206. Številko. V DIMIM,«ponedeljek, 10. septembra 1906. XXXIX. leto. 9 isbaja mk dan »večer, iaimii nedeljo In praznike, tor voljo po posti prejeman aa avetro-Ofreke delalo aa vao leto tO S, aa pol leta 13 K, aa četrt lota 8 K 60 h, aa on Kteoee t K 30 h. Za LJubljano ■ požiganjem na dom aa vi« let« U K, sa pol leta 12 K, aa četrt leta 6 K, aa en mofloo 8 K. Kdor hodi tam ponj, plača aa vao leto 28 K, aa pol loto 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa en meeeo 1 K W h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor anaSa poštnina. — Na narečne aren tatodobno vpošiljatve naročnin« ■• no »sira. — Za oznanile to plačajo od petereotopne potit-vr»te po 12 h, če ■« eananile tiska enkrat, po 10 h, če «e dvakrat in po 8 h, če ie tlaka trikrat ali večkrat — Dopui naj te izvol6 frankovati. — Rokopisi ■• n« vračajo. — Uredništvo in upravnliivo Je v Knaflovih aiioah it 5, in lioor eredniitvo v I. nadatr., apravniitvo pa v pritličja. — Upravništvn naj so blagovolijo pofiiljati naročnine, rokiamavije, oznanila, t. j. administrativno itvari Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik", Breilništvft telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. ..SMmnrKfl" na delu. Nemška ^Siidmarka" se je tekom nekaterih let močno razvila in je postala dobro utrjena in izdatno fundirana organizacija, ki posega vse ob-eutljiveje v naše gospodarsko in politično življenje. „Sudmarka~ je društvo, ki si je zapisala na svoj prapor uničenje Slovencev. Njen namen je, naseljevati po Slovenskem Nemce kot obrtnike in trgovce ter pokupovati slovenska zemljišča in na ta način izpodriniti Slovence, jim odvzeti zaslužek in jih končno pregnati z lastnih tal, da se uresniči ošabna nemška deviza „deutsch bis zur Adria". Tako velikanskega cilja , kakor si ga je postavila „Siidrnarka- seveda ni lahko doseči. Treba za to desetletij in ogromnih vsot. Ali že zdaj, po preteku nekaj let, kar obstoji „Siidmarka", čutimo sadove njenega delovanja in vidimo uspehe njenih žrtev celo v Ljubljani. „Stidmarka" je naperjena samo proti nam Slovencem in proti nam porablja vse svoje zveze in vsa svoja sredstva. Koliko je na pr. v zadnjih letih privandralo Nemcev v Ljubljano, M so si tu s pomožjo „Siidmarke" ustvarili eksistenco in se tu stalno naselili. Lahko bi navedli celo vrsto takih ljudi, in vsi ti so fanatični Nemci. Na Koroškem in Štajerskem čutijo Slovenci „Slidmarko" Še vse bolj, zlasti v mestih in trgih. Naravno bi pač bilo, da se množi mestno prebivalstvo z dotokom z dežele. Na Štajerskem pa skrbi „Siidmarka", da se dotok z dežele zajezuje in naseljuje v mestih in trgih tuje nemške elemente. Svoj čas so nemški vladarji na pridobljena posestva na slovenskem naseljevali svoje tlačane. To danes ne gre več. Koloniziranje se je moderniziralo in po teh modernih načelih kolonizirala „Siidmarka" Nemce na Slovenskem. S silo se Slovencem ne da nič več vzeti, pač pa se jih da gospodarsko izpodriniti. Zdaj je storila „Siidmarka" nov korak naprej. V soboto je imela v dunajskem Novem mestu svoj občni zbor in tu se je sklenilo organizirati nakupovanje slovenskih zemljišč v velikem slogu in z znatnimi sredstvi omogočiti, da se na teh slovenskih posestvih naselijo Nemci. Ustanovi se poseben urad za naseljevanje Nemcev med Slovenci v zvezi s posebno banko in za to koloniziranje je „Siidmarka" dovolila letnega prispevka 30.000 kron. Če se posreči Nemcem pridobiti kako banko za ta svoj namen, bodo lahko razvili prav uspešno delavnost, zlasti ko je še „Sl'idmarka" pripravljena v to svrho žrtvovati toliko tisočakov na leto. Slovenski kmet je zadolžen in proda rad svoje posestvo — nemških kolonistov pa bo dovolj, Če se jim izroči kupljeno posestvo pod ugodnimi pogoji. V tem, ko delajo Nemci tako sistematično, preudarno in dosledno na to, da nas preženo z rodne grude, pa beži naše ljudstvo trumoma v Ameriko in se mi ne moremo povzpeti do energične samoobrambe. Kam jadramo in kdaj bo konec ? Cesar ne pride v Dalmacijo. Dunaj, 9. septembra. Vsled „prehlajenja" ne potuje cesar k manevrom v Dalmacijo, ozir. Hercegovino. Mesto cesarja se udeleži manevrov prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand. — Odveč so potemtakem bila vsa ugibanja v časopisih zadnji mesec, ali ima cesar pravico stopiti na tla okupiranih dežel in kake pravne posledice bo imelo potovanje za nadaljno usodo Bosne, Hercegovine in Dalmacije. — Brezdvomno je iskati v berolinski pogodbi pravega vzroka, da cesar ne gre v Hercegovino. Carinski konflikt s Srbijo. B e 1 g r a d, 9. septembra. V političnih krogih so prepričani, da se Pašićevemu ministrstvu ne posreči skleniti trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko. Vsled tega se resno govori o spremembi ministrstva. Pašie baje postane poslanik v Petrogradu. Sledilo mu bo ministrstvo s Protičem ali Nikolićem na čelu. Napetost med Bolgarijo in Turčijo. Sofija, 9. septembra. Splošno se zatrjuje, da odstopi ministrstvo že prihodnje dni. Pričakovati je velikih demonstracij in radikalni elementi celo prorokujejo, da se napove Turški vojna. Dogodki na Ruskem. Preganjanje bivš h poslancev dame. Petrograd, 9. septembra. Bivši poslanci, ki so duhovniki, izgube baje dostojanstvo in službo. Duhovnik O b a n s j e v je že odstavljen. Sploh so na deželi znova zaprli več bivših poslancev. Strahovlada. Petrograd, 9. septembra. Od novembra 1905 do avgusta 1906 je bilo poslanih v sibirsko progonstvo 12.694 oseb. — Glasom statistike na-učnega ministrstva je bilo v zadnjih osmih mesecih vj1©1 smrtne obsodbe ustreljenih 665 oseb. Nezanesljiva armada. Varšava, 9. septembra. Tretji finski polk v Helsingforsu se je spun-tal. Puntarji so se dobro preskrbeli s patronami in orožjem tar oblegajo skupno z rrdečo gardo" železnicno progo v Petrograd. Pri celem polku je ostalo carju zvestih le 130 mož, vsi drugi so pobegnili. — Govori se tudi, da je dobilo vojno ministrstvo zelo vznemirljive vesti iz posadk ob Črnem morju. Matrozi v Sebastopolu in Odesi se baje javno puntajo. Umori in atentati. Odesa, 9. semptembra. Neznani zločinci so pri belem dnevu na ulici zabodli policijskega komisarja V e-lodropkova ter pobegnili. Petrograd, 9. septembra. Zaradi nameravanega atentata na velikega kneza Nikolaja so zaprli Šest oseb, toda že med potoma se je štirim glavnim krivcem posrečilo po- begniti, Česar bi ne mogli storiti, ako vojaki ne bili z njimi sporazumljeni. Pri ubeglih so dobili prepis smrtne obsodbe, ki jo je izdala vojaška revolucij onarna organizacija nad velikim knezom. Vladanje iz Berolina. Varšava, 9. septembra. Pri zadnjem atentatu ranjeni vrhovni gubernator S k a 1 o n ima tolik strah pred zopetnim atentatom, da se je z dovoljenjem ministra notranjih zadev preselil v Berolin, odkoder vodi upravne in policijske posle. General Trepov. Petrograd, 9. septembra. General Trepov je odložil poveljništvo carskih palač. Na njegovo mesto pride general D e d j u i i n, prejšnji poveljnik Petrograda. Telesna kazen. Odesa, 9. septembra. V okrajih Brikovskaja in Lipovskaja kaznujejo oblasti telesno tiste kmete, ki so se udeležili kmečkih nemirov. