Največji (Wnaki dnevmk V ZJrmenih driavali V«|jtuTN leto ... $6.00 Za pol let*.....$3.00 Za New York celo leto . $7.00 Za mozemetvo celo leto $7.00 1 I a j GLAS NARODA r Iistslovefiskih.delavcevv Ameriki. >- The largest Slovenian Daily in the United States. B Imwt every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TKLKFOH: CHslito 3—387» NO. 291. — ŠTEV. 291. Entered m Second Oliw Matter September 21, 1903, at the Post Office >t Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NEW YORK, MONDAY, DECEMBER 12, 1932. — PONDELJEK, 12. DECEMBRA 1932 TELEFON: CHelsea 3—3878 VOLUME XL. — LETNIX TT. VELIKA NAPETOST V JUGOVZHODNEM DEU EVROPE Nemčija se bo udeležila konference ITALIJA BO PROTESTIRALA PROTI ZADNJIM DOGODKOM V DALMATINSKIH MESTIH Velika negotovost na madžarski, jugoslovanski, romunski in bolgarski meji. — Demonstranti v dalmatinskem mestu so razbili leve sv. Marka. Italijansko časopisje ostro obsoja taka dejanja, ki se vrie v času, ko si vse prizadeva ohraniti mir. Demonstracije so se baje završile po naročilu Francije. DUNAJ, Avstrija, 9. decembra. — Odnošaji med državami, nahajajočimi se v jugovzhodnem delu Evrope, so se v zadnjem času precej izpremenili. — Značilno je, da se niso izboljšali, pač pa poslabšali. Madžarska je poslala romunski vladi oster protest, ker so hoteli romunski študentje porušiti madžarski konzulat v Cluju. Jugoslavija je poslala Bolgarski noto, v kateri odpravlja določbe pirotskega dogovora iz leta I 930, ki so dovoljevale bolgarskim kmetom ob meji, da smejo obdelovati svoja polja na jugoslovanski strani. Jugoslovansko-bolgarska meja, ki je že sedaj zaščitena z dvema vrstama žičnate ograje, bo vkrat-kem času hermetično zaprta. 1 ašistični študentje v Zadru so včeraj napadli jugoslovanski konzulat in hišo, v kateri konzul stanuje. Vpj-izorjenih je bilo tudi več napadov na jugoslovanske trgovine. Značilno je, da je Romunija prekinila pogajanja za sklenitev nenapadalne pogodbe s sovjetsko Unijo S tem si je nakopala sovraštvo sovjetov, istočas no je pa tudi zrahljala vezi, ki so jo tako tesno vezale s Francijo in Poljsko. Demonstracije v Cluju je povzročil govor, ki ga je imel v angleški poslanski zbornici W. Churchill. Rekel je, dp je treba vrniti oni del Transilvanije, ko-iega glavno mesto je Cluj, Madžarski. Jugos^vanska nota Bolgariji posledica obnovljenega delovanja macedonskih revolucionarjev, kat ere bolgarska vlada moralno in menda tudi fi-nancijalno podpira. RIM, Italija, 10. decembra. — V zadnjih dveh tednih je napetost med Italijo in Jugoslavijo tako narasla, da bo Italija prisiljena poslati jugoslovanski vladi odločen protset. V italijanskem senatu in poslanski zbornici so bile stavljene štiri interpelacije glede zadnjih izgredov v dalmatinskih mestih. V ponedeljek se bo oestai fašistični direktorat in bo razpravljal o tej zadevi. Dasi zadnji dogodki niso kdove kako važni, j e 'talija prepričana, da se v Jugoslaviji vrši organizirana kampanja za obnovitev starega sovraštva, ter da ta kampanja potrjuje mnenje, da je centralni del J užne Evrope sliČen sodu smodnika, kateremu je treba le iskre, pa izbruhne nova vojna. Italijansko časopisje sicer ne omenja nobenega imena, vendar namiguje, da za vsem tem tiči Francija. Nadalje pravi italijansko časopisje, da so se še vselej, kadar so imela dospeti kaka pogajanja glede razorožitve do svojega cilja, pojavili v Jugoslaviji nemiri, kojih namen je bil izzivati Italijo. Demonstracije so se začele pred par tedni, ko je objavil londonski "Times" članek Wickham Steeda v katerem je rečeno, da so sklenile Nemčija, Italija in Madžarska tajno zvezo, koje svrha je, razdeliti Romunsko in Jugoslavijo ter ustvariti večjo Madžarsko. Članek so ponatisnili tudi vsi ugledni francoski listi. Zadnji teden so se završili resni izgredi v raznih dalmatinskih mestih. V nekem mestu so demon- VINOGRADNIKI HOČEJO VINO Zahtevajo, da se pri odpravi prohibicije vključi vino s pivom. — Prepričani so, da bo postava odpravljena. Washington, D. C., 11. dot'. — Ameriški vinogradniki so senatnemu odboru za povzdigo trgovine vročili prošnjo, da naj bo prohi-bieijska postava izpremenjena in •naj bo poleg piva dovoljeno prodajati tudi vino. Zastopniki vinogradnikov v Ca-lifoimiji Ohio in New Yorku so zagotovili odboru, da bodo lahka vina postavna v okvirju Yol-stedove postave. Zastopnik vinogradnikov, odvetnik Marion Devries je prod odborom zagovarjal zadevo vinogradnikov. Republikanci Ln demokratski senatorji so obljubili, da bodo zadevo spravili pred senat še pred 4. marcem in .skušali odpraviti prohibieijsko postavo. V senatu bo predlagana resolucija za odpravo prohibicije, toda bo prepustila zvezni vladi pravico. da določi razvažanje in prodajo opojnih pijač. Južni demokrati in drugi senatorji, ki so se spreobrnili k mokraški .stranki, so zahtevali to predlogo zaradi suha-ških držav. SHAW ZA EINSTEINA London, Anglija, 11. decembra. Najslavnejši sedanji angleški pisatelj (ieorge Bernard Sliaw je povedal svoje mnenje glede zahteve neke ameriške ženske organizacije, da bi Združene države ne dovolile priti profesorju AI-bretu Einsteinu v Ameriko, češ, da je komunist. — I)a bi Združene države za-b rani le vstop Einsteinu v deželo? — je rekel Shaw. —Tega ne morejo storiti. Tudi jaz sem komunist. pa ameriška vlada mi ni skušala za bra niti vstopa. — V.sak izobražen človek v Evropi jp komunist. Tako je govoril svetovno znani pisatelj, ki bo na svojem potovanju okoli sveta obiskal tudi Združene države. Ko se pri njem zglasil časniški poročevalec, mu je Shaw kratko rekel: — Sedite, prosim, — nato pa : — Kaj je ta velika neumnost glede Einsteina zaradi ameriškega vizuma. Xa vprašanje, a ko je Einstein prepričan komunist, je odvrnil Shaw: — Da. prepričan komunist. — Toda ne praktičen komu- EKSPLOZIJA V KENTUCKY Naiii so štiri trupla. — 24 jih še vedno pogrešajo. — Oče je mogoče izgubil šest sinov. t ------------| i Harlan, Ky., 11. decembra. — Žene in otroci zasut i h majnerjev v Zero Mine, ki je last Harlan Fuel Company v Yansey. žalostno hodijo okoli vzhoda v rov. Reševalci so našli že štiri trupla in kopljejo ter iščejo dalje. Tajnik Ilarlan Coal Operators Association. Geo. S. Ward, pravi, da je bilo vsled eksplozije zasutih 28 majnerjev in da je le malo upanja, da bi še ostali pri življenju. fttiri mrtvi majnerji, katerih trupla so prinesli iz rova, so: Henry Ilibbard. ter Tom. Garret in E-sau Messengill. sinovi 78 let starega J. M. Messengilla. ki pravi, da so še trije drugi njegovi sinovi v jami. - "Ward pravi, da je bila eksplozija najbrže posledica vnetja premo srovega pralni. Šerifi vzdržujejo red med več sto sorodniki ponesrečenih majnerjev. ki so se zbrali okoli vhoda v rov. Rešilna dela vodi J. F. Brvson. varnostni ravnatelj Ilarlan Coal Operators Association ter čaka na prihod Johna F. Danile, ravnatelja državnega departmenta za rudnike. Majnerji. ki poznajo nesreče v rudnikih, upajo, da so se nekateri majnerji, ki so se ob času eksplozije nahajali v rovu, umaknili v stranske rove in se zabarikadirali, toda zopet nimajo veliko upanja, da bi bili še pri življenju. Ko se je pripetila eksplozija, ^e je rešilo petnajst majnerjev. ki so pripovedovali, da so najprej začutili prepih, nato pa slišali •prasketanje in ropot, kar jim je bilo znamenje za pretečo nesrečo.. Yancey, Ky.f 11. decembra — A' rovu Ilarlan Fuel Company so našli 8000 čevljev globoko 23 trn-j pel ponesrečenih majnerjev. ! Črni dim. napolnjen s strupe-! nimi plini je niajnerje najbrže ta-j koi zadušil. Štirinajst majnerjev v sosednjem rovu je o pravem času opazilo nesrečo in so se z begom rešili. nist, kot vi. — pravi poročevalec. — Tudi jaz nisem praktočen I komunist. — odvrne Shaw. — i Praktičen komunist ste samo lah-. ko v komunistični državi. Imam ! vizum za potovanje v Ameriko in ! ves svet ve. da