Glas zaveznikov J Leto I. St. 54 Informacijski dnevnik A. L S. Cena 2 liri ehotka aEtrjrAJfJA Edenov odgovor Bevlnu popolna soglasnost ——t— ■ ■«—.— — TRST, sreda, 22. avgusta 1945 UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Via S. Feffieo 8. - Telefon M. 9MM OOLASIr Cena *a mtiimeter višine (širina m* kolona) i trgovski L. 7, mtivažkl L. 18 (osmrtnic« Tj. 36), objav« L. 9, finančni la pravni oglasi L. II. V vaeblnl Usta (tekstni oglasi) L. 13. Davtk at vitat Plačljivo vnapr«J. Oglas« sprejema Union« Pubbliritž Itallana 8. A., Trst, vla Silvio Pelllco it. 4, tel. 91044. Cena posamezne številk« L. 2 (zaostale L. 4). Rokopisov ne vračamo. Grčija,]ugoslauija,Paljska,Perzija, Kitajska: odprta opra sanja britanske zunanje politike - Tlapor za ohranitev miru !> '• ------- l ■ ‘‘ "•' '1* I _____ 1 - London, 52. avgusta i Upam, da s« bodo čet« umaknile Po govoru britanskega zunanjega [ Glede Kitajske je Eden Ure zli ministra Ernesta Esvtna, katerega je Imel v britanski spodnji zbornici pred dvemi dnevi, je bivSt zunanji minister Anthony Eden v svojem odgovoru dejal, da deli upanje, kt Je Izrazil Bevln o doprinosu Oov« abornloe z* nelltev težkih na-'°g. Čestital mu je sa odkritost nje* govega govora in dodal, da v »tirih tetih sodelovanja v vojnem kabine* tu-nl bilo naaprotstev med njima Mradi kakinege. važnega vpraia* »j«, v zunanji politiki. Neutemeljeni oSitki GrCiji Glede Grčije je Eden dejal, da «e popolnoma strinja z Bevlnom ta Je zadovoljen, da Je vlada povabila regenta Damaskinosa v London. .Gotov sera, da J« to bila posrečna odločitev, ker po vtisu, ki sva ga dobila Churchill in jazi predstavlja nadškof eno izmed najvefljih grčkih osebnosti,. Upam, da bodo razgovori z njim pripomogli k reSitvi vprašanj, ki se ti-' čejo te dežele. V t«h težkih časih J« Mia Grčija izmed halkansklh de-iel najbolj izpostavljena razpra-vam, ki se jih je vsakdo lahko prosto udeleževal. Vesti, ki so prlha-Jele iz‘Grčije niso bite podvržen« I nobeni politični cenzuri ln mislim, n'ti v Času najbolj trdovratnih k°jev. Rad bi videl, da bi tudi dru-** dežele dopustile podobno avo* bodo. Ml ne želimo drugega, kakor to- Vsakdo lahko razpravlja o naših volitvah, zakaj ne bi tudi ml razpravljali o volitvah drugih na* rodov? Z več kot mogočim zmanjšanjem politične cenzure in z obširno Svobodo besede ln kritik« bi dru-dežele m vsa Evropa gotovo nnogo pridobtle. Pri radijski gonji ^ ‘n obtežbah, da Ima apa a ne namene proti severnim sosedom, gre za očitke brez podla-ge, posebno, ako se upošteva njeno ^anjo vojsSko zmožnost, GrSka m bl'a ,eta uničena ih 1* ?. n" B0V0 postavljena. Drže* 1 , Preko radija vodi propagando Vskodo Grčije, je prav Bolgarija, -avnanje, ki ga je tR država poka-. » pri na&lh ujetnikih ni bilo do-is i!" "a *p,0l*no Mmamo razloga, lltva „ » tn,el?k0<3Utm d0 n'1»* V0‘ V Bolgariji bi morale bit! evo- S&l * J'h n*.1M6l volji m MOgofte tako imenovati. JU8°'laVlJ* J* Velika njem sedanj. Jugoslovan^rtad« tavljal »vohodo članorp vseh t,oli-tičnlh strank. Očtvldho zdaj v ju. goslavljl ril tiste svobode, kl.bl.moi-oala biti, ako bi Izvajali ta dogovori-Im»mo pravico zahtevati zagbto* vlla-> da bodo spoČtčvali pogodbe. Svobodn« volitve ne Poljskem Eden je dejal, da priznava, da j« vprafc«n1# volitev en0 Izmed naj* VOUK..'*1 nn,TanJ,h Poljskih zadev, svet m Morajo biti svobodne tn trm m.r,.imnti Možnost, da se o ^ '« Berlina, a'rsnk. w‘ f °V 0 njihovih M-vioa, ::z**h'rn j« strank® postavi£ dVOjn» :politi'-’n! pri votttvsh n,.? evoJe kandidate meje smatra P01j*kr maknjena prev.a’ ^ htlft P«* . prav tako kot ,j„ *«hodu, vzhodna meja postaVH«i’,''',h 0v o Popolnem urniku lt®1‘ vojn'° W bi’°' d* se to zgodi, in m.frl ga podpiral. Eden je zaključit s šl^det Člml besedami: «Vsa. zbornica J* odobrila Izjav« zunanjega ministra. Čutimo, da Je zunanja politika, ki jo Je on hapovčdal, politika veeh btfank. .Ta* mu Ponavljam svoja najprisi jnejla voščila ln sem pre-jvričan, da bodo vsi v zbornici vidci) v tem voščilu izraz lastnih čustev, Jfcdaj Je,prišla zmaga skupno z močnim in brezprlmernlm Opominom. V Sap Franciscu sem Izjavil, da gre za zadnjo priliko, da recimo pvat, belimo, da se svet poslufcl te zadnje prilik« m vse napore, ki jih bo napravil naš zunanji minister v t« namen, bomo podpirali * vsemi našimi močmi*. By=p« Japonci popravljajo Manilo m ZA SVOBODNE VOLITVE Velika Britanija odklanja veljavnost linji Marci volilnv London, 22. avgusta Britanska vlada Je postala poslanico bolgarski vladi, v ka- tar! Izjavlja, da . ml okolnostm! kot irmo. ju invninin ^iehoimuii IlUlfid l Ibmi »inui, g RP" ne bo mogla s|p rejeti i/Jda volitev pod danaSnJi-ot svoboden igran volj« demokrati onih struj v bolgarska vlada, n« bodo nudili popolno In svi priliko, da bi m mogel bolgarski narod svobodno Izraziti. . , ♦^"^hčsljlva poročila — pravi poslanica dokazujejo, da se delajo ktfllno poskusi zaslračltl pristale opozicije in vplivati na njihov« odločitve s sredstvi, ki so popolnoma nezdružljivi z de-mokratčnlml načeli. Britanska vlada zaradi tega p« bo mogla pri/rti ati kot domokrattf.no prod stavnico bolgarskega naroda no-beno vlado, ki bo Izčla lk t«K vo llt«v». Bolgarski časniki so brez vsakega komentarja objavili po-slanico amertčkega odpravnika poslov Barnesa, v kateri pravi, da način bližnjih volitev ni v skladu > načeli demokracij«. Moskva za demokratizacije Srednje Evrope Moskva, 22. avgusta Moskovska radijska postaja je v svoji anglcčkl oddaji, v kateri je razpravljala o zagotovitvi miru ti» svetu, podčrtala, da na svetovnem mtr« niso aalntcreslrane samo velesile, ampak tudi mnoga ntajbirs dišave. B*«jdpogoj za to je, do v teh državah uvedejo resnično demokratične vlaijavte*. To vpraiauje je posebne važnosti za Jugoslavijo in Poljsko. Tudi druga države -- Ro munljo, Bolgarska, Madžarska. In Kalija bodo moral« v tem pogledu slediti. Moskovska radijska, »ostaja Je poudaril*, da je Bolgarijo v zadnjem času v t«,j smeri le zelo napredovala pod vodstvom vlade »Domovinske fronte«, ki je mnogo storila za uničenje faMsma. -j :-h o amerilkl gospodarski politiki Wa«hlngton, 32. avgusta Amerliki »uhanji minister Byr-n«s J« lajeivil bančnemu ln finančnemu odboru v senatu, da bodo glavna načela uzakona o naj več ji zmogljivosti* odobrena da bi- bilo ameriško gospodarstvo Vzgled za razvoj gospodarske politike v svetu. Odbor •« bo posvetoval o tem ukrepu pred «ostankom kongresa, ki bo v septembru. Zakon predvideva, d« bo vlada posredovala za odstranitev brezposelnosti, v kolikor ne bo tega mogla atoritl zasebna industrija. Zakon podpira tudi predsednik Truman. Byrne» je Izjavil: «Načrt ra boj troti brezposelnosti naše dežele, i J« važen d«l mednarodnega načeta za zodelovanj«, kt tow za dosego ■miru in napredka. Zakon, ki ga pretreea vaš odbor, vsebuj« Isto misel. «Mlr ln napredek sta dva pojma, V kaiera bo vložen ves brud povojna Amerike*. «Nr polju mednarodnih odneaov smo združili vse moči, da zgradimo čim obsežnejše svetovno gospodarstvo, ki bo temeljilo na liberalnih načelih zasebne pobude, enakosti pravic ln odpravi carinskih mej. Važnost, ki jo pripisujemo tej nalogi nam daje ver'a, da mir ne moremo zgraditi na gospodarskih temeljih, kot so popolne gospodarske zapore, politika razlikovanj med posameznimi državami, gospodarske meje. ki onemogočajo mednarodno Izmenjav« zaradi uvedb« gospodarske autarkijs tn gospodarske vojne*. »Svobodni trgovinski ustroj j« sredstvo, v katerem svetovni gospodarski viri morijo nuditi največje materialno blaginjo vsem narodom na svetu,* »Oudežm uspehi, kt so Jih dosegle ns*e tovarn« ln naša podjetja r tej vojni, so Jasno pokazali, da ja na&a dežela postala najvažnejši činitelj v svetovnem gospodarstvu; naše prebivalstvo predstavlja samo majhen del človeštva, kljub temu pe ml razpolagamo * polovico svetovne industrij«. Četudi samo majhen del naše proizvodnje pride v mednarodno trgovino, »mo bili že pred vojno na prvem mestu med državami izvoznicami ln na drugem kot uvozniki,» •Ca bo naše gospodareko življenj* oanačevala nestalnosti v gospodarstvu in nezaposlenost delavskih množic, bomo prav gotovo potegnili v težave tudi druge države. Gospodarske stiske se prav lahko razširjajo preko državnih meja,* »V mnogih tujih glavnih mestih i* danes bojno*, je nadaljeval B,vrn*s ne možposti, da bi Ame. rlka zlorabljala svojo ogromno go-• ■ spOdarako moč, ampak da Je ne ba uporabila, v največjem možnem obsegu. Ce bt se te bojazni Imele tire-j sničltl, bi tvegali izgubo ugleda in vpliva, katerega smo sl pridobili v | vseh delih sveta. Naši predlogi o I svetovni obnovi bi s tem bili ogro* I ženi. “^05! ‘lil; j: Japonski vojni ujetniki popravljajo pod at ralo amerilke vojaJke policije opuatoleno Manilo. Zapaden t so pred vsem s Hiranjem misvin. V dntk bojev na Filipinih .so ujeli samo 9.771 japonskih vojakov, četudi je bilo na otokih nekaj stotisoč japonskih ret.. m------ 1 —-— PJR.1EJD ^AFOKSKE MOŽNOST ODPORA pri zavezniškem izkrcanju Svarilo tokijskega radia - Odpor na Borneu Nesreča japonske delegacije na poti iz Manile C«'ota - ne stranka ** *' da. beda dah prednost p™ stran- 1TZ ‘M da. ho sma^/al d .ir MoaVo pred neko) dnem v TSS&FBK rz Cangmjlijm^ Dodata t»,.kitajske komuni", 'j ipoiiVAU kot *poUtiČHo Itr»f kn r rvMvi pnhtičntpn bttrni*, tbrfft hrt*'pnivi6e, da M meti mstnii rbfsko, V WW»Wmin m Zdrtifn. n ih driavah so strankarski in nmr m ■ grggflr natisnjenl v OKttdfe v vojnem.» Času, .topel dohiti srnječUsno važnost. Volilni hoj v Veliki Britaniji Je hit reto oster. V Ameriki j« trJaiH! predsednik Truman, da, do »da,j tt< imel rasa, da hi SI bendi s četner koli dru-Uim kot » delom, ki je hi/n v »■»esl x vojno proti Japonski, 'd"S pa misli, da je postala, po-‘iUka, sopel stvar, s katero se °bko 'vsakdo po mili volji svo-hod»o OaVJ. v stranke na, vUldi *h državah rte pomeni veti-hm!1 Vrr,,r>ma v javnem politi kn? iu,,lc*N: važen govor, miniltsf* n fH,aw4M4 Bevin pred dvema ko vnanjo poUti- J ocd»'io,.t -“ T_ ■ “ ■■ Trumanova poslanica ■r>U» t'"* »o. .'n i J— Preosnova ameriškega gospodarstva Stalnost cen - Svoboda JŽospodarsketfa udejstvovanja - Kolektivne pogodbe . , W«shlngton, 21. avgusta Predsednik Truman j« preteki« »obete očedil splošno mobiliaacijo -vseh ali, da pospeši hiter in urajen prehod vojnega gospodar-stVAr v, mirOdobno stsnjs. ,Ko je predsednik orisal vsem državni tri uradom splošna navodila, je dai ko bil sprejet vinov predhodnik „„ nanje ga «uaM*rni i,. umi nasprtbnik Z Z," P°' odkrrtnsrfno vohmuo. fZZ političnih, strank t0 **** različni, njihovi ntuon o vpraSanjih notranje politik, se lahko razlikujejo, toda narodni interesi morajo ovjžrtOm prvem 5iif*Wt, četudi jtl stranka % Oj»>t»tdtji. * CimpreJ moramo odpraviti držav-he'! prispevke pri proizvodnji ter odnrantti • nadzorstvo nad gospodarstvom. Uvesti moremo kolektiv, ne pogodbe in prosto trgovino, dž tako prepredimo nevarne pretres* v hovem: gžbpt&bMnvu. Tl ukrepi so BotoAbpi z a gospodarstvo pri samostojnih zasebnih podjetij.v mirnodobnem čmsn. da jim omoHAUo delo v polnem razmahu tri* Višek proizvodnje, bodisi na pOdroMU izfr Tflfutfbifje^4!T'|j«ij*aelWV». Poteg tega mmamo zagotovit! stalnost cen, kakor bhbaatti tirade, ki *č neob. Hodtfo potrshnl za gospodarska podjetja pri prehodu od vojne k mlro-dobnl proizvodni i. prav tako moramo zadtžatt uttanov« in urade ki potrebni posameznikom pri Službenih me8t. Pied- gospodaratva. v ml ro- so spremembi sednlk Truman J* bodril dršav-ne urade, da izvršijo to odredbo z vestno natfinvnest.jo, pud vodstvom ravnatelja urada ** gospodarske preosnovo g. Johna W. 8nyder-ja. ■- pr«v ti,k(> kot itidtij.?;dru**niM držav, ■ nepfluv* , - ...... od oimpiA,)»njeg4 prehoda it iih močeh r: • ha. Ogromno povpraševanje 1* vojnega časa se hitro zmanjkuje in bo v kratkem ltpelo prav majhno gospodarsko vrednost. Kot nadomestilo za, zmanjšano povpraševanje Po vojnem blagu bo lahko služilo povpraševanje po blagu, ki ga ni mio mogoče dobiti v času vojne, ker so Proizvodnjo vedno odlagali-Finančno stanj* Industrije j* j akšno, da Ima večji del podjetij na razpela ko potrebna d Anama sredstva, * katerimi bodo lahko Izvedla preoctiovo proizvodnje. Nadalje bo treba tudi mislit) na inozemske de-JieI* ln n* njihovo obnovo, Kot je poudaril predsednik Truman, bodo brez naše pomoči v.tom delu obnove mnogi prebivalci zahodne Bvro-pe brez obleke ln goriva, 'brez stanovanj in surovin. Oni potrebujejo strojev za obnovitev svojih meat in tovarn. «Ce ne bomo »lorill vsega, kar je v naših močeh, da Jim pomagamo, bomo lahko zgubili v teku sim« to, kar *tno e tolikimi žrtvami pridobili spomladi. Pomagati jim mpramo, kolikor Je v na- Manlle, 22, avgusta General MacArt.hur je Se pripravljati na zmagoslavno vkorakanj« na Japonsko, ki se bo začelo v prihodnjih treh cfneh. Poslal Je japonski vladi pojasnila o tem, koko naj pripravi vhod nmegoSlav-nih zavezniških ali na Japonsko. Razen štirih velikih zaveznikov na Tihem oceanu, so povabili ha slavnost, japonske predaj« S« pet drugih držav, ki bodo poslale svoj« vojaške predstavnike. Po moskovskem radijskem poročilu bo predstavnik Sovjetske zveze general Derevjenko Povabili so tudi EranelJo, Avstralijo, Kanado, Novi Zeland ln Nizozemsko, da prisostvujejo kot opazovalci pri pogajanih o predaji, Države, ki se bodo udeležile pogajanj «o: Združene države, Anglija, Kitajska ln Sovjetska zveza- To ja bil odgovor na vprašanja, ki so jth stavili časnikarji, ko je Franclja zahtevala, da bi tudi njo povabili k aodelovaniu. Medtem ko so se japonski odposlanci, kt so pooblaščeni za. predajo, vračali po sestanku v Manili v Tokio, je tokijska radijska posta ja ponovila opozorilo Združenim drSavam, da