Año (Leto) XVn (12) No. (Štev.) 48
BUENOS AIRES, 1. decembra (diciembre) 1960
«E SLOVENIA LIBRE”
Hetrta velesila
Napori proti komunističnim vplivom v Kongu
wVlada in komunizem99
NATO je v Parizu priredil zasedanje parlamentarcev iz držav, ki so članice severne atlantske obrambne zveze. Prišli so parlamentarci iz vseh držav, med njimi je bil gotovo najpomembnejši Johnson, ki je bil 8. novembra izvoljen za podpredsednika Združenih držav. Zahodni obrambni zvezi poveljuje ameriški general Norstad, ki je imel na eni izmed sej govor, v katerem je razložil pot, ki jo naj hodijo člani evropske o-brambne zveze v prihodnjih mesecih o-ziroma letih. Sicer je res, da je glavni steber skupine NATO Severna Amerika, vendar je 13 članic zveze iz Evrope in zato se lahko reče, da so poslušali besede ameriškega generala državniki, ki so predvsem bili zastopnike Evrope.
NATO je bil zvarjen predvsem za Evropo. Njo naj bi očuval, da ne bi več nobena evropska država zapadla pod komunistično diktaturo, kakor so to leta 1948 storili sovjeti, ki so v Pragi odstavili demokratsko vlado in postavili na vrh vlado komunistične partije. Evropa je bila prešibka, da bi mogla zavreti razvoj prodiranja sovjetskih sil proti zahodu. Lahko se reče, da se takrat ZDA s svojim hitrim nastopom Evropo drugič rešile: , leta 1945 pred nacistično nevarnostjo, v letu 1948 pa pred komunizmom.
Evropa je morala to uslugo drago plačati. Velike evropske velesile Anglija, Francija, Italija, en del Nemčije so morale sprejeti pokroviteljstvo izven evropske velesile. Tehnični razvoj je šel pozneje v taki smeri, da sta na svetu bili kmalu dve velesili, ki sta bili sposobni opremljati se z najnovejšim o-rožjem: z atomskimi in hidrogenskimi bombami. Kazalo je, da v Evropi — pa tudi drugod — nikdo ne bo mogel držati koraka s sovjeti in Amerikanci. Dokler je bila ameriška premoč popolna — tja do prvih sputnikov — so se v Evropi kar zadovoljili; mislili so, da je celo prav, če se jim ni treba opremljati z orožjem, za katerega nazadnje niti denarja ne bi mogli skupaj spraviti. Toda kmalu so se v Angliji opogumili, najprej izdelali svojo atomsko bombo in potem tudi še hidrogensko. Ko so bili poslej trije — ZDA, sovjeti in Anglija, se je dvojica spremenila v klub treh, ki so bili prepričani, da imajo poslej monopol nad najhujšim in najdražjim orožjem na svetu. Vendar je bila med temi tremi Anglija ves čas v vlogi “tretjega revnega sorodnika“, ker v Angliji niso mogli niti misliti na to, da bi gradili ali atomske podmornice in raketne izstrelke.. . Ko je v Franciji zavladal general de Gaulle, je upal, da bo ugled Francije najlaže dvignil, če bo tudi sam imel atomsko bombo. V Sahari so Francozi preizkusili dve, povedali, da sta bili obe večji kot je bila ona v Hirošimi, toda pri tem je tudi ostalo. V klub posestnikov atomskih bomb niso bili sprejeti. Ko so Francozom sporočili, kaj vse je še potrebno za članstvo v klubu, je v Parizu govorjenje o nadalj-nih načrtih kar vse potihnilo —• številke so bile preogromne, da bi jih Francija, ki se dejansko že dvajset let vojskuje, kaj kmalu zmogla.
Zahodni blok ima torej dve velesili, ki imata atomske in hidrogenske bombe, to sta ZDA in Anglija. ZDA so izven Evrope, Anglija pa je v Evropi edina, ki bi bila nekoliko enaka bodisi sovjetom ali ZDA. Ker bo tekma za atomsko in jedrno oboroževanje šla s silnim tempom še naprej, bo Anglija kaj kmalu onemogla. Prepustila bo ZDA — in še tam bodo težave, ker so ameriški vladni finančniki bili prav te dni zasedanja NATO parlamenta v Evropi in skušali zahodno Nemčijo, Francijo in tudi Anglijo pregovoriti, da naj sodelujejo s svojim denarjem pri ameriškem oboroževanju ne samo ZDA, ampak tudi Evrope in dobrega dela Azije.
Evropa poslej ne bo več štela kot skupina držav med katerimi so bile nekoč mogočne velesile. Lahko se reče, da je Anglija skoraj 400 let vladala ne samo Evropi ampak celemu svetu. Nemčija je bila še v letu 1939 polna gesel, ki so govorile, da bo Evropa nemška ali je pa ne bo. Izzvali so vojsko in dosegli, da danes Evrope skorajda ni več. Polovico Evrope so spravili pod komunistični bič, druga polovica pa je obubožana.
Organizacija ZN, ki se je s svojim posegom v razmere v Kongu zapletla v hude politične težave, se je s tem zapletla tudi v težke finančne probleme, ker je porabila za vzdrževanje različnih oddelkov v Kongu iz svoje blagajne več, kakor je dobila od svojih članov za take namene. Položaj se je še poslabšal, 'ko so ZSSR in nieni sateliti odpovedali plačevanje prispavkov, s katerimi ZN vzdržujejo svoje oddelke v Kongu.
Tako je moral glavni tajnik ZN pretekli teden uradno objaviti, da bodo ZN šli finančno na boben, in da bo prisiljen likvidirati vojaške operacije v Kongu. Do konca letošnjega leta bodo ZN imeli manj 2 milijona dolarjev deficita. Izjavil je, da bi bila edina rešitev tega finančnega problema, če bi države članice hitro priskočile na pomoč in položile določene vsote v tovrstni fond.
Medtem se je položaj v Kongu razvijal zelo nepovoljno za ZN. Polkovnik Mobutu, ki je trenutno edini resni gospodar položaja v Kongu s svojo kolikor toliko disciplinirano in pokorno vojsko ter odločen protikomunist in zato hud nasprotnik Lumumbe in vseh kakor koli po komunizmu okuženih delegacij, je ugotovil, da je diplomatsko zastopstvo afriške države Gane ves čas pomagalo Lumumbi v njegovi borbi za oblast, proti Mobutuju in proti predsedniku Konga Kasavubuju. Zato je sporočil ganskemu poslaništvu, da mora zapreti svoje prostore v Leopoldvillu do pretekle sobote in se vrniti v Gano, sicer da bo s svojimi vojaki izgnal ganskega delegata.
Gansko delegacijo, kakor vse ostale delegacije, imajo v zaščiti ZN. ZN tudi ščitijo v Leopoldvillu Lumumbo in druge Mobutujeve nasprotnike. Ker se ganski delegat Nataniel VVelbeck do sobote ni odselil, je Mobutu, kakor je napovedal, pognal svojo vojsko na gansko
Britanski predsednik Macmillan se je znova odločil, da bo izpeljal novo vrhunsko konferenco .s Hruščevom. Zato se je pretekli teden odpeljal v Italijo, kjer je pridobil za svoje načrte italijansko vlado. Z italijanskim predsednikom Fanfanijem je imel dolge razgovore o odnosih med Vzhodom in Zahodom, o problemu razorožitve, o vplivu, ki ga ima in ki ga bo imela izvolitev Kennedyja za ameriškega predsednika na zahodne zaveznike in o problemih NATO.
Macmillan hoče izvesti novo 'vrhunsko konferenco s Hručevom kmalu po Kennedyjevem prevzemu oblasti v USA 20. januarja 1961. Macmillan trdi, da je prepričan, da bi bilo s Hruščevom možno znova razpravljati o problemih, o katerih niso mogli govoriti v Parizu, ker je Hruščev pariško vrhunsko konferenco razbil. Toda, ker prihodnje leto Eisenhowerja več ne bo, meni Macmillan, bo Hruščev z novim ameriškim predsednikom Kennedyjem pripravljen razpravljati o svetovnih .problemih.
Nemčija se je res zelo dvignila in celo iz ZDA hodijo tja po denar in finančne nasvete. Toda Nemčija je razklana in sredi skozi njo gre črta, ki je razklala Evropo na dvoje. Evropa je padla na četrto stopnjo svetovnih držav, pa še to se ji je zgodilo, da je razbita in ječi polovica pod tiranijo. Lahko bi rekli, da Evrope ni več. General Norstad je govoril celo o tem, da bo NATO kot četrta atomska velesila neke vrste “fire-bri-gade” gasilska četa; in Evropa je postala tako majhna, da bo ta gasilska četa resda gasila komaj kaj več, kot pa to delajo razne gasilske čete, ki čuvajo pred ognjem komaj kaj več kot pa je pod domačim farnim zvonom.
Med 15 državami NATO ni niti ene slovanske države. In vendar je bila in je Evropa polovico slovanska. Ves ta del je kakor izobčen iz Evrope. Tja bodo šli samo še gasit, če ne bo že prepozno in bo pogorelo prej, predno bodo gasilci od drugod prišli do sape, če jih že na poti tja ne bo zadušilo.
Kruta ironija zgodovine: Afrika se dviga kot kontinent, Evropa pa mora v zaton, če noče postati bojišče za zadnji konflikt, ki pa bi jo verjetno še edini mogel rešiti.
poslaništvo. Tam se je Mobutujeva vojska spopadla z oddelki ZN, ki so ščitili Welbecka. Vnela se je prava bitka, iz katere je Mobutujeva vojska izšla zmagovita. Welbeck je s sovjetskim letalom odletel v Gano.
Kasavubu je bil medtem v New Yor-ku, kjer je čakal v ZN, da bi on in njegova delegacija dobila sedež v ZN. ZSSR je s svojimi sateliti in z mnogimi ?friškimi članicami ZN podpirala Lumumbo, medtem ko s,o se USA, Anglija, Francija in druge zahodne države trudile, da bi Lumumbo dokončno izrinile iz ZN in privedle Kasavubuja v ZN. To se jim je posrečilo končno z glasovanjem, na katerem je 53 držav glasovalo za Kasavubuja, 24 proti, 19 pa se jih je vzdržalo glasovanja. ZSSR je tako doživela nov poraz v ZN. Med zahodnjaki je tudi Argentina glasovala za Kasavubuja, medtem ko je Kuba glasovala proti.
Med afriški delegacijami v ZN je najbolj delavna ganska delegacija, ki po navodilih predsednika Gane Nkrumaha, kateri je komunistično nastrojen, najostreje nastopa proti kongoškim nekomunistom. Nkrumah je po Kasavubujevi zmagi v ZN in po porazu Lumumbe poslal v ZN protest, v katerem obtožuje USA, Anglijo in Francijo, da pomaga-' jo Belgiji, da bi se znova posla stila Konga. Istočasno je predlagal ustanovitev afriškega vrhovnega poveljstva, ki naj bi delovalo samostojno ali pa pod okriljem ZN in katerega namen naj bi bil pomagati vsaki afriški državi, ki bi se znašla v podobnem položaju, v kakršnem se nahaja Kongo. Nkrumah hoče s tem svojim predlogom izključiti vpliv zahodnih držav v afriški razvoj, dati pa sovjetom priložnost, da se vgnezdijo v Afriki, kar se jim doslej ni posrečilo zaradi odločnih in hitrih nastopov tajnika ZN Hammarskjoelda v Kongu.