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 8. septembra. Včeraj so imeli francoski škofje zadnjo sejo. Sklenili niso nič posebnega, temuč so se zadovoljili z izrekom katoliških juristov, da ostanejo cerkve tudi za-naprej katolikom na razpolago, ker je veČina cerkev last občin, ki ne bodo delale zaprek. Izposlovati pa hočejo škofje od vlade spremembo člana 8., ki določa, da razsoja o prepirih med cerkvenimi občinami državni svet. O tem bo razsojal prihodnji ministrski svet. Španija se prebuja. Rim, 9. septembra. Z uvedbo civilnega zakona je nastopila španska vlada pot cekvenopoliticnih r e f o r m. Ravnokar se napoveduje nov društveni zakon, ki določa med drugim: n o b e n novi verski red senesme ustanoviti, ako ni v to po zakonu pooblaščen; take prošnje se sploh ne bodo pošiljale naprej, ako niso od redov, ki jih je Vatikan opetovano priznal; mlado- letni se ne smejo spre je mati v samostane in rede; nikomur se ne sme braniti, ako hoče zopet izstopiti iz samostana; ako ima red namen pouka mladine, se morajo dotične osebe podvreči vsem predpisanim izpitom. Redi in samostani, ki se bavijo s kakim obrtnim podjetjem, morajo plačevati vse davke in pristojbine, kakor vsak drugi državljan. Vsi redi, ki so jih ustanovili inozemci, ali v katerih imajo vsaj inozemci večino, se morajo razpustiti. Oblastveni organi smejo vsak čas vstopiti v samostane. Redovi si nemo-rejo pridobivati drugih nepremičnin, kakor hiše, v katerih prebivajo. — Ako res obvelja tak zakon, bo Španija osramotila celo takozvane framasonske države. Dnevne vesti. V Ljubljani, 10 septembra. — Še par besedi k sklepa koroških zaupnikov. „ Slavnostni" govornik 3. katoliškega shoda dr. Šu-steršič je v svojem „slavnostnem" govoru grdo napadel koroške Slovence, ker so mu odpovedali pokorščino in niso prišli iz znanih vzrokov na klerikalni shod. „Mir" pod gornjim naslovom odgovarja dr. ŠusteršiČu in kranjskim klerikalcem takole: nKo-rošci so bili prepričanja, daje obramba slovenskega ozemlja vredna, da zaradi nje, če ne gre drugače, pade ta volilna reforma. A Korošci so tudi prepričanja, da bi se ta teren Slovencem lahko ohranil brez vsakatere nevarnosti za reforme. Lemiš se boji socijalne demokracije, in on jo potrebuje, če ho Če v bodoče še premagovati krščanske s o-cijalce; on torej ni mogel biti zoper reformo, in bi jo bil sprejel tudi še proti tretjemu slovenskemu mandatu na Koroškem, ko bi bilo mogoče za tega pridobiti krščansko-socijalne Nemce. Tako sodi, kdor razmere na Koro- LISTEK. Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Ravno ko sta hotela Krvosrd in stari David s svojimi spremljevalci vdreti v stolp, se je na koncu stopnic pred razsekanimi vratmi pojavil Krištof Zlatopoljec in dvignil svoj meč ter zaklical: „Nazaj ! Komur je življenje ljubo, naj se umakne." „Krištof — kaj me ne poznate," je vzkliknil Krvosrd. „Jaz sem tu, Krvosrd. Prišli smo Vas osvobodit." Krištof se je zagrohotal, prezirljivo in srdito. ^ Povej, Krvosrd, kamniškim mestjanom in njihovim voditeljem, da nisem več njih prijatelj. Izdali so me in prodati so me hoteli in to izdajstvo se zdaj nad njimi maščuje." Krvosrd je skoro omahnil, tako so ga presenetile ZlatopoljČeve besede. „Krištof, kaj si tudi mene varal, ko si mi naročil, da provzrocim, da se kamniška vojska umakne izpred Mengša." nTudi tebe, Krvosrd. Svojo osveto hočem. Kdor ni z mano, je proti meni in kdor je proti meni, tistega ugonobim. Zakaj se nisi ločil od Kamniča-nov, ko so sklenili, ponuditi Nikolaju Kolovškemu mir in so pri določbi pogojev pozabili zahtevati zadoščenja zame, ki sem jih rešil, ko je bil Kamnik že izgubljen." Iz vojnih Čet, ki so se gnetle v bližini, se je zacul Čez vse žvenke-tanje orožja obupni klic: „Na pomoč, Krištof Zlatopoljec, na pomoč!" Tedaj se je Krištof odvrnil od Krvosrda in starega Davida, zdirjal Čez dvorišče in Čez vrt ter se zapodil, visoko vihteč svoj meč, med vojskujoče se sovražnike. Stari David je gledal za Krištofom in grozeče za njim dvignil svojo pest. nLe hiti pomagat, izdajalec, a tvoj oče je v mojih rokah in pri večnem bogu ti prisegam, da bom nad njim maščeval tvoje izdajstvo." „Ne prisegaj, David," je siknil Krvosrd in prijel Davida za roko. „Prvi in glavni izdajalec si ti, zakaj ti si kriv, da Pyrso in Stern-berg pri mirovni pogodbi nista zahtevala zadoščenja za Zlatopoljca, dasi mu je to bilo slovesno obljubljeno. In da ne boš mogel izpolniti svoje prisege in se maščevati nad Krištofov^m očetom, ostaneš v tem stolpu toliko časa, dokler ne spravim starega Zlatopoljca v varnost." Krvosrd je potegnil Davida v temno vežo stolpa. Z eno roko ga je držal, z drugo se je branil proti spokornikom, ki so bili spremili njega in Davida in so zdaj hoteli pomagati svojemu načelniku. nTi si izdajalec vseh izdajalcev. Smrti ne utečeš. Pri večnem bogu..." David je s prosto roko potegnil izza pasa bodalo in je zavihtel proti Krvosrdu. Ta je se o pravem času zapazil nevarnost in je treščil Davida ob tla, ravno ko je ta zamahnil. David je padel na svoje lastno bodalo in si je zasadil v prsi. „Bodi proklet, izdajalec/ je za- ječal. „Koliko ti je dal Kolovški, da si me umoril." Krvosrd seje nagnil nad Davida. Izdrl je booalo in vlila se je kri. Krvosrd je videl, da staremu spokor-niku ni več pomagati. nNe sodi me krivo, stari David," je rekel Krvosrd. „Bliža se ura, ko se loči tvoja duša od telesa. Vedi torej, da je moje mesto v sreči in v nesreči vedno na strani Krištota Zlatopoljca, kajti jaz sem njegov nezakonski brat." Krvosrd je govoril tako tiho, da ga pred vratmi stoječi spokorniki niso umeli. David je zasopel in zagrgral, kakor bi hotel nekaj zavpiti, a napete grudi so mu upadle, oči so ugasnile, izdihnil je in vzel s seboj na drugi svet Krvosrdovo tajnost. Krvosrd je poslal Davidove spremljevalce domov in je ostal sam pri truplu umrlega spokornika, da tu počaka izida boja. Srditi boj, ki se je med nasipi in okopi bil že celo uro, se je bil končno obrnil Kolovškim na korist. Odločil je to Krištof, ki se je bil z ljuto silo zapodil med sovražnike in sekal glave, da so bila tla vsa namo čena od prelite krvi. Utrujeni in od dolgega boja že izmučeni sovražniki niso bili v stanu, kljubovati silnemu vitezu v srebrnem okovu in z belim peresom na šljemu. Potrlo jih je tudi, da je nenadoma prihitela z gradu pomoč, kajti mislili so, da v gradu ni nobenega bojevnika več. Stemberg je šele zdaj spoznal, da mu je bila nastavljena past in da utegne imeti Nikolaj še rezervo, pripravljeno, da priskoči v poslednjem trenotku in uniči vse sovražnike do zadnjega. Naglo se je porazumel s Pyrsom, ki je bil že tako utrujen, da se je Komaj držal na konju in sklenila sta, da poskusita pobegniti s svojim moštvom, kar sta ga Še imela. Odslej je bil njiju boj samo še navidezen. Imel je le še namen, spraviti kolovške bojevnike od preseka med nasipoma in si zagotoviti prosto pot na polja ter omogočiti ^beg. Končno se je to vendar posrečilo. Predno je še Zlatopoljec pridirjal do preseka, sta bila Pyrso in Sternberg pobegnila s tistim malim krdeloem, ki jima je bil Še ostal od prej tako škem pozna. Potem pa je bila častna naloga S. L. S., braniti slovensko zemljo. Kolik bi bil ugled te stranke, ko bi bila umela v tako važnem trenotku vreči svoj meč v tehtnico. Kako bi se bilo vzbudilo zlasti