Leto IXX. ŠL 2S9 - - LfvfcOaaa, petak U. bih—*m tm Cena Din 1.- izuaja vaaic dan popaKto*, izvremfti oedeije ta praznile« — laseratl do 80 petit vrst a ote ^ oo 100 vrat t Dm 2-60. od 100 do 300 vrat * Dim 3. rečjt tnaerau petit vrsta um t.—, r*opust po dogovoru, lDjeratm davek po«et»j — »Slovenski Narod« v-eim mese^Do v Jugoslaviji DId 12.—, sa inozemstvo Dla 25.—. ffeokopial wm oe vraCaJa. CmKDlfMTVO BI CPBAVN1ATVO LJUBUAMA, ftMfU^m mMem ttvr. S Telefon: 31-2*. Sl-23. Sl-94. »-16 te »-96 Podrutiilee: MARIBOR, Stroaraavenera 3b — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon *t- 26 — CELJE, rnljako uredništvo; Stroesmayerjeva ulica 1. telefon At. 6&; podružnica uprave: Kooenova uL 2, telefon *t_ 100 — JESEN1CK: Ob kolodvoru 101. PoAtna Hrmafinlca v L.1uM1am St. 10.351 Vedno večji prepad med velesilami: Nastanek in posledice trojnega pakta Italijansko-nemiko-japonska zveza Ie pMteđiea mngltške politike — 8 tkle* nitvijo trojnega paleta mm Je Italija aa mrAmmwmđn^n% polju nota* okrepila, l'ariz, 12. novembra b. V vrsti {lan-kov. ki jih objavlja dobro informirani rimski dopisnik oficioznega »Tempsa«, razlaga najnovejši članek nastanek rim-s^ejca protikomunistićnega pakta ter njegove poHlfHlk-e za Evropo. Razlaga ima vse videze verjetnosti in je zato zbudila umev-no pozornost v vseh tukajšnjih političnih In diplomatskih krogih. Dopisnik prikazuje med drugim naslecinje neznane momente izza zakulisja pogajanj za aklenitev pakta: Dve ponudbi Japonska je stavila Italiji ponudbo za pristop k nemško-japonski protikomuni-stični pogodbi z dne 25. novembra lanske-ga leta že v avgustu tega leta ko je novi japonski poslanik v Rimu Hota prinesel Mussoliniju osebno pismo japonskega mi« nistrskega prcisednika Konoje s povabi-lom na pristop k protiboljševiški zvezi. Skoraj istočasno je v Londonu angleški premier ChamberJain izročil poslaniku Crnndiju svoje znano pismo Mussolirriju s pevabilom za nova pogajanja o ureditvi itp.Hjajisko-anerleškeg^a razmerja in obnovi tvi tradicionainegra italijansko-angleSke- ga prijateljstva. Med tema dvema ponud-bnma je Mussolini najprej koleba], nato pa je japonskemu predseđniku ođgovoril nogativno in odbil njegovo ponudbo, ker mu je bila ureditev razmerja z Anglijo že zaradi priznanja abesinske osvojitve nepri- nrrno blizja. Sele ko je spoznaj, đa ne Sudtejo italijan- sko-angleikl ođno$ajl nlksJce tendenee po zboljftanjn, da se tuđi gtali&će angte&kega £a*opisja v vprašanjii zbllzanja ni prav ni* spremenllo In da Je angie&ka vlada opustila v ienevi v septembra sleherno pobado za likvidacijo abesinskega vpračaaja, je Mussolinl sklenU ustreči japonaki želji. To se je zgodilo nekako istocasno z Museoll-nljevim oblskom v Berlinu, ki je pomenll novo utrdltev Italljanako-neinSkega sode-lovanja na znani vertikalni osL Tako je Chamberlalnovo pismo ostalo brez sleher-nejra konkretnega uspeha, kakor je to v svojem ekspozeju pred spodnjo zbornico prizna! tuđi sam Chamberlaln. V rimskih političnih krogih, nada! ju je >Tempsov« dopisnik, razpravljajo sedaj z velikim zanimanjem o posledicah najno-vejsega pakta. Na splošno sodijo, da bo nova pogodba Se poglobila prepad, ki loct danes oba nasprotna ideološka tabora, fa-šlstičnega in antifašlstičnega. Pozitivna stran tega razccpa bo po rimski sodbl ekspanzija fafti stifnih na£el v sveta. Nadaljnja posledica je ta, đa so se z rimskim paktom prvič v zgodovini znaSli na isti politični crti Latinci, Germani in Mongoli. Prvič v zgođovini je dano Japonski, da se preko Rima in Berlina uveljavt tuđi v evropski politlkd. Ta posledica je tem pomembnejša, ker je prav iz Berlina Iz5e1 nekoć svarilni glas pred rumeno ne-vamostjo z vzhoda fViljem n. je bil njen veliki g-lasnikf), dočim je Se v januarju 1934 tuđi sam Mussolini napisal v »Popo- lo d italiac podobno srariJo, ki je isv&lo velike protijaponske demonstracije v vsej Italiji, tako đa je zaradi njih Japonska pri rimski vladi ćelo protestirala. Sedaj so vse tri države povezaae v svezi na tati Iđeolofild omovl. Vsaka Izmed njih bo lah-ko to zvezo izkoristila v svoje namene, Nemclja prMakuje od nje v s^^Bem koristi t svoji kolonialni akciji, Japonska v utrdltvl svojega potoftaja na Daljaem vzhodu, Italija pa ▼ utrUitvi v Sredozemlju tat v okrepitvi svojega Imperija. PraktiCne posledice V podrobnosUh se utegnejo pokazati 9e drugi uspehi, ne le v boju proti boljševizmu, temvec tuđi v pobijanju franeosko* ruske pogodbe o vzajemni pomoći, v rah-ljanju osi Pariz—Praga—Moskva z odme-vi v vsem podunavskem bazenu ter zlasti v pogledu na tako zvani »vzhođni Locar-no«, da niti ne omenjamo skupnega stali-Sća vseh treh držav proti- ženevski ustanovi itd. To bi utegnile biti nekakšne praktične posledice navidezno ideološke zveze. Na«»proti AngilJI ne je italijansU poloftaj neđvotnno zelo izboljAal, ker bna sedaj dva moćna saveznika, prezeta % istinu Ideali m gnana po Istih interesih. Isto-časno bo morala It^UJn v Evropi bolj In bolj podrejati oz. prflagojevati svojo zu-nanjb politiko politikJ tretje«a ra^a. čim moćnejSa bo os Rim—Berlin, tem bolj vidno bo to prilagojevanje, kl se bo od kolonij rarflrjajo na Avstrijo, podunavski bazen, bližnji balkanski vzfcod ter na pro-tiiidovsko gonjo. S tem izgublja Italija nekoliko svojo zunanjepolitićno neodvis-noet in svobodo svoje diplomatske akcije, njena svetovna veljava pa s tem nedvoen-no naradća. KdlcoF pred. letom • • • Ta izvajanja >Tempsovega< rlmskega dopisnika, ki ima dobre zveze z najviSjimi italijanskimi krogi, so toliko bolj zanimi-va, ker je po sodbi tukajsnjih diplomatskih krogov ze lani v oktobru prišlo do zbližanja med Italijo in Nemčijo samo zaradi tega, ker Italiji ie tedaj ni uspela akcija za ureditev visećih vprasanj z Veliko Britanijo, zlasti ne akcija za priznanje abesinske osvojitve. Z džentlmenskim sporazumom je Anglija skušala nato v janu-arju letošnjega leta preprećiti pretesno povezanost Italije in NemćJje, kl je v na-sprotju z njenim naćelom o kontinental-nem ravnotežju. Tuđi Chamberlainovo pismo Izza letofnjega poletja je zasledovalo isti namen. NajnovejSa Chamberlainova izjava na banketu londonskega župana tu- di ne krije drugačnegra namena. IatoCasno se po javi ja 1o tuđi že neke angrleške pobude za zbližanje z Nemčijo. kar je spet v stilu anglešKe diplomacije, ki hoće za vsako ceno prepreCIti, da bi se na evrop-skem kontinentu pojavila sila. ki bi opra-zala sedanje ravnotežie. V tem se danes kpžeio taVorpkoć nevidnp angleSke reakcije v veliki Igri velesil, ki se razvija v zaidniem Casu. Anglifa nudi Italiji posojilo za uMieSneiie izkoriš2anie Abesiniie London, 12. novembra, z. Danainji listi »f bavijo z razgovori, ki se vodijo v Rimu Tnc-d an^jleškim poslanikom Dromondom in it:'!iianskim zunan.i.im ministrom Članom. »I)3»ly MaiU poroča, da potekajo razgovori zelo pt>vo-!jno in, v izredno prij«ircljskem duhu. Naibrže ha v kratk©m prišlo do nove izmenjave pišem med Chamberlainom in Mussolinijem. »Dailv Express« pa objav-l'n poročilo svojega rimskega diplomatske-ga sotrudnika, ki poroča, da je bilo pri vče- rajšnjih raz-govorih med Dnrmondom m Ci»nom govora tuđi o posojilu. ki bi ga dala Anglija Italiji, da bi mogla organizirati uspešnejse izkoriščanje Abeainije. Italiji je pasojilo nujno potrebno in v an^le-ških krog;h upajo, da se bo na tej podlagi dosegel sporazum tuđi v drugih perečih vpraAanjih V uradnih krogih vesti o an-gleškem posojiJu Italiji zaenkrat sicer de-mantirajo, ne izkljaičujejo pa možnosti, da priđe do rasprave tudd o tem vprašanju- Eden pođal ostavko? Protest uroti potovaain Halifaxa v Berlin London, 12. noveanibra. z. »Daily Elx-presc beleži denes že anodi v diplomatskih in političnih krogih razširjene vesti, da je zunanji minister Ekien, ki s»e mudi na bruseJjski konferenci. podal ostavko. Nezado\x>ljen je a taktiko miniatrskega predse-lnika Chambcrlrdna, ka preko njega kot zunanjegra ministra iavaja razne diplomatske akcije. Eden je iz Brusi ja brzojavno zahteval, da se prekliče sklop o poro van ju lorda Halif axa v Berlin, ob enem pa je proail Chanaberlaina, da g-a takoj odpokliće iz Brus!ja in razrc&i kot zunanjega ministra. V političnih krogih so iZ7.va.le te veoti ogromno senzacijo, v njin vidijo potrdiio domneve, da se pripravlja korenita preorientscija angleške zunanje politike. >Dally Mail: piSe o bližnjem potovaaiu lorda Halifaxa v Berlin in pravi, da j« to potovanje nov dokaz CJnamberlai^ov? di-plomatske akcije, ki želi prijateljsC^o spo-razumevanje med Nemči>o in Anglijo. Oba naroda želita, da bi z tzmenjavo misli odstranila sedanjo napetost. Po Chamber-lainoveni govoru je jasno, da želi An^rli-ja stik z Italijo in Nemčijo. O6ivkino ho-^e Chamberlain zopeit doseći v EJvropi neko usttsdjenost mednarodne politike. <5e &e bosta Nem^Mja in Ang-Kja sporazaimeli, tedaj bo dosežemo najvašnejše za mir ce-lega rodu. Veodar Ang-lija tudii želi zbli-žanje z nekim drugim narodom, s kateiim se je na žalost vse prerv^č razšla. Pren"la-duje vtis, da Chamberlain ne bo već opu-stil nobene prilike Flasđin proti Blmnn Očita ma zlorabo uronagandnega fonda Pari i, 12. nov. br. V znnanjepolitićneiii od-»X)Tu poelaruske zbornice je nae-tala pri prooićevauj-u prora6uredv^e>m zr p^^opar^^do v inozemstvu. Bivši nain^trskć pretifn^inik FTendin je kritizira! uporabo teg:, fonda, Priz«ia4 je važnost te lustanovc, «al*t«vaJ pa je, da mora nuditi ^Hda primema jamstva, da se bo ta fond, ki z.na-sa nrnopo mrlijonov, zares poratni za evrhe. za lael, da eo njegovi strankaitski prijatelji pri Ali v upravo in tako dobili vpliv na porobila, te agencije. Gre za znano pariško agen^ijo >K;Miiosf. Ražen t«t?a oćita Flandin l>lumu, da je ta fond zJoiabljaJ za razne polkupnine. V ^lavnem so sredstva tegra fonda «lučila za praj*a2rando v korist Iju (teke fronte in za nasrade raznim političnim prijateljem. >Petit Journal« trdi. 'la bodo prišle r13 dan ae druj^e senzacionalne stvari. Levičar-ek,i t»k zavra&i Flamlinove ofotoibe in smatra, -la je ^>*lo iakoriSčanje t«g"a fonda v tskl^Tu z mter^e-si Franoije. V»e fcaže, da bodo na«pro+niti Ijurtake fronte. 