IZHAJA VSAK <*!FTRTP«' V ITALIJI' " • tvUSt. 688 Celoletno naprej plačano . . I Dr‘ Henrik Tunia poluletno „ , . . !> jiuieui , čet tletno . ........... -j četrtletno , Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. . ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: čine ene kolone v širokosti 63 mnr. finančni oglasi 1 L, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi 60 cent — Plača se vnaprej. r>'Z0 9T0 . . 4-60 ,_ivo in upravna vsak mm viso-osmrtnice, zahvale, trst, 29. junija 1922. - Leto ih. - štev. 137. G!asa!o Komunistične stranke italiie Splošna kovinarska stavka mora značiti pričetek novega probuje-nja, novih bojev in praktičnega ustvarjanja enotne fronte italijanskega proletariata. Glavne zahteve proletariata v teh bojih so: a) 8 urni delavnik za vse delavce; b) konec znižavanja plač; ' c) vspostava ih spoštovanje delavskih in kolonskih pogodb; d) zasiguranje obstanka brezposelnim in njih družinam z državnimi sredstvi in onimi delodajalcev; e) kontrola delavskega zavarovanja.. utahia pura Proces, ki se vrši v Moskvi proti 47 Členom ruske socialrevioducionarne stranic, je v resnici proces kontrarevolucionarnega socializma,- Da nam bo razumljiv, ves njegov pomen, se ne smemo zgubljati v epizodah. Namere — ddkazane ali ne — tega ali onega obtoženca v gotovem momentu, več ali manj teifka odgovornost glavarjev socialmorevo In c ion ar ne stran ke piri kakem umoru ali okiraji kake blagajne delavske države, osebe, dejstva, posamezne geste so piri tem procesu le tolikega pomena, kolikor pomagajta razjasniti glavnici vprašanje: to je _ ulogo socializma v revoluciji Ko se ob /krvavem razpadu družbe, sloneče na izkoriščanju človeka po* človeku, delavski razred, 'ki se je naveličal služiti kbt Kanonenfutter, ki Je sit garamja'in mizerije, buni m skuša raztrgati 9vtqje okove, se sme-li dopustiti, da mu stoje nasproti socialni revolucionarji z revolverji in bombami v rokah? To se jte zgodilo ruskemu in nemškemu pioletariatu. In to se lahko zr,o:d jutri vsakemu dlrugenru proletariata, ki premaga kapitalizem. V tem leii zgodovinska opravičenost, moskovske-ga procesa. Ruska revolucija danes sploh ne potrebuje krvi — in tujii ne sramote — svojih Noskejev, ki so že davno premagani. Bi jih lahko postre-tjala, za časa rdečega terorja, ko je bila Rusija krog in, klrlog obdana z ognjem imperialističnih toipov: to bi ne bilo drugega, kaktar! kaka kaplja krvi več. Tuidli bi lalilkia šla preko toga s prezirom in bi jih poslala lenariti, kakor toliko drugih, v ministrske predsobe Prage in Pariza! Ampak; treba je pred-..vidtevati bodOčinost. v Ni kdo ne more piroroktovati, kakšni socialni boji izibruhneji jutri. Mi prihajamo iz Motilne, v akteri je padlo deset milijionov mož, cvet bele rase, brez niolbeniega drugega vspeha, kot za propad Bvnape in da je na teh razvalin ati zraslo nelkaj denarnih bahačev. Mi izhajamo iz socialne revolucije, ki je kot mučenik zmagala v Rusiji, v krvi je' bila zadušena na Finskem, Ogrskem, Nemškem. Centralna Evropa, razkosana, Obdavčena, obdana z bajoneti, je videti obsojena na večno mizerijio. Angleška država, ki je irazmajena v' Irski, v Indiji, v Egiptu, mori v Johannesburgu (Južna Afrika) rudarje, in ^komaj’ preživlja dva milijona brezposelnih v stalnem mestu. Francija, kjer je en milijon in sede m stoti scrS Poincare-jevih mrličev ter 289 milijardi dblga, se ošabno ponaša, tla koraka z milijon vojaki «na čelu svetovne reakcije«. Dvajset milijbnotv ljudi umira vsled, lafoote ob Volgi. Beli tenor tlači' 'cTucat n&fo-ttov. Kam j a dira Evropa? Kam jadra Evropa delavskih množic ki plačujejo stroške vseh militarizmov, vseh reakciji, vseh: vofjin’ vseh obnov kapitalističnih dlrfcav, če se delavske množice, ki plačujejo vse s svojo krvib in s svojim potom, jutri ne dvignejo, da dajo svetu končno pravi miir in nov red? . ((Revolucijo ali smrt« je pisal mož, ki je umrl za revolucijo. Resnične besede! Ce hoiče čiliotveštvo živeti, je treba, da se jutri prerodi. d!a odpravi kapitalizem, da razbije potom proletarske diktature vsak odpor, da odpravi z odpravo razrekfov vsako izkoriščanje in vsako oblast. , In mi ne vemo, če nas še ločijo od tega hitri leta ali meseca. Bi ne zanetil lahka piro&lega 31. maja slaboumen trmoglavec, ki mu je nacionalni bloik dal vlado1 v roke v. Evropi strašanski požar? Ne napravi to lahko za tri dni ali za tri mesece? Ruska revolucija ne pomeni v naši dribi drugega kot prvo veliko1 bitko razredov. Odlmcir,*ki ga je zgodovina dOvo-' lila proletariatu drugih -držav, mora služiti v. pouk. Trplljenjje ruske revo-' lucije lahklo pripomore k spopolnjenju, internacionalnega proletdriata. Ampak za te j e potrebno, da opazi -on že naprej gotova ifklcicllo, da odstrani že prej s svoje peti gotove sovražnike, .da .opusti noke iluzije, da stfže krinko z gotovih obrazov. , Gospod Stinnes vlada zato danes v Nemčiji, kjer dcibiva delo najniže plače na svetu, ker se je nrfšel ob času, ko je bil cesar premagan ter je vojaštvo spravilo Ludendarffa in Hindenburga popolnoma ob mo8 in mu hi bilo treba drugega kot zapeti »Internacionalo« pa bi zginili sleherna sled buržoazne armade, ker se je našel takrat delaveč, kii je zatajil svoj razred, sofcialist, ki je »e ^danes ‘lan II. internacionale, morilec Noske, ki je znal; ene prevarati in druge postreliati ter takta udu&iti porajajočo se revolucijo. Nemška social-dernorkacija je zavedoima preprečila zmago proletarske revolucije vi Nemčiji in tako v vsej; centralni Evropi. y Evo dokazov: Ce je ruska revolucija marala več kot štiri leta prelivati svtetfo tari po ce-^ lem delu sveta odi ,V'hangelska^ do Odese in od Varšave dlo Vladivostoka, se je godilo to vsled tega, ker J e zadela potoni 'ko je razbila autokracrjlo, eks-propriirala bui'3oiazijo, premagala carske generale, na s vriji poti vedno on socialiste. V Samari je predsedoval socialni revolucionar Cemov pri streljanju delavcev. V Arhangelsku je na-jodni socialist Čajkovski opravičeval ' franooska-italijansklo-arigleško intervencijo. V Kijevu so menjl5eviki sodelovali z Deniki nom. V Irkutsku so socialni revolucianauii morili proletarce-baljševike. V Vladivostoku so soc revolucionarji sodelovali z gotovim Mpr-kulovim, ki je bil plačan od japonske vlade. . ^ Bazpadli carizem m bilo več mogoče braniti. Ruska burdmziJa mzdav-ljona nespodobna braniti samo sobe, ni imela niti enega načela, da bi se na njega oprla. Da jo mogla reakcija, po štirih letih prelivanja krvi in nezmi-solnegrt pustošenja, obnoviti svoje molilne poskuse proti revoluciji, za to je bilo potreba, da so ji »revolucionarji« ponudili "demokratično ideologijo« da so ji dovolili celo — kaka ogabnost — izrabljati za svoje' namene spomin .junakov, ki so prej umrli za stvar revolucije. More-li revolucionaren proletariat dovoliti, da se s socializmom opravi« čuje odpravo razrednega hoja? More-li dovoliti, da socialistični vodije, ki so postali v resnici poslednji teoretiki buržoazne družbe, izrabljajo udanost in henoizem delavcev svoje stranke proti revoluciji? More-li dlcpustiti, da se gotovi ljudje sklicujejla na socializem — nauk o razrednem boju — ko so podpirali imperialistično,vojaško intervencijo proti revoluciji? Mtore-li dopustiti da se socialisti pridružijo tekom medanske voijtni buiožaziji proti drugim socialistom? More-li dopustiti, da se bojujejo socialisti proti drugim socialistom z ravno-istim orožjem, s katerim se bojuje vsaka autakracija? Taka vprašanja nam stavi moskovski ijipces. Odgovori, ki jih da že navaden •*: a v čut i evioluctonarca, nemcrejlo biti vebeni. ((Revolucionarni socializem« vic:-Ai:ivskih obtožence^ nima ni5 skup nega z revolucionarnim socializmom. Kajti nam je presojati stvar samo z e-nega stališča. Ali smo na strani upornega delavskega razreda, na strani revolucije, kljub idejnemu raznoglasju, kljub pogreškom, ki se kritizirajo, :n' tudi kljub osebam, ki jih pobivamo. Ali pa smo na strani internacionalne buržo&zije. Druge poti ni vmes. Če se v drugem slučaju še nadalje sklicujemo na revolucionaren^ socializem, zanikujemo svojo prostost, lažemo svoji lastni stranki, koje členi iskreno verujejo, da so socialisti in revolucionaro. se iažemo vsem onim, za koje imajo c-) besede visolko vzvišten in jasen pomen. Treba je tako napraviti, da se v bodočih razrednih bojih kontrarevolucija ne boi mogla več posluževati socializma. Rezultat moskovskega procesa bo ta ,da pridejo dlo tega zaključka vsi oni, ki bodo sledili temu procesu s pozornostjo, ki je zasluži. R. ALBERT. Kriza Jugoslavije Setimo se 'kraja 1918. godinel Kome nije još' u svežloj uspomeni ona neo-pisiva radost i onto silno drfuše\*ljenje, kioiie je bilo piiliikom definitivnog sloma austrO-ugarske monarhije obuzelo najšire mase našega narofda u svim pokrajinama, iz klojlh se stvarala nova zajedničika narodna država? Sa neogra ni-ienim' pioveiBnjem i istinslkom brat-skom BHlbavi grlili su se Slovenci, Hrvati i Srbi, sanjajuči o sjajnsoj buduč-•nosti, koijioj se vrata širom otvaraju. A danas, posle tri i pol godine za-jed'nič)kiog živiota? Bacimo samo jedan letimičan pogled širom cele zemltje! Kakiova promena. i kakio silno razočaranje! Umesto neo-graničen0g poverenja nailazimo slko-ro na bezgranično nepoveren.je; umesto bratske Uubavi sve viš,e maha za-uizmlje avet nacionalne mržnje. Prosto uovefe ne veruje svioijim očima. Što se to dogodilo? Da vidimo! Jedno je od;-mah jasno: tako dubaku pirlomenu mogli su izazvati. samo dubaki uzroci. U čemu orni sastolie? Austro-ugarska monarhija bila je ^r i to s punim pravom — u očima naj-širih masa'našega naroda, kloji je imao nesreču, da živi pod njem, oličenje politi čke i socialne reakcije. Sllom austro-ugarslke monarhije imao jte da znači definitoivan pad režima poli tičk e i socialne reakcije. U toj veri ležao je glavni izvor radosti, kiajlom je naš celi narodi poEdravio krah Austro-Ugar-ske. s a Ali se ta vera još prvih dana zajed-ničklog života u niovoj državi ,na žalost, pcikazala kao iluzija. I u torne je glavni uzriokl rttzoičaranja o navoj' državi! Narod je s piravonri Giiekivaa da če u no-voj' dli'ižavi imati bar onioliko politiž>ke slobtoKje, koliko je bilo u Srbiji pre ra-ta. Sloiboda štampe, sloboda zbora i ,do-tfoivora, pravo kioalicije — to su bile čelista ivirlo privlačive točke predratne Stbiiie za naš riarcitl s druge strane Save i Dunava. A što je bilo u stvari? U-mesto sliobode štampe zavedena je strašni ja cenzura, nego je ikaldl pre postajala i u najreaklcionannija vremena u Austrio-Ugarskioij. Umesto slobode zbora do#le su odlmah u čitavim kraje-vima apsalutne zabrane svaklog zbora. Umesto prava koali cilje dašku je odmavi raspu^taniie sviih udruženja, kojih se ciljevi niso svidjali vlastodržaSkim klikama. Pa zar je anda čudlo, što Je na-stupilo opče razočaranje? Ne samo da nije čudo, nego bi bilo čuda, da ono nije nastupilio. Jer je da-na^nije opče razočaranje neminovna posledica nesnosncig palitičklog režima kodi se, evo več čotvrtu godinu, sa ne-vercvatnoin brutalMoSču spnovodi u ce-l'3l| zemlji. Ne.samoi da nije č-udo, nego bi bilo čudOi, da ono nije nastupilo. Jer je da-nasnje qpče raz>ačaran'ie neminovna po •sledica nesnosnog polititk'og režima, on i se, evo ve*'; fetvrtu godinu, sa ne-vaiiavatnom brutoinošču sp novo d i u celca zemlji. pribija je klasična zemlja sitne i sredpje sopstvenosti bez velikih poseda. Paznato je, da je u Srt) k j i agrarno pitanj' ereSenoJoš po«p(,k0m prolog veka revolucionarnim putem. po principu, kiaji Je narodna posma formulirala rečima: «Svaki svc*gft ubile subn-šU!» I u tone le le*no veliki dio privlačive snage, l«yu jo Srbija imula z a seljattke mase u biv-sim austio-ugar-skim pidk/rajinama. k^e nisu imalo zemlje, nego su^ rauilc Kao pobije nu ve leposedima, klajili su vlasmci bili mahom tudjinSkog porekla. Ujedinjonje sa Sitnjoin znrtčilo je za sel(jačtke mase radikalno rešenje agrar-nog pitanja. I seljaci su pobeli, kao nesto, Što’se samo po se^i razume, i reSotati agrarno pitanje u toin sini* sin. Ali kakovx> razočaranje, kad su na tom putu naišll na otpar ne veleposed-nika. koji su bili zahvalni da iznesu samo živu glavu, nego na brutalni ot-picir srpske vojske, ktoja je uzela u za-štitu s veti nj u privatne svojine vele-posednika protiv siiriomašnih seljačkin masa. Eto, zašto i kako su siromašne seljatke mase izgubile poverenOe u no-vu držav u. Padom austrtvugarske monarhije nije dafcle pao i režim političfke i socialne reakcije, kao što je narod u svojoj naivnosti veriavao. Naprlotiv, političlka i socialna reakcija je uzimala sve više maha tako, da je uskoro stanje postalo gicire no što je ikatl bilo pold Aust.ro-Ugarslkiom. A posle «Obznane» i tako-zvanog Zakona o žaštiti države režim u Jugoslaviji je dostigao i prestigao i najgore režime, koje poiznaje hi stori j a kul tuf nog sveta. Samim tim je pot-punia odrddjenio i stanovište, klaje rad-ni narod Jugoslavije ima da zauzme prema dahašiniem režimu. ^ Da sad malo zagledamo u odnošaje, foajii postaje izmedju srpske, hrivatske i slOivena^ke burlžoazije! I hrivatska i slavenačka buržloazija pozdravile su — baš1 kau i srpska bur-žoazija — sa velikim oduševljenjem o-slobodjenje ispod austro-ugar.skOg rop-stva, razume vaj udi pod tim, u prviom redu, oslobodjenle od privilegovane konkurenci j e austro-ugarskog kapitala ,» BuTižbazija pod slobodbm uvelk razumeva slobodu izrabljivanja, slobodu pljačke radnog naroda. I u tom pogledu se mišljenje i hrvatske i slovenačke i afpske buržoazije piotpuno poklapa. Ali se njihovi interesi vrlo često oštno suikioibljuju, kad je reč1 o odjelu u toj cpičicj pijanki. Srpska buržoazlja, baja drži svu vlast u svojim rukama, isko-rišicuje taj povlašteni položaj za svoj Masni ra zv itak, virlo često na štetu klasnih interesa hrvatske i. slovenačke bur žoazije. Srpsjka buržloazija manifestira svoje hegemonističke zahteve ne samo na političtoom negib i na ekonomsko m polju. I tu upravo leži glavni raz log sukiolba izmedju srpske buržoazije na jednoj i hrvatske te slovenačke na drugoj strani. Razume se, da i snpska i hrvatska i slovenafika burž.oazija, iz sasvim pra-vedlnih razloga, zaogrču taj suklab svojih klasnih interesa nacianalističkim plaštom, da. bi