Leto XIV., štev. 75 Ljubljana, četrtek 30. marca 1933 Cena 2.— Dir Cpr«vot£tvo: Ujuoij«.aa \.uatljeva ulica 5 - 1 eietou *L 3122. 3123. 3124 3125 312b. Inscrain' oddelek: LJubljana. Selen-t>urvfo»a oL 3. — Tet 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposica uii-ea btei. 11 — Teieton St 2435. Podružnica Celje: Kocenova ulica 5t i - Teleton št 190 Račun' pn pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11S42 Praga dislo 78.180. VV-.-r it 10S '41 Iztrebljenje Židov v Nemčiji Diktator Hitler je pričel v prvi opojnosti svojega zmagoslavja izvajati načrte, ki so jih mnogi vse do zadnjega časa smatrali samo za demagoške pret-nje in papirnati bav-bav. Vodstvo narodno socialistične stranke se je v njegovi prisotnosti odločilo za izvedbo prve točke v tako zvanem rasističnem programu: za iztrebljenje Židov v Nemčiji. Iz previdnosti in zaradi modre delitve dela pa se v stvar ni neposredno zapletla vlada sama. Izvedba monakovskega sklepa narodno socialistične stranke je poverjena napadalnim oddelkom, ki so takoj stopili v akcijo. Za začetek splošne protižidovske ofenzive so si izbrali dan prvega aprila. Zasnovan je velikopotezen načrt, ki naj Žide v nemških deželah gospodarsko uniči in tako prisili, da se umaknejo iz države. Sredstev ?a to ni malo in je prav mogoče, da bodo uspešna. Že sedaj židje kar trumo m a zapuščajo Nemčijo. Značilno je, da so hitlerjevci pri tem izvršili napad na zasebno lastnino in na vsako zasebno pravo civiliziranega sveta: nemški državljani židovske vere smejo vzeti s seboj samo toliko denarja, kolikor jim je potrebno za štirinajstdnevno preživljanje. Ta odredba je morda samo začasen teroristični ukrep in ni izključeno, da bo vlada pozneje, ko teror pokaže zadovoljive posledice, kako drugače rešila vprašanje zasebnega imetja teh nemških državljanov. Znano pa je, da je na hitler-jevskem programu tudi zaplemba vsega židovskega premoženja v Nemčiji, kar bi po svojem zasebnopravnem učinku daleč prekosilo vse povojne agrarno - reformne ukrepe proti lastnikom fevdom in drugi veliki posesti. Odkar so v civiliziram Evropi obveljali tolerančni ukrepi proti Židom, — baš nemški pisatelj Lessing je imel s svojo dramo »Nathan der Weise« izreden vpliv na strpnost do židov — ni bilo na naši celini in sploh nikjer na svetu tako velike nrotižidovske akcije. Po-gromi proti Židom so bili sicer v prejšnji Rusiji skoraj že normalen pojav, toda v carski Rusiji židje sploh nikdar niso bi-ii polnopravni državljana. Tudi madžarski rasisti so izvršili mnogo manjšo pro-tisemitsko akcijo, kakor se je sedaj začela v Nemčiji. V Franciji je bdlo malo razburjenja proti Židom v času Dreyfu-sove afere, drugače pa je francoski narod, kakor pravi nemški profesor Cur-tius, rasno vprav vzorno strpen. To velja tudi za Angleže in za anglosaško Ameriko. Nemška antisemitska ofenziva ie potemtakem tudi s kulturno zgodovinskega vidika zelo značilen pojav v povojni Evropi in prav zaradi tega vredna pozornosti vsega omikanega sveta. Ne spuščamo se v vprašanje, ali in koliko so židje v Nemčiji s svojim gospodarskim poiožajem, s svojo delavnostjo v finančnem svetu in z izredno močno udeležbo židovskega izobraženstva pri marksizmu zaslužili kakšne izredne ukrepe. Za ves omikani svet, osobito pa za nas Slovane, ki nas hitlerjevski rasistični teoretiki ne stavijo višje od židov, je važno, iz kakšnih motivov prihaja sedanja protižidovska ofenziva. Načelno je antisemitizem že od samega začetka ena najznačilnejših potez hitlerjevskega gibanja. Ta načelni odnos proti Židom ne izvila — kakor v srednjem veku — iz verske mržnje, marveč iz mržnje, ki je v današnji Evropi še bolj abotna in v svojih končnih posledicah še nevarnejša cd verske: iz rasne mržnje. Znano je, da so hitlerjevski »biologi« razdelili nemško »kri« v razne kategorije in da izrecno smatrajo za najškodljivejše rasni čistosti nemštva krvno mešanje z Židi in Slovani. Zaradi tega ni vprašanje, kakšno mnenje ima kdo o židovskem vplivu v gospodarstvu, marveč je problem, ki nam lahko vzbuja resne skrbi, v tem, ali bo rasna mržnja res postala ena izmed vodilnih sil v politiki »tretjega cesarstva«? Kako abotna je hitler-jevska rasistična politika, priča to, da ima največjo oporo baš v rasno mešanih pokrajinah, zlasti med pruskimi Nemci, ki so zmes Germanov in polab-skih Slovanov. Zopet se potrjuje resničnost stare izkušnje, da je janičar hujši od Turka. Najnovejša protižidovska ofenziva je s taktične strani odgovor narodnih socialistov na inozemsko propagando za bojkot nemškega blaga. Ta propaganda pa je samo odmev na hitlerjevsko zaničevanje in izzivanje tujih narodov in na ukrepe zoper Žide in socialiste. Prav v tem se sila nazorno kaže brezmejna pruska nadutost in domišljavost: ves svet bi moral na povelje iz Berlina iztegniti roko v predpisani fašistovski pozdrav in se pokloniti pred zastavo s kljukastim križem. V Nemčin je zopet planila na dan mentabteta, ki jo ie nekoč izrazil cesar Viljem, ko je dejal, da je za sporazum z vsemi narodi, če priznajo zmago nemškega meča. Toda drugi narodi in njihov tisk kratkomalo ne maraio de-sti pod klop pred izzivalo nošastjo pi-kelhavbe in kljukastega križa. Res je hitlerjevsko obračunavanje z Naročnin« coaša oiocCDO L)ti> 25 — Za uf«em-dovstvj. 3. S primerno propagando m pojasnilom naj akcijski odbori popularizirajo bojkohvi pokret, ki mora biti splošen in pri katerem mora sodelovati ves narod, da bo židovstvo tem občutneje zadeto. 4. V dvomljivih primerih naj se bojkot opusti tako dolgo, dokler ne prideio od centralnega akcijskega odbora v Monakovem navodila. Predsednik centralnega odbora ie narodni socialist Slreicher. 5. Akcijski odbori naj najstrožje nadzirajo vse liste in zlasti pazijo na to. kako in v koliki meri bodo listi sodelovali pri boi-kotnem pokretu. Listi, ki bi odklonili sodelovanje ali poročali o tem le malo, se morajo odstraniti iz vsake nemške hiše. 6. Propaganda za bojkot naj se izvede po vseh strokovnih organizacijah in po vsen celicah v posameznh podjetjih tf,r mora stremeti za tem. da bo zlasti delavstvo pravilno poučeno o potrebi le akcije. 7. Propaganda se mora razširiti do poslednje j>odeželske vasi. kajti bojkot mori zadeti ne samo židovske veletrgovce. marveč tudi vsakega židovskega branjevca. Bojkot se mora izve^n enotno, da bo uspeh čim večji. 8. Bojkotni pokret nnj se prične ▼ soboto 1. aprila ob 10. dopoldne in traja tako dolgo. dokler vodstvo stranke ne odredi ulii-nitve. 9. Da bo akciji zasiguran še večji uspeh, naj ee strogo pazi na to, da bodo židje za posleni v vseh poklicih sorazmerno s številom nemškega in židovskega prebivalstva Delovanje židov se mora omejiti v vseh poklicih in se mora zaradi tega omejiti dostop Židom na vse srednje in visoke šole. zlasti pa tndi r zdravniškem in odvetniškem poklicu. * 10. Akcijski odbori naj pazijo tjdi na to, da bo vsak Nemec, ki ima kakršnekoli zveze z inozemstvom, v svojih pismih, brzojavkah in telefonskih razgovorih demantiral neresnične vesti ter zlasti naglnsil. da je ta bojkot samo obramba zoper židovsko laž-njivo propagando. 11. Končno naglašaio navodila vodstva stranke, da so akcijski odbori odgovorni za to, da se bo ta bojkot ;zvrš:l v popolnem n;-du in miru ter v najstrožji discip^ni. Nobenemu Židu se ne sme skriviti niti las. Kapitulacija škofov pred Hitlerjem Konferenca katoliških škofov v Fuldi izjavlja, da ima popolno zaupanje v Hitlerja in preklicuje vse prejšnje ukrepe preti narodnim sociallUom Berlin, 29. marca d. Politična javnost je z velikim zanimanjem pričakovala, kakšno stališče bo zavzel do Hitlerjevega režima nemški katoliški episkopat. Znano je, da so bili nemški škofje hudi nasprotniki nacionalnega socializma. Ko so se lani vršile prve državnozborske volitve, so škofje izdali skupno pastirsko pismo, v katerem so proglasili Hitlerjev pokret za brezverski, pro-tikatoliški in odpadniški ter pozvali katoličane, naj vodijo energično borbo proti Hitlerju. Hitlerju in njegovim napadalnim oddelkom Je bil zabranjen celo vstop v cerkev in duhovnikom je bilo prepovedano podeljevati hitlerjevcem zakramente rimskokatoliške vere. Razmere v Nemčiji so ae od tedaj temeljito izpremenile. Pri volitvah meseca marca je zmagal Hitler na vsej črti 5n dobil pravcata diktatorska pooblastila. Centrum je uvidel, da ne bo mogel več igrati vloge, ki jo Je igral od ustanovitve Nemčije in se je zato odločil, da reši, kar se še da rešiti vsaj v južnih nemških deželah. Ne da bi dobil kake vidne koncesije, je zato glasoval celo za pooblastilni zakon in s tem popolnoma kapituliral pred Hitlerjem. Kapitulaciji centruma pa Je sedaj sledila tndi kapitulacija katoliških škofov. Včeraj so se namreč sestali v Fuldi k posebni konferenci, po kateri je bilo objavljeno naslednje službeno poročilo: »Vrhovni pastirji nemških Škofij so Iz tehtnih razlogov zadnja leta zavzeli do narodno socialističnega pokreta odklonilno stališče in svarili pred njim vernike s kri-memimi odredbami. Nemški škofje pa sedaj priznavajo, da so bile od najvišjega zastopnika državne vlade, ki je obenem tudi avtoritativni voditelj tega pokreta. javno in svečano podane izjave, ki upoštevajo cerkvene nauke in naloge katoliške cerkve. Ne da bi v prejšnjih ukrepih vsebovane obsodbe gotovih versko-nravnih zmot preklicali, smatrajo škofje sedaj, da smejo imeti zaupanje do Hitlerja in je zaradi tega vse prejšnje prepovedi in svarila smatrati za nepotrebna. Katoliška duhovščina naj zaradi tega opusti vse, kar bi se moglo 6ma. trati za politične ali strankarske demonstracije.« V stvari ta izjava nemških škofov ni nič drugega kot preklic vseh prejšnjih obtožb proti Hitlerju in popolna kapitulacija pred njim. Berlin, 29- marca AA. Policija je izvršila hišno preiskavo v prostorih sovjetskega trgovinskega zastopništva v Hamburgu. Utemeljila jo je s tem, da se Je tja zatekel komunistični poslanec Dettmann. Preiskava je ostala brez uspeha. Moskva, 29. marca AA. Glede na hiSno preiskavo v hamburškem sovjetskem trgovinskem zastopništvu pišejo »Izvestjas: Ko smo komentirali Hitlerjev govor v nemškem državnem zboru, smo naglasili, da morajo besede nemških voditeljev podkrepi- Konflikt med Nemčijo in sovjetsko Rusijo Zaradi poBcijske preiskave v sovjetskem trgovinskem zastopništvu v Hamburgu groze v Moskvi s konsekvencami ti tudi dejanja. Izrazili smo dvom, da bi bil Hitler zmožen razviti normalne odnošaje z nami — in te dvome so dogodki že potrdili. Preiskava v Hamburgu potrjuje, da vzlic temu, da nemška vlada izjavlja, da je vlada »trdne roke«, desnica ne ve. kaj dela levica. Sovjetska Rusija bo zaradi preiskav pri zastopniku petrolejskega sindikata in zdaj na trgovinskem zastopništvu v Hamburgu prisiljena ugotoviti posledice nemške politike in iz njih izvajati potrebne sklepe. Sovjetska vlada bo zoper tako početje ostro protestirala. Poskusen atentat na Mussolmija Rim, 29. marca. s. Uradni komunike poroča: Policijski uradnik je 18. marca okoli 21. ure prijel na trgu Venezia. kjer je vladna palača, sumljivega moža. Pri telzsni preiskavi so pri njem našli nabasan revolver. A retiranec ie izjavil, da je nameraval ustreliti Mrrssolimja. Atentator ie Vzletni Jakob Pogotrditev. Narodno socialistični zastopnik Schattenfroii je v svojem govoru nagiasil, da ni več daleč da';; ko bodo naiiodni socialisti prevzeli tudi v Avstriji oblast. »Potem bomo* je aejal med drugim, tudi tukaj slično., kakor sedaj v Nemčiji, sodili vse one, ki so se pregrešili zccer narod in državo. Že danes izjavljamo, da Smatramo vse sklep« in pogodbe, ki jih napravi vlada, za neobvezne in za privatno zadevo dr. Dollfussa. To so za nas samo krp« papirja ia oni, ki so pod te pogetdbe stavili svoj podpis, nam bodo daiaili odgovor. Naj bo to zadnje svarilo Dolliussovi vladi, ki naj ve, da je mera polna in da bodo kmalu nadale glave. Zvezni svet je z vsemi proti glasovom krščanskih socialcev sklenil, naj mu vlada takoj predloži vse zasilne uredbe v odobr -tev. Ce tega ne stori, bo smatral Zvezni svet to za kršitev ustave. Obenem Zvezni svet v svojem sklepu svečano pou(terja, da smatra vse pogodbe, ki jih sklene vlada sama, za pravno neveljavn©. Danes opoldne so se razširile govorice, da ie vlada že sklenila razpust socialističnega republikanskega Schutzbunda, in sicer na pritisk Heimwehrovcev. ki so poslal« zadnje dni zelo ofenzivni. Ker listi o vsetn tem ne smejo mnogo pisati, so razširjene v javnosti najrazličnejše govorice. Ni na dvoma. da se pripravljajo v Avstriji zelo da!»-kosežni dogodki. Boncourjev ekspoze o Mussolinljevem načrtu Nobena odločitev brez pristanka vseh držav — Francija zvesto na strani Male antante in Poljske Pariz, 29. marca, g V zninaniem odboru zbornice je zivanji minister Paul Boncour podal danes obširen ekspoze o mednarodnem političnem položaju. Prečita] je tudi MussoHnijev načrt o direktor'ju štirih vele-s:l ter izjavil, da se mora ta inicijativa samo pozdraviti. Sode o vanje štir h velesil bi mogJo namreč za Evropo imeti samo ugodne posledice K'jub temu se zunanjepolitične smernice Franc;je re smejo iz-premeni t . Francoska vlada ostane zvesta duhu in besedilu pakta o Društvu narodov. Vse države imajo enake pravice. Pravno sploh n<» oV>«toja jn niti velike. n't' male države. Z vsem; «•> morn enako postopati. N"bena odločitev ne sme pasti brez pristanka vseh. j O vprašanju kolonij^lnih mandatov se z M je prispe! iz Aroversa semkaj, feija-vil je, da je odločen nasprotnik vsake diktature in da ogorčeno obsoja nasilmiSka dejanja in preganjanje Židov po hitlerjevski vladi. Plaz zasul 120 ljudi New York 28. marca d. V peruisGci pokrajini Truillo je zemeljske plaz zasul celo vas, pri čeme- je izgubilo življenje 120 ljudi. Položaj v Avstriji Dunaj, 29. Polovica tekočega tedna je minula v ra»-burjemj-u zaradi napovedanega herniahrov-stkega puea prošle nedelje, kj je bil zelo spretno zatrt že v kali, druga polovica pa bo potekala v znamenju napovedi novega udara, ki se bo bage izvršil prvo nedeljo aprila. Prejšnjo nedeLjo »e kljub dotoču-m prdčakovnajem na dogodilo nič stičnega sn tudi do imenovanja kneza Starhemberga za "najvišjega upravnika republike m pr šlo. Da pa napovedi niso bile tako brez podlage, priča že samo dejstvo, da so alarmantni glasovi o bližnjih dogodkih pršli ravno iz policijskega ravnateljstva. Načelnik državne varnostne službe major Fey je obdolžil odstavljenega policijega ravnatelja dr. Brandla, da je on sam brez povoda preplašil javnost z bajko o pripravljenem pre-rratu prošie nedelje. Bivšemu pol ciijskemu ravnatelju jc via-da močno zamerila, da ni preprečil soje i\ rodnega sveta 15. t m., kakor mu je bilo naročeno. S tem. da se je njegovo mošrtvo javilo na lice mesta sicer pol ure pred sejo, pa vendar prepozno, ker so bili poslanci ta čas že zbrani v sejni dvorani, je pripravil Dunaičane ob prekrasen prizor, da bi gledali, kako se policija ruje z izvoljenimi ljudskimi zastopniki pred vrati parlamenta. Se isti dan je storil dr. Brandl drugi greh. Tiho in brez posebnih razburjenj je onemogočil izpad 2500 he mwehrov-cev, ki so se bili zbrali v poslopju bivše Češke dvorne prl6ame, da bi se polastili oblasti. Storil je to na izTečno povelje kan-celarja Dollfussa in podkan cela rja Wink-lerja, toda proti želji svojega neposrednega predpostavljenega, majorja Feva. Dvanajst ur nato ga je zve:mi karocelar odpustil, dasi dr. Bnand'1 rai napravil dru^e-«ga, nego da je spretno in vestno izivrši nalog predisedmika vlade. Mož je prišel med kladivo Ln nakovalo in moral po 34 letih službe neslavno v pokoj. Doslej je b la na Dunaju navad«, da k> visoki uradniki previdno čakali, kam se nagne skodelica sreče in uspeha ter nato odkrito in loja no pre ha jali v tabor onega, ki je zmagal. Zlasti policija se je držala te ustaljene tradicije. Dr Brandl pa je prvi prelomil ta običaj. Z energično gesto ee je takoj po odstavitvi pridružil hitlerijevcem, dasi je nastopil svoje mesto kot zaupnik heinrvvehra Ravnal je tedaj popolnoma dosledno, ko je uslcočil v tabor hitlerjevcev' po porazu, ki ga je doživel od vlade in od Hekmvehra. Zdi se, da pravilo o črni ne-hvaležnostfi avstrijske h:še tudi v republiki ni izgubilo svoje veljave. Z njegovim prestopom je avstrijski narodni socializem pridobi vpošite vanja vredno si'o. Doktor Brandl pozna do najmanjše podrobnosti vse uradne in zasebne tajnosti vladnih mož in je zato zelo dragocena pridobitev hitlerjeve frakcije. Dollfussova vlada je prepričana, da se lahko popolnoma zanese na vojsko in orož-n:štvo, ki sta po njenem mnenju nedostopna za okuženje po narodnem socializmu. Treba pa je pomisliti, da vzgledi predpostavljenih vlečejo pri podrejenem uredništvu, osobito ker mora vsakdo uvideti, da je Brandl padel kot nedolžna žrtev kljub terruu, da je le verno in zvesto vršil vladne naloge. Za mžje je primer Brandlovega padca svarilo, naj' ne izvršujejo vladnih ukazov, kajti pri današnjih prilikah Doll-fuss nima dovolj moči, da bi se postavil za onega, ki dela po njegovih navodilih. Kar se tiče zanesljivosti osobja varnostne službe, je ta zelo problematična, ker sc osobito osobje v pokrajini ne more ubraniti vpliva sredine, v kateri živi. Ta vpliv pa deluje povsod v prid hitlarjevcem in znano je, da je sama heimvehr močno prepojena s to herezijo. Še s'a.bš: je položaj t vojski. Že pri predlanskih dunajskih volitvah in pri volitvah v nižje avstrijski deželni zbor so nesporno ugotovili, da so hitlerjevski glasovi na rasti i znatno zlasti v onih okrajih, kjer je volilo vojaštvo, ki im« v