7bsti pa oeebn! natfprofniki Bh'ma. sku^li iz te^ra napraviti veliko politična afero. Fnđa letalska nesreća v Krakovu L tniško letalo ]e treščilo na zemljo — Stirje mrtvL »edem hctdo ranienih VarSava* 12. novembra, br. Včeraj jk>~ poldne se je ponesrećilo veliko potni^co letalo, ki je obavljalo promet na progi Var-šava—Krakov. Ko se je letalo že bliialo letališču v Krakovu, je nenadoma tresčilo na zemljo in se ra/bilo. K sreći je bil pilot toliko priseben, da je v zadnjem hipu zaprl bencin, sicer bi nastala eksplozija in bi Ie-talo s potniki vred zgorelo. štirje potnikt so bili takoj ubiti in sicer angleški indu- strijec Bermin, soproga predsednika kra-kovske akademije Kostanjecka in njen sin ter še neki pol'ski industrijec. Ranjenih je bilo sedem potrtikov, med njimi grofica Potocka. univerzitetni profesor Pelzer iz Vilne, pilot in radiotelegrafist. Kakor do-mnevajo, je prišlo do nesreće zaradi neugodnih vremenskih prilik, zaradi česar je pilot izgubi 1 orientacijo in je pogrešno mane vri ral. peCitieni o6$etnik Nehdnj in sedaj Munib Osmanugić. po veri musliman iz ČajniČa. je obja\'il v zadnji številki »Ju-gntlovenskih no\'in« pod naslovom »Xeka-dn i sada« lep članek, ki priča, da je tuđi med našimi muslimani mnogo takih. ki so jim tesno k srcu prirasli jugcslovenski narodni ideali Osmanagić primerja dobo pred 25 leti s sedanjostje in pravi: »Kakšni smo mr danes? Mi nismo več. kar smo nekdai bili Xas je pomehkužiia svoboda s svojim bogačtvom. Stopila so na plan nova poko-lenja. ki nišo več »rod volka in leva« Ta pokntenja so sprejela si ja ino dedsčino, nišo pa obenem podedovata tuđi zadosti spo-znanja. kako težko je bila izvojevana ta dedščina Z oživotvorjenim snom svobode je po čudni fatalnosti prenehal paliti srca tišti silni orkan globoke v^re in na\Tduše-njat ki je prihnja1 še tam od Kosova. In od nekdanjh vdikanov po veri in duhu smo od dneva do dneva postajali manjši, bolj lahkomi*e*ni, vedno bolj zli v svojih mnlenknstnih pobudah in strasteh STa$ veliki idealizem, kt je nekoč gradil vse življenje na žrtvah in iz irtev, je bil v zatonu. In stopajoč po tej poti, smo zagazili v neko majhno. degenerirano doba, v ka-teri moramo hoditi sključeno pod izgublje-mmi ideali. V tej dobi smo se sicer opasali z vsemi malerialnimi d obrt na mi in oboro-žiii z orožjem, bol i bhičečim in lepiim, kakor kdaj dosedaj. Ali, glejte, kljub temu to čudo! Vse to nam ni done tlo ne samo nobene nove slave, marveč nr-m je skor&-da še Zf*xenčifo ono staro in krvavo. £vo, že blizu dva decenija, odknr smo os\*obo-jeni, pa $e nobene bftke nismo dobili, a izgubili ^7T7o jih mnoge Izgubili smo bitko v čuvanju nsšega, v točenju fjubezni in bratstva, izgubiti smo bi*ko v vsem onem, na čemer gradimo nršo jugoslo\*ensko uso-do. In končno ko slavimo vregrešni stran-karski p>?r. nrm ne pnmne<> ono svetio orož-ie. da bi očuvati onn, kor nnm :e btlo draž;e knkor življenje da očuvamo nafveč-ieva kralhi naše zgndm>:ne . Naši nred-n:ki sn lahko premogali vsa čersovna in te-r;tr>rialna prostranstva, prenrmgali sn lahko svinec in ieklo. a mi niho\H potomci smo premaihni. do bi prempeaH samega sebe in svojo ek*ktuzivno*t.«r Svoja i rva i an ja zaključuje Osmanagić teko le: »Treba se je nsvežfti v težkih. neitmnških časih z veli-kimi vzgledi in z velikimi resnicami naše narodne pre+ekfosti. In niti en trenutek ne «mprno izgubiti vere Ravnati se moramo po teh *itajnih xrrorth: da postanemo ro-pet, kf*r smo bili nekdaj. Predvsem pa, da ne u m r e m o kot izdaj alci velik e ga kralja Aleksandra U Bnlna Evropa Prezident češkoslovaške republike dr. Edvard Bene i jfi ime I te dni razgovor o raznih aktualnih po/f'r^n-Ti vpraianjih z dopisnikom »Kurjerta Warszi wskega« Romanom Fajansom. Glede splo&nega potitičnefa položaja se je prezident izrazit takoie: Svet je danes bolan, napadla ga je vroči-čna boiezen. Ta bolezen bo trajala najmani se pefnojst do dvaisef let. Ne morda, da bi v kratkem nii v tem obdobju i-rbruhnila vo'ma v Evropi, nasprotno, po todbi prezi-denta dr. Bcneša je še mc-žnost, da se v E\*rr>pi €>hrani mir. Ni v Evropi države, ki bi se ne zavedala, da bi z vojno lahko mnogo več izgubila kakor pa pridobila. Ta bolezen se bo verietno bolj javi jala v notrtm josti držerv z zelo radikalnimi spre-membnmi. kakor se ie to gotff/o ie dosedaj. Ena izmed onih držav, ki jih spre-men^e te vrste ne ogrožaio. je Češkoslo-vpška češko*to\>e>3ka je država, ki se ji je posrećilo stabilizirali svoje ftospodarske in politične odnosa je. Kat se tiče ideoloških blokov — fahstičnega ati komunističnega bloka —, je treba uvaževati, da še ni bilo nobene voine na svetu, ki bi bila nastala iz ideoloških vzrokov. — GovoreČ o manj-šinskem vprGŠanju, je prezident dr. Benei izjavit: Češkrrslovaška ima danes edini problem, ki /o živo ranima: na kaksen način bi se dalo nemški maniiini zagotoviti me-sto, ki /i pripada. Ostala manjšmska vpra-ianja so podrejenega potnena. Povsem prirodno je, da vsaka narodnostna manjšina razvija živahne i še delovuiie v trenutku, ko sodi, da je večina v dotični dria/sn v ne-pritiki, ali ko dnntneva, da lahko pričaku-fe pomoć od rtmmj. To te popotnoma naravno in re vedno tako bilo V vseh teh vmasnjih imamo svoj lastni program, ki odgovor ja našim potrebom in no&m razme- ram. Je to program pravičnosti napram našim narodnostnim manjšinam, program, ki ga bo lahko kontroliralo Društvo narodov v Ženevi. Zapet eden V Parizu je franeoska policija aretirala znanega madžarskega terorisia Kolomana Budaya. Mož ima ie ćelo vrsto izvršenih in poskušenih atentatov na vesti, a doslej se mu je še skoraj vselej posrećilo uteći raki pravice Leta 1929. je v poslopju madžarskega poslani&va na Dunaju izvršit atentat na sefa tiskovnega izrada Ziegter-ja, vendar pm ga ni ubil. Ko je odsedel veČ-mesečno kazen. so ga iz Avstrije izgnati. Na Dunaj se je vrnit leta 1931. Aretiraii so ga. ker je pri pravi jal atentat na bivšega madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethfena, ko se je na potu v Zenevo mu-dit na Dunaju. Kmatu nato je izvršil atentat na palačo Društva narodom v Ženevi, a se mu je posrećilo pravočasno pobegniti. Bil ie tuđi zapleten v atentat na blogopo-kojnega kralja Aleksandra Uedinitelja. Lani so Budava prijeti v Aizaciii, ker je bil osumlien, da ie pripravi jal atentat na mi-nistrskega predsednika dr. Sto>adinovi6a za časa nje^ovega bivanja v Franci ji. A tuđi tu mu je uspelo, do je pobegnil. Pred 14 dnevi so Kotomana izsledili v Belgiji, na-kar je bit aretiran v Liegeu. Tuđi tu se mu je posrećilo uteći. Sedoj to ga spravili na varno v Parizu, nadeiamo se, da se to pot ne bo već mogef reMti z begom. | Vojislav Temić | Beograd, 12. nov. AA. Snoči ob U. mi je podlegel ranam, ki si jih je za-dal ob priliki poskušenega samomoro, armijski general Vojislav Tomić, qo-veljnik mesta Beograda. rodfl 24. oktobra 1876 v Kragrujeveu. Z odličnim uspehom je dovršil 28. razred nižje vojne akademije v Beogradu in postal pod-poročnik, nato pa je o.ili^no absolviral š« 11. razred višje vojne akademije. Sode-loval je v vseh osvobođilnih vojnih od leta 1912 do 1918 ter se je izkazal krt izvrsten oficir, komandant in hraber borec, zaradi česar si je pridobil mno^o cnilikovanj. V svetovni vojni je vodil 11. polk šumadijske divizije, ki se je s silnim junaštvom boril v vseh velikih borbah. - Po vojni je bil g^eutiral Tomić nekoliko fisusa komandant orožniSke bri^Stde v Sa.- rajevu, nato pa komandant vset^a orožni« Stva. Ko je bil upokojen komandant savske devizije general Uzun-Mirković, je bU na njegovo mesto imenovan kot vrSilee dolžnosti komajidanta gvnoral Vojislav To-mić, dne 15. decembra 1928. pa je bil imenovan za komandanta in je ostal na tem položaju do 2. novembra 1&29. ko je bO. imenovan za komandanta mesta Beograd* in je napredovaJ za armijskeg^a generala. Armijski general Tomić je bP odlikovan dvakrat s Karadjordjevićevo zvezdo I. stop-nje, z redom Sv. Save I. in II. stopnje, z Jugoslovensko krono I. Ftopnje ter ima tuđi ćelo vrsto visokih tujših odlikovanj. Kako veliko zaupanje je užlval. pa prićva najbolj dejstvo, da ga je pokojni kralj Uedinitelj postavil za namestnlka kralje-vega namestnika kneza Pavla. Užival je sploSno priljubijenost in ^poštovanje in je njegova tragična smrt globoko odjeknila v vsej jugroslovenski iavnofti. Anglija — Franco Salamanca, li. nov. AA. b"radno poro«y4ot ki }q bilo objavljeno enoči, pravi, da eo bilo Izmenjai>e note med nAC;onalis;iorw> vlr.do in Anglijo. Za nacionaliste }e po&lal noto ravnatelj diplomatske£a kabineta v Sala-nianci Sangronifc, noto pa je fonrt-jel antrle-^ki veleposlanik v Hendavu. Nota posebno pravi, vB.ki agenti uživali zasčito svojih Šifri ranili po-ročil in njihova kortepondeiH'a ne bo fenn-Ut biti o^n^urirana. Za* topnik nru'ioria:istivbe. Llovd George gre v španijo London, 12. novembra, z Dvily Heroidt poroča, da bo bivši ministr*?ki pr&dsednik in vodja liberalne stranke Uoyd George v kratkem odipotoval v republikansko špa-nijo. Točen datum *e ni doloćen. Povabi-la ga je valencijska vlada, ćn se osebno prepriča v dejanskem položaju v republi-kanfikah pokra^inah. Aljehin: Euwe Roterdam, 12. novembra, z. Petnajsta partija za avetovno šshovsko prvemstvo »e je konćala z amago Aljehina, ki ima sedaj 9, Euwe pa 6 toćk. Včen.j se je pri-čela k6. partija. AJjehin ima bele. Partija ae je »početka razvijala slično, kakar 14., pozneje pa je postala izredno zanimi-va in napeta. P* 46 potezi je bila partija prekkijena in s^ bo dre-vi na 'aljevala. Oba fmata skoraj ejrake poroci je in ni mogoie reci, kdo ye na bolj^em. AJjehia ima telotfia in konja. Euwe pa oba teka-6a, Curih, 12. novembra. Beograd 10.—, Pari« 14.685, London 21.5925. Ncwyork 432.875. Bnwelj 73.50, MHan 22 8T>/ Amsterdam 239.50, Berlin 174.50, Dunaj 79.50, Praga 1523, Varira 81^0, BuUreStA 325. Sfran 2 ^- , »SLOVENSKI NAROD«, p*tek. 12. novembra 1&37,_____________________gfjV. 2L9 Srce, motor človeškega življenja in zdravja v »fcftea Liotfflfce wtiv*n» LJiiHJa—. 12. ooTMnbm. O srcu kat motorju £lo?dfcejp bit)« ta žitja je ▼ sredo «*ečcr t ▼eliti dvorani Dclavske ifeomice predav«! v okviru Ljudske uaivane docmnt dr. hmn Mmtko, fef internega oddefca splošoe bofoice ▼ Ljubljani. Uvodom« je navedei, da »o od pamtivefca razni pesnika in pieatelji vdikega in male-ga obeleij* proslavljali srce kot center čk>-vefikfh najTiŠjih fcuatev in njega delovanje so smatrali kot terai najglobljih čioveSkih občutkov. To rtaziranjc je prebio tuđi v narodne prislovice hi pregovore. Narod osredotoČuje v srce n. pr. hrabrost In stra-hopernost, Ijube7en in sovraštvo. žalost in veselje itd. Slovenci pravimo n. pr., dm nam srce poskakuje od veselja, da ljubimo iz dna srca, da smo hrabrega »rca. da nam od 7-aIosti srce poka itd V samcri&kih klinast* naptaih čitamo že, da je »rce center duše, jetra pa center življenja. Tuđi razni filozofski sistemi n pr. Praksagora Kosi-*Sk©ga. Platona. Aristotela. Galerha itd. «»o imeli &a predmet razgLabl janje srca in njega delovanje. Galen je n. pr osredotočil v srce pogum in jezo, v jetra pa Ijubezen: Praksagoras pa v srce človeško živćevje in občutje rtd. Vsetn tem in enakim nazorom o srcu in Tijeka pomenu za čiovcSki oraanizem je temeljito izpodnesel tla znameniti angleški anatom Sir Harwev (157S— Io58) ki je srce označil za glavni faktor v človeSkem krvotoku in kot tipično skeletno mtSico ?e večjega pomena pa ie bilo odkritje Alb-rechta v. Hallerja (umri 1777.), da ima srce nvojstvo avtonomnega delovania. t. i. da se iz samega sebe. brcx tu je pomoći od 7unaj. krvi in širi. S tem je bila podana osnova modernemu »tuđiju o sesfravi in delovanju človeškefia srca. Srce 1e*i v medprsju, t. j. v prostoru med oboma pl hitnima kriloma. obdano od osronika. Njetfa lega je poševna. Vrprieo napihnienega črevesia z« vratne srce vodoravno lego. Pri slokih in vitkih osebah pa Trna obliko kapije. Tako *rce je tuđi manj vredno v svoji funkciji Srce deli vrnes-na stena fpretin) v dve polovici, kateri sta po posebnih /aklopfcnh detjeni Se v prekat in v pridvor. Mcbema lelita torej 7a-kloprnci, od katerih leva. mitralka, ima dve loputici fškrica). desna pa tri ftrflai«*p*d-fll-ka). Tuđi aorta in pljučna velika arterija imala ob srnjetn izvoru trodeine Irrputice, ki ovirajo kri. da odteka razvi v prčkate. Naloga zaMopnic v prek^tih pa je, da se hermetično zapro in med krčenjem preka-tov zabranijo odtok krvi v prklvore. Vsn-ka srftna polovica ima svojo nalofio.