na taj' način l&kše zavele radlni narod i tako poijačale svoiju kllasnu pozictiju. Taj suklob je zauzeo vrlo velike razmere; zaoštrenost adno-šaja postigla je več svoj' vrhunac. Sve češife se otvereno govori i pi$e o krizi dftlžave. Kad' se sve to uzme u obzir, op-če nezadlovoljstvo i razočaranje u vezi sa sve večim kaosom u političklom, e-kianomskoim i financijalimom pogledu, nesumnjivio je, da Jugosalaviija piioživ-ljirje te%u kirizu. Ma kalkia se ovs. krriza dalje razwlja- Politični pregled V pondeljek 26. t. m. le pričela po vsej tlaliji splošna stavka kovinarjev. Po pnaaem zhoiiovanju v Genovi, kjer se Je večina kovinarskih delegatov izrekla za stavjkio, je skušalo tajništvo klovinarske zveze rešiti spor mirnim potom. V to svrho je odposlalo to tajniš tvo pismo zvezi intlustrialcev vabeč te iX)sledn,ie naj skušajo zadevo rešiti s tem, da ustrežejo zahtevani delavstva. Industrialci so odgovorili, da se morajo kovinarji pogovarjati le z zastopniki enih podjetij, ki so nastopili proti delavcem. Kovinarska zveza je pa hotela rešiti spama vprašanja za vso državo zato torej1 dogovormo z osrednjim vodstvom zveze industrialcev. Ker do tega sporazuma ni prišlo, je bila zveza kovinarjev prisiljena, da udejstvi sklep, ki je bil stoitjen v Genovi in je p*pglasila splošno stavkio. Stavka je zares' splošna. Stavkajo vsi kovinarji tudi oni, ki so člani Sindikalne zveze in izdavila se je solidarno tudi Italijanska delavska zveza, ki je v rolkah fašistov. Ipclustrialci nimajo poguma, da bi napovedali delavcem hoj po vsej Italiji. Oni so začeli v Milanu in po nekaterih drugih krajih nižati kovinarjem plače in jim odijemati druge pravice. Delavci so toppt spoznali, da bi v talkem bojo gotovo’'podlegli in so zato napovedali in uidejstviH splošno stavbo. Odveč. je danes govoriti o tem, da je taka pfet edina pravilna in da je šele začetek pjave poti. Priti bo moralo do splošne stavke delavcev vseh strok. Danes se mora vse delavstvo boriti nele zato, da si; obrani pridobljene pravice, marveč tudi zato, da se ubrani reakcije, ki hoče spraviti proletariat za sto let nazaj v robstvo. To taktiko zagovarja Komuni-stičina stranka in se je povsod! izkazalo, da je edina dobra, edino uspešna? Delavci bodo zmagali popolnoma kadar se bttdb združili v sfeupno fronto in na povedali izkoriščevalcem in reakciji boj' clO skrajnosti. Ze sedaj pa prihajajo ik vseh krajev Italije vesti, iz katerih je razvidno, da sa topot delavci-pripravljeni na boj do zmago in da se ne bodo udali delodajalcem. Bilfi bi to prva zmaga po reak-cijiii bila bi lekcija delodajalcem in ob enem sooial-demakiratom, ki so vedno se nadejali, da se vse da rešiti mirnim potom. ,‘Reakcija v Italiji nima nobene volje pojenjati. Obratno je 'vedno silnejša in vedno bolj krvoločna. Fašisti napadajo delavce povsod kjer le morejlo. V pretečenem tednu sa se vrtšili taki napadi v Bologni, Pisi, Riminiju, Napoliju, Ferrari, Carpi, Pulju in drugod. V Rimini nastopajo fašisti v obrambo ve leposestnikov. V Carpi so udrli po no-čj v privatno stanovanje, kjer sq je vr-Sila. veselica delavcev, ubili par delav- i»”“is3 rssancTBB *$& »1SS5S5 « IZ u čitavojji Jugoslaviji ima opsolutno i-stovetne interese, da u najftvrščoj klas-nofj' zajednici hutde na branilku interesa radniog narO)da. (Radnička Stetmpa.) Pismo iz Jugoslavije «Naša Vas», glasila Slovenske repub liifcanske stranke je za v.es čas današnjega režima ustavljena vsled «piroti-drižavnega hujskanja«. V Spltitu jte aretirala policija več. komunistov. Bili so izročeni sodišču. V Sarajevu bosta te dni sodni razpravi priati sOdlrugu Djakoviču, bivšemu poslancu in proti komunistični mladini vsled tiskanja in širjenja komunističnih letakov. Kasacšjtslkla sodiSSe je potrdilo smrtno obgadbo nad aadrugiom SteHčeni. Ministrstva pravde je pmedložiilio kralju smrtno obsodbo v. podpis. Zato so sklenili Stejiicevi zagovorniki, da gredo o-sebno h kralju prosit pomilbčfenija. Ali 90drug Stejic je odločno odkilomil, da bi prosil tirana, 'kateremu žal ni mogel vzeti življenja, za pomiloščenje. Zato bo obešen naj(b(rže 25. t. m. Kaikor znana, se princ Giorgje, kraljev brat, ni udeležil njjegave panoke. Poslal je vladi pismo, v katerem izjavlja,'da je on pravi prestolonaslednik itd. Zato je ukazala naša vlada, da se ga pošlje v neki pariški sanatorij 'kot živtčno-bolnega, kar se je tudli izvršilo. — Zadevo ba prinesla opozicija ptred parlament. V Ljubljani je izšel Časopis «Rdeti pilot«. Oglasilo prevratne mladine za duhovno revolucijo« s pnispevjkd «človeka z bombama«, g. PodbmšJca, re-negata g. Cerkvenika in B. Seliškarja. — Rddamnemu naslovu vsebina niti od daleč! ne odgovarja. «Rdečl pilot« nima namreč namena,1 da iz5#*i duh'6v no revolucijo proletarske Irnladine, am-piak namerujle odpeljati s prvim zra-kopUorviom še zadnje reliklvije. social-špijotnske gospode, ki se še zbira okrog «Napreja». Gg. Kopača, Etbina Kristana, Kocmurja, Mihevca itd. sta namreč Bemot in Podbevšck izključila iz social-demotkft-atske sekte Jugoslavije. In ker izdajajo izključeni sodrugi «ZarliO», naj bi «Rd’eči pijtot» izvršil ono nalioigo, ki je ne more žalostni «Na-preji« vsled svoje nati^kene oblike. Taka je us6da jugosiavanskih šoeial-patriiotm'. Dolgoletni vaditelji so postali upravniki veleposestev in banlk, mv^iatelji raznih blagajn in zavodov, lastniSki automobilov in listov, in k izpraznjenim koritom ho prijadrali mladoletni pesniki, ki se »vadijo v svojih diw»ih poletih v zraku». r V demokratski stranki v Sloveniji je tudi prišlo že rlo odkritega razklala med mladoliiberaki. ki, se zbirajo o*-krog Žerjava in «Jutra« in med, skupino otoog starega očeta «Slovenski Narodi«. — Sedanji .ravmatelj’ Jadranske banke Kamenarovič je namreč razkrinkal mladoliberake, k,i so si privoščili iz blagajn ladran*e banke nad 3 milijone. «Slov. Norocbi je «blila rdečica nad njegovimi neboigljeni?hi si uovi in je i&avil, da ni 'veS glasilo de-mokiratsko stranko, ter prinaša vsak dan po cole strani Kamenarovičevih iaal\Witiij. o naSi, rodoljuhni goepc4i. aretirala ves adibor fa^istovske skupine. Poslanec Zirardini (socialist) se ne more vriniti v Ferraro, ker so mu to fašisti prepoevidali. Pritožil se je pri mi nistru, Ta mu je v zihomioi odgiovoril, da se lahko vrne na sva ji dlam. Takoj po tem je objavil faustovski list notico, v kateri je povabil ministrskega predsednica naj; pride s Zirartdinijem na Ferraro alko želi videti kak sprejem mu bad» naredili. KakOr se vidi se čuti reakcija dOvolj* močtno. Edini, ki ji kljubuj e jio so komunisti. In ti jo bodo tudi premagali. • Socialistični parlamentarni klub v Rimu se. je razdvojil. En del poslancev si je izvolil' svoj odbor, drugi del pa zopet svojega. Strankino vodstvo je obsodilo one poslanice, ki ao se izjavili za sodelovanje z meščanskimi strankami in povabilo vse poslance na) dia 27. t. m. odgovore ali hrfejo ali ne ostati zvesti sklepom zadnjega strankinega zbora. Vabilo ba astalip seveda brez-vspešno, ker se čutijo reformisti v stranki že preveč močtne. Nemšli minieter zunanjih zadev Wal-ter Rathenau je bil v sobota 24. t. m. v Berlinu umorjen. Umorili so ga nemški nacionalisti, pristaši monarhije. Rathenau se je odpeljal v automo-bilu iz svoje vile u uradL Za njim je Sel drug automolbil, iz katerega, so oddali markirani možje veči strelov* na ministra, ki je ostal smrtno ranjen, in je izidiahinil šie preden so gk prinesli zapet v vito. Po izvršenem zločinu je automobil' v katerem so se nahajali zlo čiinci, oddirjal proti mestu in izginil. V nemškem parlamentu so se vršile radi tega zločina velike demonstracije proti nacionalistom, o kojih se sadi, da so izvršili zločin. „ Vlada zasleduje zloičince. Krivfcev pa niso še dobili. ■ Walter Rathepau je bil ena izmed najinnarlkantnejših oseb v Nemčiji v povodni dOi>i. Bil je sin, velikega .industrialca in torej ošabna bogat. Bil je izredno nadarjen in prepojen s socialističnimi idejami, vendar ni bil socialist. Zagovarjal Je sedanjo nemško republiko in postal njen minister. Reakcija, katere ❖al' gre po vsem svetu, je zadela tudi njega. Packj je kot žrtev onih socialdemoklratičnih iluzij, po katerih IjtuKie verjamejo, da je treba nastopati proti reakicili z lepimi manirami. Vse nemško časopisje dolži nacionaliste, da so krivi umora. (Kaj1 pa ni nacionalizem sposoben?) Ob priliki pogreba je vilada odilačila, dia mora delavstvo za pet minut ustaviti delo. V Londlonu so irski narodni revolu-eionanci ubili angleškega generala Wi Wjna. Zopet žrtev bojev med napredkom in reakcijo. Anglija se je borila, je pravila, v vajini za enakopravnost narodov, pa noče dati svobode Ircem, ki trpe pod angleško komando. Zaka} so Irci žrtvovali svojO kiri tekom vojne? Morda res le v' korist francoskim kapitalistom. V Haagu, kijer ae vrši nova meddržavna konferenca, »o priredili komunisti veliko demonstracijo proti konferenci sami. Komunistih i poslanec VVijnlkloep je v govoru dej^J, da hoče konferenca popraviti vsled voj1 rte razdrapano kapitalistično gospodarstvo in da nimajo komunisti do konference nobenega eaupaoja. Dragi sodrugi! Vzadniem času so se zgodile razne, stvari, katere je treba osvetliti z našega razrednega stališča, da jih zamoremo trravilno osako pomi loščenje. To fe zopet eno krvava uboj-stvo, katerega vrši jugoslovansko meščanstvo med našimi vrstami s sogla šanfem jugoslovanske primorske gospo de in, njenih hlap/cev. Mi nismo mašce vali še niti enega ubitega sodruga. In medtem ko poudarjamo na lem mestu vnovič, da sprejmemo nase odgervor-nost za vsak zločin, ki zadene meščansko reakcijo tu iti onstran meje, pozivamo delavska mladina na najstrožjo disciplino. Člani komunistične mla dinslke zveze morajo vddeti, da v takih okoliščinah služijo stvari proletariata najbolje, ako ubogajo in točnio izivršu-jejo povelja višjih organov. K zakijučku izraža izvrševalni odbor svoje zadovoljstva nad zadržanjem so-drugav nabornikov. Provokacije naših nasprotnikov in zvijače polna poročila narodnjaškega, časopisja ne zmanjšajo nič na^dejstvu, da povsod) tam, kjer je ustanovljena Mladinska sekcija, so mladi proletarci šli na nabor, kakor se spodobi revolucionarni mladini, lei se zaveda, da mora jrri naboru izvršiti eno anih dolšnosti, ki ja nalaga komunistična disciplina. Primernega nastopa želimo še od! ostalih nabornikov! Ne• da bi podrobnejše utemeljevali razloge za naše sedanje stališče da meščanskega militarizma, kar spada v notranje zadeve organizacije, postavljamo tu Še enkrat načelo, da se mora vsak itotrje-ni rdeči nabornik odzvati tudi pozivu pod orožje in da ga more le Mladinska sekcija odvezati od te dolžnosti, kakor je Mladinska *sekcija cma, v kateri edini je moč tozadevno odločevati. Hladi sodrugi I Ako upoštevamo vsa zgoraj navedena dejstva, kolikor se tičejo naše organizacije in ako trravilno ocenimo njih politično vrednost, moramo določiti sledeče kot maksimo za zadrtanie na-pram našim nasprotnikom narodnjakom: Energični nastop proti narodnim voditeljem, ki niso samo adivtofkatje, veleposestniki in. trgovo*> ampak: tudi duhovniki, učitelji, v«|ji in manjši uradniki. Ni« mani energičen nastop proti njihovim zavednim pomočniton, naj si bodo le-ti še tako proletarskega pokol enja in družabnega stanja. Priza-nesljivejfee zadržanje kazati le napram očitno zapeljanim mladim delavcem in kmetom, ki sledijo krivim pastiiiiem vsled neznanja, vi katerem jih je vzgojila Ma in cerkev ter vsled njih nezmožnosti razločevati med1 lastnimi interesi in ornimi naroidine gospode, Mi se popolnoma zavedamo daleko^ seinosti tega sklepa, kakor se zavedamo tudi upravičenosti takega našega nastopa. Stojimo pred resnici nalogami. Stav-binski delavci, la naša najštevilnejša delavska kategorija, bo kmalu prisiljena, da stopi v'M. Treba ie misliti na mobilizacijo vseh naših sil. Mladi komunisti! Vsa naša volja in vse naše hrepenenje izraženo je v e-nem samem klicu: Proč z jugofašišti! Uvela organizirana obramba vseh izkoriščanih in tlalenih; Živela proletarska revolucija. Za izvrševalni odbor: Propagandni tajnik. Dragi drdgavi! U zadnjem, času odigrale se razne stvari, koje ie potrebno razjasniti s na-šeg stanavišta, da ih uzmognemo pravilno oceniti. Pod izlikom namdnoga mučeni$tva dozvolili su sebi jugo slovenski narod-njaci na račun radnog naroda celi niz zločina, izdajstva, izazimnja. Nas zanima malo kako voditelji-naroda ras-polažu svojim ličnim osobinama u okviru i na račun vlastite kaste. No nji-hovo balkansko bizantinstvo, njihova strašljivost i zahrptnost, kazu oni, da je u interesu naroda. A ta je koji trpi i strada radi zlog vodstva krivih paštira, koji su prevarstvom zadobili pav ere-nje radnog naroda. — A da ne spomi-njemo mladim drugovima na oni primer izvanredna zaboravljanja i niskosti narodnih učitelja koji uvek viču da su gladni, ali se ne srame, da učine iz kulturne (čiste) pretstave patriotslcu komediju. A sada da predjemo drugim narodnjaškim zločinima. Po laniskoj fašistovskoj reakciji po-paljeni javni i privatni domovi još su m ruševinama, radničke i seljačke obi-telji iz mnogih istarskih sela._ još krvave, njihovi su gvbit.ci nenadokna-divi. Jugoslovenski narodni poslanci i načelnici pa k izabrani od1 nesvesna ali požrtmvana ljudstva ne žacaiu se stisniti olcrvavliene. ruke kr. oblastnika,' medju dtrečanjem i bukom tisuča belih gardista, koH su tada. slavili sldvlje svoje pobede nad potlačenim pi'0teta-riatom. U kakvom savezu s tim nastu-pom narodnih poslanika i načelnika su napadi narodnjma na naše ervene novake u pn-ovinciH. Hladi komunisti! Vfhunar jugo slov epske nagodnjatke zahrplnosti i strašljivosti, bezdvoibe je pisanje njihamg časopisja. U času kad pada ju naši nujbdlii drugovi, a grad'-ske ulice poškropljene, Jcrvlju mladih radnika, kad je na hiliade mladih života zakovanih u tešlce verige, ti se npučkin voditelji upravo ništa ne srame ispovedati da stoje proletarsko) borbi indiferentno po sjrani. Tim ro~ djenim piiavicama moramo reči da ne-cemo ‘mimo gledati, kako se oni pona-šaju i nesmetano uSivaiu udobnosti o-biteljslfog života kaiega su sagmdili na plečima trpečeg naroda medjutim, kad se upravo taj narod bori na život i smrt sa belom re&kcijom. ............ Hladi rcdnlcf! Zadnje vesti iz Jugoslavije glase da c e d. Stejič biti ovih dana vešan, ako več nije, olklanjajuči junački svako jtomil&vanje. Ovo k opet jedno krvavo ubojstvo, ma ga vrši jugoslavmska buržoazija med našini redovima u stt-glasfu s jugoslovenskom primorskom gospodom i njihovim slugama. Mi još nismo asvetili ni lednog ubijemog druga. 1 medjutim, dok ponovno naqj:asu-jemo, da preuzimamo na sebe odgovornost za svaki zločin, -Ho če pogoditi buržuiskru reakciju s ove i one strane granice, pozivamo ra.dničku omladinu na najstrožiju disciplina. Članovi kom. omladinskoig saveza moraju znati da pad tim aklolnostima služe stvari proletariata, akO slušajo i tačno vrše zapo-vesti viših organa. , K zaključku izrazuje izvršni odbor zadovoljstvo nad držanjem novaka. Provokacije naših protivnika i vesti hreate prevejanosti narocMaČksog. časopisja ne umanjuju činjenicu, da su po-svuda gde ima Omladinskih sekcija ' mladi proleteri išU na stavniu, kako i pristoji revolucionarno} omladini, ko-ja je svesna da mora kad novačenja vršiti jednu od onih duinosti, koje joj nalaže komvnistička disciplina. Stični na§tup želimo od ostalih nosmka. Da ne oipravdamo potanie razloge za sadaaie naše stanovište do buriaaskog militarizma, buduči da to spada u unutar-nje stvari organizacije, postavljamo tu opet načelo, da se mora svaki erveni novah odazvati takodjer pozivu pod oruiie, te da ga može samo Omladin-ska sekcija rešiti te dužnosti, kao što je Omladinska sekcija ona, koja jedimi ima vlast u lom pogledu odlučivati. " Hladi drugovi I U zmerno li u obzir gore navedene či-nienice,ko se tiču naie organizacije i. ; ocenimo li njihovu politUku vrednost, moramo odrediti sledeče kao maksirnu za držanje prema nahm narodnjačkhn protivnicima: Bnergičan nastup proti v narednlač-kim voditeljem, ktoiii nisu samo adivo-kati. veleposedbici i trgovci, nego i popovi, učitelji i veči i manji činfcvniei. Ništa manije energifiniji nastup protiv njihovim svesnim pomočinicima, ma bili oni i proletarsko® porekla i stanja. Obzirni j e drsanje (Jemo pdkazati prema oči to zavedenim radinicima j setja-cima, što slede krive pastire zbog neznanja u koatem ih uzgcjila %ola i crkva, te radi njihove nesposobnosti da razlučuju vlastite interese od c^ih na-iad!ne gospode. Mi smo potpuno svesni dalekosei-nosti ovoga zaključim, kao što smo u-vereni o opravdanosti našega mstupa. Stojimo Vred ozbilfnimi zadafami. Gradlje^narski radbiici, ma naibrojni-ja naša radmčka kategorija biče skoro prinudjena, da stupi u borbu. Misliti treba na mobiliiimio svih naših sila. Mladi komunisti! Sva naša volia i sve naše težnje izražene su u j e dno m samom poktiku: pole s fugofaHstima! Uvela organizirana obrana mh,izkoriščanih i tlačenih! Živela proletarska revolucija! Za izvrstni odbor: * Propagandni tajnik. . ■; .. ; s , -- Pomaže vesti 'Gibanje stavbinskih delavcev na Goriškem Vsled predtogav bi jih je stavila Zveza industrialcev glede znižanju delavskih plač, je tajništvo stavbinskih delavcev v Gorici sklicala v teh zadnjih dneh več shodov, posebno pa v najvažnejših krraji h Krasa i:n SoSke doline. % Bik) bi odveč tukaj opisovati zanimanje, ki ga kaže delavška masa v tem vprašanju. Shodi, ki bo se v^šili do sedaj, so bili tata dobro obiskani, katar se jih ni vidak> »e mnogo (asa. Predlogi, ‘ki so jih stavili delodajalci, so bili povsod vzeti v gltaboko' pretresanje. Na teli zboravanji h je vprašalo za besedica mnogo delavčev, ki so izražali svoje Gjsebtno mnenje, Ta mnenja so izražala povsod mnenj« celokupne mase. Delavci pravijo, ker se niso zmamfšale cene ž&v/itom oid julija 1920. leta, (to je od tedaj*, ta je bila sklenjena delavna pogodim) so zahteve delodajalcev neopravitena. Pri tem pripo-'rtiajioi tudi, da je stavila delavska organizacija svoje-asno zahtevo za revizijo tarife. Tega predloga pa niso hoteli sprejeti deBOtPajalci, kljub temu, da je ta pravica delavcem zftgiatovljena pa . delavstki pogodbi. Ni bil sprejet radi tega, ker v. tem Blučs&ju bi se plače (zmirom na podlagi delovne pogodbe) višale stalina od 30 do 40 cent. na uro. . Vsledl tega je bil sklep 'teh zborovanj ta, da se odikicini vssiikir3.no znižanje plač dlctlcj, dicJkiler' se cene živilom ne paralelno znižajo, Tlof tudi radi tega. ker delavci mislijla, da so že zadosti žrtvovali pri znižanju pl a s in to radi gtetri omenjenih razlogov. Sedaj niso več vtalijlrti utrpeti na dal jna znižanja. Znižanja, ki niso opravičena po nobenem razlogu, nego samo po želji kapitalistov, to je: divjati piloti delavskemu razredu. Stavtrfhski delavci načelo nikakor trpeli zato: da bi zadostili kapitalistični pohlepnosti. Delavcem tla jamo tore ji sledeč f svet: yi ste skllenili na vaših zborovanjih, da se ne uklonete neupravičenim zahtevam. SMaj' pa se morate združiti v to, da skilepate o akciji, ki se' bo morala uporabiti proti delodajalcem, afco bi ti vstrajali pri svojih zahtevah. Politično rdkoviijaštvo O moralni vrednosti' poslanca Ščeka smo 8i Msi na jasnem. Kdlar ga je ridel kedaj govoriti na Jk&kena shodu, je i-mel davollj za vse življenje. Šarlatan, ki hodi po semnjih in zidira zobe. V dvojni morali hi mu težjkla iskafV-para; včeraj «e je letal po deželi in zahteval revolucijo, revolucijo taklejj in brez odloga — danes se vozi katar ponižen kužek za kraljem in mu liže rdke. Kako čudlo torej1, če ga ljudje ne marajo in ne upoštevajo. Toda ker Šarlatan-Ček ni brez ambicije in še zlasti ker rabi nekoliko slave v betju poloti drju Wilfanu, je začutil potrebo, da vpri-zori komedijo, kti na.) bi ga napravila na oenem •način za političnega mučenika. Spustil je vest * svet, da 90 streljali nanj' v ŠtovePjanu, ocfnlosno, da so ga napadli s fovči. Do danes m e ni J a ni niti ugotovljeno, da- li se je napad sploh resnično ižvtn&ll. Se manj pa kdo je storilec. Na SSeku se ničesar ne pozna, niti se je kaj poznalo, kgr par dni po misterioznem napadu smo ga videli, brbljavega kakor vedno, v vlakni. Toda to niti najmanj1 ne brani, da se ne bi obesilo tega »strašnega zločina« na gribo «p[ttopadllttt» komunistom. In taklo smo ugledali vgciriškem «re-valve*tžnimalu», «Goriški straži«, Hit-najst dni po «atentatu« divji’ Članek, ki ^ma namen, d'a izrabi to prilita v naj-•»izikiotneJSe denunciantske namene. »Goriška Straža« dela, kajpada, v prvi vrsti odgovorna za ta namišljeni napad sodlruga Gustinčiča in Regenta. 'Doda to Je le pmfarma, ker ve, da se ta dva požvižgata na klerikalne Jezu-itizme in? glavni nlien namerv je, da denuncira diva sadruga učftelda. Ona piše: ((Vprašamo javno gospodi Hreščaka: Alf se-strinjate s pisavo glavnega glasila Vaše stranke, ki zbiMa dovtipe iz 'žlltfSinakega napada števerianrtko propad ce na poslanca Ši?eka, zločin malodane brani ten- zanaša tako med naše ljudstvo do slej; *e nepoznano poplavo posmrtoveloHti in podivjanosti? Pozivamo javno goapoda učitelja, Jiosipa Pahorja, da izjavi, se-li on strinja z nemoralnim in gnusnim zadržanjem lista »Dela« spričo atentata na poslanca S*eka in ali se ne čuti naravnost dolž-nega, pobijati v imenu etične kulture slivenskega ljudstva z vso adloteostjb podla smer imenovanega komunističnega glasila« itd. To je politi člnio rokovnjaštvr** Toda predino ga pob liže osvetlimo, ugoto-vi-mt> nekoliko stvari, ki nam bodo dale pcidllago za to našo trditev i. Komunistična stranka že vsled svoje politične ideologije ne svetuje nobenih napadov na posamezne osebe. Nam gre za celotni preobrat in ne za posamezne grešnike, kaj še za — ščeka dvojne morale. 2. Prav nikjer ni v bilo dognano, da je izMršil napad na Š^oka komunist in 3. Če bi ga tudi izvršil, ne more stranka odgovarjati za zasebne čine posameznih članov. Ker so to obče poznane stvari, ni dopisniku «Dela» iz Stevertiana res nič drugega preostajalo, kakor da se norčuje s Ščeka, ki 'bi za vsaklo ceno rad postal politični mučenik. Poznavajoč torej moralno vrednost Ščeklovo in jezuitsko taktiko (klerikalne stranke vabče, ter upoštevajoč ton članka v «Goriški Straži«, se nam nehote, usiljuje misel, da-li niso Jjkv i-kalci zavestno in pi5 načrtu vprizorili atentatno komedijo >v Števerlanu, samo da bi s tem zadeli Komunistično stranko in gotove njene izptestavlifene člane. Zakaj, gospodje (klerikalci, komunisti znajo bolj streljati, kadar čutijo potreba in temeljiteje režejo z fovči, kadar smatrajo za potrebno. Toda kadarkdli bilo: zgoraj! navedene vrstice iz «Goriške Straže« spadajo med politično ndkbivnjašlvio, ki bo rodilo č-isto druge sadove, kot si jih klerikalci obetajio. Mi se ne delamo nika-kih iluzij,: ljudje, ki so streljali na Za-Ki?tki cesti na dol avstro, so kajpada sposobni tuJdi takih denunciacij. To se nam zdi samo po sebi umljivo. Toda, gospodje, potem ne pritokujte se, ako •bo kdo ort vas iz marsikatere vasi kazal pete. Nikar ne mislite, ' da sfno tu v prosi uti Eshaeziji ali pa da imate še o-praiviti s p^advojnimi »ovčicami«! Komunisti se zaradi vaše buržoazne etične kulture ne bomo dali kastrirati in še mani ustriciiiti v orodje, kaklaršno vi potrebujete v &yo)je politične namene.' Prvi akt političnega roko vojaštva ste torej' vprizorili. Nadaljujte, mi bomo možje na svojem mestu! li Sv. Jakob Ker se uredništvo «Dela,» ne čuti prizadeto po izpadu zadri U’ G. S. ne mi§li od daleč s s vole strani govoriti o aferi. Dajemo prostora temu članku, ki srno Ža sineleli od zunaj, kakor tudi izjavi teverjana, da. pokažemo vedno pripravljenost nalili sartrugav na obrambo im protinapadi Splošna kovinarska stavka Pa navodilih, ki so jih dobili na sestankih od svojih zaupnikov in na shodih od strokovnih voditeljev so se kovinarji kakor en mož odzvali pozivu svoje organizacije «Fiorn», da stopijo v splošno stavko, i V Trstu. Kovinarski delavci so ae vzdržali dela v vseh zavodih in vetjih delavnicah. V ladjedelnici Sv, Marku, v ladjedelnici Sv. Andreja, v Llojdovem arsenalu, kakor v drugih večjih zavodih se noben kovinar ni pokazal na delo. V Miljah. Takoj, ko so delavci zaznali za povelja osrednjega odbora| «Fiom» so kompaktno zapustili ladjedelnico Sv. Roka. ■V Trtiču. Tudi v Tržiču v tržaški pomorski ladjedelnici je stavka splošna. V Pulju. V Pulju so se kovinarji odzvali malo pozneje toda s tem večjo enodušnostjo. * SUivka se sklenjeno nadaljuje. Kru-mirstva ni opaiati. Stavkajo tudi fašisti. Masa kovinarjev cele Julijsko* Benečijo — kakor c%le Italije sploh — stoji torej navdušeno v boju in zre z upanjem na uspešen izid splošne stavke, ki: pomeni pričetek podviga italijanskega proletariata. ' * Deželni agitacijski odbor «Fiom» opozarja pomorščake, da mu javijo vsak slučaj krumirstva na ladjah, kjer se ne smejo za čas stavke vršiti nobena popravila. Tudi delavci v manjših delavnicah morajo stopiti v stavko. Izvzeti so le kovinarji, ki delajo pri svoji zadrugi. Vodilni -odbor stavbinskih kovinarjev poziva te delavce, da so solidarni s svojimi tovariši in ne izvršujejo nobenih del, ki jih drugače opravljajo člani «Fioim>. (Komunistični sindikalni odbor^ Sledeč komunikeju glede Sklicanja prihodnjega .kongresa Splošne delavske zveze, podajamo tukaj resolucijo, ki*naj Jo stavijo vsl sararugi na Splošnih svetih Delavskih zbornic (Consiglio generale) in na drugih pripravljalnih zboiiovanjih, — ta se bo razpravljala tretja točka dnevnega reda. «Narodni svet Splohic delavske zveze zlnan.n Genovi dne . . . julija /922., poudarjajoč, $a. Wori sed. ofenzivo delo dajalcev, ki se razvija v vseh pojavih političnega in ekonomičnega življenja, j — izvršit e V\ načrta, na podlagi katerega naj se potlači razredna organizacija proletariata, v kateri vidi vladajoči | razred edino pot, po kateri bi proletariat izšel iz sedanje situacije in vspo-, stavil svoje rtadvladje, na političnem in gospodarskem poprišču — in da prepreči to revolucionarno rešitev, v kofo silijo proletariat vsakdanji boji za rešitev njegovih vsakdanjih in najbliijih interesov; konstatirajoč resničnost tega, kar sol predvidevali komunisti, — namreč, da so se vsa do sedaj uporabljena sredstva izkazala kot. zgrešena in brez nobene, vrednosti, — kot n. pr. imenovanje preiskovalnih komisij, ki se izkaiejo ptaktično le kot. razorožitev proletariata pred napadom burloazik in ft/#-kanje od vsakršne metode razredne!!a boja, kakor tudi kot direktno odrekanje proletarske organizacije; kon$tatfruf(rč, dejstvo, da se je taktika sindikalnega tepora proti zahtevam delodajalcev, —1 taktika, ki se je vršila lokalno ati po posameznih kategorijah in ki so jo uporabljali sedanji voditelji Splošne delavske zveze — končala s celo vrsto pvmzov in odrekanj; konstatirujvč, da ustanovitev Delavske zveze (Alleanza. del Lavoro) ki je sicer po svofi formi in programu odgovarjata potrebi in volji proletariata, med ''delavstvom, razširjenemu stremljenju po enotni organizaciji ni v dejstvu odgovarjala predpogojem in ustanovnim principom, tudi in še posebno radi delovanja voditeljev Splošne de- Naic preprodajalce in naročnike smo ie opoionli, da sc morajo driati malo holj reda, zalo da bo naš upravni aparat v stanu bolje funkcionirati. Ampak povsod se. ne driijo še leija. Dobivamo n. pr. puH u čeke, na kale rili ni nič. zabeleženo, v kako svrho gre denar. Pošiljatelji zneskov naj vsAkokiat ‘Jl-C beležijo na obratni strani odrezka poštr.e. nakaznice,, zakaj vnr.i pošiljajo jena,' — To naj storijo io.H U (hm uuli l/iinsni i. Mislimo, da napisati par besed več nc stane nič, s lem pa prihranijo nam mnogo časa, katerega iiffttbljutno z nepotrebnim iskanjem in pisarjiHjem. Uppavmltm PROLETARSKE PESMI. - «Delavska Slovenija« glasilo «Slovenskp-llrvatske Zvezen v Združenih državah Amer, je v svoji 23,^»t. ponatisnila našo prve prolor tarsko pesmi. Mladi pionirji žanjejo že uspeh! Isti list je priobil tudi (v št. 18) Avgusta Cesarca: Poslednjo noč Aliagiča. lavske zveze, ki so se ?.c od začetka u-deleUH pn ustanovitvi Delavske sveže z izrecnim, namenom, da sabotirajo in omejujejo revolucionarno akcijo, kakor tudi, da uporabijo vpliv na mase v svoje posebne politične cilje; kcmslatirujoč, da kihib sklepom li-mmskega kongresa ifi\ Narodnega sveta v Ver oni, so se vaditelji Splošne, delavske zivze udeležili ztulniega kongresa Amsterdamske, internacionale, hi se je vršit v Rimu, — ne z najnenom, da razvijejo delovanje, ki bi omogočilo napad v sklenjenih vrstah, da zavzamejo'. odločno opazkiomlno stališče, marveč da podpirajo s svojimi glasovi sacializdajalske. iolte voditelje; kmistatirujoč, da sedanji voditelji Splošne delavske tveze zapuščajo vsakršno zanimanje do političnih bojev in — ne poznavajoč, ne hoteč poznavati vsakdanje boje delavstva v obrambo njegovih vsakdanjih iti najnujnejših interesov, •<-*- so omejili svoje delovanje na ozki parlamentarni okvir, sledeč takimi direktivam,* s katerimi se ne strinja večina organiziranih in o katerih ta ni niti diskutirala; *.