Avstriji tudi volino pravico. Val narodnega socializma se od tedaj nikakor ni ustavil, po 5. marcu pa je talko narastel. da bi volitve nedvomno dokazale popolnoma drugačno razmerje sil nego je današnje S takmj vzgledi slabotna Dollfussova vlada pač nima mnogo nade na uspešen bog z levico in desnico. Socialisti so morda zadnje čase mnogo izgubili, vendar stoji na levic- vsaj še 40 odst prebivalstva. Razen tega je levica vjpbupu nad preganjanjem sposobna za odločitve, ki bi gotovo ne šla v prid redu in miru. To velja seveda le za primer, da socialna demokracija ni izgubila svoje udarne moči. Pri redno se ponavljajočih pogreŠkah vodstva bi ne bilo nikakršno čudo, ako bi množice zapustile srvoje nesposobne voditelje in krenile svojo pot Sovražn k z desne ima za seboj ves elan nemške nacionalistične mladeži. ki ji Nemčija daje močno ide-no in stvarno ozadje. Uspeh necijev v Nemčiji je povzroč i prelom tudi v Avstriji in hitlerjevstvo je v bohotnem razvoju Med tema dvema frontama se Dollfussova vlada bori za svoj obstoj in danes je že jasno, da je silno precenila svojo moč. ko je oznanjala, da bo zmagonosno zatrla narodn- socializem na avstrijskih tleh. Obhodi pehote in topništva, ki ga vlada zadnje čase često poka/e na ulicah, da bi zastrašila tega ali onega, pa menda ne dosegajo v polni merii svoje-ca namena, kajti javna tajnost je. da vojska ne simpatizira z vlado. Napetost tega tedna raste od dne do dne. razipthava fantazijo m dela ugodna tla za divje tatarske vesti, tako da je ustvarjeno prav pr-merno psihološko razpoloženje za dogodke, ki na.j prildejo do izbruha prihodnjo nedeljo. Pri vsej zamotanosti položaja pa je povsem možno, da bo zopet ostalo le pri alarmantnih napovedih Po izstopu Japonske h Društva narodov London, 29. marca. AA. Izstop Japonske iz Drulltva narodov so tu sprejeli s precejšnjim ravnodušjem. »Star* pravi, da Japonska s tem. da je izstopila iz DN. ne more ubežati obsodbi vsega civiliziranega sveta. »E ven ing News« pa pravi, da je Japonska s tem, da *e karakterizirala Društvo narodov kot nekako doktrinarno ustanovo. dala potuho vsem tistim, ki hočejo srvoie spore reševati s silo. Seja senata »ŽIVLJENJE IN SVET« Senat bo najbrže že danes in definitivno odob: Beograd, 39. marca. Na včerajšnji aeji •e j« vršila najprvo razprava o proračuna ministrstva pravde. Po kratkem ekapozejn ministra g. Maksimoviča so govorili senatorji Dimitrije Ilidžanovič, Vasa Glušac, dr. Stanko šverljuga in Ivan Hribar, ki je opozoril na to, da je pri apelacijskem sodišču r ijubljatti predvidenih 13 mest »od-nikov. Od teh sta dva premeščena h kasa-cijskemu sodišču v Zagrebu, eden imenovan za predsednika, eden pa dodeljen državnemu sodišču v Beogradu. Zato zahteva naj se izpraznjena mesta čimprej izpoiKti-nijo. Po njegovem govoru je bil proračun pravosodnega ministrstva odobren. Sledila je razprava o proračunu prosvetnega ministrstva. Prosvetni minister dr. Stankovič je podal obširen ekspoze o prosvetni politiki. Orisal je težki položaj, v katerem je glede prosvete naša država, ki ima med 14 milijoni prebivalcev nad 10 milijonov kmeto?. Prosvetno delo pri nas je še mlado, zato ni moglo roditi polnih uspehov in imamo še vedno precej analfabetov. Ena glavnih točk prosvetnega programa je zato v širjenju pismenosti. V teku leta bo po-polnjenih 1100 praznih učiteljskih mest. (Splošno odobravanje). Učiteljstvo &e bo namestilo pred vsem v onih krajih, kjer so šole glede učnih moči v hudi stiski. Mini ster je nato obširno govoril o meščanskih šolah in poudaril da bo treba njihov učni na črt spremeniti. Tudi s srednješolskim učnim načrtom še n« vse r redu in je tndi on še potreben refoiTne. V debati so govorili senatorji Pavle Bnjič, Vasa Glušac, Asim Alibegovič, dr. čirlič, dr. Grasl ter Svetozar Tomifi. Na njihove opombe je na kratko odgovoril prosvetni minister g. Stankovič, nakar Je senat sprejel tndi prosvetni proračun. Dopoldanska seja Danes je senat ves dan nadaljeval podrobno razpravo o proračuna ter nasedal pozno v noč. Na današnji seji so bili odobreni proračuni notranjega ministrstva, ministrstva za zgradbe, prometnega mini-strsta, trgovinskega ministrstva in kmetijskega ministrstva, tako da preostanejo za jutrišnjo sejo še proračuni zunanjega ministrstva, ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, ministrstva sa šume in rude ter finančnega ministrstva Najbrže se bo že jutri večer vršilo končno glasovanje o proračunu. Na dopoldanski seji se jc naiprvo pričela razprava o proračunu notranjega ministrstva. Minister z■ Zika Lazič je podal obS»ren ekspoze, v katerem je orisal položaj v državi in opozoril na razne akcije iz inozemstva, s katerimi bi hoteli znani naši nepri-jatelji izizvati v Jugoslaviji nerede. Vsi poskusi pa so se razbiti ob čuječnosti naših oblasti, še bolij pa na samoobrambi našega zavednega obmejnega prebivalstva, ki zvesto podpira oblasti. V deibati je nato govoril oodpredsednik senata g. Jovan Antipaarmakovič, ki se je bavil zlasti s početjem makedonstvujuščih, ki so v službi države, ki hoče za vsako ceno preprečiti dobre odmošaje med Bolgarijo in Jugoslavijo. Za naiim se je podpredsednik senata g. dr Fran Novak v obširnem govoru bavil s političnim položajem v državi in zlasti tudi s priHkanri v dravski ban o vini .Naglasi! je potrebo fcimprejšmje ureditve banovinskih samouprav ter izvedbo decentralizacije državne uprave. V svojem govoru, ki ga bomo še obširnejše objavili, se je dotaknil tudi perečih problemov dravske banovine ter naelasH, nai se vlada ozira zlasti tudi na trm eni e banovinskega sveta, ki najbolj pozna lokalne prilike. Odločno je zavrnil napade v škofovski poslanici proti Sokol-stvu. podčrtal važnost sokolske sa dela med Hudstvom in se dotaknil tudi ra-zp.usta Prosvetne zveze, naglašajoč, da ie bila to ie eksoozitura bivše klerikalne stranke. Po govora senatorja dr. Momčila Ivkovi-ča, ki je ostro obračunal s punlktaši in separatisti. je spregovoril senator z. Ivan Hribar, ki ie v svojem govoru zlasti obsojal punktaše iz vrst Narodnega predstavništva, naglaša joč, da mora tako početi e napraviti v nepoučeni inozemski javnosti najslabši vtw. Senator Petar Clrtld se je bavfl zlasti s separatističnimi akcijami v primorski banovini m zahteval od notranjega ministra, da še poostri kontrolo, pri čenner pa naj se pazi na to, da javni organi ne bodo prekoračili svojega delokroga. Po pojasnilih notranjega ministra g. Lazida je b3 nato proračun zunanjega ministrstva odobren, nakar ie bila seja ob 13. prekinjena. Popoldanska seja Popoldne ob 17. se je seia nadaljevala. Na vrsti je bil proračun ministrstva za vojsko Hi mornarico. Minister general Stojanovič je podal obširen ekspoze, v katerem je poudaril, da je naša vojska le branitelj miru in čuvar države ter nima nobenih drugih namenov. Govor generala Stojanoviča je sprejela zibornica z dolgotrajnim aplavzom in je brez debate z aklamacijo odobrila proračun za vojsko in mornarico. Nato ie sledila razprava o proračuna ministrstva za zgradbe. Po ekspoizeju ministra g. Stjepana Srkulja je med drugimi povzel besedo senator g. Ivan Hribar, ki je opozarjal na velike važnost dobrih cest za tujski promet in zaradi tega prosil, naj ministrstvo posveča zlasti dravski banovini, kjer ie tujski promet postal eden glavnih virov narodnih dowodkov, največjo pozornosti. Zlasti ie senator g. Hribar naglašal potrebo čim prejSriie izgraditve zasavske ceste Ljubljana - Radeče. Nato so govorili še senatorji Toma Jalžabetič. Gavrilo Cero\'.č in Petar C'r'.lč, nakar ie bil prora-či ministrstva za zgradibe odobren. Sledila je razprava o nroračunu ministr-siva za feteSno vzgojo. Minister g. dr. Hanžek je podal obširen ekspoze. rak?r so govorili v debati senatoTii g«. Milan Fopovič, Stjepan Jankovič in dr. Majstrovič, ki so končal podrobno razpravo ril celotni proračun se bavili rlasti g škofovsko poslanico in najostrejše obsodili neosoovane nepedo na sokolstvo. Po odobritvi tega proračuna »e je pričela razprava o proračunu ministrstva za kmetijstvo. Fo ekspozeju mrinistra g. Dametro-vi6a, ki je ponovil svoja obširna izvajanja iz Narodne skupščine, se je razvila daljša debata, v kateri so govorili sentorii gg. Ha-san Alibegovdč, Toma Jalžabetič in Pero Do-brinič, ki so se zavzemali za čim večjo zaščito kmetov in priporočali vladi, naj s poispešenjem izvoza skuša doječi izboljšanje cen kmetijskih pridelkov. V splošnem pa so vsi govorniki priznavali, d« se vlada resno trudi v teh rezkih časih pomagati kmetu, kakor se da. Ob 8. zvečer je bil proračun kmetijskega ministrstva odobren. Po kratkem odmoru se je seja nadalje-I vala in se je pričela razprava o pror .čunu * prometnega ministrstva. Po ekspozeju mi-nisra inž. Radivojeviča so govorili senatorji gg. Ljuba Tomažič, Petar Cirlič in dr. Šilovič ter senator g. Ivan Hribar, ki je zlasti poudarjal važnost avtomobilskega razvoja in izrazil mnenje, d3 konkurenčna borba med železnicama in avtobus ni umestna. Razvoj avtomobilskega prometa se ne sme ovirati, pač pa bi bilo potrebno, da se revidirajo železniške tarife. Po njegovem mnenju ie senat proračun promet-jega ministrstva odobril. Zadnji je bfl dame« na vrati proračun ministrstva trgovine in tmSustrije. Po ekspoze ju ministra g. Strmenkoviča so govoriM senatorji gg. A t an asi je 3ola, dr. Frangeš, Miča Mičič, Petar Cirlič m Ivan Hribar. Senator g. Ivan Hribar je caglašal, da se tudi pri nas pozna ponekod židovski vpilv v trgovini. Za njihovo de".o smatra zlasti zakon o poravnavi izver stečaja. Tak za_ k on so imeli pred vojno na Madžarskem ta na Hrvatskem, kjer je bila trgovina v rokah Židov, po vojm so ga pa sedaj uveflja. vrbi tudi v Jugoslaviji. Vsi sol!dnn trgovci zahtevajo, naj se ta zakon ukine, ker omogoča prevare in zlorabe. Proti temu zakonu so protestirale tucSi vse gospodarske korporacije. Pozno ponoči je b8 proračun ministjstjva za trgovino, odobren, nakar je b!?a seja za_ ključena. Gibanje vsedržavne stranke v krškem srezu Ob Eelo lepi jdeležbi meščanov m KrSke»-ga in kmetskih posestnikov iz okolice se ie vršila v nedeljo v Vaničevi gostilni redna letna glavna skupščina krajevne organizacije JRKD za krško občino. Prisostvovali so ji tudi senator a pojasnil , men zakona o volitvah v Narodno skupše no t ar zboroval neea in občinskega zakona ki jih je sprejelo Narodno predstavništvo. Iz poročila tajnika sreske organizacije, novinarja g. Otona Ambroža, je razvidno, da šteje organizac;ja sedaj že okoli 3000 članov. Vsedržavna stranka v erezu vidno napreduje. Na predlog g. Glibe je bil na skupščini * vzklikom izvoljen sledeči novi krajevni odbor JRKD za krško občino: Predsednik Alojzij Pire (Zadovinek), poslevodeči pol-predsednik ravnatelj Joško Vutkovič (Krško), drugi podpredsednik dr. Vlado Borštnik (Krško), tretji podpredsednik Vinko Bjtkovič (Le&kovec), tajnik Drago Bitenc (Krško), blagajnik Janko Vanič (Krško): odborniki: dr. Draso Vidar (Krško), Frane Butkovič (Leskovec), notar Hubert Završ-nik (Krško), Alojzij Gorenc (Sv. Duh), Jože Roštohar (Gor. Pijavško), Jože Kerin (Se-nuše), Alojzi i Pire (Velika vas), Karel Sto-viček (Leskovec), Alojzij Vidovič (Straža); nadzorni oiibor: dr. Tomaž Romih in I vaj Jerman (Krško), Jože Kervn (l^lenie). Huda letalski vJj.& nesreča BruSeJj, 29. marca. g. Poštno letajo BruseM-Berlin je v bžržini Sssena nekoliko kifometrov vbodno od Dxrmuide goreče treščilo na tf.a. V letaki je bilo 10 potnikov in drva pilota. Osem pomnikov je pri iivetn teiesn zgorelo, ostala sta teBro ranjena. Bofoarslri fašisti podpirajo Kitlerja 8otiJa, 29. marca. AA. Ko so tukajžnjl židje imedi protestni sestanek proti preganjanju nemških Židov, je v dvorano vdrla skupina bolgarskih nacionalistov in prisilila zborovalce, da so se razšli. Nato so nacionalisti odšli pred sinagogo in s kamnom razbili okna. Davi so bolgarski fašisti nalepili po sofijskih ulicah letake, na katerih pozivajo vlado, naj zapre moj<3 pred nemškimi Židi. Lepaki pozivajo tndi prebivalstvo na bojkot bolgarskih Židov. Mariene Ditrich v Ljubljani Za Greto Garbo, najpopularnejšo filmsko igralko, bo predstavila ZKD šarmanstno Marieno Drtrichovo svojim prijateljem v prihodnjem filmskem sporedu, in to v re-lefilirau »Šangbai Ekspres«. Na to veledeio Paramountove filmske produkcije opozarjamo že danes. Film bo predvajan po ZKD v Elitnem kinu Matici od petka dalje. Vr^montlr^ nanmrojl Zagrebška vremenska napoved za danes: Lepo, toplo vreme. — Situacija včerajšnjega dne: Pritisk ie povsod v državi padel, posebno na severu, najmanj pa na jusmv Temperature so narasle v zaledju približno za 1 do 2 stopmji, v Primorf j pa so padle za 1 do 6 stopinj. Dunajska vremenska napoved ra četrtek: Precej jasno, toplo. Maši kraji in ljudje Socialno zavarovanje rudarjev in kovinarjev Ob uveljavljanju pravilnika ducirani rudarji ne Ljubljana, 28. marca. Delavci rudarskih podjetij ln težke ko-vinske industrije so zavarovani pri Bratovskih sfcladnicah. Za trboveljski .evir in za večja kovinska podjetja v Sloveniji in v nekaterih drugih pokrajinah so poslovale Br-atovske skladnice že pred vojno in je zavarovanje kovinarjev .n rudarjev uredil pravilnik o Bratovskih skladnicah, ki je bil uzakonjen 1. decembra leta 1924., ko je bil minister za šume in rudnike po_ kojni g. dr. žerjav. Ta pravilnik je rešil in uredil popo.no socialno zavarovanje rudarjev in kovinarjev v vsej državi. Takrat je bila zlasti za rudnike doba največje pro-speritete in ni mogel nihče niti misliti na možnost časov, v katerih bi postalo zavarovanje za sto in sto rudarjev iluzorno. Bratovske skladnice so leta 1926. samo v dravski banovini od 14.400 članov zbrale za bolniško zavarovanje 11.2, za nezgodno 1.6, za starostno pa 7.2 milijona dinarjev. Za vsakega zavarovanca se je plačalo Bratovskim skladnicam 1370 Din prispevka, ln sicer 770 Din za bolniško. 110 Din za nezgodno in 490 Din za starostno za_ varovanje. Bolniška prispevek ie bil zelo visok, ker je plačevala Bratovska skladni-ea v Trbovljah zaradi gradnje nove bolnišnice dvojne prispevke, pa tudi drugače so bili prispevki višji kakor pri splošnem zavarovanju ker so v obratih, zavarovanih pri Bratovskih skladnicah, zaposleni v pretežnem številu kvalificirani delavci. S 1. januarjem 1925. je imel n. pr. vsak polnopravni član po 30 letni delovni dobi polno pokojnino, ki je znašala 800 Din me_ sečno. V teku nasfiednjih let pa je bilo tAasti pri rudnikih upokojeno veliko število starih rudarjev in se je tako prekomerno pomnožilo število upravičencev do polne pokojnine. Leta 1928. je bila delovna in zavarovalna doba za dosego polne pokojnine zvišana na 40 let, istočasno pa so se začele tudi izvajati redukcije že priznanih pokojnin. Upokojencem iz 1. 1925. do 1929. so bile znižane pokojnine od 20 do blizu 50 odstotkov. Znižanja so bila izvedena zaradi tega, ker pri Bratovskih (Skladnicah. zlasti v rudarskih revirjih, ni bilo več pravega razmerja med prispevki ln izdatki. Kriza v trboveljlsikilh rudnilkfli tvori ved_ ro večjo nevarnost za rudarsko zavarovanje. V zadnjih letih je število novo upokojencev naraslo na blizu 3.000, dočim znaša skupno število staroupokojencev iz dofl-ge dobe 30 let pri trboveljslki BratovSki s kladni ci le 3.708 oseb. Letni primanjkljaj pokojninske blagajne Bratovske skladnice znaša okrog 1,480.000 Din. Ponovne večje upokojitve rudarjev ter zmianjišanje doto. ka zavarovalnih prispevkov tvorijo največjo nevarnost za obstoj velevažne socialne ustanove Zadnje redukcije so zadele v prvi vrsti starejše rudarje, ki pa še nimajo polnih let za pokojnino. Pred dopolnitvijo let pa se pokojnina doseže le, če zdravniška komisija ugotovi delanezmožnost, in so bili tako reducirani rudarji doslej v veliki nevarnosti, da izgubijo pravico do pokojnin, za katero so prispevali dolga leta in mnogi tudi blizu polnih let, ker ni upanja, da bi v teku pol leta dobili delo v kakem ratu, ki spada pod zavarovanje Bratovskih skladnic. S spremembo in izpopolnitvijo pravil Bratovskih skladnic pa je sedaj odvrnjena ta velika nevarnost. Spremenjena pravila po datirana s 16. februarjem letos, v >Služ-benih Novinah« so bila objavljena 20. t. m. v veljavo pa stopijo z začetkom meseca po objavi, torej s 1. aprilom. Najvažnejša sprememba je gotovo določilo, da se zavarovancem, ki izgubijo delo zaradi redukcije, ohranijo vse pravice do pokojnin in ostalih Urejeno prebavo in zdravo kri dosežemo z vsakdanjo uporabo pol kozarca naravne »Franz Josefove« grenčice, ker poživlja delovanje želodca in črevesa, odpravi otekline jeter, zviša izločevanje žolča, stopnjuje izločevanje seči, po-krepi presnavlianje in posveži kri. »Franz Josefova« jrrenčica se dobi v vseb lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Bratovskih skladnic - Re-izgube pokojnin zavarovanj, če sami to zahtevajo v teku šestih mesecev in še so pripravljeni plačati pristojbino za ohranitev zavarovalnih pravic, ki znaša letnih 20 Din. Zaradi tega je potrebno, da se vsi reducirani rudarji in drugi zavarovanci Bratovskih skladnic čimprej prijavijo Bratovskim skladnicam svojega okoliša. Ce so v tolikih stiskah, da ne zmorejo pristojbine za obvarovanje zavarovalnih pravic, jim glavna Bratovska skladnica na prošnjo to plačilo tudi odgodi Zaradi težkih finančnih razmer je ka-renčna doba za dosego pokojnine zvišana na 10 let polnopravnega članstva. V primeru nesposobnosti za delo se doseže po 10 letih pokojnina v iznosu 25 odstotkov od povprečnega zaslužka, zadnjih petih let. V naslednjih letih pa se pokojnina zvišuje za vsok leto z 2 odstotkoma; najvišja pokojnina, ki se doseže s petintridesetimi leti polnopravnega članstva in ne pred starostjo 60 let, pa iznaša 75 odstotkov povprečnega zaslužka zadnjih petih let. Po teh določilih bodo rešene tudi pritožbe, ki so jih mnogi člani Bratovskih skladnic vložili zaradi prej navedenih pokojninskih redukcij od leta 1926. naprej. Nanosled je važno tudi to, da je v novih pravilih Bratovskih skladnic uveljavljena pariteta v upravi, mnoge odločitve pa pri-puščene rudarski oblasti. S tem, da je od reduciranih rudarjev odvrnjena strašna nevarnost izgube vseh zavarovalnin, pa imajo nova pravila Bratovskih skladnic seveda največjo veljavo in pomen. Andrej Marčan f Ugledni ljubljanski meščan je umrl na prevozu iz Zagreba v Ljubljano > Ljubljana, 29. marce. V sta rožna no Marčanovo hišo na Rimski cesti se je danes naselila globoka tuga. Malo po 12. je privozil domov z avtomobilom iz Zagreba domači sin g. Joža in pr> peljtal s seboj očeta — mrtvega. Vest. da je umrl g. Andrej Marčan, eden najbolj znanih in spoštovanih Ljubljančanov, se je naglo raznesla ne samo po dvorskem oKraju, marveč po vsem mesfcu. Zlasti briclko je dirnila mesarske kroge, ki so svoj ;tta bivšega dolgoletnega načelnika in odkritosrčnega tovariša visoko cenili. Pokojnik se je rodil 1866 v Ghodnici na Slovaškem. 