sem bolj komuni-| stičen kot je bil Ljetiin. In prav | nič se ne bojim, kaj me bodo iz-praševali. B0LIVIJCI SO ODBILI SOVRAŽNIKA Paragvajci so imeli velike izgube. — Bolnišnice so napolnjene z ranjenci. — Boji se vrše že dva meseca. stranti porušili kipe, ki predstavljajo leve svetega Marka. Kipi so bili zgodovinski dokaz, .da je mesto nekoč pripadalo Benetkam. To je italijan. javnost strahovito razburilo, in posledica tega so bile omenjene interpelacije v senatu in poslanski zbornici. Danes je umrl neki fašist, ki so ga jugoslovanski študentje pretepli. Iz Londona prihaja poročilo, da je dala Jugoslavija zgraditi tam šestnajst ladij. Značilno je tudi, da je sklicana za dan 1 5. decembra izredna seja Male antante. * Buencs Aires, Argentina, 11. decembra. — Hoji na točki, ki je znana pod imenom "kilometer se-dem", ki je pozorišče I jut ih bojev med Bolivijo in Paragvajem za posest G rail Chaco pokrajine na meji med obema državama, že trajajo dva meseca, ne da o i se zmanjšali. Paragvajci pošiljajo stotnijo za stotnijo infanterije proti se-vorni strani trdnjave Saavedra, tfwla do sedaj še niso dosegli ni-kakega uspeha. .Sedanji boji se vrše na kraju, kjer gosti gozdovi prehajajo v planjavo in se nahaja sedem kilometrov severno od trdnjave Saa-vedra. V teh bojih je na obeh straneh 20,000 vojakov. Na tem kraju so se Bolivijci zelo utrdili v zelo naravno utrjenem ozemlju, kjer se nahajajo tri trdnjave: Saa vedra, Aguarica in Murguia. V teh trdnjavah se nahajajo močne posadke, glavni poveljniški stan pa se nahaja šestdeset milj zadej v mestu Munoz, ki je avezano s fronto z dobro cesto. Bolivijska armada ima letališče, zadostno zalogo v«»de ter radio naprave. Pri obleganju trdnjave IJuque-ron Bolivijci niso imeli tako dobrih zvez s fronto kot sedaj, vsled česar je njih obramba mnogo u-spešnejša in imajo Paragvajci ob-čutnejše izgube. Poleg tega pa imajo tudi Bolivijci upanje, da bodo popraivili izgubo trdnjave Buiuoron. Kot pravijo bolivijska poročila. imajo Paragvajci do sedaj v bojih pri kilometru št. 7 ogromne izgube. Pri vsakem napadu je padlo najmanj .">00 Paragvajcev in bolnišnice ter šole v Asuncion in Coneepcion so napolnjene z ranjeni ei. Poročilo iz La Paz pravi: — Pri kilometru št. 7 so Bolivijci odbili vse napade, ne da bi bili izgubili pedi zemlje. Paragvajci so imeli velike izgube mi pa imamo dva mrtva in trideset ranjenih. Avijatiki zelo pomagajo vojaštvu. Washington, D. 0., 11. dec. — Bolivijska vlada je ostro protestirala pri nevtralni komisiji proti Paragvajeem. trdeč, da zelo slabo postopajo z bolivijskimi ujetniki. Bolivijski zunanji minister Enrique Finot pravi, da Paragvajci neganjajo ujete Bolivijce k prisilnemu delu. da ujetnike kadar jih vodijo v njetniško taborišč'-1, .pretepajo in eelo post rele. ako ne morejo hoditi, ali pa jih puste obležati v obcestnih jarkih. SODELOVANJE ZDRUŽENIH DRŽAV JE POPOLNOMA ZAJAMAČENO 2ENEVA, Švica, l I. decembra. — V dokumentu, ki ga je podpisal Norman H. Davis, izražajo Združene države svoj trden sklep, da bodo tudi vbc-doče sodelovale pri razorožitveni konferenci in ne bodo nehale prej, dokler ne bo uveljavljena znatna razorožitev. Istega mnenja so tudi Velika Britanija, Francija in Italija. Posvetovanja se bodo obnovila-----—---- takoj p<> božičnih praznikih, in upati je. da se jih bo udeležila tudi .Nemčija, kajti velesile bodo morale nehote ugoditi njeni zahtevi po enakopravnosti z ozirom na vojaško moč. Kakorhitro bodo tudi zastopniki Nemčije navzoči na konferenci. bo šlo delo dosti lažje izpod rok. Enakopravnost, ki jo zahteva Nemčija, in jamščine. ki jih zahtevajo Francozi, bodo priznane v principu. Koncem meseca januarja bo najbrž sklicana v Londonu kon-fe reaica petih velesil katere se bosta udeležili najbrž tudi Japonska in Rusija. — Ce se teh sedem držav, — je rekel ameriški delegat, — ki kontrolirajo dve tretini vsega orož ja. kar ga je na svetu, ne bo moglo sporazumeti, potem sploh ne bomo nikdar prišli do sporazuma. Arthur Henderson, predsednik razorožit vene komisije, bo pripravil vse potrebno za konferenco v Londonu. . I POLJSKA V SKRBEH ZARADI DOLGA Varšava, PPoljska, 11. decem-ba. — Poljsko časoipisje. z izjemo vladnih listov je priporočilo, da poljska vlada pošlje v Washington novo poslanico, v kateri naj prosi Združene države, da odložijo plačilo obresti vojnega dolga. ki zapade 15. decembra. Listi pravijo, da j<* Amerika prodala Poljski kondenzirano mleko. obleko in raznih drugih potrebščin v vrednosti $159.000.000 *in da so dosedanje obresti previsoke. SEVERNI JELENI SO N A POTU Čreda je pričela svoje potovanje leta 1929. --Kanadska vlada je kupila živali. — Spomladi bodo prišli na svoj cilj. St. Paul, Mo„ 11. decembra. —• Po štirih letih neprestanega potovanja se bliža čreda 3400 severnih jelenov, katere goni na ski.pi devet moških in dve ženski, svojemu cilju v dleti reke Mackenze blizu Severnega morja. Jeleni so namenjeni za hrai. ► tamošnjim prebivalcem, ker j'- p i čelo primanjkovati divjačine. Kanadska vlada je kupila s -verne jelene od Corla Lomen. V i ima veliko renčo za severne jel -ne v zapadni A laski. Lomen pravi, da je čreda nastopila svojo dolgo pot leta P*2.». Zrr-na črta znaša 1000. milj. to.l.i pot. katero bodo napravile živ; -li, meri 1^00 milj. Xekatere dneve prehodijo /.i-' vali samo eno miljo, drutre dneve pa tudi do 18 milj. Navzlic hudi zimi. ki je let« > zgodaj nastopila, bo to potovanj" v kratkem končano. Gonjači hodijo s skiji. njihovo prtljago j i vlečejo jeleni na saneh. '"reda bo morala š»» prehodi i nekaj gora in rek. toda spomladi, ali poleti po prišla na svoj cilj. POGAJANJA ZA ANGLEŠKO-SOVJETSKO POGODBO London, Anglija, 11. decembra. Sovjetski poslanik Maiskv je sprejel ponudbo angleškega zunanjega ministrstva, da .se pogaja za novo angleško-sovjetsko trgovsko pogodbo. Vendar pa zahteva angleška vlada, da list "Izvestja" prekliče svoje trditve glede angleške vlade. I STAVKA MAJNERJEV V OHIO ; - Athens, Ohio, 11. decembra. —-' Tri sto majnerjev pri Hocking J Mining Company je zastavkalo. Majnerji trdijo, da je kompani j* zavrgla veliko množino dobrega premoga in ga majnerjem ni zaračunala pri deln. RAZOROŽITVENA KONFERENCA BREZUSPEŠNA Ženeva, Švica, 11. decembra. — Izgleda, kot da se je prekinila ra-zorožitvena konferenca petih držav. Delegati niso mogli izravnati nemških zahtev za enakost s francoskimi zahtevami za varnost. 'X ajibrže bo konferenca odgo-dema. SOVJETI NE IZROČE GENERALA SU Tokio, Japonska, 11. decembra. Ruski zunanji komisarijat je zavrnil japonsko prošnjo, da ruska vlada izroči kitajskega poveljnika generala Sn Pinz-\vena, katerega so Japonci pognali iz Man-' džurije čez mejo v rusko ozemljo. j' Nato je japonska vlada napro-j sila sovjetsko vlado, da internira generala Su in njegove vojake. Na to prošnjo nadomestni zunanji komisar Karahan se ni odgovori]. POLJSKI POSLANIK ZA WASHINGTON Varšava, Poljska, 11. decembra. Kabinet je predsedniku Mošeic-kiju pripročil. da odpokliče poslanika v Washington!! Tita Fili-powieza in imenuje dosedanjega poslanika v Moskvi Stanislava* Patek za poslanika v Washing-tonu. TROCKI NAPOTO DOMOV Brindisi, Italija, 11. decembra. Leon Trocki, ki je prejšnji teden na povabilo danskih vse učil iščni-kov šel v Kodanj, kjer je imel ne. kaj predavanj o ruski revoluciji, se nahaja s svojo ženo. hčerjo in drugim spremstvom na italijanskem parniku Adria. na potu na otok Prikipo, « t ti t n ap št HEW YORK, MONDAY, DECEMBER 12, 1932 THE LARGEST BLOVElfE DAILY in P. ■• A. "Glas Nfoda" Owned and Published by bloykoo fxmusmm comtami (A Corporation» FIm of bMbMH of the corporation and >ddiil—u> of ftboVe officer«: tM W. IHfc Stench Bwmh nf Manhattan. New York City. N. Y. "QLA8 NARODA" i Vale® at tke People) _1—ed Brary Pay Except finndnye and Holiday_ •a eelo leto valj* aa Ai>r1ke In Sa New Tork sa edo let©......