Studijska knj.žn CA V CELJU Izdaja »Zasavski tedalk« v Trbovljah. — Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Stane Sučtar. — Naslov uredništva lo uprave: »Zasavski tednik«, Trbovlje I. Trg revolucije ta. — Telefon 80-191 — Račun pri Komunalni benkl irbt.viu ms - Ust Izhaja vsak petek. - Letna naročnina «80 din. polletna MO din. četrtletna 120 din. mesečna « din. Cena izvoda v kolportaži U din. - Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slov, poročevalec« v Ljubljani. — Rokopisi ld morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, se ne vračajo TEDNIK Štev. >7 IPSSii TRBOVLJE, 6. maja 1959 Cena Hi din Xlt Smiiiiii • DELAVSKI PRAZNIK PO SVETU Po vsem svetu so slovesno prazno vali i. maj. Predsednik azijske *0c tali stične konfederacije ln vitel burmanski socialist U Ba 9ve It v svojem prvomajskem sporro-®Uu opozoril, da je potrebno prenehati s sleherno eksploatacijo ln PHtiskom. »Za mnoge azijske dr-*tve«. je dejal U Ba Sve, »Je soci-tilzi-m edina možna pot v družbeni izgradnji. Čeprav niso v vseh **t)skih državah na oblasti socialistične stranke, je socialistična •teologija v Aziji vedno bolj pri-thbljema.« OBETAJOČI SKLEPI • BOJ ZA PRAVICE V Celovcu Je bila letna skup-•Clna Zveze koroških partizanov, P* kateri so bivši partizani iz vseh ”kjev Južne Koroške manifestirali odločnost koroških Slovencev 7, obrambi njihovih pravic in nacionalnega obstoja. Koroški partizani so znova odločno zahtevali "Otledno Izvajanje čl. 7 državne pogodbe, ki Jamči popolno enakopravnost in narodnostni obstoj Panjšine. O delu Zveze Je porote} njen predsednik Karel Pruš-“tic-Gašper, ki je izjavil, da borcl-"iv a Udi še do danes niso dobiti invalidnine od Avstrije, čeprav Je oolžna gmotno pomagati tistim, F »o postati Invalidi, ko so se antili proti fašizmu, • Ženevski razgovori V Ženevi se pripravljajo na bllž-5* sestanek zunanjih ministrov vzhoda ln Zahoda. Sestanka zunanjih ministrov se bo udeležil Sli generalni sekretar OZN Dag "ktnmarskjeid. • DEBRE v BONNU Francoski premier Debre bo obl- •kal te dni Bonn. Spremljal ga bo •Jdanjl minister Couve de Mur-;itie. z nemškimi državniki bosta 'odpravljala o vprašanjih, ki so povezani z ekonomskimi problemi ‘evropske izgradnje«. • BORJU SE BODO NAPREJ Fredsedntk začasne alžirske vla-®e Ferhat Abas Je v listu »Al Ma-*** izjavil, da Je pripravljen podajati se s Francijo, vendar kot predstavnik alžirske vlade ln ne j™* francoski državljan. »Priprav-smo na dolgo vojno proti 'rancljl, ki bi lahko trajala tudi let,« ]e dejal. »Dokler ne bomo "redili vseh vprašanj, ne moremo lložiti orožja. Z generalom de '»nem smo se pripravljeni se-Jr™ na nevtralnem ozemlju, brez IJvPrešnJlh predlogov ln vnaprej ^točenega dnevnega reda. B tran-y°sko vlado bi se razgovarjali v gPJjOu. da bomo dosegli spora- _ AVTOMATSKA Betonska centrala V ZAGORJU , 3°. aprila so vključili v obra-z''a,ijc avtomatsko telefonsko Iskalo v Zagorju, ki ima telefonskih priključkov Kongres jugoslovanskih sin-dilkatov je dal jasna navodila, kako doseči napredek v delu sindikatov to sindikalnih organizacij v podjetjih, o kakšnem pravcu naj usmerimo njihovo aktivnost glede na vse močnejšo afirmacijo organov delavskega samoupravljanja in položaja delavskega razreda v naši državi. Kakor je bil VII. kongres Zveze komunistov dogodek odločilnega pomena za izdelavo ln presojo osnovnih Idejnih koncepcij za našo socialistično izgradnjo, tako je kongres sindikatov, ocenivši delo sindikalnih organizacij, na osnovi Programa ZKJ določil nove naloge jugoslovanskim sindikatom. Na temelju zaključkov kongresa ZKJ je ta pomembni zbor preko 2.000 delegatov iz podjetij, tovarn, ustanov, šol in drugih delovnih mest odredil smernice za nadaljnjo organizacijsko in politično krepitev ln razvijanje sindikalnih organizacij, predvsem Pa sindikalnih podružnic. Na istih osnovah slone tudi koncepcije nadaljnjih naporov za oblikovanje delavskega raz- reda in dviganje družbenega to življenjskega standarda pri nas. Kongres Je pokazal, da jo borba naših delovnih ljudi za boljše življenje hkrati platforma, na kateri se razvija vsakodnevna praktična aktivnost sindikata kot najmnožičnejše organizacije delavskega razreda, ki kot upravljavec in lastnik proizvodnih sredstev istočasno sodeluje na dviganju svojega ž ivt jenskega standarda. Kongres je prav tako nedvoumno potrdil, da je od tega, kako se v komuni rešujejo problemi preskrbe, stanovanj, izobrazbe itd., v veliki meri odvisno tudi življenje in življenska raven delovnih ljudi. Zato je bilo tudi poudarjeno, da je orientacija na vse večjo aktivnost sindikatov v komuni ne samo gospodarska, ampak tudi poOi-tična nujnost. S pomočjo mnogih oblik komunalnega sistema, s sodelovanjem v ljudskih odborih, svetih, organih družbenega upravljanja, a posebno v zborih proizvajalcev, se vse bolj občuti aktivnost sindikatov. Medtem pa je kongres prav tako opozoril na to, da bi bilo zgrešeno. če hi sindikati zaradi orientacije na delo v komuni zapostavljali svojo aktivnost v kolektivih, kjer bi bilo potrebno, da se delo vse bolj razširi to vse bolj in bolj organizira. Vse večje postaja težnja, naj bo razdelitev ustvarjenih dohod, kov gospodarskih organizacij v skladu z doseženo produkt iv-nostjo in da z ostalimi uspehi dela ustvarjamo vse večje možnosti za izboljšanje življenske-ga standarda — a to ie področje, ki mu morejo sindikati dat) pomemben doprinos. Temu koristno služi dejstvo, da delovni kolektivi samostojno razpolagajo s čistimi dohodki, ki jih razdeljujejo za naloge in fonde za razvoj podjetij ter za napredek družbenega standarda, da kolektivi s svojo investicijsko politiko, izboljšanjem dela vodijo dolgoročno politiko za napredek proizvodnje in za dvig svoje življenske ravni. Da se dosežejo cilji in iz-vrše naloge, ki jih je kongres postavil delavskemu razredu, je treba rešiti nekaj važnih vprašanj. Predvsem je treba najti najboljšo pot in način za rešitev OR 0RČNEM ZBORU ZR NOV TRBOVLJE ve *00 . j? je prva domača avtomat-a telefonska centrala v Za-n|V*U" Izdali eo jo v tovar-c ‘‘'Nikole Tesla«. Z vozelno *tra,0 v Trbovljah je pove-?a 8 sedmimi kabli, hta* akujejo, da bo okoli 15. k začela delati tudi rade-^»vtomatska telefonska cen- pa bo še letos vzpo-tVto^ena tudl UKV telefonska LjJ** z avtomatsko centralo v Cmu an*’ Da Gorenjskem ln v Pred dnevi je bil v dvorani Delavskega doma občni zbor ZB NOV Trbovlje. Udeležba pa ni bila povsem zadovoljiva, saj se je skupščine udeležilo le 230 delegatov. Vendar lahko rečemo, de je delo v organizaciji kljub temu preteklo leto po-voljno potekalo. Iz poročil (n razprav smo povzeli, da stoji pred članstvom ZB NOV Trbovlje še mnogo dela, da so naloge organizacije sedaj, ko so zasavski kraji priključeni okraju Ljubljana, še večje in da so tud; dolžnosti članov večje. Vrsto nalog je treba sedaj reševati v občinskem merilu ln ne gre, da se odgovorni odborniki ali Pa posamezni člani zanašajo le na pomoč »od zgoraj«, 2e samo dejstvo, da se je med letom pri občinskem odboru ZB NOV zglasiilo ali' pa Iskalo pomoč nad 400 članov — alt vsak tretji član — zgovorno pripoveduje, kako potrebno je, da se vsi člani še bolj oklenejo svoje organizacije. Delo občinskega odbora Z-B NOV Je v glavnem potekalo po izvoljenih komisijah, od katerih so bile najbolj delavne komisije za reševanje pritožb, komisije za skrb za partizanske otroke oz. otroke padlih borcev, komisije za spomeniško varstvo, in še druge. Slabo pa je delala zgodovinska komisija. Tudi v sami razpravi je bila poudarjena važnost te komisije, saj je že čas, da tudi Trbovlje dobe Zbornik spominov borbe in dela v revirjih. Ze mnogo manjši kraji v Sloveniji so izdali publikacije iz dni NOV, le v Trbovljah te naloge še niso opravili, kar bo treba storiti brž ko mogoče. Med bodoče naloge občinskega odbora ZB NOV Trbovlje ln naloge posameznikov štejemo lahko tudi to, da je treba v Zvezo borcev vključiti vse tiste, ki imajo pogoje za sprejem. Izvršitev te naloge pa je v mno-gočem odvisno od aktivnosti terenskih odborov ZB NOV. Pri občinskem odboru ZB NOV bodo odprli pravno posvetovalnico, ki bo nudila članom pravne nasvete, tako na primer glede pokojnine, inva- lidnosti, priznanja službenih let in podobno. Prav tako bodo pri občinskem odboru Zve^e borčev formirali novo sekcijo, in sicer sekcijo za internirance ln repatriirane. In še nekaj je važno, kar je bilo posebej poudarjeno to na kar je ooozarjal tudi izrek v dvorani: »Čuvajmo pridobitve naše revolucije!« Tudj to je ena izmed glavnih in odgovornih nalog vseh članov zveze borcev. Olant ZB NOV Pa si morajo med seboj sami i>o-magati, utrjevati morajo pridobitve naše borbe. Nikoli ne smejo pozabiti na stari rek, da mora biti človek človeku res človek, ne pa volk. Ob zaključku občnega zbora sta se k besedi priglasila še gosta okrajnega odbora ZB NOV tov. Kopitar to sekretar okrajnega odiboza Zveze borcev Ljubljana, ki sita dala občinski organizaciji dragocene napotke za nadaljnje delo. — Z željo, da bi bila prihodnja skupščina občinske ZB NOV Trbovlje bolje obiskana in da bi bili tudi uspehi še lepši, so se vsi razšli s sklepom, da bo treba krepkeje poprijeti za '"elo. af. povečanja zaslužka v sorazmerju z doseženo proizvodnostjo in napraviti v podjetjih tak sistem nagrajevanja, po katerem bodo zaslužki odvisni od zavzemanja celotnega kolektiva kakor tudi od invidlduatoega učinka in produktivosti vsakega delavca. Zato stoji pred sindikati naloga, da se bore najti najučinkoviteijše oblike nagrajevanja in da jih stalno izpopolnjujejo. Posebno je poudarjeno, da je treba v bodoče zaslužek odrejati to kaikuliratt tudi v odvisnosti od proizvodnih stroškov, dosežene kakovosti izdelka, načina izkoriščanja in vzdrževanja osnovnih sredstev Itd. Prav tako je bilo slišati predlog, da bi bilo treba proučiti možnosti uporabe kompleksnega načina nagrajevanja pri delu, ki naj omogoči, da se rezultati, doseženi na nekem delovnem mestu v obratu ali oddelku, konkretneje odrazijo v delavskih zaslužkih ter zaslužkih vodilnega in tehničnega osebja v podjetju. Da se seveda dosežejo zadovoljivi rezultati ne samo v nagrajevanju, temveč tudi v porastu proizvodnje in produktivnosti dela, je kongres opozoril še na neko vprašanje, ki je treba imeti vedno pred očmi — a to je strokovno usposabljanje kadra. Od višine tehničnega znanja ____tako je bilo po- udarjeno na kongresu — je odvisna tudi stopnja produktivnosti, a s tem prav tako višina zaslužkov delavcev in uslužbencev. Zato ni prav nič čudnega, če so na tem zborovanju, na katerem je bilo slišati preko deset raznih jezikov sveta in kjer je z govorniškega mesta odjeknil pozdrav jugoslovanskemu delavskemu razredu od delegatov, začenši od Japonske pa do Gane in Gvineje, dali vprašanju izobrazbe našega delavskega razreda pomembno mesto in se je ta problem uvrstil v red najvažnejših nalog, k[ jih bodo jugoslovanski sindikati morali rešiti v naslednjih letih. A. Markovič MIMOGREDE TRETJI POHOD »OB ŽICI OKUPIRANE LJUBLJANE« 10. maja letos bo v Ljubljani že tretji pohod »Ob žici okupirane Ljubljane«. Udeležili se ga bodo stari borci, člani številnih delovnih kolektivov, športniki in mladina. Ljubljana bo sprejela tekmovalce iz vse države. »Startal« pa bo tudi državni rekorder v teku na dolge proge Franjo Mihalič. Tokrat bodo prvič v večjem številu sodelovali tudi športniki in člani delovnih kolektivov iz Zasavja. — Po poročilih, ki prihajajo iz Ljubljane, lahko sklepamo, da bo letošnja prireditev, ki je posvečena tudi počastitvi 40-Ietnice KPJ, presegla obe dosedanji. 5. JULUA V CELJE! V okviru proslave 40-letnice KPJ in 40-letnice ustanovitve delavskih prosvetnih društev Svobod bo 5. julija letos v Celju republiški zlet Svobod. Hkrati bo ta prireditev spomin na velik zlet Svobod, ki je bil leta 1935 v Celju. Letošnji zlet v Celju prireja republiška Zveza Svobod, organizacijo Pa je prevzelo Celje. Predsednik prireditvenega odbora je Andrej Svetek, M je tudi med glavnimi organizacijami zleta, pokroviteljstvo nad prireditvijo pa Je prevzel Franc Leskošek-Luka. Letošnji zlet v Celju bo mogočna manifestacija delavske kulturne dejavnosti. 'Na slavnosti bodo sodelovale zadružne delavske godbe, pevski zbori, prav tako bo na njej skupno zborovanje ter pohod skozi mesto Celje. Na tej veliki manifestaciji bodo sodelovale tudi Svobode iz Zasavja. 300 LJUDI NA MRZLICI Dne 1. maja so se na Mrzlici nad Trbovljami srečali delovni kolektivi iz Celja, Žalca, Hrastnika In Trbovelj. Kljub slabemu vremenu se je na Mrzlici zbralo lepo število delavcev Iz vseh 4 sosednih krajev, katerim je v pozdrav spregovoril tov. Zupanc iz Zabukovce, udeleženec vrste podobnih zborov na Mrzlici v predvojnih časih — k prazniku 1. maja pa je v imenu vseh občinskih sindikalnih svgtov zbranim čestital tov. Tone Kukoviča, tajnik ObSS Trbovlje. V športnem srečanju ekip navedenih krajev so prejeli pokale sindikalnih svetov Trbovlje, Celja in Žalca naslednje ekipe oziroma reprezentance krajev: 1. v streljanju z zračno puško Celjani; 2. v odbojki ravno tako Celjani, 3. v šahu pa so zmagali Zalčani. Nato je sledila prosta zabava ob zvokih plošč, ker se napovedane kulturne skupine (godbe) zaradi neugodnega vremena izleta niso udeležile. Lepo slovesnost v počastitev 1. maja je imela tudi trboveljska Elektrarna. VELIČASTNA PROSLAVA V DELAVSKEM DOMU Take kulturne prireditve, kakršno smo doživeli v soboto, 25. aprila zvečer, v Trbovljah že dolgo, ali pa sploh še ni bilo. Več sto pevcev, glasbenikov in recitatorjev je v bogatem kulturnem sporedu s poslušalci doživljalo slavno pot Komunistične partije Jugoslavije, danes Zveze komunistov Jugoslavije, M je imela v revirjih vedno najmočnejše postojanke. Posebnost te slovesnosti je bila v njeni množičnosti in skladnosti pesmi, recitacije, glasbe in besede, ki so nas povedle skozi tri obdobja naše slavne epopeje: TRPLJENJE, BORBO in SVOBODO. Velika avla Delavskega doma je bila nabito polna. Bogat in pisan program je tako pritegnil pozornost okrog dva tisoč ljudi, da so pozabili na čas. Celo tistim, ki so morali dlje kot dve url stati, je bilo po končani akademiji žal, ker spored ni bil še daljši. Tudi slavnostni govor sekretarja občinskega odbora Socialistične zveze Slavka Borštnarja je vzbudil zanimanje, saj je razkril udeležencem slovesnosti nekatere nove podatke iz bogate zakladnice delavskega gibanja v revirjih. Ta proslava 40-letnice ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije je bila dostojna velikega jubileja. Udeleženci, med njimi tudi sekretar občinskega komliteja Zveze komunistov Trbovlje Alojz Ribič, sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Zagorje Rudi Bregar In drugi, so bili zadovoljni ln so izrekli toplo priznanje izvajalcem. Posebno pohvalo zaslutijo Milko Rak, Rado Češnovar in Jelko Potočan ne samo za domiselnost, ampak tudi za velik trud, ki so ga vložili v pripravo akademije. Dalje gre vse priznanje združenim pevskim zborom trboveljskih Svobod z Jožetom Skrinarjem na čelu, gimnazijskemu recitatorskemu zboru z Radom Cešnovarjem, Delavski godbi z Sušom ter napovedovalcema Hermanu Pečniku In Janu Kužniku. Pohvalo je treba izreči tudi odboru za proslavo 40-letnice Komunistične partije v Trbovljah. ZDRUŽENI PEVSKI ZBORI NA P ROSLAVI V TRBOVLJAH Juriš na hrastniški cesti Morda je naključje, da je Hrastnik kraj v zasavskih revirjih, ki še a°®s nima spodobne ceste, nikakor *** ni naključje, da se ravno mladina m°re in noče sprijazniti s tem, da •leer prijazno domačo dolino kazi ^yad* jamskih del mestoma pogresa-^a se cesta, ki je — odvisno od vre- *ie M “lena — — zdaj blatna zdaj prašna, lani je mladina na plenumu, s ka-Crim je v februarju končala seminar 4 mladinske aktiviste, sprejela sklep, a za delo na adaptaciji ceste občln-n emu ljudskemu odboru ponudi v ta ^am«n med