zanimanje za tako stranko, kako bi se bila povzdignila narodna zavest na Koroškem! Zdaj pa doživljamo, da zoper koroške Slovence pišejo slovenski Časniki, (t. j. „Slo-venec" in „Domoljub") da se zoper nje govori na katoliškem shodu, da pa za nje nastopajo vsenemški listi „Gr. Tagblatt" in „Fr. Stimmen" ! Čudni pojavi! Da, da, neka konfuznost vlada tukaj, in konfuznost je tolika, da menda ne bo več izhoda iz tega labirinta. — Ta pisava in to nastopanje nasproti Slovencem na Koroškem se mora smatrati konfuzno še z drugega stališča. Obsoja in napada se lahko posameznika, a ne celega ljudstva. Eden upornik se lahko dene na vislice; kjer je pa upor splošen, se mora vlada z uporniki pogajati! In takoj s prvega se je lahko vsakdo prepričal, da ta stvar zadene ne le „ voditeljev", marveč vse Korošce, in sicer da SO se vsi Ko- rošci združili tako tesno, kakor še morebiti nikdar poprej! Napadi na „voditelje" v tej zadevi so torej v resnici napadi na vse slovenske Korošce. Na katoliškem shodu se je veliko delalo s citati in izreki. Ali se glede soglasnega mnenja Korošcev nihče ni spomnil pregovora, da je ljudski glas božji glas?! In dalje: na katoliškem shodu so uloge igrali samo politične „zreli" ljudje. Vprašamo: ali nihče izmed teh „izvo-ljenih" ni zapazil solidarnosti koroških Slovencev, ki se je kazala v tem, da se shoda ni udeležilo niti pol tucata koroških Slovencev? Resen politik o takih pojavih premišljuje, ker so dejstva, ki jih noben govorniški rsalto mor-tale" in noben prepotenten zasmeh s sveta ne spravi." — Tudi v cerkvi ni še pravic! V poročilu o katoliškem shodu je prinesel „Slovenec" med drugim opazko nekega slovenskega duhovnika iz tržaške okolice, da treba izvojevati tržaškim Slovencem pravico v cerkvi, šoli in uradu. Tržaški Slovenci torej tudi še v cerkvi nimajo pravic! Dragoceno priznanje! Zato je pa čutil Povše dolžnost, daje tako ljubeznivo pozdravljal tržaškega škofa Nagla na 3. kat. shodu! — Draga na Kočevski meji je postala vsled zasluge deželnega predsednika Schwarza nemška občina. Prej je bila vedno slovenska, a sedaj sede v odboru možje: Tone JeŠelnik, France Turk, Janez Poje, Jurij Poje, Janez Malnar, France Vesel, Janez Miklič, Janez Erjavec, Janez JeŠelnik, Jože Ješelnik, Jurij Mihelič in France Čap — zategadelj mora biti nemška, ker so ji odborniki, kakor kažejo imena, sami in pristni Germani. Komaj je pričel poslovati novi odbor, je vse ponemčil, v prvi vrsti zapisnike občinskih sej. V teh sedaj močnih čet. Kolovški jim niso utegnili slediti, ker so se skoro vsi vojskovali peš. Zlatopoljec se je povspel na vrh nasipa in je gledal za bežečimi vojskovodji in njih maloštevilnimi bojevniki. Z zadoščenjem je gledal za njimi, saj je videl, kako je kaznoval neverne zaveznike, ki so ga bili izdali s tem, da so prelomili svojo obljubo in hoteč skleniti mir prezrli njega in niso zanj zahtevali zadoščenja. Zadovoljstvo Krištofa Zlatopoljca bi se bilo še postoterilo, ko bi bil vedel, da sta P3TS0 in Stern-berg ta večer odpovedala Kamniča-nom zvezo in jih zapustila, dolžeČ jih, da so postopali izdajalsko, ko so v njijn odsotnosti zbežali izpred Mengša. „Izdajstvo je postalo v zadnjem času vsakdanja stvar," je menil stari Pyrso, a kjer se izdajsko postopa, tam nimam jaz ničesar iskati." Ta večer je bil konec ponosni kamniški vojski. S S ter nb ergom in Pvrsom so odšli tudi vsi drugi plemiči, nemirni duh, ki je vodil in navduševal kamniško mestjanstvo pa je ležal mrtev pod stopnicami grajskega stolpa v Mengšu. (Dalje prih.) Čitamo: der Gemeindevorsteher con-statirt die Beschlussfahigkeit „durch die Anwesenheit von ganzen Ge-meindeausschussmitgliedern". Čudna občina, kjer celi odborniki k sejam prihajajo! Ker pa razmere dobro poznamo, bi Tonetu JeŠelniku, županu v Dragi, priporočali, da naj v bodoče sklepčnost konstatira „durch die An-wesenheit von h al b en Gemeinde-ausschussmitgliedern". Bo bolj resnično, ker sede v odboru sami — po-loviČarji. — Občinski sklepi se tudi javno razglašajo pa samo v nemškem jeziku. In Če ni pritožbe, zapiše župan na razglas: „Ueber diese Kund-machung wurde keine Anwen-dung angebracht!" Tako izgleda dandanes nemščina v Kočevski Dragi! — Višja dekliška šola. Zadnjič smo pribili dejstvo, da je uradna „Laibacher Zeitung** prinesla nemško naznanilo vodstva slovenske višje dekliške šole o začetku pouka na tem zavodu. Ravnatelj gosp. dr. Požar nam je pojasnil, da se je to zgodilo brez njegove vednosti in proti njegovi volji. Uradna „Laib. Ztg." je kakor vsako leto tako tudi letos dobila kr-taČni odtisek dotiČnega oznanila in sicer v slovenskem jeziku. Doslej je vsako leto natisnila inserat po poslanem krtaČnem odtisku v slovenskem jeziku, letos pa je, ne da bi bil kdo naročil, kar na svojo roko prevedla poslani tekst in napravila nemški inserat. Za nemški inserat! torej ne zadeva kr ivda vodstva višje dekliške šole nego uradni list. Iz kakih nagibov si je „Laib. Ztg." dovolila to ršalo", nam je res neumljivo. Tu mora biti kaj posebnega vmes. Ali morda novi kurs na Kranjskem že več ne trpi slovenskih inseratov v uradnem listu? — 1,Slovenec" bi se rad otresel morilca Alojzija Župevca in ga zatajuje na vse načine. Mislimo, da zadostuje, če zabeležimo nekaj dejstev: Župevec ni pri Jegličevih služil le nekaj mesecev, nego več let. Žu-pevčev oče je še danes na Trski gori pri Jegličevih v s!užbi. Škofov umrli brat je Župevca poznal dolgo Časa in ga kot starega znanca vzel v Ljubljano. Tu se je pajdašil Župevec z različnimi gostilničarji in takimi ljudmi, in je bil na zadnjih shodih v „Mestnem domu** eden glavnih klerikalnih razgrajačev in pretep a č e v. Kako srčne simpatije uživa morilec v klerikalnih krogih, kaže dejstvo, ki smo je že pribili, da namreč neke klerikalne osebe kar odobravajo umor Neže Mlakarjeve. Mladi Gostinčar nas pozivlje, naj mu naznanimo imena dotičnih oseb. Prav radi. Dotični osebi se imenujeta Meta Mil ovc in Jakob Milovc. Mislimo, da jih Go stinČar prav dobro pozna, saj je z Meto te dni romal na božjo pot na Sveto goro pri Gorici. Morda se je na božji poti v molitvi spominjal tudi svojega zvestega somišljenika Alojzija Župevca. — „Božje kraljestvo" na Oo- Čah. Device z Goč so poslale na katoliški shod sledečo brzojavko: „Go-ška Marijina družba želi, naj shod pripomore, da pride k nam božje kraljestvo po Mariji." „Božje kraljestvo" na Gočah! Pa vendar ne mislijo zopet na kake napade na liberalce ? — Šolske vesti« Začasni vad-nični učitelj na tukajšnjem učiteljišču, Josip Kostanjevec, je imenovan stalnim na svojem mestu. Dosedanji suplent na tem zavodu, učitelj J. Jaklič pa je postal začasni vad-nični učitelj. — Za začasnega učitelja na kočevsko gimnazijo pride Karel Petrasch, dosedaj učitelj na zasebni realki v Gradcu. — Definitivna učiteljica gdč. Marija Novak v Polhovem gradcu je prevzela začasno vodstvo ondotne šole, kjer je nastavljen kot provizoricni učitelj absolvi-rani učiteljski kandidat g. Ernst Rado v i Č. Učiteljica ga. Albina K o c j a n-čič v Bušeči vasi pri Kostanjevici je dobila zaradi bolezni dvameseČni dopust. Za njeno suplentinjo je imenovana roč. del učiteljica gdč. Angela Man del j iz Šmartnega pri Litiji. Ker je učiteljica gdč. Evgenija