$7.00 Kanado...................... 96.00 Za pol leta....................$3.50 Ba pol leta...................... $3.00 Za Inozemstvo ta celo leto......$7.00 Ca četrt leta ..................$1.80 Za pol leta....................$3.5'J Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement _**Olaa Naroda'* Ishaja vsaki dan lmemfil nedelj In praznikov. DopUl bres podpisa In osebnosti se ne priobčil jejo. Denar nsj se blagovoli pofllljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prejSnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "BLA8 NARODA". JI« W. 18tfa street. New Tork. N. T. Telephone: CHeUem 3—3878 ■— - -TT ~ - ■ T ' 1_— ----, ,. , . . i PIVO IN VINO t Jiitri bo pred posebnim zborničnim odborom končano zaslišanje zagovornikov in nasprotnikov predloge, ki bi, ce bi postafla zakon, dovoljevala dobro pivo in lali-1 ka vina. s Prejšnji teden so pričali mokrači, dane« in jutri bodo imeli pa suhači priliko povtxlati svoje mnenje. T Člani odseka bodo ifato odločili, če naj bo predloga predložena zbornici. s i Predsednik odseka, kongresnik Collier, je prepričan, 1 da bo večina za to. \ Do sobote je bilo slišati večji del le argumente za r dobro pivo, dočim so v soboto trudi zagovorniki vina spre- } govorili uvojo besedo. 7 Zaslišani so bili namreč zastopniki vinogradnikov, j ki fco soglašali! v mnenju, da lahko vino ni opojno, ako ga 1 človek zmerno uživa. Oglasil se je tudi komisar za kotit rolo industrija hie- j ga alkohola, dr. James M. Doran. ki .}<■ zagovarjal posta- ] vo, da »mejo variti pivo le oni piv* varji, ki imajo od zvezne vlade poeebno dovoljenje. Namen te postave je j seveda, da bi ostalo pri koritu čimveč je \ o vilo suliaških . uradnikov. ' j Marion Devries jL' rekel, da govori v imenu 25,000 J californijskih vinogradnikov. Dejal je. da so vinograd- * niki samo za taka lahka vina, ki jih je mogoče pri jedi uživati, ne pa za port in sherry. Lahkega vina bi popili i V Ameriki vsako leto stopetindvajset mlijonov galon. Svoječasno je zvezna vlada pozivala vinogradnike, naj razširijo vinograde, kar so tudi storili, »ločim se jim izza uveljavljenja proliibicije slabo godi. Pred proliflvl-cijo je vsebovalo californijsko vino devet odstotkov al-kohefta. VoUteadova postava v gotovi meri dovoljuje izdelovati vino za domačo porabo. To določbo so nasprotniki prohrbieije ostro kritizirali, kajti farmerjem dovoljuje izdelovati sadjevec oziroma vino, dočim je mestnemu človeku prepovedano izdelovanje piva za domačo uporabo. V evropskih deželah, kjer j«' vino narodna pijača, ni J K) zatrdilu Devriesa liobent pijanosti. Vino je pravzaprav hranivo, ter ima dosti sestavin, ki so koristne človeškemu telesu. V postavi za živila je omenjeno vino kot hrana. Trditev, da naravno vino ni opojno, je bolj resnična kot je pa določba Volsteadove poeftave, da je o]>ojna vsaka pijača, ki vsdbuje vtr kot pol procenta alkohofla. Devries je predlagal na ga ion o vina dvajset centov davka. Zvezna vlada bi imela od tega davka ogromne dohodke. Vse kaže, da bodo mokrači prodrli s svojimi zahtevami, če ne v sedanjem, pa v prihodnjem kongresu. V prihodnjem kongresu prav gotovo; kajti v lijem bo velika demokratska večina, in ena izmed glavnih za-Ufev demokratske platforme je odprava prohibieijske hi-Davščine. Mar javiti zahtevajo mnogoienatvo Znana pot|*a Trnka ločina "feiriivitov" nastopa v t*rknjtii iUn T sii^jw (i^rin t» biu^O-šmmtfo. Po njenem mnenju teši je dtričajn« s zakonsko tragedijo. PrfdknŽKBBkc vere ga niso priporočale m tudi Kristus ni nastdpil preti mnogožecistvu. Enožeostvo je pnfMročal le pa Bmgm id»raauas in Ste namenjeni v Evropo ? Kdorkoli želi potovati letos v domovino, za stalno, ali le na začasni obisk svojcev, naj vsekakor piše po naša navodila za potovanje in prepričal se bo, da bo za mal denar udobno in Mtro potoval. Pošljemo jih vsakomur brezplačno. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. » Mali Oglasi imajo velik uspeh ■s i 0 Prepričajte se! i Dopisi.' South Norwalk, Conn. Podal sem so. da ob išče m mo- ' jega očeta v South Xorvvalku. ker 1 ge že dolgo rasa nisem videl. Ko i se pripeljem domov, sem takoj za- J gledal nesrečo. Pogorela mu je ga- ■ raza, kare pa k sreči ni imel notri, drugače bi še ta pogorela. Pa to še ni ta»ko hudo. Zvečer sem šel k mojemu bratu v Stamford, Conn., in smo so jako dobro zabavali. On je v ve (In o rad vesel kakor tudi jaz. Drugi dan sem obiskal znanega rojaka Mr. Johna Ogriiiea in tudi tam srno se imeli jako dobro. Dan nam je hitro potekel in t roba je bilo iti domov večerjat. Kar naenkrat pa pride telefon, da jo moj brat v bolnici v Stamford. Conn., in da mu je mašina odražala roko. Takoj sem sn podal v bolnico in žalibog sem ga dobil v postelji nezavestnega in brez roke. On je star šele 27 let in je oženj on. Končam moj dopis, mojemu bratu .pa želim, da bi k main okreval. Pozdrav! Frank Pirnat. Jr. S pota. Če je človek zdrav, jo tudi ve-1 sel, če pa zdrav ni. no pomaga, niti bogastvo, niti slaiva. no čast. Bolnik tudi ne more kaj posebnega pisati. Ako je telo pobito. | je tudi duh omagan. V zadnjem času se malo oglašam, ker sem izza 2. septembra po i pomesreebi z (boleznijo obdan. S kakim veseljem sem prej delal poj polju in opravljal druga dela na "Willard. Wis., kjer sem bil izza maja meseca. Odkar sem so pone-1 srečil, sem pa strahovito dosti | prestal. j V Glasu Naroda sem zopet opa;j zil dopis Waltera Prodovicha. < >n J je izvrsten dopisnik. Zal. da se tako poredko oglaša. Rojak Frank Troha mi poroča iz liarbertona, da se%še vedno b;i- vi z lersorezbo. Izdelal jo že nebroj predmetov, v prvi vrsti minijatur ' našega starega domačega orodja. S presenetljivo pridnostjo in vztrajnostjo zna vse mojstersko! posneti: od odke pri lesenem plu- j i gu do trto pri vo lovske m jarmu, j Svojo izdelke je že večkrat ra.'.-1 stavil. Zadnjič so jih občudovali j ) ljudje na mednarodni razstavi v Cleveland. Ohio. Hoja k a Troho. ki so pogosto o-L glasa v <]lasu Naroda in piše za-i nimive povesti, .prosim, tla mi kaj l>iše. Moj naslov je sedaj : Matija Pogorele, c o St. Marys Hospital. Duiuth. Minn. > V tej bolnišnici sta so pred kratkim dala operirati na kili ro-- jaka Jas. Perko in A. Seliškar z _ Ely. Minn. Srečno je prestal ope-raeijo tudi rojak Pleše z K velet h. Minn. Iskreji pozdrav vsem naročnikom in prijateljem. Do novega leta se bom že še kaj oglasil. Matija Pogorele. KONEC ANGLEŠKIH PLEME-NITAŠKIH VELEPOSESTEV < V zadnjih 16 letih se jc izvrši- I la na Angleškem nekrvava revo- I lucija, ki jo šele danes lahko oce- | nimo v vsem njenem pomenu. Plemenitaško veleposestvo izgi-nja. Že leta PJ14 ko so postalo na-j Ji ložbe kapitala v inostranstvu brez 1 r vrednosti, so je pričel razvoj starega roda. Od tedaj so denar in vrednostni papirji izgubljali čedalje več na svoji vrednosti, država je naložila visok davek na dedščine, ki se jo celo višal, medtem ko se je vrednost zemlje zni-! j zala. V 90% vseh primerov ne dajo veleposestvo nobenega dobička. Cena zemlje jo v zadnjih lotih katastrofalno padla, a vendar je v večini primerov niti za nizko ceno ni mogoče prodati brez veli-ke izgube. Tako so zašli angleški I veleposestniki v najhujše škripce in posest za posestjo izginja. Tsta .sprememba starega reda se je izvršila tudi v drugih deželah, a nikjer no brez hudega odpora in tež-kih soeijalnih spopadov. Evropsko plemstvo ni dajalo s tak- i Šno lahkoto svoje posesti in svo-1 jih pravic iz rok. na Angleškem pa .so ta proces, kakor je težaven, vendarle vrši v splošnem s stvar-!, nostjo in mirnostjo. Vzrok bo v j toni. da je angleška aristokracija > v nasprotju z ostalo evropsko v j prvi vrsti aristokracija po službi t ( [ in položaju, ne pa po rojstvu. Ta- j -i ko ni brezpogojno . navezana na | ] kakšne stare prav oce in na svojo 1 poset. Premnogi