mladinci zbrape obveze 1tisoč prostovoljnih delovnih ur. c*ona Je prišla In minila, preden - °dKovornl spoznali, da mladina ree-£">•■» ln tako Je bila ta akcija pre-*n» na naslednje — letošnje leto. 41 0 *klepu nbčlmke konference mla-4e je akcija posvečena počastitvi zn ,°bletnlc«‘ ustanovitve SKOJ In Ima Miti ^ re>)Uhllške delovne akrile. Na 4 . n,{u' »a katerem so formirali tri akt?Vne br*,ade' se Je mladina petih Vov ki delnici,, v centru, za či- gar cesto gre, obvezala za po 156 prostovoljnih ur, s čimer je obveza zrasla na 72 tisoč delovnih ur. Tako Je mladinska organlzaolja v Hrastniku proslavila 1. april — Dan mladinskih delovnih brigad — z začetkom dela na akciji, ki postaja vse bolj mnoilčna. Mladina, razvrščena v čete ln brigade, po svojem težkem delu v tovarnah tn v rudniku, trenutno dva do trikrat tedensko dela na Izkopu nove struge za potok, po čigar stari strugi nameravajo zgraditi novo cesto. Krajevna podjetja kažejo za to akcijo razumevanje, saj so mladinske brigade oskrbele z orodjem In avtomobili za odvoz materiala. Posebno pozornost posveča mladim graditeljem kolektiv hrastnlškega rudnika, ki jim Je delo olajšal a pravim Jamskim verižnim transporterjem — s posebnim avtobusom pa Je mladini omogočil Izlel na Pohorje: sindikalna podružnica rudarjev Je brigadirjem posodila gramofon In ojačevaino aparaturo, ki med delom »prevpile« cviljenje samokolnic In ropot verižnega transporterja, kompresorja in pnevmatičnega kladiva, po končanem delu pa včasih nadomešča harmonikarja, ki utrujene brigadirje spodbudi za ples. Tudi za kultumo-prosvetno dejavnost je preskrbljeno; med drugim bosta obe krajevni »Svobodi« dajali po eno kino predstavo mesečno Izključno za brigadirje, brezplačen vstop pa bodo Imeli mladinski brigadirji na prireditve, vključene v program proslavljanja jubileja Komunistične partije Jugoslavije. Športno dejavnost nameravajo mladinci omejiti na turnirje, na katerih bi nogometne, odbojkarske, namiznoteniške In druge reprezentance brigad med seboj pomerjale moči. Avto-moto krožek so pri mladinski organizaciji že pred meseci osnovan z namenom, da brigadirjem nudi tudi tovrstno izobrazbo In razvedrilo. Daslravno mladinci večino svojega prostega časa porabijo za prostovoljno fizično delo, namerava štab uvesti poseben program politlčno-ideoioškega študija, PO katerem bi po končanem delu mladini posredovali dobro pripravljena predavanja z zanimivo tematiko. Da bo tudi v ostalem tako kot v »pravih« brigadah, želijo pozneje izrekati zaslužnim brigadirjem pohvale in jih razglašati za udarnike. Če bo akdiji priznan status republiške delovne akcije, se ni bati, da jim to ne bi uspelo, vendar pa je pravzaprav važneje, da mladina uresniči svoj osnovni namen, s čimer si bo mlada generacija postavila v svojem domačem kraju trajen in praktični spomenik. NI dvoma, da bodo mladini, ko bo delo na sami trasi v polnem razmahu, priskočile na pomoč tudi ostale politične In družbene organizacije, s čimer bo akcija dobila splošni značaj za ves kraj — to pa bo drugi, po eni strani še važnejši politični uspeh, ki gre zanj zahvala Izključno samoinlclativl mla dih Hrastničanov HRASTNIK Modefna pridobitev. — Pred dnevi so izročili v Hrastniku svojemu namenu novo, lepo poslopje, ki bo služilo kot nova zošta, v njem pa so tudi poslovni prostori izpostave Zavoda za socialno zavarovanje ter uradni prostori Narodne banke. Novo zgradbo je v okviru slovesnosti v počastitev 40-letnice KPJ slovesno odprl predsednik LO Hrastnik. Stavba je stala preko 86 milijonov din, v stroške pa je vračunana tudi modema avtomatska telefonska centrala, ki ima 200 priključkov. H gradnji so finančno prispevali direkcija PTT, zavod za socialno zavarovanje in občinski LO, prav tako krajevna gospodarska podjetja k stroškom za avtomatično telefonsko centralo. Počastitev jubileja KPJ. — V nabito polni dvorani TVD Partizana v Hrastniku so z bogatim kulturnim sporedom počastili 40. obletnico ustanovitve KPJ. Na slovesni prireditvi so sodelovali godba na pihala Svobode I ter njen moški in ženski pevski zbor, nadalje dijaki nižje gimnazije. Slavnostni govor je imel sekretar občinskega komiteja ZKS Hrastnik tov. Marijan Orožen. - Tudi v Sp. Hrastniku so prejšnjo nedeljo počastili jubilej KPJ. Na prireditvi je sodeloval pevski zbor svobode II s koncertom, na katerem so pevci predvajali delavske in partizanske pesmi. H- V. MLADI TALENTI, NA PLAN! Svet Svobod in prosvetnih društev občine Trbovlje bo pet* redil v mesecu maju JAVNI NASTOP mladih talentov, tn to cicibanov in pionirjev. Pravico do nastopa imajo vsi cicibani In pionirji do vključno 15. leta starosti, ki v takih in podobnih oddajah še niso nastopili. Priglasijo naj se pevci, recitatorji, instrumentalisti itd. Dan in uro avdicije bomo še sporočili. Nastopajoče bodo ocenjevali izžrebani pionirji. Priglasitve je oddati čimprej na naslov: Svet Svobod ln pt^ svetnih društev občine Trbovlje v Trbovljah (Delavski dom). 100 let Rdečega križa PLEMENITA ZAMISEL, POHOJENA V VOJNIH GROZOTAH Te tol, v času od 3. do 10. maja, praznujemo po vsej državi Teden Bdečega križa. Hkrati pa obhajamo letos 100-Setnlco rojstva te mednarodne humane organizacije. Ideja ustanovitve Rdečega križa se je rodila v grozotah, ki jih prinaša vsaka vojna. Zato Je današnja mednarodna organizacija Bdečega križa eden Izmed največjih zagovornikov miru- Z vsemi silami dela tudi Sa tem, da do vojne sploh ne bi več nikdar prišlo. Pred sto leti je vznikla plemenita zamisel za ustanovitev te vseobče humane ustanove, in sicer v bitki pri Solferinu na Italijanskem, 1. 1859. HENRI’ DUNANT, znani švicarski filantrop, je videl tisto leto vojne strahote. Videl je, kako trpe v vojni ranjenci in bolniki, ki jim nihče ne pomaga in sj tudi sami ne morejo pomagati. To ga je napotilo, da je napisal knjigo »Ud souventr de SoJferino«. In prav to njegovo delo je bilo povod, da je bila 22. avgusta 1864. leta sklicana v Ženevi mednarodna konferenca, na kateri so države sklenile znano Ženevsko konvencijo, ki jih je obvezala, da ustanove človekoljubno mednarodno organizacijo — Bdeči križ. Država za državo so ustanavljale svojo organizacijo Bdečega križa. Na ozemlju današnje Jugoslavije so prav tabo leta 1816 ustanovili društvo Bdečega križa v črni gori in Srbiji, dve leti pozneje se je na Hrvaškem formiral odbor za pomoč ranjenim in bolnim- Ta odbor se je leta 1882 preimenoval v Društvo Rdečega križa kraljevine Hrvatske in Slavonije, ki se je povezal z enakim društvom v Budimpešti. Tudi v Sloveniji je bilo leta 1879 ustanovljeno Deželno pomožno društvo za Kranjsko v pomoč ranjencem in bolnikom in se je leta 1902 preimenovalo v Društvo Rdečega križa za Kranjsko. Po prvi svetovni vojni se je leta 1921 izoblikovalo Društvo Bdečega križa Kraljevine SHS. Ideja Henryja Dunanta, pomagati v vojni ranjenim in bolnim, ki si sami ne morejo pomagati, se je razširila »o vseh državah sveta. Tako so po koncu prve svetovne vojne ustanovili Ligo društev Rdečega križa — mednarodna zveza nacionalnih društev — ki šteje danes nad 80 držav — članic z okrog 200 milijoni članov. Tudi v na« narodnoosvobodilni vojni Je bila vloga Rdečega križa velika. Meseca septembra 1944 Je bila v Drvarju ustanovljena organizacija Rdečega križa svobodne Jugoslavije in je bila deležna mednarodne pomoči v mak priznanja bi spoštovanja našega hrabrega jugoslovanskega ljud- Vloga Rdečega križa je danes mnogo širša in večja in se ne omejuje samo na pomoč v vojni ranjenim in obolelim. Tudi pri nas so bile naloge Rdečega križa že takoj po osvoboditvi velike. Leta 1947 je Bdeči križ pri nas zač« z vzgajanjem kadrov, ki naj bi pomagali redni zdravstveni službi pri reševanju zdravstvenih problemov. Delo Rdečega križa je obsežno in število članstva te organizacije stalno narašča- Danes Je prt nas v tej človekoljubni ustanovi organizirano že nad 1,400.000 članov in nad 1,200.000 podmladkar-jev. Kadri rastejo in se vzgajajo iz dneva v dan. Tečaje Rdečega križa za žensko vaško mladino je dovršilo 426.000 mladink, tečaje za prvo pomoč pri nezgodah 320.000 aktivistov Rdečega križa. Desettisoči žena so obiskovale tečaje za nego bolnikov v domači oskrbi In za nego dojenčkov. Tečaj za boj proti nalezljivim boleznim in še druge Je dovršilo že več kot 30.000 aktivistov. V stoti-soče pa gre število tistih, katerih naloga Je dviganje higienske ravni naših delovnih ljudi in čuvanje ljudskega zdravja- Kakor že rečeno, praznujemo letos stoletnico rojstva humane mednarodne organizacije in Teden Rdečega križa od 3. do 10. maja. Teden RK sovpada tudi s proslavo 40-letnl-ce KPJ. V teh proslavah pa organizacija Rdečega križa ne bo sodelovala s posebnim slavnostnim programom, temveč bo skušala svojo dejavnost bolj razviti In s tem po svojih močeh prispevati k napredku In razcvetu naše države. Delo v organizaciji Rdečega križa Je prostovoljno. Naj ne bo člana ali članice SZDL, ki ne bi bila člana te človekoljubne ustanove in ki Je nc bi vsak po svojih rjočeh podprl. ar. OBČINSKA KONFERENCA ZKS V HRASTNIKU 40 LET KPJ # 40 LET KPJ S 40 LET KPJ • 40 LET KPJ • 40 LET KPJ Sproščenost in aktualnost misli sta dala na nedavnj občinski konferenci Zveze komunistov hraetnlške občine pečat dosedanjemu delu hrasto iških komunistov. Komunisti so se odtrgali iz ozkosti, ki je bila še dovolj značilna za delo in konference v minulih letih in zdaj zares ugriznili v vse aktualne probleme političnega in gospodarskega življenja svoje komune. Sekretar občinskega komiteja tov. Marijan Orožen je v izčrpnem in dobro pripravljenem poročilu razgrnil pred zbrane komuniste in goste, med katerimi Je bila tudi članica CK ZKJ tov. Lidija Sentjurc in član CK ZKS Ljubljana tov. Miha Berčič, vso obsežno In pisano snovanje In delo komunistov v hrast n iški občini, hkrati pa samokritično ocenil tud) vse napake, ki so se doslej še pojavljale v delu komunistov hraetnlške občine. Kakor doslej na konferencah posameznih osnovnih organizacij v občini so tudi na tej kon- ferenci poudarili, da je mesto komunistov med množicami, da pa bi bilo njihovo delo čim uspešneje, morajo še več storiti za svoj ideološki dvig. Konferenca je posvetila precejšnjo pozornost razpravi o ukrepih za dvig življenske ravni v hrastoiški občini Tovarišica Lidija Sentjurc Je spregovorila o razvoju gospodarstva pri nas in poudarila, da je treba voditi takšno gospodarsko politiko, ki na eni strani ne bo ovirala nadaljnjega razvoja proizvajalnih sil, na drugi strani pa bo omogočila ustvarjanje osnovnih življenjskih pogojev za delovne ljudi če hočemo iti vzporedno z ostalim svetom, se ne smemo ustaviti niti za en dan. Dejala je, da je tako tudi hrastniška orientacija na rekonstrukcijo izrabljenih industrijskih obratov pravilna, ker bi se hrastoiški delovni ljudje sicer prej ko slej znašli pred velikimi težavama. Treba pa je seveda izrabiti tudi vse neizkoriščene rezerve, ki nedvomno obstajajo v podjet- jih, in tako povečati proizvodnjo. Lidija Sentjurc je omenila tudi nagrajevanje po učinku v kmetijstvu in govorila o investicijski politiki komun. Ko je obširno osvetlila probleme družbenega standarda, je omenila predvsem probleme stanovanjske izgradnje, skrb za stanovanjske skupnosti itd. Tovarišica Sentjurčeva je izrekla priznanje konferenci, ker je usmerila pozornost predvsem na tista temeljna vprašanja, od katerih je odvisen uspešen razvoj komune. Hrastoiški komunisti so končno izvolili še nov občinski komite in revizijsko komisijo ter delegate za četrti kongres KPS. ___ Na nekatere zaključke in malčillncMti hrastndške občinske konference se bomo še povrnili. »DELO« — NOVI SLOVENSKI JUTRANJIK 1. maja je začel izhajati v Vsi se še dobro spominjajo, da je v času okupacije marsikateri mladinec s svojim delom mnogo pomagal Osvobodilni fronti. V priznanje za požrtvovalno sodelovanje mladincev pri OF in za njihovo novo preizkušnjo je le-ta izdala direktive, da se izvede program mladinskega tedna. Skupine ZK na področju Trbovelj so imele nalogo, da mladini pri organizaciji njenega tedna pomagajo. V grupi 25-32 smo bile vključene večinoma žene. Akcija se je pričela. Zbrale smo skupino zanesljivih mladincev, starih do 16 let, in jim povedale, da gre za napovedani mladinski teden. Mladinci so se z navdušenjem ln s ponosom odevali pozivu OF. Partizanom so hoteli dokazati, da so njihovi zvesti pristaši in da jim njihova naloga ne bo pretežka. Program se je skrbno pripravil. Vsak dan je bilo treba izvršiti posebno nalogo. Težko pričakovani prvi dan mladinskega tedna je prišel. Po vseh nižjih gričkih so zagoreli banditi in nam nasuli pred vrata letake, saj so vendar na vseh poteh, ki drže v hribe, zapreke. Mladinci so se prav od srca nasmejali, ko so videli, koliko strahu so pognali v kosti izdajalcem našega naroda. četrti dan so obiskali matere in žene padlih prvoborcev in jih obdarili z malimi darili. Peti dan pa so zbirali razni sanitetni material, hrano, oblačila in denar za brigade, a tudi na ranjence, ki sp bili v partizanskih bolnišnicah, niso pozabili. Zbrali so 86 zavitkov, ki so jih odnašali k Palčiču na Bevško. Od tam pa so jih partizani z vozom odpeljali na teren, kjer so material razdelili brigadi in ranjencem. Sesti dan smo imeli z mladinci sestanek, na katerem smo jim pripovedovali o pomenu in napredovanju OF. Po zaključku te akcije so mladinci nadaljevali svoje delo. Bili so zadovoljni. OF je pohvalila našo skupino mladincev, kajti program so izvedli dosledno. PRVI MLADINSKI TEDEN Ljubljani novi slovenski Ju- HIM tranjlk — -Delo«. Uvodno be- 1 cedo je napisal predsednik So- 1 ciallstične zveze Slovenije, tov. 1 Miha Marinko, ki Je podčrtal g; in poudaril vlcgo in pomen | novega dnevnika. ——————————— g Novemu slovenskemu dnev- s niku tovariški pozdrav iz Za- S kresovi v počastitev mladinskega tedna. Nemci so se spogledovali in se spraševali, kaj to pomeni. V strahu so celo mislili, da je morda padel Berlin in da so banditi od veselja prižgali kresove. Drugi dan so mladinci očistili vse prostore, kjer so bili pokopani partizani in pa bili ustreljeni talci. Prostore so pokrili s cvetjem in z venci z napisi: »Slava padlim borcem OF«. Gomile niso dolgo ostale pokrite s cvetjem. 2e naslednji dam, ko so Nemci to opazili, so cvetje odstranili. Tretji dan je bil propagandni dan. Tu so imeli mladinci obilo dela. Sestavljali in izdelovali so letake, ki so jih trosili po vseh trboveljskih ulicah, plakate pa razobesili na vsa vidna mesta. Z letaki so pozivali Nemce, na se vdajo, kajti OF bo zanesljivo izšla iz boja kot zmagovalka. Pa tudi na izdajalce mladinci niso pozabili. Pred vrata so jim nasuli letake z vsebino: »France in'Janez, izdajalska dva gada, poigravala z vama se bo cela naša brigada!« Vsa prestrašena sta Janez in France naslednji dan prebirala letake in ugibala: le od kod so prišli Večkrat se spominjam malega Jožka, ki ml je prišel povedat, kako je svojo nalogo opravil# obenem pa mi je pokazal svoje telo, kako je bilo marogasto od udarcev njegovega očeta, ker mu sin ni hotel povedati, kje je bil v večernih urah. S ponosom ml je dejal: »Trosil sem letake, in ker nam je bilo naročeno, da izvedemo program tedna pod strogo konspiracijo — da nas ne dobe Nemci — sem tudi očetu zamolčal svoje sodelovanje, čeravno sem vedel, da tudi on dela z OF. Udarce, ki mi jih je prizadejal oče, sem lahko prenesel ob misli, koliko so pretrpeli ujeti partizani in aktivisti, ki so jih mučili, da so umirali, a vendar niso nikogar izdali.