Te-kavčič na svoje mesto v Mokronogu resignirala, je imenovana na njeno mesto začasno učiteljica gdč. Frančiška Čer o v. — Provizorična učiteljica gdČ. Adela Golob v Planini je imenovana za provizorično učiteljico v Begunjah pri Cerknici. — Kongres slovanskih časnikar je v je letos v Ogrskem Gradišču (Uhersko HradiŠte) na Moravskem. Udeležba je zlasti od strani Čeških in poljskih časnikarjev mnogoštevilna. Zastopstvo društva slovenskih književnikov in časnikarjev je prevzel gosp. A. Ekar, urednik „Mira". Sprejem udeležnikov je bil veleslav-nosten in nad vse presrčen. Kongres se je začel v soboto. Osrednji odbor je podal obširno poročilo o svoji delavnosti v minolem društvenem letu. Dr. Vergun je poročal o ustanovitvi informacijske in posredovalne pisarne za slovanske Časnikarje in sprejel je bil tudi njegov predlog, naj ustanovi ministrstvo na kakem slovanskem vseučilišču, najbolje v Pragi, stolico za žurnalistiko. Prokopa Gregra poročilo o ustanovitvi slovanskega Časnikarskega biro-a je čital dr. Vevera. O poročilu se je vnela dolga razprava, o kateri se je pojasnjevala važnost takega biro-a. Končno je shod sklenil naroČiti osrednjemu odboru, naj nadaljuje tozdevno delo. Obenem je shod protestiral proti temu, da je ministrstvo odreklo uredniku dr. Preissu v Pragi koncesijo za ustanovitev takega biro-a. O novem tiskovnem zakonu je poročal dr. Baxa, Na njegov predlog je shod izrekel željo, naj državni zbor še v letošnjem jesenskem zasedanju reši novi tiskovni zakon. — Začetek glasbene šole v »Glasbeni Matici" v Ljubljani, šolsko leto 1906 7 se prične z vpisovanjem dne 14., 15., 16. in 17. septembra. Redni šolski pouk se pričenja dne 18. septembra. To slovensko glasbeno vzgojevališče podaje učencem umetniško-glasbeno izobrazbo v raznih instrumentih, posebno v klavirju in vijolini od prvega začetka do popolne konservatorijske in koncertne višine, v violi, violončelu, kontrabasu in flavti do dostojne usposobljenosti za sodelovanje v orkestru, dalje v s o lope t j u od začetka do operne in koncertne višine, v vseh znanstveno teoretičnih vedah, ki so za celotno in popo'no muzikalično izobrazbo neizogibno potrebne, posebno v glasbeni teoriji, harmoniji, kontrapunktu in glasbeni zgodovini popolno izobrazbo za razumevanje skladb in predpogoje za skladanje, dirigiranje, pevovodstvo itd., končno o praktični kompoziciji vseh glasbenih oblik. Instrumentalnim učencem se nudi še posebej prilika, izobraževati se v orkestralnih ensemble-vajah, katere se vrše redno vsak teden, in v vajah za komorno glasbo. Glasbeno este-tične izobrazbe vzborovem petju se učenci uče pri skupnih vajah šolskih zborov in pri eventualnem sodelovanju pri koncertih. — Na zavodu poučuje osem učiteljev. Zavod stoji v administrativnem in disciplinarnem pogledu pod vodstvom šolskega ravnatelja Frana Gerbića, v artističnem pogledu pod vodstvom koncertnega vodje prof. Matij e Hu-b a d a. Šolnina znaša za razne predmete od 2 K na pol leta do 4 K na mesec, le za solopetje 8 K na mesec. Natančneje se izve iz plakatnih objav in pri društvu v Vegovih ulicah št. 15. Odbor „Glasbene Matice". — V pokritje deficita pri ,(Glasbeni Matici" se je po zopet-nem posredovanju g. dr. F u r 1 an a obrnila kazenska poravnava gospe Fani Gril proti neki nasprotnici v znesku 50 K. — Svetčev večer. Sentpeterska ženska in moška podružnica Ciril-Metova sta priredili snoči skupno na vrtu hotela „Ilirija" „Svetčev večer" v proslavo 801etnice v narodni borbi osivelega prvoboritelja slovenskega naroda in soustanovnika družbe sv. Cirila in Metoda, gospoda Luke Svetca. Slavnostni govor je govoril g. prvomestnik mons. Tomo Zupan, ki je očrt al v kratkih, a krepkih besedah življenje in delovanje proslavljenca. Luka Svetec je bil rojen 8. septembra 1826 v Podgorju pri Kamniku. V dijaških letih je bil skozinskoz dober dijak. 8. šolo je končal 1848. leta. V državni službi pri sodišču je postal še-le leta 1864. definitiven kot adjunkt, kateri službi se je odpovedal prihodnje leto, ko je bil izvoljen za dež.poslanca kranjskega, kar je ostal do leta 1895. Državnozborski poslanec je bil od 1. 1866. do 1871. Kot deželnozborski poslanec je bil največji prijatelj dr. Tomana in Miroslava Vilharja, v državnem zboru pa so mu bili najljubši kolegi dr. Toman, dr. Razlag, Lovro Pintar in grof Barbo, ter tirolski poslanci Giovanelli, Greuter in Jager. Svetec je bil vedno vsestransko delaven, povsod ljubeznjiv in prijazen, zato so ga pa celo nasprotniki spoštovali vsak čas. Bil je pesnik in filolog in je kot tak mnogo storil za povzdigo slovenskega je- zika. Svetec je bil med ustanovniki Ciril-Metodove družbe, za katero je dal inicijativo trnovski župnik g. Vrhovnik. Kakor je bil v prejšnjih letih do skrajnosti marljiv, tako tudi zdaj pride na vsako odborovo sejo družbe, ki ga je izvolila za svojega častnega Člana. Ker je mož že star, spremlja ga njegova gospa soproga na pot. (Klici: Živela!) Svetec je najčastitlji-vejša oseba v vseh naših slovenskih pokrajinah. Naj ga nam Bog ohrani do skrajnih mej Človeškega življenja! Viharno odobravanje je sledilo tem besedam, katere je že preje večkrat prekinilo. Nato je deklamovala gdč. Franica Trčkova pesem, ki jo je zložilo kmetsko dekle M a n i c a K o m a n o v a iz Št. Vida in iz katere se vidi pravi pesniški talent Žirovnikove učenke. Po živahno odobravani deklamaciji je bil izročen gospej SvetČevi za jubilarja, ki se vsled bolezni ni udeležil prireditve, v verzih sestavljen pozdrav moške in ženske podružnice šentpeterske. Ostali del večera je izpolnilo izborno in izbrano petje „Ljubljanskega Zvona" pod vodstvom g. Bajdeta in izvrstno sviranje Društvene godbe. SreČolov je marsikoga iznenadil z lepimi dobitki, v kar so kaj veliko pripomogle ljubke, nad vse marljive prodajalke. Večer je bil imenitno obisKan in povsod je vladala tista neprisiljena zabava, ki je potrebna človeku za uspešno razvedri te v duše in okrepčanje telesa. — Poljski list o Miroslavu Vil-harju. Poljski dnevnik „Nowa Reforma" je priobčila o Miroslavu Vilharju daljši članek, v katerem piše pisatelj mg. med drugim tako-le: Slovenci so v zadnjem Času preživeli krasne dneve, ki jim vlivajo v prsi krepak naroden duh in jim bude nade v lepšo bodočnosr. Nedavno tega so postavili v stolici svoje domovine spomenik svojemu največjemu pesniku Prešernu. Jubilej Aškerca, prvega med novejšimi pesniki slovenskimi, je slavil ves slovenski literarni svet spominjaj oČ se obenem nestorja slovenskih pesnikov Gregorčiča. Pred kratkim sredi meseca avgusta se je pa ves narod slovenski zbiral pod spomenikom Vilharjevim, ki so ga na čast velikemu rodoljubu postavili na trgu v Postojni, znani slovanskemu svetu bolj pod imenom „Adelsberg". Na to proslavo so prihiteli rodoljubi iz naj oddaljenejših krajev — iz obmorskih pokrajin in iz zelene Štajerske in vsi so pevali „Slava Vilharju" domačini iz Kranjske in zastopniki iz tužnega Korotana. Miroslav Vilhar je umrl 1. 1871. . . L. 1890. so mu vzidali spominsko ploščo v rojstnem domu v Planini. Konča vsi gimnazijske nauke se je posvetil pravoslovnim študijam v Gradcu in na Dunaju, toda uradniškega kruha ni jedel, marveč je hotel svoje delovanje pričeti na rodni svoji grudi in živeti med svojci. Sprva je enako kakor Prešeren in Pre-radović pesnil nemško. Stoprv na kranjskih tleh, ob prsih domovine najčistejše, je zapel pesem slovensko in iz prsi mu je privrel za tiste čase (1. 1850.) nad vse smeli klic: „Dovo-lite mi jedno — nazvati se Slovencem", to je bilo v času, ko imena Slovencev pravzaprav še ni bilo. Vzgojila ga je domovina, a on ji je odkril dušo, poklonil ji misli, in slušal dihanje naroda svojega. Iz teh rmsli in čustev so se mu rodile pesmi in umotvori, katerim je sam zlagal melodije. Njegove umotvore je prešinjal naroden duh, Vilharjeve pesmi so se razširjale iz pevskih ust kranjskih po vsem Štajerskem in Primorskem. Poezije njegove je narod prevzel za svoje. Kot sin ravnin, kjer je živel, si je želel na nehotične kranjske gore in enako kakor naš Pol pel: „Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miČe in vabi srce..." Kot dobrega prijatelja in delavnega s »seda so si prebivalci Knežaka izbrali Vilharja za svojega voditelja in ga uvedli v politično življenje. Pri prvih deželno-zborskih volitvah na Kranjskem 1. 1861. so mu poverili poslanstvo. V dež. zboru se je boril za ravnopravnost Slovencev. Da bi v rodoljubnem boju pridobil veČ moči je jel Vilhar izda-jeti političen list „Naprej". Toda zaman je iskal pri Nemcih pravičnosti napram Slovencem. „Naprej" je prenehal izhajati, a njegov lastnik in izdajatelj je moral v zapor. Ideja njegovega delovanja se blešči ob vznožju njegovega spomenika, izražena v besedah: „Čujte gore in bregovi, da sinovi Slave smo." — G. profesorju mg., ki se tako živo zanima za nas Slovence, smemo biti hvaležni, da je svoje rojake seznanil z našim Miroslavom Vilharjem. — Logarska dolina. Pod tem naslovom je opisal profesor J. Pasa-rić v zadnjem „Pokretu" prekrasno, sredi Savinskih planin se razprostirajočo Logarsko dolino: 0 dolini sami pravi gosp. pisatelj, ki je znan kot eden prvih hrvatskih turistov: „Pedant Logarskoj dolini imademo samo još u francezkoj gorskoj dolini Gavamie u Pirenejami. Obadvije doline opasane su relativno jednako visokim gorama i glasoviti vodopad du Cirque (432 m) u toj dolini imade svoju priliku u padu pod Štajerskom Rinkom (visok 129 m)." — 0 Miroslavu Vilharju piše v prvi številki hrv. starčevićanske revije „Hrvatska Smotra" Ante Ž. Cividini. — Politično društvo „Vodnik" v Sp. Šiški se je včeraj ob primerni udeležbi ustanovilo in organiziralo. V društveni odbor so soglasno izvoljeni: B u r g e r Fran, predsednik, J a n č i g a j Fran, podpredsednik. BoltavzarR., blagajnik, Drenik Fr., tajnik. Odborniki: Mauer Viljem, Mohar Dragotin, Javoršek mlaj., Širni k Ivan, Bizjan Miha in namestniki: Novak Anton, Pir k o vič Jul., Kovic Jos., Kogovšek I.. Dimnik Gašper. Politično društvo „Vodnik" sprejme program napredne stranke. Braniti hoče pravice, preprečiti krivice, pospeševati gospodarski, kulturni in družabni napredek. Govorilo se je o šulfereinski šoli Schonau-Šiška. Izjava Ohm-Janušofskega na občnem zboru dne 15. p. m., da se osnuje nemška šola v Šiški zgolj le za otroke nemških starišev. se ne smatra za realno, kajti skušnja kaže, da imajo vse šulfereinske šole med Slovenci le namen, slovenske otroke ponemčevati. Želji, da bi Šišenska občina nemško šolo „Schonau" vzdrževala, (ozir. trditev, da je to storiti dolžna) se bo ustreglo, kadar bodo Nemci v Celju, Celovcu, Mariboru in Lahi v Trstu, Pulju itd. prirejali za slovenske manjšine slovenske šole in bodo iste vzdrževali. — Da bi novo društvo „Vodnik" našlo dovolj podpore med Šiškarji! Stari-šem šolsko godnih otrok naj velja geslo: Slovenskega otroka v slovensko šolo. Svoji k svojim! — Umrl je na Krtini trgovec in posestnik gosp. Anton Zarnik v starosti 55 let. Blag mu spomin! — V Rakovniku je v starosti 43 let umrla gospa Jožefa Zupančič roj. Majcen. N. v m. p.! — Goreč železniški voz. Na gorenjskem vlaku, ki je te dni pripeljal ob tri Četrt na 12 v Ljubljano, se je med Medvodami in Št. Vidom na nekem vozu vnela streha. Potniki so morali prestopiti v drug voz. — Vsled opeklin umrla. V Cerovcu pri Litiji so pastirji na travniku zanetili ogenj. Pri tem se je 4-letna Martina Pograjec tako opekla, da je vsled tega umrla druga dan. — Po srečnem odhodu ljubljanskega škofa iz Leskovca pri Krškem. Poroča se nam: Že zadnjič smo poročali, kako ovacijo so priredili Lesko včani svojemu dušnemu nadpastirju, ljubljanskemu škofu Antonu Bonaventuri. To je močno razburilo vredne gospode naslednike „slavnih" mož, ki so nekdaj živeli kakor turški pase v razkošnem, prijetne spomine vzbujajočem poslopju leskovškega farovža, ki so ga večkrat nameravali obkoliti razburjeni kmetje z vilami in kosami, dajoč duška ogorčenosti. Bali smo se sicer, da bodo gospodje zlili svojo jezo nad na> Leskovčane, da bodo klicali grom in peklo nad hudobne liberalce, toda utopili so se gotovo v prizor, ko se Kristus joče nad Jeruzalemom, ali pa je modra kuharica potolažila gospode. Zakaj vsekako čudno je, da je go-sood dekan na praznik. Male maše pred zbrano svojo čredo točil debele solze kot krokodilove nad zapeljanim ljudstvom. Njegove dolgotrajne in dolgočasne pridige celo „belorutarice~ zapeljujejo, da odločno prikimavajo, dremaj e od duševnega napora dekanovih pridig. Toda zadnja pridiga je osvežila celo tudi „belorutarice", ker tako kratke, nekaj milih besed bro-ječe pridige še nismo imeli v Les-kovcu. „Kaj sem pa zalega Vam storil," je začel kakor bi laško olje točil v Belokrajni običajno pridigo. „Ali ste to storili meni, ali Vašemu škofu? Kaj si bodo pa gospod škof mislili V** je povpraševal in konec je bilo pridige. Odšel je brez običajnega pozdrava „Hvaljen bodi Jezus Kristus! -ne da bi počakal odgovora. S tem ste hoteli, kaj ne g. dekan, usmiljenje obuditi v svojih ovČičah. PaČ slabo dipolomatiČno operiranje! Je pac res, da je na starost človek podoben otroku. Sicer je naš g. dekan pri ljudstvu še priljubljen, le to faranom ne ugaja, da hoče imeti „prefrigani** dekan občino pod svojo komando. Dalje ni župljanom vŠec, da jim vsiljuje take poslance, kakor je žalibog v vsem okraju znani Pteifer, o katerem pravijo, da je gluh in že jako malo vidi. Sicer ste se zadnji čas nekam namenoma rezervirali, menda Vas je splašil burni nastop kmetov pri GregonČu. Ali še veste, kakšen vojaški obrat ste tedaj napravili? Tudi škofa bi imeli radi in bi mu bili verno vdani, toda marsikaj nerodnega smo že slišali o njem. Ali se še spominjate onega lepega prizora, ko so v začetku Škofovega vladiko-vanja ob priliki birmovanjav Krškem fantje odpregli konje in sami škofa vozili od kolodvora? Časi se spreminjajo in nam se oči odpirajo. Sicer pravi kaplan Fronc, ki je dal po or-ganistu javno oglasiti po gostilnah — tudi slabo diplomatično — da bo že v „Slovenou44 „šarf odgovoril, da je vsa fara ogorčena nad LeskovČani. 