2e 1877 je prišel v naše kraje in je posiečal šolo v Tržiču, kjer se je pri mojstru Godunovu izučil tudi mesarske obrti. Ko je odslužil vojake, je b jI nekaj časa poslovodja pri Zormanu v Tržiču, nato pa se ye 1892 v Ljubljani osamosvojil in otvoril mesnico na Sv. Petra cesti. Tisto leto se je tudi poročil z Marijo Koščevo is znane ljubljanske rodbine. Soproga mu je umrla predlanskim po 401etnem srečnem »kupnem življenju. Na Rimski cesti sta do-movala že od 1906. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, od katerih še živita dva sina in pet hčera. Andrej Marčan, ki ga je poznala vsa Slovenija kot izb ornega obrtnika, je lani praznoval 401etnioo svoje lastne obrti. Mestna občina ga je že 1916 imenovala v priznanje njegovih zaslug za častnega občana. Prej zdrav in trden kakor dren je začel vrli mož pred časom bolehati na opasni notranji bolezni. Operiran je bil že pred letom LTUBNI PREGLED Nov! »Hamlet" Pred nocojšnjo premi ero Shakespeare j evega dela v novem Župančičevem prevodu in v Debevčevi režiji. >Tn družbi njeno obliko in odtisk.« Gledališče je v resnici izmed vseh umetniških izrazov najbližje življenju in njega najvernejša. najreeničnejša podoba in zato je njegova funkcija v ž:vljeniu družbe in naroda izrped vseh najbolj realna, najbolj konkretna in neposredna. Shakespeariev Hamlet — to se pravi gledališka umetnost. Ce ima vsaka umetniška panoga na svetu ta pomen, da se razrase in zraae do nekega najvišiega. nenadkriljivega dejani«. potpm ie Hamlet v dramatski umetnosti ta najvišji, nenadkriljivi trijmf. Našemu Narodnemu gledališču in nivoju našega občinstva je v čast. da je to največje delo svetovnega slovstva polagoma postalo pri ras najbolj priljubljena igra širokega občin- stva. « Shakespeare je pri nas vedno v vseh svopn delih izvrstno uspel, zanimanje zanj nikoli na Jožefovo, letos pa m je moral na kliniki v Zagrebu ponovno podvreči operaciji. Dobro jo je prestal, a čez nekaj dni se ga je lotila pljučnica. Domači so s skrbjo sledili razvoju bolezni. Ko se je davi spet oglasil pri njem na kliniki sin Joža. ga je poprosil oče: »Samo domov me pe-Iji. da še enkrat vidim vse svoje drage!« Bolniku je bilo ustreženo, vroča želja pa se mu ni izpolnila: izdihnil je svojo blago dušo že med vožnjo... Položili so ga na mrtvaški oder v domači hiši, odkoder bo pogreb na pokopališče pri Sv. Križu v petek ob 16. Dobremu Ljubljančanu, vrlemu obrtniku in gospodarju bodi ohranjen najlepši spomin! Žalujoči rodbini izrekamo iskreno sožalje. Preiskava zaradi špekulacij s hranilnimi kn jižicami Ljubljana, 29. marca. Med lastniki hranilnih knjižic je veliko zanimanje, kakšne rezultate bo pokazala sodna preiskava proti zagrebškim špekulantom in njihovim agentom v dravski banovini. Državno tožilstvo je 20. t. m. uvedlo pri deželnem sodišču preiskavo proti nekemu Liubljančanu, ki je vodil posredovalne posle z>a zagrebškega finančnika Freuda Policija je prijavila vsega skupaj 22 primerov oderuštva. Zaplenila je 22 hranilnih knjižic v skuipni nominalni vrednosti 136.000 Din. Na ljubljansko policijsko upravo prihajajo dnevno stranke, ki izpra-šujejo, kaj bo z njihovim denarjem in kam so izsi.iile njihove knjižice. Vsak posojilojemalec je moral knjižico pri ljubljanskem posredovalcu osebno zastaviti kot ročno zastavo Takih poslo\ pa ovadeni po določilih obrtnega reda. kakor ga tolmačilo nekateri pravniki, absolutno ni bil upravičen izvrševati, ker ni bil zato koncesiom-ran. Glavni špekulant s hranilnimi knjižicami je bil Robert Freud, zasebnik v Zagrebu, stanujoč v Palmotičevi ulici 80. Koliko je zaslužil pri ljubljanskih špekulacijah, še ni povsem dognano. Policija je skupno z zagrebško poIic:jo ugotovila, da so bile knjižice iz Ljubljane poslane Freudu v Zagreb in da jih je ta potem naprej oddajal. Freud je imel v nekaj mesecih nad -t milijone prometa, kolikor pač reprezentirajo hranilne knjiž:ce v svoji nominalni vrednosti. Lastniki so dobili na vloge k večjemu 40 odst. posojila, toda posredovalcem so morali odstopiti od tega najmanj 10 odst Tudi v Ljubljani je več značilnih primerov, ko si je posredovalec zaračunal k. r dva o »Isto tk od nin lne vrednosti, f ed; vsa naša javnost pozdravlja akcijo, da bi se tr^cvanje s hranilnimi kniižicami zabrani-lo s posebnim zakonom. Grenčiea Hunvadi -Janos je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo Novi zločini polskavskega požigalca V eni noči je zažgal v - PragerSko, 29. marca. Občani Spodnje Pclskave so v večnem strahu zaradi požarov, ki jim ni kraja. Vsa vas je - " ii: dan pokonci in v večnem strahu, kdaj in kje bo skrivnostni požigalec znova zanetil. Pragerski orožniki se neizmerno trudijo, da bi izsledili zločinca, ki se spretno skriva Zaman. Pretekli ponedeljek okrog _____- ie postal žrtev požiga posestnik in železničar g. Mesarič. Goreti je začelo na gospodarskem poslopju, ki se drži stanovanjske hiše, oboje pa je bilo krito s slamo. Ogenj je bil zelo velik in nevaren, ker so nekatera sosedna poslopja tudi s slamo krita, veter pa je po več metrov daleč in visoko nosil ogorke. K po-ž. iu o takoj prihiteli gasilci iz Snodnje >n Zgornje Polskave in orožniki iz Pragerske-ga. V funkcijo je stopila moderna domača motorna brizgalna, a vendar ni b'lo mogočo ničesar rešiti, ker je vladala vsenaokrog odnji in Zgornji Polskavi silna vročina in se je ogenj širil z veliko naglico, da so domači komaj rešili živino. Gospodar trpi veliko škodo, ker je Imel d.>-mačijo zaavrovano le za nizko vsoto. Pogo relo pa je vse do tal, a na gosrjdarskem poslopju je bilo veliko sena in stelje za živino. Dobri dve uri nato je že spet začelo goreti, in sicer tokrat na Zgornji Polskavi, na gospodarskem poslopju župnišča Tudi tu je bil ogenj silovit, ker je bilo vse krito s slamo. Spodnjepolskavski gasilci še niso pospravili orodja, ko jih je gasilski rog že zopet zval na pomoč. Ze po petih minutah so bili pri požaru, toda ogenj je tudi tu že skoraj opravil svoje grozno delo. Gašenje je bilo tembolj težavno, ker ni v bližini vode. Na gospodarskem poslopju je bila velika množina sena, slame in stelje. Pogorelo pa je vse do tal, enako vozovi, poljedelsko in gospodarsko orodje Umor gospodinje »Rumunskega kralja" Čevapčičar je s kuhinjskim nožem zaklal Vido Kesslerjevo ni padlo. Enajst njegovih tragedij in komedij je doslej dalo naše gledališče v mojstrskem prevodu Otona Zupančiča (samo Romea in Julijo pa Hamleta so doslej igrali po Cankarjevem besedilu). Shakespeare je za rast teatra dobra šola. Pri nas je ob pomanjkanju domače klasike postal — in v veliki meri gre zasluga za to prevajalca — naš najboljši slovenski klasik. Njegova dela prihajajo zmerom iznova v novih podobah na repertoar. Hamlet, ki so ga prvikrat igrali v Ljubljani pred dobrimi tridesetimi leti in ki ie nedavno v ftestovi režiji par sezon zaporedoma doživel 50 uspelih, po navadi razprodanih predstav, je ob novem Župančičevem prevodu postal jxmovno aktualen. Drevi pride v novi Debevčevi režiji prvič na oder. Čas. ki v njem živimo, prospehu gledališča ni preradodarno naklonjen: občinstvo nosi v žepu in na duši krizo, socialni položaj igralca ni niti malo zavidanja vreden, gledališka blagajna ne zmore razkošnih in-soenacij. Toda režiser Debevec je usmerjen predvsem na vsebinsko idejno plat, saj je pa tudi Shakespearejevo delo samo boli miselne. idejno bogato kakor pa zunanie razkošno. V inscenaciji ie šel režiser za kolikor mogoče stilizirano enostavnostjo. Poskrbel je za hitre menjave, tako da bo vsa predstava trajala tri in pol ure. Odredil je štiri normalne odmore, da se pozna osnovna zanrsel pisateljeva. Pod vplivom barona Bergerja. bivšega ravnatelja Burgtheatra, se je režiser deloma oddaljil od Shakespeareja. tako da je v drugem in četrtem dejanju spremenil za- Beograd, 29. marca. Gostilna wRunnmski kralj« v Ulici kraljice Natalije je znana gotovo vsem Slovencem, ki prihajajo bolj pogostoma v Beograd, zlasti še tratim, ki si radi ogledajo nočno življenje. »Romunski kralj« je namreč s svojimi »pevačicami« med beograj-sikimi nočnimi »priv lačnostmi« precej slovit. Gostje ljubljanske »Zvezde«, ki prihajajo v Beograd, pa tudi zato radi pogledajo k »Rumunskemu kralju«, kar je gostilničar Martin Kessler njihov star znanec. Je Nemec in je prišel kot vojak v naše kraje. Ko so se pa 1918. nemški polki razkropili, je ostal v Ljubljani kot natakar v »Zvezdi«. Pozneje je prevzel vodstvo raznih večjih gostilniških podjetij. Leta 1927. je prišel v Smederevo, kjer je prestopil v pravoslavno vero, dobil ime Milorad in se poročil. 2ena Vida je bila Romunka iz Ba-nata. Iz Smedereva sta se preselila v Beograd, kjer sta prevzela gostilno »Jermenin«. Od lanske jeseni pa ima Kesaler »Rumun-skt^ga kraljaa. Pri njem je bil zaposlen kot čevapčičar Svetozar Stefanovič, dober delavec, samo ne prav posebno snažen. Gospodinja Vida je ponovno zahtevala od svojega moža, naj odpusti čevapčičarja, za kar se pa Kessler nikakor ni mogel odločiti. V ponedeljek zvečer je bilo pri »Rumunskem kralju« precej veselo in je Kessler zatvoril gostilno šele okoli treh zjutraj. Kakor vedno je prva vstala njegova žena, ki ga je nadomesto-vala v gostilni, čevapčičar Svetozar je šel zjutraj na trg in je kupil prašiča, ki ga je potem zaklal v pralnici na dvorišču. Okoli poldneva je šla gostilničarka gledat v pralnico, kaj počne Svetozar. Hotela mu je pomagati pri delu. Toda ni bilo dolgo, pa se je pričel prepir med niima. Ker Svetozar ni molčal na njene očitke in ji je odgo- ključke. Po Debevcu se prvi del tam, kjer Hamlet' odhaja na Angleško, zaključi s sceno na ravnici na Danskem, drugi de] pa obsega smrt Ofelije in pa vrnitev in smrt Hamletovo. — Glasbo je rež ser močno črtal, ker je dovolj muzike že v verzih. Komparze- Ciri| Debevec režiser »Hamleta« rijo je skrčil na minimum. Obema Hamletoma (Kralj in Debevec) je režiser vkljub enotni režijski izvedbi dal, da igralca kolikor mogoče razvijeta svoio osebno in osebnostno noto. Nova uprizoritev Hamleta obeta biti izredno zanimiv dogodek v razvoju naše gledališke umetnosti. varjal vse r^bateje, je stvar naposled toliko razjezila gostilničarko, da a.u je dala zaušnico. To je toliko razdražilo čevapči-čarja, da je kakor blazen pograbil nož in ga zasadil gostilničarki naravnost v srce. Gostilničarka se je zgrudila na tla, Stefanovič pa je ves pobrizgan s krvjo poletel i dvorišča v gostilnico, zaklical natakarju, naj gre gospe izvleči nož iz prsi, nakar je stekel naravnost na policijo. Kessler, ki je še spal, o vsem dogodku ni vedel ničesar. Žena je bila že mrtva, ko so ga zbudili. Lahko si je misliti, kako ga je zadela strahovita vest. Morilec pa je na policiji odkrito priznal svoj zločin, ali izgovarjal se je. da j>a je "ostilničarka izzvala s svojim kregom in da ga je klofuta, ki mu jo je dala, tako zelo razburila, da s« mu je temno storilo pred očmi in ni več vedel, kaj dela. Umorjenka je bila stara šele 32 let Ljudi r, ki »o jo bolje poznali, pravijo, da je bila zelo odločnega in jezo-vitega značaja. Stefanovič pa je okoli 40 let star, visoke, krepke postave, med svojimi prijtelji znan pod imenom »Baoa«, drugače prav dober človek. Pritoževal se je pogostoma, da se z gospodinjo nikakor ue razumeta in da ga neprestano kara. Umor v »Rumunskem kralju« je senzacija uneva v prestolnici. Dve prometni nesreči Ptuj. 29. marca. Včeraj okrog pol 19. so videli ljudje med vasema Brstje in Suhlja, kako je z naglico najmanj okrog 60 km na uro drvel neki v< jak na motornem kolesu iz Ptuja proti Varaždinu. V Suhlji blizu kapelice, kjer je križišče ce=t, se je motociklist z vso silo zaletel v 721etne>ga posestnika ivar.a Vicar-jii iz Brstja in ga podrl na tla. Starček je Dve znanstveni publikaciji Pravkar je izšel IX. letnik Zbornika znanstvenih razprav za studijsko leto 1932-33, ki ga izdaja profesorski zbor naše j jridične fakultete. Posvečen je spom;nu mnogozaeluž-nega Danila Majarona in opremljen z njegovo sliko in posvetilom. Na 232 straneh prinaša sledeče razprave: Opredelitev kriminalne in c vilne prevare (prof. Dolenc), Problem realnosti prava (priv. doc. Furlan), Javni interes (univ- doc. Jurkovič), Regresni zahtevki državljanskega prava (prof. Lapajne). Pravna narava odredb zoper otroke in mlajše nialoletnike v kazenskem pravu kraljevine Jugoslavije (prof. Maklecov), Usoda ideje naravnih zakonov v socialni filozofiji (prof. ?pektorskij), 0 odpravi nevoljnišlva na Kranjskem (prof. Polec). Usoda rimskega prava v Angliji (prof. Korošec). Izmed prispevkov v novem letniku Zbornika opozarjamo zlasti na temeljito razpravo prof. dr. Spektorskega »Usoda ideje naravnih zakonov v socalni filozofiji«, ki utegne zanimati tudi nejurista Pisec s svojo ogromno erjdicijo ne sega samo v socialno filozofijo, marveč v filozofijo sploh, zlasti v prirodne vede in kaže. kako se je v teku najnovejšega časa močno razrahljala prej neomajna vera v trdnost naravnih zakonov. Pojem zakona v splošnem in posebej še prirodnega zakona, pravi pisec, (posnemamo po francoskem resumeju ob koncu razprave) ie bil dolgo časa »imperativen«, »deontolo-ški«, ne pa »indikativen« in »ontološki«. Tak re b i v filozofiji stoikov, ki so ga 6 svojo vero v usodo samo še bolj zamotali. Še v 17. stoletju so knjige »De legibus naturae« obravnavale etične in ne fizikalne probleme. Toda prav v tem stoletju se ie izvršila velika rni«-elna snrememba: deontologijo so priznali za relativno in ontologijo za basolutno. Prirodne znanosti so si prilagodile odnoeno celo usvojile idejo zakona, ki je postal s fatalizmom pomešana formula mehaničnega Dil hudo ranjen na glavi, zlomil si je tudi levo nogo. Iz b! žnjih hiš so takoj prihiteli sosedje na pomoč, izmili so Vicarju ra-nt, nato je bil prepeljan v ptujsko bolnico Vozač, ki se piše Majcen in je letalski narednik v Zagrebu, se je po nesreči z motornim kolesom odpeljal naprej. Vicar je d». es ub i'leael ^ d^aiu. Včeraj popoldne okrog 16. se je na progi Pragdrsko-Kotoriba blizu postaje Sv. Lovrenc pripetila precej huda nesreča, ki je domala zahtevala čIove;ko žrtev. Ko se je bližal brzovlak s Prager?vkega. je blizu postaje Sv. Lovrenc vozil čez progo posestnik Andrej Peršuh Mož je že v letih, na-g'ušen in tudi slabo vidi. pa je p-eslišal signale lokomotive. \Hak ie je zalstel v voz, odtrgal eno kravo in jo treščil s proge druga je pa obvisela na od; ljačih. Obe kravi sta bili ubiti in ima lastn'k, progov-ni delavec B .-ranič, okrc-g 34JOO D:n š^ude. /-anin. o da je J ta! - -z na progi nepoškodovan in da se tudi Peršuhu ni p:-T nič zgodilo. Afera avtobusnega podjetja »Tapredcc v Zagrebu Zagreb. 