« Od vseh sodelujočih mladincev in mladink so se pri izvedbi mladinskega tedna posebno odlikovali: Jožko, Frida, Deša, Franci, Ivanka, Gelčl, Tanja in Jožica. Z izvedbo mladinskega tedna so mladinci pokazali, da so vredni biti pristaši in sodelavci OF, saj se niso ustrašili zaupane jim velike naloge, katero so zavestno in dosledno izvedli. S. Z. savja! fm iiimUlAIIIH OBČINSKA KONFERENCA ZKS V ZAGORJU DOMISELNI SLONČEK. — Motorno dvigalo — slonček, ki ga že nekaj časa uporabljajo v trboveljski Strojni tovarni la prenašanje ln nakladanje raznih bremen, je izpričalo svojo univerzalnost. Naš fotoreporter Je slonček in njegovega voznika presenetil v trenutku, ko je ta s svojimi zobmi zgrabil voziček Industrijske železnice in ga kar takole prenesel preko vseh kretnie na glavni tir. Zadovoljni obrazi delavcev kažejo, da so s svojim motornim kolegom prav zadovoljni. v SOBOTO. 25. APRILA, JE PRIREDIL VELIKI ZABAVNI ORKESTER »SVOBODE« ZAGORJE PRVI CELOVEČERNI KONCERT ZA. BA.VNE GLASBE IN POPEVK. NA SLIKI VIDITE NJEGOVE TROBENTAČE, v prihodnji Številki pa bomo objavili podrobnejše POROČILO O NJIH VAZNO OBVESTILO! — VAZNO OBVESTILO! Uprava »Zasavskega tednika« sporoča vsem cenjenim naročnikom, da smo te dni poelall vsem poštam v LRS Izterjevalne položnice za poravnavo polletne naročnine za »Zasavski tednik« (polletna naročnina 240 din). — Vsi tisti naročniki, ki so morda medtem že poravnali naročnino, naj se ne jeze zaradi tega ln naj samo napišejo na položnico, da so naročnino že vplačali. — Prosimo vas, da pripravite denar za pismonošo, ko vas bo obiskal. S tem mu boste olajšali njegovo naporno In odgovorno delo, nam pa omogočili, da bomo tudi ml lahko poravnali naše denarne obvesnosti do drugih. Vsem zaoetankarjem za naročnino za lansko leto pa Je razen vsote polletne naročnine pripisan tudi znesek zaostanka. Obenem Vas prosimo, da ne odpovedujete lista poštnemu uslužbencu, oziroma na hrbtni strani plačilnega naloga, ker te naloge prejemamo od pošte šele dvajsetega v mesecu In zato teh odpovedi ne moremo pravočasno upoštevati. UPRAVA »ZASAVSKEGA TEDNIKA« Za minulo občinsko konferenco ZK v Zagorju je bilo značilno predvsem odkrivanje nekaterih pomanjkljivosti in slabosti, ki tu pa tam manjšajo uspehe, dosežene v politično - družbenem življenju tega kraja. Samokritično ocenjevanje dela zagorskih komunistov je konec koncev omogočilo, da je bila razprava dokaj konstruktivna, četudi kdaj pa kdaj nekoliko enostranska. Sekretar občinskega komiteja ZK tovariš Rudi Bregar je v svojem poročilu razložil neposredne naloge Zveze komunistov v Zagorju za plodnejše in bogatejše življenje delovnih ljudi v Zagorju. Vsa svoja izvajanja pa je navezal na Program ZKJ, ki je vsem jugoslovanskim narodom napotilo za praktično izvajanje nalog na katerem koti področju. Posebno skrbno so bile razložene neposredne naloge komunistov zagorske občine v razvijanju gospodarstva, organov delavskega In družbenega upravljanja. Članstvo ZK v svojih osnovnih organizacijah skorajda ni našlo časa za razpravljanje o nekaterih neposrednih gospodarskih nalogah, zato tudi ni nič čudnega, če so vprašanju povečeva- IN BITI DfiCIATORJI NAPREDNIH AKCIJ, KAJTI LE NA TA NAČIN BO POSTAJALO ŽIVLJENJE V ZAGORJU POLNEJŠE IN BOGATEJŠE nja produktivnosti dela posvečati! premajhno skrb. Komunisti doslej še niso uspeti vcepiti v zavest vsakega delovnega človeka, da je le od povečane storilnosti možen nadaljnji gospodarski vzpon in z njim vred boljši gmotni položaj delovnega človeka. Razprav o tem problemu je silo malo, in v kolikor so, se jih komunisti lotevajo silno sramežljivo boječe, kot da bi se bali zameriti delavcem. Ni dvoma, da je taka praksa zelo škodljiva, in tudi povzroča, da v tem pogledu niso biti doseženi nobeni bistveni uspehi. Proizvodnost dela se je doslej dlvigala le na račun povečevanja števila zaposlenih. Drug problem je ozkost zagorskih občanov v obravnavanju nadaljnjega razvijanja gospodarstva. Se vedno se vleče tisto staro, preživelo načelo, da je »najbolj srečen« tisti, ki je zaposlen pri rudniku In da drugod ni pravzaprav nobenih perspektiv. Kako zmotno je tako mišljenje, ni treba posebej poudarjati, toda žalostno in nemogoče pa je hkrati to, da niti komunisti še niso pretrgali s takimi sodbami, pozabljajoč, da so skupno z ostalimi delovnimi ljudmi dolžni dvigati in razširjati ter razvijati celokupno zagorsko gospodarstvo. Rudnik seveda lahko s svojo veliko tradicijo, poslovno urejenostjo in razmeroma strokovno izvrstnimi kadri mnogo prispeva k nadaljnjemu razvoju Zagorja, zato je tembolj nerazumljivo, da je imelo politično vodstvo precej težav, da bi za opravljanje važnih del v občinski upravi ali v podjetjih, kjer imajo težave s kadri, dobilo tega ali onega strokovnjaka z rudnika. Občinska konferenca je nakazala tudi nekatere slabosti v organih delavskega in družbenega upravljanja. Nemogoče je nadalje stanje, da je od 800 komunistov aktivnih v družbeno - političnem življenju le dobra polovica. Močno kritizirano je bilo tudi že znano In nemogoče načelo, da vrsta ljudi sicer v celoti soglaša z naprednimi stališči ali sklepi, ni pa pripravljena dati svoj prispevek k tem sklepom. Tovarišica Vida Tomšičeva, SPREHOD PO SVETU Prispevek k solidarnosti proletariata Četrti kongres Zvere sindikatov Jugoslavije, ki Je pred dnevi zasedal v Beogradu, Je potrdil pravilnost dosedanje mednarodne dejavnosti našega sindikalnega gibanja. Ta dejavnost — tesno povezana i splošnimi konstruktivnimi prizadevanji Jugoslavije na svetu — obilo prispeva k mednarodni Izmenjavi Izkušenj in h krepitvi vloge delavskih organizacij, obenem pa z odločnim odklanjanjem vsega, kar je v svetovnem sindikalnem gibanju zastarelega In škodljivega, utrjuje solidarnost proletariata. Ze samo dejstvo, da so na kongres prišle sindikalne delegacije Iz 30 držav, zgovorno priča, da Je sodelovanje med našimi ln tujimi sindikati zgrajeno na trdnih temeljih medsebojnega spoštovanja ln skupnih koristi. Četrti kongres jugoelovanskih sindikatov so pozdravile delegacije sindikalnih organizacij Iz trinajstih evropskih držav (Belgije, Bolgarije, Češkoslovaške, Franclje, Grčije, Nizozemske, Italije, Madžarske, Vzhodne Nemčije, Poljske, Romunije, Sovjetske sveže In Velike Britanije), sedmih afriških (Alžirije, Gane, Gvineje, Liberije, Maroka, Združene arabske republike, Tunizije) In sedmih azijskih dr-žav (Ceylona, Indije, Indonezije, Izraela, Japonske, Libanona ln Burme) ter treh držav Južne Amerike (Argentina, Clla In Uragvaja). Iz številnih dežel je prišlo pc več delegacij, ki so zastopale različne sindikalne organizacije. Na. kongres so prišli tudi predstavniki Mednarodne organizacije dela, Svetovne sindikalne federacije In Sindikalne federacije črne Afrike, Is njihovih pozdravov In Izjav Je razvidno, da eo naše ocene mednarod- nega sindikalnega gibanja In težnje po spoznavanju In zbliževanju razcepljenih In neenotnih sindikatov v mednarodnem merilu In tudi v nacionalnih mejah povsem pravilne In da niso samo naše. Te težnje odražajo zgodovinsko nujnost In se pojavljajo ter krepe v delavskih organizacijah na vseh celinah. Vedno več je ljudi, ki spoznavajo, da neenotnost In blokovska razcepljenost sindikatov hromi udarno moč delavskega razreda In učinkovitost njegove vloge v sodobnem družbenem razvoju. Zato se upirajo kooservltivlzmu v nekaterih sindikalnih vrhovih, zastarelim merilom, šablonam In dogmam, ter smelo proučujejo nove probleme, ki Jih prinaša družbeni razvoj. Nastajajo novi pogoji (svet postaja neločljiva celota, se go-spodarsko povezuje In združuje, klasični kapitalizem Je že preteklost, so-dlallzem pa postaja svetovni proces in konkretna praksa milijonov delovnih ljudi na vseh celinah), v teh pogojih pa boj za zbliževanje delavskega razreda, za njegovo solidarnost ln združevanje naporov ni več subjektivna želja, marveč objektivna nujnost. Iz pozdravov tujih delegatov na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije je tudi razvidno, da socialističnih prizadevanj Jugoslovanskega delavskega razreda nikakor ni moč ločiti od svetovnega boja za pravice delavstva, za mir ln socializem, najmanj pa e klevetami In lažmi. Vsakodnevna socialistična praksa v naši deželi In njena napredna ter miroljubna mednarodna politika sta neločljivi del svetovnega boja delavskih in vseh naprednih gibanj, obenem pa tudi vzor, kako se Je treba v današnjih pogojih bojevati za delavsko stvar, To niso našo besede: Izrekli so jih tovariši iz daljnjlh dežel, ki so prišli na naš kongres, da bi proučili naše Izkušnje In Izrazili svojo solidarnost z bojem Jugoslovanskega delavskega razreda. Andre Genot, sekretar Generalne konfederacije dela Belgije, je na primer dejal: »Belgijski delavci se veselijo uspehov jugoslovanskih delavcev v Izgradnji takšne demokracije, ki jim dovoljuje, da sami upravljajo tovarne. Ta pridobitev delavskega razreda Jugoslavije koristi stvari vseh delov- nih ljudi na svetu.« Merryl Fernando, ki Je pozdravil kongres v Imenu Cey-lonske federacije dela, je govoril, kako na Ceylonu pozorno spremljajo naš razvoj In proučujejo naše Izkušnje delavskega upravljanja ter vzkliknil: »Mednarodni delavski rasred bo ponosen na vas. Vaše zmage so tudi navdih In spodbuda delavcem v drugih državah ...« Naj omenimo še Izjavo U Sein Vina, generalnega sekretarja Trade Unionov Burme: »Delo tega kongresa bo prispevek k okrepitvi enotnosti delavcev na vsem svetu.« Tovariš Svetozar Vukmanovlč, predsednik Zveze sindikatov Jugoslavije, Je v svojem kongresnem referatu govoril tudi o mednarodni dejavnosti naših sindikatov ln med drugim dejal: »Pripravljenost naših sindikatov, da moralno In gmotno podpro borbene akcije delavskega razreda in sindikatov drugih dežel. Je krepila prijateljske stike med našimi In tujimi delavskimi organizacijami. Tudi v prihodnje moramo poglabljati to dejavnost In ji zagotoviti še več pestrosti In širine, Smo za najširšo mednarodno solidarnost, pa čeprav zahteva od nas velike napore, hkrati pa menimo, - da mednarodna solidarnost zahteva tudi -d drugih sindikalnih organlzaclf da v vrsti vprašanj spremenijo svoje sta-llšče v odnosih do nale dežele In naših sindikatov.« član Izvršnega komiteja CK ZKS, je v svojem izvajanju grajala vse tiste komuniste, ki stoje ob strani, pozabljajoč, da so s tem, ko so postali člani ZK, vsestransko dolžni pri" spevati k skupnim ciljem, ki si jih je zadala Zveza komunistov. Tovarišica Vida j® med drugim poudarila, da j® treba nenehno razvijati mehanizem delavskega in družbenega upravljanja in pripraviti organe tega upravljanja« da ga bodo razvijali in krepiti svojo občino. Treba se je boriti za izvajanje teh načel in stremeti ra tem, da bode naši računi venomer čisti. O vsakem ukrepu naj na široko razpravljajo delovni ljudje, ki naj dajejo svoje pobude, nasvete, potem pa, ko je ta oni načrt docela osvojen, s® je treba zanj boriti, da bo V celoti izveden. Pirav tako je tovarišica Tomšičeva poudarila, da bo treba z večjo prožnostjo pritegovati v organe družbenega upravljanja mlaj' še ljudi. Vsakršna zaprtost bi utegnila škodovati, zato naj najdejo v teh organih mest® vsi mlajši ljudje, ki bodo <* podpori starejših gotovo k®8 svojim nalogam. Vida Tomšičeva je govorila še o nekaterih idejnih vprašanjih, pouda' rila najbolj važne naloge ustanavljanju stanovanjskih skupnosti in zaželela komuni' stom zagorske občine nadaljnjih uspehov. Uspehi bodo večji le tedaj, če bodo komunisti v svojih organizacijah in v ostalehj družbenem življenju iniciatori* vsega naprednega, če bodo p®* budnild pospešenega izvajani6 programa ZKJ, in če bodo ’ celoti upoštevali kritične P**J porabe, izrečene na občinflk1 konferenci ZK. Konferenca Je z navduš6' njem sklenila, naj Zagorjan® na bližnjem kongresu ZK® med drugim zastopata tu®1 dva rojaka — tovariša Jan®2 Vipotnik in dr, Slavko Zor» ^ (v) ZAGORJE Nova pekarna. — Otvorlt** nove pekarne v Zagorju * dnevno kapaciteto 4-000 kg kruha, ki je bila predvidena za tošnji 1. maj, Je zaradi tehn*®' nlh ovir preložena na nedoločen čas. — Zagorjani, 8e P°*f' bej gospodinje, komaj čakaj ’ da začne pekama obratovati, Poslej ne bodo več odvisni °° muhavosti zagorskih pekov. Druga pomembna pridobi*6* za naselje Polje ln okolico r bo prav gotovo otvoritev P?T dajelne novoustanovljenega J*' govskega podjetja »Povdnl®* v Zagorju. Ze dati časa eo 'i, le na zborih volivcev In drugih množičnih sestankih požar j ali na potrebo ustan6* tve podjetja za prodaje sadJ*^ zelenjave. Posavsko milino in najnufnejse j Posavčani tudi to pomlad niso orez želja. Mnogo jih je, preveč za enoletne občinske proračune. Zato so se morali seveda tudi letos med potrebami odločiti za najpotrebnejše. Njihova hotenja pa so našla trdno osnovo v občinskih družbenih planih in proračunih, ki so jih v zadnjih tednih sprejeli tudi v Posavju. NOVO V SEVNICI Letos se bo družbeni bruto proizvod v sevniški občini povečal za 0,9 odstotkov. V industriji se bo zmanjšal za 2,8e/o zaradi znižanja cen taninskih ekstraktov, v kmetijstvu pa se bo povečal za l,4#/o na račun izboljšanja živinoreje In poljedelstva, medtem ko bo v sadjarstvu in vinogradništvu zaradi izredne lanske letine bržkone nekoliko nižji. Povečanje dohodka v kmetijstvu pričakujejo predvsem s proizvodnim sodelovanjem in s čim sodobnejšim kmetovanjem. Ker se bodo povečale osebne plače 1 w_________________________________________ delavcev in uslužbencev, pričakujejo v trgovini povečanje prometa za 6,7 odstotkov, v gostinstvu pa naj bi se zmanjšal za 5,2 odstotka. Za to navajajo dva vzroka. Zaprli bodo eno družbeno gostišče, cene vinu pa bodo v primeri z letom 1958 za 16* */« nižje. S sredstvi, ki jih je namenil občinski ljudski odbor za družbeni standard, bodo v Sevnici modernizirali cesto Šmarje — Sevnica, napeljali vodovod v naselje pod Rokom, zgradili vodovod v Krmelju in Šentjanžu, dokončali šolo v Šentjanžu, obnovili dom Partizana v Sevnici, dogradili gasilski dom v Sevnici in začeli z gradnje nove zdravstvene postaje v Krmelju. Hkrati bodo dokončno uredili še sevniško zasilno kopališče in kopališče Krmelju. Letos bodo namenili prva sredstva tudi za družbeni standard v kmetijstvu. Sevniško kmetijsko podjetje že nekaj let hudo občuti pomanjkanje stanovanj za svoje delavce. Tako bodo tokrat začeli graditi prva stanovanja tudi zanje. GLAS S SENOVEGA Kaj je novega na senovškem rudniku? Se naprej nadaljujejo z iskanjem novih premogovnih ležišč, vendar kakšnih posebnih uspehov še niso dosegli. Znano je, da se na Senovem dosedanje premogovne zaloge močno pešajo, zato pa se bo letošnja proizvodnja na senovskem rudniku zmanjšala za približno 15.000 ton. V letošnjem letu je rudnik ločil separatni obračun stranskih obratov od jamskih. Pokazali so se prvi uspehi. Obrati že Iščejo nova dela Izven podjetja, to pa tako ali tako vpliva na izboljšanje precej perečega pomanjkanja obrti na Senovem. KMEČKA ZRNA IZ VIDMA-KRSKBGA Med videms&o -krškimi načrti za razvoj kmetijstva zavzema vidno mesto pri- zadevanje za povečano proizvodno sodelovanje med proizvajalci in kmetijskimi zadrugami, za boljše Izkoriščanje vseh agrotehničnih pripomočkov. V poljedelstvu bodo zasejali kar največ italijanskih sort pšenice, ki je še posebej primerna za Krško polje, kjer je bil pridelek pšenice zaradi suše vedno precej podpovprečen. Italijanske sorte pšenice za razliko od ostale dozore že pred običajno sušo, dajejo pa tudi' večje pridelke na ha. Izvedli bodo zamenjavo semenskega krompirja, uvedli čim več hibridne koruze, povečali potrošnjo umetnih gnojil itd. Glede na to pričakujejo letos povečanje pridelka krompirja od 107 mtc na ha v letu 1958 'na 135 mtc na ha, koruze od 20 mtc na ha na 25 mtc na ha, detelje od 43 mtc na 60 mtc na ha, ječmena od 14,3 mtc na ha na 16,5 mtc na ha in pšenice od 14,3 mtc na ha na 17 mtc na ha. V travništvu in pašništvu bodo nadaljevali melioracijo Krškega polja na od-vodnlku Kalce — Naklo—Jesenice—Raški doli. Očistili bodo tudi struge potokov, med njimi Velikega potoka, Starovaške-ga, Dolnjevaškega in Lokavca in uredili vaške gmajne v Drnovem, Leskovcu, Veliki vasi, Gorici in Mrtvicah. Tako se bo predvidoma pridelek v travništvu povečal za 33 odstotkov v primeri s pridelkom v letu 1958. Kaj pa živinoreja? Tu bodo predvsem skrbeli za nadaljnjo razširitev osemenjevalnih postaj; letos naj bi jih delovalo na področju videmsko-krške občine 12. K njim bi sodilo 3.006 plemenle ali 90 odstotkov vseh plemenskih krav v občini. Hkrati predvideva letošnji družbeni plan povečanje staleža goveje živine za 400 glav, vzporedno s tem pa skrb za izboljšanje prehrane pri goveji živini, da bi ge tako lahko dvignila mlečnost krav na 1.500 litrov. C-l ČLOVEK-ČLOVEKU V SRCU SEM ČUTILA PRIJETNO TOPLOTO Nekega dne sem šla mimo Tp1*6 Pri Katarini nad Trbov-Jami ravno tisti čas, ko je . *>»ec naznanil konec pouka. ‘Ttlapu nato so iz učilnice pri-rveC[ otroci in se z glasnim Stvarjenjem porazgubili po *p®vniku, kjer so začeli nabira-i Poljske cvetlice. Nekaj časa 6,11 j ih opazovala, potem pa šla ^Prej. Kmalu so me dohiteli nii vsi ponujali cvetje. Imela ain že poflno naročje cvetlic, r®j So me kar obsuli z njimi, ^ka deklica mi je še v lase a'taknila cvet,- »Kaj pa t0 pomen 1?