Macmillan sicer trdi, da bo za vrhunsko konferenco samo v slučaju, če bo dobil zagotovilo, da bo pozitivna za Zahod, vendar pa tudi trdi, da bo ta pogoj Hruščev gotovo izpolnil, zlasti zato, ker že dalj časa Hruščev govori, da se z Zahodom hoče sporazumeti, ker smatra, da komunizem z zahodnim sistemom ne bo začenjal vojne.
Macmillan je obiskal tudi papeža Janeza XXIII. Njegov obisk v Vatikanu ni imel zveze z njegovimi načrti za vrhunsko konferenco, pač pa je bil kot predhodni obisk v Vatikanu za poznejši prihod v Vatikan anglikanskega škofa Fisherja, kateri bo prišel v Vatikan prve dni decembra. Kakor znano, se papež Janez XXIII. trudi doseči začetek ponovne združitve vseh krščanskih ločin pod okrilje ene same rimskokatoliške Cerkve.
IZ TEDNA V TEDEN
V Venezueli imajo v glavnem mestu Caracas že več dni poulične izgrede komunistov in njihovih sopotnikov iz republikanske demokratske zveze, ki so nedavno iztopili iz vladne kombinacije. Izgredniki so po ulicah demonstrirali proti predsedniku Betancourtu, nastopali proti ameriški obrambi Nicarague in Guatemale, poveličevali Castrovo komunistično lutko na Kubi. Komunisti se pa niso zadovoljevali samo z besednimi protesti, ampak so tudi delali po ulicah barikade ter zažigali grmade tržnih stojnic. Prav tako so po znani svoji taktiki prevračali avtomobile ter jih zažigali Policija je morala proti izgrednikom uporabljati tudi orožje. Več prevratnikov je bilo ubitih, še več pa ranjenih. Oblast je komunistom zagrozila, da bo z vsemi sredstvi zagotovila prebivalstvu mir in red.
Bodoči predsednik Združenih am. držav Kennedy je dobil prejšnji teden sina, njegova dveletna hčerka Karolina pa bratca.
Tito je poslal v Ameriko 20 člansko delegacijo. Njena naloga je snubiti v Ameriki za nove milijone dolarjev ter za finančno-gospodarsko sodelovanje. Delegacijo vodi Toma Granfil, generalni ravnatelj Jugoslov. banke za zunanjo trgovino. Tokrat so Titovi komunisti ubrali novo taktiko. Ne pogajajo se
Macmillan za novo vrhunsko konferenco
je bil naslov 55 minutnemu radijskemu govoru, ki ga je imel dne 23. novembra predsednik republike dr. Fron-dizi argentinskemu narodu. V njem je pojasnjeval stališče vlade in svoje o-sebno do komunizma z ozirom na pogoste napade, da so na nekaterih važnih položajih v vladi prikriti komunisti ter da vlada na ta način podpira njihovo razdiralno delo. Zlasti je bilo to vprašanje vedno v osprednju v vseh dosedanjih zahtevah, ki so jih postavljale argentinske oborožene sile, sedanji vladi.
Dr. Frondizi je v začetnih izvajanjih omenjal, da je vsem vidno razdiralno delo komunistov in njihov poskus, da bi se vrinili v vse organizacije in ustanove, Zlasti mladino bi radi pridobili zase in med delavstvom bi radi izrabljali njihov težek položaj za svoje namene. Vlada to ve in je priprabljena še naprej storiti vse, da bo preprečila izvedbo komunističnih načrtov.
Pred 1. majem leta 1958 komunisti niso oznanjali prevrata, ker je njihova stranka zakonito delovala. Ko pa so uvideli ,da na mirem način ne morejo doseči svojih ciljev, da bi preprečili izvedbo vladnih načrtov za ohranitev socialnega miru, so začeli izvrševati teroristična dejanja. Zlasti potem, ko je vlada objavila svoj načrt za obnovitev in ozdravitev gospodarstva. Tedaj so komunisti začeli zažigati petrolejske vrelce in izvajati vsa mogoča druga teroristična dejanja. Vlada je za ohranitev notranjega miru izdala stroge ukrepe. Toda zgolj vladne odredbe ne zadoščajo za preprečitev komunističnega zla.
V nadalnjih izvajanjih se je dr. Frondizi bavil s položajem na buenosaireški univerzi, za katero listi pogosto navajajo, da je leglo in zatočišče komunizma. Di-. Frondizi je tu zavračal očitke proti svoji vladi, da ne ukrene nič proti tej rdeči kugi na univerzi, češ,
da je vseučilišče ob nastopu vlade že dobil kot avtonomno ustanovo in zato njegova vlada ni ne posredno ne neposredno posegala v njeno organizacijo. Očitke, da vlada dovoljuje infiltracijo komunizma na univerzo je pa zavračal s trditvijo, da se na številnih vseučili-ških ustanovah z vso vnemo goji kultura za službo domovini in ne komunizmu. Vlada je pa po izjavi predsednika storila to, da je omogočila ustanovitev privatnih univerz in svobodo pouka v ljudski in srednji šoli.
Naslednji odstavki v dr. Frondizije-vem govoru so bili namenjeni tistim, ki vladi očitajo, da podpira komunizem. Očitke teh je zavračal s trditvijo, da komunizem podpirajo ravno tisti, ki napadajo republikanske ustanove, ki napadajo cerkev in skušajo zatreti verski čut naroda, dalje tisti, ki rušijo mirno sožitje med delovnimi in srednjimi sloji in vnašajo v vrste oboroženih sil strankarske tendence.
V končnih izvajanjih je dr. Frondizi zatrjeval, da bo njegova vlada še naprej podpirala in zagotavljala svobodo pouka in veroizpovedi. Komunizem bo napadala z vso odločnostjo. V ta namen bo vlada podvzela vse, kar bo potrebno ter bo kongresu predložila tudi primerne zakonske osnutke. Dalje bo vlada z vsemi silami pospeševala gospodarski razvoj države, kajti od izvedbe teh načrtov je odvisna rešitev najglobljih problemov.
Glede svoje osebe je dr. Frondizi dejal, da nikdar ni bil, da ni in da tudi nikdar ne bo komunist, ter da že 30 let pripada stranki, ki je narodna sila in že zaradi tega nasprotna vsem strankam z inozemsko politično ideologijo. “Vse nas loči od komunizma kot ideologija, kot politična stranka in kot mednarodna sila”, je zatrjeval dr. Frondizi. To da je povedal že tedaj, ko še ni bil predsednik, to govori sedaj in to bo govoril tudi v bodoče.
Zmaga Hruščeva nad Pekingom
Komunistična vrhunska konferenca, | ki se je začela v Moskvi po proslavah boljševiške revolucionarne obletnice, je | trajala do pretekle nedelje. Na konferenci so predvsem razpravljali, vsaj tako menijo zahodni strokovnjaki, o ide-loškem sporu med Moskvo in Pekingom. Moskva trenutno trdi, da vojna z Zahodom ni potrebna, ker da bo komunizem mogel brez vojne zavzeti ves svet. Nasprotno, vojna bi bila morda za komunizem celo pogubna. Peking pa je mnenja, da je vojna z zahodnjaki neizogibna in da jo je treba izepeljati, ker je tako zapovedal Marks. Debate v Kremlju so bile, kakor se je moglo izvedeti, bučne, vendar so že med konferenco mnogi znaki kazali, da prevladuje moskovska teza, da vojna ni potrebna za zmago komunizma.
V skupnem poročilu sta Moskva in Peking poudarila, da je njuno prijateljstvo nerazdružno. Iz člankov v rdečem kitajskem tisku in v moskovski Pravdi pa se je moglo razbrati, da je na tej rdeči vrhunski konferenci zmagala zaenkrat moskovska teza, da vojna za zmago komunizma ni potrebna.
Kitajski “Ljudski dnevnik” je v dolgem članku razpravljal o načelih, ki so jih odobrili komunistični vodje na podobni konferenci leta 1957. V članku piše, da medtem ko imperializem obstaja, more vsak trenutek izbruhniti
vojna. Takoj zatem dodaja, da je bilo zato takrat vsem komunističnim vodjem jasno, da je vojna z Zahodom neizogibna.
Nadaljuje pa nato, da so komunistični vodje sedaj ugotovili, da jim ni potrebno začeti vojaškega napada in da je danes zaradi okrepitve komunističnega bloka že mogoče govoriti o nenujnosti vojne. Pisec članka nadalje priznava, da revolucije ni mogoče, kakor trdi Moskva, izvažati, ker da se bodo prej ali slej ljudstva dvignila in nadomestila kapitalizem s komunizmom. Prav tako se pisec tega članka strinja z Moskvo, da je treba jemati v poštev nove izkušnje in položaj. Opozarja pa, da ni dovoljeno kršiti osnovnih Marksovih in Leninovih načel in da se je treba zlasti paziti revizionizma, obtožba, ki je indirektno naperjena proti Moskvi, toda, ki jo Kitajci mnogokrat naperjajo proti jugoslovanskemu diktatorju Titu.
Moskovska Pravda je naslednji dan objavila članek, v katerem Kremelj odločno obvešča komuniste po vsem svetu, da načela, ki jih je postavil Hruščev, ostajajo odločilni faktor svetovne komunistične politike. Istočasno je Pravda objavila razgovor s Hruščevom, v katerem ta odklanja kakršen koli sporazum glede razorožitve, dokler ne bodo Zahodnjaki sprejeli sovjetske zahteve, da se je treba najprej razorožiti, nato pa šele izvajati kontrolo.
naravnosti z vlado, pač pa direktno z zastopniki ameriškega gospodarstva in industrije. Te bi radi pridobili za sodelovanje z jugoslovansko industrijo. Na ta način bi radi dosegli čim večji izvoz iz Jugoslavije v USA, od ameriških tovarn pa dobiti čim več licenc, ki naj bi jih izkoriščale jugoslovanske tovarne. Takih licenc od raznih evropskih tovarn imajo v Jugoslaviji že kakih 800. Med drugim v Jugoslaviji izdelujejo tudi avtomobile znamke Fiat.
Glavni cilj vseh prizadevanj sedanje Titove gospodarske delegacije v Združenih am. državah je dobiti pomožni kredit 340 milijonov dolarjev, ki naj bi jim služil kot pomoč v začasnih težavah. Da bi ta kredit laže dobili iz
Beograda obljubljajo standardni tarifni sistem v carinah, liberalnejši načrt u-voza in postopno uvedbo enotnega kurza za dolar napram sedanjim številnim kurzom.
Papež Janez XXIII je 25. nov. slavil 79 .letnico svojega rojstva. Dan je prebil v delu in molitvi. V avdienci je pa večji skupini dejal: “Staram se. Vsak trenutek sem pripravljen prestopiti na drugo stran obale”. Listi so ob teh papeževih besedah zapisali, da je tokrat papež že tretjič javno omenjal smrt.
Kanadski predsednik Diefenbaker je v zadnjem govoru namigaval, da bi bilo vendar le politično umestno spustiti komunistično Kitajsko v Organizacijo združenih narodov.
Slovenci — wčuden narod...
??