<■. obsoja mišljenje in delovanje sedanjih voditeljev Splofrne delavske sveže, kakor tudi akcijo, ki so jo razvijali na sindikalnem in političnem paprišču, — akcija, ki k privedla proletafiat Italije in. njegovo< organizacijo do sedanjega stanja desorientaciie in razpasla. Apel na mlade komuniste objavljen na drugem mestu lista mora U|ti čimbolj raz širjen. Žnjim morajo biti seznanjeni vsi mladi delavci in kmetje na dežod. V to svrho naj' izvrštevalni odbori Mladinskih sekcij skličejo v nedeljo, dne 2. julija sčk-cijske Sestanke, na katere naj povabijo tudi komunistične simpatizante. Na sestankih naj se prečita mladim sodrugom apel in jim raztolmači njegov pomeri. 0 izidu sestankov jiorofati zvezi. Mladinske sekcije goriflka okolice naj delegirajo na nedeljski* kongres Ljudskega odra v Podgorl čim veftirotialkoholnegu gibanja za dvignenje ljudske morale, le premalo se ceni dejstvo da je boj proti alkoholu obenem tudi boj proti nenravnosti. In vendar nas o tem poučuje že vsakdanja izkušnja. Alkohol rahlja in odstranjuje, zavore, ki se stavijo v bran nenravnosti pri treznem človeku, vzbuja strasti in dela pijanca i>o-hotnega in nasilnega. Saj je obče znano, kako se v pijanski družbi klafa — in to ne gamo od neizobražencev, temveč tudi od inteligentov — kako se zbijajo surove šale in umazani dovtipi, kako se pozablja na vse ovire dostojnosti in spodob* nosti. Znano je, kako se Bacchu rada pri druži Venera, kako se baš v pijanem sta nju največkrat, vrše razna spolna nasil stva; kolikokrat so jo v takem stanju izgubila nedolžnost; kolikokrat se je v njem pokvarilo zdravje, dostikrat usode-jiolno za vse življenje. Zelo usodna »o plesišča po deželi in po zakotnih mestnih Kostilnali, kjer se zbira mladina brez nadzofstva. Ples in pijača ustvarjata razburjenost in netita požo-Ijenje ter vodita pogosto do padca. Ako Dr. Bonne jiravi, da so mu tekom 15 let njegove prakse skoro vse nezaokn-ske porodnice kot vzrok padca navedle uMvanje pijače — tudi liri nas ne bo dosti drugače nego v severni Nemčiji. In pri motkih se razne statistike o spolnem okuženju vjemajo v tem, da se je to v nadpolovi'ni do dvotretjinski večini slučajev jiridobilo v alkoholimnem stanju. In1 ako pomislimo, kako poguben v p‘Cvirna alkohol na družinsko življenje, ka^ ko se od^starišev pijancev o*troci ne na-uče nič repega in dobrega, kako se v tem ozračju že od malega demoralizirajo, -se bodemo le čudili, ako je velika večina prostitutk iz pijanskih rodbin in sama vdana alkoholu'? V kakem razmerju je alkohol do zločinov proti nravnosti, razvidimo najbolje iz obAirne statistike prof. Baera v Berlinu ,ki je leta 1875. in 1876. v 120 jetnišni-cah in kaznilnicah v Nemčiji vršil poizvedbe. Od posilstev in spolnih zl6činov se jih je izvršilo 60.2% {Tod vplivom alkohola. Od teh je bilo 61.2% priložnostnih in 38.8% pivcev iz navade. — Od prestopkov proti nravnosti se je izvršilo 77% od alkoholikov in sicer od teh 73.3% priložnostnih in 26.7% pivcev iz navade. In »e ena, važna opomba. Znano je, da so mnogi slaboumni in mnogi božjastni spolno posebno pohotni, da tudi druge vrste blazinki pogosto zagreše seksualne delikte. Ker pa je znano, kako veliko vlogo Igra alkohol med vzroki blaznosti, kako pogosto imajo alkoholiki slaboumne ali božjastne otroke, — uvidimo, da alkohol tudi tu indirektno povroča od teh.u-mobolnih povzročene nravstvene delikte. Že te kratke ‘črtice kažejo, da nikar ne podcenjujejo važnosti protialkoholnega 4)0 j a v nravstvenom oziru. Samo trezen narod bo tudi nravstveno zdrav, krepak in čednosten — ter samo tak ima vse pogoje za srečno bodočnost. Dr. Fr. Gocrstl. Skupaj L. 951.- Za brata in sestro Aliagiča NABIRALNA POLA št. &, nabrala podružnica Ljudskega o-dra v Doskleh in aicer so daro- 1 vati: Zidarič L„ Kodelja J., Bol-tar J., Borštnik J., Kumar I., Boltar A. po L 5; A. Medvešček 3; Gorjanc A., Erzetič F., Zimic Kodelja A., Medvešček I., Kralj I. po L. 2; Gomišček I., Gomi-šček J., Gorjanc M., Gomišček M., Borštnik I., Boštjanči; A., Zimic A., Litžnik J., Kri>man A„ Boltar A., Jorenfcič ,1., Kodelja A. Zidarič J. po L 1; skuoaj L. 58.— NABIRALNA POLA štev, 27. Darovali delavci v Opatjemselu in sicer: Pahor Št, Blažič J., Boštjančič A.. Marušič B’., To-mažinčič A,, Pahor J., Pahor A. po L 2; Blažič A„ Blažič 1., Marušič A., Devetak J., Pahor L, Jelen I., Jelen A., Blažič J,, Pa- ’ „ hor K., Pahor A„ Pahor K., Perič F., Pahor A., Marušič A„ Gorjan P. po L 1; skupaj L. 31.— NABIRALNA POLA 61. 32, na brali v Dekanih in sicer: Stančič J.4 Fortuna V„ Klepec J. b« L 5; Gregorič A., Grlžon ■*. po L 2; Stepančič A«, Grižon F., Ma-nan L, Fortuna L., Peca H., Muha M., Košane J.. Piciga M„ Piciga D., Košane M. po L 1; skupaj L, 29,— Poslal Stefan Skok, Čepovan L. 14.— Skupaj L. 132,-Prej izkazanih « 2641.70 in din. 5.—. Skupaj L. 2773.70 in din, 5.— S tem izkazom zaključujemo objavo prispevkov za enega najplemenitejših na menov. Nabiranje za brata in sestro; Aliagiča je bilo pravi plebiscit za solidarnost z jugoslovanskim komunistifinlm proletariatom. Zahvaljujemo so na tem mestu vsem darovalcem in zlasti nekaterim sodrugom in sodružici ki so pripomogli k Hajnemu uspehu nabiranja. liju tedaj to časopisje ščuva in podžiga militaristične kroge. In ko zbruhne krvava vojna, poziva ta umazana kača tiste, ki so izkoriščani, da naj se gredo klat med seboj, — seveda v imenu «domovine», «vere», «jezika» itd. Naj lepše primere imamo v zadnji svetovni vojni. Kako pa se mora zadržati proletariat, delavec in mali kmet, napram tej naj-strupnejši, najbolj zviti kači? Ogibati se je mora bolj ko je mogoče, vzeti v roke delavski časopis, tisti časopis, ki zagovarja njegove interese in ne one kapitalistov. Citati mora tiste liste, ki mu kažejo pot v bodočnost. O najstupenejši kači se pogovorimo Se kaj prihodnjič. Zrnje Truden in izmučen si, izgladovan, izkrvavel si trpin, ki nosiš na svojih ramenih vse to, kat služi v udobnost, v razkošje drugih. Vem, da ti je tista hidra, ki se imenuje kapitalistična družba, vsik-nila tekom vse one doba, odkar je človečka družba razdeljena na razrede, mnogo »trupa v tvoje telo, zavedoma te zastmpljevftla ■ in to skuša Se nadalje za* strupljevat.il S tem pa ni Se rečeno, da mora biti vedno tako, Kaj pa je pravzaprav ta hidra? Kapitalisti imajo, — da žnjo zastrupljajo dušo delavca in kmeta, da preprečijo pravilno delovanje njegovega razuma in vsled tega njegovo svobodno krc-tanjc —< grozansko pošast, kačo ki ima mnogo glav. Vsaka izmed teh glav preži za člani izkoriščanega razreda in jim skuša vbrizgati svoj strup. Vsaka deluje zase, ima poseben strup, ki se razlikuje od drugih; škoda pa, ki jo prizadene, je ena in ista: zatemhjcvanje delavčevega razuma. Ena izmed teh glav, ena najstrupenej-. šili je kapitalistično- časopisje. Ves BVet je. preplavijen s takimi umazanimi, strupenimi kačami. So kače, ki se leskačejo v najrazličnejših barvah: Belo-zolte, belo-rdečc-modre, zeleno-belo- rdeče i. t. d. Kapitalistično časopis jo se zna maskirat v razne plašče. Kajpada se mora maskirati, zato da prevari ljudstvo, da da temu ljudstvu razumeti, da ni ono v resnici to kar Je: zaščitnik sedanjega krivič nega družabnega reda, zaščitnik vladajočega kapitalist ičnega 'razreda. V takih lo plaščih se skušajo to razne kače priplaziti k revnemu, izkoriščanemu ljudstvu in mu govorijo o «svetostih» ki so nedotakljivo: o zasebni lastnini, državnih ustanovah, domovini, verT i. t. d. Kdor ni to popolnoma preslepljen, mora videti da jo časopisje, pa naj bo te ali one «narodne», «verske», »demokratične« stranke — le orožje buržoazije, In kako vrši to kapitalistično - čašo-« pisje svoje delovanje v raznih dobah? . " Kadar niso razredna jiasprotstva še tako poojstrena, da hi zatnoglo priti do družabnega prevrata, hvali obstoječi družabni red, in ga povzdiguje v deveta no-be*a. Kadar se pričenja rušiti ravnovesje med posameznimi kapitalističnimi državami vsled konkurence in željjp po potlače- Tek do nedavna se je govorilo i pisalo sa svili strana, da radnici moraju što više raditi, i oni su nalili svom snagom, dok nisu proizveli dbiijc robe, koju gospodari ne mogu prodati. Što jo nastalo nakoi} togaJ? — U^asna bosposlica, koja je izbacila fta Ulicu preko sedam miliju-na ljudi. Ss-i ne čitarno u kapitalisti''koj štampi Imune radu i potrebi, da se što više radi. Kad je poslodavcima potrebna radna snaga, onda se navaljuje na rad-nike, što neče da rade dvadeset sati na dan; kad se poslodavcima svidi, da za-tvore svoje radione i tvcrnice, onda ih odlučujude državne oblasti ne sile, nek bi ih otvorile, j er su ljudi gladni, a hteli bi da rade. Koliko radne snage propada u gladu i bedi, koliko bogastvo -bi mojdi stvoriti ovi besposleni milijuni? Kapitali-zam jo u istinu ludjafki: 011 jednonj rukom hode da muze kravu, a drugom joj, reže grkljan. Najbolji način, da .se kod radnika stvori ljubav prema rr ''', jeste, da mu se osigura potpuni pl njegovog rada, a nipošto da on deli svoju zaradu sa pro-fitarima. * Razum je največi dar čoveka. No razum je, kao i svaka druga sposobnost, podvrgruit zakonu razvijanja. Neki ljudi misle, da ne moraju rabiti svoj razum, nego qe dovoljh.o, da tek prežvakavaju tudje misli, da veruju u zastarele istine, ko je su izgubile svaku vrednost. * Knjige su naši najhojji i najverniji prijatelji: ništa od nas ne traže, nego ne-što pažnje i zdravoj shvacanja. ❖ Savremenim radnicima prufca tek prividna sloboda, koja sastoji u tom, da oni mogu «birati» svoje gospodare. No zar i to mogu činiti? Njihova sloboda je puka obmana. r ’ H* «Sve>.su oči otvorene ili se otvaraju, da uvide prava čoveka, Opdenito proširenje svetla znanosti je vec svakome otkrilo očitu istinu, da masa čovečanstva nije rodjena sa sedlima na svojim ledjima, niti je povlaštena manjina rodjena sa čizmama i mamuzama, gotova da jaši na narodnoj masi po zakonu i po milosti božjoji). — Thomas Jefferson. Vsem soRdjem, penicam Ljudskega oiii in strokovnim organizacijam. Upravništvo «Dela» potrebuje v posameznih krajih zveste sodruge-zaupnike, ki nam morajo stati ob strani. Imamo n. pr. v raznih krajih naročnike ki so zaostali z naročnino. Naloga teh zaupnikov bi torej bila, da se podajo k takim naročnikom in da jih spomnijo na njih dolžnost. Samo po sebi je umevno, da nc moremo naročnikom, ki so zaostali z naročnino, nadalje pošiljati lista. Proletarsko časopisje nima na razpolago onih sredstev, ki, jih dobiva, meščansko časopisje. Radi tega. morajo toliko naročniki kolikor zaupniki umveati naš položaj. Tudi za razširjanje našega tiska v onih krajih, kjer naš list še ni poznan, bi morali taki zaupniki razvijati primerno delovanje. — Dati bi. nam morali naslove posameznikov, — malih kmetov, rokodelcev in sploh vseh onih, ki potrebujejo vspodbude in pouka potom, lista. Gori omenjene organizacije, naj nam torej nemudoma sporočijo imena takih zaupnikov. Pišejo naj na upravništiip uDelan, Trst, Via Maiolica 10-12. V onih rkajih pa, kjer ni nobenih or-ganizacii, nai se javijo v to svrho posamezni čitatelji, ki imajo voljo do resnega dela za nab list. Razvoj razredne zavesti je pred« pogoj za ?mago proletarske revolucije. Meščanske državne naprave !n ustanjove: vojska, uradni št vo, poHcSja, so ovira tega razveja. Odprava le-te napravi prosto* pot delavskemu razredu. Sovražniki jugoslovanskega proletariata so tudi narodnjaki in rajih društva, knjige, časopisi. VaŠ list, sodrugl, je najvažnejše orožje? v boju proti meščanski državi ia njeaim pomočnikom, narodnjakom. Čitajte, ravniliajte in podpirajte Delo. PODLISTEK „DELA“ IVAN CANKAR: Greh (Nadaljevanj.) II. Na klancu pred1 ceirScvijjto mu je pri-šel. nasjiaoti cerfeloivtniik, »Poanto si zvonil! Kaj' pa si ptfčel takso dolgo tam gtori?« j Tlotne se je ves prestrašil, ni odgoVp-ril nift in je 1 šel hifcm mimo. Cerkovnik je gledal za njim in se je čudil. Žalkaj me je vprašal? — si je mislil TY*ne. — Mcrtte, že 'kaj sluti, morda je kaj slišal. Pmv lahlklo je slikal, saj je ocfrnevalo v ce,rlk,vi, tam skloai dure e se je glasilo ne Maruše, in po cesU nav-zdiol. Pred hišami so stali, nypragih in so poslušali, kufclo le cvilila prosilo in kako je butalo ob tla. Vse so slišali in vse so videli. — Vprašal j® samo ta-v kn>, nalaga, in se je smejal §a tihem; zdaj' stoji tam in gleda za nflim. Ni se ^oziril, ali videl je, kaklo stoji tam, in čutil ,fe na tilniku, na hrbtu njegov po-POgljivi nasmeh in njegov hudobni, mežiikavi pogled. — Samo nalašč je vprašal nocKf, le mimogrede, jutri pa stopi . predeni in vpraša naravnost. Jasnila se je moč, zakaj zvezde so že aasijale in za hribom je svetil mesee. Kakjo lepa je noč! — je pomislil To- ne. Nikhli Se ni videl .nofii, -ne zvezd, ki so sijale mimo, in ne velikega neba, ki mu na kraja nikfler in ki je človeku taklo čuetno pri srcu, če strmi v njegovo neskončnost in ne misli nič. Hiše so bile tib potu in svetile so se belo; tudi hiše so( se n% zdele prijazne in lepe kakor rfikoli in ljucftje, ki 90 stali na pragu, so bili prijazni in brez zla. On te Pa Seli mimo truden in upognjen, zakaj težkio breme mu ie ležalo na srcu. Pod klancem m se križala pota in tam je stala pn#cS štacuno debela bra-njtevkla; nten obraz je bili širok in prijazen in se je smejal neprestano. Kadar je šol Tone mimo, mu ie dala bonbonov, zato ker je bil ministrant. U-gledal jo je pred1 štacunp in že se ie c,krenil, da bi se ji ognil, pobegnil preko polja, po skritih stezah. »Hej, Tonel* Zdaj je že vse izgubljeno! •— si je mislil Tone. Dokler ni bil ugledal branjevke pred štaruno, se ni »pomnal, da je bila mačka njena, lepa bela mlada mačica z rdečo pentljo na vratu. «K|m pa, Tone?