0, jej ■ Se pač vidi, da greste malo jned ljudstvo, tam bi videli, kako mislijo o celi stvari celo tisti, ki so bili odborniki Vašega tudi zelo imenitnega „ izobraževalnega44 društva. Ko bi videli, kako je krožil zadnja dva praznika „Slovenski Narod" od hiše do hiše, bi pač drugače sodili. Sicer ste pa pri pridigi, čitajoč pismo dekana, kjer vnovič pretaka solze, kakor pri svoji pridigi, sami priznali, da je nekdo, ki ste nanj računali, dejal: y,Kaj bodemo peli takemu h... Kadovedni smo samo na prihodnji .Slovenec**, kjer obljubujete srdit boj. Na svidenje torej ! — Krška meščanska šola pričenja dne 17. septembra devetindvajseto šolsko leto. V dolgi dobi svojega obstanka si je pridobil ta zavod navzlic nemškemu učnemu jeziku splošnih simpatij, saj delujejo na njem zavedni slovenski učitelji in učenci se korenito priuče nemščini, ne da bi ob tem izgubili svojo narodnost. č>ola ima četrti nadaljevalni razred in nadomešča sedaj spodnjo realko. V jezikovnem pogledu je izborno preskrbljena ; poleg slovenščine in nemščine Slovenci naravnost boriti, predno s<< sprejeti v občino z domovinsko pravico. Pritožbe gredo do upravnega sodišča na Dunaju, kjer goriška občina s svojimi utoki prav imenitno pogori. To se je zgodilo tudj/2."j&L nija, ko je bila mestna obČiria goriška od upravnega sodišča \končno prisiljena sprejeti 39 Slovence^. je/razbila okna na prodajalni nekega Hrvata v „Via del Governo" in uni- — Obesil se je v Gradišchi^-^b^^stireljali z revolverji. Laška sodrga Soči 341etni kmet Valentin Mijan. Vzrok samomoru ni znan. — Z drevesa je padel v Št. Fer- janu na Goriškem 291etni Franc Dor-nik, ko je obiral Češplje. Pobil se je po glavi, hrbtu in rokah. — Is Sv. Križa pri Trsta. Dne 7. t. m. po 7. uri zvečer je začel iz neznanih vzrokov goreti borov gozd med Prošekom in Sv. Križem. Nevarnost je bila velika, da zgori cel gozd, ker je vsled velike in dolgotrajne suse vse suho. V tem kritičnem času so se peljali po cesti v kočiji štirje gospodje, kateri so že oddaleč zapazili oganj. Vozniku so ukazali, naj hitreje vozi, da se požar omeji, ako je to sploh mogoče, ker se je ogenj že precej razširil. Kočija se ustavi in gospodje lete v goreči gozd, ki je oddaljen kakih 400 m od ceste. Priskrbijo si v naglici vsak svojo borovo vejo in gase ogenj z nečloveškim naporom. V kratkem času se jim to v njih največ zadoščenje tudi posreči. Na lice mesta je pritekel in pomagal gasiti polj. čuvaj iz Sv. Križa, Bogateč. Gospodje, ki so obvarovali društvo za pogozdovanje Krasa v tržaški okolici brezdvomno velike škode so: Fr. Ferluga, okrajni glavar na Prošeku, okrajni zdravnik dr. Bellen iz OpČin, E. Pakiž, naduČitelj v Sv. Križu in okrajni živinozdravnik Mor-purgo. — Elegante žepni tat. 361et-nemu prodajalcu PeršiČu v Trstu je neki jako elegaotno oblečen 171etni mladenič ukradel na cesti iz žepa denarnico z 22 K in potem bliskovo potegnil. — Bedar prišel pod voz električne Železnice. V soboto popoldne se je redar Anton K1 e Č v Trstu peljal po električni železnici. V ulici Stadion je skočil z voza, ki je bil v hudem diru. Pri skoku se je Kleču zapletla sablja med stopnice, tako da je padel po tleh in ga je voz vlekel več metrov daleč, ker voznik sprva ni zapazil, kaj se je zgodilo. Ponesrečencu je bila uniforma vsa raztrgana in ko so ga potegnili izpod voza, je bil ves v ranah, dasi pod kolesa ni prišel. Prepeljali so ga v bolnico. Poškodbe niso smrtno nevarne, dasi toži Kleč tudi o notranjih bolih. — Skala je padla na nogo lSletnemu delavcu Milošu Stoja-n o v i ć u v kamnolomu v Sistjani, da mu jo je skoraj popolnoma zmečkala. — Cigaretna tovarna v Zagrebu. Prihodnje leto se sezida v Zagrebu tovarna za svalčice. — Dogodki na Reki in v Zadru. V petek zvečer je bil položaj na Reki nekoliko boljši, dasi se italijanski duhovi še niso mogli pomiriti. Tropi fantalinov so do polnoči vpili po mestu, žvižgali in razbijali tuintam okna. Vojaštvo in redarstvo jih je večkrat razkropilo. Množica je večkrat skušala priti v uredništvo „Novega lista", kamor je priletel 15 kg težak kamen, vendar je bilo pri tiskarni toliko oborožene sile, da je odbila vse napade. Guverner je izdal na policaj o stroge ukaze, da pazijo na imenovano uredništvo, zato je bilo to vso noČ obdano z močno stražo. V soboto ponoči so Lahoni napadli gostilno pri „Tirolcu", kjer se navadno zbirajo Hrvatje. Razbili so okna, prevrgli mize in pometali stole na ulico, Isto so storili tudi v kavarni „Adrija", kjer je bilo zbranih nekaj Hrvatov. Pri „Tirolcu" je neki Italijanaš vrgel Hrvatu Ant. Slavcu v glavo velik vrček in ga težko ranil. Ponoči ob enajstih je laška sodrga napadla Hrvata Jos. Snarića, ki je šel v časnikarski biro kupit časopise. Snarič je bil težko ranjen. Dvojico napadalcev so zaprli. V neki goslilni v „Via del Fossi" so izgred-niki napadli mirne goste Hrvate ter jih jeli pretepati. Prišlo je do ljutega spopada, v katerem je bilo ranjenih več oseb. Pri pretepu so Lahoni tudi — Nogo si je zlomil 231etni Andrej Frandolič v Doberdobu na Goriškem, ko je padel z voza, katerega je vlekel splašeni konj. — Električni tramvaj v Gorici. V Gorici v kratkem dobe električni tramvaj, ki bo vozil od postaje južne železnice do postaje bohinjske železnice. — 35 let je bil zaprt 57letni postopač Ivan Cekado iz Jelšan. Vendar ga tolika vrsta let kazni ni iz-modrila, ampak je še vedno sovražil vsako delo in se preživljal na stroške drugih, zato so ga te dni znova are-tovali v Gorici, odkoder je bil že večkrat izgnan. — Nesreča. Ivan Škrk,| posestnik v Trnovici pri Nabrežini, je šel zvečer zapirat klet. Tu pa je padel v nezavest in plamen luči, ki jo je imel v roki, mu je zažgala levi rokav srajce, da je nesrečnež po roki in prsih ožgan in opečen. Ker so otroci kmalu zapazili nesrečo, so moža rešili gotove smrti vsled zadušenja. Značilno je, da nabrežinski zdravnik ni hotel ponoči k ponesrečencu, češ, da v tem času ne hodi nikamor. čila hrvatski napis na lekarni Hrvata Rabića. Most med Reko in Sušakom je zaprt, straži ga stotnija Jelačiće-vega polka. V soboto je došel v Reko večji vojaški oddelek iz Karlovca, ker je baje reška posadka premajhna, da bi mogla vzdrževati mir in red. Kakor na Reki, tako se ponavljajo izgredi tudi v Zadru. V soboto so sklicali Hrvatje v Zadru velik shod, na katerem so ožigosali italijansko divjaštvo, in protestirali proti nasilstvu laške sodrge, ki ima svojo zaslombo celo v vladnih krogih. Koncem skupščine so Lahi napadli zborovalce s kamenjem in jih mnogo ranili. Vnel se je hud pretep. Redarstvo je posredovalo, a je streljalo z revolverji na nedolžne Hrvate, mesto da bi se lotilo izgrednikov. Nekega Hrvata je zadela krogla iz revolverja in ga težko ranila. Lahon Musap je napadel z nožem Hrvata Jelenkovića in ga zabodel, da je v soboto zjutraj vsled dobljene rane umrl. Med Hrvati in Lahoni je prišlo v mestu na mnogih krajih do ljutih spopadov, da je moralo celo stopiti v akcijo orožništvo in vojaštvo. Pri spopadih je bilo mnogo oseb ranjenih. Orožništvo je prijelo več izgrednikov, ki se izroče sodišču. — Z bodali in revolverji nastopajo proti mirnim Slovanom v XX. stoletju pripadniki „ tisočletne kulture!" Lepa kultura to! — Sokoli na trni gori. Izlet čeških Sokolov na Črno goro je bil pravi narodni praznik za to slovansko državo. Črnogorci so Sokole sprejeli z nepopisnim navdušenjem. Ko so prišli Sokoli v Njeguš, so jih pozdravili proslavljeni junaki Pero Mata-novic in Zeko in Luka Popović. Odgovarjali so Pragr, dr. Novotny, Brkić, dr. Scheiner in posl. Klofač. Vsi Črnogorci so potem spremili Sokole v tri ure oddaljeno četinje. Na potu so bili