29. marca. Te dni je vzbudila veliko pozornost^ ne samo v Zagrebu, temveč po vsej državi afera avtobusnega podjetja »Tapred« d. d., ki je imelo koncesije za 16 avtobusnih prog po vsej savski banovini. Delničarji te^a podjetja so večinoma inozemci in v zadnjem času so se potegovali za nove koncesije avtobusnih prog. Ni še dolgo od tega, ko je moralo v Zagrebu najstarejše avtobusno podjetje prijaviti konkurz. ker ni moglo plačati velikih vsot za zaostale davke. Podjetje -»Tapred« pa si je skušalo pomagati z goljufijo. Od vsake v-rzne karte mora podjetje plačati 15 odstotkov davka in mora zaradi tega dati vse vozne karte žigosati pri finančni direkciji. Da bi se izognilo kontroli voznih kart po žigosanju, si je podjetje tajno nabavilo enak stroj r,a žigosanje kart. kakor ga ima finančna unri-va. Od vsake serije kart si je nabavilo po 3 izvode z istimi zaporednimi številkami in je dalo eno serijo žigosati pri finančni upravi in je od nje plačalo tudi davek, ostali dve seriji pa je ž:gosa!o z lastnim strojem. Na ta način je bila država ogoljufana za milijone. Posebno zanimivo pri tej aferi je, da je vodstvo podjetja naprtilo vso odgovornost svojemu podrejenemu uradniku, knjigovodji Schillu. Ko so se goljufije razkrile, ie dobil knjigovodja, ki je tudi inozemec, znatno odpravnino, obenem pa migljaj, naj čimprej izgine preko meje. Če bi se mu bilo to posrečilo, bi se j>odjetn"'ki seveda dosledno izgovarjali nanj. Schilla pa so blizu Sušaka na begu zajeli in je pričakovat-', da on ne bo hotel prevzeti krivde na sobe in da bo naposled pojasnil še mnoge manipulacije pri podjetju. Zavračanje krivde na nastavljenca ie seveda trik. ki nikakor ne more uspeti. Takoj, ko pridejo vozne karte iz tiskarne, predstavljajo za podjetje gotovino. in gotovo jih shrani-o v varno blagajno. Iz blagajne gredo karte v stroj za ^erforiranje. potem pa se seveda spet za-pro v blagajno in se iz nje izdajajo šoferjem posameznih p"og. ki so takoj obremenjeni za protivrednost. determinizma. Svet so jeli smatrati za '.»taljen sistem vedno istih procesov, ki_ se mehanično ponavljajo. Hobbes in zlasti Sp noža sta novo pojmovanje prenesla na družbeno življenje. Tako se je rodila zamisel socialne fizike. V 18. stoletju so večinoma smatrali naravni zakon za normalni prototip, ki ga lan-ko spremeni samo kakšno nespretno vmešavanje. Ideja socialne fizike se je zopet pojavila v teku prve jwlov'ce 19. stoletja, ž njo vred pa tudi naravni zakoni, ki so iz njih naravoslovci zopet napravili neke vrste usodnost. Toda že se je začelo rušenje stavbe mehaničnega determinizma. Quetelet je socialno fiz ko zmanjšal v neko celoto verjetnostnih pojavov in svobodnih dejanj. Cour-not in E. Bontroux sta s svojim globokim proučevanjem odkrila v naravnih zakonih še več slučajnega in relativnega. Naville, Win-delband. H. R ckert in drugi so osvobodili zgodovino iz jarma determinizma. Bergson je v prooesj razvoja odkril stvarjalnost in elan. James je spoznal v človeku ikoderminanto božanstva t. Ob istem času se ie izvršila revolucija v filozofiji o pri rodnih vedah. Proglasili so, da klasični statični sistem ne zadošča. Boltzmann. Driesch in drugi so spremenili naravne zakone v statistično skupnost verjetnostnih procesov. Zakoni so se j* li smatrati za relativne in uporabljive samo za proučevanje makrokozma. V mikrokozmu pa vidi Louis de Broglie neko vrsto svobodnega naravnega razsojanja. Zaradi tega je že čas. da izvršimo revizijo dogem naravoslovnega determinizma, ki še vladajo v socialnih vedah. Taka revizija bo omenjenim vedam 9amo koristila, zakaj te dogme ovirajo razvoj znanosti o človeku in o družbi ter so krive marsikakšne zmede.« Tako učeni pisec citirane razprave. Prav tako bo filozofsko izobražen čitatelj _ nejjrist e pridom preči tal razpravo univ. docenta dr. Bor sa F u r 1 a n a »Problem realnosti prava«, ki se giblje v smeri pravnega relativizma in skuša rešiti vprašanje, ali se lomače vesti ♦ Jugoslovenski dan na svetovni razstavi v Chicagu. Kakor beleži v Chicagu izhajajoči dnevnik »Prosveta*. sč bo dne 2. julija priredil »Jugoslovenski dan< na svetovni razstavi v Chicagu. Pripravljajo se skupni pevski in atletski nastopi ter razne druge prireditve Ves program bo po radiu raz-sia^en po vsej Ameriki in Jugoslaviji. Jugoslovenski razstavni odbor bo aranžiral tudi tekmo za jugoslovensko »kraljico lepote«, ki bo nagrajena z brezplačnim lzle--om 7 Jugoslavijo. V dobi svetovne razstave bodo vožnje na železnicah in avtobusih snatno znižane. ♦ Poučna ekskurzija učiteljstva v češko-sir.vaško. Jč liga v Zagrebu je prevzela vodstvo in organizacijo velike ekskurzije učiteljstva v ČSR za dobo od 14. do 29. ma-repotrebna nacionalna organizacija, ki ima namen braniti, čuvati in očuvati naše morje. Sledilo je kratko predavanje delegata Oblastnega odbora JS iz Ljubljane g. H. Marjanoviča o temi: »Zakaj smo ustanovili Jadranska stražo?« Sprejeto je bilo z r.av dušenjem. Po kratkem odmoru so se izvršile volitve in je bil za predsednika, novega krajevnega odbora JS izvoljen g. šolski r prav i tel j Alfonz Završnik, v odboru pa so Predstavniki vseh slojev. Z veseljem po-? iravljamo Jadransko stražo na Vrhniki in upamo, da se bo izvršila ustanovitev krajevnih odborov v kratkem času tudi po ostalih krajih Slovenije, saj moramo dokazati, da tudi Slovenci hočemo in moramo biti'zvesti stražarji našega Jadrana. Vsak (Samski plaše svojo posebnost pri PUČNIK gelenburgova u]„ nasproti kavar. Zvezde Športne in modne obleke, trenchcoati, hu-bertusi za dame in gospode ♦ Izpiti za poklic profesorjev trgovskih srednjih šol se bodo vršili v dneh 2., 3., in i maja pred komisijo v Zagrebu. Kandidati tj nj do 10. aprila predložijo komisiji _ svoj fcpis in kolkovano prošnjo, dokumentirano po predpisih čl. 14 zadevnega pravilnika. ♦ Geografsko društvo na univerzi v Ljubljani vljudno sporoča vsem svojim članom, da se. bo vršil njegov redni občni zbor v četrtek, 6. aprila ob pol 6. zvečer v Geografskem institutu na univerzi. ♦ Izredni občni zbor Slovenske dijaške ::adruge v Pragi. Zaradi nesporazuma z odborniki je predsednik zadruge J. Germ podal ostavko. Izredni občni zbor se je vršil • petek 24 t. m. v Akademskem domu v Pragi, na katerem je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik ing. c. Kozina Branko, podpredsednik stud polit. Gorup Julij, tajnik I. stud. ing. Pogačnik J., tajnik II. stud for. Skalar Franjo, blagajnik I. ing. c. Ozmec J. blagajnik II. ing. c. Pire St. gospodar ing. e. arh. Murko St. namestnik ing arch. Humek Ljubo, revizorja ing. c. Počkar Zdenko in c. med. Cijan Davorin. ♦ Izgnan 'z države. Za nedoločen čas je ignan iz naše države 41 letni Evgen Steklar, po poklicu mesar pristojen v Koj-*k-o pri Gorici, živel je dalje časa pri nas in zagreši! razne sleparije. L >Zvočni kino Ideale predvaja samo Se danes nemški zvočni film o problemu modernega zakona s Poljubljanje dovoljeno«. Film o ženi, ki je mislila, da lahko živi kot moški ... a morala se je pokoriti družabnim zakonom. Moški poljublja in pozablja... žena pa ljubi samo enkrat...! V glavnih vlogah Robert Montgomery, Neil Hamilton in Conchita Montenegro. Film se predvaja samo še danes ob 4., 7. in 9. uri zvečer v »Zvočnem kinu Ideale. ♦ Dr. Mirko Vratovič se je vrnil i* zapora Kakor javlja sušaški >Novi list«, se je odvetnik in bivši predsednik političnega društva »Edinost« za Istro vrnil te dni iz rimskih zaporov Dr. Vratovič je bil v oktobru 1929 aretiran ter izročen specialnemu tribunalu v Rimu skupno z Antonom I vedo, Mirom Žmakom, Mihovilom Brada-mantom in Ivanom Lazaričem. Dr. Vratovič je bil obsojen na deset let ječe. Sedaj se nahaja pri svoji rodbini v Pulju. ♦ Službeni list dravske banovine objavlja v 25. letošnji številki: Zakon o začasnem trgovinskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grško; uredbo o zunanji tehnični službi pri upravi bano vinskih in dovoznih cest k železniškim postajam ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933. Zaloga najlepših damskih plaščev v Ljubljani A. PAULIN, Kongresni trg štev. 5. ♦ V članku o gozdni agrarni reformi, ki smo ga v soboto ponatisnili po beograjski »Politiki« ugotavlja nar. posl. g. Pusto-slemšek, da so bili člani začasne državne uprave za razlaščene gozdove imenovani po soglasnem predlogu vseh senatorjev in narodnih poslancev iz dravske banovine. K članku nam pošilja nar. posl. g. Pavlič popravek, da se gornja trditev na njega ne nanaša, ker on v tej stvari ni bil nikdar od nikogar vprašan za mišljenje ali predlog. Lojalno objavljamo to pojasnilo, čeprav se nam vsaj za »Jutrove« čitate.l.je zdi nepotrebno, ker ti ugotovitve, da so pri imenovanju začasne uprave sodelovali vsi poslanci iz dravske banovine, gotovo niso razumeli tako, kakor da je s tem mišljen tudi g. Pavlič. PROTI SONČNIH PEG ? ...... ORISOL GREIVf E I ZSS gj ♦ Pogrešanci iz svetovne vojne. Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve naslednji pogrešane! iz svetovne vojne: Mihael Hlebš iz Ljub ljane, Valentin Mlinar iz Nove vasi, Peter Jugovič iz Godešič, Ciril Novak iz Dol, Matevž Kepic iz Podreč, Anton Peklaj iz Lukovice, Gregor Trobec s črnega vrha in Franc Hojkar s Črnega vrha. ♦ Prvi roj na Vrhniki je imel 28. t. aa. veleče belar Anton Maček v svojem čebelnjaku v Hrčerencu. Roj je bil za ta čas res lep In zelo močan, čudno je, da so tako slabe čebele že sedaj tako napredovale. Ali s tem je pač dokazano, da je g. Maček zmožen prezimiti čebele na hojevem medu. ♦ čiščenje Dioklecijanove palače v Splitu. Hišni posestniki, ki so imeli svoja poslopja nad zasutimi pritličnimi prostori rimskega cesarja Doklecijana, v katerih se je nekdaj nahajala cesarjeva biblioteka, so pričeli akcijo za ustanovitev zadruge, ki bi imela svrho, da asanira podzemske dele palače ter da jih uredi in očisti. Zasutih je več dvoran, ki bi se, ako se očistijo, mogle dobro porabiti. Domneva se, da bi ena največjih dvoran, ki je še zasuta, merila približno 1000 ms. ♦ Smrt najstarejšega dekleta v državi V Senti je 23. t. m. umrla Veronika Gerčeva, ki je te dni dosegla starost 100 let in je bila najstarejše dekle v Jugoslaviji. Dolgo vrsto let se je preživljala kot plesalka na ulici. V starih letih njeno plesanje seveda ni bilo nikaka umetnost, ali ljudje so ji radi dajadi obolus za preživljanje. Umrla j« v sirotišnici. ^ ♦ če zagrebški mesar lumpa. V ponedeljek zjutraj se je zagrebški mesar Anton Ogrizek iz gostilne vračal domov. Ko je stopil iz najetega avtomobila, ni hotel plačati takse 73 Din za vožnjo. Ko se je Ogrizek zaklenil v hišo, je šofer trkal na vrata in zahteval plačilo. Ogrizka je to tako razburilo, da je trikrat ustrelil v vežo io ranil šoferja na glavi. Takoj nato so ga aretirali. ♦ Starše je okradel. V odsotnosti svojih staršev je vlomil te dni r domače nišo t D. M. v Tolju 18 letni Anton Kukovica. Odpeljal je očetu črno pleskano kolo ln si prilasti! dve moški suknji, dve obleki svojih bratov, razno zlatnino, nahrbtnik samokres z orožnim listom na ime očeta Franceta Kukovice. Tatinski mladenič je nato po begnil baje proti Zagrebu in ga zasledujejo. Damski plašči zadnje novosti Pred nakupom plašča za pomlad si oglejte brezobvezno zalogo dunajskih modelov JK> najnižjih cenah pri 3782 „NOBLESSE" LJUBLJANA, Aleksandrova cesta St 4 HUNYADI JANOS neprecenljive usluge. Zanesljivo, milo in odvajajoče učinkujoča poživi ves organizem. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem! Dobiva se v lekarnah, drogerijah in vseh boljših trgovinah. Slamič, kampelc ti presneti, kje ta rizling si dobil? Zanj res vse priznanje gre ta, boljšega še nisem pil! ♦ Zasledovana vlomilca. V okolici Metlike je bilo izvršenih v zadnjem času več vlomov Kot osumljenca zasledujejo orožniki 22 letnega Franca Mikešiča in 25 letnega Izidorja Peršet.*. ki sta se več teanov potepala tam okrog in sta bila brez stalnega bivališča. Te dni sta vlomila v hišo posestnika Jožeta Muca v Primostku blizu Podzemlja ter ukradla različno moško in žensko obleko, perilo, 25 kg moke, 2 kg soli in več parov čevljev Pri sosednli hiš-, katere lastnica je Ana Mucova, sta pa ukradla večjo količino masti Isto noč sta odnesla tudi Matiji Pezdircu več kokoši in petelina Ves plen je vreden nad 40Qo Din. ♦ Ponovno znižanje cen. Po prizadevanju znane domače tovarne oblek Tivar lahko spet iznenadimo čitatelja z ugodno vc-stjo o znižanju oblačilnih cen. Zalogam, ki so pravkar dospele v prodajalne Tivar. so tako znižane cene, da lahko vsakdo obogati svojo garderobo s Tivar oblekami, ki ustrezajo vsakemu okusu in so poleg tega tudi najcenejše. ♦ Zaradi utrujenosti ne bo več nobenih pritožb, če boste nosili poflpetnike Palma iz gumija in gumijaste podplate Palme Pri tem bo vaša hoja ugodna in elastična, obvarujte pa si tudi zdravje in uživajte še to veliko prednost, da bodo vaši čevlji popravljeni s trajnim in čvrstim usnjem, ki ne drsi. ♦ Mnogo Je vzrokov, zdravilo pa je samo eno. Velikansko je število ljudi vseh starosti, ki trpe več ali manj zaradi glavobola ali migrene. Tem ljudem se že na licu vidijo bolečine, ki jim jemljejo voljo za delo in vsako veselje doma in v društvu. Vzroki so različni, fizični in duševni, posledice oa so v manjši ali večji meri vedno zelo težke za vsakega bolnika. Tablete Pyramidon pomagajo izvrstno, ravno tako uspešno pa delujejo tudi proti raznim vrstan mrzlice in v primeru drugih bolezni. ♦ Dospela le najnovejša keramika in zadnje novosti pisemskega papirja. M, TIČAR, Ljubljana. ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Rei=h. Iz Usiblfane u_ Proslava jubileja marljivega društva. Kakor smo beležili, praznuje Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj s svojo knjižnico vred 25 lctnico obstoja. Svoj srebrni jubilej bo društvo proslavilo skromno toda prisrčno v soboto ob 20. v kazinski dvorani. Na sporedu je nagovor sedanjega predsednika direktorja Reisnerja. pevske in tamburaške točke obeh odsekov društva, nato pa prosta zabava. Odbor vabi Ljubljančane, da številno posetijo prijetni sobotni večer. u_ Sprememba pri ljubljanskih sodiščih V soboto bo stopil v veljavo enotni civil-nopravdni postopnlk odnosno sodni : oslov nik. V zvezi s tem bo izvršena pri okrajnem sodišču v Ljubljani ponovna razdelitev poslov m bodo nekate-im šolnikom dodeljeni novi oddelki in posli. Vo:l3tvo okrajnega sodišča bo prevzel s. o. s. g. Jakob Jerman. S 1. aprilom bodo morali spisi ncfcitš nove značke. Vse c ri.ue pravde oi bagatelke d0 zneska 12 000 Din in menične tožbe se bodo kratko označevale s P (pravda). Sedaj so bile v navadi značke Cb za bagatelne, C za večje ln M za opominjevai-ne tožbe, kjer je bil postopek precej skrajšan. Eksekucije, doslej »asi ime v a ne z E, se bodo naprej označevae z I (izvršba). Tudi za druge sodnijalte posle so določena posebne značke. u_ Predavanje v kemičnem seminarju. Jutri ob 18. se bo vršila diskusija o zadnjem predajanju g. dekana prof. dr. inž A. Krala v kemični predavalnici državne realne gimnazije, Vegova ulica 4. u_ Francoski institut v Ljubljani opo zarja na zanimivo literarno predavanje o Andreju Gideu, ki bo v ponedeljek, 3. aDrila ob 21. v društveni predavalnici Predavalnici. Predaval bo znani francoski kritik LSon Pierre Quint. Vabimo! u— XI. redni občni zbor Zadruge državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Ljubljani bo jutri ob 7. zvečer v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti. u— Jezdeci (prijavljeni) ljubljanskih So-kolskih društev se pozivajo, da pridejo v nedeljo 2. aprila ob 9. dopoldne v jahalni obleki v civilu v vojašnico IG. artilerijskega polka.____ LOV ZA MILIJONI Slavni akrobat to pustolovec Luciano Al-bertini v svojem, pri naa ▼ Jugoslaviji, v Dubrovniku in na naših lepih otokih sončne Dalmacije izdelanem sencaionalnem film« »LOV ZA MILIJONI« se predvaja od danes dalje v kinu »Ljubljanski dvor«. Predstave ob 4., pol 8. in 9. uri zvečer ob najnižjih cenah 2.—, 4.— in 6.— Din. Danes premiera ^ najbolj napetega filmskega veledela te sezone! Gibanje podmornic med svetovno vojno izdano. Katastrofalne posledic« izdaje.1 more privlačnost transcendentno utemeljiti in ali obstoji neka pravna realnost, ki bi bila vzvišena nad subjektivnim človeškim ustvarjanjem in neodvisna od zgodovinskega razvo ja? Avtorjev zaključni odgovor na zastavljena vprašania je zanikuioč. Tudi lajik bo z zanimanjem sledil piecu po tem občeflozof-*kem področju pravne, odnosno socialne filozofije. * »Vodnik po zbirkah Narodnega muzeja » Ljubljani«, čigar zgodovinski del je po svoji pregledni sestavi in temeljiti znanstveni obdelavi v muzeu zbranih predmetov vzbulil splošno priznanje, je izpopolnjen in zaključen s pravkar izišlim prirodopisnim delom Lično opremljeno knjigo z 220 strani je uredil dr. Fran Kos. Kakor zgodovinski del, je tudi prirodopisni okusno ilustriran. Oba Vodnika sta za pravilno razumevanje zelo pomembna in bosta posetniku. ki bo hotel za razš'rjenje svojega znanja v zgodovini odnosno prirodopisu naše dežele podrobnejše in temeljitejše spoznati zaklade našega muzeja neobhoden in dragocen pripomoček Stari vodniki po ljubljanskem muzeju eo že zdavnaj razpečani in za današnje stanje že doloo nezadostni in pomanjkljivi. Potreba novega vodnika le bila tedaj očitna in Narodnemu muzeiu gre vsa hvala, da je izdal vodnika za zgodovinski in prirodopisni del v tako vzorni obliki in lični opremi. Ni treba da bi bil človek zgodovinar ali prirodopisee. da ima veselje z obema knjigama m ob pogostih obiskih muzfeja veliko koristi od njiju. Vodnik po prirodopisnih zbirkah muzeja je razdeljen po znanstvenih panogah v štiri dele; vsakega je obdelal 6pecial;st za to panogo. Tako je dr. Fran Kos izčrpno opisal zoološki oddelek. Od praživali gori do vretenčarjev se vrstijo klasifikacije, opisi in drugi zanimivi podatki o vseh živalih, ki jih najdeš v našem muzeju. Ta del je najobšir nejši. Dr. Ivan Rakovee je obdelal geološko-paleontološki oddelek tako. da obenem podaja tudi geološki pregled vsega slovenskega ozemlja od najzgodnejše kambrijske dobe tja do aluvija. Zbirke mineraloško-petrografske-ga oddelka obravnava pater Janez 2urga. Tudi ta del glede preglednosti in sloga ne zaostaja za prejšnjimi. Nanosled je dr. Fran Dolšak opsal botanične zbirke, ki pa že po svoji naravi in še bolj po načinu, kako ie gradivo shranjeno, ne morejo v toliki meri kot ostale zbirke služiti naobrazbi širšega občinstva. Vsak oddetek vsebuje ob koneu pregled literature, ki ne kaze samo virov, iz katerih je avtor zajemal, marveč je lahko tudi fcitate-lju kažipot k nadaljnjemu študiju. Omeniti ie, da 9o si avtorji, zlasti prvi. vzlic strogi eksaktnosti in siceršnji leksikoo-ski zgoščenosti svojih izvajanj hvale vredno prizadevali, da približajo besedilo tudi dobremu okusu. Zato knjiga ni suhoparna, za oko lična oprema pa jo še bolj približuje ci-tateljj. Kdor se bo hotel v našem muzeju kaj naučiti, bo moral »meti oba Vodnika v predalih svoje knjižnice in ju konsultirati pred vsakim obiskom, nato pa ju kot naj- boljši vademecum vzeti s seboj. Nizka cena bo vsakomur omogočila nakup obeh prepo-trebnih knjig. — »Zbornik znanstvenih razprav«, o katerem podrobneje poročamo v članku »Dve znanstveni publikarji«, 9e naroča pri juri-dični fakulteti in stane 60 Din (slušatelji prava 30 Din). Člani drušlva prijateljev pravne fakultete v Ljubljani ga dobe br^7.