Ali smo res? Kadar so prihajali tuji vojaki v naše kraje, so tako govorili. In kadar prihajajo domačini v obeh Amerikah ali v Avstraliji v tesnejši stik z nami, pravijo: Slovenci so “čuden narod...” Imamo pač svoj značaj svoje vedenje — gre pa brez dvoma še za nekaj drugega: za našo slovensko kulturo, ki je našla pot prav do zadnjega kotička slovenske zemlje, v vsako našo družino. Kateri naših domov ni imel svoje domače knjižnice. Tujci ,ki so nas pobliže spoznali, so presenečeni podčrtavali to dejstvo.
Ko smo se raztresli po svetu, smo bili v nevarnosti, da bo skrb za vsakdanji kruh popolnoma prekrila skrb za slovensko knjigo. Pa ni bilo tako. Že leta 1949, t. j. prvo leto v izseljenstvu, smo kljub začetnim težavam v založbi Svobodne Slovenije dobili prvo knjigo, t. j. Koledar Svobodne Slovenije, ki je vzbudil pozornost po vseh kontinentih, kjer so živeli Slovenci. Temu je sledila Črna maša in zopet Koledar, ki se je kot vsakoletno izdanje te založbe razvil v reprezentančni zbornik slovenskih izseljencev po svetu.
Pri Slovencih smo glede izdajanja in branja knjig še vedno daleč pred drugimi narodi, katerih otroci žive po svetu.. Mnogo slovenskih založb deluje v zamejstvu in skoraj ni večjega mesta v svetu, da se ne bi v njem tiskalo kakšno slovensko delo. Najbolj plodovita pa je bila v zadnjih šestih letih, t. j. od svoje ustanovitve dalje, pri izdajanju slo-
le strani iz knjig SKA (na pr. Dhau-lagiri). In vendar je SKA založba, ki e v šestih letih izdala 36 publikacij. Zato moramo tol'ko več posvečati paž-njo našemu svobodnemu knjižnemu delu! širiti moramo ljubezen do branja, predvsem med naš:mi najmlajšimi, pa tudi med našimi intelektualci, ki jih je vsakodnevno delo mnogokrat povsem odtegnilo od knjige. SKA je pred izdajo VI. letnika knjižnih zbirk in da bo založba mogla uspešno izvesti svoj načrt, je potrebno, da ji priskočimo na pomoč. Samo tako bodo mogli ustvarjalci tudi pri SKA najti možnosti za še večji razmah. Kadar slišimo, da SKA išče “mecene”, ki bi pripomogli k red-nejšemu izdajanju, k tisku še lepših knjig, nikar ne recimo, kakor so nekoč dejali nekemu grškemu vojskovodji: “Oh, vedno prosjačiš kakor ujeti vojaki...” — nakar jim je mož odgovoril: “Ne! Prosjačim, da bi dobil novih vojakov. ..”
N'kar se ne varajmo! Poleg blagostanja moramo dati svojim otrokom še drugega bogastva. če sami ne bomo spoštovali slovenske knjige, našega jezika, ni na svetu pripomočkov, da bi to dosegli od naših otrok... Bogastvo lepe knjige je bogastvo prijateljstva,
Slovenci9 Slovenke!
V nedeljo 11. decembra se bomo vsi Slovenci v Argentini spominjali naj večjegcf slovenskega državnika
DR. ANTONA KOROŠCA
ob. 20. letnici njegove smrti.
Spominske proslave bedo:
Dopoldne: V Slovenski hiši na Ramon Falconu, v zavodu Don Bos-co, v San Justu v Našem domu in v Carapachcyu;
Popoldne: V Slovenski vasi v Lanusu, na slovenski pristavi v Moro-nu in v slovenski šoli v San Martinu.
Spominske proslave bodo tudi v Miramaru in Mendczi.
Povsod se bodo ta dan pred spominskimi proslavami darovale sv. maše zadušnice.
Vsak Slovenec in vsaka Slovenka naj smatra za svojo častno dolžnost, da se na ta den pri sv. maši spomni enega največjih sinov našega nareda in da se z vso svojo družino udeleži ene od spominskih proslav.
Pripravljalni odbor za počastitev dr. Antena Korošca ob 20. letnici njegove smrti.
ŠKOF VOVK ZNOVA V RIMU
Ljubljanski škof Alojzij Vovk je prišel
ki traja vse življenje... Pomislimo na to ob branju pozivov Slovenske kulturne akcije na naročbo njenih publikacij in ob napovedi izida velikega Zbor-nika-Koledarja Svobodne Slovenije za leto 1961.
KOROŠKA
PREDAVANJE GENERALNEGA VIKARJA KRŠKE ŠKOFIJE
Katoliški Bildungswerk za Koroško . previdno pa je zamolčal številko v coni
je imel tečaj za	farne zastopnike in pre- !	B. Glede	odjav od slovenskega	pouka
venskih	knjig	Slovenska	kulturna	akci-	davatelje v	Št.	Juriju pri Št. Vidu	ob	je	izjavil,	da “ni bilo nikakega pritiska
ja.	Njene	knjige	se	tiskajo	v	Buenos	Glini. Med	raznimi predavatelji je	bil	nad nikomur, šlo je popolnoma	za de- j politike,	ki je	slonela	na	načelu	“do	ut
bdločitev staršev”.	Seveda	¿[es”_	škofje so	zlasti	baje	podčrtali,	da
v Rim dne 6. novembra, tokrat že drugič v enem letu. Kmalu je prišel za njim tudi beograjski nadškof dr. Ujčič. Kakor se govori v rimskih krogih, sta prišla zaradi memoranduma, ki ga je jugoslovanski episkopat predložil jugoslovanski vladi. Nadškof dr. Ujčič bi bil baje že v posesti odgovora vlade, ki da je pripravljena na pogajanja, vendar le od primera do primera, kakor da bi marksistično d'alektiko prestavili na načelo balkanske
Airesu, toda pišejo jih pisatelji in pesniki tako iz Trsta, kakor iz Avstralije,
tudi generalni vikar krške škofije dr. Kadras. Slovenski zastopnik je takoj
tako iz Japonske kakor iz Severne Arne- po uvodnem predavnju protestno zapustil
rike in bralci teh knjig, naročniki nje nih zbirk žive po vsem svetu. Vsak na- ! je imel Kadras pod naslovom “Kristjan ročnik je praktično tudi majhen mecen v svetu”. V njem se je predavatelj pred
mokratično
ni omenil odredbe krškega ordinariata terjajo svobodo za katoliški tisk, vendar glede pouka verouka. Najbrž gre tudi se vlada upira, češ, da bi bilo to proti zborovanje. To uvodno predavanje pri tej odredbi, za katero ima “neven- določbam v sedanji zakonodaji. Škof
Ijive” zasluge ravno generalni vikar Ka- y0vk je odpotoval iz Rima v soboto 19. dras, za popolnoma naravno, demokra- n0yembra.
te založbe, ker njegovi prispevki omogočajo njen obstoj in razmah. To so preprosti ljudje, delavci, duhovniki, med naročniki so tudi slovenski. znanstveniki — pa tudi mnogi tuji znanstveni instituti. Bralci najrazličnejših okusov morejo najti zanimive in kvalitetne knjige bodisi zase bodisi za darilo svojim prijateljem. Od filmsko napetega potopisa slovenskega gornika na Dhaulagiri, do gorenjske povesti o Jerčevih galjotih, od izbranih pesmi pesnika Balantiča do modernih romanov — vsega je dovolj v katalogu knjig Slovenske 'kulturne akcije. Dela so pestra, kakor so pestri kraji, kjer žive sotrudniki njenih knjig.
Tujci se čudijo delavnosti slovenskih kulturnih delavcev. Seveda ne vedo — kakor tudi mnogi med nami samimi ne —, da je vse to delo opravljeno z velikimi težavami, že doma so bile težave, kaj šele zunaj v svetu! Vse delo je že in bo tudi v bodoče odvisno samo od naročnikov knjig in pa ljudi, ki se zavedajo važnosti slovenskega tiska za ohranitev in razvoj slovenskega življa.
V domovini knjig Slovenske kulturne akcije seveda ne omenjajo. Od časa do časa navajajo delo, ki je izšlo v zamejstvu, pa ne povedo kje in kdo je avtor; zgodi pa se tudi, da ponatiskujejo ce-
sodelavci Katoliške akcije dotaknil vprašanja dvojezičnosti v južnem delu Koroške in sicer na tak način, da je izzval odpor pri koroških Slovencih. Dejal je, ’a se je priznalo leta 1880 približno
80.000	oseb na Koroškem za Slovence,, dočim je sedaj število Slovencev zelo majhno. Pri zadnjem štetju se je priznalo za Slovence po njegovi izjavi samo 7.000 oseb, 22.000 oseb pa je navedlo slovenščino in nemščino v raznih kombinacijah kot občevalni jezik. Številčno 'nazadovanje" je pripisa! Kadras
tično odredbo: Slovenski otroci naj se nauče- nemških molitev, čeprav so starši drugega mnenja...
Glede naravne asimilacije in podobnih ugotovitev pa bi gen. vikar mogel dobiti podrobne informacije iz Memoranduma koroških Slovencev, predloženega zvezni vladi leta 1958. Tam bi mogel celo zvedeti za imena, oseb in organizacij, ki so izvajale pritisk na slovenske starše. Tudi glede števila Slovencev bi mogel svoje znanje izpopolniti, ker je dl) zadnjem ljudskem štetju leta 1951
naravni asimilaciji. Seveda ni pozabil; kljub vsemu navedlo še 42.095 oseb s!o-omeniti, da se je ob plebiscitu v coni "Rnsčino oziroma narečje kot občevalni A 59% prebivalcev izjavilo za Avstrijo, I 'ezik.
NADZORNA ŠOLSKA OBLAST ZA SLOVENSKE ŠOLE
Slovenska g'mnazija v Celovcu je 15. septembra pričela z, novim šolskim letom. Vpisalo se je 230 dijakov, ki obiskujejo šest razredov gimnazije.
Ob tej priliki je slovensko časopisje ponovno pokazalo na pomanjkljivosti in nerešena vprašanja glede manjšinskega šolstva. Eno izmed nerešenih vprašanj •'e pomanjkanje samostojne nadzorne oblasti, čeprav jo predvideva državna pogodba in šolski zakon.
Delegaciji Narodnega sveta koroških Slovencev in Zveze slovenskih organizacij sta že v aprilu izročili deželnemu glavarju Wedenigu podrobno izdelan
predlog za vzpostavitev slovenskega šolskega oddelka. Upali so, da bo glavar, ki je tudi predsednik deželnega šolskega sveta, svojo obljubo ob sprejemu delegacij izpolnil. To so tudi upravičeno pričakovali, ker bi glavar, ki je odpravil obvezno dvojezično šolo, s tem nekoliko popravil krivico, ki jo je naredil. Posebno še, ker je vse do leta 1958 zagovarjal dvojezično šolo kot vzorno rešitev. Deželni glavar rad govori o “dobrem sož’tju med narodoma sosedoma”, toda Slovenci so pričakovali vsaj kakšno dejanje ne pa samo lepe fraze. Toda šolsko leto se je pričelo, a ni niti
splošnega učnega načrta za slovenske šole, čeprav so spoznali v Celovcu, da ni mogoče poučevati v slovenskem jeziku po načrtu za nemščino, kaj šele da bi bil ustanovljen poseben nadzorni oddelek za slovenske šole.