€ sem vPrašala. »Danes je materinski dani« ®° odgovorili otroci. »A tako! Hvala vam!« sem ga®jena odgovorila. Neka pla-polasa deklica je dejala: »Naj lvUo mamice 1« V srcu sem čutilo prijetno •°Ploto, v očeh pa so mi zia-Srale solze hvaležno; u. Vsa obložena s polnim naročjem ,Vetja sem prišla domov. Sme-•,all so se mi, ko so me zagle-a*t. a tudi jaz sem se sme-la‘la in dušila v sebi solze za-ra<*i tolike ljubezni otrok do °ePoznane jim matere. Tonca NASA RAZGLEDNICA — NA MRZLICI Motor m pločniku Tik pred začetkom sobotnih ■hoternih dirk v Trbovljah je P*slo nedaleč od Dimnika do jjbometne " nesreče. Motorist |j?vc $e je zaletel v avtomo-. J> nato pa je skupaj z mo-,UrJcm padel na pločnik, kjer j? Poškodoval neko žensko in °škega. Zenska ima hujše poškodbe in se zdravi v trbo-vyjski bolnišnici. V mnogih delovnih kolektivih je navada, da za prvomajske praznike izplačujejo višek dohodka v obliki dobička. Tudi za letošnje prvomajske praznike so nekatera podjetja v Zasavju in drugod na Slovenskem izplačala svojim delavcem nekaj desetin odstotkov dobička, seveda tam, kjer so ga ustvarili, kajti kjer ga niso, ga ne morejo razdeljevati. Tudi v nekem zagorskem podjetju so pred prvomajskimi prazniki govorili o tem, »da bi bilo dobro«, če bi razdelili višek dohodka. Ko je o tem govoril delavski svet, je ugotovil, da podjetje ni ustvarilo toliko presežka, da bi ga bilo moč razdeliti — še celo nasprotno: pokazalo se je, da so za lansko leto izplačali precej sredstev preveč na račun dobička. Nekaj članov delavskega sveta je razumelo to, in zanje je bila zadeva opravljena: če ni, ni, bo treba pač počakati, kaj bo pokazal račun za prve mesece letošnjega leta in razdeliti eventualni presežek kdaj kasneje. Žal pa nekaj članov organa delavskega samoupravljanja in kolektiva tega ni hotelo razumeti in se je zavzemalo, da bi na vsak način izplačali nekaj sredstev za prvomajske praznike, rekoč: saj vemo, da ni presežka, toda vseeno izplačajte, bomo že kasneje ustvarili. Torej: dobiček za vsako ceno, čeprav ga ni, in četudi so izplačali na račun lanskoletnega viška dohodka celo preveč sredstev, ki jih bo treba letos pokriti, kajti jemati tam, kjer ni, je vse prej kot mogoče. Iz lonca navadno lahko vzamemo samo toliko, kolikor smo dali vanj. Iz tega primera je moč zelo jasno razbrati še zelo nizko ekonomsko - družbeno razgledanost nekaterih kolektivov. Organ delavskega samoupravljanja bo moral biti prvi, ki bo kolektivu podrobno pojasnil, kako stoje v podjetju z ustvarjanjem dohodka, in mu jasno, nedvoumno- in odkrito povedati, kako je s to stvarjo, ne pa da se je dogajalo še narobe, da so celo nekateri upravljavci sodili, naj se najde način za izplačilo viška oziroma dobička, ki ga ni. Ali ni v tem videti, kako ozko si nekateri upravljavci predstavljajo vodenje in gospodarjenje v podjetju? Ali ne kaže ta primer, da imamo med organi delavskega samoupravljanja ljudi, ki menijo, da imajo kot voljeni predstavniki kolektivov samo pravico, pozabljajo pa na dolžnosti, ki so vsekakor večje oziroma zelo važne za pravilno vodenje podjetja. (v) Semenj ničevosti Dolgo je že tega, kar sem iz drvečega vlaka zadnjič obču-d°val Amsterdam, središče holandske kulture in umetnosti. Ce-Drav sem sl ogledal dober del umetniške zakladnice, ki je nalovila name globok vtis, ml je ostal najbolj v spominu značl-'en holandski kontrast: svetohllsko pobožnjaštvo na vsakem *0raku in prostitucija za vsakim vogalom. Moram priznati, da I"6 Je to motilo. Bilo mi je, kakor da sem na semnju ničevosti, ,n celo v umetniških galerijah se nisem mogel znebiti podob „B1h mož in nadležnih žensk, ki so ml vedno znova vstajale v al>omlnu. t V nekem hotelu ob ozkem kanalu, kakršni po dolgem In B°iez prepredajo »Severne Benetke«, sem se nemalo začudil, .0 Je osebje z gosti 'vred zmolilo očenaš, preden so sedli h V istem hotelu dolgo v noč nisem mogel zaspati zaradi hitanja »sobaric«, ki so se po »pomoti« znašle v sobah »ugled-Jj* gostov. Naslednje popoldne sem opazoval duhovnika v e°jgem talarju in s širokokrajnlm črnim klobukom, kako Je v 1,1 Izmed pristaniških ulic razkazoval šolskim otrokom kultur-a,'godovinskc spomenike. Nedaleč se je z belo torbico v roki d rehajaia »dama« in se vsiljivo nasmihala mimoidočim moškim, j.0|(ler se ni prileten »gospod« ustavil In se Jel pogajati za ceno. ^I^vnik Je ob tem prizoru vidno zardel. Hitro je zaključil 9'sovanje ene Izmed starinskih poslopij in odvlekel otroke v tu8o ulico, kjer sicer ni bilo deklet z belimi torbicami, zato a so se le v mraku odprla pritlična okna, na katerih so potem Vs v no* visela nališpana dekleta. Nekatera so Imela na hai * stran* okna ogledalo, v katerem so zagledala podobo pri-,aJočega moškega že mnogo prej, kot pa se je pojavil pod te]nom In se mu je bilo treba nasmehniti ter ga z vabljivim es°m zvabiti'v »salon«. ^ Zvečer smo hoteli videti tisto »pravo« življenje velikega 2c ob petih popoldne, ko se ljudje vsujejo Iz tovarn In nj*°v. postanejo ulice pravcati veletok, ki potem dolgo v noč „e,Usahne. Z nočjo pa se v tem toku pisane množice vendarle «v i 8premcni: na ulicah je vedno več »dam«, ki jih neonska miloba naredi privlačnejše in seveda tudi mlajše. To je važno lh at| za tiste »dame«, ki bi zaradi delujočega zakona ponudbe . Povpraševanja povsem izgubile na ceni, če odvečna leta ne -- Parila z umetno barvo las, pudrom In šminko. K temu pa bio rečeno — pripomore pravljična svetloba neonske rekla-, ’ hi migota v različnih barvnih odtenkih In dela ljudi pod “n zflai ro/aste zdaj rdeče, pa spet vijoličaste In tako dalje. tM,y°rtn|k; nam je skušal prikriti to plat kapitalističnega »pa-|s, 'a*. toda razvrat smo vseeno srečali kjerkoli, ne da bi ga kr,!11, Slišali smo pijani smeh Iz beznio v zakotnejšlh ulicah, „eUer stikajo za dekleti mornarji. »Damam« z belimi torbicami tj B* treba zalivati s pijačo In se metati v objem do onemo-„e.stl PManim mnrnarlem. ker Imajo na »borzi belega blaga« K°Uko višjo ceno. Potem je tu še ulica »živih Izložb« ob ozkem, nekoliko zatemnjenem kanalu. Odkrili smo Jo čisto po naključju na sprehodu skozi mesto. Sprva, od daleč, smo mislili, da so to kake modne Izložbe, ko pa smo prišli bliže, smo videli semenj ničevosti. Na pol oblečene ženske so z nasmehom, kretnjami in drugače vabile moške, ki jih Je bila ulica polna. Med »radovedneži« so se mirno sprehajali tudi policaji, ne da bi se zmenili za nenavadno trgovino. V mestu Je nešteto »kabaretov«, ki so na videz spodobni lokali, v resnici pa Javne hiše. Ker jih je preveč, da bi lahko imeli vsi dovolj »gostov«, se natakarji postavljajo na ulico in z različnimi pretvezami zvabljajo mimoidoče v lokal, kjer jih čakajo prikupna dekleta. Brž ko kak kreposten mož spozna prevaro in odločno pove, da v takem »kabaretu« nima kaj iskati, zamre nasmeh na obrazu dekleta, ki se mu je še malo prej prilizovala, in se pripravlja na sprejem novega »gosta«. Obstajajo pa tudi taki »spodobni« hoteli, kjer petični gosti lahko naročijo dekle kot kaviar ali kaj drugega S la carte. NI treba dosti ugibati, da so med gosti tudi sicer ugledni družinski očetje, člani raznih čislanih društev in verni protestanti ali katoličani, ki redno hodijo k maši, kajti v Holandiji so bogati ljudje zelo pobožni, ker brez tega sploh ne 61 mogli biti na višji družbeni lestvici. Ko smo ugibali o vzrokih prostitucije v Holandiji z visokim življenjskim standardom, vodnik ni hotel vedeti, da je to družbeni pojav, značilen za kapitalistični svet. Krivdo je naprtil dekletom, ki so že po naravi nagnjene k slabemu in so jih še bolj izpridili tujci, ki so jih holandska pristanišča polna. Ta njegova razlaga seveda ni zvenela prepričevalno In ji najbrž tudi sam ni verjel. Ko smo se vračali v hotel, so nekatera dekleta v ulici brez sramu že zapirala izložbe, ker so imela bodisi dober »promet« ali pa sploh ne in sl tudi niso nič več obetala. Eno Izmed njih je na mostu ustavil moški, se JI surovo zarežal v obraz, češ, ali bi, ona pa se mu je Iztrgala, rekoč: »Prepozno. Jutri spet.« Bila je utrujena. Ko je prečkala ulico, je zaspano zazehala. Lasje, ki so bili še pred uro ali dve urejeni v lepo frizuro, so ji padali na čelo. Na ustnicah so bili samo še sledovi šminke, ki niso mogli zakriti ustudnlh razpok. Tudi puder z Ilc je bil izginil In razkril bled. Izžet, prezgodaj starikav obraz. Gledali smo za njo. Namesto, da bi jo prezirali, smo jo pomilovali. Ujela se je v mrežo. Iz katere se več ne more Izzvltl. Tudi če bi se hotela, jo tisti, Izmed katerih so jo mnogi kupovali. ne bi hoteli sprejeti v družbo. Taki, nališpani y Izložbi, ji nihče ne pljuje v obraz, če pa bi se hotela vrniti nazaj v življenje, na videz brez razvrata, moralno In pobožno, bi kazali s prstom za njo in Ji grenili življenje, dokler se ne bi spet-znašla v zakotni beznici mornariške četrti, • torbico na ulici ali v »živi Izložbi«. NEKAJ PODATKOV IZ PRVIH LET TRBOVELJSKE »SVOBODE« Tako so začeli Ker trboveljski Svobodarji nimajo arhiva iz prvih let po ustanovitvi »Svobode« v Trbovljah (od 1919 dalje), sem zbral nekaj podatkov o delu trboveljske »Svobode« v prvih letih njenega delovanja. Cv. A- K. V letih 1912 do 1914 je delovalo v Trbovljah Delavsko izobraževalno društvo »Vzajemnost«, ki je imelo moški pevski zbor in dramski odsek. Ob izbruhu prve svetovne vojne je bilo društvo razpuščeno. Ko se je ob koncu vojne ustanovila Splošna delavska izobraževalna zveza »Svoboda« za Slovenijo, sta sklicala Ignacij Sitter in Jakob Klenovšek ustanovni občni zbor podružnice »Svobode« v Trbovljah,.za 5. januar 1919. V prvi odbor trboveljske »Svobode« so bili izvoljeni: za predsednika Jakob Klenovšek, za namestnika predsednika Miha Koren, za tajnika Viktor Kokalj, za blagajnika -Jernej Ajdišek, za nam. tajnika Amalija Bravec, za odbornike: Ivan Dfeželak, Ivan Krušič, Albert Hlebec, -Jože Princ in Angela Zelenšek; v nadzorni odbor pa: Miloš Renko, Franc Lavrini in Mici Str-garšek. Kmalu po občnem zboru je bil ustanovljen dramski odsek zatem pa še moški in mešani pevski zbor, ki je prevzel arhiv bivše »Vzajemnosti« (predvsem klavir itd.). Ustanovljena je bila tudi politična šola, ki jo je vodil dr- Milan Lemež iz Ljubljane. 2. junija 1919 je bil ustanovljen ženski tamburaški odsek pod vodstvom Tončke Čečeve. V juniju je začela delovati tudi knjižnica »Svobode«, ki je prevzela nekaj knjig od podružnice strokovne organizacije rudarjev (Unije rudarjev), 237 knjig pa so kupili v Ljubljani. V decembru 1919 so pričeli tudi s plesno šolo. Dramski odsek je uprizoril kot svojo prvo predstavo 16. februarja 1919 igro Etbina Kristana »Zvestoba«, ki jo je tudi ponavljal. V letu 1919 so imeli skupno 12 dramskih predstav, ki jih je obiskalo 4215 ljudi; vsako od 6 iger so prikazovali po dvakrat. Režiserja sta bila tov, Karel Vidic in Franc Novak. Dne 19- marca 1919 je priredila »Svoboda« tudi Bezručev večer, pri katerem so sodelovali: osrednji tajnik »Svobode« iz Ljubljane, tov. Jakob Vehovec, prevajalec Bezruča tov. Fran Albrecht in moški pevski zbor- Leta 1920 je dramski odsek »Svobode« uprizoril štiri igre. Vse te igre so bile v dvorani pri Forteju, ker dvorana Delavskega doma še ni bila dograjena. Ker je v »Svobodi« prišlo do razkola in je bilo ustanovljeno tudi novo Delavsko prosvetno društvo »Vesna«, je bil 24. novembra nov tako imenovani II. ustanovni ob.ni zbor »Svobode«, na katerem je bil za predsednika spet izvoljen Jakob Klenovšek. Sicer oslabljeni dramski odsek je priredil tudi v zimski sezoni do konca leta štiri nove igre, ki pa so bile že v novi dvorani Delavskega doma. Režiral je Ivan Pavšek. V letu 1920 je imela »Svoboda« skupno 8 dramskih predstav, ki jih je obiskalo 3008 ljudi- Z dograditvijo nove dvorane pri Delavskem domu je Stavbna, konsumna in gostilniška zadruga »Delavski dom« v\ Trbovljah veliko pripomogla »Svobodi« do novega razmaha. »Svoboda« je priredila tudi I. plesni večer (brezalkoholni) v novi dvorani. Leta 1921 je imela »Svoboda« plesno šolo, ki jo je obiskovalo do 200 članov in članic. Na občnem zboru v septembru je bil ustanovljen tudi telovadni odsek, čigar vodstvo je prevzel Franc Ameržek. Dramski odsek je uprizoril osem iger za odrasle in štiri za mladino. Igro »Mati« je prikazal dvakrat v Trbovljah in enkrat v Brežicah itd., uprizoril pa je še Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«, Finžgarjevo »Našo kri« in »Razvaline življenja «itd. Vseh dramskih predstav je bilo 17, ki jih je obiskovalo 7386 ljudi. Igre za odrasle je režiral Ivan Pavšek, mladinske pa Tine Ko-rimšek. Leta 1922 je imela »Svoboda« 6 predavanj tov- Toneta Seliškarja, 3 čajne večere, Cankarjev večer in tri umetniške večere. »Svoboda« je kupila tudi telovadno orodje. Dramski odsek je ponovil »Kralja na Betajnovi« in »Razvalino življenja«, 1. maja je prikazal Cankarjeve »Hlapce«, dalje Novačanovo »Ve-lejo«, Ganglovega »Sina« (v Trbovljah, Hrastniku in dvakrat v Šoštanju), Schonherrovo »Otroško tragedijo«, tri mladinske predstave In še več iger. Vseh predstav je bilo 19, obiska pa 7640 oseb. Burko »Moč uniforme« je obiskalo v dveh predstavah 1370 ljudi Režirali so: Franc Novak, Milan Polovič in Tine Ko-rimšek. Leta 1923 Je priredila -Svoboda« 4 brezalkoholne večere in Cankarjev večer. Člani telovadnega odseka so nastopili na Vsedelav-skem zletu v Mariboru, dalje v Šoštanju m v Hrastniku. Doma so priredili 4. decembra I. telovadno akademijo- — Dramski odsek je mel osem iger za odrasle in tri igre za mladino. Večkrat je odsek tudi gostoval. Tako so igralci igro »Rodion Raskolnikov« prikazovali v Trbovljah*in v Celiu, z Igro »Spi moja deklica« sv nastopili v Trbovljah, po enkrat pa v Šoštanju, Črni in Mežici. Skupaj so imeV 17 dramskih predstav, ki jih je obiskalo 5215 ljudi. Manjša udeležba je bila predvsem za- radi stavke. Režirala sta Franc Novak in Tine Korimšek. Leta 1924 je »Svoboda« priredila dva brezalkoholna večera. Člani telovadnega odseka so se udeležili nastopov v Guštanju, Šoštanju in Studencih. odseka je nastopilo po 70—80-krat na odru, tako n. pr. Pavšek. Polovič, Korimšek in Tržan. Vseh dramskih predstav je bilo osem, ki jih je obiskalo 2680 ljudi. Režiral je Leopold Majdič. Ta pregled delovanja trboveljske »Svobode« v prvih desetih letih kaže njen lep razmah in veliko prizadevanje za dvig socialistične zavesti med trboveljskim delovnim ljudstvom. Cv. A. K, V spomin Svobodarjem 80. aprila so imeli v Kisovcu skromno slovesnost. Tega dne se je »Svoboda« oddolžila svojim nekdanjim padlim in umrlim članom, s tem da jim bo odkrila spominsko ploščo, ki eo jo vzidali v dom. O koreninah naprednega delavskega gibanja, ki so se razrasle kmalu zatem po vsem Zagorju, je bil že dostikrat govor- Toda kronist se še ni povsem izpovedal saj bo moral vedno