morajo zasedbene čete biti pripravljene na vse, ko bodo slepil« na japonsko ozemlje. Po trki jakem radiu ae znatno število vojakov upira predajnlm pogojem. Dejatvo, da bodo morala odložiti orožje ln ae raziti ob prihodu zaveznikov na Japonsko, bo za nekatere japonska Cestnike pi'ctra udarec. Nekateri Izmed najbolj garačih se bodo lahko dali zapeljati svojim strastem tn bo lahko prišlo do marsikaterega incident«. Poročilo nadaljuj«, da bo večji del vojakov ubogal cesarja tudi v primeru, Če bi nastali kaki incidenti. Znaten del Japonski čet Je S« popolnoma nedotaknjen ter je njihova morala aeto visoka. «BS* vojnlga dobno. Uvodnik piše, da Ja vojna zahtevala približno polovico gospodarskega udejstvovanja ter nadaljuje takole: »Zvezna vlada Je izdala v«tl kot sedem in pol milijard dolarjev mesečno, rfa zagotovi končno zmago. Milijone delavcev so zaposlili V vojni industriji. Glavne panog« ameriiks Industrije »o spremenili V vojno proizvodnjo minister trgovine in prometa ter Zrtaj Je nastaila nonadOTIla prazni- jugoslovanske delegacij* na tre.-t n»,„____ ______________ ____t «m zasedanju ustnnove Ttnrra _T .... Melbourne, 22. avgusta Na otokn Borneo ni do zdaj le nobenega znaka, da bi Japonci nameravali konča« vojno. 1$ fronte porot«.(o, da «o Japonci v nedeljo iveter vrgli bombe na položaje v bližini Miri, potem ko zo se približali do zavezniške črte. Obstrelili so letalo tCatallnn*, ki je letelo nad Kttslngom, •tlrje Japonci so »treljall na patmltjo v področju in pretekli ponedeljek so napadli sanltetske protlmalariftne oddelke. čungking, 22, avgusta »United Press* navaja sporočilo, ki ga je izdala britanska vojalka misija, da se nahajajo britanske pomorske ediniee na potn v Hong Hong. kjer bodo »prejele japonsko predajo. Ista agencija tndl naznanja, da so Japonci predali luko Amoj tam-kajinjemn kitajskemu poveljniku. Pariz, 22. avgusta Približno lest tisoč francoskih vojakov, ki so se zatekli v jožno Kitajsko, ko (to Japonci zasedli Indoklno, se vrata zdaj preko meje v sporazumu • kitajsko vlado. Sodelovali bodo pri osvoboditvi Indokihe. Uradno javljajo, da je kitajska vlada zaprosila francosko vlado za sodelovanje. Cungklng, 22. avgusta Japonski odposlanci za predajo pod vodstvom generala K)y-Oilja, pmlnsčelnika, generalnega stana generala Okamure, ki je novel,leval japonskim silam v srednji Kitajski, ,so pristali na letališču Oinkiang v srednji K Hujski; pripeljali so se z dvomotornim zeleno pobarvanim letalom. •viirr; ¥ zasedenem področja Julijske krajine bliznjaItvoritev SLOVENSKIH IN HRVKJSKIH SOL UNRRA za Jugoslavijo Govor ministra Petrovi*« London, 22. avgusta Nikola Petrovič, jugoslovanski tjem z* sed »n Ju ustanove Unrra. je govoril v britanskem radiu. Med ostalim j* dejal, da je preteklo že kot deset dni, odkar so on in hlevov* delegacija zapustili Beograd. da 'odpotujejo v London na tretje zasedanje ustanove UNRRA. Čeprav so temu sestanku pripisovali velik pomen, vendar niso pričakovali, da se bo isti vršil v, času tako važnih dogodkov, kot je kapitulacija Japonske ih konec vojn* na svetu.* Tudi Zmaga laburistične stranke ln konferenca v Potsdamu spadata med datume pajvečith dogodkov. Konec vojne na svetu J* tudi udaril svoj pečat na zasedanje ustanove UNRRA. Na sestahku so povdarili, da. je UNRRA dala Ju. goslavijt veliko pomoč. Ta ae bo še morala povečati, rta se Jugoslavija resi tenkega položaja, ki bt lahko nastal v teku prihodnje stms. Trst, 22. avgusta Prvič po petindvajsetih letih se bodo odprle v Julijski -krajihi slovenske m hrvaške šole pod nadzorstvom zavezniške vojaške uprave. Častnik pri zavezniški vojaški upravi. poročnik J. P. Simoni je danes sporočil dopisniku VZN, da se bo. do italijanske in siovenake šole na področju Trsta in Gorice odprle v prvem tednu oktobra, Istočasno ** bodo odprle hzvatske šol« n« pod-£Q^u Jiytarp^j.jr ^ 11’ Prof. Guido pevettR J« imenovan za .olskaga hadzornlka. na gori. škem področju. Profesor; ki Irtia j sla.n.-ki zbornici Združenih držav na n hwrt, po katerem na) bi poslanska Imenovanj* šolskega nadzornika na področju Pulja je »* v preučevanju m odločitev bo znana tekom desetih dni. Posebno težkočo predstavlja preskrba slovenskih učnih knjig, a upajo, da bo stvar rešena prod otvoritvijo Usi. Obiginijia pomoč Iv ropi r IVashington, 22. avgusta Poslanec »ol Bloom je predložil odboru za zunanje zadeve r po. izborno.