-plačno. čim vplačajo pri društvu članarino 40 Din. Zato dekanat fakjltete ponovno vabi k pristopu On; člani, ki so društvenino že poravnali, dobe Zbornik IX. še tekom tega tedna. Slovaška rasstava t Pragi. V Pragi je bila nedavno otvorjena velikopotezno organizirana slovaška razstava. Razdeljena je v dve veliki skupini: prva — v Myslbekovi palači — obsega slikarski in kiparski del. draga — v Občinskem domu — pa umetniško industrijo. strokovno šolstvo in grafiko. POPOLNA POGODBA v smislu zavarovalnega zakona ln ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za vsakega naročnika „Jutra" nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«. Vi še niste naročnik? Internacionalni podmorniški špionažni velefilm, izdelan po resničnih doživljajih: V glavnih vlogah: TRUDE V. MOLO, KARL LUDHIG DIEHL. PAUL HoRBIGER, ALEXA V. ENGSTItoM, PAUL OTTO. THEODOR LOOS. Kot dopolnilo Foxov zvočni tednik senzacij, Predstave ob 4., V48. in 9.^4 zvečer. Telefon 2124 ELITNI KINO MATICA u_ Največje glasbeno delo svetovne literature in obenem tudi najpomembnejše za soli zbor in orkester je napisa! nesmrtni glasbeni velikan L. Beethoven Njegova »Missa solemnis« je v resnici znana v vseh velikih glasbenih centrih, saj je od leta 1844 dalje skoro stalno na repertoarju vseh ve,i-kih koncertnih združenj Za svoie izvajanje zahteva ogromen, pa tudi tehnično popolnoma dovršen zborovski in orkestrski zbor Posebno odlični morajo biti solisti Najtežio vlogo imajo soprani tako v zboru kakor tudi solistinja, ker se gibljejo v izrednih višinah. Vse posetnike koncerta prosimo, da si preje prečitajo kratko razlago odnosno uvod v izvajanje posameznih delov maše: Kyrie. Gloria, Čredo, Sanctus in Benedictus ter Agnus Del. Glasbena Matica ljubljanska izvaja to ogromno delo s pomočjo solistov; Zlate Gjungjenac Gavelia. Bernot Golobove, Gostiča Jos., Julija Betetta, dalje pomnoženega. opernega orkestra pod vodstvom ravnatelja Mirka Poliča v ponedeljek dne 3. aprila v veliki unionski dvorani ob 20. uri. Predproiaja vstopnic v MatičDi knjigarni. Vstopnice so na razpolago od 10—50 Din u_ Promocija. V soboto je bil na univerzi v Gradcu g. Milan C u n d e r z Jezice promoviran za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo! u— Občni zbor Jugcslov. - češkoslov. lige bo 4. aprila ob 20. v restavraciji »Zvezda^. Vabljeni vsi člani, kakor tudi vsi prijatelji češkoslovaško-ju goslo venske vzajemnosti k obilni udeležbi. u _ Jadranašice! Jutri ob 10. dopoldne bo redni članski sestanek ženske sekcije. Pridite vse, ker je sestanek važen. — Na-čelnica. MBaaaBaMMMnaa—sg asan—a— najpripravnejše, moderno in solidno oblačilo za gospode. Ze od Din 450.— naprej. Velika izbera površnikov in oblek po meri. F. LU&IČ, Stritasieva u_ Predavanje Miss Edith Oxieyeve. Dne 27. t. m. zvečer so se zbrali v mali dvorani hotela Metropol mnogoštevilni člani in prijatelji Angleško-jugoslovenskega društva v Ljubljani k predavanju Miss Oxleyeve, profesorice modernih jezikov in angleške literature, ki se je prijazno odzvala povabilu društva in si izbrala za predmet predavanja mesto London, njegov nastanek, zgodovino in historične zgradbe. — Predavateljico je predstavil občinstvu v odsotnosti predsednika društva g. bana dr. Marušiča njegov podpredsednik, odvetnik dr. F Majaron, ki je tudi omenil, da je bila Miss Editn Oxlev, preden se je naselila v .Mariboru, profesorica na učiteljišču v Londonu. da je diplomirala iz moderne literature oa pariški univerzi in da sedaj vrši v Mariboru važno misijo kot predstavnica angleške kulture v obmejnem mestu, kjer tudi aktivno deluje v tamošnjem društvu prijateljev angleškega jezika Miss Oxley je najprej podala zgodovinski pregled nastajanja Londona. Ko so v 1. 55 po K. prispeli v Britanijo Rimljani, so našli ob izlivu reke Thames sredi neskončnega barja na nizkem griču nekaj bornih koč. Ta naselbina, v kateri so prebivali Kelti, se je imenovala Lynndun, kar pomeni v keltšči-ni Lynn = grad, dun — jezero, torej grad ob jezeru. Rimijani so grad povečali v ogromno trdnjavo, ki deloma stoji še danes. Moderni London se je prav za prav začel razvijati šele po velikem požaru 1. 1G67, ko je z večjim delom mesta vred pogorela tudi stara gotska katedrala sv. Pavla in je največji angleški arhitekt vseh časov Sir Christopher Wren sezidal sljajuo novo katedralo »St. Paul's< v renesan6nem slogu. Med prijetnim kramljanjem je Miss Oxley vpletla v prikazovanje slik historičnega Londona mnogo zgodovinskih podatkov in več anekdot. Razkazala in opisala je tzv. cehovsko zgradbo (Guildhall), Britansko nacionalno galerijo, eno najslavnejših na svetu, Westminstersko opatijo, ki je grobišče angleških kraljev, državnikov in poetov, in v kateri počiva Neznani vojak, tovariš onega pod Are de Triomphom v Parizu, glavne ulice in trge modernega velemesta in najzanimivejše zgradbe osrčja Londona. Epidiaskop je zlasti barvane slike lepo re-produciral na platnu in poslušalci so prav gotovo prišli do zaključka, da London ni le veliko, marveč tudi lepo, harmonično zgra-jeno mesto, ki skriva mnogo znamenitost: Dr Majaron se je po lepo uspelem predavanju zahvalil Miss OxIeyevi za zanimiva izvajanja, nakar jo je nagradilo občinstvo z glasnim odobravanjem. u_ Gerhard Krause. internacionalni glasbeni kritik in dopisnik mnogih glasbenih revij je v lanskem letu obiskal Ljubljano ter se prav živo zanimal za naše glasbene prilike, predvsem za našo moderno glasbeno 'iteraturo. Takrat je bival več dni v Ljubljani, poslušal orkestralne skladbe Osterče-ve, ki mu jih je izvajal operni orkester pod vodstvom ravnatelja Polica, na konserva-toriju pa je prisostvoval interni produkeili kjer sta peli gdč. Verbičeva Milena in gosp>» Bernot-Golobova moderne eamospeve Sloga« narodno železničarsko glasbeno društvo v Ljubljani je sklicalo 9. redni letni občni zbor društva za nedeljo 2. aprila ob 9. dopoldne. Zborovanje se bo vršilo v društveni glasbeni dvorani v Ljubljanskem dvoru. u— Lekarnar mag. pharm Sušnik je daroval v spomin utarie.ga lekarnarja g. May-erja v fond za mestne reveže 1000 Din, za kar mu izreka mestno načelstvo iskreno zahvalo. u— Živilski trg j« bil včeraj kljub tržnemu dnevu le srednje živahen. Na pro. »j je bila zopet velika množina jajc, ki so jih prodajalke ponujale IS do 20 za 10 Din. Perutnine je bilo maJo in so bile cene ?d 25 do 30 Din. Sadni trs jc bil le deloma zaseden. Na prodaj so bili gambovei in voščenke. Cene od 3 do 5 Din kg Ja^ika polagoma pojenjujejo. Živ^nieiša je postala sezona za semenski Iuom[>ir, ki ga jc bilo 20 voz. Kmetje z Gorenjske, iz lobrunjske okolice in od ižanske straai so snrva zahtevali 0.80 do 0.90 Din za kg, toda pozneje so popustili na debelo O.GO do 0.70 Din za kg. Kupčija je bila slaba. Živahnejše ;e bilo na Krekovem trgu, kjer so sadjerejci iz Dorfarjev in oni od Sv. Lenarta pri S^-strem prodajali razne drevesne sadike, jablane in hruške, kakor tudi mestni »rtnar-ji razno okrasno drevje. SaSike so po 5 10 Din in jih ljudje prav hitro kupujejo. Tudi Kmetijski družba jih je pro^a-ia že veliko število. u_ Zaradi prahu so pričeli v zadnjih dneh zjutraj in tudi popoldne škropiti uJice Avtomobili, vozovi in kolesarji so dvigsli že dokaj prahu, ki je silil posebno zaradi vetra pasantom v nos in lega! na obleko. Posebno potrebna je biia škropljenja izredno prometna pa tudi prašna Gosposvetska in Celovška cesta. u_ Tračnice so predajali. Delavec Jakob Čadež in pet njegovih tovarišev je prišlo te dni na originalno idejo. Pojavili so se O ■i-ijubljanični strugi pri Sv. Petru in pričeli meriti tam ležeče tračnice. Obnašali so se zelo samozavestno, vprav službeno. S PeNrj so imeli tudi voznika in so takoj nato naložili na voz več kosov r teži 6000 kg Tračnice so nato zapeljali na Gd malim senatom se je včeraj dopoldne konča! dolgotrajen proces proti trgovskemu potnika, 50 letnemu Dragu S. iz Kozarij. Obtožen je bil, da je od 1931. dalje izvršil nebroj sleparij na ta način, da je kot zastopnik nekega Menzija, ki je imel generalno zastopstvo tvrdke >Dukra<, tovarne nogavic v Zagrebu, opeharil 25 trgovcev v mestu in na deželi za nogavice in gotovino, manipuliral pa je tudi s sirom. Tako je državno tožilstvo vložilo kar 3 obtožnice za skupno vsoto 31.000 Din. Obtoženec je v bistvu vse priznal. Kot glavna priča je nastopil trzo-vec Menzi, ki pa se dotlej še ni utegnil naučiti našega jezika. Sodišče je potnika obsodilo na 15 mesecev robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh kt. Iz Maribora »— Napredovanje. V mariborskih šport, nih in družabnih krogih zelo priljubljeni g. inž. Rudolf Koudelka je napredoval v VL položajno skupino in mu je bilo obenem poverjeno vodstvo važnega referata pri generalni direkciji državnih železnic v Beogradu. a— Ljudska univerza v Mariboru bo priredila jutri 33. t. m. spominski večer Karla Marxa. Predaval bo g. prof. Tep-ly. V nedeljo 2. aprila cb 11. dopoldne to tolmačil v veliki kazinski dvorani umet_ nostni zgodovinar g. dr. Šijanec razstavljene umetnine na razstavi naših modernih. V ponedeljek 3. aprila bo predaval zvečer senator g. dr. Framgeš o ekonomskem značaju pakta male antante. ZbflDD državne razredne loterije, ki bo pričela z žrebanjem v L razredu že dne 9. aprila, je torej le še kratek. Onim, ki si hočejo nabaviti srečke, sporočamo, da se srečke dobijo v vseh podružnicah »Jutra« in v obeh oglasnih oddelkih »Jutra« v Ljubljani, nadalje v Splošnem kreditnem društvu v Ljubljani na Aleksandrovi cesti, v Obrtni banki na Kongresnem trgu, v podružnici Mestne hranilnice na Miklošičevi cesti, v Kmetskem hranilnem in posojilnem domu ter v menjalnici Reicher & Turk v Prešernovi ul. Zadružna hranilnica r. z. z o. z«, Ljubljana, Sv, Petra c. a— Ljudska univerza v Studencih. Drevi ob 19. bo predaval na podlagi praktičnih demonstracij s plinskimi maskami g. F. Pivka o vojni s plini in obrambi proti njim. a— Zanimivo francosko predavanje. V^viatvo Ljudske univerze opozarja jav-T>ost na zanimivo francosko alpinsko pre_ davanje, ki ga bo imel v dvorani Ljudske univerze g. univ. prof. I. Lacroix iz Ljubljane drevi ob 20. Ob spremi jevanju mno-pih skicptičnih slik bo govoril o francoskih planinah in o francoski alpinistiki. a— Seja mestnega občinskega sveta bo drevi ob IS. v sejni dvorani mestnega magistrata. a— Mariborski državni upokojenci, ki so včlanjeni v nedavno ustanovljenem Društvu jugoslovenskih državnih upokojencev v Mariboru, imajo sejo svojega celokupnega ocJbcra z zelo važnim dnevnim redom v soboto 1. aprila ob pol 15. uri. 3— Nezgode, v Jurčičevi ulici je padel f etni učenec Milan Kocjan tako nesrečno, ca si je zlomil levo nogo ped kolenom. Kna-ka nezgoda se je pripetila 451etni dni. rarici Jožefi Starčičevi iz Radvanja, ki si je pri padcu zlomila desno nogo v glež-nju. Pri sekanju drv se je vsekal v levo roko 401etni posestnik Matevž Bohak od Ev. Miklavža. Vsi poškodovanci se zdravijo v bolnišnici. a— Otrok padel s prvega nadstropja na c-esio. Predvčerajšnjim popoldne so bili poklicani reševalci v Dravske ulico, kjer ie padla z okna v prvem nadstropju v hiši št. 11 na cesto Sletna Silva Vogrmova tn obležala s težkimi poškodbami. Otrokove poškodbe so zelo resne. Zdravi se v tukajšnji bolnišnici. a— posledice SpOra zaradi meje. Zaradi mejnika med svojima posestvima sta se predvčerajšnjim sprla 37Ietni posestnik Ivan Wagner od Sv. Petra pri Mariboru in njegov sosed. Med prepirom je udaril .-osM vVagnerja tako močno po glavi, da ga je nevarno poškodoval. Wagnerja so pripeljali domači na zdravljenje v bolnišnico. a— Tatvina sirovih kož. V noči na vče. raj Je izginilo ii Djuričevega skladišča v Kocenovi ulici 9 sirovih govejih kož, vrednih 3500 Din. Tatvine je osumljen neki mesarski po-močnik, ki pa vsako krivdo odločno zanika. Is Celja «— Na Ljudskem vseučilišču je predaval v poaedaljek zvečer g. dr. Josip C. Oblak iz Ljubljane o potovanju po oib_ mejnem ozemlju Dalmacije, Črne gore in Južne Srbije od Dubrovnika do Bitodja. Naglasa! je, da je treba iskati posebnost tv-h po-kra jm ? neoskrunjenih prirodnih lepotah, ki jih pravilno cenijo žal le obiskovalci iz tujhie. Predavatelj je navedel tudi znamenite dogodke iz zgodovine teh pokrajin Zanimivo predavanje so pojasnje-vale številne siioptične slike. e— Gostovale ljubljanske drame. Sredi aprila bo gostevala ljubljanska drama v Celju z znano komedijo Bairyja Coimersa ;Roksi« v režiji prof. šesta. Gostovanje se bo vršilo le če bo v knjigarni K. Gori-čarja, vdove do 8. aprila prodanih dovoij vstopnic. Pripor>čamo! e— Materini dan. Kakor vsako leto, bo priredilo Kolo jugosl. sester v Celju tu-C i letos proslavo Materinskega dne. Proslava bo v nece^n 14, maja. Spored bomo že objavili. e— Na koncerta »Olj^e«, ki se bo pričel v nedfijc 2. aprila ob 16., v velika dvorani Narodnega domt. bo zbor izvajal tudi rmogo novih peimd naših najboljših sikla. dateljev e— Za v»e brtvnlce v Celja in G^berju velja od sobote, 1. aprila, naprej letni delovni čas, in sicedei »t vršijo v uradu h prostorih gretrnja razb: pouč-ni tečaji, ki so vsi dobro obiskani Storiii so se tud koraki pri benskj upravi glede delovnega časa ob nede!>ah. Prav tako je gremij napravil vlo«o oa poštno dn-ekc jo zaradi nove telefonske cehce na pošti, ker sedanja ne ustreza več današnjim razmeram Tnjrrk g. Osenjak je porečal o raznih taksah iu o fcrošarinskem /akonu Iz njegovega poročila ie nadalje razvidno ia šteje gremij 164 članov. 127 trgovsfc h nastavloenccv in 3(> vaiencev. Števio članstva pa se je v pretek'cm letu skrčilo iz 22 člann-v Blagajniško poročilo je podal g Vrab! Martin in je iz poroSMa r^rvidro, da je znešalo premoženje ob koncu preteklegfl leta 37.323.25 Din. Pror;:čmn določa za leto 1033 dohodkov 13 100 Din. izdatkov pa 32.120 Dn Diferenca se bo krila ir pr-spevkov na Stanarini. Na predlog g. Tomaža Breznika se ie izreki« upravi ra^resni-ca. Članski prspevk' "*o v; nasproti lanskemu letu znižal- za 20 odst Na koncu je govor i še zvezni tejnik 2 Ktiser o sološni gospodarski stiski m o km^čvem moratoriju, ki je za trgovce hud ude.ee V tem smislu je občni zbor sprejel resolucijo. = porast isivOBg naAe goveje živine In svinj. Po službenih podatkih je zadnja dva t edin a izvoz goveje živine iz naše države naglo porasel. Razen na dunajsko in bu-dlimpeštansko tržišče se goveja ž;vina izvaža tudi v Grčijo Obenem se je naglo dvignil tudi izvoz pitan ih svinj v Francijo. Cene govej3 živini in svinjam zadovoljujejo spričo vedmo večjega povpraševanja glede na odlično kakovost našega bla- ga- = Nepovoljno stanje trgovinskih pogajanj med češkoslovaško in Avstrijo. Včerajšnja >Neue Freie Prp«se< piše, da pogajanja ne potekajo tako ugodno, kakor se je spočetka pričakovalo, šef čfškoslovaške delegacije minister dr. Friedman Je odpotoval, ker mora voditi pogajanja z Nemčijo. Konkretnih rezultatov pogajanj med češkoslovaško in Avstrijo še ni. *Neue Freie Pr^sse« pravi, da Je češkoslovaška delegacija stavila zlasti glede sladkorja, tekstilij, premoga pivovarskega ječmena, živine in m Tako vreme / škoduje Vaši kozi! Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea-kremo i Nadrgnile si temeljilo vsak večei pa tudi podnevu, preden greste na prosto, roke ln obraz z Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti velru In vremenu ter dobi ono milino in 8 vež ost, la jo vsi tako ljubimo pri mladini. Sami dobro veste: nobene druge kreme m. ia bi vsebovala euceril in zato se Nivea-krema ne da nadomeslitl. NIVEA - KREM: V dozah od Din. 6.—, 12.—, 25.-V tubah od Din. 12. - tn Din. 17.— Gospodarske vesti = Težave izvoznikov Jajc. »Narodno blagostanje« se bavi v zadnji številki z vprašujem našega izvoza jajc gjlede na prekinjenje trgovinskih odnošajev z Nemčijo in ugotavlja, da so s povišanjem uvoznih carin na jajca v Nemčiji Se huje kakor mi prizadete nekatere druge države, tako Holandska. Danrka, Finska, Estonija, Bolgarska in Ruimunska. Holancteka sama je izvažala dve tretjini svojega izvoza v Nemčijo. Istotako Finska Pri nas še niso storjeni nikaki ukrepi glede podpiranja cen in prav tako tudi ne glede represalij proti Nemčiji. Holandska pa je na tržišču jajc ponovila eksperimente, ki jih je ne_ davno napravila na tržišču svinj. Odvzela je n-smreč pred dnevi okrog 10 milijonov jajc s tržišča in jih spravila v hladilnice. To operacijo je izvršila Zveza izvoznikov perutnine in jajc. Na ta način je regulirala tržišče in obdržala cene. Toda tak ukrep ne more imeti trajnega uspeha, zato so cene tam naposled vendarle padle, in sicer za več kakor 50 odstotkov. Finska in Estonija sta se po služili druge poti. Obe dajata izvozno premijo na jajca. Ta premija ki ne more kompenzirati nem, ške carine, je v glavnem namenjena za olajšuje izvoza v druge države, zUasti v Anglijo. Toda angleško tržišče je preplavljeno z danskim in holandslkim blagom, ki je znano po svoji kakovosti, zaradS česar izvoz jajc v Ang-Mjo iz baltišikih držav nima mnogo nad na uspeh, časopisje t da držav vrši amdo kampanjo proti Nemčiji in zahteva trgovinskopolitične represalije. S povišanjem nemške carine na jajca je prizadeta tudi Rumunija, ki se tudi poslužuje represalij. Urad za izdajanje uvoznih dovoljenj v Bukarešti ne izdaja več dovoljenj za uvoz iz Nemčije, nego navaja zaniimance na uvoz iz Anglije, Francije in drugih držav. Na domačih tržiščih z jaj_ ci tudi ruarumska vlada ni napravila ničesar za podpiranje cen. Kakor mi tudi Bolgarsika ni storila nikaikih ukrepov, toda časopisje vedno glasneje zahteva rspre-salije proti Nemčiji. — Trgovinski in obrtni obrati v Sloveniji Po statistiki Zbornice za TOI v Ljubljani je bilo v četrtem četrtletju 1. 