^ Levo srce preskrbuje vse naše telo 9 prečišćeno in obnovljeno krvio. Desno srce pa poca-nia kri, nasičeno s kvarnim! plinskim! snov-mi, predvsem 7. agliikovo kislino. sk(wi pljuča, kjer se kri očisti teb plinov in na-siti s kisikom, brez k-atere^a človcški or-ganizem ne more izhajati Raren tega ima srce n^logo. oskrbovati ves or^anizem s potrebnimi branili, vitamin' itd. in odvajati \i poedinih organov in celic odpcdline in razpadline, ki nast-anejo pr obCcm in krajevnem presnavljanjaj in so 7A organi-5rem veo ali mani kvarne. Tflke rarnndlinc so n. pr. sečna kislina. sećnina. ra/ne druce sest^avine oreostale^a dušikn it-d Te snovi odplavlja krvni tok iz poedinih organov in jih dovaza v drufle. kje»* se ali nničuio-jo ali pa izločajo navzvcn. Prcvoz teli snovi se vrsi po našem krvnem obtočiu. ki se-stoji iz arterii (odvndnic) in iz ven (dovod-nic). Med artcriiami in med venoznim sistemom je vrinjen jako razprostren in rn/-sc?en sestsv 1-asnic. Srce se krči. ste/a in širi iz same^a sebe. Ono je motor ki ima v lastni steni Čudovit gonilm aparat, ^abje srce. katerega ic predavateli pred predavanjem tzrezat dve-ma žabama je utripalo na stekleni pločici nič mani kakor se pol ure Pr> današnjem nazoru ima ta gonilm aparat tri centre. Prvi leži ob ustiu velike, zsornjc vene fcenter prvenja reda). Dru||i leži na rneji med obema prekatoma iti pridvorima in sicer delouva v pret'nu. Tretji center pa je miiicje srca samega. Prvi center bi ic približno r 72 udare? na minuto. Tri draž-raji se raztezajo preko obeh pridvorov m od tu preko tako imenovanoga prevcwlne^a sistema v oba prekata. t-e ta. prvi center, uničimo, prevz-ame vlogo gonila center dru-jlcga reda. Njega unpulzi pa izzovcjo isto-časno krčenje in stezanje obeh pridvorov in obeh prekatov V tem primeru pa se vrši to krčenje samo 40—50 krat v minuti. Ako pa uničimo .Še ta center, potem utrip-lje srčna mišica sama. k' je tuđi center tretjeca reda V tem prhneru bijejo prek-a-ti s polovičnim al? se nianjšim številom im-pulzov centra druaega reda. §tevilo teh im-pulzov je tem manj.še, Cim boij se oddalji-mo z unićevanjem v smeri proti konici prekatov V takem primeru obolenja srčne mišice more človek rcavlirati z i/hrLihoin tako imenovane Adam-Stockove bolezni, pri kateri bije srce v minuti komaj dvai-setkrat. desetkrat itd. Tako stanje je /a človeka silno nevanio trt neprijetno. ker je spojeno / omedlevicami in nesvesticami ter več ali mani tuđi z epileptičmmi napadi. Srčno delovanje pa ni odvisno samo ; drugi, simpntik. pa poga-nja srce in povzroča tahiicardijo s pospe-šenim pulzom. Tak prfmer opasujemo n. pr. Basedowni bolezni. ki ra/en tega vi-buli oči, ovlazi ko/o, moti prebavo itd. Pri takem kompliciranem »tanju srtne se-stave in akcije je popolnoma razumljivo, da so obolenja srca mnosovrsrna in raznolika. OboJi lahko n. pr. osrćnik (perikar-ditis), srena mišica (rnvodegeneratio ali iz-prtjanjc mi.šićja. mvokarditis ali vnetje srč-riega muskelna). spicifični prevodni sistem (različne oblike aritmij), srčne žile, ki pre-skrbujcjo srce s krvio, itd Obole pa tuđi lahko zaklopmce same. V tem primeru go-govorimo o endokard;tis ali leve ali desne zaklopnice ali pa tuđi zaklopnic obdi velikih srčnih arterij. Ob obolenjj srčnfh žil dobi bolnik strasne ujede (angina pekto-m), ki ae mu tajedo ponajve-č pod zgornji del prsnice in ki človek^ ofjraiajo v vdrav-ju in tivijenju. Tak napad more biti tuđi prvi io zadaji. Srtea oboteAM 0e Uhko otitujtjo na rar- liaoe načine, kakof n. pr. t iwodflo8tjo vidnih siuznic in kooičastih (Mov taksa, z sa#opdostjo po Uhk«m delo. ft kra^co sapo t miru, % moteoo prebaro. s obtatfcom trajno napOmjenefa čreveaja, z bolečfcni jetri, % otoki okoli gleinjeT M. K om*abe lomu srcu spada tuđi pospeiefi pult Io po-največ n42ek krmi tUk. V takem primem Sac lahko krmi pritiak »Tiia, pult pa U-o pade v Stevilu. Srčna akcija je khko enakomerna. Srce pa lahko pUpota ali trepeta. V prvera primeru masa števHo dražHj-nih impulzov v preddvorih 300—500, v dru-gem prhneru 500—700 na mtanto. Tako stanje, odnosno hitro utripanje srca je ne-varno za Človeka ker se prekati ne more i o ne dovoljno napolniti m rudi ne v zadost-ni meri izpraznjevati. Za pravilno zdravijenje srfnih obol?nj je potrebna pra\ilna dia^ĐOza- Predf»om moramo ugotoviti, kje leži vir erenim notnjam. Zato nam služijo razni preiskavni naHn), pri katerih se poslužujemo nažegt rida, tipa, sluha itd. Pri preiskavi osrfja s sluha-lom postavljamo poslednjesia na srfno koni* oo, da noslužamo dvoloputno taklopko, V levo z£?orai od prenice, da posluSamo veliko pliueno arterijo, v desno zsraraj od prsnice. da poshiSamo aorto, in slednjiS na dolnji konec prsnice. da prisluškujemo akciji de»-neea srca. Ražen tesra priteimemo ▼ primer-nih slu^aiih $* tako imenovani elektrokar-dioeranvki aparat, ki omo?oca fotografsko popnetje srfnih akcijskih tokov v rasnih de-lih našega srca. Enako kakor v vsakl drugi mišici se zhu-di tuđi v našem srcu akcijski tok. kat^re^n odvajamo ali t obeh rok ali z desne roke in leve noi^e, al« t lev? roke in leve noće k fini strunici, ki plava med ulavama đveh elektromatfnetov. Nihanie te fitninic*. ki se vzbuja ob prfnih akcijah, pa fotografiramo z jako mihtilno napravo. S to nApravo lahko dolofimo, kje leži bolno ounjiSče itd. Takšen nparat ima na razpola-iro tukaj^nji interni oddelek. Vzroki ta naetanek ?rčnih tx)!ezni eo rai-lirni. V3em pa stojita na čelu angina in pa sklepni revmatizem. Zadnji okvarja »topro-centno ereno miši«>. Takisto jo okvarja io tuđi raznp infekciisk * holprni. napori, eifi-lis, arteriofikleroza. prevelika zatolKenost tkiva itd Veliko je |*i tuđi primerov, ki bolujeio od prene nevroze in smio nevraste-nij?. Kakor se zde na prvi mah srfne bolezni nevarne. ima vendar moderna medicina par prav učinkovitih sredslev z^i njih zdravlje-nje in otpravljen je. K njim 5tejen»o v prvi vr*k 4i0talM, atrolaatiM itA, ki podalj&aio dobo infciaiai ■Uroraa\ia, L L diaatoto «aa» in ja«aj» «Im staflamja tai krfenje, Drafo aredstro |» ftve srebfo ▼ obUkl SalyigaaA kl Novorita, kl imata BMkOfto poapežiti ialoca* nje vode T 4'miia\iaam in Sal^r^anaB smo n. pr. v ataftu vzbuditi dioreto (aoSenj«) 6 • do 7 In več litfov v Meni dnevu. K BdraTljnJi «teo boinlk apada tuđi lahka dieta, ki Mtltji predvMm ia aelenjave, ka-tera ne kipi in ne vre. K sdrvvijenj« »pada jo tu4l tako imenovani mlecni dnevi, kiompirjevl dnevi itd- To [» dieta, kl *se-buje pnrf BMlo kuhlnjake aoli, ki je eden rxmed najveilih eoTratnikov bolnega srca. Meso pa dovoljujenio aa*no ▼ majhiii množini, da % a&m ne preobreraenimo ja4ar, kl #o poleg winee. ledTie itd izredno *a*no skladiSce ta Tia^anje castojne krvi. Moderni elorek, ob kater«fa Inrljen>§ b*-tajo BiBOiiodtevilni ne vam i valovi vsak danjega livljenja, mom čuvati svoje srce. Kaj-t! samo elorek a krepkim in zdravim sr-e«si je v Btanu kljubovati vsem^ teiavain, naporom in razburljivostim danasnj? dobe. Obrmi prtaefpi a« čuvani« in krepčanje m-ca so: rmernost v vsakem pogledu in to v prehrani, v sportu, v uZivaniu alkohola, nikotina itd.. ter pametna in ^motrena trena-£a srca z jjimnaetiko, s terenekimi kurami itd. Mladostnik naj nikdar ne pozabi, da mu nespuneten aport oprala srce. T«j nevar-soati pa je v nmoco ve^ji meri ispostavi .fen tutvo pretlavate-Ije^. ki razume|o njegovo .£?orvori>o in se tudi x znanatvrne lere majo prihli^ati za-htevam in potrebam na5e narodne dn^e. Obžalovarl r« j**- da na5n odlična Ljudska univerza 2aradi pomanjkanja $rmotn*h ^r^d-etev ne more organizirati pronosa tnkih važ nih poijudnih predavan? preko radin. Radi leffa je ntijno potrei-no. da najde ta ?lov*»ko-Ijirbna n«*arovn v»? rarumevanfa s strani merodajnih ?initeljev. Občni zbor SMK Ljubljane Klfub raznim ovirarn in izredno slabi zimi fe klub tuđi v pretekli poslovni dobi uspešno deloval j-juDijana, xs. novemora | Snoči se je zbrala v dvorani Zvezde družina našega največjega smučarskega kluba SMK Ljubljane, ki baš letos stopa v ju* bilejno deseto leto, da čuje porocila uprav-nega odbora o delu in uspehu kluba v pre-teklem letu. Iz vseh poročil je razvidno, da je bilo delovanje Ljubljane kljub izredno neugodni zimi in drugim nevSeCno-stim med katerimi ao igrale zlaati finance najvažnejšo vlogo, izrodno bogato in plodno. Po pravici se imenuje ta klub vo-dilni in elitni klub našega smučarstva- Zborovalce je prisrčno pozdravil dolgo-letni predsednik g. Ante Gnldovec, ome-njajoč uvodoma, da proslavlja Ljubljana letos desetletnlco obstoja. To je sicer kratka doba, a kđor pozna delo v druStvlh, v6t koliko truda samozatajevanja in žrtev je treba, da gre lahko po zacrtani potl na-prej. Razveseljivo je, da je v današnji zmaterializirani dobi še vedno dovolj ide-alistov, ki prevzemajo taka teika bremena naše. Smučarska Ljubljana se lahko ponaša, da so jo vodila pri delu načela, ki so temeljila na spoštovanju sportne morale in kritike. Zal, da pri naših malome-žčajiskih razmerah klub ni naSe! veđno pravega razumevanja. Glavni naraen Ljubljane je: d\dgniti mladino etično in fizic-no, da bo na ta način odpadlo nezadovoljstvo in klubaStvo. Predsednik ae je nato dotaknil še del a v klubu in podčrtal njegove uspehe, ki so bili prav uspešnl, na kratko je očrtal tudi afero »Jahorinalie izv&ž-bwn4 te*ra!deii odbor. Prjtrejal je predavanje za eodniške kandidate in jih bo tudi letos naday€Vi£l. Telcmoa-aloev >e imela Ljubljana 100, od teh 70 verificiranih. PređataS bi zašM, ce bi hoteB navajaU vse podrobnosti, o usmenih na raznih tekmah, omaniti hočemo k-, da. ao tekmovalci Ljubljane ra raznih tekmah dosegli 8 prvih, 8 drugih, 10 tretjih, 9 Četrtih, 10 petih, 6 oamih mect itd. 25j. tečaje in 2ia tekmo-vaioe je klub izdal 15.000 din. In na.ba.vil tudi mnogo parov smjuči. Za jubil:jno se-amo si je kiuto sestavO bogat program in sicer; 21. novemtora nadkluboki teik pod Rožnfltom, d. januarja 1938 medkhrbske tekme v Ljubljani na progi 12, 6 in 2 ka, 30. januarj* medklubako (*: trosko slalom tekmo v 21rljm m predsednika g. Ante Gnidovec. xa podpredsedaika dr. Orel za tajnika I. g. Omosu, »i blagajnika g. Kormini. sa tajnika, n. g. Kopšivar, za ttimtcaega referetita g. Župan, v odbor pa dr. Pire, Kirner, Deu in mnogi drugri start pretsAtuAeni de-tavci na polju stmičaoke-ga. sporta. 