« Bližal se je počasi; sam je čutil, kako so se mu ktolena tresla. «Zvonil sem!» je odgovoril predrzno, ker si je mislil na tihem: če je vso izgubljeno, čemu bi še lagal? «ln potem sem by na podstrešju!« Gotovio je čula vse tudi ona. zakaj bi se zdaj lagal in izgovarjal? Jutri .zjjutrai. že pride na dan. Stacuna je bila prav pod klancem, vldtelo se je odtod naravnost na frča lo, na durce za velikim kamenitim kr s?e,m in tako se.j# tudi slišalo vse. SlišiT.o sc je, če je potrkal s, prstom na zvon, zazvenelo je daleS po klancu, po dolini. Kako bi se torej* ni bilo slišalb, ko jo kričal in ko je cvilila in stokalo in butalo, ko jo odmevaltoi po cerkvi in v tramovju? Branjevka yse je smeja:a, ali Tone ni verjel prijaznemu smehljaju;' mežikala je dobnadušma .kakor zmirom, ali tudi njenim očem ni verjel. — Samo igra se z mano, kakor sem se ja* z njeno mu<>ko, ko sem jo bil po očetu Jutri pa stopi predme in me Vpra&a naravnost. «No, čakaj. Tone!« Stopila je v šlacuno;. Tone pa je pomislil, če bi zdaj brž ue sjvočil ter pobegnil, predno bi se vrnila branjevka, Toda že se^ je vrnfla ter mu je dala bonbonov, lepo v papir zavitih. Tone je vzel, ni rekel mfc in je hitel dalje. Branjevka je gledala za njim in sq je čudila; tako rnoijh^n in ubog se ji je zdel kakor nikoli. "Bolan je fantin si je mislila ter se je napjavila, da bi zaprla štacuno, ker je bilo že ppzno in je oibčinski sluga že prižgal petrolejno svetilko na oglu. — — Vsi žc vedo! — je mislil Tone, ko j*- hitel po ulici. Tam ni bilo več liiš in ne svetlih oken; noc je bila tišja in mirnejSa, samo .zvezde so svetile. Na desni je bilo otfprto polje daleč v temo, do hribov; tudi nu levi 90 bile le-he ih ob poti, ob jarku je bila viriotka živa meja. Tone se je domislil in je za- luča* bonbone preko meje na podje. "Kdor jih najde, njegovi soj# Srečal je malokdaj človeka, in kadar mu je prišel kdo naproti, se je ognil claleft v stran in je hitel ob jarku. Bal se' je, da bi ga kdo ne ogovoril sredi prazne ulice in v temi. Ali zdel^ se mu j!e, dla se je vsakdo, ki je štel mimo, ozri sirepo nanj, s sovražnim in zaničljivim pogledom. — Vsi *e vedo! Po vsej' dolini se je slišalo, zato ker je bil talko tih in teman večer. Stokalo je po vsej dolini in poslušali so in so gledali. — Prišel je pa cesti učitelj, napotil se je bil morda v krčmo. Tone ga je spožnal oid daleč! in je vztrepeta1!; spoznal1 ga je tudi učitelj. «He, kaj pa ti tako pozno? Zakaj se ne odkriješ?« Tone je stal pred njiim in se je tresel in ni odgovoril. »Kod si hodil?« Jasno je billo Tonetu, (Ja ve učitelj natankoi, kaj; se je zgcidilo. «Zwmit sem!#k-/,< * — Vse vedo, čemu bi se lagal? «In nato sem bil na podstrešju.« «£e dtobro! Idi spati« , _ Učitelj’ je šel in se ni o®1*1- Toine pa Je geladi za rtUim, — Ni mi š? hotel reči; toda, v ptan-deljelf v *o'li, stopi predme in me vpraša naravnost. Kako bi bilo mogoče, da bj ne vedel, kako bi me drugače tako srepa pogledal? Kako da bi mi bito zapisana ha celu.k Ulica je zavila na levo, spet so bile hiše ob potu in okna so se svetila, tam' je bil že njegov dam. Postal Je v veži in nato je prijel za kilduko. . Vstopim v božjem imenu, pa naj se zgodi karkoli. . , Izba je bila velika in neprijazna, stene so bile sive, gole, leseni strop je bd zakajen in črn. V kotu poti razpelom je sedala mati za mizio, svetilka je gorela zaspano, olje Je pohajalo. 1 am zadaj, v mraku, je bila postelja na tleh; njegov mlajši brat je spal razgaljen in je smrfal. Od stene dlo stene je segala vnv in na vrvi se je sušilo perilo. — Vzduh je bol^ gost in težak, dasi je bilo okino odprto- . »Kbcl |i hodil tako dol@o?» „V certkvi sen^ bil!« Mati ni vprašala dalje; vtpirala je glavo ob dllan in jo gledala v tla. ' «Na mizi imaš kruha.« ) Ni se ozj"la nanj; Tone ji je po®nal na obrazu da je Mala. * — Tudi oina ve. — Ustnice ao se mu zgenile, izpregovo-ril je slkioio na glas. Mati je vzdignila glavo. »Zakaj ne jeS?» «Nisem lačen!« Pogledala ga je začudeno m plašno, ali * takoj so se ji prikazale, solze v o- Potrpi, Tone, vse bo še boljše, Bog bo pomagal ...” _ Ničfesar ne ve! — se je začudil. Ni slišala niCfšar, ker je zmerom v svojih mislih in bi ne slišala, če bi kri- čalo in stokalo pod okniom. In kako čudne so njene misli. «Bt>l'jSe bo, Bog bo pomagal! ...» Tone pa1 je vedel, da ne bo nikoli baUjče. Prej je bito morda »mogoče, ali zdaj nikoli več. — «0fo riojstvu sem te obljubila Bogu in zdaj te ne bo zapustil. Tako mi je P^i srcu, da te bom videla pred oltarjem, ko boiš novo mašo pel'».* . Tonetu je bilo teika, da bi zajldkal na- glas. Tudi on lie odprl glaVo cib dlan in je plerlal v tla. , * — Prej motrJda, zda.v nikoli veS! Luč je pojemala, čisto v senci je bil materin obraz ,ali kadar je padJa solza, se je zasvetilo "Ali no maraš kruha, Tone?« »Ne, mati; spat poidem.« Slekel se je in je legel na tla pode g hrata, mati je upihnila luč. Slišal je ko je hodila po sobi, s pciSasnimi, tihimi koraki; in kadar je šla mimo okna, sn ie zala snnfa. cla bi šel zunaj sključen čliovek mimo. K'5 bi ma|ei zdaj zaspati — Je mislil Tone'— in- klo bi se zjutraj vzbudil in bi bila vse samo sahlje. In, potem bi bilo vse boljSe in Bog bi pomagal, mlati bi bila vesela in1 vsega bi bilo diolvolj. Da, jutri ?jtitraj že, v nedeljio, bi sijalo v izba vesela solnce itf*nti mizi bi se kadilo, dišalo bi po kavi, hlebec kruha bi bil zraven z lepo rumeno skorjo; napravljal bi se v cerkev, mati pa bi nalivala kavo in govorila bi o novi maši ... . Vroče mu je bilo, cbnnil se ije v postelji in vrgel odejo raz sebe. • N Glasovi iz dežele Isjava Podpis&ni naborniki in1 njih sprem- ni zvezi spominjajte se, d'a kopljete grob svojim sodrugom. Tudi nekateri naši sodrugi ne vrše Levaki, ISalteo. da J. t, kar" l>»e ”,SS*! SŽŽSS << GoriSka Stražaštev. 26. z dne 21. t. m. pod naslovom »Politika samokresov« z ozirom na tukajšnje nabornike in mjih spremljevalce, češ da bi mi ali kakšen izmed števenianskih komunistov napadli s samokresom ali na drug način posl. Sčeka, gola izmišljotina in podla lai. Pozivamo <"iankarja «Straže», C& ‘'-uti Se kaj tasti na sebi, da se v. prihodnji ■številki «Straže« oglasi s polnim imenom. Drugače zna^i, da je strahopetec in lažniik obenem.* G. §ček.a pozivamo, da se tudi on oglasi: Ali mislite, da se je napad na vas .izvršil s strani družbe, ki se je nahajala v gostil. Maligoj? Če mislite, da vas je iz podpisane družbe kcto napadel zahtevamo, da to bollj- jasno poveste kaj' in kako. Želeli bi vedeti kje, na katerem mestu se je to zgodilo? Pripravljeni smo vsak čas dati vam zahtevana pojasnila. Z upanjem, da U-sfcrežete naši upravičeni žellji vas po-zidlravliamo. Uvodnemu član:karju pa kličemo, naj si bodrto kdor ho?e, da naj se sramuje svoljega podilega obrekovanja! Š t e v e r j a n, 28. junija 1922. Hlede Jotef (ki je bil radi.nesramnega obrekovanja zaprt in' spet spuščen’), Komjanc Jožef, Ivo Klariijšček, Anton Muiina, Anton Mu^ič, Karara Franc /., Karara Frunc 1U Vincenc Mačus, A-hrjz Pintar,Mihaeli Malif/oi, Andrej PrinCi?, Bernard Primožič, Franc M tlim, Frani Mužič, Anton Hlede, An tu n Rej/a, Alojz Gravnm. t bi znati, kaj je to proletariat. Storite vsi svoje 'dolžnosti, da bo stal ves proletariat solidaren v*enotni fronti. živel komunizem! Živela svetovna revolucija! Na dan svoboda garajočega kmeta in delavca! Komunist. * ' Aaga Iz naše vasi se nobeden noče več oglašati. In se ni treba, ker mi spimo pa večini spanec nezavednega proleta-aiata, ki ne vie kaj hoče. Po letu dni gibanja je postal naš delavec brezbrižen in malomaren! Ne briga se za svoje dolžnosti’ napram svoja organizaciji. Pravih idejno razumevajočih sodru-goiv je malo! # Naš karabinjerski poveljnik ima posebno povelje, da ne dovoljuje niti članskih sestankov, medtem ko so se sestanki vršili v Bavcu in drugje. Ni. treba misliti da zabranite s takim postopanjem ‘bajnemu klicu po solidarnosti v svet! Vsi delavci in voijni oškodovanci bomo v bodočem bloju za skup ne kciristi stali trdno v! naših vrstah. Vi zabranite shode s voli im fa§istcin! Napravite /laše dlomove, ki ste jih po*-drli, dajte nam kar nam piriti-e, in ne podpirajte tistih svojih ubijalcev! Delavci in kmetje bodo trpeli' do gotove2"^ mere. Ali tudi pri nas je lok napet inf>savrast'a, koTmaroctacsti, bo £d'il! Ker je sedaj- kaos, #obeden ni gospodar in nobeden ne uboga! Še enkrat: Delavci v naše vrste, stojmo trdno, ker le v solidarnosti je moč! živela enotna proletarska frtcnta! Živela Komunistična stranka! Komunisti. Kaj. pade v glavo karabinjerskemu: poveljniku v Žagi. Vsako društvo, vsaka organizacija srhe sklicati svoje člane na sestanek, ko smatra to za potrebno in ne, da bi to javilo prej karabinjerjem. G. karabinjerski puveljnik naj pogleda malo v italijanske zakone. —* Vred. , : ------- Bovec V nodelllo dne 18. 6. se je pri nas vršilo zbofrovanje Sekcije zveze stavbin-skih delavcev, na katrfem je poročal s. Kosič o nameri delodajalcev za znižanje plač! Zbrano delavstvo obeh narod • mosti je burno pazdlraVljalio dklep sindikata. ki se ne misli umakniti niti za las od' priddbtfenih pravic. Ostro je protestiralo proti izjavi delodajalcev. Pomisli naj vsak delavec ki ima še kaj vesti, ki ima $6 kaj 'hila cto samega sebe in fci ljubi svoljlo cbitelj, katera Tnteira biti tudi sita in oblečena: Ali se mora oin za vsaiko cemo prodajati nikdar sitim podjetnilkiom..Pomisli naj, če so že komunisti ricipanji in bog si ga vedi kaj, na nauk tistega Kristusa, ki je bil ustanovitelj naijivečlib cerkvene organizacije! Naj' pomisli > na vnebo-vpijoče grehe in osem blagrov! In. potem naj! pogleda kloij v »vioje vrste na breziposelne de Ja vice, kS imato tutli leno in otroike, kateri imajb tudi pravico do življenja, ker so ravno takta rojeni kot on! , Delavci, stopite V enotno organizacija. Gre za vaš obstoj, In blagostanje vaših žena in otrojk. Ravnajte se pdt našem prvem botriitejlju Klistu in ne po njegovih namestnikih, ki 30 kapitali-stiftfli hlapci. Namesto da bi vas učili medsebojne ljubezni vas šele šuntajo enega proti drugemu. «Dclcler. bo delavstvo iibslulnlo lajanje črnih psoV» bo vklenjene v verige n »p rti ve kulture kilečoplazsbva, bo poljubi j ato roke nevidnim osebam. Vi nebrianeži vi na- Čezsoča Iz naše vasice že dolgo časa nisi dragi urednik slišal glasu. Kot povsod je tudi v naši občini delavstvo fteza-ttovoljno, mrmra na vse naše! Za svojo organizacijo je,skrajno nebrižno in tako malomarno, da ga mma para. /.a svcjlo organizacijo nuna denarja. Za-ktaij ne? Kar: vlada velika brezposelnost. Ne! Zakaj pa? Še tisti delavci, ki delajo, nimajlb smisla za njo; še naši zaupniki, 'prvoboriteliji spijo. Imajo pa smisel za podpiranje s vij ih pijavk — gostilničarjev, kjer hripavo petje alkoholne mladine slišiš vsako nedeljo. Delavci, bodite uverjeni, da z alkoholizmom ne pridete daleč. Vi ste bili pri-•čujtofci v nedeljo na zborovanju vseli stavbinskih delavcev. Tam ste odobravali govor s. Kosiča, da se ne zniža plače! Pa storite tudi v>i svojo dolžnost. In stojte enotno v fronti ne glede na narodnost! Gledati morate na svoj obstanek. Če se nam delavcem, ki itak ne moremo živeti, od-bornega zaslužka še odtrže, potem kaj mislite, .kido bo kriv? Delavstvo samo! Bodo krive tiste- propaiice, ki so ptiadale delavski stan , Delavci, ne poslušajte ne na desno ne na levo, ostanite zvesti sebi in svoji voditeljici Komunistični stranki, katera je vaša prava zagovornica jn braniteljica vaših interesov. Če bi bito delavstvo vsega sveta enotno in strnjeno, kdo bi ga mogel tepsti, kdo usužnjiti? Nihče! Velika, velika večina te je proletariat. Pcikaži svoje enotnost, stepi na plan! Bodimo solidarni, le v solidarnosti je moč. Živela mednarodna delavska solidarnost! Nasa vasica ima letos posebno čast. Ali ne verno zakaj. Ali mogoče zato, ker je v .rokah komunistov in bi hotel kdo z ljubeznipiolnim srcem tudi nas rešiti in pripeljati v svoj žep? že veukrat smo imeli čast v svoji sredi videti dr .ja Abrama, famoznega zastopnika domačega konzorcija nekje tam iz Komna, Ker se mu Kraševci ne puste več- foviti, je obiskal nas. Nas prav veseli, g. Abram. Prišli ste že pozimi, ko je led in prihajate poleti, ko ni polen. Ne, hodite pa več jeseni k nam ki imamo dlosti polen, k^r nevarno bi bilo za vašo doktorsko bulico, kjer je. več in v vašem srcu več požrešnosti ljpt ljubezni! Veste: Advokat je advokat, bedi star ali mlad. Ljubi narod in molzi ljudstvo! Ta mlekoeobi doktorček je imel že dva krat čast blatiti našo delavska zadrugo in vse druge zadlruge. On napada delavce pri delu in jim drži govore! A-bram, ali jih plamte vi da jih zadržujete? Ta farnoizni zastopniki vsemogočnega kanaorfci.ja pira vi, da se> vse kooperative banfcrotne, da je vlada naši zadrugi naprej plačala 100 stavb in jih ne zgetovi niti dvajsetk To so abotnosti, Iki jih noben pameten človek ne verjame in tudi mi ne! Da pa bodo tisti, ki so hiše dali zadrugam, vse zgubili tega ni šelil pave dati! Da vlada vzame vse in da še celo žene nam vzamejo. DoktcirčeK,- ali se vam dopadejo naše žene. Mogoče vam odpade ena na ja vrni dlražbi. Pridete pa ceni zifaven! Pečemo vam, da vidimo delovanje naše stavbinske zadruge in vseh ostalih. Mi vemo, da ao težave. Vaši konzeraj z izplač-evanjepi ne more pa sptah nikamor. Ne mislite, da smo podt Polovin-kom sami butci. Etllklrat ste se izjavili, da imate mesto v Pragi. A vi nas ljubi-to in hočete rešiti, kaj? Seveda Praga vas počaka in Čehe bodete molzli pozneje, ko-pomolzete pirej še vse svoje rojake. Ztlogorn in na svidenje mladi in neumni Abraham! Podgora V zatlrtjem času se je začela s strani čllanov tukajšnjega republikanskega društva proti meni neutemeljena kritika. Izrablja se dejstvo, da je narodno tdlrušlvo «Pcdgoira» poisadito padružni-ci Ljudskega odra za veselico dije 28. maja Stvari, k!i jih »naša podružnica pogreša f©9 (Ta sem se podpisani ob tej priliki pobratil z narodnjaki. Prosim ■podgorski proletariat da on stodii o mojem delovanju ter da me obsodi, ako sem to zaslužil. * Peter SimanettL H« NAROČNIKOM «DELA» sporočamo, da za čas od 1. VIL—30. IX. sprejemata naročnin© ss.: Anton Marinič in /-v a.n Stanta, da se olajša delo samenn* enemu aadrugu. — Drugače ostane poverjeništvo in dopisništvo «Dela» de nadaUnega nesptremenjeno. Kučeli