1932 prijavljenih 199 in oujavljenih 728 trgovin V istem času je bilo prijavljenih 317 in odjavljenih 734 obrti. Skupaj je bilo lani prijavljenih 1000 (v 1. 1931 1090) in odjav-ljenih 1476 (v l 1931 1078) trgovinskih obratov. V dve letih se je število trgovin v Sloveniji zmanjšalo za 488 na 12.459 Obrtnih obratov je bilo prijavljenih lani 2076 (predlanskim 2276) in odjavljenih 2053 (predlanskim 1775), tako da se je lani število obrtnih obratov dvignilo za 23 na 32.935. = Občni zbor Zveze slovenskih zadrug, r. z. z o. z. v Ljubj&ni, bo 3. aprla z začetkom ob 10. dopoMae r CeVja v dvorana tudi sira zahteve, ki jih Avstrija ne more sprejeti. Predvsem je češkoslovaška delegacija zahtevala, da se od kontingenta 200.000 do 300.000 metrskih stotov sladkorja, ki ga mora Avstrija uvažati, zagotovi češkoslovaški fiksna kvota. Tudi o tem se še ni dosegel sporazum = V trgovinski register se je vpeala tvrdika: Ivan Novak, naslednik Ramovš m drug, drulba z o. z. v Celju), trgovina z radijskimi aparati radijakm materialom, tehničnima m 9portnim predmeti, gramofoni in drugim). — V zadružni register se je vpieaia zadruga: Vzajemnop odporna Čebelica v Ljubljani, r. z. z n. z. v Ljubljeni. — Odpravljen je konkurz o Jožrici Bizp-kovi, bivs trgovki v Ljubljani, ker ni kritja za stroske postopanja. — Potrjene so poravnave: o tvrdki R. <5c Z. Pajk, izdelovanje moškega perila v Celjai (terjatve I. in II razreda se plačajo v celoti takoj po pravomouno&tj poravnave, najka-smeje pa do 9 aprila: pravice loč lnih io Izločilnih upniiov ostaneijo ne-prikrajšanc: terjatve upnikov III razreda se plačajo z 20 odst. kvoto, takoj po pra-vomoonosti poravnave, na^kasuej® do 9. aprila),, o Uršiču Antonu, trgovcu v La-šikem (terjatve upniJiov mase in onih I. in II razreda ee izplačajo v celoti. loctverJ tudi v celoti, terjatve upnikov III. razreda pa s 30 odst kvoto), o Lasanu Juriju, posestniku in gostilničarju na Jesenicah ;n o Staretu Francu lastniku hotela »Olvm-pica« na Bledu. Končane so prisplme poravnave o Cibrovi Barbari, trgovki v Ljubljani, o šmalcu Ivanu posestniku in trgovcu v Novem mestu, in Jurfecn Francetu, posestniku in klobučarju v Krške-m. Borze 29 mrrra Na ljubljanski borzi sta porvustili devizi na Amsterdam in Berlin, medlem ko sta c=e okr^oila New7ork in Pariz. Neizpremeni°ni so Bruselj, Curih, London. Praga in Trst. Avstrijski šilins e? ie zaključil v privatnem klirinsru po 8.80—8.90 Din. Na zagrebškem efektnem trž'šču je Vojna škoda notirala više. a zaključila se je za kaso in za april po 180 nasproti 181 včeraj. 7®/f» Blair 9e ie zaključil do SH.oO in 35. 7''» posoiilo Državne hipotekarne po 40.25. — Avstrijski šil ns ie notiral v Zagrebu 8.50 do 8.60 (rakiraček R.55). a v BeosTadu 8.55 do S.fiO Grški boni so notirpU v Zagreb i 37.50—38.50 (zn ki m ček 38). v Beogradu pa oo se ponujali po 38. Ljubljana Amsterdam 2314.71—2326.07 Berl;n 13*7*4—137* 44. Bn^eh 80O24 do R04 1S. Curih 1108 35—1113.85 London 105 07-197 57. New York ček 5723.53 do 5751.79. Pariz 225.79—226 91 Praga 170.67 do 171.53, Trst 294.35-296.75. gumeni zobje kadilcev Po dolgem iskanja °eui verdar enkr-jt našel pra- o sredstvo za svoje zobe. '/.e po trikratni tipf^aui sem dobil Me?čceo bol^ 7<->b.». vzlir i»mu, ria -o l»iii od kajenja npavi in nelepi. odslej n»» bon »porabljal ničesar drugega, kanor "Gniorodon: P. Tomažič, M___ Zahtevajte zaio samo pripti 7. "Ilau 294.^5—29«.75. Nevvork kab^l 5743.oŠ—3773.79, ček 5723 33 do 5751.79. Pariz 223.7*—->_'t).Pl. Praca 1<0.07 do 171.53. Curih 110S.33—1113.85. Cnrih. Pariz 20.3723. l-on.lon 17.70, Neu-york 518.75, Bruselj 72.23, M "lan 26.00 Madrid 43.S5, Amsterdam 2U&.85. Ber1 n 123.5730. Dniini 72.97 (57.101, >ofija 3.7fi Pra?a 15.40, Varšava 5*10. Atene 2.92 hit kn Ljubljana. Vojna škoda 180—182. 7°'« investicijsko 43—44. 8°<'o Bi»ir 37—38. 7J/o Blair 34—35. 7'/o posojilo Državne liijtotekarne 40_4i, Trbovlje 130 blaao. Za»tre3». Državne vrednote: Vo;n3 škodi za kasr. 182 — 184. aoril 173 — 1^1. 7"\» inv^t ciisk^ 42.50 — 43.5". 4n/« a^ra^ne '/'2 do_24. 7° e Blair 31.30 - 35.50. 8', Blair 30.30 — S7.50, 7*'o posojilo Državn« fiipote-karne 40.50—41. beglufkp .50; mdu»-tri'ske vrednote: Narodna šu-nska 23 Ho 2R Gutmrnr 100 b!., tmp^ks 35 Is«« 30 hi. §?čr-nna CV;je!: 110 — 110. Tr-bcvlle 135 — 150; bančne vrednote: Kamina 340T) — 3GG0, Privilegirana agntina 191 do 194 Beograd. Vojna šleoda promptna 181 zaključek. 73'a investicijsko 42 — 13, G"'» beglučke 31.25 in 30..V) zakii., 7J/» Blair 32 zaklj., 7% posoiilo Državne hipotekarne > 1 iu 41.30 zaklj., Narodr.a 33^0 bi.. Privilegirana agrarna 193 in 192 zaklj. Borzssa tržišča LFS + LjnMjan>ka borza (29. t m.) Tenier.^ za les u lačna. Zak"'ji;e-ua sia bila dva va-eoiia telovih nesk. ŽITO + Ljubljanska borza (29. t. m.) Tendenca za žito mlačna. Nudijo se: pšfuica (tnlevska voznina. o venska postaja plačilo 30 dni); baška 76 k? 270 — 272.50; ba-nalska, 77 kg 272.30 — 275; turščica (mlev. voznina. slov. postaja, plačilo 3q dni) času primerno suha, promptna 110 _ 112.50; za marc 115 — 117.50; moka (mlevska voznina. slovanska postaia. plačilo 3o drs>: baška ?0< 445 — 430; banatska, j0«< 4r>3 do 4J.. + >Toro?ad«ka blagoma borza (29. t. m.). Tendenca mirna. Promet 43 vagonov. P5"-nira: baška, okolica Novi Sad. okoPca Som-bor, srednjebaška, sremska 208—212; gor-ujebaška, baška potiska 210—212.50; gornje banatska 206—212. Jermen; baški in sremski, 64—65 ka 100—lOo; pomladni, 0€ do 67 kg 105—110. Turščica: baška, garantirana 61—63; za april, maj, junij 67—69; banat. 59—61. Oves: baški in srem. 9S—102 Moka: oaška m banatska. »Og« tn »Og^i 340—360; »2« 320-340: *5< 300-320; t6< 280 _ 290; >7< 187 - 195; >8< 70 - 72.50. Otrobi: baSki in sremski, v jutastih vrečah 60 — 62.30; banatski, v jutastih vrečah 57.50 — 60. — Fižol: baški in sremski btll brez vreč 107.50 — 110. -f- Budimpeštanska terminska borza (23. t m.) Tendeoica prijazna. Promet slab. Pšenica: ra maj 13.90—13.92 za oktober 1218—12.20. R r ž: za maj 7.891-7.S0. Turščica: za znaj 7.13—7.20, za julij 7.76__ 7.77. ŽIVINA. -f- Mariborski jj-rinefcl sejem (29. t. in.) Dogon: 11 konj. 9 bikov, 110 volov, 316 krav in 14 teilet, skupno 460 glav. Proda, nih je bilo 290 glav. Cene za kilogram žive teže so biie naslednje: voli. debeh, 3.30 do 4.50; poldebeli 2.50 do 3.25; voli za rejo 2 do 2.75- krave za klanje, debele, 2.25 do 3.30; Molbasarice 1 do 1.50; molznice in breje 1.50 do 2.75; mlada živina 3.50 do 4.50; teleta 4 do 5 Din. Cene mesu so bile: vdovsko rnese I. S d>o 10, n. 6 do 8. meso bikov, krav in teiic 4 do 6, teletina L 10 do 14. II. 8 do 16, sveža svinjina 8 do 11 dinarjev za kilogram. -f- Ptujski seiem z? govejo živino m svinje. Na zadnji živšn-ski sejem je bi dogon obilen. Kupčij pa je bilo malo sklenjenih. Ceave za kilogram žive teže krav*-nt 1.75 do 3.75, telic.im 2.25 do 4.75, vo!>m 2.25 do 4.50, bikom 2.25 do 3.50 Din. Konji so se prodajali po 500 do 3275 D;n za 5?lavo. Prascev je b lo pripeljaivih 49 in 126 svinj. Cene prascein so bile 120 do 200 Din za rilec; prolenki so bdi po 8 do 9. poMebele svinje po 9 do 9.50 i,n plemenske svlrvje r>o 6 do 7.50 Din za k7 žive teže. Vsega je biLo prodano 2166 glr.v goveje z vine m 56 rrlcev. -f Dunajski svinjski sejem (28. t. m.) Dovoz: 10.903 rilci. Od teh so bili iz Jugoslavije 2104. Za kg žive teže so notlrale: pitane svinje I. 1.45—1.60 (1.52), angleška križane 1.45—156 (16.0) km<*čke 1.40—1.50 (L55). stare 1.30—1.35 (1.37) in mesne 1.35—1.66 šilinga. Ob živahnem prometu so S3 podražile mesne svinje za 5 do 7 grošev pri kilogramu. Nesreče v Prekisrarju Murska Sobota 28. marca. Na Jožefovo je bilo zbrano v Cankovi mnogo ljudstva, ki je od bliru m daleč prihitelo na žegnanje ali kakor to Prek-murci imenujejo: »buča«. Š-e iz sosednje Avstrije so prišb in posebno mnogo fantov je bilo iz Žetincev (Sichelsdorf). Seveda se je iztočilo mnogo pijače in vplivi so se poznali že v zgodnjih popoldanskih urah. Na več krajih je prišlo do prepira toda brez hujših posledic, dokler se niso fantje proti večeru pošteno spoprijeli pred Voglerjcvo gostilno. V splošnem tepežu je v budili ranah obležal na bojišču Josip F<>-nos, mizar iz Cankove. oče štirih otrok. Čeprav so ga takoj prepeljali v bolnico v Radgono, je poškodbam podlegel Su-m uboja i« takoj padel na brate Martince. Dva sta doma iz Žetincev (Avstrija), a najstarejši je iz Gedcrovcev. Ko so jih orožniki prijeli na begu, so vsi tajili krivdo. Pri orožnikih pa jc najmlajši Franc za-šepctal starejšemu bratu, da je on nekoga zabodel in to je starejši brat pred sodnikom potrdil. Ped težo dokazov je slednjič Franc dejanje pripoznal. Braniti je hotel le svojega brata, ki so ga fantje baje brez povoda pobili na tla in ga obdelovali s pestmi in koli. Ko je to videl, je slepo potegnil nož in sunil v najbližjega. Tako je alkohol spet zahteval za žrtev družinskega očeta štirih nepreskrbljenih otrok, a za mladim življenjem so se zaprla jetniška vrata at dolgo dobo... življenja in sveta Obisk ? nemških Ječah Nemška vlada je dovolila inozemskim novinarjem dostop v režimske ječe, da s tem demantira vesti o nasiljih nad jetniki. Naša slika prikazuje takšen obisk novinarjev v prostoru, kjer so zaprti romanopisec Renn (z naočniki), Karel Ossietzky in komunist Torgler »Nevarna leta" moških Kap, poapnenje žil, angina pectoris rTcf. Kurt Mendeil je Ml menda prvi, ki je 1. 1910. postavil trditev ,da imajo tiudd moški med 50. in 60. letom svoj klimakte. rij, svoja »nevarna leta«, kakor ženske. Od tistega ča^a se strokovnjaki mnogo prepirajo o tem d a-ti je ta Mendlova trditev pravilna ali nepravilna, vsekakor pa ne morejo zanikati dejstva, da cgvažajo moške, ga v teh letih bolj nego kdaj prej aH kdaj pozneje vsakovrstne žrivltjenjiske nevarno, sti, med katerimi je omeniti razne vrste kapi, arteriosklerozo visoki krvni pritisk ln po-setono angina pectoris, ki se o?i tuje s ffi-lnimi bolestnimi napadi v okolici srca. cb; čajno z\ prsno ko=rijo. Ti napadi, ki trajajo lahko samo nekoli-ko minut, lahko pa tudi cele ure. so združeni običajno z odipovedrjo vseh moči. z omrtvičenoetjo rek, če^tokrat z dušenjem, s trto st jo. smrtnim strahom. Premnogo primerov h i trne smrti gre na račun angine pectoris. ki se v 3"oji pravd obliki (pozna- mo tudi nepravo čisto živčno ofoliko) po. javlja zlasti kot posledica arterioskleroze. Do te pa pripomore človeku po novejših raziskovanjih tudi preveliko, zlasti duševno delo, preveč čustvenega raagibanja, alkohol in posebno nikotin. Zato m čudno, da trpijo zaradi predčasnega poapnenja premnogi možje med 45. in 60. letom, ki so drugače krepke rasti in dobro hranjeni, pa le preradi vdihavajo tobakev dim. Medicina pozna dosti metod, po katerih se obranimo poapnenju žil in angine pectoris, toda njene nasvete je v našem nervosL nem, nenaravnem času težko izpolnjevati, ker zahtevajo povratek k naravnemu načinu življenja. Značilno je četo to, da je med možmi, ki v srednjih letih podleže jo moškim nevarnim letom, oosebno dosti zdravil i kov in da je nekdo angino pectoris označil naravnost za njihovo poklicno bolezen. Tudi v tem se kaže večni spor med teo_ rijo in prakso. Bogatin med siromaki M s>ter Argo. bvši predsednik neke velike banke in bogatin, je moral te dni po sili prenočiti v zavetišču za brezdomce v Wa-shingtonu. kamor je b 1 prišel po opravkih. V žepu je imel samo ček za 100 dolarjev, k- mu ga na zaradi pozne ure niso hoteli vnovciti. Slabe volje je romal nekaj časa po me=tu. « kei je b:la n-oč mrzila. se j« moral končno hočeš nočeš odločiti, da se ©dipravj v zavetišče za brezdomce. Tam so rfl:fyrvo menili, da si hoče bogatin privoščiti dovti,r>. a ko je razložil svojo smolo, sn mu K-ez n^dalinde^a ponudili večerjo in ležišče j m-avi. da je naraivnost o^a^n nad dobro nos^rezbo ;«n oisrim le-ži-š^n. k- •.•:•.. •-■>: ••• •• .... ......................... • < j v * - -s .-: ' : v * * < ^ sV <,%|f •iiiiatti V ameriški Pennsylvaniji se policija pri zasledovanju banditov poslužuje letal, s katerimi obstreljuje roparje. V več primerih je imela s tem sredstvom doslej izborne uspehe Nemčija se marljivo oborožuje Dne 1. aprila bodo v Wilhelmshavnu spustili v morje novo oklopno križarko tipa B, Id bo 180 m dolga in 20 m široka »Toplokrvne« rastline Ameriški botanik dr. Wood se bavi v po. sebni razpravi z naraščanjem toplote v rastlinah ob pomladnem času. Ta porast je često tako velika, da sd poganjajoča rastlina raztopi snežno in ledeno odejo okoli sebe Lep primer te vrste je zvonček, ki si za zimo in pomlad nabere »kurivo« v podObi Škroba in drugih snovi, čim se prične sneg tajati in dosežejo prve kaplje korenine, se začne v rastlini razvijati višja temperatura, nego jo ima okolica in vršiček pre-dere snežno odejo. Ta proces opazujemo v podobnih oko?L Sčinah bolj ali manj pri vseh rastlinah ln živalih in ga lahko dokažemo z eksperimentom. Položimo v posodo k!i joča fižo-lova ali grahova semena, med nje termometer in posodo dobro izoliramo. Že po kratkem času bomo opazili, da je tempe, raihura v notranjosti posode višja nego zunaj nje. Zobje iz jekla Dr. Ass, ravnatelj medicinskega zavoda v ruskem mestu Sverdilovsku, je izumil nerjavečo zditino jeka, ki so jo sovjetski zobozdravniki začeli uporabljati za izdelavo umetnih zobovij. Kakor poročajo, se nosilci takšnih zobovij počutijo z njimi pri. jetneje nego z dosedanjimi umetnimi zobmi iz porcelana, zlata in drugih snovi. Samo lansko leto je vlada na ta način prihranila 2600 kg zlata in znatne količine platine ter srebra za druge svrhe. Dr. Ass prejme za svoj isjum državno nagrado. Bernard Shaw na Japonskem Znani pisatelj B. Shaw je priromal na svojem potovanju po Daljnem vzhodu na Japonsko, kjer se je rp zgovar jal z japonskimi državniki Ko se začno cevi poapnjevati, deluje uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice na redno izpraznjenje črevesa in zmanjša visok naval krvi. Mojstri zdravniške vede priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste »Franz Josefovo« grenčioo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesnem kanalu in leno prebavljen je ter omili draži jivost živcev. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Stara kmečka dinastija Pri Hohenbergu na Bavarskem živi Se 600 let stara kmečka dinastija Schnedler. jevih. Tako dolgo se je posestvo pode do valo od očeta na sina. Pred nedavnim pa je umiri zadnji moški potomec rodbine, ostala je edina hči, ki se hoče sedaj omo. žiti. Podedovala bi posestvo, a ime stare rodlbine bi ugasnilo. Zato je nje oče prosil vlado, naj bi hči sme's obdržati svoje ime tudi po poroki. Vlada bo tej prošnji, kakor poročajo, ugodila in tako bo nastal nenavadni primer, da bc pri poroki ženin, župan v sosedni občini, dobil nevestino ime namestu narobe samo da ne ugasne sta. ra rod o vina. Sicilijanska drama v velemesta Pred dunajsko poroto se je te dni zaključi epilog vročekrvne aicili jamske drame, katere protagonisti so samo gosti na Dunajn. Zagovarjati se je moral zaradi uboja svoje žene sioiiijanSki zelenjadar Ni-colo Calogero, ki ni vešč niti besedice nemščine. Obtoženec trpi od svojega 14. leta na božjastnostii. Ko mu je bi'.e šestnajst let, je zapustil šolo in se zaij-utbil v šestnajstletno dekle, ter z njo pobegnil. To dekle je pozneje vzel za ženo. Imel jo je zelo rad im je ž vel z njo v srečnem zakonu. Rodila ir*u je štiri otroke, hčer, ki ima zdaj 20 let in tri sinove, katerih najstarejši je v 17. letu. Zena ni niti akutna, da je njen mož ejw-leptik. Napadi so bali časih tako hudi, da je razgrajai io si raztrgal vso obleko. Vendar se mai je posrečijo skrivati jih pred ženo, ki m nikoli izvedela zanje. Leni o božiču se je žena pripeljala na Dunaj. CaUogero je tedaj obiskal nekega prijatelja, ptri katerem si je privoščil čez mero vina Potem je šel v hotel, kjer g« je žena sprejela z besedami: »Po dolg h dvoh letih pridem k tebi n« Dunaj, ti pa se opiiješ do onemoglosti!« On ji je nato odvrnil: »Ja-z nisem pijan in da ti to dokažem, bom takoj naročil steklenico vina.« Med zakoncema se je nato razvili ljubosumen prizor, ki se je obravnaval v tajna razpravi. Sceno je zaključ i napad z nožem, s kaiterim je ubijalec zadal srvoji ženi 32 ran. tako da je zaradi tega podVgla. Zelenjadaria so prijeli zaprli in ga postavili pred sodišče, ki ga je oprostilo zaradi izijeve psihiatrov, da je ©pileptik-Značiilno pa je, da so morali ubijaIrevega srna izključiti od raziprave. ker =e je bilo bati. da bi po stari i.avadi sicilijanske osvete maščeval nad očetom zaradi zločina. Dolarjev, da ]e veselje! Poročali smo že, da je dala nova ameriška vlada natisniti za dvo milijardi novih dolarskih bankovcev. Tu vidimo finančno komisijo pri kontroli v tiskarni Usmrčenje Zangare Zadnje ure italijanskega atentatorja v Floridi Francoski novinar Juiles Sae pripravi na smrt Zangara je v začetku molčal, pozneje pa so slišali, kako je zamrmral. »Obžalujem le, da nisem pogodil prezidenta.« Atentator je spal nekaj ur v«. ▼ soboto a jut raj so ga morali zbud ti Bila je točno 9. um 11 mirauit. ko je bos v pisanih hlačah 'n v beli, odprti srajc: stopil v celico smrti. Spremljala eta ga dva pazn;<ka. >Kaj pravite o mleku oslice, gospod profesor?