angleški lordi in I premnoge lady izvirajo iz "naj- , nižjih" soeijalnih plasti. Tako tvo-j ; rijo vez med razredi. ! | | Seveda brez vsega odpora ta : j proces n»- gre. VHepo.sest. ki izvi- j J ra št' iz prejšnjih stoletij, pomaga pač. kakor more in zna. Da se ohrani, prodaja najprvo svoje dragocenosti, slike, starinske pred mete na dražbah. Mnogi si pomagajo še na drugo načine. Earl of Lytton jo spremenil na pr. svo j | razkošni grad Knebworih. ki je ', že od IG. s-tolfitja sedež njegove j ; rodbine, v muzej in se preselil v j j manjšo hišo v lastnem p;irku. Ni! ! lahko ostavljati svoj dom in pre-j j puščati obiskom radovednih tuj- j cev. a 1<- na ta način .si rodbina l Lyttonov za sedaj lahko ohrani j svoj .sedež. Poslopja, ki rabijo muzejskim svrliam. so na Angle-j škem namreč davka prosta. — j Vstopnine upravlja Narodni ku-i j ratorij za staro spomenike in jih i uporablja za vzdrževanje gradu, i Na podoben način so si pomagale šn mnoge drugo aristokratske : rodbine. Nekatere dajejo svoje se-• ih že v najem in živijo na kakšni manjši svoji poset i. a teh je bolj i j malo. kajti v današnjih razmerah si more le malokdo privoščiti star grad za svoje domovanje. Tako izginjaio mnogi stari plemenita-ški -domi. i m m m m : BLAZNIKOVE Prati ke za leto 1933 \ Cdor jo hoče imeti, naj l larn piše. x 7 Cena 20c s poštnino vred. ; "Glas Naroda i 216 West 18th Street j I£ew York, N. Y. i 'i • ; ■ ■ ■ ■ JAPONCI PRIČAKUJEJO PRESTOLONASLEDNIKA Vprašanje, ali dobita japonska cesarska zakonca končno sina. za-! nima zdaj vso oficijelno Japonsko in velik dol njenega prebivalstva. Cesarica Nagako odide te dni v grad Šijoda. kjer bo rodila jX'tega otroka. Cesarica je povi- : la svojemu možu. cesarju Hirohi-ti. že štiri hčerke in ena je bila tako slaba, da je kmalu po rojstvu umrla. Cesarica, ki se je poročila leta lf**24, bi bila porod svoje naj-j mlajše hčerke kmalu plačala z živ-1 Ijenjem in zdravniki m> takrat iz- , razili dvom. da-!i bi preživela še. en porod, hi vendar državni in' dinastični interesi zahtevajo, da! da ja]>onska cesarica svojemu možu in .svoji državi prestolona- ; sleduika. Prestolonaslednik je ; zdaj cesarjev brat Takainatsu. . japonskem ljudstvu je razširjena | vraža, da teži cesarja Hirohito in ; cesarico prokletstvo. da se jima j rode samo hčerke. To prokletstivo ; sta si nakopala zato. ker je cesar j skrivaj pristal na poroko svoje-] ga brata Hibibu z meščanskim ile-kletom. Proti temu zakonu je pro-1 testirala vsa Japonska, zlasti pa duhovščina, češ. da s<» s tem one-čaščeni vsi cesarjevi predniki, izvila joči od bogov, kakor uči japonska legend:«. Sicer je bil pa tudi pro?i ženi-tvi princa Takamat.su na Japonskem hud oilpor. Prinčeva žena Ki kuko izhaja namreč iz šogunske tli-nastije. ki je sovražna zdaj vladajoči dinastiji. Šoguni so hoteli leta 17CH) omajati mikadoA-o moč. j To se jim je posrečilo, tod j h-ta 1M>~ se je eesar M lit s n lil t o zopet polastil vse cesarske oblasti. Šoguni -sa zato prisegli mikadom večno osveto. Ta osveta .pa ne volja več. kajti sicer bi se sedanji , prestolonaslednik ne bi bil mogel l>oročiti s potomko Sogunov. Pač | pa japonsko ljudstvo veruje, da , so prevzeli osveto bogovi in jo j uveljavljajo proti sedanjemu ee-I sarju s tem, (la se mu roke same hčerke. POLETI PRED PICCARDOM1,' Zelo visoko se človek, ne more ( vigniti brez ])osebnih aparatov !i dihanje in v zadnjem č»su so čenjaki celo dognali mejo, ki je lovek ne more prekoračiti niti z ■ (j ajboljšimi dihalnimi pripomoe-i. Pr^l pičlimi 150 leti namreč jj ^ta ITS, se je dvignil prvi člo-ek nad glavo drugih ljudi in že •to pozneje je zabeležila zgodo-ina prvi polet z balonom v čisto n 11311st vene svrhe. Dvignil se je s lavni zrakoplovee Hlanchard z 1( Ir. Jeffrirsom približno 2(M)0 m •isoko. kjer je dr. Jeffries meril ,, račni jiriti'-k in toploto. Višina. ^ sta jo dosegla, seveda ni umrla biti kontrolirana, ker kontrol- ( lih a} »ara to v takrat še niso po-:nali. Ta dva sta bila prva, ki sta i1 »rišla po zraku tudi čez Kokavski >reliv. < Slavni fizik (Iay-Lu.ssac ill Blot ^ ita se dvignila leta 1M)4 v višino s 1000 m, toda Gav-Lussac s tem ni 3i 1 zadovoljen in -«e jo dvignil ce-o 9000 m visoko. Ta rekord je me! najdaljše življenje, kajti 1 premagan je bil šele čez 100 let i m zanimiv je tudi s tem, da se je ičenjak vniil iz zrarnih višav ne- « poškodovan. Pač se je pa (ihii- ; shor. ki so je dvignil leta lS-'' let z aparatom za kisik v liadi. da ' se bo dvignil še višje. Aparat mu je pa odpovedal in v višini 80(H)! m. kjer se je njegov predhodnik Cav-Lassac pred 70 leti še svobod-; no gibal, j'* postalo Tissandierul tako slabo, da se je onesvestil in ' obležal na dnu jrondole. Ivo se je zavedel, je opazil, da balon pada in da sta njegova spremljevalca , že mrtva. Največje presenečenje | ga je pa čakalo na tleh. kajti šele j tam je spoznal, da je popolnoma J oglušel. Pri tem je najzaiiimivej-' še. tla je ta katastrofa v zgodovini znanstvenega zrakoplovi va edinstvena. T>va nemška učenjaka. Suring in Uerson. se dvignila leta IfMll z zrakoplovom* "Pr^nson" lO.HHP m visoko. Xa polet sta pripravljala z nemško temeljitostjo, trenirala sta v pravem pomenu besede dihanje in gibanje v razredčenem zraku v posebni, v ta namen narejeni pnevmatični celici. Njun polet je bil uspešen, toda ne (tako ho«rat na znanstvenih dognanjih, kakor j<» bil letošnji Piecardov. (»ondola, ki ji je bil poveril Piccard usodo ti voh življenj. j*- bila centimeter za «*» nti-metrom pregledana in preizkuse-1 na in samo tako j«- mogel po-j srečil: polet 17.7."iO m visok<». Starodavno zdravilo pomaga proti hrbtobola "Dve leti sem trpel neprestan« bole- I čine strašneera hrhfobola. Poslrušala sem vsakovrstne linimente, pa mi nobeden ni pomagal. Prijatelj mi je priporočil Anchor Pain-Expeller, in ko aj sem čitala. kaj jiravi tisti pro-esor. Samo P>og ve. s katero si e vlačil, prodno si mene vzel. * — O. moja žena je iilata vred-ia — je hvalil rojak sfvojo boljšo jolovico. — Tako je pridna, da rsak večer zloži na polico poso-lo. ki jo jaz ])roj poni i je m iti obri-ieni. Pa naj še kdo reče. da žensko niso čudno in zagonetne. Ko smo zadnjič vstajali izza mize, si posadi takale 11 robna stvarca klobuček na glavo, in ker ni bilo nobenega ogledala nn steni, me vpraša : — Zgaga. vem. (hi so mojster v takih rečeh, popravici mi povej, če mi klobuk prav >toji na glavi. Pogledam in konštatirani : — Malo postrani je. — O. če je postrani, je prav — je zagotstolela. * Potttaraa devica, ki je bila že blizu Štiridesetih — je vzkliknila: — Oh. kar strese me. če pomislim na sivo j štirideseti rojstni dan. Njen tovariš pa ni bil -poseben kavalir. ker jo je vpra&al: — Kaj tako strašnega ste pa doživeli na .svoj štirideseti rojstni dan * Mladega zdravnika so vprašali, kao .so mu podi. — o. prav dobro. — je ml vrnil — zaenkrat se še no morem pri-tožovati. Enega bolnika sem že imel. — Pa ste imeli srečo ž njim — Pa še kakšno -srečo. Ko je umrl. mi jo vdova plačala račun do zadnjega centa. * ("e noče fant o dekletu -ničesar vedeti, je to ponavadi dokaz, da ve že preveč. * Se pičli trije tedni so do novega Iffta. To je zadnje Irto Hooverjeve administrate je. 4. marca bo vzel i Roosevelt vajeti v roko. Če tudi Roosovelt ne bo niče--;ar opravil, bo to najjasnejši dokaz. da iri trebn iskati vzrokov mi-zerije v Washingtonu. pae pa drugod po lj hi-' tro |K>begniti.... Bilo mu je šestnajst let. S«* M|k>-minjate?.... "Niti v .sanjah bi ne ne drznil Ijirbito ju....".... Obenem se I ki čutilno potruiiinc in newko domišljave. To je naključje. «1« morebiti kdo s ae.