šolsko prakso, je zelo žttan zajedi delovanja’ m *boi)š«h.l» kulturnih odnešajev med Biovcflcl ln Italijsnl. Za šnJSkega nadzornika v Trstu Je imenovan prof. Vittorio Rubini, ki se je dolga leta Banunal za šolska vprašanjs. tako pod avstrijsko vlado, kot pod Italijo. zbornica odobrila nrtvo milijardo dolarjev zn, pomoč Evropi. Bloom, ki je predsednik odbora zft zunanje zadeve, je izjavil; ((Ustanov* UNR.UA mora nuditi novb pomoč, če hoče preprečiti v letošnji zimi nereda ln nemire v Evropi, Ameri-ka, more prlep«vati svoj delež*. Vrnitev v Zilsko dolino Trat, 32, avgusta Poročila t» Korcak* pravijo, d« "o si> vrnil« v Ziljsko dolino v*e družina, ki «o bil« priailno izseljen«. Pregled sodbe proti Jaksotichu Trat, 23. avguata Obsodba na 18 mesecev zapora, katero j« l*r«klo višja aavezntško vojaško sodišča v Trstu dn« 1. avgusta Juriju Jaksetlchu, glavnemu uredniku dnevnika »Lftvorato-ro» bo ponovho pregledana. Obtožnica Je obte Is Jaksetlc.hu,- da j« imel v posesti nemški revolver, nabit a sedmimi naboji, in okvir, v katerem 1* bilo že o*«m,naboj«v, kar je prekr.šitev 'razglasa Zavezniška vojaške uprav«. Polkovnik Alfred C. B«wman. višji fastntk ra civiln« zadava Z*-v»zni*ks vojaške uprav« v Julijski krajin), j« izjavil dopisniku poročevalske službe VZN, da je prejel prošnjo znanih italijanskih novinarjev, v kateri prosijo, da naj ponovno pregleda razsodbo v zadevi Jakseticha. Spisi o raapravl ln prošnja za po. novni pregled razsodbe, Je dodal polkovnik Bowman, bodo poslani vrhovnemu častniku za civilne zadeve pri glavnem stanu maršala sira Harolda Alcxnndra, vrhovnega zavezniškega poveljnika v Sredozemskem podro ju.» Četudi ie prošnja ltaljanskih novinarjtv datirana * 8. avgustom, je prispela v moj glavni stan šel* ■prod eno uro, Poslal jo bom obenem Spisi o JakeHIchevl zadevi že danes naprej aa pristojno mestoa DEMOKRATSKE NESENE Pot v suženjstvo Zdrav razum pove, da ima slabo plačani nskvaiifioiraM delaveo pri nas več svobodo v pogledu oblikovanja svojega življenja kot mar-sikateri uradnik v Nemčiji. Ct hoče spremeniti svoje delo ali prostor kjer iitd, če hoče izražati svoje poglede, ali svoj prosti čas uporabiti na svoj *tačf», ne naleti na absolutne zadržke. Ne živi v nemirnosti za osebno vnrnost in svobodo, ki bi ga * brutalno silo zadržat sila pri delu in v okolici, ki mu jo f» določil prepostavijeni. Noj rod je pozabil, da je sistem zasebne lastnine najvažnejše zagotovilo' svobode. Samo zaradi tega, ker je nadzorstvo nad proizvajalnimi sredstvi porazdeljeno «a več. ljudi, ki delujejo neodvisno, lahko jami odločamo o svoji usodi, če so vsa proizvajalna sredstva združena v eni jami roki, ki naj se v splotnem imenuje združba* ali pa diktator, im« pač li«fi, ki i#ix«j« nadzorstvo, nad nami popolno oblast, V rokah zasebnika je tisto, kar imenujemo gospodarsko Oblast, lahko sicer instrument sne, nikdar pa ns pomeni nadzoretva nad us«m Mooefeooim življenjem. Ct pa je gospodarska moč otntralizirona kot instrumsnt politične oblasti, ustvarja takšno stopnjo odvisnosti, hi jo je komaj mori razlikovati od suženjstva. Pravilno Je dejal tisti, ki Je rektl, da pomeni v deželi, kjer je edini delodajalec država, opozicija etnrt zaradi počasnega izstradanja. Individualizem temelji v nasprotju do socializma in drugih oblik totalitarizma na spahovanju krlčanstva pedinega človeka in »a veri, da na,) bo človek v razvijanju svojih lastnih osebnih darov in nagnenj Svoboden. Ta filozofija, M se je najprej potno razidla v teku renesanse, je zrast la in se razkrila v to, kar imenujemo zahodno ohrtHmaiJd. Stolna »mer družabnega ro,zvo)a je pomenila osvoboditev posameznika tistih vezi, M so ga vezale v fevdalni družbi. Morda Je bila največ Ja posledica sprostitve sil posameznika Čudoviti porast znanosti. Sele takrat, ko Je industrijska svoboda odprla *no-Inost svobodne uporabe nove znanosti, teli Vo Je bila dana možnost, da se pnrkusi lahko vse — če Je poč kdo to hotel presveti na svojo lastno odgovornost — Je znanost napravita tiste velike korake, ki so v zadnjih 18» letih spremenili lica sveta. Posledioe tega velikega porasta so prekosile vsa pričakovanja. Kjerkoli so bile odstranjen« ovir«, Vi sO preprečevale svobodni razmah človeške smelosti, je Človek lahko kmalu zadovoljeval * krvi. Neki lovec, ki se je vračal e lova, je ustrelil neko žensko, ki je spala na vozu. Ko so ga vprašali, zakaj je to storil, je izjavil, da ga je mahoma nekaj obšlo. Rekel je, da ni ženske niti poznal, toda mahoma se ga je nekaj polastilo, tako da se ni mogel upirati temu nagonu. Preiskava njegove krvi je pokazala, da mu manjka sladkorja. Neki bolniki, lci je trpel na sladkorni bolezni, je vzel preveč insulina, ki je občutno zmanjšal občutno