* * *
Na vrh Obirja (2142 m) je pet planincev iz Sel postavilo velik lep križ. Križ sam, ki je lesen, tehta 70 kg in so ga nosili planinci štiri ure. Križ kraljuje nad lepo koroško deželo, pa še preko meje ga je videti.
* * *
V okolici Pece se že nekaj mesecev klati medved. Lovci so dobili dovoljenje za odstrel, toda kosmatinec se jim dobro izmika: Se jim še ni pokazal, samo sledove pušča — sem pa tja raztrga kako ovco.
STENSKI KOLEDAR
Dušnopastirske pisarne v Buenos Airesu je tudi letos izšel. Kot prejšnja leta, bodo z njim rojaki zadovoljni tudi leteš, kajti krasijo ga lepe slike raznih slovenskih krajev in motivov.
Koledar je natisnjen na finem ilustra-ciiskem papirju, bo v okras slehernemu domu ter stane 60 pesov. Pri naročilu po pošti je dodati 15 pesov za poštnino 'n ovojnino.
e?R©saiaskI Pogledi
99
Pred menoj leže tri številke neodvisnega lista muslimanov iz Bosne in Hercegovine, 'ki so našle pot do Dacce v Vzhodnem Pakistanu, eno četrtino pota iz Londona okoli sveta. Prav mesto, kjer ciklostirani list berem, mi verjetno omogoča, da boljše vidim njegov pomen.
Muslimani v Bosni in Hercegovini ne poskušajo samo biti katalizator za pomiritev med Srbi in Hrvati, oni so, če hočejo ali ne, zveza Jugoslavije in vse jugovzhodne Evrope z Bližnjim Vzhodom in z vsem muslimanskim svetom od Maroka do Indonezije, ki dobiva v svetovnem dogajanju vedno večjo .težo Včaših se niti ne zavedamo ne kako nas naši, čeprav v resnici zelo rahli stiki z bosanskimi muslimani približujejo narodom, ki so mnogim drugim popolnoma zaprte knjige. Od vsega poietka nam niso povsem tuja njihova imena, mnoge njihove besede in mnogi njihovi pojmi.
V predvojni Jugoslaviji smo muslimani in Slovenci v marsikaterem pogledu hodili podobna pota. V politiko, ki jo gorečneži, kakršnih je med nami posebno veliko, radi označujejo kot oportunistično, je tako muslimane kot nas gnala smrtna nevarnost. Slovenci smo neprestano živeli pod pritiskom z nemške in italijanske strani, muslimani pa so se bali, da bodo, če se štrene zmešajo, za tnalo, na katerem bodo 'beograjski in zagrebški šovinisti cepili drva.
Previdnost, ki jo je tak polažaj nalagal, je gnala tako dr. Korošca kot dr. Mehmeda Spaho k nejrealistič-nejši politiki, kar jih je bilo mogočih. Kako upravičeno je bilo njuno mnenje, da ne kaže preveč zibati čolna, je izpričala druga svetovna vojna, ko smo se Slovenci znašli pod tremi okupatorji, muslimani pa med dvema ognjema, med pobesnelimi ustaši in podivjanimi bosanskimi četniki, o katerih sam dr. Topalovič, vodilni član Mihajlovičevega gibanja, pravi, da niso del&li razlike med paveličevskimi milicionarji in muslimanskim prebivalstvom in so trebili muslimanski živelj na splošno.
Ne da bi to izrecno omenjali, uredniki “Bosanskih Pogledov” navezujejo na pomirjevalno in realistično tradicijo bosanske muslimanske organizacije med obema vojnama. Pravijo, da se bodo borili proti narodnostnemu, verskemu in razrednemu sovraštvu, in upajo, da bodo pri tem uživali podporo vseh kulturnih sonarodnjakov brez ozira na vero. Zavzemajo se za to, da si vsi med seboj popolnoma in iskreno odpustimo vzajemne napake in ne poskušamo krivde naprtiti drug drugemu.
Mnenja so, da verske in nacionalne razlike ne morejo biti alfa in omega naše aktivnosti v času, ko komunisti o-grožajo vse vere in vse narode in ko se politika sodelovanja med narodi in državami vedno bolj širi po vsej Evropi
in po vsem svetu. To velja posebno za Bosno, kjer so narodnostne in verske razlike zelo zapletene. Pri štetju 1. 1953 je dobrih 30% prebivalstva izjavilo, da niso ne Srbi ne Hrvati, dasi seveda govore z njimi isti jezik. To neopredeljenost muslimanom, ki so med ! neopredeljenimi v velikanski večini, tako s srbske kot s hrvatske strani očitajo kot oportunizem. Na vprašanje v tej zvezi je eden izmed urednikov “Bosanskih Pogledov” pred časom odgovoril takole: “Vendar so bile v Bosni za narodnostno opredelitev, ki se je izvršila v 19. stoletju, odločilne verske razlike. Pravoslavni so se opredelili za Srbe, katoliki za Hrvate, medtem ko smo mi muslimani do današnjega časa po svoji glavnini stali pri tem ob strani kot neopredeljeni.” Zanimivo je, da se celo tisti muslimani, ki se imajo za Srbe ali Hrvate, po večini čutijo mnogo bližje neopredeljenim muslimanom in celo muslimanom-Hrvatom in muslimanom-Srbcm kakor pa ostalim Srbom ali Hrvatom. Vse kaže, da muslimane v Bo-
i-
sni m Hercegovini njihova kulturna posebnost in njihova skupna usoda v preteklosti in sedanjošti veže v posebno skupnost celo ne glede na to, ali so versko aktivni ali ne.
Ta zavest skupnosti je danes, ko celo narodnost določano s subjektivnimi merili in ne z objektivnimi, namreč po zavesti pripadnosti nekemu narodu, odločilna vsekakor bolj kot morebitne zgodovinske ugotovitve, da so bosanski mu-
slimani po svojem izvoru Hrvati ali Srbi. Muslimani o sebi nikakor ne trdijo, da so poseben narod, toda imajo se za etnično skupino, ki ima svoje posebno življenje. Na tem ne more biti ničesar slabega, dokler te svoje posebnosti ne izrabljajo kot opravičilo za napade na druge. Tega pa vsekakor nočejo, zavzemajo se za mirno skupno življenje Hrvatov, muslimanov in Srbov v Bosni, a želijo, da bi Bosna ostala kot posebna enota domovina vsem trem skupinam. Zaradi zanimivosti pripomnimo, da se oba vodilna urednika “Bosanskih Pcgledov” čutita Hrvata.
Pazljivemu bralcu se pri čitanju “Pogledov” pokažejo nekatere nove napake, ki jih je zagrešila predvojna Jugoslavija. Čeprav so muslimani po svojem jeziku pripadali “državnemu narodu”, so se pogosto čutili zapostavljene. Iznašanje takih občutkov lahko samo koristi, kajti, vsaj v oddaljenejših predelih, pogosto zanje nismo niti vedeli, tako da seveda tudi nismo mogli zavzeti stališča do njih. Vse pohvale pa je vredno, da se s pismi obračajo na uredništvo člani drugih jugoslovanskih narodov in priznavajo ter obsojajo krivice, storjene muslimanom. Ker so muslimani manjšina celo na svojem področju, moramo do njih biti posebno pravični.
Koristno delo opravljajo “Pogledi” tudi s tem, da objavljajo podatke iz do-mov.ne posebno o tem, kako komunisti preganjajo muslimansko vero in vsako neodvisno stremljenje med muslima-
ARGENTINA
Minister za gospodarstvo ing. Alsoga-ray je v radijskem govoru prejšnji teden napovedal, da se je gospodarski položaj države že toliko utrdil, da ni več potrebno, da bi istočasno z gospodarskim resorom vodil še naprej tudi ministrstvo za delo. Zato je napovedal, da bo še pred 10. januarjem imenovan minister za delo. Dalje je minister Alsogaray v svojem govoru napovedal še povečano delavnost pri črpanju petroleja, pridobivanju električne energije in jekla, ureditev vprašanja upokojencev, povečanje naporov za znižanje državnega primanjkljaja v proračunu ter spremembo zakona o stanovskih združenjih ter zakona o stavkah.
Na katoliški univerzi v Buenos Airesu so ob navzočnosti odličnih osebnosti iz kat. tabora ustanovili poleg že obstoječih fakultet tudi fakulteto za a-gronomijo in veterino. Rektor kat. univerze Msgr. Derisi je zatrjeval, da je ustanovitev te fakultete narekovala potreba, da bodo bodoči argentinski agronomi in živinozdravniki poleg temeljite strokovne usposobljenosti dobili tudi pravo ideološko usmeritev, da bo argentinsko poljedeljstvo še naprej ohranjalo krščanske tradicije argentinskega podeželja. Rektor katoliške univerze je ob tej priložnosti v govoru tudi na-glašal, da je kat. univerza v Bs. Airesu edina uradna univerza kat. Cerkve in argentinskih škofov ter je tudi samo ona od svete stolice priznana kot papeška univerza. Svoja izvajanja je Msgr. Derisi zaključil z ugotovitvijo, da je podpiranje prizadevanj in stremljenj kat. univerze ter njenega dela najbolj učinkovito nastopanje proti komunizmu.
Člani argent, zavoda za juridično o-brambo zapada in njegove kulture so obiskali predsednika republike dr. Fron-dizija ter mu izročili spomenico, v kateri zahtevajo izdanje potrebne zakonodaje za preprečitev prevratnega delovanja komunistov in ostalih totalitar-cev.
V vladni intransigentni radikalni stranki je prišlo do razkola. Skupina deseterih poslancev, ki ne soglaša z vodstvom notranje in zunanje politike dr. Frondizijeve vlade, se je sestala v Cordobi ter sklenila ustanoviti lastno politično stranko, ki se bo imenovala ljudska intransigentna radikalna stranka.	1
Guverner najvažnejše argentinske province Buenos Aires dr. Alende je v radijskem govoru govoril o najvažnejših poljedeljskih vprašanjih te province. Med drugim je navajal, da je zadnji popis prebivalstva opozoril na razne probleme v tej provinci. Tako je postalo jasno, da živi na površini ene polovice odstotka province, v 27 občinah 4.300.000 ljudi. To so predvsem kraji, ki meje na prestolnico Bs. Aires. V vseh teh mestih je število prebivalstva v zadnjih letih neverjetno narast-lo, medtem, ko je prebivalstvo v manjših podeželskih mestih ter naseljih o-stalo nespremenjeno od zadnjega popisa v letu 1947, ali je pa celo nazadova-
lo.	Vprašanje poljedeljstva in njegov doprinos je tesno povezan z ostalimi gospodarskimi vprašanji. Zato je oblast zainteresirana, da so zemeljske površine lepo obdelane. Po guvernerjevih izvajanjih je pa veliko zemeljske površine v tej provinci neobdelane. Tega oblast ne more dopuščati. Zato se postavlja vprašanje izvedbe pravične agrarne reforme. Guverner dr. Alende je naglašal, da oblast v tej provinci agrarne reforme ne bo izvajala po vzoru komunistov, ki enostavno lastnikom zemljo odvzemajo, ampak v duhu papeških socialnih okrožnic Rerum novarum in Quadrage-simo anno ter bodo lastniki za zemljišča, ki bodo po agrarni reformi prišla v last drugim, dobili pravično odškodnino. Na ta način misli oblast reševati socialno vprašanje tudi v podeželju ter graditi za podeželsko ljudstvo tudi zdrave stanovanjske hiše.