8prejet j* btl predlog. da bo znešala pri-jwrnlfta. za kkJb 10 din, za propagaprine-ga referenta pa Je bil izvoljen g. Bsrnik. H koncu je fr- Zttpan £e pročltal tako zvani > spo razum« glede planiSkega vprafci- Med poroci* tAjnika ia tehnične^ra referenta je bilo ve#cmt omenjeĐo, da nafte onsopisrje SmuearSfcemu kiubu Ljubljana ni naklonjeno ta da ga zapostavlja ter n&menovna ne prlobfiuje vnonen«kih poro-cll m Pofcljuke l^oCevljaino. da je bil nafi IM tiapram Snmoarskemu klubu L tubi ja-na *WfcK> tojalea ta da mu je ftel v vsaJcema pO^l^10 na rofeo. Zato se nas U očitki ne tlftejo. PBED IZI^oSio Dana a« o*tavi pred izložbo in pravi tvojemu možu: Pofrlej moži^ek ali ni ta oble-ka pra^ft peeeoi? Moš fm umrmra: V mojih očeh je ćelo dami. i Rim »Vest čioveštv*z Li^lHHMI. II. DOfMlIlfm Sihdo nekaj ■•etrotoo^mlh pripomb; rtim kritik, se roceatent. Samo eden izmed ano-nimne mnoiiee sem, amožice, ki jo je tiha >2ivliaaje EjtiiU Zoltc (pri nm >V«t člo-veštvm<> lunduHl najbolj izinsd vsoh fU*K>v. Ta fttm mi nemlki in ne franooski, ni« rtt-ski. To j« ameriški filM. Toda hotel tem vam povedati predwem, da Je to raedaared-ai film. Medmiroden je po t*oUm duhu, po tem, kar ni nikdar usuo nemiko ali fram-cosko, kakor tudi ne a&flaško: namreC, kar je čkrreiko te človet*neko. Imenujto 10 umettHMt ali «*eti pteaen ide}?, ki govori H filma: umetnost ali ljnbesen do ttore-6tva ali plamteto priTrienott nernu, kar je plemenitefja. iskrene^, rasniCnega. Ime-najte kakorkoli, ime ne spremeiii nitemaT. Iz fUma ffovori « tako živim jezikom neno-sredno do človeka to, po fetnerr nas dandanas najbolj ieja- Zdi ee mi, da bi bil naglo* filma >OMožu-jem< 5e DrimernejSi kakor >Ve»t človeitva«, kalti film, ki obtoiuie tako iskreno ia odkrf-no svet — dandanašnji svet, je zaradi svoje iskrenosti, zato, ker obtožuje (film bolj kakor 7oLa »tu nm *dbi) r*rt ŽloveSHa. Da, po tem žeja danđanes florelta: po odkriti, neustrašni beefHli,, ki žigosa brez ovinkov hinavččino. zlagaooet. slepoto in teror tega •veta. Pa ne satno beeeda, tenivsC hwli ve-ra. trdna vera v reentoo te njeno zmajTD, vera, ki daje omahljivcem in obupaocem posum in ki jim ćelo kaže »misel življenja. Film je tako ilvlj^njaki. da morate ob njem pozabiti, da gledate filtn, sodoživljate v nj^in rdai s fiolzami ▼ oCeh, tdtj # raie-bom in v srcu Dn>de odmev vee to, tako cloboko Člove^ko in življenjeko. Morda je vse to rečeno pr*ve£ subjektivno; a naj bo. saj človek dandane-* ?uti tako #iino potrebo^ da ti bil tudi Wa»ih sub-jektiven, to &e pfavi, da bi povedal narav-no#t, od kri to. kar mu leži na srcu, ne da bi pri sleherni be^edici paul, da bi na za-del na občutljivost twti>h, ki i majo ▼ rokah bič. Kljub srlobok^mu xadoeeenju, ki gn ftutiS po tem filmu, ti ostane vend&r na dnu srrenka zavest: film sicer obtožnje in je vent dandana.šnjeaa tako psrfkinegu »veta, toda ali bo v resnici zbudil evetn v*»st? Ne, ne sam ta film, eto in sto takšnih filmov bi w» bilo treba in ne le filmov: dandanen bi avet boli ko kdaj potreboval moža. ki bi s svojim »OMožujem!« r>re«rIuSil v»e svetom3 laži ter lajanje zvo&iikov 20. stoletja Sn Kmetifska šola na Grmu Novo nipeto, U. novembra Na kmeti>kl ?oli na G-rruu. ki je eilen najboljših in najt?tarejših zavodov te vret© pri nae. se je pred dnevi zaključilo šolsko leto v prisot-nosti p. bajia dr. N'a tlačena m t-elokiLpn^sra uvito-ljfeke^a -zbora. Letno §olo je p/solviralo 99 Vmov naših poeeMnikov. med kateriml je bilo 7 odl'emjakov, 18 prav dobrih in 4 dobri. Tri>e najibaljji učenci xa-voda in sicer 2vab Alojaij iz Dracrovanje vani pri Dra'intu^u. Jenko Joe:4p h Vodie in Maetin-šek MiTivo] iz Lanorja pci SIov. Bi-stjrici, eo prejeli krasne (l.:plome in književni rfar mfnietra ta kmetijstvo, k&ter« jim Je lastnoročno izrocil s. ban. On je tumd na ab^oiventp 5o!*» lep nas;oTor. PonoMne so obJska'i zavoj agronomi i/ drinske banovine, ki jil» >e vortil inp. Mi1*ko Sol u v Mali Loki, so si na ^oli ogledali pod vorne^a zdravja. U^enri &o večmoma poseetni^ki sinovi iz, v*eh krn-)ev na^e banovine, največ pa jih je H bivše Ijubljn,T*&ke ohleffti. Hoda pokora Ljubljana, 12. novetnfcra. Srd vremenskih bogov &c je pofegel in dancs delamo samo pokoro zaradi včeraj-5njega snega Včeraj sneg ni hotc! sproti skopneti kakor »o morda nekateri pričako-vali, čeprav j« bUa improvizacija vesotjne-ga potopa na uticah popolne. Morđa 9O nam pa tudi pustili sneg, kjer je pać p*-del, da smo se lahko natižfli do sitega pTve zhnsk© dobrote. Ugibanje nifi ne pomaga; moramo le ugotoviti, c danes je v njih bitka za galoše in tnežke. Včeraj se je najLepSc pokazalo, lotko praktični so racčaani, ki imajo obu te v tako refcoč »pravljeno pri trgovcu, dokler je v reenici ne potrebujejo. Zato so »e včeraj hoteli v«i Kkrati obu ti NeJcaterih se }c p« polastila panika kakor navadno ob nenadnih dogodkih; lotraiili so se. da bodo Ijudje pokupili v»c g«lošc in da jih ne bo več nihče mogel kupiti v»o zimo. ZaIo 9O pr-hiteii v trgovine iz »tra-hu pred katastrofo. Trgovin« t ximsko obutvijo je cvctela $e danea, vendar §i nekateri trgovci žc*e še va«j teden dni broz-ge. Upamo, da ne bo tnA>* za to po4tijati posebne vloge na magistrat. Cim je zaptdel prvi sneg. mio zvedeli. da bo letošnja zimi mežem in mrzla. Do-slej smo čitali, da bo tudi letoonj« »im« izredno mik. ker zalivaki tok greje evropski sever zadnja leta mnogo bolj. No, upo-števati je treba v»e preioke, da ne borno pristran-siki in da se bodo Uhko založiti » kurivom liudjć. ki imajo pac za to dovolj denarja. Vendar mora človek računati tudi z^nekaterimi drugimi znak i. ki govore bo-disi ra hudo ali milo zimo. Če n. pr. stanuješ v ulici sredi mesta, kjer meg ie vedno ni niti preoran, moraš sklepati po tem, da na magistratu ne računah s hudo zimo; pricakujejo, da bo aneg spiaval v Ljtablja-nico brez vsakih stroikov. Ne bodimo vendar tako nestrptiif Pokora se nam seveda hidi zeta priieže. S satnim nahodom bi ne mogli biti zada- i voljni. Od časa do čaaa dobiš tudi na gU- ▼o porcijo snega s strUic. TvMla budimo skromni In ne nastevajmo v&ch krlžev fn ttdav. KOLEDAR ^^ Danes: Petek, 12. novembra katollfiani: Marti« p. Davorin DANAINJE P11KEDIIVE Kino MaUca: Vest Moveštva Klao IclafJ: ljubim tvoje pogre£V~ Klao Slot^: Ramont Klao Union: Hajduk Jano^ik Kino Moate: Konfeti in General Garria DItCRNC L E K A R N K Daner: I>r. Picooll, Tyr*eva cesta 6, Ho-čevar. Ceiovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta, NaŠ€ slcdališČ€ D K A M A Zaćetek ob 20, uri Petek. 12. novembra: zaprto. Sobota, 13. novembra: Simkovi. Premiera. Premierski abonma. Nedelja, 14. novembra: ob 15. uri: Matura. Izven. Znižane cene od 20 ciin navzdo!. Ob 20. uri: Beradka opera. Izven. Zni- 2ane cene od 22 din navzdo!. »Mntkmrl« je naslov Kadelburgov* vese-loig:re. katere premiera bo v soboto 13. t. m. Ta igra je prijetno razvedrilo ?a tiste obiskovalce gledališča, ki vidijo radi 7--v spremembo tudi komade povsem zabav-nega značaja, kakor je omenjeno delo. Izredno zabavna vsebina s kon"iičn.imi zaplet) ja ji in izvrstno karakterizlranimi fi-gurami. bo zabavala in krat!:o^asila vsi\ Prvo in tretje dejftnje se godi v rodbini Fajdigovih. drugo pa pri Simkovih. Režiser in inscenator: int. Stupica. Predstava bo za premierski abonma. o p r r \ ZaCetek ob 20. uri Petek. 12. novembra: zaprto. Sobota, 13. novembra: Umla di Chamou-nix. Red A. Gostovanje gđčne Župev-čeve. Nedelja. 14 novem.: ob 15. tiri: Navlhan-ka. Izven. Globoko znižane cem? od 24 din navzdoi. Ob 20. uri: Traviata. Izven. Gostovanje ge Zlate Gjung-jr-nac. Znižano cene od 30 din navsalol. Ponedeljek. 15. novembra: zaprto. Iz Celfa — c Priprailjalni «*llior rdrožrnja ^*ni-kov v Celju javlja, da io prt*l>lojr.i5tvo mritne jx>lirijo \x> § 25. »i kn na o dmŠtvih, ehodih in posv^tih \?. tr7.\(>'Xm invneiia rrt«l.« in miru prepovpdalo ipf4»rrnativrii £PsUtm*k z volitvijo pododbora, ki b^; so moral vršiti v nedeljo 14. t. m. ob \x>\ 10. dopoldne v Narodne donio. —c Prelistava StrimllMr^ovo >Jutije< v eeljske^o gledali^Fu v pof'oetitov tJT>lctn<*«;ft uanelni^Te je od 1. do 10. t. m na novo pri;avilo 0? naspmti *i*29 (1G5 ma3V},m in 64 ienskam) dn»* 31. oktobra. Delo dobiio: po 1 kroja*, f^rljar, kolar, Aofi*r in htaptv. T» knipckili dekel, po '2 kuharici in shižkinfi te*" po 1 oror/.m«ka kuharica, mita karira in »obanc«. —r Z b«»lo sn^ino odrjo -<" je r IWirt*k odela tudi čelika kotlina. Sn^Iiti je ««re-k> v *redo rv^čer in nale4avalo je h*di * ■» v eetrtek *koraj vps dan Dolino ie pokrili tenka plast snpq:i. mocuej«1 pa ip (Ptk**? io-bellT !in*t?. Cet>rav ie «ne-j m^ker, pa v«*n-d«r ni POV7TO«!1!! vtvjp 5kodp. —c !>▼• ■»•dna padea. V torok U> padol tfilptni nidsr^v sin'pV Valentin Krajnr v J&gođčah pri Marijajiradcu dmnva po *t<">rv-n'cah in fli zlomi! dn«no rn'^o. V sr«*1f> jp pade! 351*Jni, v I^ke«n za;*»lem delair«-Franc Podlweiaik \i. ^ikovic^ pri Marija-^radcu pri dtlu tako nepre^no. tla si \e z*o-mil le^'o roko in «* poikodrrval tuđi no križu, l'onesreč-enca še zdrav'ta v celjski bol-niri. Iz Lfutomera LJutotnerčana. Ob Hartinovo obhsd* da-leć naol^ojr nianl \s\ priljubi Jar i urar r. Martin Casrian svoj 75. rojstnl dan airav tn Čil, dobre volje in piijaznefra immbUis^ kakor vMno. Kck> bi m mialll, da Je n»*% IJutamArakn. koreriirui Ca^rran dosAg'e)! *• tako l€po starost, ko pa > po »ro« ft« mlad In energičan ter večkrat zadovoij^'O maha proti avojezmi vioo^;ruxki( veMlegm obraza ki narcvne>g^a humoi-ja poln, zabava krop svojih *£*tiloev. Na»l©tln>egra dne pa sapet mArljin.o obraća «vojo pinceto in se zabava pri u ran. G. C-igranu. pravoau sinu Murskega polja, izraziti kor» ntnl, &e-Umao. da bi otohajal *e mnospo rojstnih Uni v zadovoljatvn pri svojih ur »h ki gwri- — GnMibtiui /\\Mu\e g. Serien preure-đil UkJI aospa in doadda-▼a delavnica gr Verbnika v većjo mebanić-oo delavnico. Spomladi bo gradil \ilo po-}eg Kundeve delavnic« z'darski monter gr. SmrečsarpsOc od Sv. Martlaa. Tako po£a*l SApredtije tudi Ljutonw*r v tem pogledu. — Leopolđov Hejm. Velik Loopoldov se-jm v Ractgonj bfj 15. t. m. in sioer živin-a*ki tn kramara}^. — UjeU tihota.pcl. Te dni »> otomejn! orgranl v hlitini Rankovcev prijeli r» tl-hot»pcev, ki so Imeli pri 9ebi 20 kg ^aha-rtna, 20 1 patrole ja. ve^jo količino viigul-nfkov ta kamenčkov. OBREKOVANJE Po» iz vite. kjer je ra steni aapt&ano: »Pozor, hud pes!