znova iskati iz tega neizčrpnega vrelca delavskega gibanja nova spoznanja, Id naj docela osvetli nam in zanamcem življenje tega kraja. Ni dvoma, da je »Svoboda« v tem kraju imela zelo odločilno vlogo za vedno večje Izobraževanje ljudi in za vedno večje spoznaje, da bo nekoč uresničen njihov sen o svobodnem delavskem razredu, ki bo vzel usodo v svoje roke. Četudi danes ondotna »Svoboda« v spremenjenih pogojih drugače usmerja svojo dejav- Čestitke iz JLA Dodatno je prejelo naše uredništvo od zasavskih fantov, ki služijo svoj kadrovski rok v JLA, pisme-mo sledeče vsebine: Ob 1. maju, prazniku de- • lovnega ljudstva, pozdravljamo vse zasavske mladince In mladinke in delovne kolektive, naše bralce, uredništvo In upravo »Zasavskega tednika-«, naše domače In sorodnike, ter vse delovne ljudi naše socialistične republike in jim želimo čim ■več uspehov pri Izgradnji socializma. — Podpisani: Vinko Povše, Karel Orda-nee, Franc Gorenc in Ciril Kotar, V. P. 9358/22, Debar. Makedonija. Vse Trboveljčane iskreno pozdravljajo tudi vojaki: Janez Kaniiar, Marijan Zajc in Milan Juvan iz vojne pošte 2270 — Kruševao in Franc Juvan iz vojne pošte 5555 Stlp. , • Trboveljski fantje, ki služijo vojaški rok v Skopju pošiljajo vsem staršem, sorodnikom, prijateljicam in prijateljem mnogo tovariških pozdravov. — Milan Kamnikar, Ciril Guliati, Polde Bočko, Franc Bartol, 1 Franc Sušnik, Stane Kos in Klanjšek Janez iz Radeč. nost, lci se kaže v vnemi bogatiti delavskega duha in ga usmerjati za neposredno delo v organih družbenega upravljanja, so in se lahko pohvalijo, da so ohranili nekaj svojstvenega, kar pri drugih de-lavskoprosvetnih društvih ni več primer. Namreč enotnost mnenja, enodušnost in brezpo- TECflJI ZVEZE ■SVOBOD« SLOVENIJE Razmah 1 judskoprosvetne dejavnosti terja tudi v našem Zasavju široko razgledan^ ljudi, ki bodo sposobni voditi vrsto najrazličnejših amaterskih skupin naših delavstooprosvet-nih društev. Vzgoja teh ljudi je bila doslej več ali manj prepuščena njihovi osebni iznajdljivosti in je bila razumljivo večkrat pomanjkljiva. Zaradi tega je pobuda glavnega odbora Zveze Svobod in okrajnega sveta Svobod v Ljubljani, da organizirata v letošnjih poletnih mesecih več tečajev v Kopru za vodilne tovariše v delavskih prosvetnih društvih, kaj umestna. Iz Zagorja bo odšlo na režiserski, izobraževalni in še na druge tečaje večje število ljudi, ki bodo v njih pridobili dragoceno znanje za vodstvo delavskih prosvetnih sekcij- gojno predanost vsemu, kar je svobodarskega. J4ič čudnega, če je zato med temi ljudmi postala »Svoboda« pojem: brez društva, čeprav ima kot vsa naša delavska društva določene težave, ne bi bili za nič na svetu. In čeprav tu pa tam ni vse tako, kot bi moralo biti, se upravno vodstvo vseskozi zaveda, da ima za seboj predvsem ljudi iz delavskih vrst, ljudi, ki so venomer pripravljeni pomagati pri večjih akcijah, pri manjših pa se včasih zanašati na druge. NOVA AVTOBUSNA PROGA: »TAM« PRED ODHODOM PROTI TRBOVLJAM Hrastnik - Trbovlje -Vače - Ljubljana Se ta mesec bo podjetje »Avtoprevoznlčtvo« v Trbovljah dobilo na novo urejen avtobus »Saurer« in tako bo na voljo kar s petimi udobnimi potniškimi vozili. Podjetje ima sedaj urejeno avtobusno progo iz Zg. Trbovelj na železniško postajo Trbovlje k posameznim vlakom, nadalje stalno avtobusno progo na relaciji Trbovlje — Hrastnik. Avtobus podjetja pa vozi vsak dan po enkrat lz Trbovelj v Hrasa*, od tam v Zagorje In dalje v Ljubljano ter nazaj, a še ta mesec bo uvedlo novo avto progo Trbovlje — Celje in nazaj. Razen tega pa bodo avtobusi trboveljskega avto prevozništva v poletnih mesecih na voljo delovnim kolektivom za prevoz na letni dopust. Sicer pa se povrnimo k naslovu. Avtobusna proga Trbovlje — Ljubljana je do 20. aprila t. 1. šla iz Trbovelj preko Trojan in Lukovice v Ljubljano. Cesta na odseku Trojan — Seja ObLO Trbovlje V torek, 28. aprila, je im®1 občinski ljudski odbor Trbovlje zadnjo sejo pred sprejetjem družbenega plana in proračuna za letošnje leto, katera seja bo predvideno 8. maja. — Na seji prejšnji torek je občinski ljudska odbor sprejel več sklepov o dajanju poroštev, tako na primer Avtoprevozništvu Trbovlje za nakup avtobusa, nadalje za najetje Investicijskega posojila za dokončno izgradnjo Blagovnice itd. Najprej sta oba zbora ločeno obravnavala verifikacijo novih mandatov ljudskim odbornikom. Na seji občinskega zbora so razpravljali o nadomestnih volitvah v 4. volilni enoti zaradi smrti ljudskega odbornika Venclja Miklavčiča. Nadomest-ne volitve bodo 21. junija. Nato je btl verificiran mandat Dominika Kužnika, Izvoljenet-ga na nadomestnih volitvah 23. volilni enoti, ki je bil v na- slednjem zaprisežen. — Zbor proizvajalcev je na ločeni sej! vereficiral mandat Martina Ivška, izvoljenega na nadomestnih volitvah v 9. volilni enoti zbora proizvajalcev rudnika Trbovlje — Hrastnik. nadalje mandat Milana Janežiča, izvoljenega na nadomestnih volitvah v 11. volilni enoti zbora proizvajalcev v SGP »Zasavje«. Oba odbornika sta bila zaprise. žena. Na skupni seji so ljudski ob-bomiki potrdili menjalno pogodbo, sklenjeno med občino Trbovlje ln Rafaelom Medveškom, mizarjem v 'Trbovljah. V živahni razpravi glede reorganizacije trgovske mreže v občini Trbovlje ljudski odborniki niso prišli do končne odločitve. To vprašanje bo posebna komisija še proučila, sklenjeno pa je bilo. da se reorganizacija trgovske mreže Uspešno četrtletje ničnega vodstva navzlic vsem težavam dosega svoje planske naloge in jih celo še presega. Potrebe po steklenih izdelkih so namreč še večje, kot jih kier nrodukcdia ne sme za- zmorejo kapacitete starih, izostajati. Vendar Steklarna s rabljenih obratnih naprav, požrtvovalnostjo in zavzema- Proizvodnja v tovarni je njem vsega delavstva in teh- letos v prvih mesecih narašča* Govorili in pisali smo že kako v težavnih delovnih pogojih dela kolektiv hrastniške Steklarne ves čas, ko obnavlja in rekonstruira svojo tovarno, TRGOVSKO PODJETJE S KEMIČNO TEHNIČNIMI PROIZVODI NA VELIKO CHEMO IMPORT UNLIVIU EKSPORT LJUBLJANA, Maistrova ulica 10 0 nudi po ugodnih cenah vse vrste kemikalij, , 0 barve, lake, pleskarski pribor, tehnične 0 pline ln razstrelivo. IZVRŠUJEMO VSE UVOZNE POSLE ZA SVOJ IN TUJ RAČUN # ZAHTEVAJTE PONUDBE IN CENIKE I la in je bila v marcu rekordna in nad planskimi nalogami, čeprav je obstajala bojazen, da prva kadna peč ne bo več vzdržala. A vendar še obratu-je.Temu je zahvaliti, da je kolektiv vsaj delno mogel napolniti trg s kozarci za vlaganje in vkuhavanje, po katerih je bilo lani tolikšno povpraševanje. Kolektiv je meseca januarja izdelal, vskladiščil in prodal 3,123.686 kosov stekenih izdelkov. Po kosih je dosegel 121,3% planirane proizvodnje; meseca februarja je izdelal 118,5e/o začrtane produkcije, meseca marca pa je izdelal 3,067.857 kosov steklenih izdelkov. Po kosih je dosegel 98% plana. Vzrok: izdelava po večini velikih izdelkov. To je v težavah, v katerih morata delati kolektiv in njegovo vodstvo med rekonstrukcijo tovarniških naprav, zelo velik uspeh. Kolektivu hrastniške Steklarne in njegovemu vodstvu želimo še nadaljne uspehe v njunem prizadevanju, želimo jima tudi, da bi čimprej začela delati v novi steklarski dvorani. R-V. KOMUNALNA BANKA LJUBLJANA, PODRUŽNICA TRBOVLJE Izvede s 1. junijem tl. —Končno je ljudski odbor še imenoval razne komisije ter direktorja Strojnega mizarstva Trbovlje in upravnika KZ Trbovlje. Ni pa ljudski odbor sprejel prošnje za raarešiev .direktorja gostinskega podjetja »Majclka« v Trbovljah. »PREVARA« NA IZLAŠKEM ODRU Gledališki odsek »Svobode« na Izlakah je pred kratkim uprizoril in še uprizarja L. Staudekerjevo dramo »Prevara«. Breme igre je slonelo na ramenih Lemeea (Rozina), ki je svojo vlogo odigral prepričljivo, posebno v tretjem dejanju. Lonko je dobro upodobila Minka Grobler. Tone (Razpotnik) se je v nekaterih prizorih vživel v svojo vlogo. Prepričljivi so bili: Pepa, Treza, Tina, prvi orožnik — lik Tonetove matere pa je zasenčil vse. Motile so nekatere slovnične napake, tako na primer stokrat izrečeni »radi« namesto »zaradi«. Scena je ustrezala v drugem in tretjem dejanju, medtem ko v prvem stilno ni bila enotna. S prikazano dramo žanjejo izlaški gledališčniki obilo uspehov. To tudi zaslužijo, saj so vložili v delo mnogo truda. Vendar bi bil pisec teh vrstic za to, da se delo — ki idejno ne ustreza današnjemu času — postavi v preteklost, ker je težko, zelo težko verjeti, da so »naše ceste polne brezposelnih potepuhov«, kot to izzveni iz tretjega dejanja. Režija ie bila domiselna in delu primerna. F.R. KOMUNISTI, SKOJEVCI, HVALA VAMI V četrtek, 23. aprila, je izšla v Zagorju posebna številka glasila pionirskih odredov in mladinskih aktivov zagorske občine »LEVA—LEVA«, ki jo je zagorska mladež podarila javnosti ob 40-letnici ustanovitve KPJ in SKOJ. Tokrat se je mladim sodelavcem utrnila misel: Pojdimo do starih, prekaljenih borcev in let življenja Partije v težkih pogojih v stari Jugoslaviji, pa vse tja do leta 1945, ko so zmagovito zaključili četrtstoletni boj za svoje pravice. In tako so tudi storili — nevajeni, a s kopico dobre volje so se lotili dela. Plod njihovih obiskov so zapisani spomini domačih zasavskih borcev — komunistov — Skojevcev. Rado Palčič Lukovica pa je letos v rekon-. štrukelj i in bo zaradi tega z® promet zaprta do jeseni. Treba se je bilo odločiti: ali usmeriti avtobusni promet v Ljubljano preko Moravč ali preko Vač. Avto prevozništvo Trbovlje se je odločilo za progo preko Vač in Hotiča v Ljubljano. Proga je nekoliko daljša kot po cesti-preko Trojan, vendar je vseeno mogoče priti z avtobusom iz Hrastnika preko Vač v Ljubljano v dveh urah in pol. Avtobus sedaj odhaja malo prej lz Hrastnika kot doslej, in sicer ob 6. url zjutraj, iz Trbovelj ob pol 7. uri, na Vačah je vozilo ob pol 8. uri ln v Ljubljani ob pol 9. uri dopoldne. Vožnja poteka preko Vač in Hotča mimo Dolskega, Beričevega ln Zadobrove do končnega cilja. Vožnja je prav romantična. Važno j® nadalje to, da je s to avto progo ustreženo številnim prebivalcem z Vač in okolice, ki sl to progo želijo obdržati v nadalje, vendar pozimi to ni mogoče. Po več ur zamudijo ljudje z Vač in okolice ter Slivne, če hočejo priti v Kresnice. Rekonstrukcija glavne ceste na Ljubljano preko Trojan je prinesla to prijetnost, da ljudje z Vač in okolice z novo avtobusno progo lahko pridejo v slovensko prestolnico dosti hitreje kot prej. — Avto prevozništvo prevaža potnike v Ljubljano preko Vač, avto prevozništvo Zagorje pa preko Moravč Tako imajo tudi, iz zasavskih revirjev dosti možnosti priti z avtobusom v Ljubljano, ki je sedaj tudi naše okrajno središče. i pfofijiritetLgfz » Prvi maj nas je letos pošteno namočil, pa nič zato. Vsi delovni ljudje spoštujejo pomen tega dne in so ga tudi dostojno praznovali — le v Zg. Trbovljah sem 1. maja opazil nekega »gospoda«, ki je na ta praznik vihtel lopato in motiko in se tudi temu primerno oblekel. Mislil sem si: morda hoče z delom počastiti delavski praznik, s čimer bi se končno tudi strinjal, a sem se zmotil. V nedeljo sem namreč videl tega moža praznično oblečenega... Glej ga, glej tiča, sem si mislil in pozabil nanj. Hotel sem na železniško postajo. Pa sem imel smolo. Nisem mogel priti na avtobus, kajti v Trbovljah so ostali med prvomajskimi prazniki le mali avtobusi, veliki pa so odšli na potovanje (to svetu, namreč odpeljali so razne kolektive na potovanje po domovini. Ne zamerite moji sebičnosti: mnenja sem namreč, da je občina dala denar za udoben prevoz v avtobusih ljudi v prvi vrsti v domačem kraju, kajti drugam človek lahko končno pride tudi z vlakom. Ko sem tako meditiral, me je neki avto pošteno obrizgal z blatom. Zahvalil sem se mu za lep »pozdrav« in odšel peš dalje. Mimogrede sem se oglasil v gostišču Svobode II, da tamkaj naročim, kako naj ravnajo s šolarji, kadar bodo prosili za kakšno šahovsko desko. Bilo mi je nerodno, kajti zadnjič, ko je imela šola v Trbovljah II šahovski turnir s šolarji iz Hrastnika, ni bilo mogoče dobiti ene manjkajoče šahovnice, kajti upravnik gostišča za take reči nima razumevanja. No, sem si mislil: škoda, da niste prišli k meni, rad bi vam posodil svojo šahovsko desko. Pred dnevi sem sedel v kinu Delavskega doma in gledal film »Plamen nad stepo«. Med predvajanjem filma je zmanjkalo toka, pa sem slišal v dvorani glasove, kakor kadar živali zapirajo v kletko. Pa se je oglasila pred menoj neka tovarišica: »To bi moral slišati Pepče!« Ker sem bil tudi tamkaj, sem bil mnenja, da bi bilo prav, če bi v kinu prižgali luč in tiste smrkavce naučili, da niso v džungli, pač pa v kulturnem svetišču, kjer se je pač treba vesti spodobno. Kaj drugega posebnega v teh prazničnih dneh nisem doživel. Dež je zemljo dobro namočil, tako da se ni bati, da fižol ne bi dobro rastel. Opazil sem tudi, da je v nekaterih gostiščih te dni zmanjkalo piva. Ce ga ni, sem si mislil, ga ni treba piti, bomo vsaj kaj »prišparali«. Še neko drobno zanimivost moram povedati našim bralcem iz Trbovelj, ker jo verjetno še ne vedo vsi: za 1. maj so v pekami Kocjan, ki je nekaj časa v drugi upravi, ♦zelo lepo« postregli trboveljskim gospodinjam: spekli so jim neslan kruh... Gospodinje se ga nejevoljne zvečer nosile nazaj v pekarno. Kako se je to zgodilo? Pekovski pomočnik, ki je mesil moko in gnetel testo za kruh, se ga je baje malo »nasekal« in pozabil v moko vreči pest soli... Lepo pozdravljeni vsi! Pepče POSKUSNJA PIVA V TRBOVLJAH. — DIREKTOR LASKE PIVOVARNE FOJASNUJE ZBRANIM PROIZVODNI PROCES PRI IZDELOVANJU PIVA. Degustacija piva v Trbovljah Pivovarna Laško je tudi Trboveljčanom pripravila prijetno presenečenje. V nedelljo, 26 aprila dopoldne je v gostišču Delavski dom v Trbovljah pripravila degustacijo svojih Izdelkov. V več izmenah so pivcj spoznali vse vrste laškega piva od svetlega ZLATOROGA DO SUPER GOLDINGA ln JUBI-LEJNIKA. Prav pridno so vsi poskušali, katera vrsta piva je boljša ln Izpolnjevali anketne liste. Preko 400 pivcev piva se je zbralo. Trboveljčanom, a tudi Hrastničanom ln Zagorjanom, ki so tokrat prihiteli v Trbovlje, je po večini najbolj ugajalo svetlo Zlatorog pivo, ki Ima malo grenak okus. Uspeh te degustacije je bi! zadovoljiv. Stočili so precejšnje število sodčkov. »Pa nič zato,« je dejali direktor Pivovarne Laško, »nekaj moramo nuditi našim potrošnikom,« saj je znano, da delovni ljudje v revirjih popijejo velike količine piva. Na anketnih listih je bila vrsta vprašanj. Nekateri si žele več odprtega piva, drugi spet, da bi se pivo točilo samo v steklenicah, tretji, da bi bilo pivo naprodaj v steklenicah po 3 del, in podobno. Tudi o ceni piva so precej govorili. Za letošnje leto so bile zagotovljene zadostne količine piva za Trbovlje, Hrastnik in Za- IZ LITIJE V Litiji ima »Svoboda« sposoben igralski kolektiv. O tem nas je prepričala uprizoritev operete »Na Trški gori«. Besedilo je napisala Metka Bučarjeva, glasbo pa je zložil skla datelj Danilo Bučar. Opereta nas vodi v prijetno okolje dolenjskih vinorodnih goric ln nam prikazuje pisano življenje slavne Trške gore pri Novem mestu. Opereta je polna šegavih motivov in prijetnih melodij. Avtorja sta pripravila Trško goro pred 30 leti za prvi nastop v ljubljanskem Šentjakobskem gledališču. Avtor je to delo dirigiral dosle5 okrog stokrat, kakih dvestokrat pa so uprizorili opereto na raznih drugih slovenskih odrih. »Trško goro« uprizarjajo radi tudi sl< venski tzseljen- ln komitentom ob 40-letnlcl n k 1. maju, mednarodnemu čestita vsem svojim vlagateljem Komunistične partije Jugoslavije prazniku dela In dnevu solidarnosti vseh delovnih množic sveta. Vsem svojim komitentom In vlagateljem se zahvaljuje za dosedanje zaupanje ln se priporoča, da ostanejo to le v nadalje. Pozdrav borbi naše vodstvom maršala Tita za svetu I Komunistične partije pod ohranitev miru v Mer cat or VELETRGOVINA — IMPORT — EKSPORT LJUBLJANA trg mladinskih delovnih BRIGAD 7/IV cl v Ameriki. Menda so jo tam prikazali že na kakih 40 odrih kar govori o živahnem kulturnem delovanju naših ameriških rojakov, pa tudi v prilog tee dela. V Litiji smo videli te d opereto na dveh prireditvi Premiere se je udeležil t". avtor. Uspeh je bil popoln 11 so bili vsi nastopajoči deležn Iskrenega priznanja. Moje po ročilo bi se zavleklo preveč če bi hotel Imensko naštev vse, ki sodelujejo v tori ln lma-io zasluge pri teh uprizoritvah Morda bo nanesla prilika ob kakem gostovanju. Litijska »Svoboda« je prejela zdaj že več povabil za gostovanje izven domačega kraja. Prepričan sem. da bodo Igralci vsepovsod uspeli ln odnesli prav lepe vtise in da se bodo s svojimi gostovanji dosegli dokaz, da Imamo v Litiji dobre Igralce in pevce, pa tud! požrtvovalen orkester. — Vsem moje Iskrene čestitke! J.Z gorje. Tako je bilo obljubljeno In upajmo, da bodo v pivovarni besedo držali. Potrošniki oziroma vsi tisti, ki so se udeležili degustacije, so bili z njo zadovoljni. V šali so rekli, da bi si želeli, da bi. bila v poletnih mesecih, ko b° najbolj vroče, taka poskušnja »vsaj vsak teden enkrat«. HRASTNIK ZBORI VOLIVCEV. — V Hrastniku so pred nedavnim končali * zbori volivcev. Tl so na zborih opozarjali na najbolj nujne pr°' Uleme, ki jih bo treba rešiti. Obravnavali so tudj vprašanje stanovanjskih skupnosti, o katerih so mnogo govorili na vseh sestankih odbora SZDL. V Sp. Hrastnik0 Imajo težave s prostori, seveda Pa tudi manjka finančnih sredstev. Gospodinje se pritožujejo slabo kakovostjo mesa v Hrastniku, medtem ko na Dolu prodajaj0 lepo meso. Volivci so predlagali uredit** ceste pred osnovno šola Prahu J® toliko, da učilnic ne mor.