na odru zabavajo Tudi zapeli so Veselimo se že novega sodelovanja, novih idej in ustvarjanja, novih pravljic, zgodb in potovanj v neznane dežele, ki so skrite v knjigah.« Simona Solina, Knjižnica Toneta Seliškarja Trbovlje IHP 2()09