« ga je vprašali. »Za mlade osle je pra* dobro.< je odvrnil zdravnik. Vsak dan ena Tuha s kremo za zobe ' časih gospod«r-» kriz«. Otvoritev teniške sezone ca Iliriji Z lep:mi dnevi so se pričele tudi nd teniških prostorih živahne priprave za letošnjo sezono, ka obeta biti prav zanimiva. SK Ilirija je letos nekoliko spremenil vodstvo na teniških igriščih m je imenoval upravo temšk h prostorov, ki jo tvo-mjo g ppk. v p. Masek kot načelnik, gospod Ktinstelrj kot podnačeLnik, g. arh. Schell in Kajko Kos kot tajnik. Uprava je na več sejah nazmotrivala vsa nujna vprašanja in domala izvršila že vse priprave, na igrišč-h se dela s podvojeno hitrostjo. Zdi se. ds se bo moglo, če bo lepo vreme trajalo dalje, v kakih desetih dneh prčeti z igranjem. Prejšnja leta je bilo posvečeno največ pažnje tekmovalnim vrstam, .etos se bo pa posvetil« največja pažnja družabnim igralcem, k bodo imeli po večkrat tedensko dodeljenih več /močnejših igralcev, ki b"»do ve zbali z njimi Prav tako bodo novinci deležu* vse potrebne pa^jivosti. Uprava /e upoštevala težke gospodarske pr like in je znižala višino sezonskega prispevka na 250 Din. mbitelj 2 oseb 4?0 dinarjev, obiteli 3 oseb samo 600 Din. Poleg tega se je znižala cena blokom za po-hireče in žoge Blok z 20 listki bo veljal 20 Din. Posebnih ugodnost- bodo deležni gost ie. k; .«rta'cio ne bivajo v Ljubljani, kakor tu-.,i letoviščarji Za te so predvidene posebn- > nizke prstojb ne k- se botio rav-po trajanju bivanja oz. igranja \ propagandne namene izca prihodnji teden uprava reklamno brošuroo, ki se bo po pošti dostavi1« vsem ten;sk m igralcem v Ljubljani, na ra-zpolago bo pa tudi v vseh hotelih in tujisiko-prometrrih nn^amah po rasnih krajih Ljubljanske tvrclke so z :n-»erirsnjeim omogočil? 'zda:o onenjene reklamne brošure. Kdor brovire pomotoma ne. bi prefiel. jo laihico dvigne pri blagajni v kavarni Evropi. Prijave se lahko paš! je jo pismeno na naslov uprave, pošt. predal 175, ustne pri-. .^ve r>a se bodo sprejemate od 3. aprila dalje vsak dan od 1330 do 14.30 in od 18. in 19. v kavami Evropi Poleg lepih, izvrstno urejenih osem igršč imajo pofietniki ra razpolago prostorno garderobo, buffet 'in trudi prho. Cross-country prvenstvo Jugoslavije, •M ga izvede po^erjeniištvo JLAS v Mariboru 2. aprila na novem igrišou SK Zetez-mčar n« Tržaški cesti, obeta prvovrstno športno senzacjo. Prijavili so se najboljši tekači '-7 vse d-zave: državni rekorden ICre.vs (Primorje). Šporn (Ilirija), Tučan (HAŠK). P redar,'ič (Concordia, Zagreb), oren (Marator, Zagreb) in cela vrsta • ''tsgih prvovrstnih tekačev-dolgoprogašev. Zanimanje zc. prireditev je posebno v Zagrebu in Ljubljani izredno veliko ter je najav'ieno že bpo število gledalcev, ka bodo i rabili dovoljeno polovično vožnjo za noše t Mori bori. Te>koatle+4:n propagandna ' prireditev v Ljub!'ari SfC Ilirija se preid^ta-vii Ljubljani v soboto ob 20. s svojo te-žikoaitletisko vrsto v dvor'in' Delavske Zbornice. Na ••-ognamu ve čara so: rcrfcoborba. boks in uteži Nastopilo tudi otflErSm srrb-!;«rto. Petek. 31.: Zapeto. Sobota. 1.: Samson in Dalila. B. Opozarjamo m nocojšnjo premiero >Ham-leta« v Zupaniioevem prevoda. Naslovno vlogo igra g. Knli. v ostalih vlogah nastopijo: ga Šaričeva. ga M o.t i i s Vera, ga Boltar-jeva ter gg. Skibinšek. L:pah, Jan. Jerman. Gregorin. Cesar, Plut. Debevec, Zeleznik, Fancin, Drenove*. Bratina. Potokar in drugi. Iležija C;ril D ievčeva. Opozarjamo, da se ^ ečina slik vprzori brez presledka. Glavni odmor je po 14 sl^ki, krajši odmori so pa po 5.. 8. in 16. piki. Predstava je izven abonmaja. Prva reprža bo v soboto in bo igral Hamleta g. Debrvec. g. Kralj pa duha Hamletovega očeta. rsn ostala zasedba bo kakor pri premieri. Pasijonska igri »I. N. R. L« se ho vprizo-rila prvič na rv4no nedeljo zvečer. Nadalj-r ;e vprzoritve b*lo prve štiri dni Velikega t-.^dna zvečer in oki praznika popoldne. Glav-lo vlogo igra g. Gregorin, ki je to delo v ivezi z dr. Rom rtom Totnincem tudi napisal. Režija je pr»f. &estova. »Parsifal«. Op-ra študira za velikonočne r raznike Wagnerfvo opero >Pars:fal«, ki je T ila prvotno napsnna samo za Wagnerjevo gledališče v Bavrjuthu in prvič izvajana 56. •: .lija 1872. Izven BnTreutha se je smelo delo i vajati Šele od 1*14. dalfe. V naš; državi ea i>: dosedaj izvajal;!edino ie zagrebška opera. MARIBOR^O (JIJTM LISCE Zaftek ob 20. Četrtek. 30.- Fant C. P-tek. 31.: Zaprt* i-obota. 1.: Orfejlv podzemlju. A. Iz gledališča 1» večerni predstavi opere »Faiist-r bo poslemjič nastopila sopranitka ga. Alfreda Herzoinva, ki je v partiji Margarete dosegla nr jvseli predstavah izvrsten nspeh. — Xasl"^iia dramska premiera bo komediia zngreblega pisatelja Petra Pre-radoviča >Se li izumemo«, delo, ki se je izvajalo tudi v in<|eniptvu in doseglo največji uspeh. Na DurJu so jo uprizarjali večer za večerom ter s4 o njej izraža vsa kritika rolo laskavo. SENTJAKOfSKO GLEDALIŠČ®. Začefek ob 20.15. Sobota. 1.: Studelje smo. Oj>ereta. Nedela. 2.: Studelje smo. Opereta. Šentjakobsko arlflališee ponovi v soboto in nedeljo ob 20.15 ppereto »Študentje smo«, katere avtorja stl Metka in Danilo Bučar 0OPrP!a ,> polna fekrasnih melodij. libreto slika študentovskofivlienje pri taborenjj na našem Jadranu tileg celotnega ansambla 9f>deluje še orkestt Sokola I.. Zvonov kvartet. moški in ženk; zbor. — Vstopnice ee tf-v** 0(] j>etka dafe od 10. do 12. in od 15. C o 17. v veliki dvci^ni Mestnega doma. Kdor T bi prisrčen hunir, krasno petje in godbo, naj poeeti predstat. Kolesarski pod»«ve« Maribor je imel 26. t m. v dvoran boteda »Pri zamorcu« izredni občna zbor, katerega so se polnošte vilno udeležili delegatje poedinih klubov kakor tudi odposlanec glavnega saveza v ZagTebu g. Vladimir Dianič. nov narji ter zastopnik policijske oblasti Glavna točka dne\mega reda ie bila volitev novega upravnega odbora. Ob tej priliki je priš'o do burnih debat med nekaterimi, z vodstvom nezadovo'o'nimi klubi m upravnim odborom. tako da je delegatu g Dianiču n predsedniku g. Jaki ju šele po trikratnem odmoru uspelo izbrati iz vseh klubov zastopani odbor Izvoljeni so bili: I. predsednik g Slavko Markov č. II predsednik g. Mirko Fajs. tajnik g Andrej Ružič. blagajnik g. Jožef Princi, tehn. refer. g. Ed-mund Žedniček: za odbornike gg Sušnik Ivo. Kalič Franjo. Blažič Ivan, Strucl Franjo Nadzorni odbor gg Jaki Fmnijo. Pel -con Joško. Glede triptikov za cari ne prosti prestop meje s kolesi potom Ju-goslovenskega Touring-klnba v Beogradu ter enakomerne razdelitve funkcij odbornikov po klubih se .splošno upa, da bo kolesarski šport v Mariboru ki je v zadnjem času nazadoval, zopet oživel +em prej, ker vsebuje delovni načrt novega odbora za bližajočo se sezono številne cestne, krožne in etapne dirke ter klubske in med-kluibske 'zlete. Službeno iz LNP (kazenski odbor). Danes ob 20 naj se javijo na seji kazenskega odbora v Delavski zbornici igralci: Tomšič (SK Korotan). Zemljak Slavko (Svoboda) Predsednik Službeno iz sekcije ZNS. Nadaljevanje sodniškega tečaja za podsavezne sodnike ob 18.30 pri »Slonu«. SK Ilirija (baizendca sekcija). Dane« od 17.30 dalje redni tren ng na igrišču za vse igralke. Koželj in Zuipr.n srigumo! Pri vsakem treningu ee sprejemajo nove članice. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes strogo obvezen tren ng od 15. naprej. Ob 16.30 se igra s SK Triglav V nedeljo ee bo igrala na^brže z Železničarji iz Maribora revanžna tekma za pokal. —(Table-tenis sekcija). Danes ob 18.30 sestanek odbornikov sekcije v članski sobi gostilne pr" »Keršiou«. 2 življenja na aezeir Iz ff^astrslka h— Ob slovesu učiteljice gdf. Grgurine. Nedavno je bila po lastni prošnji premeščena v čakovsko olkolico učiteljica srbohrvaščine. gdč. Amalija Grgurna. ki je dosegla velike uisrpehe v šoli in se je tudi izven šo:e zelo uspešno udeisriTovala prj Sokolu in pri Glasbenem društvu, ki ji ie priredlo lepo »dhodnico. Vsi, ki cenijo njeno požrtvovalno delavnost, ji žele vso srečo na novem službenem mestu. h— Občni zbor Glasbenega društva se je vršil te dni v Sokolakem domu in so bile z odobravanjem sprejeta porodila vseh odbornikov. Izvoljen je bil dosedanji odbor z rudniškm ravn-a.telfjem g. inž. Drolzem na čelu. Na občnem zboru ie bia sksleoijena tudi prireditev pomladanskega iz.leta v Rimske toplice. h— Sokolska deca uprizori v nedelo 2.' aprila ob 17. v Sokolskem domu pravljično igro »Punake žive«. ★ MOSTE. Jutri 31. t. m. ob 20. se bo vršilo v Sokolskem domu pod okriljem ZKD predavanje g. prof. Stepišnika o povojni politi-emi Evropi. ČRNOMELJ. Pred dnevi se jie pričel . Črnomlju trimesečni kmetijski gospodinjski tečaj, katerega prireja kr. banska uprava pod vodstvom strokovnjakov. Proti vsakemu pričakovanju se je prijavilo veliko število obskovalk, med katerimi so kakor dekleta, tako tudi žene, vseh okrog 40, kar za tako prireditev ni le dovolj nego skoro preveč. Tečaj se vrši v lepih in primernih prostorih g. Majerleta. Ker je organizacija brezhibna in ker poučujejo vešče in izkušene učiteljice-gospodinje, upravičeno pričakujemo, da bo tečai rodil najlepše uspehe in nam vzgojil naše belokranjske mladenke za dobre bodoče gosj>odinje. Na tečaja predavata tudi sreski zdravstveni referent g-dr. Božidar Kiiesel in sreski kmetijski referent g. Emeran Stoklas. MARENBERG. Da so se začeli ljudje tudi tukaj cb meji zanimati za v«:€državno stranko, je pokazal nedavni občni zbor JRKD. Vodil g-a je podjpredsedmik g. Lan-geršek Josi.p, ker je bil predisednik in ustanovitelj notar Lovšin Anton med letom premeščen. Tajnik Lešnik Mirko je podal obširno poročilo ter preči tal tudi program stranke in poročal o vseh aktualnih zade. vah. Razložil je pome.i in važnost te organizacije Po poročilih so se vršile volitve, pri katerih je bil povečini izvoljen stari odbor. V odtoor pa je prišlo tudi še nekaj zavednih posestnikov in delavcev. Tako so sedaj v njem zastopani vsi sloji prebivalstva.. Razveseljivo pa je. da se ie v teku enega tedna prijavilo nad 20 novih članov, sedaj je organiziranih že nad 70 Dobro bi tudi bilo, d? bi se osnoval za marenberški okra.j sreski pododbor s sedežem v Maren-bergu. — Nedavno nas je zapustil v Drav-siki dolini siplošno znani in priljoblfen oroiL ni§lci komandir g. šuligoj Stane. Po službeni potrebi je bil premeščen v Dravograd. V Marenbergu je služboval nad 3 leta. V tem času si je pridobil pri vseh slojih sim- patije zarai pirji >pm izsnibi! dn« 54. j t. m. Po?t™ najditelj ee j . de d-da n* na ' plov: Fra-nc Čme. strojnik, Ig-StaMlentc pri Ljub'ioni. 104»!-28 aao i fs prav&asr dospelo v vs$ isaše Z in I ž a S I s in o c e sa e l Izboljšali sala© kako¥«s&t ? G - Obleke za otroke Din Obleke za gospade Din Lepi površniki Din MOŠKE OBLEKE prej: 240*-2Q0*-340-3vO-440-490"-590-6Q0- zdaj: 190--S40*- S40--390--440--400--500-- LEPI POVRŠNIKI 39« »PUMP« HLAČE 70.-, 90.-, 110.-, 140.-, 190.- Predno smo pričeli z izdelavo novega poletnega blaga, smo se informirali o potrebah odjemalcev. Naloga je bila, da nadomestimo zmanjšane dohodke vseh stanov s čim nižjimi cenami oblek. Uspe 8 o n »m je rešiti povoijno to nalogo! Moremo zadovoljiti željo vsakogar, ki že!i, da kupi poceni rn dobro; a tudi onega izbirčneža, k; zahteva najboliše modno blago. Obleke za .troke prej: zdaj: 120'- 130'- 1JO-. 150"- 170- S30-- 1-0- 250-- 200- I80-- 250'- ŽOO-- Obfcfce za dečke proj: zdaj: 240'- 260-300- H L A C E 90.-, 140.-, 160.- Srebrne krone staro zlato in srebro k o p n j e rafinerija drarh kov™ Ljubljana tMrska ulica žt. — vhtvd ii VMovd-in^ke ce5t€. pri gostilni iležina. 70 edini proizvajalec LOVRO SEBfllVIK Ljubljana \H, / tjttičtt^e madež®' dela V zdravem staujo niso v«Sl zobje niti rumeni t;itl brezbarvni Uporubljuju- en centimeter BOL VNOSA na sati) ščetkl tjutraj ln r.v^er} Po treh dneb bost<- videli, da so postali vaši zobje Z3 tri stopinje bolj beli KOL.VNOS firlf.di w»h«i. odpravi barvo, ozdravi rnta in dela dih vonlfv. antiseptično sredstvo naflzc atneiSe sredstvu ra netovaajt tob En centimeter radostujt '1 itrni. JI KR1SJ za slikarje, mizarje, pleskarje in hišne posestnike, ker dobijo pri nakupu barv, firae-ža in hišnih potrebščin najbolj ugodno pri 0EAG0 FRANZ, LjsiMfajm Svari trg 11. Telefon štev. 20—45. Na zahtevo se pošilja tudi na dom! i S T krajevnega, agilnega, za Ljubljano in vse večje kraje dravske banovine za prodajo sezonskega predmeta iščemo. Pismene ponudbe z referencami na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »Zastupnik S-F«. 4058 55 iC A ¥ p^ejeoa r%a stotise zahval- atli pisem 1. avgusta oddassto »Kolyno»« pasta je najt>t*ij ekonoiuio-na. Ena tuba traja del j ko dve drugi katerekoli paste. z vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«. 4057 svetovno znana igrsilka Fexfilma, more vsaki ženi služiti kot vzor dovršeno negovane lepote, zato rabite tudi Vi Porenal-Cold-Creme, ki zaradi svojih koži sorodnih najfinejših sestavin pronikne v samo kožno staničje in direktno čisti, osvežuje, obnavlja in pomlajuje tako temeljito, da se v najkrajšem času opazi prednost te plemenite kreme. Porenal-Cold-Creme se uporablja navadno ponoči ali za jako suho lice, dočim se za preveč mastno lice priporoča Porenal-Cremc (stiha). Ta krema varuje obenem obraz pred kvarnimi vplivi vremena, a je najboljša podloga Porenat-pudru, ki je ne samo zajamčeno povsem naškodljiv, temveč zaradi svojih prekrasnih mnogoštevilnih barv potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladeniški, negovan in v istini dovršeno iep izgled. Porenal-Creme (Cold ali suhai po Din 18.— ter puder po Din 24.— se dobiva v vseh boljših trgovinah te stroke ali jo pošilja po pošti Nobillor-parfu-merija, Zagreb, Ilica 34, Jelačičev trg 15. Pisalne stroje prenosljive od Din 2.000 naprej se dobe pri tvrdki G. A. Mtlisicla Split Prospekti na zahtevo! 3990 Podpisana Leopoldina Lemeževa tem potom izrekam iskreno za toplo sočustvovanje ob priliki težke izgube svojega dobrega sina dr. Leona Lemeža in svojega predragega soproga dr. Urbana Lemeža. Zahvaljujem se za cvetje, s katerim ste obsull ljubega pokojnika, in hvala Vam, ki ste prišli od blizu in daleč, da ste ga pospremili na grič večnih sanj. Bodite zahvaljeni za pesem, ki mu je zadonela v slovo od doma in v slovo od solnca, iskrena hvala za topel poslednji pozdrav ob razstanku gg. Polancu in dr. Pučniku. Posebej pa se še zahvaljujem posojilnici, Čitalnici, podružnici Družbe sv. Cirila in Metoda, gasilcem, častiti duhovščini ter gg. dr. Jagodiču in dr. Pihlarju za* njuno požrtvovalno pomoč v zadnjih tednih. Slovenska Bistrica, dne 27. marca 1933. 3925 Leopoldina Lemeževa. posestrd% siscssr in o&čaa IfoMjanski V neizmerni žalosti ga spremimo v petek, dne 31. marca 1933, ob 4. uri popoldne iz liiše žalosti, Rimska cesta št. 21, na pokopališče k Sv; Križu, kjer ga položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. V Ljnbljani, dne 29. marca 1933. DRAGA, JOSIP, MARICA por. FILIPCIČ, SLAVKA por. BORČIČ, KAREL, IDA por. BLTD.VJS, BOGA, sinovi in hčerke; IVO FILEPCIČ, mag. pharm., JAKŠA BORČIČ, VILKO BERDAJS, zet je; ELA roj. KASTELIC, DARINKA roj. KU-ČIC, sinahi! JOŠKO, ANDRA, NIVES, ASTA, MIRJANA, BOGDAN, MIRJANA,, vnuki in vnukinje, IN VSE OSTALO SORODSTVO. W. MECKAUER: 26 Hana išče poti Roman. To ie trajalo do dne, ko Ji je sestra rekla, da se je zdaj že toliko popravil, da mu tudi daljši obiski ne morejo škoditi. Tedaj se je namenila. da mu posveti prve proste ure, ki ji bodo ostale od pisarniškega dela. Konec drugega tedna — v soboto so zapirali pisarne bolj zgodaj — je ostala Hana vse popoldne pri njem. Ta dam je bil prvikrat šel na vrt, in mlada žena je sedela zraven njega im se je hotela okoli šestih že posloviti, ker ji je bila Uršula Brievova dopoldne telefonirala v pisarno in se dogovorila z njo za zvečer. A tedaj je segel bolnik v žep svojega jopiča in privlekel iz njega pismo. »Preden odidete. mi še pomagajte pri nekem poslu,« jo je poprosil. »Kaj pa je?« »Pismo sem dobil« »Od koga?« »Od ravnateljstva tovarne.« Vprašujoče ga je pogledala: »Ali vam hočejo odpovedati, ker vas toliko časa ni?« »Ne, tega ne. To bi mi bilo tudi vse eno. Nič dolgo mi ne bi bilo treba iskati novih zvez. Moje delo je popolnoma samostojno. In razen tega me vodstvo tovarne ne more pogrešati, ker iimajo gospodje preveč koristi od mojih ameriških zvez.« »Kaj je po tem taikem?« »Nekaj čisto drugega. Vprašanje s strani policije.« To pot se je Mana bolje obrzdala. Ostala je mirna im čakala, kaj Ji bo povedal. »Sam sem se že bal. Nekaj je moralo priti med ljudi. Saj ni nič hudega,« je nadaljeval, in videti je bik), kako se ga nehote loteva čedalje večja razburjenost. »Poizvedba, pravijo. Torej navadna formalnost. A take reči so zmerom neprijetne in mučne. Ali bi bHri tako dobri in bi mi spisali pismo, da spraviva to zadevo prea ko mogoče v red.« »Od srca rada,« je rekla Hana. »Ali naij srtopim po pero in črnilo? Ah mi boste narekovali kar tu na vrtu?« »Ni treba narekovati. Pismo sem že sestavil. Nate ga. Gre samo za to. da ga prepišete na stroj. Sestra voditeljica bo tako prijazna, da vam posodi enega izmed strojev v pisarni. Vse to je z njo že domenjeno. Saj razumete: ne maram, da bi še kdo drugi kaj vedel o tem. Zato vas prosim za to prijateljsko uslugo.« Hana je vzela osnutek pisma, ki ji ga je podal. Razgrnila je pisanje in dejala: »Najbolje bo, da ga vpričo vas preberem in se prepričam, ali mi je vse jasno. Ce hočete, bom brala na glas.