-vlo nj° zračiti. Prav tako ljudje tole, bi bile trgovine bolje založene ■ sadjem, vedno tudi primanjkuj® zelenjave. Gospodinje se vprdluJ®' |o, zakaj je mleko v Hrastzuk« najdražje. V Hrastniku bo nadalje t10*® organizirati odvoz smeti. Na P°* kopališču bo treba urediti zivsiln® stranišče, misliti bo treba gradnjo mrtvaške veže. Na zborih so volivci potrdili 1®* tošnjl družbeni plati občine, pl°* tako njen proračun dohodkov 10 Izdatkov. DELOVNA ZMAGA V STEKLARNI. Marsikdo, lcl Je h, Kraj UoniJti 24. hčerko; Marija Dr enaki, *Qencl 108, hčerko; Ivanka Se«to, 5Uuč Mokrička 54, sina; Marija Jjtoj, Videm - Krško, sina; Magdalena sribar, Zagreb, sina; Mantis Likovnik, Sevnica, hčerko; «na Vrtovsek. Sevnica, sina; Jo-jeta Viziar, Videm - Krško, hčer- ’ *°: Dragica Grilec, Brezje Sl, sija. Ivana Žičkar, Drnovo 84, sija; Joliča Martinčič, Podbočje i°> hčerko; Ljudmila Iljaž, Zg. »ušica 50, sina; Štefanija Jazbec, "Ornje Skopice 15, hčerko; Mi-"la Založnik, Videm - Krško, sija; Antonija Cizel, Vel. Obrel «4, hčerko; Marija Gramc, Mrzlava Jas io. sina; Terezija Turšič, Zu-Pčča vas 21, hčerko; Marija Janec, S°d. Preska 17. hčerko; Marija Trupej, stolovnik 39, sina; Pavla •fpčič, Vrbovška vas 13, sina; "Judmila Cvetkovič, Rlgonce 41, ■{ha; Narcisa Cakar. Šenkov ec, **“a; Pavla Drgestln, Gregovce >, rha; Marija Radič, Spodnje Dule J> sina; Jožefa Gerjevlč, Zgornji vhrež 3, sina; Amalija Berfcovlč, stara vas 88, hčerko; Rozalija Ko-FJ*. Dol. plrošlca 5. sina; Ana "thlan, Gaberje 47, hčerko; Jožefa £ekše, Obrežje 5, sina; Neža Kos, curnovec 40 a, hčerko; Marija Avguštin, Gor. vas 1, hčerko; Majda Ban. Videm-Krfko. Nova Re-jd 25, hčerko; Marija Zevnik, Dol. “kopice, sina; Rozalija Koprivnik, Leskovec »l, hčerko; Ana Lokar, "čntlenart 7, hčerko; Marija Otro-'ak, Movrače 27. sina. TRBOVLJE: Jožefa Vozelj, Tr-Jovlje. sina; Antonija Sto«, Tr-hovlje, sina; Eropoldlna Merzelj, Trbovlje, sina; Marija Perpar, Trdile, sina; Frančlika Knap, Drasbilk, sina; Marija Polc. Za-*orle, sina; Marija Ocepek, Za-SP.dJe, slna; Frančiška Trebušak, "Dtaše, sina; Marta Komlanc, Za-*°rje. hčerko: Justina Šerbec, Tr-■?v>3e. hčerko; Frančiška Vrtač-hlk, Zagorje, sina; Mira Pilil, Trbovlje, sina; Antonija Sajovic, Is-Jdke, sina; Pavla Klobčar, Trbov-Ue, hčerko; Silva Bolte, Pollnlk, hčerko; Štefanija Potočan, Hrastju«. hčerko; Erna Zore, Dol pri "častniku, sina; Marija Gomaz, Trbovlje, hčerko: Frančiška Zu-Pdnc, Podkum, hčerko; vida Fa-Trbovlje, sina; Jožefa Bli-idk. Hrastnik, sina; Marija Skok, Adgorje, hčerko; Marija Pavlič, fdgorje, sina; Ignacija Gole, Za-f°r)e, hčerko: Zofija Kmetič, Tr-JJovliJe, sij,*; Angela Mesojedec, {■častnik, hčerko; Vida Llvk, Tr-Sjjlle, hčerko; Justina Jerman, Trbovlje, sina; Eli ca Korošec, Tr-5®yUe, hčerko; Vida Ahlin, Tr-^orkoSlna’ Na4a 8<>tlaI■ Hrastnik, jSEVnica: rojeni sta biti 2 dek-lcl in 2 mrtvorojemca. POROKE BREŽICE: Porok ni bilo. i,TRB°vLJE: Miha Suša, mizar I, Trbovelj in Ana Petek, šivilja S Trbovelj; Frančišek Bajda, ofl-l'č 1* Čačka In Danica Jesenšek, •“•P. pomočnica iz Trbovelj; AH>J-SJ Gorenjec, delavec lz Radeč In DolSek, gosp. pomočnica 1* Trbovelj; Franc Vozel, delavec is Trbovelj in sliva Erjavec, delav-x? Iz Trbovelj; Franc Matko,klju-p^nlčar lz Trbovelj ln Daniela ^časnikar, trg. pomočnica lz Tr- . SEVNICA: Janez Požun, rudar h. vranja 1» Marija Puc. knoja->5* pomočnica iz Pod-vrha; Franc r®čnik. tovaimlškl delavec iz Bre-v^jdEa in Frančiška Požun, to-,Qčtu6ka delavka lz Žurkovega STARCI SO POSTALI SPET OČETJE dola; Rudolf Sluga, rudar lz Črnomlja ln Ljudmila Pečnik, gospodinjska pomočnica iz Brezovega; Jože Žnidar, tovarniški delavec iz Orešja ln Frančiška Šmit. tovarniška delavka iz Podgorice; Pankracij Vinter, tovarniški delavec Iz Trbovelj ln Manija Cešek. gospodinjska pomočnica iz Z »bukovja; Janez Perc. poljedelec lz Zabukovja in Štefanija Pompe, gospodinjska pomočnica iz Metnega vrha: Anton Mirt. poljedelec iz Čanja in Angela Grive, poljedelka iz Ledine; Karel Speljak. šofer iz Brežic in Justina Pompe, uslužbenka iz Orehovega; Franc Kosem, železničar iz Sevnice in Ivanka Vrtovšek, gospodinjska pomočnica iz Sevnice. SMRTI BREŽICE; Jožefa Vratič, stara 75 let iz Brežine 100; Marija Grobo vš ek, stara 72 let lz Dolenje vasi 28; Franc Ogorevc, star 51 let. Ravne 38; Marija Mikec, stara 77 let, Brdovečko Prigorje; Alojz Kovač, star 88 let. Senovo 6; Alojz Šuštar, star 55 let, Senovo 116; Marija HoIy, stara 77 let, Ho-lyjeva steza 3, Brežice; Rozalija Savnik, stara 78 let, Lenart 8, Brežice. TRBOVLJE: Vincenc Miklavčič, star 57 let lz Trbovelj; Amalija Majdič, stara 69 let iz Trbovelj; Leopold Vodin. star 84 let iz Trbovelj; Anton Komar, star 60 let iz Trbovelj; Marija Medvešek roj. Artnak. stara 70 let iz Trbovelj; Frančiška Perme roj. Blatnik, stara 66 let iz Trbovelj. SEVNICA: Ana Sedmak, gospodiča lz Pečja 2, stara Tl let: Terezija Seničar. druž. upokojenka iz Šmarja 56, stara 75 let: Jože Ločičnik, posestnik lz Orehovega 8 star 73 let; Jože Perc, posestnik lz Pečja 25, star 60 let; Matilda Ferušek, gospodinja Jiz Sevnice — Glavni trg 10/a, stara M let; Jože Vranetič. upokojenec iz Šmarja 33. star 67 let; Stanislav Budna lz Videm—Krškega — Nova Reea 24, zidar, star 63 let, J DPD »Svoboda-Zasavje« t ' v Trbovljah išče J UPRAVNIKA J ZA GOSTIŠČE J J »SVOBODA-ZASAVJE« J # Pogoj: kvalificiran go- # i st inski delavec. Prijave } j poslati do 20. maja 1959. a f Vsa pojasnila daje uprav- a i ni odbor. < POZDRAVLJAM VSE ZAGORJANE! Pred dnevi je zapustil zagorsko dolino pekovski mojster FRANC ROSINA ln se preselil v Dobovo. Ker se mu ni bilo mogoče posamič posloviti od vseh svojih znancev, jih prek našega časnika toplo pozdravlja ln jim želi obilo uspehov pri njihovemu vsakdanjemu delu. Prav posebno toplo pozdravlja člane gasilskega društva. katerega član je bil dolga desetletja. Kljub temu, da se je preselil, se še vedno šteje za člana tega društva ln bo vesel vsakršnega uspeha, ki ga bodo dosegli zagorski gasilci pri svojem važnem delu — varovati premoženje pred vsakršno škodo. Ohranil bo v spominu vse svoje številne znance ln je prepričan, da bo še vedno utegnil priti med nje. Danilo Nadaždln je star 37 let. Živi v vasi Prebt-lovci v bližini Čapljine in je eden izmed redkih v tej vasi, ki ima toliko jet. V vasi je dovolj sedemdesetletnikov, a ni dvajsetletnikov, so tudi osemdesetletniki, a ni tridesetletnikov. Med Danilom Nadaždinom in njemu po letih naj bližjem človeku je velika praznina. Najbližji mož po letih še ni niti odrastel. Vsega ima petnajst let. V Prebilovcih, kraški vasi, kjer vodo pijejo iz škafov, kjer Je malo vrtov, kjer so hiše iz kamenja, strehe iz kamenja, ln zdi se, da je tudi nebo iz kamenja, v tej podhribovskl vasi so se zgodile strašne stvari. Zaradi tega je Nadaždln nesrečen, zaradi tega ima samo dva, tri vojaške tovariše istega letnika, zaradi tega Nadaždln nima mlajših tovarišev. In zaradi tega... zaradi tega... tu ljudje najbolj na s vetu'ljubijo otroke. .. tako svoje kot tuje. Tu so otroci vaška last vseh hiš, vseh prebivalcev. Vsi dobro vemo, kdaj je bilo konec vojne. Možje so začeli obnavljati porušeno. Ženili so se. Ustvarjali družine. Toda v Prebilovcih se vojna ni končala tako kmalu. V vas so se vrnili starci. Da, starci in nekaj mladeničev. Samo nekaj ... In kaj so počeli? Bill so neumni. Znoreli so od žalosti. Znoreli so od boli. Vas je bila prazna, brez žena in brez otrok. Brez otrok In njihovega Joka, tistega najnežnejšega joka. Kaj so storili možje? Ubijali so se med seboj. — Samo tri žene so preživele vojno. V bližini je prostrano Hutovo Blato, bogato z ribami in ptiči. Sem prihajajo danes tuji lovci in izletniki. Z dolarji plačujejo vsako ubito divjad. Hutovo Blato je mirno. Nedavno pa ni bilo takšno. Ljudje so se skrivali v močvirje. O tem neradi pripovedujejo preživeli. Zaganjali so se v vodo ln Jo tudi po ure In ure niso zapustili. Dihali so skozi votla stebla, tako kot so se stari Slovani skrivali pred sovražniki. Tako smo se vsaj učili v čitankah. Bilo je nekoč, davno. Tu pa se je ponovilo. Možje so bežali v blato. Po vaseh Je nastal pokol. Prvi so ga začeli Prebilovčani. Pred šolo so našli osemdeset praznih zibelk. Nadaždln je nesrečen. Razprostira roke. Ustaši so mu ubili 18 članov družine. Strašna številka za majhno hercegovsko vas: 780 žena ln otrok je zmanjkalo v kraških jamah. Možje pa so se vendarle vrnili v vas. Porušeni domovi. Pusta, hladna ognjišča. Noro so divjali v noč In streljali na vsak prvi šum. Ubijali sami sebe. Noči so bile kamnito bele, kamnito vroče. Nekaj je bilo treba storiti. Toda Izkoreninjenih je bilo nad 36 družin. Ali je tu sploh mogoče začeti karkoli znova. Nekoliko starcev in nekoliko mladeničev. Vas brez otrok. Vas brez žena. Vas brez streh. Vas pustih, bridkih vdovcev. Tedaj pa se je zgodil čudež: starci so se začeli ženiti. Oživela je zemlja, spregovorilo je življenje. In stari Jovo Sarič je poskusil skoraj nemogoče. Hotel je postati oče. Hotel je naslednika, da mu ohrani ime. In ko se je rodilo dete, je dolgo v noč jokal kot otrok. Žalosten in ponosen. Starci so postajali očetje. Toda niso bili srečni. Za njimi je ostal prevelik kos življenja. Pa so novorojencem dajali imena svojih zaklanih prvorojencev. Po njih so se spominjali pobitih fantov in deklet. Videti je bilo, da se je prekletstvo za vedno naselilo v tej vasi. Kot da za kamnite Prebllovce ne bi bilo več rešitve. Toda zmagalo je življenje. Po kamnitih stezah se kot v nobeni hercegovski vasi ne pomika toliko veselih dečkov in deklet. In šola je polna, prepolna. Pa se vendarle spet dogaja nekaj nenavadnega. Nadaždln je počasi dvignil glavo: poslednje dete se je rodilo lani. — Kaj pomeni to? »Ali me razumeš? Eno samo samcato dete se Je rodilo v preteklem letu.« Razumel sem. »Nič več ni rojstev.« »Nič več.« »Toda zrasli bodo tl fantje in ta dekleta.« »Solo bomo zaprli.« doda učitelj Cetko Koprivica. »Kakšno zvezo Ima to * rojstvi?« »Vas nima ljudi srednjih let niti mladine.« , ... Pred nekaj dnevi so imeli v vasi majhno slovesnost. Dva, trije dečki ln deklice so bili sprejeti v mladinsko organizacijo, ker so dopolnili 15 let. Prvi vaški mladinci... Praznina je ogromna. Z ničemer je ni mogoče do-polniti. Rodil se je poslednji otrok. Ljudje so se obiskovali med seboj. Se nadejali, pričakovali. Zaman. Nič več ni bilo porodov. Kot da je vas spet zavita v črnino. starci razprostirajo roke: »Storili smo, kar smo mogli... C as je, da mirno zapremo oči...« Minil je čas maščevanj. Preostali Prebllovčanl, ki so sl takrat reši.l glave, pomirjeno zro drug drugemu v oči. Groza je odbobnela. Cas je, da se mržnja pozabi. * Nesreča je prišla Iznenada. Z ustaši. In ko je vas ostala brez žena, brez otrok, ko so bili tudi mnogi možje pobiti, so se preživeli dokopali do orožja. To je bil čas maščevanja. Upadali so v druge vasi. Požigali. Potem so se med seboj razdelili. In se spet tolkli. Ljudje niso zaupali drug drugemu. Nihče ni veroval, da bi se izvlekel živ. Strašna vojna je bila to. Žalostna smrt jih je klicala k maščevanju ... * V vasi dečkov ln deklic, v nekdanji vasi smrti, v vasi starih vdovcev, ki so se ponovno oženili, je nedavno prvič po vojni zapela in zaplesala prava svatba. Edina prava, normalna svatba po vojni. Omožilo se je šestnajstletno dekle. Nadaždln in nekoliko njegovih letnikov Je zaplesalo. Velika in za druge pogoje in za druge ljudi nedojemljiva slovesnost, na katero so tu čakali celih petnajst let, zaradi katere žive. Kajti to pomeni, da se življenje znova začenja. Pa so bili zato vsi skrbni in vsi slovesni. Zato je bila vsem nevesta najbližja na svetu. Kakor da je splošno dete. Vaško dete. Kakor da so vsi stare,j starši. To Je bil zares velik trenutek. Kakor kadar pričakujejo in dočakajo žetev, ki prinaša sad, nagrajuje trud in zagotavlja življenje. * Nadaždln je pokazal grob. 18 jih leži pod zemljo. Toda grob ni grob. Je z bodečo žico obkrožena ledina. Brez vsakega znamenja. In potem pokaže z roko k hribom. Tam so jame. Na kraških tleh. Globoke, strašne jame... Nimajo dna. Od tam divja veter. In kot da bi se slišal jok. Jame brez dna. Nihče ni Izšel živ lz njih, da bi povedal, ali imajo dno ali ga nimajo. Možje so prihajali k njim. Prisluškovali. Doli, globoko v notranjosti zemlje nekaj cvili, nekaj Joče, nekaj šumi. „ , O, kakšno prekletstvo! Človek si je lzmisiil pogrebne slovesnosti ln grobove, da bi ohranil spomin umrlim In padlim. Tam pa globoke jame. In bučeče podzemlje. Ljudje prisluškujejo. Ali je V glas matere? Je to glas edinca? ... Bilo Je poldne In otroci so z živžavom zapuščali šolo. Veseli šolarji. Pa vendar ti otroci niso podobni ostalim. Sledovi so ostali., NI jih moč izbrisati. Deček čuti očetov' pogled. Čuden pogled. Oče Išče v njegovem liku nekaj, kar ne more najti, in izgovarja ime nekemu davnemu sipomlnu. Otrok ve; oče kliče svojega prvorojenca, katerega ime je nasledil. Deček ve, kaj se Je odigralo v tem kršu. Ve in pomni. Dobro Je, da ve In pomni. Deček ve, da oče ponoči odhaja k jamam ln posluša. Truden se vrača. Ker tam neprestano tuli... tuli... Ali ni za znoreti? Tuli ln kliče, cvili ln joče. Tam leži prvorojenec. Tam ležijo vsi prvorojenci vasi. Vse matere ... Na ramenih otrok je ostala vas. Branko V. RADIČEVIČ DRUGA SONČNA NEDELJA ZA RUDARJA RUDAR : SLOVAN (Lj.) 2:1 (1:1) Ta tekma je bUa na travnatem igrišču v Trbovljah, kjer se le zbralo oikrog 1200 gledalcev, ki pa z igro domačinov niso bili nič kaj zadovoljni. Rudar je nastopil v naslednji postavi: Ahlin II, Traven. Pristov, Lamovšek. Sorel, Mrežar, Mak. Majcen, Knavs, Jer-še, Opresnik (Kastelic). Pred pričetkom tekme pa je bila na igrišču majhna slovesnost: funkcionarji NK Rudarja so namreč igralcu S orlu čestitali za izreden jubilej — 400. tekma za barve Rudarja. Za ta redek praznik mu tudi mi prisrčno čestitamo. SPORIH TEDEN Delavske športne igre v Trbovljah V dneh od 24. do 30. apnBa t. 1. so bile pod pokroviteljstvom ObSS Trbovlje Izvedene redne letne prvomajske športne igre za pokale občinskega sindikalnega