«4najKt]mi leti zaljubljen recimo v malo sestric tu i ali v le^to materino prijateljico.... .I«*an je imel sicer malo prijateljic*, toda bila jej zelo grda. a prijateljice njegove' matere s*> bite dame .t dolgimi zob | mi in z upadlimi nedriji. ki jim je i»ila opravljivoNt glavna skrb. Zato je .lean mnoga razmišljal, nudil je še prevee na Clieo pomladi.1 kjer so bile v slepem pročelju vrata vedno samo priprta. Na (]>r»v-ratku iz liceja. zla-ti pa' /večer, ko mrak tako i rpremeni! človeka, da bi ga ne spoznal. je če-' sto xavil v stran tako. da je lahko šel po Ulici |K>mladi. Upal si je hoditi samo po h'xlniku na na>protni strani. hi"o je ogledoval *am • a začutil v sebi neko čudno hrepenenje. Mislil >i je za tistim skrivnostnim pročeljem ujete ženske. Bile so tiste, ki so i»onujale ljubezen. Mislil si je.... Nekega zimskega \ecera je opazil moškega, ki je Smuknil v tiMo hifo. Najprej je šel mimo nje. u-stavil je in ozrl na vse strani, potem se je pa vrnil in vstopil. — Kako enostavno je bilo to. .Jeanu ji* bilo lahko napraviti to kretnjo, ki je že d^lgo .-«anjal o nji in ki navzlic vitemu hrepenenju ne bo imel nikoli moči napraviti jo; tako je \saj slutil. Naenkrat je bil pa pre-priean, da jo napravi in sicer kmalu. Ko bo imel prihranjenega dovolj denarja. Vedel je namreč d«#>ro, da v tako hišo človek n» sn»e bre* beliča v žepu. No dobro. Pojde. o tem ni dvoma, ko bo i- mel__koliko? Dvesto frankov. — Dvesto frankov l.o gotovo treba. In od tistega trenutka je vsak dan sanjal o žen^kaii, ki a«) ga čakale in ki naj bi mu dale Ijifbe-mi.... Lepe ujete žensk«*.... Kakine so bile! Mislil si jih je. ne da hi jih i noge! v mislih toeno' videti. Sanja) je o Ijiflbicmh. ki *o jih opevali riranki pesniki, o vilah, ki so >*e ko* pale pod vrtiami. RjhI bi jih bil vsaj videl, p redno stori ta veliki, čin, preduo prekopi prag teh vrat. i p red no bo sredi njih; rad bi jih bil i videl, da a nekega jutra oj»azil roko. ki je stejMila cunjo, nežno, lepo okroglo ! rrtko. Kolena so so mil začela šibiti in »lina r srlu se mu je jKvaišila. Ta r<»ka. ta k««šeek telt?.a. Njegova nestrpnost se je > tem še poveeala. njegov sklep utrdil. No dobro! Da! Homo videli! Kakor pravi mož....! Kmalu. Imel je že stosemdeset frankov v žepu. Nekega dne proti poldnevu, ko .se je vrača! it liceja. je zavil še v Ulico |»omladi. T«*la kaj je liilo to.' j LjiHlj«- .s« se gnetli tu in zrli v| ■ hiš«i. .lean s«« je približal. Vrata ni-j | .mi bila vee ,vauw> priprta, temveč naj stežaj odprta. in pred njimi je *talj ; črnim .suknom (»revlečeni mrtvaški! \oz. 1 — Umrl je nn-nda patron te hi-, š<. — je dejal nekdo. .lean se je približal množici. — ' Mislil si je: — Torej jih bom videl. ♦ Da. smrt. ki trka na vsa vrata. je i', premeni I a danes *krivnuwtno ; hišo v čisto navadno hišo; lepim ujetnicam je pripravila proed dan. j Sle o kakor vse druge ženske, ki jih zadene žalost, da prekoračijo ta prag in nastopijo žalostno ipot. — Videl jih bom! .... — je sanjal .lean. Tiste, ki jih se ni poznal. Tiste, ki ga je njih nevidna in vendar slutena prisotnost za tem mračnim pročeljem že tako dolgo vznemirjala- i Pogrebni voz se je približal. — Množica se je uganila. .Jean je pri-«H med dva vojaka. »Štirje pogrebei so dvignili krsto in jo potisnili v voz. Tedaj so .se pa prikazale žen-^ ske. Bilo jiii je sedem. i — Ta tu je I>ea.... Tista tamle je Uarmen.... — je dejal vojak Mojemu tovarišu. Oblekle so se bile za pogreb: teni ne obleke, črne plašče. — Ona tam je Marvse. — je nadaljeval vojak. — a tis^a tamle je Pep«\... Tri -so bile >tare in mlade so bile stare. Nino bile niti grde. Rile so.... nič niso bile. Sedem ufoogih, uvelih žensk, kakršne je srečava I Jean vsak dan. v vseh ulicah. Mtoy** je ime-la zlomljen zdb in bradavice na obratu kakor mamica Lafonova, ki .ie hodila k njim na dom iprat, a Pape je bila podobna trgovki z ribami Mathieuovi. Sedem ^uvelih delavk, sedem žensk — nikakršnih .... Niso bile morda uiti odvratne, seveda dokler si jih riisi mislil z zvezi z Ijobwenijo. Vedle so se lepo. Imele so sklenjene roke. Zrle niso na nikogar v ^ innožici, kjer so gotoVo mnoge po , tnale. Mrtvaški sprevod se je začel pomikati. Ko je prišel mimo Jeana >e je fant obrnil na petah in po-; tieguil. Bežal je. kar so ga nesle j noge. j Naslednjega dne. pozno zvečer, I je smuknil nekdo na pokopališče T in »e ustavil pred svežim gro4)om.!. I5il je Jean preti patronoviir,Tj srrobom. Njegove ustnice se niso i [premikale, vendar je pa šepetal: | — Hvala vani. gospod. Ue bi ne) liili umrli, bi jih ne videl prej....-I'riSel bi bil nekega večera k vam. i . I pa bi se kljub presenečenju ne bil,' ii{>al jmbegniti. ko bi bil že pri vas. ( Hvala, gospod : rešili ste me.... Ke-iili ste moje srce. je-li ?.... Ljuke-*en je namreč nekaj lepega, go-pcd. prepričan seni. da je to nekaj zelo lejK-ga iu mislim, da bo treba zdaj nin^go ča*>a in mnogo truda, da bom znova . veroval v njeno lepoto, ko mi je prvič, ko sem »e ji približal .s čisto, nevedno iu lirepenefo dušo. pokazala mračno r.bličje in mi dihnila v <»bra.t strii-peno sapi. Hvala vam za to iz \sh-za >rca. gospopek za stoosemdeset I rankov. K1SCH NE SME NA DUNAJ Znani pisatelj in novinar Kgon Brwdn Kiseb. ki ga poznamo tudi pri nas na sijajnih reporter>kili delih o Ameriki in sovjetski Kn-siji. je hotel pred kratkim citati na Dunaju pojedine odstavke iz svoje še neobjavljene knjige o Ku-siji hi Kitajski. Prireditev je bila mišljena kot srogo literarna in napovedana je bila že pred tedni. Vstopnice so bile večinoma že razprodane iti zato je brio tem večje presenečenje javnosti, ko so oblasti naenkrat prepovedale Kischu prihod na Dunaj. Kise h ima čeho-slovaški potni list in je hotel te dni prekoračiti avstrijsko mejo. pa so ga zadržali in mu prepovedali nadaljevanje poti. Ostati je moral na meji. od koder je obvestil prireditelje svojega predavanja. obenem pa urad zveznega kaneelarja o prepovedi prihoda na Dunaj. Obrnil se je na zveznega kaneelarja s prošnjo, naj mu dovoli prihod na Dunaj. Varnostne oblasti utemeljujejo prepoved s tem. da je nameraval delati Kise h s svojim predavanjem propagando za komunizem. Prireditelji predavanja pa trdijo, da o tem ne more biti govora. OTga-uizacija avstrijskih pisateljev je posredovala pri državnem tajniku za javno varnost, da se odlok o " prepovedi Kise h eve ga predavanja ; razveljavi. To se bo najbrž tudi xgodilo. če bodo prireditelji jamčili. da 'KLsch ne bo delal komu-nlstičore propagande. BACILI PROTI PLJUČNICI 1 Ameriška raziskovalca Avery in Ditbos sta na newvorakem Roeke-lellerjevem zavodu odkrila zanimivo in uspešno sredstvo .zoper pljučnico. Nepreračunljivo ojačenje in oslab-Ijenje kužnih bolezni, hipni njih nastanek in hipni konec nam kaže, da njih povzročitelji niso vedno sposobni izzvati obolenja. Izkušnja uas tudi uči, da vsebuje vsak človek neštevilno najbolj nevarnih i klic. ki mu pa vendar trenutno ne ] škodujejo. Nenadoma pa dosežejo vs|»oginejo. živijo J in >e množijo dalje, a postanejo neškodljivi. To je zelo važna ugotovitev. ki >ta jo Averv in I)ulx»s potem izpopolnila še s tem. da *=ta začela umetn » rediti .te bacile na močnih redivih in jih potem preizkusila na kulturah pnevmokf kov. Un|>Hi je hil p»n*olu. S poskusnimi živalmi sta iM»tciu dognale. «la u-činkuje ekstrakt bacilov tudi \ živem. na pljučnici obolelem organizmu. (V sta ga vcepila Lstoeasn.