« »Ni treba,« »Preberite pa le. Morda je kje kaka beseda nerazločno zapisana. Zelo sem se trudil, a glava in roke so še vedno šibke.« Hana je hotela začeti. A zdajci je vi/dela. da je trepetal. Njegova roka je segla po papirju, kakor da bi ji ga hotela iztrgati. Ko je Hana neodločna obstala pred njim, jo je potegnil k sebi na klop. »Poslušajte, gospa Hana: vse, kar veste, je samo približno. Morda ni bilo prav. da vam nese m že prej obširno pojasnil svoje nezgode. A tudi za to so bili razlogi. Zdaj boste tako in tako zvedeli, da moram pojasniti zadevo policiji, ki se je obrnila v tovarno. Saj ne bo treba mnogih besed.« Mirno je sedela zraven njega in čakala. Niti z najmanjšim drhfljajem ni pokazala svoje napetosti. »Kratek bom,« je hlastno nadaljeval doktor Schroter. »Marsikaj vam je že znanega. Namreč — zastran Ciste nezgode z orožjem. Vse, ostalo ne spada semkaj in ni policiji nič mar. Kdor stvar drugače opisuje, jo izkuša napihniti, verjemite mi. Prosom vas, ne poslušajte nikogar. Povem vam vse, kako je bilo.« Hana se )e čudila njegovi razdraženosti m njegovemu hlastnemu govorjenju. Bilo je skoraj, kakor da bi se bal, da ne bi po nepaznosti povedal več, nego je hotel, in ne bi tako izdal česa, kar bi ga spravilo v nevarnost. Zdaj, ko se je vtikala policija, so Hano vendarle obhajali pomisleki. Prvikrat se je oglasilo v njej nezaupanje. »Poslušajte,« je razburjeno nadaljeval, »prav za prav sem hotel, da ne bi nihče ničesar zvedel. Vsa reč je namreč v nekem pogledu neprijetna. Orožnega lista nimam! In to je vse. A vratar raznaša po soseščini sam Bog si ga vedi. kaj. Bojim se. da ne bi nekoga po nedolžnem zapletli v preiskavo. Zato sem prosil tudi tvrdko, naj molči, in ravnateljstvo mi je obljubilo, da ne i>o prišlo nič v javnost. In res, časopisi še niso poročali o tem. Prav za prav ne ve torej nihče ničesar. A zdaj je vedeti, da je policija vendarle nekaj zaduhala. Bržkone po krivdi vcdstva sanatorija.« »Vodstva sanatorija?« »Da. Na to možnost nisem pomisli']. Neumen sem bil, kaj ne? Zakaj, ta nevarnost je bila vendar najbižja.« »A kako bi bilo moglo vodstvo sanatorija obvestiti policijo?« je ušlo Hani. Nejevoljna je bila. Očividno se ji je lagal. To ni bilo odkritosrčno. Nekdo drugi je bil pri njem — vse doslej se je pa delal, kakor da bi bil sam prebil tisti večer. Ce ni tičala za tem kaka ženska? Skoraj da se ji je zdelo verjetno, zakaj, na koga bi se drugače tolikanj oziral? Zaradi koga bi rajši postavljal samega sebe v krivo luč? Ali po tem takem ni bila edina v njegovem življenju? Srce ji je postalo težko kakor svinec. Videl je, kaj se je godilo v njej. »Ne verjamete mi. Ne morete si misliti, kako bi se bilo zgodilo?« je vprašal z negotovim glasom. »Nu, saj boste brali kratko poročilo, ki ga hočem poslati ravnateljstvu. Razložim vam ga še natančneje, da ne boste dvomili o moji odkritosti.« Cene malim oglasom Zenftva k* daptsvrart ja. •vat« fteieda Dut i— ter enkratna prt-ttojbinm ta kitro alt c* dajanim naslova Di» i—> Oglati trgovskega ki nek lomnega cridča fft. \rsnk» beseda Dm l-—, Po D*/» I.— ta besedo t» vračunalo nad al It cr jgiasl. ki tpadafo pod rubrika »Kjtm pa kam*. mAijto-mntom. »Kapital*, »V najem*. »Posest*, »Lokali«. «Sf» movrnja od d h*. »Stmfim »V red nate* »Informacije*, mObrtm roma hh la vposJati r pismu ohtnem t naročilom Naslovi se dobe odslej dalje tudi v ekspozituri „ Jutra" Bežigrad Tyr£eva cesta 37. Prodajalna Raunacher, ki spre jema tudi naročila za male oglase, inserate in druge zasebne in društvene objave. K»t*io oCi por; ta A* janj« aa&lov* *i; zj» iifro 3 Dm. — Kdor •prejema potnike, ;iu* j 4» b»*se> ihj 1 Dinj j i« daianj« o»«lnva ali ; u iifr« 5 Dia. (o\ ! Trgovski potnik t Sloveniji in Gorskem kotorju kar najbolje vt>e ljan. ka potuje s avtomobilom in redno obiskuje vse kraje v tem okolišu. iiče zastiof«tva solidnih i® Močnih '.vrdk Ponudbe nn oiras. oddelek »J u tri < pod »S. M. 10oOi-j Službo dobi Val« beseda 50 par; u danili« oaolor« aH ta Bbe p* S Din. (1) Kuharico •aTcoBtojiio. zmožno tmd* ».>p. 104.56-1 Perica in likalka verzirana. marljiva in poštena, z dobrim: sivriže vali, išče se 7.a prsnje re »tavracij. perila i elek trii:m strojem. Mlečna p'«iea 50f! Din. hrona ic ftano-vanje. — Ponudbe Da restavrarij« Varuška piv-»•'c.i, Zagreb, Gajeva 9 104T5-1 Brivskega pomočnika de'avca sprejme takoj Kari Ilovar, Tvrše- S2. 10.514-1 ' V"aka bwd» 5» par: i m daj«n>e oasJova afi ta Iifr« na 3 Dia. (2) Mesto gospodinje k«kn laijo japoslitev lAf-em l'onudW oa »fflas. >il4e!f-k »Jatra« pi>d Iifro >•"•«. 10299-2 Posredovalnica Odrine, Miklošičeva cesta (te1.. a': odda.ja dobre hotefske in privatne ko henee. sobarice, stežkmje natakarice. 1047S-3 m Plačilni natakar 25 !e«t star. ieli premeovtt met^o kot kavarniški s.li restavracii^ki plačilni. PtK 10—lo.ono Diin kavcije. Reflekt.ira le n« bolj Je mrco — tndi 7_a »ezono Pon-udbe na o?!as. oddelek >Jutre« pod »Plačilu!« 101^-2 Mesars1 i pomočnik vešč vsega dela. ki je bil že kot poslovodja. želi Drememlji služ.bo. Naslov: Kdi K oe. Poijčane. 10533-2 G. Th. Rotman: Vrtismrček in Šilonoska spet na delu Mihec ee Je v togoti vrnil, da bi se stepe* z menoj. Nu, pretepati se ne maram, a če mi kdo le ne da miru. pa tudi nisem od muh! In tako sem ga zgrabil za jopič in ga ie enkrat radenski potisnil na ograjo. Brcaje in cepetaje se je valjal sem ter tja. Bivši podoficir ?1 let star, vajen pisarne. išče službo občinskega sluge, stražnika, lovskega čuvaja aii kako drugo pri-mertio zaposlitev. — Po-nu-2 Gospodična 3'tar« 20 let, čed.ne inn«-ujosti, kontorietiinja. iz-vožbana v vseh pisarniških delih, s perfektni-m znanjem nemščine, išče kakršnokoli ncameg^.tev v pisarni ali trgovini — toidi proti manjši plači. Pomtd-be na ogl. oddelek Jutra pod »Blood^nka«. 105(6-2 Pisarniška moč vojaščine prosta, sposobna kttiiso vodstva. koree&on-dence. sten-o^rafije, strojepisja. nemškega, slovon-skega in hrvaške«« jezika v govoru ter pisavi, išče »lužbo. Ponoidbe r.a naslov ban P«rič. Trnje št. 18, pošta RrefcVa. 10521-2 Brivski pomočnik !*TT»t«< v mo5-ki stroki tn bubi štucanju. išče službo. Gre tudi pa sezono. Naslov: Žerjav Savko. Celje. Kralja P«tra cesta St. 45. 10537 ? Ce potrebujete za društveno pod bo kapelttika in zborovodjo z večletno ei^iitno in vojašk« prakeo. o^mite na" na-siov: V. Kraiik, učiteiij glasbe. Mrzla - Voiiea — Gors-ki Kotor. 10541-2 Izučen mesar išče kakršnokoli slnžl>o proti nizfci plači. — Ponudbe na oglasmi oddelek »Jutra« pod »Poštena moč< 10526-? Trg. sotrudnik m°ša.n« etroke. mlad. vojaščine protst, ki jo bii zaposlen kot poslovodja, zmožen tudii do 20.000 I>n kavcije v ia mst. pistnu. želi nameščen je za takoj ali pozneje. Cen j. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Dobra moč 333«. 10S32 2 Prodam Offilul tr*. ina&aj« pe 1 Dia beseda; ta da janj« naatav« aii ca iifr« ( Din. — Ogl**! »ociaJnfca toateja vaa- i ka beseda 50 par: ta ; dajan)« oaalov« aii ta j Srifna pa > Din. (6) ' Lepotično grmičevje razne vrste (mahonlja Jasmin, flider. špansko kutno, Lonlcera. splrea i dr.) Veliko množino po zelo ulzld ceni prodam zaradi zmanjšanja drevesnice. Ivan Blzovl-čar. Ljubljana. Kollzei-ska illca 16. 10107-6 Seitz filter s 5 fiiltriirniini mrežami — ugodno naprodaj. Ponudbe oa ociaftui odd. »Jutra« pod »Filter«. 8936-6 Polkislega sena coa 2 vagona, i« 10 m dolg velik čoln skoro Bov, poceni proda Franc Premrov, Martinjsk pošta Cerknica. 8848-6 Norveško ribje olje najfinejše, sveže, vedno v zalog:. Naročila točno proti povzetju. Pieo.oli. Tyševa 'Dunajska) ces.ta štev 6. 68 6 Ploščice za tlak betonske, barva ve, t bor dnrami. razprodaja od 23 do 48 Din J«*. C i h 1 a r. tvoroica cementnih :zdel-kov. Ljubljena, Tvrševa c. št. 63. 10328-6 Sobna vrata z barvastim steklom ta kra?*ie calnie prodam. Naslov pove o0 Ks, dobro ohranjeno kupi T. Kočar, Luko vi ca št. 10 pri Domžalah. 10503-10 Lahko motor, kolo znamke Wanderer, N. S. U. dobro ohranjeno kupim. Ponudbe z označbo skrajne cene pod »Intakten« na oglasna oddeitak »Jutra«. 10419 10 UgiajU tr^. tw6a<4 p« 1 Dia beseda; ta dajanj« naslova aii ta Šifro 5 Din. — O slan socialnega imčaja ru ka beseda 50 pa.r; ta dajanje oa.«lova ait r* iifro pa 3 Din. (?) Namizni marmor Mizni marmor otroška posteljica i.n kredenca na.p^o.laj na Viču, Ceita na iitdo štev. 141. 10533-6 Učenca pridnega in poštenega sprejmem v večj-o trgovino mešanega blaga ne deželi Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vesten učenec«. 10461-44 Oglasi tr». značaja p. 1 Dio boseda; ta da '»nj« naslova ali ta šifro 5 Din. — Oglasi sonialnega tnačaia pa v»aka bw»ebro ohranjeno kupi Jančigaj. Zg S-iška št. M. 10472-11 ra rn Vsak.« beseda 1 Din; t* dajanje oakMova aii ia Šifro pa s Din. (10) 200 čistih steklenic i 14/10 lin 500 kg čebule i 1 Din proda Peter ftode Trnovski pristan štev. 1« 10S28 Kupim avto &e«t»edežno brmurino. do bro ohranjen Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Takoj olačam«. 10429 10 »Gliihl >pi moL.« 10—16 HP. rabljen, dobro ohranjen, kupim takoj. — Ponudbe z navedbo cene in tovarniške znamke na naslov: Vinko Me t j« ž a v tobuaoo podjotje. Mozirje. 10504-10 Vsaka (xwe<1a 1 Dtn. ta lajanj« naslova ali ta »Mri fm S Din Brezobrestna posojila za oakn;> premiičnin in ne premičn n. doto. razdolži tev itd . proti poroštva, zaznambi, ali vknjižb- da jejo: »Kreditne zadruge«. Ljubljaia. pp. 307 Sprej mejo zastopnike. 136 Privatniki ahko svoj denar ali knjižice denarnih zavodov ta varuje,«, g pos-ojilom na prv« mesto, proni dottr-m >brest.m in zavarovanju valute Rudolf Zore, Uufe .iana. Giedai®ka ulica is 10542-16 Knjižico Mestne hranilnice, t vlogo 36.000 Din prodam. — Ponudbe na oc'as. oddelek »Jutra« pod »Gotovina 35« 10.fl 5-16 Knjižico občij). posojilnice na Vrhniki. T vlogo 30.000 Din prodamo n« boljšemu ponudniku. — Pojasnila daje Oiiska vnnarna v Celjn. 10536-1« Posojila Vam nreskrLim na knjiiž-ce Menne hranil aice ljubljanske, Ljub j kreditne nanke in Prašte iion« jrtv. 8 % -vbrest;® Zato ne prodajte knjiiie. ker so vredne 100%. — Rudolf Zore. Ljubljana. Gledališka ulica štev 12. 10343-lfi ! Kdo posodi 400 Din proti garanciji, dobi čez | 10 dni vrnjenih 600 Din. ; Pon.ud.be prosim na og.as. i iddeiek »Jutra« pod šifro I »Nujno rabim«. 10663 16 Hranilne vloge kupite in prodaste najbolje pri Komand, družbi M. Jankoic, Ljubljana. Selen-| burgova nlica 6/H. Telefon 30-52. 10548-16 Kdo posodi 10.000 Din r gotovini pro-h obrestim po diogovorn n prvomes.toi v4.ngi.ibi n«i novo hišo z vrtom. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jntra« Dod mačko »Sigurno 19G3«. 10C51-1j6 Oblačila Železna vrtna vrata :n g^nnafitc cevi za vrt, ku!p:m. Naslov v oglasnem oddeiku »Ju.tra«. I0J70-7 Trg. oglasi po l Din beseda; ta daja.nj« na *Iova ali xa Šifro 5 Dir Oglati socialnega tna-.laja v»ak» beseda 50 (Mur; ta dajanje oasiova ali n šifro S Dia. (1S1 Črn plašč dobro ohranjen, prodam po oi7.ki ce.ai. Nas>Iov v »gi. oddeiku »Jutra«. 10364-13 gnitjem Vinotoč rpeljan, v centm mesta takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 104.90-19 Lokal išče frizer STedd Ljubljane. »Franko«, Maribor, Mlinska ulica 8-10466-19 S tanovanje Vsaka beaeda 1 Din: a dajanj« Dtriora aH ta iifro pa 5 Din. (31) Vsalta beseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali nud niku. Samo pi-»m ene po oudbe na naslon: Ivo Lavri. Ljubljana. K. rižev niška nlnca 3. 10100-17 Gostilno z temlj'!šč-m in vrtom od dam po nizki ceni v oa jem proti prevzemu m v en tarja. Naslov t oglasnem o- .an »Jutra«. 10332-17 Pridelki ' Vsaka beseda 1 Dtn za lajanj« aaslora aK , za šifro oa 5 Din. (83) j Semenski krompir gorenjski, beli »Oneida« Ji zgodnji »Rožnik« dobavlja po ugodni ceni Kmetijska okrajna zadruga v Kranju 8762-33 Črni luk ta jelo. ii prve ruke kg a Din —.65 pa kopane u vrečama i kg 50 brutto za oetto. PouzečJ-m šalje sva ku koičinu Trgo\nna te-maljskih proiivoda Jovan Predojev.č. Nova Grediška 10522-33 : Vsaka besed« 1 Din, t ta davuij« naslova ali j j ta Aifn> p« 6 Din. (19 I Obširen lokal v Ljubljani, Mestni tr; 17 v I. nadstropju, pripraven ta pisarn«, skladišče, restavracijo ali menzo takoj oddam Pojasnila v '.rgo m Kenda 7192-19 Lokal s skladiščem na Miklošičevi oesti takoj odda drogerij« »Hermes«. Mikio«če>va 30. 10387-19 Brivski lokal v me«tu n« Gorenjskem oddam Ponud.be na ogl oddelek »Jutra« pod šifro »Stalne stranke«. 10305-19 Trgovski lokal o d d a ni »redi mesta v Kamniku Naslov v oglas, oddelku »Jutra« v L.i«b ljani. 10487-19 Gostilno na prometnem kraju od-Jam v oajem. Za odkun ■nventarja potrebno 20.000 •>.n Pomidbe pod značko •rffl noo« na podru.i. Juti* v Mariboru. 10635-17 Pristopajte k Društvu stanovanj, najemnik oi»v pove osr'as. oddelek Jutra v Ljubljani. J0466-31 Trisob. stanovanje v I. nadstropju, v sredini mesta uddam. Naslov pove ind oddelek »Jutra«. 10474-91 Trisob. stanovanje s kabinotom. kopalnico, sobo za slu.7jkin.jio, veliko teraso in pritiklinami. eolnono in zračno oddamo takoj aH z majem. Ogledati med 15. in 17. uro v Gostilničarskem domu — Pri.voi 1'1. 10496-21 Dvosob. stanovanje s kuhinjo hi shrambo, na deželi zraven postaje oddam. Nadov pove r.g'asni oddelek »Jutra«. ll-21 Solnčno stanovanje 2 sob. kabineta, kntialnice s plinom, oddam z majem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 10510-21 Trisob. stanovanje za 700 D;n oddam na Tvr-šeri cesti. — Poieve s« v pekarni Jerko. 1 <1520-21 Dve sobi lepo opremljeni. solnč.t»i tn separtr3nl, t vhod1 m e stopnjišča. oddam stalDiin in solidnim osebam v vi.i na Mir ju. Naslov v og!«^. oddelku »Jutra«. 192S1 -3 Sostanovalca s^rojimem takoj ali si. a.prilom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 10481-23 Lepo sobo s poseb. vbodom, elektriko in parketom, ta eno aii dve osebi oddam v centm mesta. Naslov pove ogias.ni oddelek »Jutra«. 10477-23 Opremljeno sobo 2 električno razsvetljavo odda so ti d ni osebi Tavčar. Karlovška cesta 15/TI levo 1046S-23 Opremljeno sobo t elektriko oddam v Tivoliju za 250 Din. Skrab-Ceva ulica 7. 104:>8 33 Solnčno sobo oprem!jot>o oddam. Nasiov v (glasnem oddelku Jutra 10409-23 Sobo oddam ne Sv. Petra eeid št. 33/1. 10512-23 Lepe sobe prasne ali opremljene, z eno ali dvema posteljama oddam. — Poseben vhod, parket in e!»kt.rika. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 10529-23 Dve prazni sobi lepi in parketirani. s posebnim vhodom oddam s 1. majem na Krakovskem nasipu št. 26. 10514-23 Sobo solnčno :n čisto, z vbodom s stopnjišča takoj oddam poieg Taboia — Vrhovče-va uiica 9/1. desno. 10513-23 Prazen kabinet oddam. Nas-lov \ ogasnem oddelku »Jutra«. 10547«; mz e mM Vsa*a beseda 50 paj: n dajanje naslova al! ta iifro S Din. (33-a. Ddpis% V tak* beaeda ž Din. i a 4» janj« na*lova ali šifre pa 5 Din. (34) 40. Srdačne pozdreve. 1(1478-9* Sobo strogo sera nra nt.. izkMuč-no v vili 'šče v sokošolka Ponudbe na ogas. oddelek »Jutra« pod šifre »Mir«. 10506-23/a Prazno sobo n« dvorišču ali v prvem nadstropju, po mogočnosti v centru mesta iščem za takoj. Trio, Miklošičeva 1'3 — poštni predal ?t8. 10494-23/a Sobo v eervi do 300 Dir mesečno, iščem blizu univerze, ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »Univerza«. 10508-23'a Stanovanja V*Lka b®»eaa 50 p»r; ta dajanj« naslova al" ta iifr« i Dhl (Sl-al Boljšo sobo opremljeno, solnčno, rira.no. z umivalnico s tekočo vodo in vsem kora-fortom >ddam v vi? i — Costova ulica 16. Ogledati med 14. in 16. uro. 105(0-83 Ooretnljeno «obo s posebnim vhodom, za 200 Din oddam v F'ori-jaaski ulici 22. 10517-23 Enosob. stanovanie » pritiklinami in vrtom oddam z majem za 320 Din n* Galjevioi šteiv. 156. 10527-21 Dvosob. stanovanie v visokem pr!t'i'č;n o»-citeta 2t>j vagonov letno, 2 vili, .0 scb. hlevi. 4 oralov n;.iv, tik večjega mesta So-verne.je naprodaj za 600.^0 Dio. SiTtjnu ti tudi vložile kinilžice k»t plačilo. Tel«, hrot»i Meran, Vsaka beaeda ta daj.-.nje ta iifr- r I Koznetični salon Slava Gril. Beethovnova 15 fiarter iisno. nudi lamam moderno nego obraza 10388- (iospod.ie še je f.rs o^«tlti kov3ti j: Veliko noč Vaša klobuke in e.am.nike. Ta> stori h ro it. P. Mag"i»č. LJubljana. Alrk-sandror. c«.-sta štev. V »akt l Dui. r* i j»i.j» naslova aii r.» »'TO I* 5 Din. (31) Člam vseh posmrt« zavarovalnic kntfirih poslovanje je ukinjen-, p>jiivair»o, da v njfhvem lastnem mere«; t^nudoma zgiase v pisarm »Solidarnosti« v Ljubijal. Aleksandrova *. št. 5. Ia pNmen od^ov*e-priloži'. za 2 Din tnaaik® 10287-S1> Čanom bivše »Vza|emi?e pomočne v Ljuijanrl. — Kdor n-ada , zavarovat:, i" V* že pc-eda polico, daj.-na brezni «»e informacije — iin ki imajo pristoj?>ine plačar. Oienem u-vedru* tudi "vo zavarovanje. — Plsm<-"m vprašanji^n priložite znamko. Av-g. Jkof, gl. z.nmifc — Ljubljana^ Bor*tji»;"v tvg 2/1 — gostilna U-senli. 105^4-31 Pomoč v v:?b zadevati nudi »Jutov« mali oglasnik. HALO ! IIALO I SLAVA GRIL izdelava in prodaja hig. predmetov, se je preselila e Rimske c. 2 T Beethovnovo ulico št« is, pritličje desno kjer je odprla 404® KOZMETIČNI SALON PRVOVRSTNA DOMAČA ZAVAROVALNA DRUŽBA IŠČE ZA SLOVENIJO sposobnega in agilnegr glavnega ZASTOPNIKA s solidnimi lastnostmi dobrega upravnika in pnduktorja. V poštev pridejo samo kandidati z razčlenjeniii poslovnimi in družabnimi zvezami. Prednost imajo kndidati te stroke. Ponudbe na Publicitas d. d., Zagreb, lica št. 9, pod »Br. 33590«. 4045 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jereršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.