Pošto sam vfeč viSe puta usmenia po-zvao Mariju Jurdana iz Kučeli br. 77 da preda mnom dokaže sve klevete i o-govaranja štoi ih po selu rasturava o meni i mojoj ženi a ona toga niie ukinila, to je sada a vi m putem pozivam da to učini. Ne bude li to učinila po-kazače svima kako je kdevetnica i laž-ljivica te kako se boji č,aveku nešto otvoreno u oči reči. Ernest Cvetic. Proletarska umetnost MARTINIČEVA: Zašto tigu, mladost moja guta T voj smeli nam je mrzak . . . Rekli su mi. Da i rad moj je glupostl Pitali me ione, rašta gledam mrko na s ve Ho je nežno, Ho je lepo. NaHo meni sreča, a Ha če mi radost, dok mladost moje brate s gladi kuka. Čemu c več cm miso da rhi leče brat, kad joHe moj po trnju stupa. Šlo je ne-no, Sto je lepo, pričati če duša mola, kad a bude. na tol zemlji * za s ve gladtne kruha dosta. Moja duša ne š kr tari, čučenie ne prodava uladivanfa ne trpi — u dubini svojoj stra.da. Radi čega^ona pati, začim strasno ona iudi, tka noč i dan pA njo} kruzi — proletarska to je nada. Skromna, tiha je i jadna ko neiako' ioHe dete — nova, mlada, al’ ipak jeste u toni svetu i moja nada. Moja duša nije laina, u kol jev ki našeg roda; neka i krafjnrzle bede — decu mladu svoju radia. Hnskavac ODGOVOR NAŠIM NARODNIM BO-LESNICIMA ŠtdvanJo nam «Delo»! Daj nam malo prostora na jednoj. svojo; stranici da i mi svvjiju kažemo čuvarima stare ideje. Naša bi gospoda, htela da radništvo pleše enako kako oni sviraiu, Jer su pire rata samci oni imali moč odlučiva-nja u svim društvima i svagde enako kako je to bilo u prilog, a radinici su slepo i&li za gaspcldlam pojkl&ravajuči se mudiim odredbama svoje «inteligen-cije».. Ali nakan svetsklog klrivcipniclida, gde su tolike godine postavljene bile nacije- protiv nacija u streljačkim jar-cima ubijajuči jeuan drugoga, povra-tisltio se k uči svi izmučeni i hdlesni ali cipaki veseli štoi čemo^ imati cibečavanu stobedu i*svega u obilju. No tek što smo stigli kuči estadosmo razočarani, ,jer sva obečanja ostadošie prazna, a go-speda htedo-še i dalje jahati na rad-nifkim ledi ima. - Hacin i je woga rata biTo raMraiano u. zarobljeriistfu po celoij Evrioipi a napiose u Rusiji, gde je videlb ploidave radriičkoga pdkreta. Više se nijh vratilo iz Ameriike nakon vrtludanlia za beljim žiivobp?n, pa svi ovi kaa klasnosvesni radinici poradiše sl'a?na na torne da se radnika i seljslka istrgnd iz tmine neznanja i nekorisne nacionalistiffce ideje te ga se povede u Idj pjjiotiv svetskloga kapitalizma. Na-ravski naša sitna bur*oazi|ja kao i druga počela se admah* napuhnjivati jer gubi sve više upliva meldliu radnicinfa, a skteno se neče više niiklo ni obazirati na*n.1ih; I taiko ta naša idnteligencija« potvrdjujeMla joj se izmiču tla ispod nogu u (iPučklom Pirijateliju» u 24. br. dne 15. t. m. sa člankom «Naše rane». Uistinu to je velilka rana za vas gospo>-dfo, cid kcile se nedete izlečiti več kio-ja če vas u giiab strlavaliti sa celim ovim dlrnšitvenim sistemom. Vrto žalimo, što nava umna inteligenci la \,i gospoda ne mogu ili neče d:a sva;hrt mozgom pro-mozgaiu, kako ratMcOp pcklret ne ovisi o pajedinim csobama nego o zajednič-taom ^tlcavečivanju radnika. Svakaga radlmijka je dužiniost čini upofena miaer-no stanje u kojim se nalazi, te uzrok rald! iklcijega vlada na svetu na jednoj strani mizeriija i težalk rad a na drugo j raško« i lenost da saopči sv^e to drugo-mu. Pitamo vas gospodla: šta su učitelji, pirlofeso>ri, u'čenjaci i ostali umni radinici pad ovim društvenim siste-mam? Nisu li^ i oni nabavi svetsk&g kapitalizma? Da li im' kapitalizam do-»voliiava da se umniQi razviju, da li im dopusta da zavire u svaki kutic znanosti^ ne stavlja li im granice i zaprede?! dSamo^lO stupnja.kioni je u pnlog profita i nista dallje!» veli kapitalizapi. KaO što je fizički radlnik prisiljen težko raditi ^ništa ne'misliti za svoje bolje, taka se ne pušta umnom radniku, da se služi pravom znanosti več jedino onom, koja. služi za izrablji vanje i tlačenje. Stoga svr.kooi su izrabljeni, pa zvali se oni radnici, zanatlije, učitelji ili drugi ,oni SU robovi kapitalistiČke klase te im je mesto u mdničkim redo-virna. Što su i nekiciji učitelji u našim vrstama ne treba vam se gospodo ni-malo utruja vati. Oni su upaznali stanje u ikojem se nalaze te ujedno znaju gde im je mesto: oni znaju da im spas i oslobcrfjenije leži jedino u zajedničkoj borbi sa proletariatom celoga sveta. Radi toga mi ih rado primarno^ u svoje redove. Borit čemo se zajedno rame uz rame protiv svih laži i nepravde za u-ništenje kapitalizma i privatne svojine za komačnu slobodu i ekonomsku jed-nakest. Vama pak drugo,vi dvojico »golobradih)) učitelja kličemo: dobnoi dosl i! A vi ostali učitelji i učiteljice «naroda« stvarajte i nadalje kule u zraku, no zmajte da demo vam vratiti milo za drago. Nek živi solidarnost raJdničke klase! Nek živi svetska revoilucija[ Da živi komun izam! Komunisti iz Rukavca. Sovodnje ODGOVOR G. VIUNTINU. Ker očita g. Ž. Vižintin v zadnjem c imeli bolj-t'o upravo, ali varali sbio se. Ko je g-Vižintin prišel do uspeha in postal občinski tajnik, je moral vsaki, kateri Je imel opravka v občinski pisarni, stati tam po vdiaško in še .le-po dolgem obdelovanju in fucaniju je revež prišel do opravka. In še več- Občinstvo na Peči zna povedati, kaka/je cibrekloival nekega iz Rusije dosega vjetnika z besedami ruska opica. Ravno tako znajo piavedati vsi opi, kateri so imeli kdaj opravka žinjim. G. Vižintin pi>še, kar se je storilo in dbseglo z velikim truetom pireje v dolgih letih je njili zasluga. G. Vižintina bi vprašali, zakaj se niste vpisali vi in vsi vaši strici v Kensumno zadruga že pred voljno? Kje je bilo- tedaj vaše zadružno prepričanje ?In čigava zasluga je, da se je nekaj ttosegj.#?#Va4a? AU ste napravili kaikšino Štev za to? Kar povejte. Nam je dOlbro znano, da je zasluga, da im at mo. danes klonsumno skladišče, edino šteti v zlo. G. Vižintin kaj pa treba tedaj' toliko afitati gori omenjenemu preroku? G. Vižintin poudarja, da so vpisani tudi kmetje v, Delavske zadruge. Ne venia kako razlikuje g. Vižintin delavca od kmeta. Mar nista oba trpina? In kot taka že naravno navezana drug na drugega? Da smo slavohlep-neži se je pokazalo na članskem zbaru. ko ste zlezel v «trombo«. Ste se s solznimi očmi kar Odstranil iz dvorane in zunaj vas je čakala objokana mamica. Torej prst na usta. — Da se usilju-jemo povsod1, to je naša politična dolžnost, ali mi pokažemo našb barvo, in nikjer ne poznamo petelinjenja. Kaj pa vi g. Vižintin; ali niste strankarski? Zakaj; niste povedali članom, da propagirates za socialiste, kakor smo to storili mi. Takšni kakor ste vi so najveci hinavci. Vodite ljudi, da ne vedo kam. Aki bi jim povedali, se razume, da bi še onih par stricev stopilo na drugo stran. Kje smo bili preje? Se je li oib začetku nabiranja članov tako vneto delalo za ustanovitev skladišča? Ne in ne, pravi g. Vižintin. Kdo pa je delal večljio propagando kalkior mi? G. Vižintin gotovo ne, ker on je upisal celih 14 članov. Goriomenieni prarok, pa je agitiral med vsemi svojimi delavci na Vrhu in tako smo dobili tudi tam lepo število članov. Da nismo propagirali strankarsko je reS- PaS^pa smo povedali, da je to delavska in* socialistična zadruga. a Strankarstvo £a ste začel prvi vi. Mi ker yas poznamo nismo zadovoljni z vami, naj bo ta vam prav ali ne. Dalije pravi g. Vižintin, da se silimo v ospredje na š)ko'do poštenega ljudstva. Naši elani dobilo razumejo kdo dela na škodo poštenega ljudstva, zato so dali na član skic m zboru vam nezaupnico. Kako smo dabri organizatorji v naših ustanovah? G. Vižintinu je dobro znano, ker je tudi on eden istih, kateri naše ustanove kritizira, samo zato kor n,i on pri istih general. Vaše ustanove gotovo grejb dlobria naprej g. Vi- ^obradljuju sa svojim cbiteljima. I kiu- deljen u sedam okruž|ja, u svakom 0-kružju je po iedan kiub, ^ kbjito upirav lja cjkira^ni odsek za politiki odgaj. U svakom je okiružju knzali*te, u kojem kompanije profesionalnih glumača da-ju prestave, Ulazniae za prestavo u do-tičnim kazali št ima se dele izmedju nicama, a radničfci odbori u tim tvor-nicama dele ulaznice izmedju pojedinah radnika. Svafeo se akružjje deli u pet |)rostoii'a, a svaki prostor posjeduje radnički klub. P.oii'ed toga sikom svaka velika tvonnlca i radiana ima svog vla-stiti klub, Sad je dlobro poanat zanos ruskih radnika u prilog kazališta za vTeine revolucije. Pravilo je, dfe svaki klub ima svoije vlastito kazalište sa kkmipa-niiam ('drufibom) glumaca-dSletanata, keje večinom sa«injavaju mladiči i do-rajke. OduševUjenije za kazali*te n:ika-da ne jenjava ni mediju starijim ni me-dju ndadjim radnicima, a tatoljer ni kod glumača ni kfodi publike. Osim toga svaki klub, ima svqj pevačttu »bor, a čestia i orkestar, kloji cesto puta daje koncerte za ^lanove. Klubovi ne zapuštaju žpart. Skloro svaki klub ima Sportski odsek, a mnogi imadu tak^er i sviaje vlastito zemlji šle za igranje. Drugu crt,u isvanj-sklog delovanja ki u bova sačinjavaju tvurničke farme (majuri). Ruski i^idu-strialni ra#iifc (koji nije nikada bio u-daljen od 'selfjaka više otd' koraka) bio je više puta i sam aeljaik i mo*e se u svakjo doba povratiti u selljafiki živet, što str dogadJalo u vi*e sl uljeva za vreme revolucije. Večina tvorni ca oko Moskve ima svoje farme, kSotfe slu že' kao virela za hranu tvormi^ih radhiika u daba, kad je više puta te^to osigurati život,ne potrepštine. Gde su farme jako u istim vse razložiipo, oziroma smo jim že razložili. A]j vi g. Vižintin mislite, da vam bo cela Občina ližala pete , na kolenih, kakor tercialka %ofu? Da ne maramo zdra*be, smo vsi tega mne-: rvta. G. Vižintin to ste vi, ki hočete da bi. glasovali kakor se vam cltopade. Samo Vi g. Vižintin spoznavate1 sa-mozatttievmie (t. j. eportftnizem) in spoveva nje čustev ogromne ^čine članov, Iki dicsbro ve in zna kdo se trudi in dela za povzdigo zadružništva. "Zakaj samozutajevamje? T. j. vi ne poveste Marnom to kar bi morali člani vedeti in znati? Seveda potem je pt> vas. Takia je g. Vižintin in nič drugaže. člansko zborovanje je pokazalo da so Vas čilanl (to grla siti, kar gotovo ne morete preboleti. , ^ G. Vižintin se čuti vwi«en6ga .nad nami pa klife: Plrdkletstvo, ogenj in žvebto. Ali nfcj-brfte ie njegov Mic, klic vpijočega v puščavi. . Članek g. Vižintina v «Zaidlmgaitju)) ni ni? druzega kaikoir c^ekovartje Jz mašLevamja, kef je on na članskem zboru ostal na cedilu. G. Vižintinu po- vemo tor Kdor ni 'Vn, ne bel poslane siv in siv je osel. rjclUjiafa starega klonsumnega društva, j kateri si je prizadeval in bil priprav-j ^ . - , . , ljon na vse žrtve, zatQ je tudi obnovil; Pri^.^'t l*sv.e’mo se. stanovanj«. Po sldepih odbora starega | konsunmega društva se je naptiosilo vas,, da gineste v imenu jstega v Trst, kjer ste delal neko mešetarijo, za katero ste bil tudi dobrio plačen. To' je vse1" vaše delo in žirtvovanije. G. Vižintin se veliko hvali v svojem članku. Ali pregovor pravi: «Kdoir se sam hvali po d .... . smrdi«. Kar piSete g. Vižintin o onem glavnem paondku, da pred otvoritvijo skladišča še pristopiti ni hotel k zadrugam kot član iz gole bojazljiviosti, da ga njegov hišni gcspodar^trgoivce ne vrže na cesto itd. je navadho obirekbivanlje iz osebnega su vraš:tva. Res Se, da oni prsojrtok ni iakoj pristopil. Zakaj' pa, to razumejo ie vrabci na strehi, samo g. Vižintin, se ne. Da je ta ptnolflolk sklical shod', se je g. Vižintinu le sanjalo-. , Dalje piše, da se je nabralo pod nue-gcivim vtdstvom 230 članovv Razume seu d!a bi bil g. Vižintin najraje kakšen general. Ali smolo imate povsod, članov se ni nabiralo pod ni kakem vod-stvsm, Mik© .mani pa. pjodi vodstvom g. Vižintina. Res je pa, da smo sklicali neki sestanek, na katerem se je izvolil cdbor1, za nabiranje, čilanlciv in v ta am rusklih radiraika za znanjem. Pre rata bilo je u Moakvi ndkjolilko večerni ih tci-ajeva. hoji su se vodili unatoč velikih patei-iklaža i razočaranja?'ti sU tefaievi bili revno picsecivani po rad-nicima nakbn ujihovog dugeg radniog vremena. Tei4:n.jc\ radnika za znanjem bi jase *načajina'c.rta revolucije u 1917. godi-ni; prosvetni odseci sovjetske Vlade su beziokllvlačiio otirati 1 i pažniu na to da se omagučuje ■ pioflaktMce za naobrazbu radnilia. Radinici 11 svakbii t\'Ornici i r^dioni su dobivali po dva sata vremena — na tačun cibifinoga 'dlnevn^g: arada — i mencali su cbvezatoo polaziti š-kiolu. A za radnike sa veq|m haobrazbenim ambicijama su osnovani posebni »fakulteti)), gde se može dobiti višu nao-brazbu, ktiiciz četlri godine bešplatnog škiolovanija, Zna?ajan čimbenik’- u prosveti ji vanju i poboljSlanju kulturnog živeta iadni'ka jeste, osinutak' raUlničkih klubov^, koili su posvema poslerevolu-cionar na tvore vina. . Radinidki Mubcivi u Motivi su!pod nadziomm mioskiavsklog potoraJinSkog. odseka za politi Ski odgojj; a »rud je pot- ste bo'vi igralu kod toga ullogu, jeii prire* djuju tečajeve iz paljlodelsti^ i viilar-stva za svoje oiantotve. Ovi tet^iiavi ne samo što postjzavajO mnciju izrazu swhu nego u isto vreme tielulu ■ kroz gradske radhiilke na njihove seoske TO-djflke. Klubdvi imaju svoje 8itaonlce } knjižnice. Književne se ntipos-fe fnpdlju radnicima potpomaiže 1 prima sa odu-še vij en jem. Književni arflseci *kdub»va redlcKvito priredliifhi vePerinke, na hojama čitaju svoja deta proletarski pisc-i i pesnici. Često se biirtiiu u!ot>ra kriji-ževniflka dela, pak se tiskaju u sovjet-skej štampi u mesefinicima, a ovi sa svoje strane petpomažu razvaj1 kitjižev-n iffklag delavanja kiad j iirole tori ata. Sličtan policaj daju hlubioivi prole-tarsIklSij; umetančkfcft tvorevirii. Klubo-vi imali u s\iaje umetnič ke odseke, koii priredjuju mDcivite izložbe radntftkih umetnina. Stene prestavljaj u stalnu iz- v ki2bu; jedlna od briga umetoifkog odjeka jeste ure*avanje samog kluba. Uprava kluba prirodiiuje cd vremena do vremena ekskurtsije u muzeje i galerije slika, a isto takia upriličuje i predavanja. FliiiiodosOovna z^inost je stalni potica j »‘adni&ktoe! zanimanja: radnici rado posečuju ptrodavanja i* fizike, 'kemije, pivtiodlnih nauka i ,do-vesti .