« prijarni psicir Ne verje-rntte, gospodična, vsc^«, kar je tu napita no. S«j nisem tako hud, kukor stoji n* tej U« hlici. gtcv 239 _____________■_________________________»SLOVgMgtf KAtOO/. i-Ufc 12. novembra I**.** \^___________________ Sfraff W* DNEVNE VESTI — Prumoci|e. V petck 12. t. m. so btii na ljubljanski univerzi promovirani za doktor je prava gg. Hoćevar Pran vt LiubJian«, 1'iSič ArHrej fr Krke. 2e!»t Fmn te Mari-l»ora, Tro«t Miroslav iz Doleuje vaši, Koo-vafinka Konstantin \i Dolcnjekih topKc Lcker Hrugbatnl iz Kočevja in Ogrfzek An-ion iz Kraaja. Čestitamo! — Iz monopolske službe. Preme&čeni «o: vinja monopolska kontrolorja Srećko V iz jak iz tobačiie tava me v Ljubljani v tobačno to-varjio v Zagrebu in Hernard Lojk iz tobač-ne tovarne v Ljubljani v tobačno tovarno v Travniku ter pomožna monopolska kontro-lorja Drajiomir Cvetkovič iz tobačne tovar-iie v Senju v tobaCno tovarno v Ljubljani in Dracotin Polie?r iz tobačne tovarue v Ljubljani v tobačno tovarno v Travniku. __ pred reorganizacijo na&ih strofcevnih šoL l>^ovii)fiki mmi»t©r jo eklenil reorganizirati |x>uk na obrtnih k>iah po vzorcu podobnih zavodov v iiKrzemstvu. V ta na-uhbn je potšlai v NenKijo ia»pektorja ing. Junica m ravnatelja zatrretMke obrti»e sole Braniša, na Ćeškonlovaš*o pa načelnika tr-yovim>ke<_ra, oddeLka savske banovine đx. Aranicke^a. Ta komisija se mudi v inozemstvu že vtHj Jjii in ostala V>o tam e arnih zavov se razvij* ze^o ucod-ti«». Zato je upravičena zahteva po povišanju o;*t:arn ^^^^^B^^B ■ ^ ^^a^a^a»^aW tt^^^H b^b^bb A ^aV^ bY_^^b^by ^■^■^■^L^L^H Prekrasni velefilm v naravnih barvah »R AMONA« V glavnih vlogah: Loreta Young, Kent Tajrlor, Don Ameche. NemSki dlalog! Epohalno filmsko delo iz zgodovine človeštva VEST CLOVESTVA — Emile ZOLA Paul Muni Epopeja vztrajne borbe za obstanek tlačene ga slovaškega naroda HAJDUK JANOŠIK ▼ glavnih vlogan Ziata Hajdukova, Pavel DietlK Predstave danes ob 16, 19.15 in 21.15 urt * Mirovna nedelja, 14- noveeibra, bo pvensk?aa vojaka iz svetovne vojne. Sltherni naj z darom potrdi aav«:t naše skupnosti. Nihce ne stue stali ob strani! Darovi se bodo porabili tuđi za vojne sirote, vdore, invalide in breiposeln^ vojake svetovne vojne! — Zvez« bojevnikov. -- Novi vagoni-hladilniee. tJesneralna direkcija držarnih železuic & dobila oii nem-škili dr/.avuih žele/.nic na ^kj^ocIo veeje št*-vifco vajjonov hladitnk1 za prevuz, svežega meea. mesnih izde^kov io masti. S temi va-^M>ni ee lahko prevaža meso in nK-^m ixdcl-ki br«z v>rotovarjaiija v Txmdon. Ta-kft« fco is'c kakor ia navadue vagona hladilnitc. •j #_^_*4_^t ribe v brodetu, skampi v ElSlVrt 1 Zla j rižoti in druge sveže morske ribe dobite pri »KMETU« — GOSPOSVETSKA CESTA — Po^ttta hrunilaiea je dobila 5^75 Uu\-ih vlagatel^ev. V oktobru je nara&lo žtevilo vla-Hateljov Poštne hranilnice 7-a "^Tti, vloge \*n za 8,1U)."647 din. Podtna hranilnic« ima zdaj 464.384 vlagat^ljev, 25.U37 čekovnih ra-cunov in 1-169.H12.028 din vk*E. — ZAgrel>čani se it smutajo Tuđi na Hrvatskem je zapadel sneg. V okolici Zagreba gu je z&padlo približno toliko kakor pri nati. Pod sn?žjio ode jo ie ve© Hrvatsko Zaiiorje in okolica Pljeiivie. Na Sljemenu pri Zagrebu \i zapadlo okrog 15 crn sneija in ker je padla včeraj temperatura pod nič-lo to se že pojavili prvi navMu^eni sruučarji. seveda pa pravi stnuke se ni, *aj ninia »neii nobene podlace in todi drial se ne bo doUio. -- šoferski izpiti poltlicjilh Soferjev in S5.movozačev motornih vozil, bodo 35a srez Kranj, Ra<.iovljica in skofja Loka pri sre-akttni naćelstvu v Kranju v pi-vi polovici meseca decembi*a- InterecenU nAj a»o>e pravilno opremljene prošnjo vlazi jo pri sreskem načelstvu v Kranju naipozneje do* 6. decembra. — Zadnja |>ot Sergeja Mironovifa-(i«lov-eenka. VCeraj r^o v Zagrebu ;i>!o/.ili k wč-nemu pocitku akadomske^a iiiJKarja in novinar ja Serueja Mironoviča-nolovćenka. Na krsti je ležala sablja in oficirska kapa, ker je bil pokojni v Rusiji Častnik. Aktivni ko-njeni^ki častniki na^? vojske *^o prene^li krsto iz hiše v mrtvaški voz, poteni >e ie pa poslov'l od jokojne^a pre*Ne§ke sekcije Jl'L* Branko Sokol i r. l*o njecrovem aovoru se ie raravil dolj: zalni sprevod z voja^ko uodbo in ruskim p?vskim zborom na čelu proti r>okr*pališču. — Sava moćno narasla. Zaradi etilnih na-lhov v Sloveniji ie jela Sava pri Zagrebu rnočno narastati. V ^nem dnevti je narasla 7-a "2 metra m včeraj je bila pri Zagrebu 150 cm nad normalo. — Vrente. Vremenska nnpoved pravi, da bo oblačno, nestanovitno vreme. Vceraj je snežilo v Ljubljani in Beogradu, drugod pa deževalo. Snega je pndlo v Ljubljani okrog •->0 cm, ki na se ie sproti ta jal, danes 2Ju-trai ie zna^ala 5n?žna plast Ie 13 (Mn. Davi ^e kazal barometer v Ljut^jani 756.7, temperatura ie i nazala 0.4. V^led pretrgane telefonske zveae ni poročil o slanju tempe-rattir? iz drugih krajev. — Samomor Slovenca pri Osijeku. Včeraj dopobJne eo našli v go©Tieu pri Oeijcku o+^šene^a mraarja I>^srotina O«rj»k^ n Brežic. Pokojni je bil etar 52 let. Njeerovo truplo je vkeio v gocadu ie doigo. V žepu so nafili poeloviloo pkoo.MeJovijeno nm Ženo, ihreoo v Mtochettu. P^rtno je bHo pisano 18. septembra ki najbrt at je Ojak ie Wkrat obesil. ZfveJ je ▼ tek) slafcih rair merah hi vec kaie, da g« je beda pognala v smrt. — Dra iMled«Tuea. V torek ponoći je bilo vlotnljeno v hižo nekega poee«tnika v Zasipa pri 7g. Uorjah. Vlomilee je odnesel 5800 din v bankovcih po 1000 m 100 dio, nekaj etaresa avstrijsk?^a drobila ter nekaj obleke. Kakor eo dognali orožnikl, je v!o-milec že dolgo zaaledovani dtolan Eržen iz Zelezniko?, ki je po tatrini odšel nekam proti Ljubljani. Več oblek? je bilo ukradene tuđi posestniku Francetu Kovinu v Selcah. Tatvino ima na vesti popotni urar Tone Me-linSek. ki je tam prenoće val. — Cejzova koča na Kokrškem eadiu ime že ur^jeno zimsko sobo. Nameočcne t>o elarn-njače, nekaj v^avnakor io odej. Urva »o pripravljena v butarah. Pceetntki zio^k« koce dobe kl>uv pri oekrbniku Doma v Kam-niski Bi«trk'i. kjer enorajo podpi8ati revere o prekinu kljućev ter položiti Lavcijo. Za vaako butaro drv je treba nlačat" pet dinax-jev. Planinci, ki se bodo }«*1uževali ?ini&ke sobe t'ojzove koč^. naj točno U4>o^le^aj© sporočena navo-iUa — Ženili Ijiiltfek ubil mola V Posavskih bregih i3 bil v e^redo ubit premoini kuiet Joeip Kunovec-Oa»ia, *Ur 60 let Bil je druffiČ- oženjen in njegova žena Jana je -0 let rulajša od njega. Z ženo sla se veckrat prepirala in oni dan je Jana pobeatnila od moža k svoi3iim Ijubčku 27Ietnt;mu doae-dovemu rekniurski vaei Br?kovici živi vojni m-■valid kmet Ivan Osvald. V aačetku vojne je bil ranjen na ruskem bojišču v glavo in krogla mu je obtičala v nji v tako nevar-nem kraju, da se zdravniki nišo mogli od-ločiti za ojx?raeijo. Leto dni je ležal'v bolnici, poteni pa je Š3l douiov. V začetku ga je silno bolela glava zlasti ob slal>eHi vremenu. Pred leti e=o pa lole^ine prenehale. Nekoč je pripeljal Osvald domov drva in ko J3 skoči' na dvorie&u z voza je cutil v glavi silno l>olečino. potem pa takoj ^Jajsa-nje- Čez nekaj dni je pa začuiil boiočine v vratu, Opazil je, da se mu patnika krogla ekozi vrat v telo. Nedavno pa ga je začek. boleti desna noga, v kateri j? začutil krog-lo, ki si jo je kar sam izreza! c nožem in »daj je zdrav. — Zorko Pretovec: »Tam na vrt:...« mofki z-bor z bari romskim eolam rta besediio Ivajiia Albrehta. Zahnžilo in izdalo »fkv.i-frraj^ko pev«s.ko društvo* v I^juhljanl. Me-lo(lijo^jia. T.& izvajanjc lahka s'dn^iba fcf u;\-rotia pri »Režifirajskem ]>evt!-;pm dnv^v«< TvrSeva «>e«ta 71. dobiva g* pa tuđi v Ijuh-Ijanekih knjjsarnah. Cen:\ jariit^ri 1 tiin. — Opozarjamo na razglas nie-stne^a poglavarstva v LjuJvlhni na redno licv^-hanje hiiknv za leto 1937. Iz U u bi i a ne —lj Ljubljanski telefon. Po&tna direkcija, nati pm?;, naj rJjjavimo ruaslednjt* jKJirsnUo 0 utna\ aiinili liio't-n-ja-h v teitVionfc/ie«ui j>ro-metu: Motnje, ki jih opažajo telefensk: na-raoniki zadnje čaee pri telefonskih po,rovo-rih. je treba pripieovati preuze je van ju in moilernizaciji avtonhatične telcfora^k^ centrale. Centrala bo povezana 7/. 1000 narr^-nikov. s činier bo tel-efonski promet v Ljubljani znatno izboljšan. Motuj« Pfi telefonskih pogovorih se bodo pojavljale še Dekaj tednov. (iokler cerit rala ne bo pr^urejen 1. Pri delu so zaposleni 6trc»Jco\Tijaki iz Berlina. Motu je izvirajo torej eamo oj tcj:a pre-urejevanja, ki homo o njem *^ o4»4m-cjše poroCali. —lj Na ribjem tr^ju so bile danee na prodaj ftkornj jianic mort-ko r31><-. lii'^olov s'.jd-kovo Inih rib je z-laj z^lo ot-e%koo-en. M >r-bk:h ri.l> je l>i!o naprodaj vK- \iv-T. Bio je i^Io nL4;aj pravih &kus. ki ee po ja vi j> k reaJio oa nađem tr^=u, Prolajaii eo jih po •i0 din kg. NTav;vdno proda^a;o plavic^ (lo-kajde), ki sicer gpadaja v itto Visto kakor skuše ia jih mitu1.:i zamenjujejo g gvušiirai. RazJLka je pa v kvaliteti; skuše 60 hiljde, ^itto tuđi nekoliko dražje. Plavice t » bVe iWiee po 2t> din. Najceneise so bile sarde-lice. in aieer po 12 do 14 din in girice po 1^ din. Po 40 din *>o pa ^(roJajali triljo. Iu-ben. zlativo ui tnor^ki l&t. Po 20 do 2*\ <.in so bile jeirulje, cipJji in škarpina. It^me rrl>e eo bile zantopanie samo s po6t.r\'ini (40 dm) in t*«"ukami po 22 do 24 din ki. —ij Zaradi snega oviran tranivajs' i promet. Snosr je ixwzročil pov*iod v profetu i*ud^ ruotnje t^ko tuđi v prometu cestne e-lektriT-ne Ždezutce. Včeraj đ^pol Ine :n lu- 01 papoklne je še nekam 5Jo, cl 10 diiJje pa KO se xacele glavne težave. Na žicali ise }e a:ii>ralo i^e več e.ne:ra in je bil mahoma prekinjen električjii tok. Pokvarile fio,ee Uidi naprave pri pi^nineznih vovx)vih. nakar je z^avlađal v prometu nered. Voz v žt. Vid je vo«il oravl^n električni voJ. ~lj Prošnja ele^trk^ni zadm^r v SšUL Prizafletl jtrel'ivnl-i Si jjr>. naj ojHnor'ioo oleklr;riK> zadrtigo v .^i^ki" dn že tretji ^lan ni v redu rarsvetl.viva. To ni prvi priiiner. da riektr&na luč v š\*ii na^ajn. o*l-no^no o krj-ca *neirn. \k\ rani odpove tc'efon. hrzojov in Se elektrika p-tvrhii. — lj Hahaha, vei>€l ^meh se razle^a v dvorani SentjiikoJ»gke;r:i srlt^daiišča. ^rle>tc «i v >o!k>io 13. in v nedeijo U. t. in o'» 2'Jo duhovito verieloigro »Ktlo je papa?« (M-t! .1-0 in naernejali se hc^te d> solz: nvrovi'ežu Kdmoiihi. obirj«ini mamin HenriPtti. ii^vi-hanki Ohrvtiani, iuvleluidiu'niii sinku J\<-quearu. «'ojji ž.rtvi Av|ru»*tinu. i u li teti P;vul-lini. debelemu ženinu Oamhieru in Icmpera-nientfii pleealki Loulou. Sraeh iu smeh. Pie-skrlite ei jrravova«Hio vstoj«nice. — 1] 1. del.