« s povzr'V'itelji. je obvaroval posku-šno žival celo proti milijonski smrtni količini uničujočih kali. Žival, ki bi morala drugače umreti, je o-stala živa in zdrava! Cepivo je o-rtalo učinkovito že. če sta ga in-jicirala 24 ur preti infekcijo, a š« mnogo ur p> infekciji je lahko ob-varovalo obolelo žival. Novi bacilui ferment je torej izvrstno zaščitno in zdravilno sredstvo -zoper pljučnico. Poskusi o njegovih učinkih na ljudeh se še • vršijo, vendar je že zdaj sigurno, j da je medicina s tem sredstvom do- ( bila epehalno orožje zoper pljuč-1 nieo. proti kateri je bila doslej malone bre.r moči. _ i --:----I ! POZIV JI I NAROČNIKOM 11 j --! i j Vse naročnike, ki se ni- j so odzvali na poslane : jim opomine prosimo, da ' i po možnosti takoj poravnajo naročino. Ko mur to začasno ni mogoče, naj nam sporoči. Vsem onim, ki se ne Ibodo odzvali, bomo pri-morani vstaviti nadaljno ! pošiljanje lista. Uprava "Glas Naroda "Ji Mjj^ ji iSpisai bmilk &aboriau i » r ' { VELEMESTA 45 j Stari Gandelu, ki je imel dovolj moči, da t se je premagal, ko je očital svojemu sinu i naj^iusnejši zločiu, ni mogel prenesti /teli I smešnih in ciničnih sinovih groženj. V glu-vo mu je pristisnila kri in i^Janil je po orcv j žje, ki ga je bil vrgel proč, ne da bi A-ede\ < kaj storiti. K sreči je Andre pravočasno ji op&zil in spoznal njegovo namero. Bliskoma j i je odprl vrata, zgrafbil rrfladega O a steni a čez j J pas in ga potisnil ven. A ko je stari dvignil j roko, da bi udaril, je zagledal pred seboj j samo slikarja. To presenečenje je zadosto-;] valo. da se je streznil vsaj toliko, da je mo-! gel pomisliti, kaj dela. — Rešili ste morda življenje meni in mo-j' jeiiiu sinu. —je dejal z globokim glasom, i K<» st^m bil dvignil naslonjalo stola, mi zadišj^l»» ]>o ki*\*i. i ^ In ko se je Andre v svoji skromnosti bra- ' nil priznanja, je pripomnil: — O, saj vem. da se taka usluga ne da j poplačati, toda zame pomeni to neporavnan . račun. Pojdiva k moji stavbi v Champs-Ely sees; spotoma pa kaj prigrizneva. Statfba. čije kiparska okrasitev je bila j ]»overjena Andreu. ie stala skoraj na vogalu rue ile Chailot in avenue des Champs-Klysees in bila je še vsa v lesenem ogrodju. XXIV. Prišedši do stavbe bogatega podjetnika je Andre odložil plaši' in oblekel delovno haljo, ki jo jt* imel spravljeno v torbi za orodje. — Požuriti se moram, da dohitim. kar sem zamudi1!. — je zamrmral sam pri sebi. , Res se je hotel požuriti, komaj je pa d»i~; setkrat zamahnil z dletom, je prilezel zii j njim učenec z vestjo, da ga čaka spodaj ne-j znan gosjiod. ki bi rad govoril z njim. Zelo nevoljen. da ga motijo pri delu. je Andre odložil dleto in zlezr l z odra. Njegove slabe volje je bilo pa takoj koneč, čim je zagledal na hodniku barona de Breulh-i Faverlava. Radostno mu je hitel naproti, | kajti moral je 'biti zelo hvaležen možu, 1 i se mu je s tolikšnim sRiiiozatajevanjem r.-| maknil in postal njegov najboljši pomočnik. 1 — Ah, to je pa res lepo, da ste prišli, go-i spod! — je vzkliknil veselo. — Hvala, da ste i se se spomnili! \ Naenkrat je obmolknil kajti presenetil ! ga je resen obraz barona de Breullia. — Kaj pa je? — je vprašal ves v skrbeh, j j — Pa se vendar gospodični de Mussidan ni | kaj pripetilo? Baron de Breulli je otožno odkimal z gla-; vo, rekoč: — Že dvakrat ^em vas iskal, da bi se po-j menila. Gre za zelo važno zadevo, ki zahteva hitro odločitev. Ali imate malo časa ? — Na razpolago sem vam, — je odgovoril slikar presenečeno. — Ce je tako, pa pojdiva k meni na dom; nimam sieer kočije, toda peš prideva v četrt ure. •Spotoma sta molčaJa ni prišedši v palačo barona de Breulha sta se taka j zaklenila v njegovo knjižnico. De Breulh ni pustil svojega mladega prijatelja dolgo čakati. — Danes dopoldne, — je začt^l praviti, — ko jseui se izprehajal po avenue Matignon. sem opazil Modesto, ki je vas čakala že dobro uro. Oim me je zagledala, je prihitela k meni. Bila je vsa obupana, da vas ni bilo iu ddbro vndoč, da sem vaš prijatelj, me je pro-sHa, naj vam izročim tole pismo "gospodične de Musstdaii * \ Andre je zadrlitel. — V tem pismu so gotovo žalostne novice, — je pomislil. — Kje pa je i — je vprašal. Baron de Breulh mu ga je pomolil, rekoč: — Pogum, prijatelj, pogum! Aildre je z drhtečo roko razpečatil pismo in čital: 44Ljubi prijatelj! Ljubim Vas in čutim, da Vas nikoli ne bom nehala ljubiti. Je pa dolžnost, ki se ji hči iz rodu Mussidanovih ne sme odtegniti. Izpolnim jo, čeprav bi me stalo to življenje. Nikoli več ne bova videla in to pismo I je zadnje, ki Vam ga piš&n. Ne dvomim, da boste kmalu zvedeli, da se se omožila. Obžalujte me. Vem, da bo Vaš obup velik, toda z mojim se ne da primerjati. DRUŠTVA K) NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE O G L A ŠUJ T E "GLAS NARODA" |M. Bte mwo vrni* auMtn, pai m Slorand v nil okoBcL CElfE ZA OGLA^ISO Z1ERNE --—---—— . ...... p DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM v juooslavijo it v nauto DtnlpO----------- t 3 .50 H ur 100--------$ 5.70 , Dtn SOd__________$ SJDOn Lir 200 _______$11 ' Dla 400___________$ 6.751( Lir 300 _______$16.40 Din 900__________% 8JB LAt 400 _____________t21.7S Om 1000 _____010J6 Lir 800 --------i26.*5 Ote 1000 _________$79001 Ur 1000 ............^J5t56 ■»t^ftnji y /ifinHlH^f B0L4UMHI Ba HHiMlo $ 9JO aorslt poHatt_( 9.79 ,f " 919j00 " " ........ fif y •• •» 91900 '» »» , , ^9.00 •• •• cojjo •» «• ^ tu M •» •* 949.00 M » , m Jij j^ 991100 ■ . 9HJ0 jtobt t **tmi kraja v dolacim. METROPOLITAN TRAVEL BtTREAIJ . ^^ ^ (FRANK S At BE B) ~ ' m evtttftf N«W V6AK. N. Y. Ljubiteljem « leposlovja | v Cenik knjig vsebuje mnogo le-( Pih romanov ilotenskfli in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našH knjigo, ki 1 vas bo zanimala. Cene so selo I i) zmerne. I Knjigarna j "Glas Naroda" I Bog se naju usmili! — Poskusite izbrisati si me iz spomina, Andre. 8aj niti umreti nimam več pravice... j Še enkrat zbogom, moj edini prijatelj. Sabina". J Med čitanjeni teh vi*stie je Andre preble-del, v njegovih očeh je bila zapisana niiz-! merna bolest, toda strašno vest je sprejel j molče. Skoraj nevede je pomolil pismo de • Breulhu. rekoč: j — fitajte! Plemič je ubogal, ker ga je bila Andreeva i razburjenost še bolj prestrašila. — Ne smete obupati, — je začel. | Andre se je ponosno vzravnal in of-i so se j mu zaiskrrle. i — Jaz da hi obupal! — jt* vzkliknil. — j— Slabo me pozi uit t*. Ri s. k<» sem mislil, da (Sabina umira, sem bridko plakal. V trenutku borbe in nevarnosti s«»ni pa mož. Za hip se je zamislil in nadaljeval: i — Gotovo ste opazili, k«ko čudno se u-jema lnilezen gospodične de Mussiilan z ; njenim obupnim pismom. Zapustili ste j«» veselo in srečne., čez pičle pol ure je pa /•• ležala onesvt-šeena. \ groznem živčnem . napadu je visela med življenjem in smrtjo. . ko si* je pa zopet zavedla, je napisala to strašno pisino^ . Dokler s«* ji bledi«se njena roditelja nista ganila o 1 njene postelje, a vso slilžinčad sta bila ]»oslala že poprej z doma. Vse to je povedala Modesta. — Da. dobro se spominjam, da jt- bilo res tako. — No torej, kaj ni to dokaz, da je med grofom, grofieo in njuno hčerko neka tajna, ki jo čuvajo kakor svojo čast ( . \ Baron de Breulh se je strinjal /. njim, samo i i da je imela njegova domneva trdno podlago, .j Grofa ill yrot'ieu je dobro poznal, sa.j je spada! med njune prijatelje, in vedel je. kaj go. * vore v družbi o njunem razmerju in načinu . življenja. i i — Vedno se mi je zdelo, dragi prijatelj, -i da prenaša rodbina grofa <»e Mitssidana u-, daree, kakršnih bi našli mnogo v rodbinah, i če bi jih iskali. Andre se je začel izprehajati po knjižiti-. ei; napeto je o nečem razmišljal, naenkrat -! se je pa ustavil pred baronom, rekei": — Sabina pravi, naj si jo izbrišem iz ; spomina in na videz jo hftčem Obogati. Mo- 1 desta mi toliko zaupa, da mi bo pomagala in o vsem molčala. < 'cikal bom in se priprav-i.iljal na odločilno borbo. Falotu. ki je kriv i moje lu-sreče, se niti ne sanja, da sem na sve-! tu. V tem je vsa moja moč in upanje: Ne-pričakovano stopim preden.j in ga uničim. I Toda baron de Breulh se ni strinjal z. - j njim. a' — Bodite oprezni, dragi Andre. — je d^-J jal tiho. — bodite oprezni, kajti najmanjši - škandal bi za vedno pokopal vse vaše nade. Slikar je ponosno zmajal z glavo. |; — Škandala ne bo. o tem ste lahko pre-" pričani. — je odgovoril. — Zdaj vem, kaj mi je storiti. Prvi hip sem pomislil: <'im " zvem za tega falota, pojdem k njemu in ga a pozovem na dvoboj: spo]»rimeva S4». jaz