sveta. Doseženi so bili naslednji rezultati: KEGLJANJE (29. IV. 1960) na začetek igro je pripadal Rudar-- kegijišč.h SD Rudar in TVD P 1 torta nekai usodnih srit.uadii so tizan (z ekipam,, po 5 članov) 1. ju, toda nekaj ugodnih situacij so napadalci zamudili. Videti je bilo, da niso vajeni travnatega terena, toda še večja ovira pa so bili borben; ljubljanski obrambni igralci, kjer se je najbolj odlikoval požrtvovalni vratar Zabjak. Sele v 25. mamuti je Knavsu uspelo ukaniti vratarja. Očitne premoči pa domači niso uspeli izkoristiti, pač pa so gostje z nenadnim prodorom presenetili obrambo Rudarja in Bezjak je dosegel izenačenje. Vse do konca prvega polčasa je imel Rudar še dosti prilik, toda... Tudi drugi del je bil v začetku enak prvemu, samo s to razliko, da je Knavs že v 48. minuti dosegel drug; god. Zal pa so domači kaj kmalu popustili in moštvi sta bili nekaj časa enakovredni (se pravi, oba tekmeca sta zaigrala medlo in prikazala slab nogomet). V 67. minuti je Slovanov igralec Bezjak namerno brcnil Jevšeta, ko le-ta ni imel žoge. zato ga je sodnik Pliberšek izključil iz igre. Okrnjeni gostje pa so s požrtvovalno igro onemogočili Rudarjev-cem, da bi povišali rezultat. Brez dvoma pa je k temu največ pripomogel odlični vratar. Vodstvo Slovana je vložilo protest. ZMAGOSLAVJE BRE2ICAN0V Zagorski Proletarec, ki je kandidat za prvo mesto v celjsko — zasavski nogometni ligi si je s porazom proti Brežicam občutno poslabšal položaj, Brežtčanl so na domačem terenu dosegli z rezultatom 3 ; o vsekakor pomembno zmago. B moštvo trboveljskega Rudarja je gostovalo v Štorah, kjer je zmagalo proti domačemu Kovinarju s 3 ; 2. Danes je zaradi tehničnih težav izostal radijski spored. mesto Rudnik I s 4.11 podrtimi keglji; 2. Rudnik TV 366 ; 3. Mehanika 339; 4. STT I 325 ; 5. Rudnik V 306; 6. STT H 305; 7. Rudnik m (SRD) 304 ; 8. Rudnik II (zun. obrat) 299 ; 9. Cementarna 295; 10. Elektrarna 290; 11. strojno mizarstvo 286. Šahovski moštveni brzoturnir (28. IV. 1059) v domu SD Rudar. Rezultati; 1. mesto Rudnik I 29,5 točke; 2. Elektrarna 26,5; 3. STT 22; 4. Rudnik H 17; 5. Cementarna 12; 6. ObLO Trbovlje 9; 7. Mehanika 8 točk. ODBOJKARSKI turnir (27. IV. 1959) na igrišču TVD Partizan. Tekmovali so: Cementarna, STT in Rudnik (SRD). Rezultati: L Cementarna 6 točk. 2. STT 4 točke, 3. Rudnik 0 točk. STRELJANJE z zračno puško (27. IV. 1959) z ekipami po 5 strelcev. Rezultati: 1. STT I 793 krogov; 2. Rudnik I 787 ; 3. STT H 756; 4. Rudnik II 789 ; 5. Cementarna 724; 6. Mehanika 642 ; 7- STT (Ind. kov. šola) 639 ; 8. Elektrarna 500 ; 9. Kom. obrati kovinske stroke 545 krogov. V tej disciplini je STT že tretje leto zaporedoma osvojila prehodni pokal ObSS Trbovlje in ga prejela v trajno last. NOGOMETNI turnir v dneh 24., 25., 28. in 30. IV. 1059 na pomožnem igrišču SD . Rudar. Jehničnl rezultati: 24. aprila I. del četrtfinala: Rudnik I (SRD) ; Rudnik III (jama) 0:0. Zmagala SRD z enajstmetrovko. — Metanja: STT 1:0. — II: del četrtfinala: Rudnik II (jama) : STT n 2:1. — Cementarna : Elektrarna 1:1. Zmagala Cementarna v enajstmetrovki. — 28. aprila polfinale: Rudnik H (jama); Cementarna 1:0. — Rudnik I (SRD) : Metanja 1:0. Finale: Med Rudnikom I (SRD) in Rudnikom II (jama) bodo zaradi vremenskih neprifrlk 29. aprila tekmo že odigrali. Pokal bo, kakor je razvidno iz finalistov, pripadel sindikalni podružnici Rudnika. OBVESTILO Komunalo« banka Ljubljana, podružnica Trbovlje sporoča, *a je s 4. majem 1959 odprla iblralne račune 329.998, 329.791 ln 529.716 — dohodki od prebivalstva. KOMUNALNA BANKA TRBOVLJE VOŽNJA ZA PRVENSTVO Na progi Dimnik—Katarina so bile tudi letos tradicionalne motorne hitrostne dirke za prvenstvo Slovenije. Tekmovanje je bilo odlično pripravljeno, žal pa je dež neposredno pred začetkom precej pokvaril razpoloženje, kljub temu pa so bili doseženi nekateri dobri rezultati. Izidi: 50 ccm: Klančnik (Nova Gorica) 6.36; 125 ccm: Mladevan (Nova Gorica) 5:15, 175 ccm: Blvlo (Trbovlje) 4:05; do 250 ccm Pintar (Kranj) 3:49.2 (najboljši čas dneva); prikolice: Jelenko-Hallč (Ljubljana) 4:13. NAMIZNOTENIŠKI turnir (30. IV. 1959) v domu SD Rudar. Doseženi so bili naslednji rezultati. Četrtfinale: STT : Elektro-Stan-dard 5:0. — Elektro - Standard : Strojno mizarstvo 5:0 (Rudnik zaradi! zmage lansko leto in Cementarna prosta). — Polfinale: Blek-tro-Standand I : STT 5:2. — Rudnik : Cementarna 5:0. — Finale : Elektro-Standard I : Rudnik 5:1. KOŠARKARSKI TURNIR V LITUI Košarkarskega turnirja v Litiji sta se poleg domačinov udeležili tudi ekipa zagorskega Proletarca jn trboveljskega Rudarja. Prvo mesto je osvojila ekipa Litije ki, Je v finalu, premagala Trboveljčane s 44 : 44. RUDAR DRUGI V AJDOVŠČINI V Ajdovščini je bilo dvodnevno tekmovanje v rokometu. Udeležile so se ga podzvezne moške reprezentance lz Ljubljane, Kranja, Trbovelj in iz Nove Gorice. Turnir so odigrali na novem asfaltnem igrišču. Reprezentanca Trbovelj je igrala takole; Ljubljana ; Trbovlje 10 : 4 (5 : 3); Trbovlje : Nova Gorica 21 ; 7 (16 : 5) m Trbovlje : Kranj 10 ; 6 (5 ; 4). Prvo mesto je zasedla Ljubljana s šestimi točkami, drugo Trbovlje s štirimi, sledi Kranj z dvema točkama in Gorica, ki je ostala brez točke. RUDAR KLONIL PRED ODREDOM V tretjem kolu republiške košarkarske lige je trboveljski Rudar igral v Ljubljani ’ proti Odredu, ki ob tem času s šestimi točkami vodi na lestvici. Navzlic slabemu vremenu je bila igra obeh moštev dobra. Rezultat 49 : 29 (25 ; 14) v korist Odreda je previsok. Sodniki niso bili najboljši. ŠPORT KIS0VSKE »SVOBODE« V okviru praznovanja 40-letni-ce KPJ in v počastitev spomina padlih kisovških Svobodarjev je SD Svoboda - Kisovec priredila v nedeljo. 26. aprila, nogometni pokalni brzoturnir, na katerega je društvo povabilo NK »Proletarca« Iz Zagorja in B moštvo »Rudarja« lz Trbovelj. Pred začetkom tekmovanja so vsa tri moštva z enominutnim molkom počastila spomin padlih športnikov - junakov. Tekmo je sodil sodnik Judež. V prvi tekmi sta se srečala Rudar iz Trbovelj in kisovška Svoboda. Igra je potekala razburljivo ln hitro, vendar je bil sodnik ponekod neobjektiven. Rezultat 0:0 (8:0). V drugi tekmi je nastope! proti domačemu moštvu favorit za prvo mesto v celjski nogometni pod-zvezi, NK Proletarec te Zagorja, ki je takoj začel ostro igrati. Domači so stopili v obrambo. Dobro se je izkazal Konrad Gostiša. V drugem polčasu se je situacija obrnila, ko je domač; igralec Strmšek zabil gol. Končni rezultat 1:0 (0:0) v korist Svobode. V zadnjem srečanju sta se pomerila Rudar B in Proletarec. — Zmagali so Zagorjani z lt) (0:0). Pokal so si priborili klsovški športa*!. K. P. TRBOVELJSKI STRELCI SO POČASTILI 40-LETNIC0 KPJ Dne 26. aprila t. 1. je Strelska družina Strojne tovarne v Trbovljah organizirala strelsko tekmovanje z zračno puško v počastitev 40-letnice obstoja Strojne tovarne Trbovlje. Tekmovanje je bilo pokalno, prehodnega značaja, in sicer na strelišču STT. Doseženi rezultati: 1. SD Franc Fakin, Trbovlje, I. ekipa, 817 krogov (od 1000 možnih); 2. SD Strojne tovarne Trbovlje, I. ekipa, 760 krogod; 3. SD Lojze Hohkraut, Dobrna. 787 krogov; 4. SD Strojne tovarne Trbovlje, H. ekipa, 682 krogov; 5. SD Lojze Hohkraut, Dobrna, II. ekipa, 681 krogov; 6. SD Franc Fakin, Trbovlje. II. ekipa, 673 krogov; 7- SD Industrijska kovinarska šola STT, 625 krogov; 8. SD Mehanika, Trbovlje, 582 krogov. Prvoplasdrana ekipa SD Franc Fakin. Trbovlje, je prejela pre- hodni pokal in diplomo za 1. mesto. Ekipi, ki sta se uvrstili na drugo in tretje mesto, sta prejeli diplomo za II. oz. IH. mesto. Diplomo na doseženih 170 krogov (od 200 možnih) je prejel Edi Kozmus, član SD Franc ' Fakin, Trbovlje; diplomo za H. mesto med posamezniki je dobil Matija Cestnik, član SD Franc Fakin, Trbovlje, za 168 doseženih krogov. Diplomo za IH. mesto posameznikov pa je prejel Adolf Hrušovar, član SD Lojze Hohkraut, Dobrna, za 168 krogov (ker se Je delilo drugo in tretje mesto z enakim rezultatom, je sodniški zbor ponovno preveril mete ter ugotovil, da pripada H. mesto Matiji Cestniku zaradi večjega števila desetic. To pokalno strelsko tekmovanje bo vsako leto 26. aprila. PRIJATELJSKA NOGOMETNA TEKMA V KRŠKEM PARTIZAN (Krško) : NK SENOVO 5:4 (3:2) Pred kratkim sta na Gubčevem stadionu v Krškem odigrala prijateljsko tekmo Partizan (Krško) in NK Senovo. Zmagali so domači nogometaši s tesnim rezultatom 5:4 (3:2). Zmaga pa ni bila zaslužena in bi bolj pripadala gostom. V prvem polčasu sta biti obe enajsterici enaki, medtem ko so bul v drugem delu igre gostje v premoči. Tl so se odlikovali z lepimi kombinacijami, niso pa bili dobri strelci, zato niso uspeti. Igrali so tudi požrtvovalno, v domačih vrstah Je odpovedala obramba, zlasti pa srednji krilci. — Sodil je Isti-nlč iz Krškega. Sodil Je zelo slabo in Je goste prikrajšal za dva gola. Dosodil je tudi nepravilno enajstmetrovko v korist domačinov. — Gledalcev Je Mio 150. KINO KINO »DELAVSltl DOM« v TRBOVLJAH: 5. do 7. maja ital. film »LUCI VARIETEJA«; S. — 11. maja ital. - japonski barvni glasbeni film »MADAM BUT-TERFLV«; 12. — 14. maja Jug. film »CIGANKA«. KINO »SVOBODA — TRBOVLJE II«: 5. — 7. maja mehiški film »MEHIKA v PESMI«; 8. — H. maja amer, barv. kinem»skopski film »SLA PO ŽIVLJENJU«; 12. — 14. maja amer. barv. kinom, film »ZVEZDA JE ROJENA«. KINO »SVOBODA — ZASAVJE« v TRBOVLJAH: ». — 11. maja amer. krim. film »DAMA IZ ŠANGHAJA«: 18. — IS. maja amer. barv. film »DIVJA LETA«. Predstave: sobota in nedelja ob 17. ln 19.15, ponedeljek samo ob 18.. za mladino v nedeljo ob 15. uri. KINO »TRIGLAV« ZAGORJE ob Savi: s. in 7. maja amer. krim. film »PROTI PRIČAM«; 9. — 11. maja amer. barvni Jtinem. film Piše: B. BRUS Riše: R. DOLANC # % # 76. Čakala sva že pet minut. Reka je bila osvetljena od močnega ognja. Spustila sva se proti njej. »Poglej tam nekdo plava! Da se niso prevrnili?« Spomnil sem se na ledeno mrzlo vodo in zazeblo me je. Sedaj sva razločno videla tistega, ki je plaval. Ne! Dva sta bila, trije. Počasi so ae Mižali obali. Na glavah so imeli privezane obleke. Očka je stopil na breg, »Eksplozije so uničile čoln. Plavati smo morali,« je objasnil. 1 1 ’ ! i j 11 Hiteli so se napravliatik .VetU jim je zmrznila na telesih. Obleka je bila na srečo precej suha. Komaj so se napravili, že smo pohiteli proti taborišču. Vsi trije so se precej tresli, potreben jim bo čaj, vroč čaj. 1». se Je, ko sm prilil do partizanov." Pe* se nam je zdela neskončno dolga. Očka, komandant in Stari so se malce ogreli. Posedli so okoli ognja in se zavili v topla oblačila. Bolničarka Minka in mamica pa sta kuhali čad. M. smo opasti njihove vročične oči in goreča lica. Toda bili so trije korenjaki. Toplo »once, ki je posijalo popoldne, je našlo vse tri zdrave. Spomnil sgm se obljube, dane prijateljem: »Moram v dolino, v trg!« sem dejal komandantu. »Vrnem se ponoči ali pa zjutraj.« »20.000 MILJ POD MORJEM«; — 13. ln 14. maja franc, barvni dokumentarni film »NOC IN MEGLA«. KINO »SVOBODA« KISOVEC — ZAGORJE: 6. in 7. maja Jug. drama »MALI ČLOVEK«; ». in 10. maja češki barvni film »DOBRI VOJAK SVEJK«; 13. tn 14-maja franc. krim. film »PODZEMLJE PARIZA«; , 15. do 17. maja amer. barvni kavbojski klnem. film »ROMANCI«. MALI OGLASI IZGUBILA SEM OČALA v rjavem etuiu na poti od gimnazije do Zavraška. — Prosim najditelja, da jih odda na upravo lista. TRGOVSKO podjetje »IZBIRA« — Trbovlje išče ŠOFERJA za 3-ton-ski avto — tovorni. — Nastop službe takoj ali po dogovoru, PREKLIC Preklicujem besede, izrečene Pavi; Alauf, Trbovlje — Keršlčeva 20. za neresnične. — Jože Kotnik, Šuštarjeva 15, Trbovlje. ZAHVALE Iskreno se zahvaljujem vsem, M ste spremili na zadnjo pot našega dobrega moža, očeta in starega očeta ANTONA KOMARJA Enako se zahvaljujemo dr. Drnovškovi in dr. Južničev! za vso skrb in nego ob bolezni, nadalje darovalcem vencev in cvetje, peveme, Delavski godbi ln sosedom za požrtvovalno pomoč. Žalujoča žena, sin in hčerka * družinami. Zahvaljujemo se vsem, ki ste »premili na zadnjo pot našo ljubljeno ženo, mamo, staro mamo in teto MARIJO MEDVEŠČEK Zahvaljujemo se tudi sosedom* pevcem, Delavski godbi in vsem da-dovalcem vencev in cvetja. Medveškovi. Potrtih src naznajamo, da Je umrla naša dobra skrbna mama ALOJZIJA URBANIJA rojena Juvan V dolžnost si štejemo, da ee iskreno zahvalimo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeno zadnjo pot in darovali številne vence in cvetje. Zahvaljujemo se tudi vsem zdravnikom in zdravniškemu osebju bolnice Trbovlje in ambulante v Zagorju, ki ao ji stali ob strani in Ji lajšali bolečine. Dalje se zahvaljujemo tudi socialnemu skrbstvu občine Zagorje. Se enkrat vsem prav Ukrepa kralj Žalujoči sinovi in kčanu .w^yF: •Hiral «*.# * **w ' T-jT ' r».*•.“<- /V Tu in lam MLADI MORILCI Poročajo, da doživlja Japonska letos pravo poplavo umorov, ki Je potolkla vse povojne rekorde. V času od januarja do marca 1359 je Imela policija opravka s 46 umori, do srede aprila pa so zaznamovali še tri umore. V Istem obdobju lanskega leta so zabeležil) 39 umorov. Večino letošnjih umorov so zagrešili mladoletniki in moški, ki Se niso prekoračili 25. leta starosti. Razen sedmih primerov je policija vse druge umore kmalu pojasnila in odkrila morilce. V februarju se Je zagovarjal pred sodiščem neki 18-letnl mladenič, ki Je zadavil neko 23-letno žensko in 16-1 etno sošolko. Od 19 mladoletnikov pod 20 leti, ki so bili v povojnih letih obsojeni na smrt, jih je bilo le šest usmrčenih. V dvanajstih primerih je bila smrtna kazen spremenjena v doživljenjsko Ječo, v enem primeru pa Je morilca vrhovno sodišče oprostilo vseh Kazni. » TATVINE PO FILMSKEM VZORCU V Mehiki so prepovedali predvajanje francoskega filma »Zaljubljenca«, vendar šele potem, ko so ga že šest tednov predvajali. Oh filmu Je bilo mnogo polemik in mnogi kritiki to ga označili za nemoralnega. Oblast Je s prepovedjo predvajanja napravila konec vsej gonji. To je že drugi francoski film, ki je bil v Mehiki prepovedan v podobnih okoliščinah. Pred tremi leti so umaknili s sporedov film .Riffl. po 32 tednih predvajanja zaradi številnih tatvin, pri katerih so tatovi uporabili isti sistem kot tatovi v tem filmu. MOTORNO KOLO V KOVČKU V Sovjetski zvez* so začeli Izdelovati zložljiva motorna kolesa. Tehtajo 25 kg, motorji imajo po eno konjsko silo, uporabiti pa Jih je mogoče tudi za prevoz blaga. V treh minutah lahko lastnik zloži svoje vozilo ln ga spravi v kovček NOVO TAJNO OROŽJE Ameriška vojska Je sporočila, da pripravlja novo tajno orožje. Gre za raketo vrste »ba-zooka«, ki bo nosila irsko ime »Shillelagh«. Novo orožje bo lahko preluknjalo zelo debele oklepe, hkrati pa bo dovolj kratko in lahko, da ga bodo mogli pritrditi na vozilo. Načrti predvidevajo. da bodo orožje v petih letih Izdelovali serijsko. SVET IMEN V Beogradu živi okoli 21.000 ljudi z imenom Jovanovič, 18.000 Petrovičev ln okoli 15.000 Popovičev;. Eskimi so dobili svoje Ime po indijanski besedi Eskimantjik, kar pomeni »ljudje, ki jedo surovo meso«. Eskimi sami pa se imenujejo In uit, kar pomeni po naše »vzorni ljudje«. • BIG BEN STAR STO LET Letos maja Je minilo sto let, odkar Imajo na vvestmlnstrski palači v Londonu uro in sloviti zvon Big Ben. Ura Je v zvoniku nad britanskim parlamentom, radio pa je ponesel Benov glas po vsem svetu. Veliki Ben Je prvič zazvonil po radiu za Novo leto 1923, njegov glas pa oddaja londonski radio po štirikrat dnevno. Ura na vvestmlnstrski palači odmeri čas vsakih petnajst minut. JAVNE MANSFIELD Ta ura se ustavi le redkokdaj, in sicer pozimi zaradi ledu, ki včasih zadrži nad štiri metre dolge kazalce. Med bombardiranjem skupščinskega poslopja leta 1941 so bile poškodovane spiralne vzmeti, tako da Je ura nekaj časa stala tudi takrat. PREDOR VREDEN IMENA Predor Soztna v Crnl gori, na normalnotlrnl progi Bar—Virpazar, ki Je dolga 23,5 km, meri 6.172 metrov in Je eden izmed najdaljših na svetu. . PROIZVODNJA NOGAVIC — V naši državi Izdelajo na leto okoli 30 milijonov parov raz- ličnih nogavic vlaken. 