-iTski prosTetnj večer »Viaj^ni-nostt« in >Zarje« bo dane« v t>elek, 12. t. m. ob 4J0. uri v dvorani Delavskc zbornice. Po-sv^Čen bo Tomažu Ci. Masaryku Na sooredu je koncert simfonifnesra orkd-^tra >Zarje^ eoio^pevi baritonWta Rak ovca, kt Ua na klavirju Silva Hralovec, recitacija Tone Maokove pe«mi >Ma=arykur Dr. Dragutin Lončar bo pa predava! o Masaryku. Vstopnice se že dob? v I>e!avski zbornici, I. najttropje >Vzajeatnost<> sve^er p« pri blagajni | -U T a**m! klaTiM m bo jatu (lotoo-lo) ob 15*. prodajte n» pnMtf «to|itfet ptm- mi «— Vo4or* ? n*t*9i I—s— ia Jvtijpi Sabtai bodo trajna do Uoum rurtare. Prvo vodstvo je v soboto 13. t m.; za£jC«k tofi&o Ob 15- ? Narodni galeriji; (vođi monigr. V. Staska). Nadaljftjl vod»tvl boiU f oedeljo 14. u m. in sieer v Ha^odnl galeriji ob pol 11. (vodi monsgr. V. Steaka) let ot Botrt na 12 v Jakopi^ven pavil|onti (vodi %. I. Zor-man). —lj Sknenaki vokalni kvintet, nafe naj-odH6uejše pevsko kom »no idrit^enje, bo 6.)M\a \p. na Fosrstaria ob ^0 nr* v ve-Hk\ It !;*bonični dvoraci. Sv "rts, ':-•* iaicl tri najlepše Foersterjnvo ..bor« ic sicer Njega nu MUlco tor Večeru i Ave. Viline Slo-ven^kepra vokaloe^a kvititeti eo »plošco priznanc, način nj^sovr-.M petja je v revir'.i doviSeo in umetnićUl. Pole- kvUitcta sode-luje pri koncertu piasift Marijan LipovSe^, ki izvaja 2 parafrazi 2a klavir Zagorska in Po jezeru, (rlavno je^edo ima ibor Glaa-bene Matice lj obija ne&e, pod vodttvoiu rav-ikateJJA Polica in m sođelovanjom Oi'^^tm Tudrveze ^»ibeaikov. N*tane*iejfci relotni sporni *ni<> ie priobe*JL Pobovbo vaJbiajo naw koncertno ob6in*t«3, da u«ede ta vo-rer veiibo Filhamioničiio dvoraao in tako pačnsti spomia enejra aa4ih aajvaiacj£ih PTlasjeno-kiiltufiih proat. — -lj Ako bi LjoWjap€ani voa>tt, a kalco vnfttno ki # kak^nim \> ^eJjoni eo slona deea nri;»ravlja na sobotoo in nedoljnico akademijo v im.!w\ dvorani, bi go*«vo že pred naetopi pokupili v»t vbtapnieo, ki eo na prodaj v fra ne. pnfiaži. (Pax et booocn). —1] Ni šel v smrt saradi b«4«. Veoraj amo poročr»li o trafrični «mrti 741etn?ga bivšega krojačkoga m«»jetra *?• f ranca Kolele ▼ Kla-dezni ulici in omertili -ino, da ga je pogna-la v ?n>rt \xK\i\ in sapuieonoat To pa ni re^. eai je bil pokoiitl hifaii poveetnik in je imel pri po ro-inik ili sicrbno in dobro po-strciho. Pokojni France Koleba j? bil znan LjubljariTan, cenjen zla$ti med &tarimi obrtnički mi tovarili. Svojr cas« je bLl fx*veod priljubljen družaboik. Že več let pa je mu-čILi težka bolezen, kl s=» mu je zdela zaradi starosti neozdravljira. Življenje si je končal najbrž v dii&evni zm'Hienosti. Pokojnikovo truple eo prepeljali v mrtvaftnioo k Sv. Jo-ž^fu na Viriovdansko -eeto, odkoder bo jutri ob 2. pogreb« na pokopali*^« k Sv. Križu. —lj Tatvine. V Linkartovi ulici 25 se je nekdo sj>lazil v ^tanovanie Jakoba Erpača ♦j*r ^r»o1en. Nekaj »kod; je napravil ©amo pri vratih. SPORT — baloni klub ^J< — vbeni ibor. Član-etvo SilaJom k!ub» >34< ob^vejčanio, da bo khilx>v občni /bor 29. t. m. v km^eki sobi r**?ta\Tficije Slajnič ob '20. i običajnim dnevnim redom Članstvo prosimo, da se ?a pol-noštevilno udele/.i. Orihor. — VprH^aniv prihoe resno prouči vpražanje priredi tve orihodnje oHnipiade na Japonskem. To vpra^anje je i? ponovno naeel v zagreb-^kih list'h znani Rportnik llrvoje Macanović, ki prihiija do zaključka, da bi bila za nas nair>rJkliidnej»a otimpiuda na Fmskeni- Pot na Japon^ko je zek> dolga in draga, &aj bi trajain ntiko Buaiie 64 Ona, po matfu pa 90 dni. a «trqftki bi ax*SaU aa vcakeg« ud«-*n>—«■■ ^•jfpfuj 25.000 din. Stro&ki za ono-meeofino bivanje v tokiiaki oAtaipijeiti va*i bi pa mahali 1.350 din. Os bi poMala Ju^o-aUvija na olknpiado samo 20 tekinovaleov, bi ™^*«^ atro&ki pol miiijooa. Praktično torej na naa olknpiada na Japonekem skoraj ae prida v poitev. — Me*FoaJeanti Udruženja 6etnj»tov v LjutaHaal mkMo&s aa necfceljo 14. t. m. in-IbnnftUvni nentanrik • predavanjem o cet-nafttva, pnoiloati in aedanjooti. Seotasek v Bolaoinicnm domu ob 10-30. V«a neokmalna. javnost te Moauonoga in okolice se brat-ako vtubt k *toi većji udeležbi. Cu\pajiuo Aajonlaivtjo! Ie Maribora — Članski iestaaek JNS. Drevi bo v zgornji dvorani Naroduega dama članski ^a-«Lanek JNS za Maribor in bliinjo okolico. Poročaia tosta uar^dua poslanca gg. Ivan Prekoimk in Avgu«t Lukačič. Vabljeni so tuđi člani omladine JNS v Mariboru. Priče-tek sostanka ob 20. uri. — Eaj bo leta* s ogrevalnico? Ziaia je prad vrati. Na ulicah že ^reOavanio siroiua-ke, ki preiebajo in K^^^i^jo- Uoslej je tneetna občtna &krbela z;i e-^x>]e reveže s teai ila je pušraln take ljudi v oar?valnioo, kjea-•o jim poatre^li 6 toplo pijaco. Ker J3 tuđi hUiT vit mii joireba po <»jBristol« seja ^lasbeue žirije, ki bo raspravljala o poslaiii skladbi koračnico mariborskih jadralnih letaloev. Na dnevnem redu so tuđi priprave &a um^tni^ki taden v Mariboru. — Lj«Uja&9ki trgevee okraden v Marito-rm. Te dni se je mudil v Mariboru trgovec Josip Bedura iz Ljubljane. l>il je v nekaui tukaj^njem lokalu, kjer mu J3 tilo v gardo-robi iz plašča ukradena učinjena torbica z raaohnl dokumenti in denarnieo. Tatvina je prija>vljana policiji, — Velik vlem v SeJnici »b DravL V no-či na četrteic je bilo vlomljeno v oWi«»ko pišamo v Selnioi ob Dravi- I)osl?j Se neznani ftiorilci eo se lotili občint>ke blagajne in odnesi i večjo v«»oio den^rja. Na kraj do-godka ja pri^peJ iz Maribora daktiloskop g. Grobin. ki je posnel več pretnih otltifov. — Ab^o-lvente dclovodskin mojJ*trsUiJi ftoi ia Ma»ribora in okoHce vabimo na se-stanek K>rg^ani2acije ptraiitkSnin tehnkkov« lcl bo drevi ofi> 20. v prostoru -s-Zve-z©. ju-grosk>vanakih želez3ii6aj:jov^ v Mariboru, 6r. Karl Veretovškcr.^a ui. 4. Tovariši ucrj smatrajo poset sectaiika kot stanov&ko dolžnoat. Nesreće in obap Ljubljana, 12. novamtora Z Rakelca a> ano6i prepeljati v splošno bolnico 301etaeg"a progtmiega dela^ca Kranca TJrbasa, st«mi}ooeg-a v rvanjem 9ehi. TJit>as je bdl včeraj z đrug-imi delav-ci zaposlen pri kidanju snejja na. 3<:olodvo>-ru na Raketeu, kjer ao bili pravi snefinA a:aneti. De'lal je ves dan do večera, pri čemer se je že mokrio utruciil. Ko je bdl že na tom, da ocfc.de po delu domov, pa mu je med tiroena spod ranilo ki aicer tišti hip, Tro je privo"ziia proti njemu lokomotiva, ki ga. je pograbila za obleko. Lokomotiva ga je sicer k sreči odibila^ da ni prižel pod njo, kjer bi oWeial mrtev, poškodovala pa g-a ye to>3* glavi in zlomila desno roko v rarm. Urbasu so takoj pn-akočill na pcunoč tovariši, ki so ga. dvi^ni-li ter odnesti v sobo na kolodvoru, ka-rrx>r 3O pozvali zdravnika. Ta je ugotovil poleg glavnih pnSkod»l> §e nekatere na životu in ođra-lil ti:koj>on po^evoz v bolnico, kainor so ga. oxij>eljali z večernim vlakom. V bolnico eo davi prepeljali t\*di 401et-•no poaestnico Barbart) Marin6kovo iz čyesm Sanka. MarinčlccA-a je zjutraj gnala v Dob kraA'o. k i je na cesti na-enltrat zćflrt^la. Ma-raičkova Jo je hotela zadržati, v tem pa. je krava sunila nassaj z rogatni in zlomila MarinSkovi več reber. Ženski so pri-h'teli na po*mo^ ljudje iz bližnjih hiš, nts^-lcai so jd prepeljali na kolod\*or v Dom-žale, odlcoKJer ao jo spravili z vlakom v ljuijljaiosJto bolnico. Od srrede ie ltii v bolnici blizu GOLetni bivši lastnik klobučarne Valentin Miček iz Domžal, kjer stanuje na Ljubljanski ot- sti. >Teđ n *ra%iU V cer leOfe poJkodbe, ^wnđMT ■> pi oMdMI v ^^ia^tfi^ đ& oe ?nj adoatUoo fltrrafii !§»• umria žeoa, A^im Je oki iMfcriban **^^^> v DOtMujootl dMofML Kflr fli IbmA otcmI-•t«v, je Mla irj^pof^ Ihmm oifco mm*- Kasan drogita, poMk^Aonphboi^ flo vocn^ spre^M na ictaurjgliflHi oddeMk botesoo ludi 271etne^a delavca Franca BUMtm. flfeo-nujoćega a& UBaortu oeati 130. BfcortoU > porpoktoe podn nm ICftftcMOvvi oestt. n»-znan avtomoMUat ftn mm pHaađo|ol iMds po^kodto© po tftvotu In po soka^ OUZD ▼ oktoora LijubljtMUL, UL novtmhi* OUZD v Ljubljani objavi Ja »U. tetića© poiatke o stanju zavarovanja ▼ oktobru. PovpreOjio je bilo zavarovanih v oktobru 100.795 deJavcev in delavk, v primari % oktobrom lanskega leta 10.344 več. Bolnl-kov je l>ilo povprečno 2710. Povprećna. dnevna zavarovana mesda Je roaftnki 24.32, in je narasla v prtmeri z. oktobroia lanskeg-a leta aa 1.32 din, cetokupna dnevna zavarovana meuda je pa yna%ftln 2 mi-lijona 451.774.40 din in je bila r proneri z oktobrom lanskega leta večja sa 371.031.60 din. Vse kaže, da se je letni diferencijal zaposlenosti pri nas nekako statui lzuraJ n*L visino okropr 10.000 Raz\*eseljiYO sliko kaže jo delavske mezde. Od sredine leta 1931. do sredine 1936. so neprestano padale. Preokret je nastal v drugi polovici lanskega leta, ko ao ae jele delavske mezde pola-goma dvigati. Celokupaia đne\Tui zavarovana mezda, odvi&na v prvi vrsti od Ste-viln zavarovancev in viAine delavskih mexd je bila v oktobru za 371.031.60 din viSja od oktobra lanikeg-a leta, oziroma od sezlj-skegn padca števila zavarovancev (—1.229) za 23.288.40 din rdzja kakor letos v septembru. S porastom dtavHa članstva Je poskočilo tuđi absolutno Ste vilo bolnlhov in sicer za 198, vendar pa odstotek bol-nikov v primeri z lanskim letom ne kate biatvenih izprememb. SOKOL Gostovanje Sokola Store—Teharje aa Viču Sokolski gledalidki oder Sokola Store-Teharje, eden najdela\Tiejših v celjski sokolski župi, se je odločU za gostovanje v nedeljo 14. t. m. v Sokolakem domu na Viču. Pod vodstvom marljivega rezi&erja br. Srećka Stauta so vrli igrald in igmlke vprizorili na domaćem odru lepo števtio narodnih iger, v zadnjem Času pa ao dali dr. E>oboviškovo veseloigro »Rodoljub ix AmerLke<, ki je trikrat napolnila domato sokolsko dvorano. Veseloigra bo gotovo vzbudila zanirrtanjc tuđi na Vlč-ii. saj Jo prepletajo fttevilni komiCnl fn zabavni prizori, kjer se bo občirustvo nasmejalo do solz. Pri igri nastopajo vecJnoma preproarti I brat je in sestre, kl se po vsakdanjem dehi j žrtvujejo za dramsko umetnoet Režijo Ima, j kaker amo uvodoma omcnill br. Srećko • Staut, ki ae J« pred leti pridno udejatvourai tuđi na viSkenrj Bokolskem odru. Ob prfliki bo br. Srećko proslavll 25-let-nlco svojegn oder^kega odejstvovanja, ki ga je prićel pred vojno pri vidkem SokoHu Ce kdo, zasluži br. fitaut. da rnu i?Aafa viško aokolsko članatvo in oh^Lastvo pri« znanje za njegovo požrtvorakio delovanja« Vabimo zato vse, kl cenijo kulturno doto br. Stasita, zlasti pa starejšo sokolsko generacijo, da posetl v nedeJjo nade drage goste in jim z obilnim posetom izkaže jvo-je simpatije in priznanje. Naj nihce te đul. ko ga borno obiskali z vstopmicami, ne odrede svojejra prispevka. «aij Je cisti dobidak. namenjen za Sokolski dom VittAkeg^i kravlja Aleksandra I. Zedinitelja v Sv. Pavla pri Prebolđu. Napolnimo terej v znvieljo sokolsko dvorano do zadnjega kotićka. Vstopnice se bodo đobOe tudl ▼ nedeljo od 10. ure dalje v p«aanu Sokol, doma na Viču. Iz Novega mesta __ Kulturni Javu<*ti. Kjomcart ufiltMJ- .