u-" hijeni njega ali pa on mene. NADALJEVANJE SLEDI m Atopr WW TOU, MMTDiY, DKOIIUP II, 1» LAZOK8T SLOVnrB DAILY «■ 0. fc JL I VSAKDANJI KRUH 1 ■■■—■—KOMAH IS tlTUIKJAflHWI J Za OIm Naroda priredil L H. ( ~8 (Nadaljevanje.) — AJi nima« prav n»e? — ga vpraša bojazljivo in stegne roko. ">a bi imela saj par dinarjev, da bi FVidi kupila ko« kruha. Saj je bil vendar Božič! — Prav nie —? — Nikar me tako ne izpraauj. Ena mi je dala pet dinarjev, ktr sem ji preskrbel taksi in sem ji pomagal nositi zavitke. Pet j lina rje v — halia! Ako jih imaš. ali ne, je vseeno. Xe zaleže tako nie. V želodeu nisem imel nie gorkepa. zato sem popil eno žganje. — Jeiei. Artur! Zdaj nimam ni?, pravnic za Frido. — \> morem pomagati! — Toda njegov glas se trese, ko pra-\i to. Poklic« Frido in jo po&adi v naročje in Frida sedi popolnoma tiho. Opazila je: dane« ni bilo dobro govoriti. Žalosten molk je vladal v mrzli kuhinji. S težkimi koraki hodi Mina okoli, odpre predal omare in preiskuje žepe Arturjevega površnika Nobenega kosa kruha, nobenega mesa in tudi nobene pare Samo v košari je bilo še malo krompirja in v lončku malo 1 kave. Koke se ji trenejo, ko napravi z zadnjimi časopisi in zadnjo pcičieo premoga ogenj. Ali naj «bi šla k sosedu da si izposodi? O. saj nama ni imela nič! Ali naj gre k Režekovim? Pa tudi pri njih ■ ;e šlo h koncu! In ako jutri pek in trgovec ne bo dal na upanje, j kaj potem---? Dane« so še imeli krompir, kaj pa jutri--? Obide jo splošna slabost; kar je držala v roki. ji je padlo na ] t »a in x globokim vzdihom je padla na najbližji stol. Artur dvigne glavo in jo pogleda, brez besede, z očmi. ki so , jo prentraiile. Na ustnice si Mina prisili žalostni nasmeh in pravi prijazno: j — Veš. Artur. za Novo leto dobim nagrado. — Tako je pasku- , šala ga spraviti v dobro voljo. • * — Ako do tedaj ne ibomo že poginili, — pravi Artur trpko, iz ' pusti Frido. naglo vstane iu gre v sobo. Tam v temi sede na posteljo in strmi v črno temo. ki ga je ob- ^ dajala. Tukaj saj ne vidi temnega obraza svoje žene in poželjivih i Fr id inili oči. Ves dan je «bil potrt. Ko je videl l^udi. kako m> kupovali in hi- 1 tHi ter nosili domov, ga je prijela jeza. Mogel bi dvigniti pest in ^ udariti prvo šipo in jo razbiti v črepinje. Uro za uro je stal na vo- ! gain in pred raznimi trgovinami ter gledal, kako so ljudje kupovali in odnašali. Nikdo mu ni dal zaslužiti niti pare. In njega je < zeblo, tako zeblo, da mu je bilo celo srce mrzlo. In ko je slednjič ' zaslužil pet dinarjev, je moral poplakniti *vojo jezo — zdaj mu je 1 zal. Pet dinarjev je bilo za Mino cel zaklad. : — 1'boga Mina! — Artur pravi čisto tiho pred se. Da. boljše 1 bi bilo, ako njega ne bi bilo. En človek manj pri hiši. Sama bi se boljše preživela. Bila je tako zelo varčna in ko bo zopet mogla pospravljati stanovanja in prati. .bo mogla pošteno preživeti samo sebe in otroke. In našle se bodo usmiljene duše, ki bo podpirale ubo-»o ženo. In razvajena ni bila, kajti veselila se je starega zagrinja-la in ponoaene otročje obleke. L — Ne — se trme — ne. tega ne more! Biti tukaj kot berač in s«* vedno nižje ponižavati —?! Naglo preletijo njegove misli krat-!to dobo. ki ga je ločila od gimnazije; sramuje se — tako nizko je prišel! Bilo je boljše, da bi šel!---Toda kam?--- Zopet se potopiti v morju velikega mestf, kot tedaj? Klatiti *e okrog in spati v kaki veži? Ležati na solncu. si greti hrbet in , misliti na prazni želodec? Ne. tega sedaj ni mogel več! Za kaj takega je bil že pretruden in prestar! Z roko potegne preko upadlih prsi in potiplje suhe roke. Kako naglo se človek .postara! Kadar bo imel tridese let. bo že siv. Da I popolnoma siv! Sedaj je še s\mo manjkalo. da ga bo gospodar zapodil iz stanovanja. Že več tednov ga je naganjal. S kakim dinarjem sem in lam na odplačilo ni ibil več zadovoljen. Zahteval je celo najemnino <>d novembra. Toda. od kod vzeti denar? Artur se zgrabi za lase. Da, moral je iti! Da. zopet iti med barabe, toda ne tako. kot tedaj!- j Dva kočijaža sta si pripovedovala, da si je nekdo zaradi ljubezni vzel življenje. In med pripovedovanjem sta se smejala. i Iz ljubezni! Vsak je norec! Kaj takega sploh ni! Artur se za-' ničijieo zasmeje: — Zaradi skrbi glede hrane! — In samo to je! Živo se je spominjal, kako je v zoologičnem vrtu visel na *.oji. Mrzla luna mu je sijala v obraz in srebrne sveče so mu visele z brk. -\ Kako se bo stara obnašala! Vsa Gubčeva ulica se bo zbrala pri njej! Zvonec pod stopnicami bo ves dan zvonil, toda njemu ga ne Lo treba več poslušati. Ničesar več videti, ničesar slišati! To je bilo še najboljše in edino dobro, kar mu je še ostalo. Temna noč je vladala v sobi; skozi debele rože na šipah ni prihajala mesečna svetloba. Arturja nekaj strese. Da. šel .bo! In kma-'u! Drugače bo še vsled slabosti omagal in obležal. Navzlic velikemu razburjenju je» čutil gnizoči glad. Bolestno ga je zvijalo po želodcu in imel je občutek, kot bi mu kdo čreva ovijal okoli kola. V glavi se mu vnti. Naglo, naglo! Vrvi ni imel, toda dobra je tudi naramnica. — Toda ne tukaj v sobi — tega svoji ženi ni hotel napraviti za Bo ---Kako vesela bo. ko se bo rešila takega nepridiprava. O ne. saj ni bil tako zloben, samo revež je kil. Sam sebi se zasmili in pomišlja. Smrtni pot ga oblije. Tedaj pa sliši šum; stol se premakne. Minin glas. Ali je prišla? Zadrževala ga bo! V obupni odločnosti skoči pokonci. Hitro, takoj! Že poseže njegova roka .po kljujti pri oknu — odpreti — splezati na dvorišče — bežati in------« — Artur! Artur se zgane. — Artur, Artor! — Mina odpre vrata v sobo; z nenavadno pri-Jaznostjo skoči k njemu in ga potegne za rokav. — Tukaj, poglej — o, Ježea — poglej vendar! pra plaho ozirajoča »e otroka stojita sredi kuhinje. Bile ste dve lepo oblečeni deklici prijaanih obrazov. Starejša je ravnokar zložila stvari im košare, na mizi je kos svinjine, riž, kava, sladkor in velik h leto kruha. i Deklici se vidi veselje na obrazu; nato pa pravi boječe: — Mati pravi, da si tudi vi napravite praznik. — In svojo mlajlo sestro dregne v hrbet: — Elaa daj! — Tukaj, gospa Reže k. kupite lc%j sa Frido, je rekla mati V* M kninih rokah leži bankovec za pet dinarjev. Gleda jn sama tvojim ate«* mt verjame — Kaj, kaj — vse to naj dobim ? . jl. Mata tblat pr < k u — In bori nor« ae reči — I — Ze vem. — jo prekine starejša, stopi k Mini, ji seže v roke in reče: — Vesele božične praznike! Mina se skloni in objame deklioi z obema rokama. — Šele pred kratkim mi je dala povoje in srajčice in jopič. — j O, dobra mati! O, vi ljubi otroci! V svojem velikem veselju jih tako tesno stiska k sebi, da se ji preplašeni umaknete. f — Zdaj moramo iti. — pravi starejša nekoliko v zadregi. — Mlajša pa že steče k vratom. — Zdaj bomo pa še me dobile darila. - — Frida. Frida. — zaekliče Mina. Otrok je do sedaj molče stal -in gledal. — Tudi ti se -zahvali. Poglej, pet dinarjev! In toliko jesti! Fridine velike oči skoro pogoltnejo veliki lileb in tudi Artur-jeva bleda lica so se j ordečila. Čudno, zahvaliti se tema dvema ljubeznjivima deklicama mu ni bilo prav nič težavno. Starejši poda roko. (Dalje prihodnjič.) Razne vesti. VID BE JI JS POVRNIL PO 16 LETIH. 