čovečanMva. Isto fekto izarjvlju jokb velikto aanimanje piredavanjie o zttiravst.vu, kučanstvu, priosveti i rad-niilkioj zaštiti, Na polju prosvete i potpomaganja prioletarskog knjižoOTig napera sledili su radnički klublovi vodstva i upu-te savtjets/kte vlaide, kojft im je pružila svoiu pomlad svesno. Priosveta i kulturni rUzMoj mdniika bijahu zadaoi, što ih je revofucija jMtduzela sa odluč,no-šdu, ali potešihode su bile velike. Dapa-če da .je vladao i patpuni mir,- da su postajala sva materialna i ijiotvčana vrela mira, ni orala ne bi bio lagan za-datak, cha se presvetli narOti kaji je u 90 po sto bio rttepismem, kcd-i je naro-čito bio drža n u neznan/ju i umijou tani f po Jarutalinoij autiqkmciji. Ali stiva-ranje i ptotpomaganje radnički h kliibo-va, uz ploniolc vladinih ustanova, bija-še samo po sebi vaian korak i znak icKlcbc^irenja Orl potlačivanjb predre-volucionarnih dana. U pciSefiku -fevoiluciie, pa čalk i Sličainse-^aSiin rabi na polju društvene etilke prirediivanjem izmiS-lienog sudlbemoig procesa u potpunoj slici — sa tužiteljem 1 eiptuimim, sU-cem. porotam, brani teizma c«tu;I.be i obrane. I kao kod narodnih suotava, na stalih sa re^luoijtom, talho i kiofd lažnih suetava nai.^lo je na velikla adobre-n,je — opraStanje, a osui^a, koju je narod najpadje oKtobravao i (Ktobnav* j«-- odrešenje. _ , — Nifl več misliti na tisto, to bi bilo najboljše. Talko živeti, kakor da bi se ne bdDoi zgodilo in Ikakioip da ne bi bilo nikoli niocojš!njfiga večera. Zatisnem oči, in ko jih odprem, je vse, kakior je bito — ničesar ni bilo vmes . . . Morda se motim,, nihče ni morda slikal in samo se mi je tako zdelo, da gj^dajo name in da mi očitajo. Nihče ne ve ničesar in tudi £i‘el> ni bil ... ' Zavzdihnil je, zrak je bil težak, m vjrjoč, «Ali ne moreš spati, Ttone?» «Ne morem, mati?» , ... «Moli, pa boii zaspal! prekrižal se!» Tane se je prehrižal, ali moliti ni mogel, ni si upal; kakor da bi (^skrunil z ustnicami svete besedo in K&kor da se Je bil Rog ofblrinil cid njega in ?a ne mara poslušati. In klo je izprego-varil streloma pr^o sveto besedo, sa mni več sliSal in ne razumel. — Tudi greh ni bil. — V tistem hipu pa se je spomnil, kako je ubil Martin mladega psa. Tam zunaj ga Je ubil, ob potoku, s kotom ;e bil po njem. Mlad pes .je bil, lepe velike ali je imel in črnoi pego na čelu, Martin ga Je uhu m Ka jo vrgel v potok, in ker1 je bil pes brez gospodarja, niao stolih Martinu ni c zflega, samo Crez polda,j[> je bil zaprt . . Ali Tono je videl ko';je zamahoval Martin s kotom in je kiričal od silne groze in je bežal ... Mahoma se je vzpel v postelji in velik strah ga je i spreletel.,, — Kako sem bil nepreviden, za bož- jo voljo! Tamf'sem jlo pustil, čisto očitno, sredi podstrešja leži. In kdor Pride, jo ugleda takoj, še iskati mu ne bo treba ... Za božjo volijo! In na kupoli, ob durih je »e vse krvavo, vse podstrešje je že 'krvavo! Tudi deska še leži tam in tluri so odprte — ktdotr poji de mi mo, se ozre noter in vse bo videl! — Vzdignil se je, da bi se oblekel in šel. Ob oknu je bila senca. «Kam, Tone?» > "Nikamor, mati; spat ne moren!« Legel je spat in se je odel, ker ga je vnosna minila in se je tresel. ~~ Saj je vse izgubljeno, čemu bi se z^j mučil? Tudi na hlačali, na suk^ np Je pač se vso krvavo; brizgalo je naokjoli in marala se pozna četo na srajci, na rokah, na obrazu. — In silen stud se mu je vzdignil na životu PrUel je odejlo- in tiho, da b; ne slišala mati, si je. brisal obi az in roke, drgnil je, da ga je btolelo in nato je vrgel odejo daleč stran na jznažje v — Lepo sem napravil zdaj z odejo sem se brisal! In Jutri zjutraj bo vse kluvavo! Da bi jo kam skir.il, zakopal! —- Vzdignil se je z životom, ali omahnil je nazaj. ! — Zdaj J® vse 1z?1,‘)1j‘,'' 0! Ležal Je mirno, toda kmalu se je zdrznil, opji sc je s Konioleem ob odejo in je poslušat. .jastoKalo je bi o. za-je^ato ort daleč — m stokalo jc šazme-romt ječalo; bilo mu Je, da se bi:; a, da hitt.k njemu. «Mati!» Od okna je stouiia sonca. ■ ,. . \ «Zakaj ne spiš, Tone?« *. Sklonila se je k njemu in ga je pobožala po obratu. V ' «Ves mrzel si in poten.» «Strah me je.» & <(Moli, Tcine, in^zaspi!« Prekrižala ga je in je vstala. Tresel se je in slišal je sam, kako so šklepetali zobje. — Zadrem*al sem bil že, sanje so bile .. . O Bog! — Obrnil se’ je na postelji inje zatisni oči. Ali komaj je zatisnil ct-i, se je izvil iz daljave, iz teme stokajo-*, pnoseč glas. Tenek je bil od začetka in trepetajoč, ali bližal se je zmirom bolj in z mirom razločnejši je bil ... Strah ga je bito, ali v strahu je bila že tudi zloba — odpirale so se durce tam — globoko v srcu in na pragu je čepela čudna žival in je mežikala z zelenimi a^nii. Tone ije čakal, da bi prišle bliže; čakal je iti je poslušal napeto, s sklonjena glava in velikimi svetlimi očmi. Od ene strani se je pač bližal glas, tam iz doline, kjer se je pogrezal kanteniti klanec v terno. In napotil se je s hriba doli. Lezel je počasi in varno, ker ,ie bil klanec zelo s^-m in ves posejan z ostalim kamenjem. Dolga je bila pot v temo, truden je bil in žalosten. Postal je, da bi poslušal, toda glej, zdaj se j® oglasilo bd nasprotne strani, pra^ od onega kraja, odkoder je bil prišel. In vrrafal se. j« trudoma, dihal je tež-kb, zakaj strma je bila pot in vsa posuta ž ostrim kamenjem, tako da so mu noge krvavele. Plezal je in je priplezal da vrha. Stal je na hribu, od,-koder se je videlo dele- naoktoli po neizmerno pusti pdkirajini. Samo kamenje, .kamenje nikjer drevesa, ne zelene trave, niti samotnega osata. Poihrajina ki jo je bil Bog pndklel. In na nebu je bila *udna tema, niti zveade niso svetile, tudi meseca ni bito -7 tema je bila, in vend&r je videl v^e naokiali, kiaiktor da bi bile dvoje svetlih luči njegove oči. Poslušal je in oglasilo* se je na oni strani, pod klancem, zastokalo je. zaprosilo — izgubilo se je bilo in je blodilo po neizmerni pcjkrajiiini, STedi noči m kamenja. Treslo se mu ,je vse telo od straha, od zlobe. Napotil se jer in je poležal navzdol, stospal je varno, da bi se ne ranil, ker je pot strma in vsa posuta z ostrim kamenjem. Ali kakor je plezal navzdol, je bil glas zmirom tišji, komaj ^ »a je razločil iz tiSine. In glas se m* -j^zdel znan, sliM ga ,je bil že neloč ~ prdeeč, stokajoč glas bolnega otroka, ki je lačen in izgubljen in čigar misli so brez upanja, kakiOr misli starca ... Stal je -glnhoklo pod klancem, legel bi in se Vključil in zatisnil oči. Utihnil je bil rezki glas, ali ti&ina sama je bila Plašna, donelo je zamolklo, kakor doni bron, kio je bilo Ikladivo že davno udarilo nanj. OzrPse je, kakor da bi ga bilo poklicalo, in glej, na hribu se je zasvetilo in hrib je bil hipoma čisto pred njim, iztegnil bi roko in posegel tja. Svettlo se je dvoje velikih oči in o*i so gledale naravnost nanj. SMtomil’ se je niže — stirah ga je bite, cd! »llabe se mu Je treslo telo. «Idi, ikti, vrag!» Toda ofi so strmele nanj!, velike in svetle. Njegov brat je sedel pred njim, dsbel in nertoden, in njegove o*i so se svetile v č.udpi luči, «Idi, vrag!« Ali^gleJ', oči so pričele mežikati hu-diobnia, razlezel se je obraz in se Je smejal prešieuimo. vse teto je trepetajo od 'komaj' pridržanega smeha. Tone se je sklonil, zgrabil je za mehki'tilnik, polno pest meh'he kože, in je udaril z desnico v obraz, naravnost na oči. Udaril je nato je bil, zamahoval je enaikomernio in z vao silo sopel je težkih kolena so.se mu tresla. Ali brratov obraz se je smejal neprestano, širok je Jjil in dtebel in lica.so kipela od smeha. • Utrudil se je in je izpustil; pedlloi je zamathla na tla in je ležato mimo, toda «fli so se svetile in obraz se je smejal. | Smejal se je, ali ob istem hipu se je razlegel po tiSini stokajoč glas. zajo-thaito je. kalkior da bi bila zaj*dkaXa noč sama. In zastokal je tudi Tone, zakričal. Zgrabil je teto, ki je ležalo mirnA, zasadil je nohtove vanj, \"zdigxvil visoko in zaluM. Ihtelo je po araku v velikem kolobarju, padlo, zakotalilo se mala po klancu in obležalo. Stal je m gledal, in oibraz vesele bratm-e očii . OpotekW. se je, gazil' je po klrivi — kflicale so* ga strašne svetle o&i> vabile. Ni se oziri in ni videl, todfe roke so našle desko, MrOkta in debelo, hlodu podtobno. VadSgnil1 Je, zamahnil ii> ostri i\ob je padel z vsa moč-jo -naravmost na četo, med! O&i, in bratove oči so ugasnile. Izvil se Je krik -iz 11^ne, pnoseč in očdajoS; Tonetu st* se za^ibile mnge, vzkriknit je im se je pogrezal* v potok... «Zakaj ne spiš, Tone?)) Tone je‘‘ poglecfel1 materi v obraz in je zajolkal. (Konec prihodnjič.! \ 4 DELO Četrtek, 29. junija 1922. Delavska šola Suitina mantiima Negativni i pozitivni*, de o mar.izma — destruktivna i konstruktivna faza revolucije. Marx, kad je polaga« temelje nauč-t noni ktomunizmu (kc[ji ni i zovemo’ nairxiziwom po imenu Marxa), je po-Mio nauku o devoluciji (ikomunistič-ui nauku, šfco nii zovertio marxizmom) i dva glavna dela. Prvi deo je tako-sva/ni negativni deo/To če reci rila se u ;ome delu samo promatr&ju pojave u :ivotu I^ud&klag društva i i spi tuj u se iznctci tih pojava. Taskfa upoznamo Ci-.aivio diru&tveraa uredijenje i, prema poledicama dJobrim ili rdiiavim jedne ili *ruge ustanove, vidimo koti a je ustanova dtobra za nas a kioja opet ni je. Foto su sve posledice društveno# ure-Jtienua, u klame živimo, za ceio radii i larcid 1'djjiave, to jest radni narod živi i valikjoij bedi, a mi živimo u kapita-',isti‘f!kJom društvu, dabogme da dkriazi-Tio dlo zajk'lju«lka dla to društveno ure-djjentie n« odgovara potrebama dlruštva, ‘o dlruštiveno uredi en je ni je dobro. Ne moramo mnogo da mud'ru.iemio, pa da iadjemio do tioga zaključka, jer nam se jo sam nameče. Kad geti1 nas tišti neko zlo — a to je kiod nas stalnojp-, mi vidimo 'kaklo bi mogli da se uttesimo, pa da nas ‘ta zlo mimoidje; rned'jutini, «akou nam toga ne dazvaljava. Dakle, fd!j*avto je to utreidijenje. — Naučini ma'1-«izam, u sviam negativnem delu, pr‘o-uflava potanka i napase sve društvene . istanove, ispituje zakone po kicijima se druStvto razvija i — dabogme — na osnovi tih zakona pobija (negira) va-lijaraoet postotječeg društvenog uredje-rkta, pakazujudi uzriolk, zašto ono ne va-Ua. To je kritiški deo marxizma, deo u kiom se pokazuje Sta (i za*to) ne valja. ( Otome «to v»ltia ne mcfee biti govora, jer' nista ne valja.) Zato se taj deo aovse negativnim deliom. U pozitivnsom delu, naprotivi, pirou-xavaj u se potrebe ljudsklog društva i način baklo da se zadovolje te potrebe. To Jtest traži se kakva treba da bude forma dru^tvenog uredjjenija, pa da od-gwajtt društvenim potrebama, ili — dla bolje rekinemo, — da naš život bude (dlika lep i laik 'kioliko nam to prirloda dtovlcilj«:va. Na osnovi zakoim (pravila) po kidjima se diuštvo razvija i 'kioue smo upozfiali u ornom negatiraotn delu prau^avanija drustvttnog živtata, u pazitiviniom delu maraiznm proučava-mo i upoznajemo pravila po kojima društvo treba i mora da bude uredje-rao, pa da nikto ne strada A'iše nego što od ptrirloifJfe mora dia strada. Zapirava, taj pozitivni diao marxizma nam pcka-zutje, Moijfim putem mara društva da se razvija i upučuje nas kako čemo da pagodujem« tome raavtitku. Taj deo nam. ijasnio dakazuie da lijudslki rod' ne-če i ne mcfe da piicipadlne, dclk postaje princulni ustavi za živtot i ('pošto u kapitalističnem u ledij enj u n,e može viže za duga era cpstane) da na mesto sta-jtog mora da se uspostavi klomunistič1-kfct uredijenje, pokazuje nam ujedno i nai^n za cstvarenle komunistifkiog politika: sogialnu refoluciiu i diktaturu pmctletariata — kao oreapbcijnu nuždu. Negativnem i pozitivriom delu mar-xisti<’lke teorije odgovara destruktivni i ktanstruktivm deo majjusti&ke prakse, socialne revolucije. Kao što je svatom jasno, na jedtnom istom mestu i nabace 'krov pre'kto starih i novih zidova. Tako je, eto razumljivo zašto Rusi nemaju ni stare ni nove kuee, več ne-što od jedno a nedto od dlruge,. Sad je uzto za Rusiju nastupila zimska sezona, u-kdjoj ne može mnogo i brzo da se graili. to jest svet^ka revolucija ko-raea polagano a Rusija ne može da živi bez •ikakve veze s ostalim delovima sveta, gde jioš uvek vladaju kapitalisti. f~ Hvala socializdadicama svih vrsta, ruski pilosletariat je prisiljen da podne-se više žrtava za simo očuvanje dosa- dašnsiih tekovina revolucije, nego što ih le poidneo u oružanaj boibi protiv kapitalista. I zadržan je napredak ruske, tako i svetske revolucije onom br-ziruom kiojbrn je trebao da ide, šfco zna-či mnogostručenje potnja sviju nas. Zato, baš u smislu marxističke nauke, moramo potpuno da uništimo up-liv secializdajica na radniOki i seljačKi poikiret, pa da revolucionaimi komuni-stički poikiret bude poikiret čelog radnog nartoda na čelu sa proletariatom AZ-BUKl. 1 Stanovište komunista prema nacio-nalnom pitanju se razlikuje iz temelja od stanovišta vdrJIja Druge i Dva i pol internacionale, svih raznovrstnih so-cialistiokih, socialdemclklratskih, men-ševistidkih, socialfevolucionai nili i dru dih stranaka. Vrlo je važno naglasiti četiri osnovne to^ke kao najznačajnije trte no vlog formuliranja naoionalnog pitanlia, jer one povlače najoštriiu crtu lazlike izmedju startog i novog shva-kJjučivo na «civilizirane nacije«. Prva je točka — razmafcrarnje nacio-nalinog pitanja kao dela opčenitog pitanja oslisbacljenja kolonija. Za vreme Druge internacionale biloi Je nacionalno pitanje uopče ogranireno na uski krug problema, koji su se odnosili is-fclsiučivo na civilizirane nacije». Irci, Česi, Polijaoi. Finci, Srbi, Armenci, žittovi i ncikolikioi diugih narodnosti u Evtropi prestavrHiato je sve potlačene narodnosti, čija je sudbina do-nekle zanimala Drugu internaciorialu. «Social isti »*nisu nimalo mislili na de-setke i stotine milijiana azijskih i afriških narala, koji su potlačeni nacionalno na najoikrutniji i naiisumviji način. Bele i crmce, «nekulturnei> crne i «civi-lizirane» Irce, «nafcražine» Indijce i »prosvetli,jene« Poljake se niie stavLjalo na jednaku razinu. Bezuvetno se je razumevalo tu stvar ovaklo: ma koliko biffa potrebno voditi borbu za oslotbo-djenje evropskih potlačenih narodnosti, posvema je nedostojno za «ugledne» siocialiste, da se brinu za osioho-dljenje kolonija, koje su «preko potrebne za «ci Ju vanje civilizac.Lje». Ti talkloizvani socialisti nisu mogli shvati-ti, da je u k i n uče. narodinosnog potlači varaia u( Evropi i neirioguče bez cslo-bodjenja nanada u Aziji i Africi od imperialističkloig jarma, jer je pr‘vo ci ganski vezano za potorije. Komunisti su prvi otkrili vezu izmediju nacional-nog pitanja i pitanja koli on ij a. Oni su izradtli ovo .novo sh\"ačan,je teoretski i učinili ga temeljem svog revolucionarno# praktičnicg rada. Oni su sru-šili zid, fefco je delio bele od' ornilf, «kul-tur;ne» od »nekulturnih« robova itnpe-rializma. Ova je c(kolnost znatno pot-pomoigia, da. se složi borbu zaostalih ktofcmija sa borbom • naprednog proletariata prlctiv zaiedničkog neprijatelja, pinot iv imperializma. , Neovisnost id sa moopr e deljen ic. Druga je tofika — zamena maglavi-tcig gesla^ pravu nacija na samoopre-deljenje sa jasnim revolucionarnim geslom prava svakiog nafcria i kolonije, da debije potpunu pol'itičku neoVis-nost, da stvori svodu vlastitu neavisnu dr^-avu. n.m. * ...... Govoreči o pravu scunoioipredeljenja, , , . vodje Druge internacionale nisu nika- u jedno te isto- vreme ne mogu da s.