^»kf«ra godaintipa Jc\-nrteta, rrapovedan tm | soboto 13. t. m, Je zarari tetoDiCntti o'fte' i preložen »a pribodnjo *>botx>, t Jr. Ja t. Iz škoile Loke — Drnzafcnl veW*er šTrrrfj**oŠMh pocKsMfe-nikov bo v sofooto 13. t. m. 8 prifte^kom ob 20.30 v vseh prostorth 5foko4^c*»fr!i doma v Skof ji Lokt Igra vorjadki Jazx orke- ster. MALI OGLASI Beseda 50 par dave* poaebej. Krelcnci. tzjave Deseda Uto U—> «) Najrnanjfti eneaeK ^ Oto FRI.TATEI..1 42 Dvignile pisma v upravi. 20Č7 PRALN1CA »MAJA« Ljubljana, Kolodvorska uL 23 *e nahaia od 1. novembra 1987 pod novini vodstvom in pere, (isti in lika strogo »trokoVaja- I priporoSa. K08 SNEZNE CEVUE in ga!o5e popravlja >Expressc Urcepopravljalnica čevljev. Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. 2622 tfeseđa 3U par. đavek pooebej. Nilm»JiJ*i cnesek 8 Dis 1»SA dobreiia čuvaj* kupim takoj. Ponudbi na upravo lista z na-vedbo cene pod >^uvaj=. 2617 Beaeda 1 — Dtn, đavek pooebej. NamuuiJM »esek 19 Otn SOSTANOVAIiCA aprdjmeai Ukoi k boljšeaiu ga-spodik Vodnikov« aesta 12-1. 2606 Razglas Redno licenciranie bikov za leto 1937* Na osnovi zakona o pospeševanju živinoreje z dne 21. decembra 1929, se vrši v mestni občlni ljubljanski redno licenciran je bikov za leto 1937. v torek, dne 16. novembra t. L, po sledečem razporedu: 1) Za Moste in štepanjo vna ob 8. uri zjutraj na dvortfteii g". ćerne Franca, pos., Zaloška 142; 2) za Barje ob 9. uri na Jvorišču g. Mokarja; 3) za Vič ob 10. urt na dvorlSću ^r. BellCa Alojsija, Vić 2f»; 4) za Dravi je, Koaeze, Siško ob 11. uri na dvorlAču g. Bab-nika Valentina. Zg"ornja ftižka 32; Opozarjajo se bikorejci, da prineaejo a seboj izvlećke iz rodovnika glede mlećnosti in porekla bikov. Nadalje se opozarjajo vsi živinorejci, da je pripuičanje nelicenciranih bikov nedopuatno in da se bodo po ^Ironu kaz-novali vsi prestopki v tem popledu. Za protaoitolfca; odddni BA6fiaik Dr. Bunili L r. Makulaturu! papir prota oprava „SlovcftAkega Narod«44 Ljublfana, RmiHieva »llii ito«. s gfrgn 3 »8LOV8N8KI HARODc p*Uk. H. aomdn 1». ___?teV. 2*>9 Državni dohođki naraščajo širic plasti pa ienc vedozabol|ie €a»eiadeaar ie vttmn odteka im Slovenile Ljubljana, 12. novembra Statistike dokazujejo, da se je začela tako zvana doba konjunkture, ki sledi po letih krize in depresije. Priznati je treba, da so sLatistiCni podatkl o našem gospo-d&rakem življenju v reanici zelo razvese-ljivL Kažejo vse značilnosti gospodarske •konjukture: naradčanje produkcije, cen in zaposlenosti. Da nam stopi nekoliko bolj pred oči pravi značaj seounjth gospooar-flkih ter socialnih raznier, je treba opozo-riti na nekatere številke in dejstva. Predvsem naj o pozo rimo, da so po zadnjem izkazu finanćnega ministrstva letoš-nji državni Uohodkl zelo narasli, saj je bilo pobranih neposrednih davkov, carin, taks In troSarin avg-usta (po zadnjem izkazu) za 27% več kakor lani ob istem Času, dohodki zeleznic so pa narasli za okiog 24%. K temu bi bilo treba Se pri šteti monopolske dohodke, ki sicer letos nišo narasli znatno, in dohodke državnih podjetij ter gozdov. Državni dohodki so bili letos tuđi prej-finje mesece znatno višji kakor prejSnja leta in sicer so bili največji v primeri z zadnji mi stirimi leti. Rudarska industrija je letos dosegla pravi rarcvet; po indeksu se je produkcija v rudarski industriji dvignila ćelo za 139%. Topilnice so letos sredi leta producirale za 80C£ več kakor lani. Mnogo živahnejši je bil letos tuđi devizni promet. Vloge denar-nih zavodih so se zelo povećale. Obtok bankovcev je bil rekorden ter je narasel od lani za 730 milijonov din. Povećala se je tuđi podloga Narodne banke. V zunanji trgovini se je promet skoraj podvojil v primeri z 1. 1934. Eden izmed najpomembnejlih znakov konjunkture in zelo pomeben činitelj v go-spodarskem življenju je gibanje cen. Cene pridelkov, predvsem žita, so bile letos prve mesece ćelo nekoliko nižje kakor lani ob istem času. a marca so začele rasti. Po zadnjem izkazu so se do septembra «KTi°rrvte 7.a l8°/o. Co vznmiemo za ohiio-vo visino cen 1. 1926, torej po indeksu 100, vidimo, da so cene še vedno znatno nižje kakor pred 11 leti. Po sploSnem indeksu cen so cene dosegale 1.1934 decembra 62.3 točke, 1. 1935 so se dvignile na 71.6. lani so nekoliko upadle, nakar so se zopet dvignile ter dosegle 71.2 točke. Letos septembra so cene že dosegle 78.1 točke. Okrog 55 najpomembnejših proizvodov se je torej od 1. 1934 podražilo za 24<%■. če proučujemo cene po posameznih stro-kah, vidimo, da najbolj naraSčajo cene žita, ni^llrm Vo se cena živino dvk:* najbolj počasi. Naglo se pa podražujejo industrijski izdslki. Gospodarski teoretik morda lahko vidi v vseh teh znakih znatno izboljšanje v gospodarstvu. Toda znakov gospodarske konjunkture ne smemo presojati samo eno-»transko in ne pristransko. Predvsem ne »rnemo pozabiti, da Se vedno ni nravega razmerja med cenami industrijskih izdelkov in kmečkih pridelkov. če se dviea^o cene pridelkov. moramo pomisliti, da med krizo ni bilo pravega razmerja med cena-jnl izdelkov in pridelkov: preprosto pove-đano: industrijski lzdelki so Mli v primeri • kmečkimi pridelki predragi. To pomeni, da kmet, ki je pri naa največji konzument po svoji fttevimosti, ni mogel kupovati industrijskih izdelkov. Samo po sebi se razume, da je tem manjfta produkcija. film manjsi je konzum. Zdaj. ko se cene dvi-gajo, se pridelki ne morejo podražžti tako hitro, da bi bile njihove cene v razmerju s cenami industrijskih izdelkov zlaati še, ker se podražujejo tuđi isdelki in se tako zvane škarje (nerazmerje med cenami pridelkov in izdelkov) še bolj odpirajo. Zelo resni znaki krize nišo torej odpravljenL UpoStevati pa moramo Se nekatere negativne pojave konjunkture. Zaradi podra-žitve blaga na debelo, je seveda tuđi znatno drazje blago na drobno. Zato so pri-zadete predvsem delovne plast! prebival-stva. Delavske mezde se nišo dvignile — če so se sploh — v razmerju s podrsJUtvijo zivljenjskih potrebscln. Po indeksu so se letos cene na drobno dvlgnfle v Ljubljani od 84.3 na 85.5, v drugih vecjih mestih v državi pa Se mnogo bolj. Pri nas raftu-namo, da so se življenjske potrebScine od lani podrazile za 23%. Pozabiti tuđi ne smemo, da v Sloveniji čutimo skoraj bolj slabe vplive gospodarske konjunkture kakor dobre. Zaposlenost pri nas ni narasla toliko kakor v drugih pokrajinah države. Nekatere tovarne v Sloveniji delajo Se vedno v skrcenem obratu, medtem ko ae v drugih pokrajinah napio množe Industrijska podjetja. Kapital se čedalje bolj koncentrira v drugih pokrajinah in denar odteka iz Slovenije. Drtav-na hipotekama banka in Poitna hranimftea imata pod nadzorstvom — z drugo besedo: v rokah — že nad polovico vseh denarnlh vlogr v državi. Centralizr čija na đenarnem trgu se ttveliavlja čedalje bolj, seveda na. Škodo Slovenije. Ce bi napravili Crto pod vsemi teini računi, b! sprevideli. da Sloveniji z novo gospodarsko konjunkturo nišo namočili boljM čaši; račun izkazu je samo izgubo. Od leta do leta prosimo ponizno za drobtinice — kar je pač že naša tradicija. Ponizno prosimo in previdno izbiramo besede. Zadovoljni smo s samiml nacrti. Zadnje case govorimo o potrebi poglobitve železnice v LiubMani. Bolnica menđa ni več aktualna. Marsikdo najbrž pri nas ne ve. da je bilo v Bosni v dveh letih sezidanih 10 banovinskih bolnic in era državna, odobrena je pa tuđi že licHaciia za zidanjr vellkega paviljona za infekoljske bolezni ob državni bolnici v Bam'alulri. PH nas bi bil rrarsi-kdo radoveden. kaj je n. pr. 7 akcijo za zgraciitev tako zvane jadranske ceste. No-vinarji ne morejo dobiti poOatkov, javnost p.n seve^tt tiuii i;e &me bfti p^pve? ra<, v režiji g. Bervarja. Priretlitev je dosegla zelo lep uspeh. jK)sebno če pomislimo, da smo videli popohioma nove obraze, ki eo po V3čini prvi? natopili na odru. Omeniti moramo presiv^etn nosilce slavnih vioji lo-neta, Tilke, Tontu^a in Barbe, ki so se JK>-kazali kot pnivi odrpki talenti in \e prav njihova zasluga, da je iijra dape^la tako kra-sen u^f eh. Tu>li ostale vlo<»e so l>ile zelo dobro razdeljene in tuđi lu se je pokazalo, da N> čitalnira v bodoi'p lahko raspolagala z naravnost cHM;ni:m j erson?ilfm. \\ bo kos svoji težki r.Plo'^i. Odliien ot>ii>k in zanima-nie. « kataru! j? publ;ka spremi jala ves ^o-tek igr . jo pat1 nai!^i»§e i:ri7nn:ije Voem nastopajočim. ki žrtvujejo svoj prošli čas za prosvotno d^lo v rađeni domu. l'panio. da Sf bo lepo zai^c^to d?Io u^p^Sno nadaljeva-k>. vsem >odeluiocim pa naše iskreno pri-zimnje in zahvala. V sološnem «-mo videli, da je letos naša Narodna fitalnica zopet na novo oživela in 6e je probudila iz mrtvila, ki }e trajalo že nekaj let. Sokolsko telovadnico popravljajo. Podrli (jo zid ob vznozju Malena uradu. več tednov so razstrelievaii skalovje in sedaj bo teiovadnico podaljsali in napravili oder. Na ti» način dobimo nov%>. zelo akustično dvorano, ki bo posebno prikladna ia ra7ip koncerte. Zvečer je v gornjih proetorih vse živo. Sokoli telovadijo eedaj v dvorani, poie*> fje je soba pev»k?ga društva >Lire<, kate-ro vodi neumorni £. Ciril Vrenisak. đrugod /opet vaje za razne prireditve qa odru, vzoi-no urej^na kniižnico pod vod6tvom g. I^> zeta GrDarja in kon^no nad vse agilen 'i» požrtvoval**n zakupnik ka vara* in itrstavra-•: •_* e- BlagDe Janko, vse to prinaša v C'-li'.lnico novo življenje, nov razmah in vli^a ^sem sodelujocim veselje do dola in ustvar-janja. Le tako naprej, in v kratkem bo /o pet v:s5 napredni kamnižki živelj v.del v Čjtalnici svoi dom in na^ei v njem vse ono. kar smo do eedaj rogrsšali in kar je bilo ♦ zrok, da so prihajali na redke prireditve v Ci*a'nici le oni, ki eo žutili nekako moralno dolžnost, da pridejo pogledat delo v onem domu, v katereni *io sami nekoe tako marljivo in z veselj?m delo\ali. Ob zaključku je umestno, da onienimo tuđi novo kavarno in restavraci|o. katero je s 1. av^us-torn t. 1. vzel v z^kup £f. Janko Blasrne iz Trzica. No^emo s tem delati kake hrupne reklama, pač pa si 5tejemo v dolž-nost, ]X)hvalno omeniti podjetnost najeni- oika, kateremii ai ttto m dmiuja «a adaptacijo kričalo* in ki je znml s otojo izaajd-ljivoBtjo, prireiAnjem koneeflov, Izborno p)-jftSo in JedaOo, Iz preje skoro immrim loica-knr, napraviti t Citalnici srediKa vaega luun niikeffa druiabne^a &rlj«sja. Pridite pogledat tobotne koncerte in rideli boste rekorden oblsk. Staro in mlado, vse ee vrti ob svokih najboljiih jazzov in da je to i*ajv*d-je^a pomeua za tuj&ki promet, tega menda ne bo nihče oporekal. Toda kakor je pri nas ie stara navada, velja tud! tu pri Kam-ničanih stari izrek: >Le ni^ novega, za nas je tako po staram najbolje-c Giej, ie so se našli ljudje, ki so z okroinicami kušali po- birati podpiae, da bi •• te prireditve pre-povedale, 6e*, da to iali njihovo tankoćutno in profinjeno zaspanost in mržnjo do v&ega novela in sploh do vsakega napredka. C?