Nedeljska oddaja na radijski postaji Excelsior v Bs. Airesu za narodnosti, ki žive v Argentini, je bila posvečena predsedniku Hrvatske kmetske stranke dr. Vladimirju Mačku za njegovo 80 letnico življenja. Oddajo je spremljalo petje Hrvatskega pevskega zbora Jadran.
ni. To bi bilo zelo koristno berilo za tiste, ki mislijo, da komunisti preganjajo samo katolištvo in še to zato, ker se katoliki “mešajo v politiko”.
“Bosanske Poglede” je mogoče naročiti na BCM (Bosanski Pogledi, London W.C.l, Great Britain. Stanejo 3 dolarje 12 številk, z avionsko pošto 5 dolarjev-	Ljubo Sire
Ilovice vz Sforvenye*-
Tito je za obletnico ustanovitve sedanje komunistične tiranije dne 29. novembra v govoru napovedal, da bo Jugoslavija v letu 1962 dobila novo ustavo, ki da bo dala delovnemu ljudstvu še več ugodnosti in pravic.
Kakor smo v Svobodni Sloveniji po-Točali, je bil ljubljanski škof msgr. Alojzij Vovk promoviran za častnega doktorja ljubljanske bogoslovne fakulte-
te. Promocijo pa je opravil beograjski nadškof dr. Ujčič, ne pa dr. Stanko Cajn-kar, ki je sicer dekan fakultete, hkrati pa tudi predsednik društva cirilmetodij-skih duhovnikov v Sloveniji. Promocija je bila 29. oktobra.
Planinsko društvo v Ljubljani je podelilo dr. Josipu Westru ob 50. lenici njegovega članstva v društvu častni znak in diplomo.
SLOVENCI V ARGENTINI
BUENOS AIRES
Spominske proslave ob 20. letnici smrti dr. Korošca
V Slovenski hiši na Ramón Falconu ob 9.30 sv. maša, ob 10.30 proslava.
Carapachay: Ob 10.30 sv. maša v tamkajšnji kapeli, nato proslava.
Don Bosco — R. Mejia: Ob 10, uri v notranji kapeli sv. maša, nato proslava v prostorih Mladinskega doma.
Pristava v Moronu: Ob 18. uri sv. maša nato proslava.
Slovenska vas v Lanusu: Proslava popoldne.
San Justo: Ob 8.30 sv. maša v farni ■cerkvi. Ob 10.30 v Našem domu proslava.
San Martin: Ob 8.30 zjutraj sv. maša v farni cerkvi, ob 18.30 pop. v Sloven-
PRIREDITVE
DECEMBER
Sobota, 3: Naš dom v San Justu: Ger-žiničeva opereta Miklavž prihaja. Začetek ob 20.30. V slučaju slabega vremena, uprizoritev operete naslednjega dne ob isti uri.
Nedelja, 4: Celodnevna proslava prve obletnice blagoslovitve cerkve, posvečene Mariji Kraljici, združene s koncertom Slovenskega pevskega zbora v Slov. vasi v Lanusu.
Ob 5. uri popoldne blagoslovitev zastave šolskega tečaja in postavitev slike Franceta Balantiča v prostorih šolskega tečaja Franceta Balantiča v San Justu.
Sobota, 10: V slovenski hiši ob 18.30 uri občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva.
Nedelja, 11: Proslava 20 letnice smrti voditelja Slovencev dr. Antona Korošca.
Nedelja, 18: Akademija slov. mladine v čast Brezmadežni. Kolegij Sta Rosa, Bme Mitre 1655, Bs. Aires.
BLED
PRVI HLADILNIK '
S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah naj cenej še.
Dvojna garancija za dobo 5 let!
Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
Prvo sv. obhajilo slov. otrok
Slovenski otroci, ki obiskujejo šolske tečaje v Buenos Airesu, Ramos Mejii, San Justu, Moronu, Hurlinghamu, Tran-sradiu, San Martinu, Berazategui-u in v kraju San Jose pri Adrogueju so imeli prvo sv. obhajilo v nedeljo dne 27. nov. ob pol osmih zjutraj v kapeli sester dominikank v Ramos Mejia. Prvo-obhajancev je bilo 69. Mašo za o-troke je imel direktor slov. dušnih pastirjev g. Anton Orehar, ki je v govoru poudarjal veliko srečo staršev, da njihovi otroci že v tako zgodnjih letih dobivajo Jezusa kot varuha za vse njihovo življenje.
Po maši, med katero je pel otroški zbor šolskega tečaja škofa Antona Martina Slomška iz Ramos Mejia, je bil skupen zajtrk prvoobhajancev v župnijskih prostorih v Ramos Mejii.
Birma za slovenske otroke bo na praznik Brezmadežne ob pol petih popoldne v župnijski cerkvi v Ramos Mejii.
Osebne novice
Na univerzi v La Plati je prejšnji teden končal svoje študije in dobil diplomo elektro-stroj. inž. Milko Terčič. Novemu slovenskemu inženirju v Argentini iskreno čestitamo in mu v poklicu želimo veliko uspehov.
Družinska sreča. V družini Franca Fajfar in njegove žene ge Justine, roj. Lukančič v Floridi se je rodila hčerka. Pri krstu je dobila ime Tatjana Sonja. Botra sta. bila Vojteh in Frančiška Ga-brenja, otroka je pa krstil g. Matija Borštnar. Srečni družini čestitamo.
t Marko Škulj. Družino Edvarda Škulja in njegove žene ge Angele, roj. Dol-šina v Martinezu je v torek dne 29. novembra zadela huda nesreča. Pri kopa-1 nju v reki v Tigrah je utonil njun sin Marko Škulj.
Pok. Marko Škulj je bil star šele 16 ! let ter je bil gojenec škofovega zavoda v Adrogueju. Hodil je v tretji razred srednje šole. Z ostalimi gojenci škofovega zavoda je v soboto dne 26. še sodeloval pri lepi akademiji v dvorani kolegija Sta Rosa v Bs. Airesu. Za torek je pa zavod ob koncu šolskega leta za vse gojence priredil izlet v Tigre, kjer jih je jezuit g. p. Šuštar s. svojo lančo odpeljal na varen kraj, kjer so mislili v prosti naravi in ob kopanju -v reki prebiti dan. Z ostalimi se je Marko Škulj pripravil za kopanje in skočil v vodo. Ko se ni vrnil na površino, so vsi ostrmeli ter ga pričeli iskati. Toda vsa prizadevanja so bila zamanj. V trenutku, ko to poročamo, ga še niso našli in zato tudi še ni mogoče določiti dneva in ure za pogreb.
Nesreča, ki je zadela škuljevo družino, očeta in mater, brata in sestre, je napravila na vse globok vtis ter vsi rojaki sočustvujejo z njimi ob tem hudem življenskem udarcu.
Poroka. Poročila sta se g. Jože Albreht in gdč. Francka Jerin. Ob vstopu v novo življenje jima želimo vso srečo!
Dopolnilo. Naknadno smo ugotovili, da je v poročilu o spominski proslavi za škofa dr. Rožmana v št. 44 Sv. Slov. med omembo udeležencev proslave po pomoti izpadla navedba odbornikov ter članov fantovskega ter dekliškega Mladinskega doma, kar s tem dopolnjujemo. CARAPACHAY
V nedeljo dne 11. decembra ob petih popoldne bo na prostoru Slovenskega doma v Carapachayu družabna prireditev. Pripravljajo jo šolski otroci svojim staršem in prijateljem. Vsi iskreno vabljeni.
RAMOS MEJIA
Tombola za postavitev Slomškovega doma
Odbor za postavitev Slomškovega doma v Ramos Mejii, v katerem bo imel prostore zlasti slovenski šolski tečaj v tem kraju, ki nosi ime po velikem slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku, poleg njega pa tudi vse ostale slovenske organizacije in društva, ki delujejo v tem kraju, je imel v nedeljo 27. novembra popoldne prvo veliko Slomškovo tombolo. Bila je na že kupljenem zemljišču v ulici Castelli in San Martin, 4 kvadre od žel. postaje v R. Mejii.
Vabilu odbora za postavitev Slomškovega doma se je odzvali toliko ljudi, da za vse skoro ni bilo več prostora na Zemljiču. Pripravljeno je bilo 800 sedežev, pa jih je veliko moralo stati. Rojake je zlasti vabil plemenit namen prireditve, da bi čimprej prišli do lastnega slovenskega doma tudi v R. Mejii, nekaj pa tudi lepi dobitki za 57 tombol, med katerimi je bil glavni dobitek velik televizijski aparat.
Zbrane rojake je pred začetkom tombole pozdravil predsednik odbora za postavitev Slomškovega doma Janez Brala, nato je pa Pintarjeva Polonca začela vleči številke za tombolo. Glavni dobitek — televizijski aparat — je zadel Žirovnik. Drugo tombolo — pohištvo za cjnevno sobo — darilo Pintarja, je dobila ga Koritnikova, tombolo — opremo za hišni bar —, tudi darilo g. Pintarja, je dobila Marjanca Hribarjeva, 4. tombolo — mešalnik — je zadel Koželjnik, električno uro Tine Javoršek, žimnico pa Babnik. Med ostalimi dobitki so bile lepe stvari: tako razne knjige Slov. kult. akcije, keramični izdelki CACES iz Mendoze, celoletna naročnina Svobodne Slovenije, velik usnjen kovček bratov Krošelj itd. itd. Visoko število lepih dobitkov samo zgovorno priča, kako pravilno umevajo rojaki prizadevanja odbora za postavitev Sloniškovega doma, da bi v njem pripravili velike in lepe prostore za pouk in razvedrilo svojim otrokom ter za ostale slovedske kulturne prireditve v tem kraju.
Med tombolo je povzel besedo župnik France Novak, ki sedaj sicer deluje kot dušni pastir kot vodja fare v mestu Ituzaingo, vendar še vedno poučuje verouk v slov. šolskem tečaju v San Justu ter ima še vedno stike z rojaki v Ramos Mejia, med katerimi je živel več let kot hišni duhovnik v ženskem samostanu. Rojake je pozival, naj se otresejo zaspanosti zadnjih let ter se krepko in odločno lotijo rešitve postav-
ljene naloge, ki mora obstojati tudi v tem, da odbor za postavitev Slomškovega doma kupi tudi še sosednje veliko zemljišče s prostorno hišo. Cena za to zemljišče z hišo je en milijon. Ta znesek je sicer visok, toda, če se ljudje resno in nesebično lotijo dela, bodo tudi ta znesek zbrali, in tako slovenski skupnosti v Ramos Mejia zagotovili lepe društvene prostore.
Po končani tomboli je bila še dražba 33 litrskega sodčka z rujno mendoško kapljico. Oboje darilo g. Bajde iz Mendoze.