količino sladkorja v krvi. Bolnik je vzel revolver in ustrelil svojega brata brez vsakega po- sebnega^enpto*. , , Stariil, ki trpe1 zaredi ntdo-stdtka sladkorja, so- navadno kruti do svojih otrok. J?eka^ž%na, ki je trpela zaradi pomanjkanja sladkorja, je pretepala svojega sina brez vsakega vidnega povoda. Neki oče je skoraj zadavil svojo hčer tpri napadu, bednosti zaradi nedostatka sladkorja. Zdravniki, ki so preiskovali kršitelje prometnih predpisov, so ugotovili, da velika večina trpi na nedostatku slddkorja v krvi. Kadar se količina sladkorja zveča s tem, da pojedo košček čokolade ali sladkorja, postanejo bot} pazljivi pri vožnji, tako da Število ’ cestnih nezgod zelo pade. Nauk, M ga izfega lahko črpamo, je, da ne smemo nikdar voziti avtomobila s praznim želodcem. Lačni ljudje so daleč od tega, da bi bili razumni, ker jim ne-dostaje sladkorja v krvi. Takšen hedostatsk sladkorja je pogosto-ma zelo jasen, ker čutijo takšne o Sebe silno poželenjs po sladkih stvareh. ToOa * mamo neko vrsto stalne lakote, katero ljudje ne čutijo, a se vendar izraža v neprestanim pomanjkanju sladkorja v krvi. Zelo težavno je zdravljenje, kor se dotična oseba sVoje bolezni niti ne zaveda. ' To so najbolj nevarni primem bolezni. Dobro si moramo zapomniti, da vsakdo izmed nas lahko trpi na nedostatku sladkorja. Pri takšnem stanju našega zdravja se obnašamo surovo, nedostojna ali izvršimo celo kakšen zločin. Vzrok strahopetstva Druga vašna kemična snov, ki igra veliko vlogo v našem ke-mično-pšihičnem procesu, je tia-ntin hidroktorld. Ce telesu primanjkuje te snovi se dogajajo zelo čudne stvari. Tako postane, n. pr. človek velik strahopetec. v To so ugotovili posebno v vojni. Vojaki, ki so bili doma tz družin, kjer so dobivali dobro tn pravično pripravljeno hrano, so bili zelo hrabri, tovariški in sO radi tvegali svoje življenje za svoje tovariše. Medtem pa so bili vojaki, k< so prihajali družin, kjer je bila v navadi slaba hrana, v kateri je primanjkovalo tiamin Mdroklorida, telesno in duševno zaostali»• bili so tudi strahopetni. Zdravnik dr. Russell M. Wilder in njegov pomočnik dr. Ray Williams sta pri svojem preučevanju ugotovila, da nedostatek tiamina povzroča padanje vojaške morale, ali kar z drugimi besedami na kratko povemo, pojav bojazljivosti. Drugi koncert zbora “Srečko Kosovel,, Včeraj zvečer je bila v Verdijevem gledališču, ob,,nič manjšem uspehu in navdušenju kakor prvi večer, ponovitev pevskega koncerta Jugoslovanski armade zbora «Sre- sedena do zadnjega kotička, in občinstvo kar ni moglo dovolj izraziti svojega navdušenja z dolgotrajnim ploskanjem. Zbor je tudi včeraj uspešno vodil dirigent Rado Simoniti a sodelovanjem solistov Vdnde Ziherlove, Marjana Kristančiča in Milana Janovskega. S tojn nastopom je zaključeno gostovanje tega zbora po Primorskem, ■'.% Poveljnik mestnih stražarjev g. Anselmo Vecchlet je odstopil iz osebnih razlogov. Ker primanjkuje gum, bo ukinjena filovija na progi «B» (Largo Plave - S. Cilino). Abonenti imajo pravico, da ši v lt) dneh po ustavitvi prometa dajo izstaviti novo smer alt zahtevajo povrnitev preostale vsote denarja. Gledališča Verdi. Napovedani koncert pod vodstvom dirigenta De Vecchia je preložen na prihodnjo soboto. V četrtek zvečer ob 2030 bo v istem gledališču koncert, ki ga vodi dirigent Franc Moiinai JPradell, s sodelovanjem violinist; Karla Felice Clllaria. Plačilo neporavnanih računov J.A. Odsek za trgovftio in oekrbo Osvobodilnega sveta mesta Trst javlja: Zadnji rok za predložitev računov, ki niso bili poravnani od Jugoslovanske armade, poteče 27. L m. Opozarjamo, da ne bodo sprejeti duplikati prijav, ki so bili predloženi pri drugih uradih ali oblasteh. Omenjeni računi morajo biti predloženi s prilogo originalnih dokumentov v zgoraj navedenem roku na Odsek za trgovino in oskrbo O-svobodilnegu sveta mesta Trst, via Nicold Machiavelli 1. . Počitniška kolonija Odsek za socialno skrbstvo tržaškega osvobodilnega sveta Jai^ja, da se bodo 23. it, m. vrinili otroci iz počitniške kolonije Portorož«. 