30 volne. rvile In sintetičnih SREČNO SPLAVARJA! — Dva Evropejca nameravata v dveh letih s splavom objadrati južno Ameriko. Njun splav meri približno 3,5 metre v širino in 6 metrov v dolžino. Napravljen Je iz kovinske cevi, ki so pritrjene na bencinske sode. Splav nosi ime »Samotna zvezda« in bo plul pod teksaško zastavo. Mili j oni skozi nrah nrotl ta- Saje, drobni prah, proti katerim se borijo gospodinje in še posebej prebivalstvo v bližini tovarniških dimnikov, so dragocena industrijska surovina. Le malokdo ve, da so že leta 1872 sezidali prvo tovarno za proizvodnjo saj in da so potem take tovarne naglo rasle, brž ko so ugotovili dragocene lastnosti tega prašnega proizvoda. Sajasti delci so tako drobni, da jih je treba za en sam gram okoli trideset kvadriljonov. Sprva so jih pridobivali pri gorenju zemeljskega plina, kasneje pd so prišli na tako imenovani »predorski postopek.« Stene v predoru »obstreljujejo« z močnimi plameni zemeljskega plina, tako da se na njih nabirajo saje, ki jih z mehaničnimi napravami odstranjujejo in razpošiljajo. Od aparatov, s katerimi mečejo plamen na predorske stene, od kakovosti sten in od zračnega toka je odvisna kvaliteta saj, katerih posamezne dimnike vrste se močno ločijo med seboj. Prvič so ugotovili uporabnost saj v trenutku, ko so se po naključju zmešale s kavčukom. Spoznali so, da postane gumi trši in trpežnejši. Med drugo svetovno vojno, ko so bili viri za pridobivanje naravnega kavčuka spričo velikih potreb premajhni, so izoblikovali nov postopek. Iznašli so saje, ki jih ie mogoče mešati z umetnim kavčukom. Pri sedanji industrijski proizvodnji so čedalje bolj uveljavljajo tako Imenovane naftne peči. Segreta nafta teče v posebno peč s temperaturo do 1300 stopinj Celzija. Saje nastanejo v trenutku, potem pa jih zračni pritisk prenaša v hladilne naprave. Industrija gume je že štirideset let poglavitni potrošnik saj, uveljavljajo pa se tudi na drugih področjih, na primer v tisku, v metalurgiji in v industriji plastičnih snovi, pomešane s kisikom pa dajejo eksploziv, ki je močnejši od dinamita. Zaradi črne barve s sivkasto-modrim odtenkom so saje primerne za kovinsko po-lituro, nenadomestljive pa so pri izdelavi črnila. Zdaj jih uporabljajo tudi pri odstranjevanju barv; saje vsrkajo pline in barve, obnesle so se v filtrih na plinskih maskah, z njimi je mogoče vzeti vinu barvo, jedilnemu olju močan vonj itd. V dolini Rio Grande uporabljajo farmarji saje za zaščito poljskih kultur pred mrazom. Raztresejo jih po Univerzitetni prof. v Utrechtu na Nizozemskem, dr. Jaoob Jong-bloed meni, da je še daleč čas, ko bo človek potoval na Mars ali Venero, čeprav bi bil morda polet na Mesec uresničljiv že čez nekaj let. Po Jongbloedovem mnenju je le malo upanja, da bi kdaj človek prodrl izven sončnega sistema ali celo do drugih galaktik. Četudi bo tehnika tako napredovala, da bo gradila vesoljske ladje, ki bodo zmogle skoraj svetlobno hitrost, torej 300.000 km na sekundo, in če upoštevamo, da mineva čas, merjen z zemeljskimi merili, pri tako naglem gibanju skozi vesolje mnogo počasneje kot na našem planetu, vse to še ni dovolj za uresničenje sanj o prodoru v vesolje. ZGODBA Hiafoobt %a $afton Jimmy Je ljubil Junnifer. — Ce me ' maš rad, če me ho. češ poročiti, je rekla Junnifer, se pogovori z očetom. • — Dobro, pelji me k njemuI Junnifer j' peljala Jimmya k očetu e uš t IN CENENO — Ali ste vi Jimmy Nolens? — ga je vprašal 0’Discoll. — Sem. — In se hočete poročiti z mojo hčerko Junnifer? — Tako je! 0’Discoll je z očmi premeril Jimmya: — Za zakon Je potrebna hrabrost. — Imam jo! , — O. K. — se nasmehne 0’Discoll — potem pojdimo. — Kam? — Iz mesta. V okolico. - Kaj bi tam? 0’Dlscoll se je spet nasmehnil: — Da dokažete hrabrost. Kdor se hoče poročiti z Junni-ter, ta mora v korak z menoj Tolkla se bova. BM sem boksarski prvak v Arkansasu Cl-tyu. Sele zdaj je, Jimmy opazil, kako velik, širok in močan Je oče 0’Discoll. — Sprejmi, dragi, je proseč« dejala Junnifer. — Da, Je vzdihnil Jlminv- Med potjo je 0'Diseoll pripovedoval o svojih uspehih. Kako je Berry Jacka potolkel s K. O. Ogrel se je nad nedeljeno zmago nad Mariusom, Dreweler Je v dveh minutah videl vse zvezde. Jimmy je drhtel po vsem telesu, ko so dosegli livado. 0’Discoll pa je bil zaradi tega samo zadovoljen. Naredil je pest. — Poslušaj, Jlmmy, reče 0’Discol! in se postavi v pozo bivšega svetovnega prvaka — v to, da te bom smel v kašo, niti najmanj ne sumim, toda dajem ti izredno priložnost. Plačaj mi sto dolarjev, ostal boš cel, dobil pa boš tudi Junnifer. \ Jimmy se je odločil. 0’Disco! la je zadel naravnost v brado. Prvak je padel kot vreča. Ko se Je 0’Dlscoll pobral In opomogel od sramu in od udarca, Je ponudil Jhnmyu roko: — Ti sl prvi, ki se mi je uprl, da bi mi dal sto dolarjev. Ti si hraber. Dobil sl Junnifer. — In ti zares nisi vedel, ga je vprašala Junnifer, ko so pred večerom sedeli na terasi, — da oče sploh ni bil nikoli boksarski prvak? O boksu nima niti pojma. —Kako naj bi vedel? Junniferine oči so se razprle od začudenja. — In se nisi bal. da bi te potolkel? — Bal sem se, toda nisem imel sto dolarjev. PERCT TOWELL Vesoljski potnik, ki bi letel 50 zemeljskih let, bi prispel v " središče Rimske ceste, galaktike, katere del je naš sončni sistem. Po računih, zasnovanih na Einsteinovi relativnostni teoriji, bi bil ta pogumni raziskovalec ,po vrnitvi na zemljo starejši le leto dni, medtem ko bi se ljudje, od katerih bi se poslovil pred odhodom na vesoljsko potovanje, postarali za celih petdeset let. Vprašanje pa je, pravi dir. Jong-bloed, ali bi bil človek, ki bi na primer pol stoletja potoval po vesolju, pri svoji vrnitvi na Zemljo tudi biološko starejši le VSEKAKOR NOVOST Z Dunaja poročajo, da pripravljal] o avstrijski inženirji načrte, po katerih bi olajšali pešcem hojo po cestah na Dunaju, kjer se pripeti zaradi naraščajočega cestnega prometa čedalje več nesreč, V nekaterih mestih izpopolnjujejo stare In gradijo nove podzemeljske železnice, Dunajčani pa imajo v načrtu velike premične steze, pravzaprav že kar ulice, ki bo s stalno hitrostjo 20 km, na »postajah« pa bi zgradili dodatne pločnike. T[ bi se sprva pomikali počasi, potem pa čedalje hitreje, dokler nebi dosegli hitrosti glavne steze, na katero bi potem potniki prestopali brez težav. Tudi za izstopanje imajo poseben načrt ie v obratnem zaporedju. Teža še ni vse # Povprečna težina moških možgan je 1-400 gramov, ženskih pa 1.300 gramov. Razlika v težini pa ne vpliva na inteligenco. Dokazali so, da imajo žene boljši spomin od moških, da so trikrat boli odporne proti prehladom in da dlje časa žive. Stanovitne] še so tudi v ljubezni. Pri ločitvah zakonov zaradi nezvestobe je 70 odstotkov krivcev med možmi. leto dni. Ce vzamemo, da je posledica počasnejšega minevanja časa tudi počasnejši biološki proces, bi to pomenilo, da bi bil vesoljski potnik med svojim poletom v stanju nekakšne dozdevne smrti. Tudi mnogi drugi problemi še zdaleč- niso rešeni, zato je vse v zvezi s poleti izven sončnega sistema ali do drugih mlečnih cest nepojasnjeno in neraziskano, torej le domneva, pravi Jongbloed zemlji, ki zaradi črne barve vpije mnogo več dnevne toplote in tako varuje rastline čez noč, ko se temperatura naglo zniža. Drobci ® Etiopija ima danes samo 20000 tovarniških delavo«* 998 kilometrov prog, fakultetno izobrazbo pa ima okoli 200 ljudi. 6 V poslednjih letih so odkrili mnoge pomembne in zanimive podrobnosti o Jadranskem morju. Ena izmed teh je tudi točno določanje nivoja Jadranskega morja, ki je nižji od drugih morij. Tako so ugotovili, da je njegova površina za 49,9 cm nižja od povr-šine Baltiškega iin za 43,3 cm' nižja od Severnega morja ® Domiselni Francoz je izdelal posodo, ki se ne pere, ampak lupi kot jabolka. Krožnik tega interesantnega jedilnega servisa je izdelan iz specialnega materiala, ki ima okoli 20 »olupkov«, ki jih po vsaki uporabi odstraniš- Ta izum je kot nalašč za ljubitelje izletov! ® Pred kratkim so sklenili, da bodo poslanske in senatorske sedeže v ameriškem Kongresu Ln Predsedniškem domu povečali za 2,5 cm. Vzrokov za ta sklep ne omer njajo. FILMSKEGA ALBUMA: ITALIJANSKA FILMSKA IGRALKA GIULIETTA MASSINA ROMAN V NADALJEVANJIH MED DVEMA V »Tu imate!« S temi besedami je pu*tiezmtd udu t>usiaviib pieu .* <*o pločevinasto skodelico, v kateri je plavalo nekaj Juhi podobnega. Včeraj, predvčerajšnjim, danes, Jutri, vse te dni, ki še pridejo, bo dobila svojo jed v pločevinasti skodelici. Čeprav Je bila Kristina skraja prepričana, da ne bo mogla napraviti požirka iz te posode se Je medtem privadila jesti juho ... Dnevnp so Kristino klicali na zasliševanje. Dnevno Jo Je preiskovalni sodnik mučil z enakimi vprašanji, dnevno je postajal vse bolj nestrpen, oster, trd, brezobziren. »Obravnava Je določena za petnajstega, gospodična Meenvald. Ce boste ostali še v nadalje tako zakrknjeni, potem vas bo zakon zadel s vso svojo ostrino. Ne vdajajte se iluzijam, da bomo usmiljeni z ljudmi, ki so zlorabili zaupanje drugih s tem, da so samo zato, da bi na umazan način nekaj zaslužili, pripravili poštene ljudi ob sadove dolgotrajnega dela.« Kristina pa je dan za dnem trdila eno ln Isto: »S to stvarjo nimam nobenega opravka.« A niso Ji verjeli. Ni mogla pojasniti, od kod izvira tisoč pet sto mark. tudi ni hotela povedati, kje je bila tisto kritično noč. Teden dni pred obravnavo Je vratarka pred vrati njene celice rožljala ■ šopom ključev Kristina je. kot po navadi, sedela na robu svoje postelje. »Obisk ste dobili, gospodična Mee>rwald,« Je rekla vratarka s svojim hripavim glasom »Govoriti smete z njo pol ure, gospod doktor. Zal vas moram zakleniti * , , . . Gospod doktor? Kristina je počasi dvignila glavo: najprej je zagledala moške čevlje, nato hlače, na katerih je opazila nekaj madežev od kislin, potem suknjič, končno pa izmučen moški obraz, na katerem so bile ostre »ube, ki so jih zarezale neprespane noči Norbert jo je pogledal. Ni je pozdravil, kajti prišel je k dekletu, ki ga Je okradlo in ki nikakor ni hotelo izdati svojega pomagača. Preiskovalni sodnik ga je prosil, naj še enkrat z njo osebno govori, da jo pripravi k priznanju krivde. »Stojim pred uganko, gospod doktor,« je rekel. Obdolženka je zakrknjena in ni mogoče spraviti iz nje drugih besed kot: »Jaz. sem nedolžna ln nimam s stvarjo nobenega opravka.« »Kaj hočete?« ga je Kristina vprašala s trudnim glasom. Nobert je zakašljal. »Kristina, jaz... bi vam rad pomagal. Povejte resnico... Potem sem pripravljen umakniti ovadbo ...« Ko ga je dekle pogledalo, se ji na obrazu ni premaknila mišica. »Preiskovalni sodnik vas pošilja, kaj ne?« je tiho vprašala. »Da nisem kriva — na to misel niste prišli, kaj ne?« Norbert je začutil, kako mu rdečica leze v obraz. Seveda je neumnost, da ga je njeno vprašanje zadelo v živo, kajti dekle mora biti na vsak način v zvezi s tatvino. Dokazi govore proti njej, Kristina pa ne napravi ničesar, da bi indlcije izpodbila. »Rad bi vam verjel, Kristina,« je rekel resno, »a ne morem ...« Kristina se je žalostno nasmehnila. »Ne morete, Norbert,« je ponovila avtomatično. »Kaj hočete potem od mene? Nimam kaj priznati — pojdite!« Norbert je segel po klobuku, ki ga Je položil na mizo, ga v zadreg) vrtel med rokami, skomignil z rameni In se obrnil od nje. Vrata celice so bila zaklenjena. Moral bo trkati, da pokliče vratarko. Ze je dvignil roko, a Jo je spet spustil. Na hrbtu je začutil Kristinin pogled. Obrnil se je ln jo pogledal. Bil je pripravljen ji vse odpustiti, kar Je napravila. »Povejte ml vendar, zakaj ste to storili?« je prosil Norbert. Kristina ga Je gamo pogledala, ni pa mu mogla odgovoriti na vprašanje In mu zatrjevati, da je nedolžna. »Kristina, poslušajte, dobro mislim z vami ...« „ »Pojdite že vendar -r odidite!« Potem pa je Norbert potrkal na vrata. Vratarka je zmajevala z glave da hoče obiskovalec tako naglo oditi. Nedavno so bili vsi zaprti veseli, te jih je kdo obiskal, saj je bilo to edina sprememba v njihovem enoličnem življenju. Toda ta Meenvaldova je hotela biti Izjema. Vedno Je hotela biti nekaj posebnega ... Kristina pa ni Želela drugega, kot biti sama. Ni prenesla ponižanja, ki je zanjo pomenilo Norbertovo vedenje Mož, ki ga je še vedno ljubila, ta mnf ni verjel v njeno poštenje! Bil je celo zmožen. Jo osumiti za tatlcol Tega ne bo pozabila nikoli. Nobert sicer ni dobil pol milijona za svoj izmum, vsekakor pa tri sto tisoč mark ln mesto oddelčnega vodje v neki veliki kemični tovarni. Zmagal ln uspel je Bil je ugleden, premožen mož. ki »I je sedaj smel privoščiti, o čemer Jo prej le sanjal. NI sl kupil hiše. kajti hiša brez lene Je prazna. Se vedno Je stanoval v opremljeni sobi In ni mislil niti enkrat na to. da bi s| najel večje stano- vanje, ampak je delal tiho in zagrizeno cel dan. Bil Je slabe volje m ljudje, ki so imeli z njim opravka, so se mu umikali. Norbert ni našel veselja nad bogastvom, ki mu je padlo y naročje. Pogosto je mislil na Kristino, ki jo je nazadnje videl na obravnavi. Videl je njen okamenel obraz, ko je sodnik izrekel sodbo. Devet mesecev zapora. Preiskovalni zapor ni bil vračunan. Trlčetrt leta bo sedela za zamreženimi okni, štela dneve, ta: ji bodo spet prinesli svobodo, potem pa... Potem pa bo Kristina dekle, na katerega imenu bo madež, ki ga nihče na svetu ne more izbrisati. Norbert je vedel, da je nobeno podjetje ne bo hotelo sprejeti, prav gotovo ne kot kemičarko. Kaj naj potem stori? Vse to so bila vprašanja, ki se njega pravzaprav niso tikala. Toda kakor se je Norbert trudil, da jih potisne v ozadje svoje zavesti, so tembolj silila na plan, če je le za trenutek prenehal z delom. Norbertu je bilo jasno, da tako, kot je živel do sedaj, ne more živeti dalje. Moral bo napraviti črto pod preteklost, Kristino pa pozabiti, kajti t» ni bila vredna, da bi misli še dalje zanjo zapravljal. Poskusiti mora, da si zgradi novo življenje. Življenje v dvoje. Sedaj sl Je lahko privoščil ženitev In žena in deklet, ki bi mu dale besedo, je bilo na pretek. Četudi je bil mrk ln slabe volje ter razdražljiv, Je lahko našel žensko, ki bi bila pripravljena deliti z njim življenje. Ne da bi ga ljubila? Norbert Je trpko zapotegnil usta, če je mislil to, kako grdo Je bila izdana njegova prva ljubezen. Brezobzirno, pohlepno je Kristina storila vse potrebne korake, da iznajdbo, na kateri je sama tako krepko delala, Iz mize ukrade. In vendar je njegovo srce še vedno spraševalo po njej. Četudi ga J* razum opominjal, naj Jo pozabi, srce tega ni zmoglo... Direktor Bodemann, ki je pravkar stopi) v njegovo delovno sobo, Je hi* vsemogočni mož te tovarne, nekronan kralj, od čigar volje je bil pdvlseh življenjski vzpon ali pa padec mnogih ljudi. Direktor je cenil Norberta Brandta. Spoznal je v njem človeka, ki J* bil naravnost obseden za delo, razen tega pa nadarjen kot malokdo. »Bi vas veselilo, priti nocoj k nam na obisk, gospod Brandt?« ga J® povabil. In prošnja lz njegovih ust je bila za Norberta praktično povelje. »Pričakovali vas bomo torej ob osmih zvečer.« Bodemann je odšel. Zunaj na hodniku se je muzal In si zadovoljno mel roke, kajti bil je trgovec, ki privatnih In kupčljsklh stvari ni" ločil. Imel je hčerko, zelo živo in lahkomiselno dekle, katero bi rad poroči* , lolldnlm, pametnim možem. In Izbira je padla na Norberta Brandta Upal je, da se bosta kmah* zedinila Hčerka mu vsekakor ni ugovarjala, ko |l |e predlagal, naj se z.ačn* brigati za Norberta. Norbert Je prišel zvečer natanko ob napovedani url na obisk Tem*« pa je hašel samo direktorja, njegovo ženo In hčerko. Bil Je preravnoduŠeA da bi se spraševal, zakaj so prav njega povabili na družinsko večerjo, 0 (Pallp nrlhrrdnitt)