Slovenska nova maša
Nova maša g. Daniela Vrečarja je bila v nedeljo 27. nov. v cerkvi Marije Pomočnice v Don Bosco — Ramos Mejia. Kmalu po deseti uri se je začel pomikati novomašni sprevod iz glavnih zavodovih prostorov proti cerkvi. Najprej so šli novomašni svatje, zatem ministranti in nato duhovščina z novomaš-nikom, ki sta ga spremljala oče in mati. Pred cerkvenim pragom se je sprevod ustavil ter je g. novomašnika nagovorila Veselova Neti ter mu izročila novomašni križ. Oče in mati sta novomašnika pokrižala na čelu. Ob vstopu v cerkev je s kora mogočno zadonela no-vomašna pesem “Novi mašnik bod pozdravljen”. Duhoščina z novomašnikom se je nato podala k slov. oltarju" Marije Pomagaj, kjer se je g. novomašnik v tihi molitvi zahvalil Mariji za milost duhovništva, ki mu ga je izprosila. Pred glavnim oltarjem je g. novomašnik zapel “Pridi sveti Duh”. Zatem je bila pridiga č. g. Mernika, ki je v zgoščenih besedah nakazal pot in trpljenje duhovnikovo na tem svetu, kot plačilo za to pa na drugem svetu večno življenje.
Po pridigi je novomašnik podelil vsem novomašni blagoslov. Zatem se je začela sveta maša, pri kateri so asistirali: rav. zavoda č. g. Emil Cantaruti kot prezb. asistent, kot diakon g. France Bergant, kot subdiakon novomašnikov brat g. Tine Vrečar, ceremonar je pa bil g. Škraba Lojze. V asistenci v prez-biterju so bili tudi: g. dir. Anton Orehar, g. Lado Lenček, g. Tone Rant. ter gg. Likozar in Urbanija. Pel je pevski zbor iz, Ramos Mejia pod vodstvom g. Čamernika, na orglah je pa spremljal petje č. g. Lambroscini. Peli so Gašpa-ričevo mašo, ki je bila skomponirana v Mariboru leta 1946, ko je tadanji mariborski škof Tomažič slavil srebrni jubilej škofovstva. Maša je zelo lepa in mogočna ter od zbora precej zahteva. Med mašo je bilo skupno sv. obhajilo. Po maši pa poljubovanje novomašniko-vega križa in darovanje.
Po končani pobožnosti v cerkvi so svatje z novomašnikom odšli v Naš Dom v San Justo, kjer je bilo novomašno slavje. Dvorana je bila okusno okrašena. Spredaj na častnem mestu je visela slika pokojnega škofa Dr. Gregorija Rožmana, pod sliko je pa bil napis “Novi mašnik' bod pozdravljen”. Zadaj na steni je visela slika moravške vasi s cerkvijo. Med kosilom so govorili g. Mernik v imenu sal. predstojnikov, tukajšnjih in iz domovine, ki so poslali pozdrave g. novomašniku preko njega, g. dir. Anton Orehar je čestital g. no-1
Vsak tedea ena
JAZ PA VEM,..
Vida Jerajeva
Jaz pa vem, ena dušica zame živi na svetu, jaz pa vem, ena rožica zame je v lepem cvetu.
Jaz pa vem, ena zvezdica zame je sredi neba, jaz pa vem, mati zemljica vzame me, če je treba.
Dušica, nič se ne jokaj, nič, umreti je enkrat, dano, rožica, pridi na moj grobič, zvezdica, stoj nad mano!
vomašniku v imenu slov. duhovnikov, g. Lenček v imenu lazaristov, katerim pripada novomašnikov brat Tine, g. župnik Novak pa je g. novomašniku pokazal vzor duhovništva in vzor salezijanca v osebi moronskega škofa Dr. Mihaela Raspantija, ki stopa tesno po stopinjah svetega Janeza Bosca. G. Kopač Ivan je g. novomašniku izrekel čestitke v imenu Moravčanov. Kot zadnji je spregovoril novomašnik sam. V lepem govoru se je zahvalil vsem, ki so kakor koli pripomogli, da je do duhovniškega poklica prišel, vsem, ki so ga z molitvijo podpirali v času priprave in tistim, ki so k današnjemu slavju pripomogli, da je vse tako lepo poteklo. Svojim rojakom Moravčanom se je iz srca zahvalil za vso pozornost in jih zagotovil, da se jih bo vselej spominjal v svojih molitvah. Med veselo pesmijo je tako potekel popoldan, zvečer pa so se gostje zadovoljni vračali na svoje domove v veselju, da je zopet eden izmed njih postal služabnik Gospodov.
Popravek in dopolnilo: V oglasu la-nuške vikarije v zadnji številki našega tednika, za obletnico blagoslovitve cerkve Marije Kraljice sveta v Lanusu, je bila po pomoti izpuščena naslednja točka sporeda:
Ob 17. uri koncert lanuškega mešanega in otroškega zbora.
MIRAMAR
Slovenci v Mar del Plati in Mirama-ru bomo priredili skupno spominsko proslavo ob 20-letnici smrti dr. Antona Korošca v Miramarju.
Program proslave je naslednji:
ob 10.30 sv. maša za dr. Korošca v kapeli zavoda “Colegio de Nuestra Señora de Lujan”;
ob 11. uri spominska proslava z naslednjim sporedom:
1)	Naprej, zastava Slave! — petje;
2)	Dr. Ivan Pregelj: Slovenska himna — deklamacija;
3)	Simon Gregorčič: Domovini —recitacija;
4)	Gor čez izaro — petje;
5)	Govor;
6)	Simon Gregorčič: Lovorika na grob možu — recitacija prirejena v spomin na dr. Korošca;
7)	Moja domovina — petje.
Spominska proslava bo v prostorih
istega zavoda kot sv. maša.
SLAVNOSTNA AKADEMIJA ZAVODÄRJEV IZ ADROGUEJA
V dvorani kolegija Santa Rosa v Bs. Airesu so se v soboto 26 nov. predstavili prvič slovenski javnosti študentje škofovega zavoda za konec šolskega leta. Velika udeležba je pričala o zanimanju za ta nastop, pa tudi o ljubezni, ki jo slovenska emigracija goji do te Rožmanove ustanove. Toda po pravici povedano, nismo pričakovali takega uspeha, kakor so ga dijaki dosegli. Pričakovali smo stereotipnih šolskih prireditev z nepogrešljivim programatskim govorom, šolskimi deklamacijami, telovadnimi bravumimi nasto-posameznih športnikov, nekaj mladostnega petja, komičnih podob iz zavodskega življenja ter diletantski prizor iz Revizorja. Toda to, kar so dali zavodarji, ni imelo nobene zveze s šablonskimi akademijami. Dali ko nekaj novega, nekaj dognanega, ne diletanskega. Še manj kaj improviziranega, temveč resnično nekaj, kar je bilo izraženo ob koncu soglasno: eno najlepših akademij Slovencev v Buenos Airesu.
Namesto programskega govora (recimo g. rektorja) je govoril slovenski pesnik z besedo, ponazorujočo ves duhovni razvoj slovenskega naroda, od začetka do konca. Se pravi: od staroslovenske poganske svobode preko Gub-čevske slovenske državljanske misli do velikih vojska in preko revolucije v zadnji do sedanjega stanja v domovini. Z izbranimi teksti iz Prešerna, Aškerca, Župančiča in Cankarja so dijaki v mogočnem koru v skupinski recitaciji, pre-
trganimi s solisti, v polurnem, rekel bi, pojočem koru, podali to, kar naj bi podal program oznako poti, ki jo gre zavod v dosego slovenske in krščanske zavesti svojih gojencev. Zbor, ki se ni nikjer zastavil, ne zmešal, je pustil mogočen vtis kolektivne vere v to, kar je pribil z vsem glasom sebi in nam: Močan so, o slovenski narod!
Po tem zborovskem potrdilu našega “pisma” je pevski zbor pod vodstvom dr. Branka Rozmana zapel nekaj pesmi. Najprej himno šentviških zavodarjev Jegličevcev, kot jo je pred 25 leti sestavil dr Tine Debeljak in uglasbil prof. Matija Tomc, katero so zavestno podali kot svojo himno in se s tem priznali k tradiciji šentviških zavodarjev. Po njej je zbor zapel še eno slovensko (V planinah se dela dan), eno rusko narodno v ruščini (dvanajst razbojnikov) in eno hrvatsko (U boj, u boj), katero je zapel v spomin vseh slovenskih žrtev boja za “krst častni”. Pesem je tako podala duhovne perspektive zavodske vzgoje preko slovanstva v povojno slovenstvo po podobi našega medrevolu-cijskega boja. Toliko po vsebinski plati. Po glasbeni pa samo to: pesmi so bile izvajane s tako močnim zborom in tehnično dobro ubranim, (dasi glasovno mladim), da smo se čudili, kako se da iz razmeroma majhnega števila zavodarjev ustariti tak zbor. G. pevovodja je z njim dosegel prav tak uspeh, kot prej z zborovsko deklamacijo, ki je bila tu- i
di njegovo delo. t,-
Novo za nas so bili gimnastični nastopi, urejeni pod zaglavja Pik-pok, Po taktu bobna in Most čez reko Kwai. Pričakovali smo telovadnih nastopov na drogu, dobili pa smo ritmične kompozicije velike estetske vrednosti. Prve : vaje z ročkami so bile še deloma v slo- j gu tradicionalnih telovadnih vaj, zadnji pa sta gotovo že plod tiste moderne smeri, ki jo je pred vojno gojila berlinska visoka šola za telesno kulturo in so jo že v slovenskega Orla začeli vnašati j njeni gojenci, sedaj mojster Pino Mia- j kar, pa Drago Ulaga, Leo Lojk in dra- j gi. Na teh osnovah in z najmodernejšo godbo so bili zgrajeni ti nastopi, ki so poudarjali sproščenost, ritmično neprestano nihanje, in vezanje gibalnih linij in so končno dosegli višek v piramidnem pogonu navzgor do stropa. Kot smo zvedeli pozneje, je vse te ritmične prizore sestavila in izučila ga ing. Vi-vodova, nekoč kot Iva Pregljeva znana delavka pri nekdanjem Orlu in Slovenski dekliški zvezi.
“Zavodi beli kot labodi” naj bi bile skioptične slike zavoda in življenja v niem, pa so postale več; bil je pesniški in zvočni film skrbno pripravljen že doma na traku, ki je posamezne z estetskim okusom posnete fotografske slike vezal s klasično ilustrativno glasbo. Zavodskega brivca je ilustrirala glasba s Seviljskim brivcem, in kozarac vode v zavodski jedilncii je izzval Straussovo Sinjo Donavo itd. Tudi to je izpeljal g. d^. Rozman, ki je vodil “preda-
vanje”, ne da bi ga videli.
Kdo pa je režiral otroški prozor “Družba z vlakom se pelja“, ki je bil eden najživahnejših prizorov sploh, ne vem in nisem vprašal, pa mi je žal. Kajti iz prizora, kot je napisan v Kuretovi zbirki Veselja dom, je recitacijsko, teatr-sko in dramatično iztisnil največ, kar je mogel. Prepričan sem, da se bo odslej ta igra ponavljala po naših domovih, kjer je količkaj več otrok.