- prav ta njihova akcija ni uspela, ker okružnice nihče ni hotel podpisati, vendar nam je to zopet lep dokaz, da so purger ju ideal Ie njegova klafterce, ki se ne bodo nikoli već vrnile in da ni kakor ne more korakati t duhom 2asa v eni vrsti. Razveseljrv pojav novega razmaha in napredka naše Narodne čitalnice, moramo naj-topleje pozdraviti in klifcsmo vsem poirrvo-valnim delavcem: >Kora»'-no na delo na- Položaj žene na Daljnem vzhođu Kltaidca iena ima d—top ▼ Tse pokliče, kar je v prvi Na DaJ^iem vzfeodu — 6© natolimo s tem ▼ giavnera Kitajsko ia Japoosko — ni bila iena zatijinjeaa tako, kaior v mohamedaii-*kih deždan. Posebno na Kitajekem *> xa-vzemale žene pomembeii pok>Aaj do dobe vladanja zadnje carske dinastij© Mandžu. ki je potisnila 2eco sopet v camAje. Pred 1500 leti je firkasuSa carica Huaott ta već stoJctn pečat kjtaj&kemu goapodar»tvu s tem, da. je pripomogla k ra^irjenj« svilarstva. Kržčmftka oesari«« HeUsoa iz dinastije Min^ je vodala zadnji opor proti man-dinrokema vpad'i. ĆAnsiEAjftkovm tem Proiira-nje raoijonaiiTacdje in indufitrije ; vobče je poseglo neuev>dno v življenje ki-1 ta>ke žene. V tem fie mimojrre-le reve^o I ujema Krajska z Jai|io:isko- Na Kitajekem in na Japcm^kerii deJajo žene cironinšnih . slojev in i. njimi tiuli otroci v and'Tistrijekih podjetjih pod s:\nn težkim; pokoji. V kita isk ih in ja*poni?&ih pred i I nicali vidi.« po-^?06to pri etno ju cuJo krp, v ka-terili je *a-\rt otrok. ki m-oir^ preživ-ljr\li s svojo mater jo dan -za dnem v tovarni me 1 trujem rn hru-š6e-m v belem. ln-hkem. tola dii.^e^em j>ra-hu^ kl pokriva vse ^aokroj: likj drobne enežinke. V?e predilnt*1^ na Ki-ta.^kem bo i ja/nonftka Iast. Mati. zaT^^len:! 12 14 ur j ptri stroju, ne z&&\n?.\ n-a ^a.n toliko. *;ia bi moerla oddati ot.ro.ka v re}o. Zato t'itli si- i roma?Tri ljiKlje pra^ajao svo.ie o^rke, naj- | večkrat stare ok^orr 9 let. in s-vee-r ix> 3 do 9 dolarjev. To je neka\šnr> #;oženj?eno zJaeti po toviimah. Ko je kita^ko miniFtnet^o po Jalne poK-tike nedavno razi^Vovaio d-eljj\*ne razm^re v hovarnah. eo na*Ti rrici -^Tnffim v n!.aiie. ka kot roke etarke. In tak:h pri^merov je na Kitaj-ekera na ti«oke na Ki-t^j«kem knomintana. Žena s pf/halil.'enimi n^ami rzeinja pa njeno me«to stopa sdra-va, eamreoina ki Kanio/«"vestTLa žena, ema-kjovredna mužu, yx> «voji zavednoeii in elanu pa večkrat oelo stojeća nad njim. Kako srln'-oko je po^egia eirvan^Dacija žen v živijpnje na Kitajskem. si človck izven Kka'isko t-e?J?o misli. Drobna. živa lu'ka ^ohabljenth no^, ki j« težko kdaj zapustila svoj dom in ki po po?H>ki sploh ni smela jrovoriti 6 tujim moškim. ne etdpiti v sobo. kjer eo se zabavali ira**ki. ta ubocra žena, ki ni smela je^i i možean za isto mizo in ki ee }e te-žko prejrre^iU. fe «e je dotaknida vrca i riževim vinom, »ripravlje- i nojra za nioža ali 7a sina, je že izke žeie 6e je temeljro iz- I premenilo. Se pred desetinki leti bi mož za vse na. evet-u ne ^1 * svojo ženo po ulici. Žena. se je morala vodno gugati v $po§tljivi rasdalji za njim, 3:aj Da možu ni prav, 6e ostane žena doma. Vel*ko -zafeluktro za tn> im« Cankaj^kov ra-kjon. Sedanjj vod ja Kka.«kr je nadel v svoji ženi udano in inteligentno sorpudiii'vt. Kakor njene eestre. je bUa tuđi o*ia vz-jx>jcna v Ameriki. Ca«kajSek ne prikriva, da mu je žena najboljša »ainica in svetovalka tuđi v potrtičniii zadevah. Kmalu je dajaJa mardoJova »onro^ra smer družabnemu tivljc-nja m po njeffiem prizadevanju je b!'o u-pta-novljenih mnogo ki-tajekih iejmki-h dni^tev. KrUJBka, žem?-s« Hoan je bila tik pred začetkom kitajsko-ja-porn-k^ vojne imenovana za koivzjula v I^on Ionu. To je' WH siroma.^tieira delav^a. do^.m ?o bi!e*Vu-ge irHedTie Kkajke. hćere bopra^b a'i plemićkih rodbin. X;i^elnira v mrintetre'vu narod neca zdrav ja Mon Li Mortan je iz boca-te šanehajske kTt.ijfškf »-odj'ane, p-rv^ Vitaj-eka p'ToHca mi^; Hvanho je pa mandari'«ova hftt Mi«* Hoan ie bHa promovirana /a dok-torioo prava o-benem z Ma;lom Sup, ziaj Čanka'škovo <«op'-o^ro, s katerc p+r» bili *,e takrat prijareljici. Tn to pT'j'vN"1*^ o :^ bilo magilno 7a pieno p^ek na krnjilo. }e bila xyo-klio.iTia v iri:T>:fsfn>tvo n*arotroin, da se v* Rc^n^nila •». vfa^mi pano--■inii javne upnv«\ V d'i^o-nmtFkn slii'žlv> je pri.^a zato, ker ^rvor^ ^ia-l'ko ve^ tujih jezHvov. Kitajske ženske onranjrz-i^je 8o y*re tx>-maTale orjranlziTati aaroln' o> »por proti ja-nonekemu vpadu i1jala svoj vpliv hi zemljo. Kako so nastala imena kovancev Fra.iK se mora zahvaliti za svoje ime la-tinskem nap-isu Franronim rex — kralj Frankov na c^kinih, ki e© j;h kovali prvi franški kralji. Funt je dobil ^voje inu* od teže srebra, potrebneiia za izdelavo noveiča. Ttalijan^ka in turska liri sta imeni isto kakor l;vre — funt. Span-sk ime r-eseta (>oineni mii^en, lrob?n kos Nemš'va marka je nastala ^z franooskeo bili prvi ruski kovanei nazob^ani. Portugalsko ime escu-do izvira* ;z franro*ke?a ocu. In ta izraz je poiiienil toliko kakor Šrit, znak. Američki dolar ima *?voi izvor v n^m^k?m imenu Taler. Ta ?iaz!v izvira iz Ce^ke. V Ja-clivmovu so kovali iz bogatih zalog jachy-niovvkih srebrnih rudn;kc>v kovaive, ki so jih nazivali jachvmovski tolarji, poxneje pa samo tolarji. TraJirija feh tolarjev je bila slavna in kovnici istoga imena so se razži-rili za čai=a Marije T?rezije do Levanta in do zdnjetja t*) bili zakonito plačilno sredstvo v Abesiniji. Skandinavski rixdak je prevođ nemske besede Reichstaler Indijska rupija je dobila svoje im.3 iz sanekrita. Kupa pomeni v sanskritu toliko kakor živina. 2 ivi na j? bila v starih časih v Indiji najbotj razSirieno menjalno sred- rtvo. ltrm% pia«ter irrira i» b*m*de piaatra, ki pomeni V iUlijan^iini in 5pani*ini tenka, kovm&što pložčifO. Griki iiraz drabma Uvira iz grške nes?de dra«eein, prijeti, otipe-ti. Otna^t«, ki se rabi za ameriSki dolar, ie zelo »tara. Dvakrat ptrekriiani S irvira o*i najUarei&h maurskih kovancev, na ka-terih *o bila upodobljena vrau sveta, Her-kulova 0toU>a — ^edanji Gibraltar, ^tolp* £ta bila dva in ovita 6ta bila k lavori kavo \^e juo v podobi v^likeaa S. I'ravijo, da je ime za anjfie^ki funt prevaelo od Kitajcev, kakor tuđi delitev \\i 12 šiilini»ov po 12 penc. Označba za žilint; izvira od Latinskenza soli-dus. Prozna stezr. V nemškem zdravilišcu Barmstedtu st» nedavno otvorili posebno promenado im. revmatiene bolnikc, namreč cbsričen Hodnik. To je patefitiran izum ondota*.4^ ^cfa-zdravnika dr. Paulusa. Zdra\-nik n« mu^el mirno gle-dati. kako so se bolniki na izpre-hodih po trdih ct-«tđh mučili in kako mnogi snloh nišo hoteli hoditi na izprrhod, ker so jih preveč Kolele noge. če so hod-U po trdih cestah. Zato je sklenil nanraviti t svojem zdravilišču mebko in prozno promenado, no kateri bi lahko hodili revma-tični bolniki lahno in brez bolečin. Ste/a, narejena po njegovi metodi, ima n-a dnu Uiir.o vodo, na nji pa plast draČja, na tem pa mzh. šoto in podobno, Zgoraj je plast povaljanega pe«ka. Ste/a se ie dobro cbncMa :r revmat'oni bolniki radi h^»-dijo po nii na izprehod Po metodi dr. Fau-lusa hf»ćej'# v Nemčiji /graditi ste?e ;n po-ta tuđi po orugih /drao.Iiš'ih, t*a tuđi sportna igri'ča bodo zgrajeiva tako. zlasti tam, kjer se gojita skok in te»k. V Barmstedtu so lahko /gradili prozno ste/«, 1-okotuotivl primanjbova^i vode. Ceprav so tftli že v KJa*ig-Su, dafleč od sovjetske clblasti, vendtar Robertu ni bilo po volji, da se bodo mora/li zopet ustaviti. To je poraenilo zopet iz-postavljati se vprasanjejn. JRo-bert je pa seveda ve-Jei, da se da vestnost postajena^elniika na Ki-tajskeim kupiti kakor vestnost kitajakegra ministra, samo da je cona še nižrja. Ni mu pa bilo po volji, da bi moral odg1 »v^friati na razna vprašanja in priti v stik z lju'inii, ki jfli ni poznal. Vse se mu je zrJelo nastavljena past od trenutka, ko je bir zopet ob strani tište, ki je zdaj vsa utrujena <$re-, ma/a na klopdci. Toda če poide v lokomotivi vrda, se pač ne *ia pcaragnti dregače, kakor da se vlak ustavi. Tako s»e .ie morala lokomotiva ostaviti na postajališču v Ping-Ki&o, kjer je bila voctaa crpalka. PostajenacelTiiik, trerrj^p«t Kiftajec. čudak in pri-H7TJjen, se je zadovoljil s šoprrn hankove'jv nameVu pvidsoi!. Ko je pa stror'evodia zahtevai od n^eg^i Idjuč, da bi r*ač~pal vof3e, se ;e jel na vse načine apravičevati, češ, da je Mjuć pomotoma vzei in e nepreinično- in teiko sope!. — Ali sr rajijen? — je vprasal ?rrof. — Ne, toda pomagrajte mi! Robert in tonrnač sta mu prčakoči^a na p^moč, da sta potegnila od o-kna r>o9tai€rTaeeinika, ki ga je bil Bourjal kar mod vožnjo zgTabil zh vrat. Toda zaman so si pri^adevali poftegniti debeluhastejga Kftajca skozi okno. In tako ga je BourjaJ &ržs£, Robert ga je pa jei zaslisev£.ti. — Zakaj so tvoji ljudje napadi vLik? Postajeiiačelnik je tamaJ, stokal 'm klical bogove 2a priče, da ni kriv. Teda" je pa Bourjal malo-marno potegnil \z žepa samokres — Mi-ost: Takoj vam povem! — je jel probiti Kitajec. Na grof evo povelje je tobnaS ponovil vpra&anje. — Bogata nagrada je bila raspisana za tište, ki bi vaa prijeli, — je priznal debeluh. Roberta je apre'.etel inraz. Ni bilo dvoma, da if stopejlo na plan Hattfkstonovo 2slato. — Končno? — je vpr?Šal Bourjad. — Da, dovolj mi je tega. — Potesm pa lahko prekinemo ^vezo. In Bourjal je iapustil Kitajca, o-bencai ga je pa krepfeo sunil z rako, da se je zavalil v graben uto železnici. še nekaj kilomotrov in lokomotiva se je sre-cH širne ra\Tune ustajvila, ker ji je bila poS'a voda. Tako so obticali so*odi §irne ravnine, kjer ni bito nobene ceste. Z bližajočo se noojo se je bližala tuđi nevamost, noč je ovijala s plaščsm za-^o-netno-sti vp'iv ti. ega, ki jih je ne vidno zas'edoval. I2»rpa]i ."D XAAi z^Jogo duhovitosti in zdaj so mi-siili samo na to, kako bi prečno prebfi noč. Na-po'jiiti kot cl z vodo iz prekopa, to bi zahtevalo več ur napor nega ćela, ta čas bi Jih pa lahko sovraž-nik d^hitel in agrabil. Raizen te^a je Sila vest o nji-hovem v'ciku po vsej prog*!. Tako so bili n?»žon-ka je p!ii''a mimo p^čaad kakor obla^ek. di-uga ji je aleđila. Drseii s^a po voiH. tiho in komaj vidmo j^e je zamajala padina kanala, na lnteri «o se odgajale zvezde. — Nič ni izgubljeno, — je dejal grec. ^rrtuie Josip 7hrr^mMA — Z» >NArwtoo tutora* ftui Jarmu — Zm aprmvo tn to*eratnl dei ttsu. Oton Cbristoe — V* ▼ LJoMJanJ