71-letna vdova po mizarju Frančiška Luka že va v Pero vi na Če-hoslovaškem je leta 1910 doživela neagodo, ki jo je veljala levo oko. Leta 1916 ji je obolelo tudi desno oko za sivo mreno tako. da je o-slepela poolnoma. Letos se je dala starka operirati, in sicer pred štirimi tedni. Operacija se je popolnoma posrečila in vid se ji je vrnil, 180 HIŠ ŠPANCA V BERLINU. Organi davčnega urada v I»t*r-linu so prišli na sled tajni družbi. ki je upravljala ISO hiš španskega industrijca Julija Metalla: Ta človek je vse hiše pokupil v času inflaeije nemške marke. Hiše so mu vrgle četrt milijona mark najemnine, ki jo je umel ftpanee spretno iztihotapiti. Metali živi na Dunaju, odkoker pa je trenutno odsoten. NEPOJASNJEN UMOR NA DUNAJU. * Donavski ribiči so potegnili iz vode blizu Donavskega otoka pri Dunaju levo roko neznanega človeka, najbrže ženske. Pozneje so našli še človeško bedro, ki je bilo gladko odrezano od trupla. Sumijo, daje bil pred nekaj tedni iavršen umor, ki zanj še nimajo pojasnila. Policija je pozvala prebivalstvo, naj naznani vse osebe, ki jih pogrešajo v zadnjih štirih tednih. SVINJA POHABILA OTROKA. V bližini madžarskega mesteca Szolnoka je udrla za klanje opi-tana svinja v stanovanje delav-' ske družine, ki je imela svojega otroeSčka v zibelki. Ztbel je pre-l vrnila, ■dojenčku pa odgriznila obe nogi do kolen. Dete se bori smrtjo, površno mater pa toži državno prav.dništvo zaradi zanemarjanja materinskih dolžnosti. • BREZPLODNO KLJUBOVANJE V neki budimpeštanski ljudski šoli si je neki 12-Ietni učenec med poukom z nožičem odprl trebuh in zavpit na pomoč. Med prevozom v bolnišnico je | izjavil, da je napravil liarakiri zaradi tega, ker je hotel kljirbo-vati učitelju. SREČNA MAZAEVA ROKA. V Gradcu se pred časom naselil neki Evgen Wiederkehr. ki se je izdajal za zdravnika. I*rego-voril je neko žensko, da se mu je zaupala za operacijo v trebušni votlini. Operacija je po čudnem naključju popolnoma dobro u- ' spela in operiranka se počuti dobro. medtem pa se je izvedelo, tla j«* "doktor" Wiederkehr navaden I slepar, ker je po poklicu pekov-.ski pomočnik. ENA IZ aratmr-g Mesto Tampieo v Mehiki je bile te dni vse iz sebe zaradi z loči-j na. ki ga je baje izvršil neki za-j moreč po imenu Calvin. Tisoči Iju-' d i so Iskali zločinca vsepovsod, da bi ga lineal L Končno je prišel neki farmar s sporočilom: — Cal-vina sem ujel. — Množica je ujet-I nika obesila, ne da bi poslušala j njegovega govorjenja. Izkazalo , pa se je. da je bil farmer namazal I svojega tekmeca s črno barvo in ga izdal za Calvina. Farmerja so , nato še samega linčali. ITALIJANI POLHE V CHICAGO Na visoki šoli za letalstvo v Or-j battlu in v zavodu za oceanske po-(lete v Rimu pripravljajo za pri-I hodnje leto polet 20 italijanskih . j letalcev v Chicago. Polet bo vodil i. minister letalstva Balbo. Prvotno je hotel Balbo leteti s 24 letali o-krog sveta, nemški letalec G-ronau mu je pa odsvetoval. Italijani ho- Božični so pred vrati Letos ne bodo tako veseli kot so bili prejšnja leta, toda sleherni jih bo praznoval v spominih na staro domovino. Nikdar ni spomin na domovino in na svojce tako jasen in svetal kot v božičnem času. Pa tudi naši domači o Božiču nestrpno čd- j kaj o pisma iz Amerike Veseli so pozdravov in voščil, najbolj jih pa razveseli denarna pčsiljatev. DINARJI SO SEDAJ POCENI Pošljite božična darila v obliki denar._ ne nakaznice s posredovanjem Metropolitan Travel Bureau (Frank Sakser) 216 West 18th Street Hew York, N. Y. Poziv! Izdajanje lista je v zvezi z velikimi stroški Mno go jib je, ki so radi slabih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. * i Uprave "O. H." L. čejo presenetiti s svojim poletom svet in vzbuditi splošno zanimanje na svetovni gospodarski razstavi v Chieagu. Gronau je svetoval Balbu rn minister se je sam odločil po proučitvi poletom med Evorpo in Ameriko za etapni polet čez severni Atlantski ocean. Izmed treh možnih smeri, Azori—Bermudi— ameriška obala. Azori—Nova Zemlja—»Nova Škotska fr Kini—• ! Irska—Grenlandija—-Labrador — j si je izbral Balbo zadnjo in sicer zato. ker pihajo na nji stalni in redni vetrovi, ki ob gotovh letnih časih niso premočni, pa tudi zato. ker so njene etape najkrajše. Seveda pa vodi ta kot preko obširnih arktičnih krajin, ki so popolnoma zapuščene. Kakor Gronau. je prepričan tndi Balbo. da bo vordila bodoča redna zračna pot med Evropo in Ameriko v smeri poti, ki si jo je izbral za svoj polet. Na povratku bodo leteli Italijani nad jezerom Michigan. reko Hudson, preko New Yorka. Nove Škotske. Nove Zemlje, Azorov in Gibraltarja. Balbo vodil 10 letal, same nove letalce. ki so se od njih samo »trije udeležili prejšnjih prekoceanskih poletov. Italijani krenejo na pot v začetku junija 1933. UMETNOST GRE ZA KRUHOM Vse drugače, kakor pri nas, poj mujejo umetniki življenje drugod. Po svetu sr umetnik ne boji, da bi mu padla krona z glave, če bi prijel v sili za delo. ki s«- pač dobi. Tako so tudi dunajski umetniki pokazali, da znajo računati z realnostjo in si pomagati iz stiske. Pred kratkim ;>«> najeli tri tovorne avtomobile in se odpeljali z njimi po mestu lepit svoje plakate. Umetnost gre za kruhom in dunajski umetniki so izbrali to originalno pot. da opo-zore občinstvo nase in na svoj težavni položaj. Plakate je lepilo po mestu 15 umetnikov in umetnic, pa tudi drugi hočejo ljudem pokazati. kaj znajo. UGLEDNE ŽIVALI Bronx Zoo. znameniti zaloški vrt newyorskega mesta, je dobil te dni zanimiv prirastek. Namreč eno žabo in eno kobilico. Kdor se čudi, da se more tako veliko podjetje ukvarjati s tako navadnimi živalmi. se bo začudil še bolj. ko bo zvedel, da sta se prij>eljali v New York v prvem razredu potniškega pamika, da sta uživali vso skrb. &i je deležni potniki prvih razredov, in da so ju pred vkrcanjem zavarovali celo za več tisoč dolarjev zoper smrt. Ta žaba in ta kobilica namreč nista navadna žaba in navadna kobilica, temveč sta doma v Panami ter se odlikujeta po tem. da spadata med najboljše — ]>evee v ži-*valskem svetil. Panamska kobilica je s svojim noiikim sopranom pravi slaček med živalskimi pevci, panamska žaba pa se odlikuje z zvenečim kontrabasom. poleg tega je po zunanjosti res lepa. To je seveda vse kaj drugega in potem ni čudno, da sta se morali obe umetnici voziti v prvem rarcredti in da so ju New-vorčani sprejeli z navdušenjem. METROPOLITAN TRAVEL BUREAU (FRANK SAKSER) 21« WEST ISth STREET NEW TOU, N. T. PlSlTE NAM ZA CENE VOZNIH LISTOV, REZERVACIJO KABIN. IN POJASNILA ZA* POTOVANJE iSr shipping m NEWS ^ 7 1 "" . .. > i 13. decembra: Hamburg v Cherbourg 14. dtcembra: i Majestic v Cherbourg Merengaria. v Cherbourg Conte di Savoka v Gen j« 15. decembra: Bremen * Leviathan v Cherbourg t» Brenn 21. decembra: Champlain v Havre Pres. Harding t Havre Deutflcnland v Cherbourg 22. decembra: Dresden ▼ Bremen 21. decembra: Olympic v Cherbourg 27. decembra: Eur<>r>a v Bremen 2B decembra: New York v Cherbourg Manhattan v Hut'« KNJIGARNA! "GLAS NARODA91 216 West 18th Street New York, N. Y. POVESTI in ROMANI ( S'adaJjeran jej Splošna Knjižnica: Št. 55. Namišljeni bolnik ................3« št 5«. T« 'in onkraj Sot le................3t št. r»7. Tarzanov* mladost, trd tm ______________________________________1.211 ŠL 58. tilad (llaniMiiu i _____________H Št. 51». (IhiKtojrrskn Zapiski iz .mrtvega doma, 1. del-----------—L— št. 60. i I>os*tojecskl I Zapiski iz .mrtvega doma. II. del.............—l.— JE ZNIZANA ; Angleško-slovensko 1 Berilo » (ENGLISH SLOVENE RE#«)kJtl I i Bi»ne sam s , $2.- I Naročite ga pel ' KNJIGARNI 'GLAS NARODA' n« West IStb Street Mow twk City » i * j Zmote in konec tM. Pavle _45 Zbirka narodnih pripovedk: I. del _______________________________44 II. del ____________—_____„40 » » Znamenje Mlrtb (Doyle)-------§9 ' I Zgodovinske anekdote____________JI | Z ognjem In melem--------J.— | Zločin in kasen: S I. In H. svesek_____1.— j rezana -----——..........l.g 5 • vezaos ..—..................................JB4 Zgodbe zdravnika Mozntka-74 _ | Zlati pantar-------N l! ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI i 1 I. zv. Vojne«Ir ofl poganstvo _S3 1 j t. IV. Undo breadno _S5 ' 3. zv. \Wle povesti .....H 1 L it. Povesti in slike _38 » S.zv. Stndent naj bo. — Nsd vwb- I da nji k rab__3§ I i SPISI ZA MLADINO | (GANGL) 3. sv. trdo vezano. Vsebuje 12 po-» rest!-----------S9 14. sv. trdo ve« no. Vsebuje 1 po-restl-------------m I j 5. sr. trdo rezano. Vinski brat _59 [ j 6. sv. trdo vezano. Vsebnjo 10 po-. vesti ____________