Kot zadnji prizor pa so podali dozore-lejši zavodarji peti prizor klasične ruske komedije Gogoljevega Revizorja, prirejenega seveda za zgolj moške vloge, kar se je dalo doseči z malimi črtami (črtanje Glavarjeve žene in hčerke). Glavno vlogo glavarja je igral Božidar Vivod, dobro in doživeto. Toda to, kar nas je predvsem zajelo, pa je bil način režije. Prišla je do veljave komika in karikatura, stilizacija prizorov in zlasti uspeli domislek ponižanja Dobčin-skega in Bobčinskega, ki je dosegel efekt s končnim omedlenjem enega izmed njih pred zaveso, kar je izvirni domislek. Videlo se je, da je pri tem sodeloval režiser SKA g. Jeločnik.
Z Revizorjem se je efektno zaključil večer, ki ni bil le akademija, temveč po zaslugi dr. Rozmana, resnični umetniški užitek
Toda še nekaj je bilo predvem vidno: s tem večerom se je v tujini poživila neka nova slovenska tradicija. Tradicija šentviških akademij, ki so obstajale v pevskih in orkestralnih nastopih, pa tudi gledaliških predvajanjih klasič-
nih, tako antičnih kakor modernih dram (Ajshila, Shakešpeareja itd.). Vsi stari zavodarji smo doživeli ob tem večeru delček svoje najlepše zavodarske mladosti. In smo bili ponosni na ta najnovejši plod svoje tradicije, ki se je tako potegnila preko velike luže na nov kontinent v času, ko so doma to tradicijo nasilno zadušili. Jegličev zavod so vrgli iz temeljev, toda Rožman ga je postavil na istih temeljih v Argentini. Zdaj, ko Adrogue po prenehanju univerzne fakultete in po manjšem dotoku bogoslovcev dobiva vsebolj značaj dijaškega konvikta, postaja vse bolj enek nekdanjim “zavodom”. In to natranje sorodstvo je prišlo pri tem večeru jasno na dan in je bilo s himno Jegličevcev tudi zavestno poudarjeno. Napravljen je “organski most čez čas in ocean” in vpozstavljena najboljša tradicija od Jegliča preko Rožmana do Vovka in od prvega rektorja šentviškega zavoda dr. Janeza Gnidovca do sedanjega dr. Franceta Gnidovca, njegovega nečaka. Ta kontinuiteta, ki se je pokazala s tem prvim nastopom zavodarjev-dijakov, je bila najbolj vidna, in prepričani smo, da bo tu v tujini utegnila roditi prav tak dober plod kot ga je dala v domovini. Lepše propagande za te tukajšnje “škofove zavode”” pač še tak govor ne bi mogel podati, kakor jo je napravila s svojim mogočnim vtisom ta prva a-kademija. In kot so včasih napivali a-kademijam ji kličemo tudi mi srednjeveški sholarski pozdrav in željo: Vivat, crescat, floreat!	Star zavoda
SLOVENCI PO SVETU
NORVEŠKA
Tudi na Norveškem je nekaj slovenskih izseljencev. V to deželo so v glavnem prišli tisti slovenski rojaki, ki so bili bolni na pljučih, da bi si v zdravem planinskem zraku znova utrdili zdravstveno stanje. Med takimi rojaki j-2 bil tudi Anton Ficko z družino, ki so ga bralci Svobodne Slovenije v zadnjih letih ponovno srečali v Slobodni Sloveniji, v kateri je rojake po svetu seznanjal z življenjem slovenskih naseljencev na Norveškem. Tudi v Zborniku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1955 smo pisali o njem, katerega je redno vsako leto prejemal, da ga je potem lahko med letom prebiral.
Sedaj nam je pa njegov sin Ludvik v pismu z dne 19. nov. sporočil, da je njegov oče po dolgi in hudi bolezni dne 9. novembra t. 1. umrl na svojem domu, obdan od svojih dragih. Imel je lep pogreb. Molitve za rajnega ter pogrebne obrede je opravil kat. duhovnik A. Hoegh, ki je pokojnega Ficka tudi med boleznijo večkrat obiskoval ter družini pomagal po svojih močeh.
Po pogrebu so občinske oblasti v Jess-heimu povabile pokojnikove sorodnike na občino, kjer so jim predstavniki kra-jevih oblasti izražali sožalje zaradi smrti dragega pokojnika. Poveličevali so pokojnikovo vzgledno življenje in poštenje ter delavnost in občudovanja
Vse
slovenske mladinske organizacije
prirejajo skupaj
PROSLAVO BREZAMADEINE
Nedelja, 18. decembra
COLEGIO SANTA ROSA Bartolome Mitre 1655 * V
vredno potrpežljivost med boleznijo.
Pok. Anton Ficko je bil doma iz Prekmurja, kjer se je rodil 13. maja 1904. Zgodaj je moral prijeti za tesko delo ter odhajati na sezonska dela najprej v Vojvodino v Jugoslaviji, nato pa v Avstrijo ter Italijo, kjer je najdalj časa delal v Trstu. L. 1951 so ga mednarodne beg. oblasti poslale zaradi bolezni na pljučih na Norveško skupno z ženo in dvema otrokoma. V novem kraju je ozdravel in dobil redno zaposlitev. Za vso družino je moral skrbeti sam, ker je bila tudi žena bolj rahlega zdravja, sin Ludvik je pa hodil najprej v srednjo, nato pa na visoko šolo, hčerka pa v najvišjo šolo za ročna dela na Norveškem. Po mnogih letih truda in napora ga je napadla bolezen, proti kateri ni bilo zdravila. Bog ga je 9. novembra t. 1. rešil hudega trpljenja in ga poklical k sebi. Bog mu daj večni mir, pokojnikovi ženi, njegovemu sinu in hčerki pa izrekamo iskreno sožalje ter sočutje.
POČITNICE V KORDOBSKIH GORAH
Čas za letovanje v slovenskem počitniškem domu se letos začne šele 27. decembra ter traja do srede marca. Pred
27.	decembrom morejo priti le tisti, ki so pripravljeni si kuhati sami. Zaradi obilnega dežja — zdaj je že sušno vreme — je narava izredno lepa, zelena in drevje polno sadja. Kdor želi priti na oddih, naj to javi čimprej na naslov: Dr. Rudolf Hanželič, San Esteban, Sierras de Córdoba, da bo dobil točna pojasnila o potovanju in bivanju v gorah.
Ste mislili na dober električni hladilnik, TV aparat, radio combinado, ali na katerikoli aparat, ki ga potrebujete za dom?
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
IS ii m a r, SEL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejía T. E.: 658 - 7083
nudi slovenski skupnosti kredite brez jamstva, na deset mesečnih obrokov brezobrestno za nakup hladilnikov, TV aparatov, pralnih in šivalnih strojev, plinskih štedilnikov, koles, radio apartov, radio combinadov, peči, mešalnikov in drugih potrebščin za dom. Prodajamo samo prvovrstno blago najboljših znamk. Kličite po telefonu. Pridem tudi na dom.
PO ŠPORTNEM SVETU
Prvi slovenski lahkoatletski miting v Buenos Airesu
že nekaj let sem smo bili priče najrazličnejših športnih tekmovanj med našo mladino. Letos pa smo doživeli resnično presenečenje. Slovenski fantje v Velikem Buenos Airesu se se prvič pomerili v “športu vseh športov” — v klasični lahki atletiki.
Čeprav rezultati ne bodo še potrdili ali celo odkrili med nastopajočimi izrednih atletov, je že dejstvo, _ da smo tudi v tujini, v izseljenstvu priklicali v življenje “kraljico športov”, vredno posebne omembe. Lahka atletika predstavlja najvišjo vrsto športnega udejstvovanja; tudi v sodobnih olimpojskih igrah je središče vsega. In je tudi prav, da ima tako častno mesto, kajti v panogah lahko atletike je borba med nasprotniki najčistejša in tudi najlepša.
Lahkoatletsko tekmovanje sta priredila v nedeljo 11. nov. Mladinski dom (Don Bosco) in Naš dom (San Justo) na igrišču v Don Boscu. Nastopilo je nad 20 tekmovalcev, poleg prireditelji-vih članov so se vabilu odzvali tudi iz Slovenske vasi v Lanusu pa nekaj članov SFZ Moron. Upati pa je, da bo naslednji lahkoatletski nastop še bolj številen, kajti to pot so bili nekateri zadržani zaradi drugih prireditev. Doseženi rezultati so bili: Teki: 100 m: 1.) Urbanija 11,3; 2.) Berčič 11,5; 3.) Draksler 12,2. Vivod (v predtekih 11,5). 325 m (1 krog): 1.) Urbanija 39,2; 2.) Vidmar 46,8; 3.) Frontini 50,9. 1300 m (4 krogi): 1.) Zupančič 3:57,5; 2.) Zupanc 4:2,2; 3.) Tomazin 4:4,2. Skoki: Višina: 1.) Vivod 1,55; 2.) Fajfar l,53j 3.) Berčič 1,37. Daljina: 1.) Vivod 5.55; 2.) Fajfar 5,46; 3.) Draksler 5,37. Krogla: 1.) Trpin 10,70; 2.) Debevec 10,48; 3.) Vivod 10,41. Disk: 1.) Rus 31,70; 2.) Drakslar 30,05; 3.) Debevec 30,00. Kopje: 1.) Filipič 36,68; 2.) Draksler 34,66;
3.) Debevec 33,80.
Iz rezultatov je videti, da so bili nastopajoči precej enakih moči. Vivod bi se utegnil razviti v dobrega desetero-borca, je eden najbolj vsestranskih atletov. Pozornost je vzbudil tudi Frontini, ki je nastopal med člani, čeprav je še
junior, poskusil se je tudi s članskim kopjem. Prvič je nastopil tudi Kralj in bi se verjetno razvil v kar dobrega metalca (kopje 31,50, krogla 9,71). V posameznih panogah se je merilo 5-8 tekmovalcev. Prav gotovo je, da bi postala taka tekmovanja eno najživahnej-ših in najplemenitejših tekmovanj. Tudi zanimanja med gledalci je dovolj, saj so na tem srečanju z zanimanjem sledili in bodrili svoje.
Mladinskemu domu in Našemu domu je iz srca čestitati k zamisli, prav posebno pa tudi Janezu Krištofu, glavnemu organizatorju in duši prireditve. Zahvala gre še sodnikom Lipuščku, Per-hariču, Smersuju in Šturmu. Tudi organizacija je bila zares dobra, saj je bilo izpeljano tekmovanje odlično; v pičlih treh urah je bilo končano tekmovanje v vseh panogah, nekatere celo s predteki. Zmagovalci v posameznih panogah bodo prejeli spominske plakete.	B. Š.
OBVESTILA
Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 10. decembra z začetkom ob 18.30 v Slovenski hiši na Ramon Falcon 4158.
Zgodovinski atlas Slovenije je izšel in bodo posamezni izvodi na razpolago v upravi SKA, Alvarado 350, Ramos Mejia. Kdor more, naj pride ponj osebno, ker je knjiga obsežna, dasi se bo uprava potrudila, da pošiljke kar najbolj zavaruje.
Prihodnja številka Glasa bo izšla kot
ESLOVENIA LIBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: losé Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* t>778
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 88X4
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
dvojna in bo med drugim objavila Franceta Dolinarja študijo škof Gregorij Rožman in slovenski cirilmetodijski apostolat; Rafka Vodeba Odprto pismo Vla-d:miru Kosu ob zbirki “Dober večer, Tokio” in Vladimira Kosa študijo Kriza slovenske pesmi.