^js; ja sme»riili na pravo poipumčg odvoje-dve razne stvari. Na Jjnmer, u jecinu; nja; p!iav,o samaopredeljenja se je tu-posudu od jednag litra (plosuda cid jeid- m-aPito k.a(> p,raw na samostalmost 0- naklv,i «specialisti« u nacionahiorii pitanju, kao što su bili Springer i Bauer. odOie tako daleko. da su pravo na sa-mr.iofiredeliien-je prctvctili u pravo potlačenih namda Evrope aa kulturny samostalnost, to jest na pravo, da stvore svoje vlastite kultiirne ustanove, pušta,j<(fti svu politilku i ekonomsku vlast u rukama vladaju^ih nacionalnosti. Drugim rečima, pravo potlačenih nacija na samdopredeljenje billo je P‘ret,voremo u pravo vladajučih nabija, da se Služo po-liti^konl vlašču, dok je pitani® političklog odgcijenja bito sa-sma isJključenio. Ideotošiki paic^elnik Biruge internacionale, Kauts!ky, sla?e se u osnovu sa o vi m čisto iniperiali-sti'’kim tumačenjem samoopredeljenia kakio su ga izrazili Springer i Bauer Ne treba se, dakle, čuditi, što su imperialisti — uvidevni ovu osebfnu gesla sfimclcipredeljenja — prisvojili istu i učinili je svojim vlashištvom. Intpo-rialistiflki rat, kcijeg prava svrha bija-še. zaiisbljivanije nareda, vedi.o'se je pod zastavom samacipredalijenja. Tako ,ie maglicvito geslo samoiopiredelijenja bilo pretvottenia iz oružja za oslobodje-načija u orudjč, da se naiiode za- n«e^ litra može da sadrili naiiviAe jedan kiiiogiani votle) ne mažemo da nafci i-mo u isto vreme jed'an kilogram vode i jedan kilogram vina. Tako isto ne meže j edine* te isto društvo dft bude u-redienb na dva najina u jedno te isto vreme. Zato, ako hočemo da uvedemo komunistična urecljenje, moramcf prva da uništimo rilo temelja fcvoi kapitali-stičškb, —: kao ^to> maramo do temelja dla raziotrimo sta.ru kučif, ako na istom mestu hctJemo da zidamo nsovu sasvim drugačiju. — Dakle, piva faza ?£ volil-c rje (faza je-odsek vremena, jedan; deo) sastoii u samom ruSeniju kapitalistič-ktog ponetka i zato> se zave destruktivna (razoma). A zatim dolazi kionstmktiiv-na (gradi lačika) faza socialne revolucije, klcjla sastoji u samom izgradljivanju novog, ikomunističklog, poro tka. — Ba-Jpagme. da moizemo sasvim da raari-mo civo ureilljenje Sto nam više ne od-gKJivaja, moramo privto da Srušimo po-litjčku (dr*avwu). \dast Učitelja radnog nagleda j rlu je radpii nanocl sam uzme pr,ftpunjo u sviclje ruike, da ispostavi di~k-taturu proletariata, zato da nam onaj drugi, klomstruktivni deo (izgradji vanje) ne ometaju diotadanji trutavi. Kad se mi i danas borimo (u kapi-talistidkoim društvu) za poMiSanje na-šeg Vivoda, nikb ne .treba da misli, kako« smo mOžkla skreKuli s pravag pu-ta, jen tot»ože hočemo da «ptdbiclljSam&» o vaj pidmlak i ne borimo^ za njegovo uniMente! Ne! Mi moramo dla se bolimo za polKOfljšanije na^eg ptotltožaja danas zato da budemo kadri da izdrli mo brnim sa kfrvcllocima i zato da im uma-1 njimo profite, pa time da sprečitno n ji 1kwo utvudijenjj^ Mi se borimo i mo ram/o da se borifflo za pabdljšanlie na-Seg ptmliežaja u ovom društvu, a pnoti v iskcirišlčivanja, baši zato — dla lakše vpebedim«- neprijatelja. Ili če mož da neko da rekne kako danas u Rusiji postdie naparedio dva društvena uredjenjc zato što ima pri-vatmog vl^sništva i trgovine, a ima i (Mavtnog. Ni takkuvo miftMenije nije taffno, jer u 'Rusiji ne postaji ni jeidno uredjenjie, več samo odtomci jednog iazbijeniog i pivi zametci drugog što se radija. Tako ruski svesni proletariat ima svu palitifrkitj vlast u rukama, on ne može (ne si#) poipumo da uni&ti » stairo urecMenjje, ptol&tio — ^aog z^kaš-n,je!Siia svetske reviciucije —- ne može (onaikio blokiran.) da cdlmah popuni prazninu nevim, a bez jcdiiog ili drugog najina pftoizvorfmje ne može da se živi. Taj satlašnjji.polio»a4‘ Rusije, pive države sloboifnilt radiniika i seliaka rinažeri.iO' otprilike OTako da pretstavi-mo: Stara ruska kučtv več rrife valjala nizašla; ki»a je curila kirciz tavan, (i ve tar jq icipirivao kuto« zidove. Kad je vitfž p&stallo nesnosno u nlidj, a ukazalo se lepo vreme (svetski rat, koji je ot^o rio oči mnogtoim proleteru), qpi se od-hjftiSe da je »mšo i da zidafu aovu dek je za vremena. I ved su u velike pbčeli da ru-še. Mecfijutirn. neoičdkivamo nastu-pi nepc^gada (ofckaz sokrializdajica od klasne borJbe, izdaji proleteiskloig ot^o-botaljemje i oi užani napadi U a t:iii iol nisu ni pamšili sasvim staru kuču, ka-ireali naizdali no»v’u. Dabogme da su c#ida morali na bizu ruk p da zidaju nove temelje izmediju i oklo starih i da nje dr-U u podredjenosti imperializmu. Tok dic-gadjaja na celtam svetu profilih nekoliko godina, togika revolucije u Evropi i'klonačino porast osiobloldilačkih poikreta ji kolonijama — sve to zahteva, da se zabaci sedanju natražnu lo-zinku i da ju se zameni drugem revc-luciojjarniom lozinikom, ko j a bi raspr-ii-la nepoverenje radmh masa potlačenih .naroda prema proletariatu vlada-jučil^nacija i koja bi na taj način pm> kir.-ifa put jednakos^i nabija i jedinstva raiftiika svih nacija. Takva jc loeinka komunista, koji traže z.i pflllačene nacije i klolionije pravo m potpunu neovisnost. Vrednost oye lozinke sastoji u sledečem: i. Ona ukida moguenost sumničenja radnika jedne nacije radi navalnih na kana protiv radnika druge nacije, to jest, otna priprema tk> za uzajamno poverenie i za stabodino ujedinjenjei 3. Ona skida maSku sa imperialista, koji lioumernio bnbljaju o samocipre-deljenju ,no koji rabe svako noiisto sredstvo, da za drže potlačene narode u pr^vema^nijoii potiredijienostf imperiali-stičktoj toointroli. Cime oni pojačavalu, protiv svoje volje, osi obodi la''ku bor-bu piogaženih nariodia pnoti v 7 imperia lističkog jarma. . Rusiju daje primer. Nema sumuje. da ruski ratlmici ne bi nikatdia bili zadobili simpatije radnika zapadine Evrwpe, da nisu odmah, na-kon osvDiienJa vlasti, |wpglasili pravo panorla na potpunu noovisnast i da ni-pciktazali. kako su zaista spremni ptrovesti u život ovo neotudjivio pravo {»tlačenih naroda, odrekav-M se svojih zahteva| u vezi sa Finsikom (1917.), po-KvaVŠi kuči svoju vojaku iz severne Perzij« i odrekavši se svih svojih traž bina u vezi sa stanovitim dedovima Mongolske. Kine itd. Isto tako je sigurno, da su silni ne-uspesi imperialističnih sila na istoku — Unafb' njihptve izjave, da stoje za pi:avo samciopredeljenja naroda — po slerlira bw> rastučeg oslobodilačkog ppkreta, k^ui je paprimio za svoju to- zinku pravo potlačenih naroda na potpunu neovisnost. Ovo ne razume ju heroji Druge i Dva i pol internacionale Oni d i vlij e navaljujii na Veče Akcije i Propagande u Baku radi njegovih sitnih, pegrešajka. koje mora potpuno opravdati svaki onaj, ko je dtovoljirto u-poznat sa rat lom gore spomenutog «Vi-ječa« Ikirlciz celu Godinu njegovog op-stojanja, kao što i sa pravcem razvoja oslobodilatkcg pakreta aziijskih i afriških kolonija zadnje dve ili tri godine Veza sa revoluciiom. Treča toqka jeste razvoj organske veze izrnedju nacianalrro-kiotenialnog pitanja i pitanja vlasti kapitala, svrgnu-ča kapitalizma i diktature proletariata. Za vreme Druge internacionale bito je iracionalno pitanje lišeno svafcog ži-reg nplitanja, a na nijega se gledalo i lazmatralo ga se isktiučivo kao poseb-nu pojavu, bez ikakve veze sa nastu-paljučom revolucijo m. Dr'zato se kao jasno samo po sebi, da če nacionalna pitanje biti rešeno «naravno» pre proletarske revolucije putem reformi Ur nutar kapitalističkih granica i, nadalje, da pioletarska revtolucija može hiti uspešno izvršena, a da ne dirne dubr l|je u nacionalni pnoblem: i obratno nacionalno pitanje može biti petpuno rešeno bez uništenja kapitalizma i bez Rpibede pinoletarskie.revolucije. Ovaj te-* melj no imperiahstički nazor se piovla-či kao nit kr Oz sve redove Springera i Bauera. Dogadjaji zadnjih deset godina su posvema raskrinkali nevrednost’i plitkoču ovog shvacanja nacio-nalnog pitanja. Imperialisti5ka praksa je pokazala, a revolucionarna praksa je potvrdila sledeče: 1. Nacionalno i kolonialno pitanje se ne može odvaditi od pitanja osliobodje-nja isped kapitalist;fike vladavine. 2. Imperializam (najviši ciblik kapitalizma) ne može opstejati bez ploliti^ kleg! i eklanomsikog zarobljrvanja malih narodnosti i kolonija. > 3. Mali narodi i kolonije ne mogu biti os lobod jeni, ako sene sruši vlast kapitalizma. 4. Pobeda proletariata ne može biti Osigurana, ako se ne -islobodi uiale na-lOde i kolonije od jarir.a imperialjz-raa. Ako Evnopa i Amerika mogu biti odfjUdjene kao front i polje glavnih o-kršaja izmediju komunizma i’ imperializma. male nacije i kolonije .— s nji-hevom sk/oivinom, zalihama hrane i kblosalmam ljudsfesm snagoim i-^-moraju bili priznate kao zadnja straža ili pničuva imperializma. Da se debije rat, ne samo da je potrebno biti po-bedlnik. na frOntu, nego. isfe 'teko i fe-vioilucioinirfiii zadnju strahu neprijate-Ijfc ,njBgicnvu pričuvu. Prema tome Hi>* pobeda svetske proletarske revolucije če biti osigurana istom onda, kad proletariat spoji svoju vlastitu reviolucio-narnu bar ib u sa oslcibodilačfeim pokre-iom svih nacija i klollonjja protiv mod imperializma ,a za ditkatuiru proletariata. Upravo su .preko dve ((potankosti« prelazih vodje Druge i Dva i pol interinacionale u njihoviom oidIMcjjenju naoioinalniog i kolaniijalnog pitanja od pitanja vlasti u razdobju nastupajuče revolucije na zapadli. * Potreba pomoči. Cetvrta toSka je — uvedenae u nacionalna pitanije netvog elementa, t. j. elementa pravog (ne samo pravnog) iz-jednačenija nacionalnosti (plotpomaga-njem zaostale nacije, da se digne na kulturni i ekoniomsiki stepen napretl-nih narodnosti), kao .jednog oli pret-hiodnih uveta za postignuče brtitske kooperacije izrnedju raidnih masa različnih narodnosti. Za vreme Druge in-ternaci*nale bio je istaknut zahtev za odstranienje «nacioinalnih nemoči«. Med|jutim,# naciolnalno izjed'načenje mora ostati prazna fraza, ne bude li se nasmoglo dmnAjinia vrela i mogučmosti, da se iakoristi ovo1 izvanrednoi važno prava Bez sumnje, radne/ su mase zaostalih nacija manje kadre, da se oka-fiste pravima «nacionalne jednakosti«, nego 1-i radlne mase naprednijih nacija: veikpvna nacionalna nejedinakost (kulturna i ekonomska) ne ( maže biti uništena u gddinu ili dve gddiine dana, več ostavlja svoje tragove. OvakVo sbi-nje prevtediava naroči to u Rusiji, gde su neke nacije — juš ne uiavši ni u ptrvi stupanj kapitalizma — skora.sa-sma bez proletiiriata, ne imaju6i praktične mogučnosti da ih stekinu, usled svo*ie kulturne i eklomomske zaostalosti. Jo$ če se oštrije osečati tu nejed-nakost nakon. pobede proletariata /.a-pada. Onda če izači na površinu bez-birioii!ne 'klolionije i polukolonije, koje ptolaze klriciz najirazličijije stupnieVe razviclja. Prema tome — od nakeče ‘je potrebe, dla pobedanosni proletariat, naprednih naroda priskoči u pomoo* radnim masama zaostalih nacija, kako bi se digle na veču razinu razvoja i debile pmvu kulturu® i eklonomsku jeldtnakost. Rez ave aktivne pomoči noče biti nnoguče dovesti do mirnog ži-vota i bratske kiaoperacije radnih masa razaih nanadinosti u jednom udru-ženom svetskiom ekionomskom sistemu kciji je neminiovno potreban za kionač-nu prbedu komunizma. Odavle sledi, da se mi ne može mo o-gruničiti na Miacionalmu jednaikest«, nego> moramo polaziti sa »nacionalne jedtna'k(ostii)' (t,enia takvijn merama praiktiSiriag pa«tonalnog ostva-renja, koje če esigurati istinsko ostvaremie ovog načela. Ove su mere kako slecM: 1. Pi!ou'čavanje ektonomskog stanja, načina Svata i kulture žlftattBih nacija i naroda. 2. Razvoj' njihove kulture. 3. Nijiho\’o političko. pjiosvetljivanje. 4. Njihovo postepeno i pravilna u-vadiaruje u vište obli/ke ekbnomske organizacije. 5. Stva/ranje ekonom sfce kjocperacije fsuradnje) izmediju radnika zaostalih i naprednih nacionalnosti. Takve su oenoivne toxk«, koje Ubilje-žuju metodu, primi,jenu po komunistoma za reševanje nacionalnih pretolemu. (Napisao Stalin.) Po svetu Poslanske plače so hoteli zmanjšati na Francoskem. Ker ima Francija ogromen primanjkljaj, je dejal poročevalec o proračunu, posldnec BoKanovski, da je Ire-ha pričeti s štednjo pri glavi ter je predlagal zato takoj .zmanjša:'.); plač ministrom, senatorjem in poslancem. Toda stvar ni šla ihko ; iiiko, her še vedro je vsaka neumna s:var lažje «’rKlr:n kakor pa pametna. N:is:.Jia je d -lg«. debata, ki pa je končala hfiv. i sp,:,;a. Prišlo je do giasovari;a. Tudi :-j :ii :‘.i Pertot Jožei Pota mladine, -j PROLETKULT. Alojzij Hreščaki Sola ,jn vzgoja v Sovetski Rusiji. N* Buharln in E« Preobražen akiji Šola in komunizem. — GOSPODARSTVO Ing* D. Gustinčiči I. Pojava in bistvo zadružništva. II. Uloga zadrušništva v proletarskem gibanju. IH- Oblike zadružništva. I. Denarne zadruge. 2. Konsumne zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge. 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — Ing. D. Gustinčiči I. Hranjenje rastlin in gnojila. IL Zakon najmanjše količine ali zakon minima. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV. Glavna umetna gndjila in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje. Rečnik slOvenačko-srbohrvat razlika. Cena S Ur, po poiti Ur 5.50 Kdo želi imeti koledar v razprodajo naj n obrne na vod-■tvo, ul. CistterJ 36, IH. n. v Trstu.