povsod oduševljeno pozdravljeni. Pred oetinjem je Sokole Čakala posebna deputacija z godbo na čelu. Z razvitimi prapori so potem Sokoli koraki v Cetinje. Mesto je bilo vse v zastavah in urnebesni klici so doneli Sokolom v pozdrav. Sprevod je Šel pred knežji dvorec, kjer so Sokoli priredili knezu Nikoli na njegovima sinoma lepo ovacijo. Po odmoru je bila javna telovadba, ki je imenitno uspela, potem pa slavnostno pogoščenje Sokolov. Bilo je nad vse krasno. —e— — Tatvine. Delavki v tobačni tovarni Ivankni Stankovi je bila v tovarniški garderobi ukradena srebrna, pozlačena žepna ura. — Tiskarskemu slugi Jakobu Koširju je bila včeraj v garderobi v Koleziji ukradena denarnica s 3 K. — GostilniČarici ge. Mariji Umbergerjevi je bila ukradena Škatulja, v kateri je imela za 10 K drobiža. V dveh slučajih so storilci znani. — „Mica Kovačeva11 se je vče- j"8J pojavila v neki gostilni na Dunajski cesti v osebi Jožefa Gašperja. „Mica" se je dobro napila in jo hotela potem odkuriti, zgrabili so jo pa še pravočasno in oddali policiji. — Ni znal. V petek popoldne je bil zaradi nedostojnega vedenja are-tovan neki Hrvat. V osrednji policijski stražnici je dobil priliko, da bi jo popihal, toda revež ni znal. Ko je stekel na ulico, se je na sredi ceste ustavil in gledal okoli sebe, v katero smer da bi krenil. V tem pa pride za njim mož postave in ga zopet odvede v namenjeni mu kraj. — Napadla sta včeraj zvečer na Poljanskem nasipu dva domobranca g. Ivana Oražna, ko je šel domov. Oražen je čul, ko je eden zakričal: „Proklet civilist!" in v tem sta bila že pri njem in ga je potem eden takoj sunil z bodalom v hrbet ter ga ranil in tudi obleko sta mu poškodovala. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 120 Slovencev, Hrvatov in Macedoncev. 11 Hrvatov je šlo v Heb, 43 jih je prišlo iz Bregenca, 23 pa iz Hamburga. — Predvčerajšnjim je šlo v Ameriko 10 Hrvatov in 4 Slovenci. V Heb je šlo 35, v Inomost 10, v Nemčijo 20, v Beljak 19, v Me-ran 17, v Line pa 12 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 25 Kočevarjev. — V soboto je šlo 14 Kočevarjev na Dunaj, 28 Hrvatov je Šlo v Beljak, 45 jih je pa prišlo iz Bregenca. — Izgubljene in najdene reči. Ga. Frančiška Šetinova je izgubila zlato zapestnico, vredno 50 K. — Zasebnica ga. Marija ČeČeva je našla rjavo žensko torbico. — Kuharica Helena Kaiserjeva je našla zlat prstan. — Na južnem kolodvoru sta bila najdena, oziroma izgubljena dva dežnika, bel otroški klobuk, trije leseni deli za neki stroj, kovčeg stare obleke, zavitek kmetske obleke in knjiga nUnser Vaterland". — „The ompanv Tbeater Orient1' pride za nekaj dni v Ljubljano in bo dajalo predstave v „Mest-nem domu". En del teh predstav obsegal bo življenje in delovanje našega Izve ličarja, nadalje poslednji Obrenović, Faust in mnogo epizod iz življenja. — Predstave stoje na višini vseh dosedaj danih v tem žanru. * Najnovejše novice. Za generala jezuitov je izvoljen Nemec p. Werlz, dosedan,i rektor gregorijanskoga vseučilišča. — Rabijaten sluga. Vsem obiskovalcem Sarajeva znanega lastnika hotela „Central", E. Pračkeja in njegovo soprogo je napadel z železno palico odšlovljeni sluga Sala-mandrič ter oba do nezavestnosti pobil na tla. Oba sta hudo ranjena. — Preveč veselja. Ženo peka Schultza v Darmstadtu je vsled veselja, da je po desetletnem zakonu rodila prva dete, zadela kap, mož pa je zblaznel. — Žena generala Toge je umrla v Wiasbadenu. Telefonsko m ur^jnunn poročila. Ribnica 10 septembra. Tukaj se je ustanovil „Sokol". To je prvi odgovor na hujskanje glavarja Gstettenhoferja v Travi Slovenska Bistrica 10. sept. Včerajšnji političen shod je bil vkljub dežju in toči sijajno obiskan. Govorili so dr. Brejc, dr. Dimnik in župnik Medved. Poslancem se je zaradi njih postopanja glede koroške in štajerske v odseku za volilno reformo izrekla nezaupnica in so bile sprejete resolucije, ki soglašajo z resolucijami zaupnega shoda v Mariboru. Dunaj 10. septembra. Cesar odpotuje jutri v Išl. Oficijozi pišejo aicer še vedno, da je cesar zaradi svojega prehlajenja opustil potovanje v Dalmacijo, priznavajo pa, da bi cesar ne bil šel, tudi če bi bil zdrav in da izostane obisk iz ozirov na razmere v Dalmacijo ter iz ozirov na Italijo in na Turčijo. Dunaj, 10. septembra. B e ck in Weckerle sta se zedinila, da se sestavi posebna komisija, ki naj ustvari podlogo za pogajanja radi nagodbe in dožene sporaz-umljenje glede kontroverz. Prva seja te komisije bo 18. septembra. Praga, 10. septembra. Volilni odbor ustavovernih veleposestnikov je imel posvetovanje, na katerem je sklenil sklicati na dan 14. oktobra shod volilcev, da si izvolijo veleposestniki novega voditelja na mesto grofa Oswalda Thuna in se zedinijo glede volilne reforme. Volilni odbor je todi obširno pre-tresaval vprašanje o pluralnem v o t umu. Budimpešta 10 septembra. Sem je prišlo nad sto Čehov na posvetovanje zastran češko-madjarske zveze. Čehi so položili vence na grob Petofijev in Kossuthov Petrograd 10. septembra. Morilka generala Minsa bo danes obešena. Varšava 10 septembra. V Siedlecu so bili krvavi boji med revolucionarji in vojaštvom. 40 oseb je bilo ustreljenih mnogo ranjenih Več hiš je zgorelo. Vojaštvo je zmagalo in zasedlo mesto. Pariz 10 septembra. Pri pre-skušnji nekrga novega razstreliva je nastala eksplozija. Izumitelj Farronit je bil ubit. C. kr. okrajno glavarstvo v Kočevju dne 8. septembra 1906. Št 116/res. Slavno uredništvo „Slov. Narod" v Ljubljani. Na podlagi § 19. tiskovnega reda prosim, da sprejmete v Vaš cenjeni list sledeči popravek: Brzojavno poročilo v listu z dne 7. t m, da bi jaz v družbi z dvema učiteljema nastopil boj proti narodu in da se je vložit po moji inicijativi volilni protest proti občinskim volitvam v Travi, ter da sem jaz rekel nemškim kolovodjem: ^Vi morate vložiti pritožbo, jaz Vam napravim koncept" je od začetka do konca popolnoma neresnično in izmišljeno; res pa je, da nisem čisto nič vedel, da se namerava vložiti kak protest in da nisem z nikomur kaj govoril o tej stvari. C. kr. deželni vladni svetnik: Dr. Gstettenhofer. Javna zahvala. Štejem si v dolžnost, tem potom vsled svoje bolezni, ki se mi je pripetila dne 3. avgusta v Samoboru, da je bilo treba klicati zdravniške pomoči, v prvi vrsti zahvaliti Be blagorodnemu gospoda drju. Milanu B i a ć a n u, kr. kotarskemu liečniku, vitezu papeževega reda sv. Gregorija Velkega, dalje se zahvaljujem blag. gosp. univ. med. drju. M. Juratoviću. občinskemu liečniku v Samoboru (starosti „Sokola** v Samoboru, zahvaljujem se tudi gospodu primarnu Ivan Kosirniku iz Zagreba za izredni trud Nadalje se najtopleje zahvaljujem za izredno postrežbo gospe Faniki Mataušićevi in gospodu Antonu Mataušiću, veleposestniku v Samoboru, kakor vsem drugim za trudapolne in ljubeznive usluge. Končno se tudi zahvaljujem za prijazui obisk blag. gosp. Cezarju A k ači ču, lekarniku na Sušaku (podstarosti Sokolske Zvose), g. Franu Šukljetu, M d v ari ću in Kazimir)u Godcu iz Samobora itd. Vsem presrčna hvala! 