Fotografije prvega sv. obhajila lahko naročita v Slovenski hiši v Dušnopastir-ski pisarni ali v trgavini “Librecon” pri ge E. Blejec, French 94, Ramos Mejia (eno kvadro od cerkve).
Vsem duhovnim sobratom, prijateljem in znancem sporočam nadvse žalostno novico, da je dne 14. novembra 1960, v starosti 78 let umrla moja draga in ljubeča mama
Ga. IVANA J AMBRO VIČ. roj. šiinenko
K zadnjemu počitku so jo položili na farno pokopališče v Ptuju. Vsem jo toplo priporočam v molitev in blag spomin.
Žalujoči:
sin Avgust Marjan Jambrovič, župnik Justo Daract (San Luis), 22. novembra 1960.
Marko Kremžar
CONTADOR PUBLICO 25 DE MAYO 140, pisarna 17 T. E. 34 - 1597
uraduje vsak torek od 18 do 20

.•»•..•..•..•..•.■•..•..•..•..•..•..•..•.M
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
Miklavž prihaja
je Geržinčičeva opereta v 3 dejanjih, s katero bomo nebeškega svetnika sprejeli v Našem domu v San Justu, Hipolito Yrigoyen 2756,
v soboto 3. decembra ob 20.30
V slučaju slabega vremena bo Miklavžev sprejem naslednji dan t. j. v nedeljo 4. decembra ob isti uri. Njegov osebni tajnik bo uradoval že od 15 h dalje.
V cvetu 16 let nas je nenadoma zapustil in odšel med angelske zbore naš ljubi sin, brat, vnuk, nečak
MARKO ŠKULJ
Dan pogreba bomo sporočili naknadno.
Vsem ga priporočamo v molitev.
Žalujoči:
Edvard, oče, Angela roj. Dolšina, mati, Janez, Edi, Majda, Marjanca, Angelica, Marjetica, brata in sestre.
Buenos Aires, Ponikve, Šmarje, 29. novembra 1960.
JANKO JAZBEC:
Spomini koroškega borea
(7)
“Ljudska nestrpnost”, pravi, “kakor je ta zdaj na Koroškem, vodi do spopadov. Zakaj se oni sami ne bi sporazumeli? Lahko tudi brez bojev, če že Korošci hočejo ostati skupaj, čemu drezati v njih. Pustimo jih, naj se sami pobotajo!”
V začetku smo ga poslušali le na pol, toda potem, ko je začel omalovaževati naše pravice do slovenskega ozemlja na Koroškem, sem ga zavrnil, da so nas Avstrijci v preteklosti z vsemi možnimi sredstvi potujčevali in da je nastopil čas, ko bomo zavrli nemško prodiranje proti našemu morju. Slovenci imamo pravico na južni del Koroške in pri tem ostane.
Moj energični ton je ujezil nadporočnika, ter mi je jezno odgovoril, češ, tudi Korošci so opravičeni, da se bore za skupnost svoje zemlje.
Tedaj nas je pogrelo. Skočil sem prvi po koncu, da bo “romal” iz gostilne. Pomiril sem tovariše, ter nato rekel s poudarkom “Gospod nadporočnik, vi o-nečaščate čast jugoslovanskega oficirja. Z vašim govorenjem očitno želite vzbuditi malodušje med nami. Toda to se vam ne bo posrečilo!” Na to me dregne naš štabni, češ, pusti ga, saj vidiš, da je vinjen. Narednik Škerjanec pa vzroji: “Vrzimo ga ven!” a mali Kristan popravlja: “Stopimo mu na prste, da bo pomnil!” Nato nadaljujem: “Ne tako,
fantje, dopustite mi, da rešim to zadevo, da bo prav. Mož je res vinjen, toda v vinu je resnica in govori tako, kot čuti, čuti pa za one, ki streljajo na nas. On je odgovoren za današnji incident. Oddali ga bomo v roke pravici. On je od tega trenutka naš jetnik. Pazite manj, da vam ne uide, grem po krajevnega poveljenika, da ga aretira in odda vojnemu sodišču, ki ga bo poučilo o koroškem vprašanju”! Po teh besedah sem odšel na kolodvor, kjer je bila pisarna kraj. poveljnkia. Ker ga ni bilo v pisarni, sem poslal pisarja ponj. Vzel pa sem korporala in enega vojaka srbske straže, ki je tisti dan imela službo, ukazal obema, naj vzameta puške z nasajenim bajonetom, nakar sem se vrnil. Nadpor. je bil še vedno tam in je miril moje tovariše, ki so pa ostali nepristopni za njegovo kesanje. Zaprli smo ga v sobo v prvem nadstropju in postavili vojaka pred vrata, pod okno na dvorišču pa korporala. Medtem je že prispel nadpor. Pibrovec, krajevni poveljnik. Spremljevalko smo odpravili, a bolje bi bilo, či bi jo bili zaslišali. Po kratkem poročilu, je sestavil nadpor. Pibrovec, s katerim sva se poznala iz sokolskih vrst, zapisnik, vzel jetnika, in ga poslal pod stražo v Ljubljano, čez nekaj dni sem bil poklican k vojnemu sodišču kot priča. Pozneje sem zvedel, da je dobil nadpor. Mrak, koroški sin,
tri mesece zapora. Bil je tudi izključen iz Legije.
Po sklenjenem premirju se je začelo krčiti število Legijonarjev. Nekateri sd dobili daljše dopuste, a drugi so izstopili. življenje na Jesenicah je dobilo zopet vsakdanje lice, domačini so začeli oživljati delo po društvih, ki je bilo nekaj časa popolnoma zamrlo. Društveno delo na Jesenicah je bilo vedno zelo živahno, kajti tam je že iz prejšnjih desetletij obstojala močna industrijska delavnost in delavstvo s svojimi družinami je bilo najtrdovratnejši pionir društvenega življenja. Obstojale so tri kulturne smeri, a pozneje po koroških dogodkih, se jim je pridružila še četrta. Vsaka je imela svoje telovadno društvo, prosvetne odseke, godbe, dramatske odre in pevske zbore. Med prvimi, ki so se zelo krepko oprijeli dela, je bilo katoliško prosvetno društvo na Savi, v predmestju Jesenic. Tja smo hodili na zelo dobro pripravljenje dramatske predstave, a najbolj jim je uspela “Brat Martin”, ki so jo na zahtevo večkrat ponavljali. Tudi nas je navdušila vzorna izvedba, ter smo se je ponovno udeležili, a nisem si mogel kaj, da bi ne napisal pohvalne ocene o tem delu, ki je izšla v novem ljubljanskem dnevniku “Jugoslavija”, ki ga je izdajal Pesek.
V tem času je bilo obnovljeno tudi poveljstvo za zapadno Koroško, s sedežem v Radovljici, na čelu s podpolkovnikom (če se ne motim) Šefmanom.
(Nadaljevanje v prihodnji številki)
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za leto 1961
JE IZŠEL
Vsebuje naslednja poglavja:
RAZPRAVE - DOKUMENTI - RAZMIŠLJANJA:
Dr. Milan Komar: Pot iz mrtvila
I.	A. Pred tretjo jugoslovansko petletko
Dr. Tine Debeljak: Ob smrti dr. Ivana Preglja Dr. Frido Pogačnik: Na razpotju
Janko Hafner: VI. Vauhnik in bombardiranje Beograda Dr. Tine Debeljak: Nekaj glos o Prešernovi vernosti
Dr. Miha Krek: Ob 20. letnici smrti največjega slovenskega državnika dr. A. Korošca —> Ženevska pogodba
—	Deklaracija po sklepu Ženevskega dogovora Dr. Miha Krek: Iz življenja in dela dr. A. Korošca Juško Krošelj: Dr. Korošec in Hrvati
NO za Slovenijo: Namen naše narodne politike
—	Splošna deklaracija človeških pravic
Dr. Ludovik Puš: Krščanska demokracija v svetu
NAŠA BESEDA IN PESEM:
Proza
Marijan Marolt: Spomini vmret!
Vinko Beličič: Mlado vino Tenč: Strah
Jože Krivec: Domovina, sreče kraj
Pesmi :
Marijan Jakopič: Zakaj me mučiš? Žetev na tujem, Njen obraz, Pojdiva, dekle
Slavko Srebrnič: Kdo je še z menoj? Bedni barrio Stanko Janežič: Prošnja za spravo
Vladimir Kos: Oblaki na begu v Aomeri, Oprosti nam, kapelica, Pesmi treh žena, še brez. naslova, Dva trenutka, in več kakor da nas ni
DR. GREGORIJ ROŽMAN:
Pavle Rant: Dr. Rožman — slovenski vladika
Dr. Celestin Jelenc: Kakor sem jaz videl škofa Rožmana
IZSELJENSKI LETOPIS:
P. Bernard Ambrožič: Mnenja o Avstraliji in njenih Slovencih
Franjo Sekolec: Pismo iz Anglije
Perez: Zapiski življenja in dela Slovencev v Kanadi
G. K. Med Slovenci v Venezueli
J.	K.: Ob Rozmanovem grobu na Lemontskem griču
—	Slovenci v Čilu
Č. K.: Slovenci v Franciji
Ivan Vodovnik: Za narodne pravice koroških Slovencev Ivan Vodovnik: Kulturno življenje koroških Slovencev M. R.: Peto zrno je dozorelo
—	Uspeh slovenskega arhitekta v Abesiniji
Biv. interniranec v Iserniji: In memoriam dr. Angnelettu
Ruda Jurčec: Dr. Ivan Ahčin
M. Marolt: Umetnostna šola v Buenos Airesu
Tine Debeljak: Ob 10 letnici slovenskega planinskega društva
Jože Peterlin:- Janez Benigar
J. K.: Slovenski grobovi
Zdravko Novak: Knjižne izdaje zamejskih Slovencev Janko Hafner: človek se odpravlja v vsemir
—	Slovenski prizor v Indoneziji
POGLED NA PRVIH 10 LET V IZSELJENSTVU:
Zdravko Novak: Dramatsko društvo Lilija v Clevelandu Joško Krošelj: Društvo Slovencev ob 10 letnici Oglasi — Koledar
* * *
Ovitek za Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1961 je napravil Ivan Bukovec, naslovne strani za poglavja pa Ivan Bukovec, Andrej Makek Tone Kržišnik.
Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1961 so uredili Miloš Stare, Joško Krošelj, Pavle Fajdiga in Slavimir Batagel, natisnila ga je pa. tiskarna Vilko Čeč, Estados Unidos 425, Buenos. Aires Prodajna cena za Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije za 1961 je naslednja:
Argentina: 220 pesov. Pri naročilu po pošti priložiti 15 pesov za poštnino in ovojnino USA in Kanada: Dol. 3.25 Anglija: 1 angleški funt Italija: Lir 1550
Naročajte in kupujte Zbornik-Koledar Svobodne Slovenije za 1961 — največjo in najcenejšo ter vsebinsko najbolj zanimivo slovensko knjigo v izseljenstvu.
BOTRE! Veliko izbiro prelepih daril za birmor Vam nudi ZLATARNA IN URARNA S„ LIPUŠČEK. Rojaki popust! Provincias Unidas 3616, San Justo - BOTRI!