'ozivarno ;vee starše, da pridejo ob 15.30 uri v gledališče sedeža pristaniških delavčev, kamor bo prispel avtobus, .fh Več pasni« Lepo je, če' se mladina zanima za radlčne tehnične atVari, toda-v gotovih primerih je le bolje, če se v svoji radoznalostl malo oir.eji. To naj velja predvsem-takrat, kadar otroci najdejo ekšlozivne snovi ln Izstrelke, ki jih je ostalo po odhodu Nemcev toliko razstresenih v naši/ najbližji okolici. Dolžnost staršev naj bo, da opozore o tem svoje otroke in jim razlože nevarne posledice. Nesreča nikoli ne počiva, toda tega se niso zavedli trije mladi študentje, 18 letni Glanfranco Gem-brlnl, 18 letni Livio Apollonio in njegov brat, 14 letni lit, ki so v ponedeljek zvečer napravili kolesarski izlet proti Katinari. Tam so našli aerazpočeno nemško granato. ^famesto, da bi jo pustili pri miru ln o najdbi obvestili prlatpjnc oblasti, so 3e začeli z njo igrati. Posledice niso Izostale. Granata s* je razpočila in ko so zaradi poka prišli na kraj nesreče zavezniški vojaki, so našli tam Gembrinija in mlajšega Apollonija mrtva, starejšega pa težko ranjenega. Prepeljali eo ga takoj z avtomobilom zavezniškega Rdečega križa V bolnišnico, kjer mu pa hitri zdravniški pomoči niso mogli več pomagati. Gorica Z zadoščenjem smo Vzeli r. znanje, da je »Soški tednik* z dn 18. t. m. v poročilu o dogodkih v Gorici 17. t- m. obžaloval', da je utrpela nekaj škode tudi izložba zavezniškega centra za informacije, ______ / Obsodbo vojažkega sodiSča Okrajno vojna sodišče Zavezni-1 Ske vojaške uprave v Gorici je v preteklih dneh obsodilo ved oseb, ki so si protipravno prilastile last- j nino zavezniških sil in prekršile odredbe o policijski uri. Glasbenika Ivana Schabetza, stanujočega v Gorici, So- obsodili zaradi prekršitve policijske ure pogojno na en dan zapora. Ker je kupil od vojakov 1 par čevljev io vojaško odejo je bil Josip Colja, stanujoč v Doberdobu, obsojen, na 14 dni zapora. Pri Rozaliji Boškinovi, stanujoči y Vertoj-bi, so 11. junija našli razno blago in konzerve, med tem 5 škatelj sardin, 4 posode mleka, 3 kg marmelade itd- Ker je bilo dokazano, da je Boakinova dobila blago v zameni za zelenjavo, ki jo jš pošiljala vojakom zavezniških sil, so jo obsodili pogojno na 5 dni zapor«' Julij Giadrossi, stanujoč v Gorici jp kupil od nekega indijskega vojaka 750 gr sladkorja. Obsojen je bil na 5 dni zapora in 1000 lir denarne kazni. Dva dni zapora f dopi[ Viktor Gabriči, brez stalnega bivališča, ki so ga aretirali 1-avgusta, ko je hodil po ppilcijaH1 uA po cestah. Imenovanje. Profesor Andrej B«' dal je Imenovan za nadzornika sle; venskih šol v Goriški pokrajini. BADIJSKI SPORED Sreda, 22. avgusta 15.58. Otvoritev, 16. Poročila v angleščini, 16.15. Plesna glasba, 18.30. Gersldo ln njegov orkester, 17. Orkester od TommvJa Rogana, 17.30. Glasba ki jo predvaja Tom Wilklnson, 18. Orkester pod. vodstvom dirigenta Chales Graves, 18.30. Glasba po željah, 19. Poročila B. B. C., 19.15. Obvestila svojcem, 10.30. Vokalni koncert Ma-tlussi in Bertottl, na klavirju Ver-chl, 20- Poročila v italijanščini, 20.30. Zbor Sv. Jakoba, 21. Sinfo-nlčni koncert, 22, Predavanje Ver-dani, 22,10. Duet kitar Vicaro, 22.30. Slušna igrica, 23. Zadnje vesti v italijanščini, 23.10, Zadnje vesti v slovenščini, 33.20. Plesna glasba. Nesreče. Včeraj zjutraj je pač'8 T. balkona svoje hiše, 5 letna L?°1 njda Piskova. Ko se je igrala, je nagnila preko ograje in pač'* 4 ra globoko na dvorišče. Pri pade' je dobila večjo rano na bradi, 1 kar so jo prepeljali v splošno bol' nišnico, kjer bo ostala približno dni.. —' Vojaški avtomobil je ptH peljal v bolnišnico tudi 7 letnegl Alda Cominottlja Iz Sovodnje Seči. Igral se je z razstreljivom, 181 se mu je razpočilo v rokah. Dot je težke poškodbe na glavi, trebi# m levi roki. — Gospa Terčjija chellzza je odpotovala v ponedelp' kljub s tovornim vlakom proti Trstu. Ns' daleč^ od Prevačlne se je iztiril žf; lezhiški voz in vlak se je z močn'|,| sunkom ustavil. Pri tem sunku i(i gospa Michelizza z vso silo pa# na^ tla in pri padcu dobila teži! poškodbe. Angleški vojaki so 1 takoj nudili prvo pomoč, nato t,\ so jo odpeljali v splošno bolni# co, kjer se bo zdravila pribili tri tedne. Iščemo svetle prostore za malo lahko čisto prehrambeno industrijo. Cenj. ponudbe na upravo pod it. 17291 Z. ŠPORT Predsednik ameriškega olimpijskega odbora v Londonu London, 22. avgust* Avery Brundage, predsedo" ameriškega olimpijskega odb<# je prlsed v Anglijo z drugimi poslano!, ki so namenjeni na m*" narodno atletsko konferenco, ki ^ bo vršila 1. in 7. septembra. Za ^ svojega bivanja v Londonu se b*, razgovarjall z britanskim-pljskim odborom o izvedbi hod^ olimpijskih iger, ki naj bi »e v Angliji. DIREKTOR poročnik ALFRED L. GRIG^ tiskovni častnik, Trst Glavni urednik: ,M‘ PRIMOŽ B. BRDNIK WILLIAM SAROYAN 2. Granatne jablane mojega strica — Kak vrag Je to? __Ne vem točno... spominjajo na miši. Spadajo k gledalcem. — Kaj delajo te živali na moji zemlji? — je vprašal stric. __ One ne vedo da je to tvoja zemlja — sem odgovoril. 