3262 Na zdar! V Samoboru, 6. septembra 1906. Valentin Oeleb trg. s Železnino v Ljubljani, Mestni trg 10. Slovenol In Slovenka I Ne zabita družbe av. Cirila in Metoda I Lactasol proizvaja mleko Kniižico „Nstiirliche SSaglinK8erD&brUDgt* razpošilja zastonj VVilhelm Maager. Dunaj, III., Heumarkt 3 p. II 2701-4 3 besede . . . „Altvater" Gessler 1334-23 Krnov (Jagerndoif). Meteorologlčno poročilo. * ialn« nad morjom > 8■■;. 8r«dn]l nrarnl tlak 7'«.0 mm aa & > < Os? OPBEO-▼anja Stanje barometra r mm 1» a « Vetrovi Nebo 7. 9. iv. 738*4 21-4 al. svzhod del. oblač. 8. 7. %}. 741 0 145 slab vzhod oblačno » 2. pop 739 9 27 8 si. jzahod del. oblač. 9. zv. 7399 20*0 si. s vzhod jasno 9. 7. «j. 7387 140 .brezvetrno megla s 2. pop. 737 3 27 2 i p. m. 8vhod 1 jasno Srednja predvčerajšnja in včerajšnja temperatura: 21*6° in 20 8°; norm.: 16 0° in 15*9°. Mokrimi v 24 urah -0 in 0 0 mm mm. sprejme takoj v stalno delo 3180—3 Anton Lesar v Sodražici. Več stanovanj 9 ae za takoj ali pa termin november odda. Vpraša naj ac v gostilni „pri Buru" Sp. Šiška 205. 32io-3 1 J sol n t I tO OS mebiovana, se odda takoj v Florjanskih ulicah 15. Strojnik popolnoma vešč vseh manipulacij in vajen ključavničar ±ell Stalne Službe v Ljubljani ali blizu nje. Ponudbe pod ..strojnik" na upravn. „Slov. Naroda**. 3265 (M kons. društvo v Zagorju sprejme skladiščarja B 15. oktobrom 1906. Plača po dogovoru. Kavcija K 600. Ponudbe se sprejemajo do 30. septembra 1906. 3261 8 vagonov lepih, suhih bukovih drv prode Iv. VOZELJ 3264 v Šmartnem pri Litiji. Velik sadni vrt ob Gruberjevem kanalu v Ljubljani se da v najem za več let. Natančnejša pojasnila daje pisarna odvetnikov dr. SUTER in dr. SA-JOVIC v Ljubljani v Gosposkih ulicah št. 3. 3260—1 Profesor 3257 — 1 dr. pl. Valenta se je vrnil in ordinira od Z—4 popoldne v Frančiškanskih ul. 12, Zidarje in = delavce 3269—1 sprejme proti dobri plači stiLV t>sii pofljotilik: F. Trumler arhitekt v Ljubljani, Pred Škofijo štev. 3, I. nadstr. Na hrano in stanovanje se sprejmo gospodične ki hodijo v Šolo. Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda-. 3160-6 Dobro kavarna na lepem prostoru v Ljubljani je naprodaj. Ponudbe po „Kavama" na upra? ništvo .Slov. Naroda-. 3182-3 Učenca kateri ima veselje do krojaškega Obrta sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. 3212—3 Anton I £ ^ j** U Prešernove ulice ševt. 9. Prijetno opravilo pri čemer se lahko zasluži 4—5 kron na dan, dobe gospodje in gos-je, ki znajo dobro Citati in pisati. Ponudbe pod »Zaslužek 100" na upravu. ,,Slov. Naroda11. 3256—2 Odvetniška pisarna dr. Krisperja in dr. Tominška v Ljubljani sprejme takoj Strojepisci imajo prednost. 3208—3 Trgovski pomočnik železninar, zanesljiva moč, se pod ugod nimi pogoji sprejme. Vstopi lahko tak. j. Istotain se proda tudi dobro obra- njena 3189-3 oprava za špecerijsko trgovino. Ponudbe na npravništvo „ Sloveti. Naroda" pod št. 800. Steklenica (3 Uic nHto) 3006—7 lekarnarja Plccoija v Ljubljani neprekosljive kakovosti, se s voz uiuo iii zavojem vred po pošti pošilja s povzttjem za K f>*30 za prvo pašo (cono), sicer K IV60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteurizirana steklenica (okoli 1 kg) K 1 50. Si 8» Globoko užalosteni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš ljubljeni soprog, oziroma oče, svak in sttric, blagorodni gospod Anton Zarnik posestnik, trgovec, obč. svetovalec itd. danes ob 12. uri opoldne v 55. letu starosti, po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega pokojnika se preneso v sredo, dne 12. t. m. ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na Krtini na pokopališče k Sv. Lenartu, kjer se po sv. mašah za-dušnicah polože k večnemu počitku. Več svetih maš zadušnic se bode služilo v Dobu in raznih cerkvah. Blagi rajnik se priporoča v pobožno molitev in blag spomin. * Krtina, dne 9. septembra 1906. Ana Zarnik soproga. Josip Ana, Mici, Francka in Rezika sin. hčere. Jakob in rranc Jarc Marija Jarc svaka. svakinja. 3268 Vsi nečaki in nečakinje. m SMS h' jY(ilo $eme uradni^ državnih železnic Jrfarija $eme rojena J^otar poročena f fy'dovščina. spodnja Šiš^a. 13 1 Meščanska šola v Krškem. Na deški meščanski čoli v Krškem in ž njo združenim enoletnim tečajem se začne šolsko leto dne 17. septembra. Učenci se sprejemajo dne 15. in 16. septembra, Sprejemne pogoje je dobiti pri ravnateljstvu. Ravnateljstvo meščanske Sole v grškem, dne 5. septembra 1906. Dva dijaka iz bolj Se bi Se se sprejmeta na brano in stanovanje. Več se izve: Elizabetne ulice št. 8, parter. 3198-3 Marija Sever učiteljica za klavir je vsak dan od II.—12. ure dobiti doma, na Jurčičevem trgu štev. 3. 3211-2 lično mebiovana soba s brano za celo leto. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod y,IšČe se" na npravništvo „Slov. Nanoda*. 3193-4 VmmmmmWmWmWmWmmmmmmWmmmWmam Kupčevalc z jajci za večje in manjše dobave iŠČe Sprirm sf uOlulilliil Gospodične se sprejmejo v popolno oskrbo ; Florjanskih ulicah št. 10, II. nadstr. Na razpolago le tudi klavir. 3248 2 se sprejmejo na hrano in stanovanje pri ne*d dobri rodbini. 3183—3 Već se poizve v Križevniakih ulicah št. 6, II. nadstropje. Gospodična se sprejme v stanovanje in na hrano. Več se izve v Igriških ulicah št. 6 pri g. Jager. '2; se sprejme na hrano in stanovanje na Francovem nabrežji št. 7,1. nadstr, ravuo tam je velika soba za november za oddati. 32&4H Kupim dobro ohranjeno 2842 15 ter VVertheim blagajno št. 2,3 ali4. Jos. Jebačin, Ljubljana, poštni predal St. 126 . 3203-3 !T Dobičkonosna ^ poraba peska in gramoza z i/delovanjem zidarskega kamenja, cementne za-rezne opeke — robnikov, cevi, obodov za vod- njake oa mojih preizkušenih zmožnih ročnih strojih. H. Engelhardt. Garmersdorf b. Onben Brandenburg). ABC v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 8, Zaloga c. kr. pri v. tvornic za platneno, bomb a ž e vina sto, namizno in damastno blago Norb. Langer & Sobne, D. Liebau na Moravskem. Izdelovanje damskega In moškega perila do najfinejših vrst z elektriškim obratom. Prevzemanje oprem za neveste. Dober kroj, najboljše blago, natančna izvršitev. Zaloga platna vseh širin za telesno in posteljno perilo, sifon, kreton, cefir (vse se oddaja na meter), namizni prti in serviete vseh širin, brisalke, Žepni robci, moške in ženske nogavice. Švicarske vezenine, najboljše vrste! Perje in puh. Novourejena pralnica in likalnica 3242-2 v Kolodvorskih ulicah štev. 8. *£ Samo §Q vinarjev olja proti prahu priznano najboljše vrste pri Adolfu Itouptmann tovarna oljnatih baro, Hrnežeu In stekl. klela 99 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani flrl Podraftnioa v CELOVCU. Kupuje tm pr.<4. vrste rent, ssatevnih pisem, prioritet, ko-mnnklnih obligmcij, mnttk, delnic, valut, novce« in (teras. Promaa. Izdaja k vt.kamu *r.ban|u. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200.000-. brnim h llilieptr* 94, fnktm m mamte podrte JaSrebano •tređnoetao papirje in ZCm^mm^m -proti vnovenjo rsapale kupone. ^TBni isMLloiT Vinkuluje in davlnkulujc iroj-fcak« žanitnluska kaven« irM tm DakaM mml*. n «T Berna neroelle. T51 91 Podružnica v SPLJETU. «29 Denarne vi ose sprejema t tekočem računa sli na vloSne knji&ice proti agodnim obreetim. Vloženi denar obrestajo oo dno v?oge do dno vzdiga. 3—103 Promet s čeki In nakaznicami. ladajatelj in odgovorni urednik: Buto Puatooleaaieli. Laitnina in tisk .Narodne nakane". L.^DTU 43 9D 55 51