2ive tu Se od vekomaj. — Mislim da ona rogata krasta-ča do danes še nikoli ni pogledala človeka v obraz, je dodal. — Strinjam se s teboj — sem odgovoril. — Misliš, da sem jo prestrašil? — Prav za prav ne vem. — Ce sem jo prestrašil, nisem to nalašč storil. Prej ali slej si bom tukaj zgradil hišo. —Tega nisem še vedel — sem odgovoril. — Seveda 1 Krasna hiša bo. — A ne bo... preveč pri rokah .sem opomnil: — Samo eno uro je daleč od mesta. — Ce se vozi z 80 km na uro — sem odgovoril — Ni 80 km daleč od mesta, ampak samo 59 km. — Prav, a moraš upoštevati mesta kjer je slaba pot. — Zgradil bom najlepšo hišo te-ga sveta — je dodal stric. Kaj Se živi drugega .tukaj? — Še tri ali štiri vrste kač. — Ali so strupene? — Večin* ne. A kače klopotače so strupene. — Vendar ne boš trdil da živijo tukaj kače klopotače — je vzkliknil stric Melik. — To je ozemlje, ki tem prija. — AH jih je veliko? — Na vsak hektar ali na vseh dvesteosemdeset hektarjev? — Na hektar — Je odgovoril moj stric; — Sedem na hektar je zavpil stric. — Najbrže samo pet — sem dodal. * 1 — Koliko jih bo torej na celem posestvu? — Počakaj da Izračunam. Pet na hektar. Dvestoosemdeset hektarjev. Skoraj tisočpetsto. — Tisočpetsto kač klopotač? — En sam hektar je velik — sem opomnil. Pet kač klopotač na hektar ni preveč. Po redkoma se Jih vidi. — Kaj je še strupenega — je vprašal. — Ne da bi vedel kaj drugega. Vse druge živali so neškodljive. Tudi klopotače niso hude, če se jih ne draži. — Dobro; je odgovoril stric. Tl hodi pred menoj in pazi kam sto-piš. Nečem, da bi umrl star komaj SJiajEt let. — Da stric, bom pazil. Nato sva se vrnila k avtomobilom. Opazil nisem nobene . klopotače. Stopila sva v avto ln stric si je prižgali cigareto. — Skoraj sedem na'hektar — sem odgovoril — rekel bi rajši manj kakor več. — Iz te strahovite puščave bo nastal krasen vrt; —r Da, stric. — Poznam probleme, ki Jih bo treba premagati, a vem tudi kako jih bom rešil — Kako? — Misliš na rogate krastače ali na kače klopotače? Je vprašal moj stric. — Ne, na probleme mislim. — Najprej bom najel gotovo število mehikancev. — Čemu? — Naravnost v globino. Ko bo-mo našli vodo, bomo začeli orati zemljo; nato bomo začeli nasajati. — Kaj boš nasadil stric? Ali boš nasejal žito? — Žito? je zavpil sti^c. Čemu? Hlebec kruha stane 5 čent. Sadil bom granatne Jablane. — Mislim, da v tej deželi niso znana granatna jabolka. — Ne boš sadil drugega? \ — Namenil sem se saditi še druge vrste sadnega drevja. — Breskve? sem vprašal. — Prizližno štiri hektarjev. — In marelice? — Brez nadaljnjega — Je pritrdil moj Stric. Izvrsten sad, ljubka oblika, vonj ki očarjuje in okusna meča. Da, naeauil bom približno osem hektarjev marelic. — Upajmo, da bodo mehikanci z lahkoto našli vodo. Ali se nahaja voda v globini? — Seveda, je odgovoril stric. Glavno je začetek. Opozoril bom mehlkance naj pazijo na kače klopotače. Granatna jabolka, je pono. vil. Breskve. Marelice. Se kaj drugega? — Fige, sem mu nasvetoval. —Dvanajst hektarjev flg. J® odgovoril stric. —, In murve, ali bi ti ugajale? sem dodal. Murva Je krasno drevo. — Murve, je pritrdil stric. Z jezikom sl je božal nego. — Lepo drevo, To je drevo ki sem ga dobro poznal v svoji rodni vasi. Koliko hektarjev? / — Približno štiri. -J Sem odgovoril. — Dobro, kaj drugega. — Oljka, je zelo lepa. — Da, je priznll moj strt;; Ena izmed na j lepših rastlin. Približno štiri hektarjev oljk. — Mislim da to ozemlje ne prija jablanam. — Mislim da ne. — Je dejal moj stric. Jabolka mi tudi ne ugajajo. Odpeljala »va se z avtomobilom. Medtem ko sva zapustila ža seboj suho pokrajino, sva prišla na pra- rVS-' df šno cesto. Avtomobil Je poskakov. Počasi sva vozila, dokler nisva segty glavne ceste kjer sva ^ Pognala hitreje. — Nekaj ti moram še poved' Ko se vrnemo domov, ne povej ‘ komur o farmi. - Da, stric — sem odgo^, (Farma? sem premislil Kal*'' farma?) * , j — Hočem vse presenetiti. Saj f kakšna Je tvoja stara mati. ^ ljeval bom po svojih načrtih »j bo stvar dokončana, bom prip®“' sem celo družino in Jo presene# — Da, stric. — Ne govori o tem z živo ^ ’ — Da. stric. j* Končno so prišli mehikanci A? čeli s čiščenjem ozemlja. V mesecih so sčistili skoraj štiri J a tarjev. Bilo jih Je sedem, de#' (t 2 lopatami in motikami. Zd^Lil Je, da so delali ne da bi v j/ zakaj in ne da bi vedeli f gre. Vsa stvar se jim je zdel*' jr čudna; toda nikdar se niso P^o. Sevali. Prejemali so redno # ,jv! drugo jih ni zanimalo. Bila 3t" Vf?' brata ln njiju sinovi: StarejLdj)J Diego Je nekega dne zelo jcoP' vprašal mojega strica za ljejo. (Nadaljevanje prih' m odP^