CENA 900 din - Leto XLI - št. 71 Kranj, petek 16. septembra 1988 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA ZA GORENJSKO KOSOVO DOBER DAN. KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER S posilstvi L' ' svetu pripravili načrt konkretnih nalog, ki jih sindikat do konca let*1 mora izpeljati. Na torkovem posvetu s predsedniki osnovnih organi' zacij so vse zastavljene naloge podprli, čeprav so izrazili bojazen, d* jih bo težko izpeljati. Čeprav je škofjeloška občina po višini osebnih dohodkov prv* na Gorenjskem in tudi v zgornji polovici slovenskega povprečja, J« rast osebnih dohodkov daleč za rastjo cen življenjskih potrebščin. S hujšimi težavami se že srečujejo delovne organizacije, ki večinornf prodajajo na domačem trgu, nekatere tekstilne delovne organizaci; je, vedno večji so problemi v gradbeništvu. Vedno več je takih, k> plačujejo več denarja za najete obresti kot za osebne dohodke. To P? se na žepih delavcev že krepko pozna, zato so se na posvetu upravičeno spraševali, do kdaj bo vse skupaj še moč prenašati. To pa predvsem zato, ker tudi v delovnih organizacijah, ki dobro poslujejo in izvažajo, delavci, ki dobro delajo, ne morejo zaslužiti kaj več kot za preživetje. Beseda sindikalnih delavcev naj bi se odslej močneje slišala v občinski skupščini, tako v družbenopolitičnem zboru kot zboru zdru; ženega dela. Zato je naloga izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS, da se tesneje povežejo z delegati za zbor združenega dela, Pa naj gre za sprejem predlogov ustavnih amandmajev, ukinitve zakona o združenem delu ali (in še posebno) ob obravnavi ukrepov gosp0^ darske reforme. Prav tako je potrebna prisotnost sindikata na dela/' skih svetih, še posebno, če gre za vprašanje ekonomskega položaj* delavcev. Sindikat spremlja tudi gospodarske tokove posamezni" delovnih organizacij, plače delavcev. Vendar pa evidence in statist' čni podatki prihajajo prepozno, veliko je neuporabnih informacij-Sindikat bo zahteval konkretne podatke o osebnih dohodkih izplač*' nih v zadnjem mesecu, o najnižjih OD v posameznih delovnih org*' nizacijah in o likvidnostnem položaju. Le na takšen način je toO^ standard delavcev pravočasno zaščititi in opozarjati na napake v oP lovnih organizacijah. Čeprav ekonomski in tehnološki viški dela; cev v škofjeloški občini še ne predstavljajo hujšega problema, je i nekaj delovnih organizacij, ki so delavce začele premeščati, kar P vedno ni lahko. Po majskih ukrepih je bilo veliko govora in konkf^ tnih predlogov za razbremenjevanje gospodarstva, vendar pa v si dikatu ugotavljajo, da je ostalo le pri sklepih. Plače iz meseca v & sec zastajajo za dvigom življenjskih stroškov, zato je treba odloč° je zahtevati sprotno objavljanje najnižjega nivoja osebnega doh° ka, ki bo delavcu omogočal socialno varnost. Čeprav se v sindik* še zdaleč ne zavzemajo za uravnilovko, pa je treba delavcu, ki d°b j dela in dosega normo, zagotoviti osebni dohodek, ki bo zagotavlJ vsaj preživetje. Na posvetu so podprli tudi predloge slovenjebist ških članov sindikata, prav tako pa so menili, da je sindikalno stvo v zdajšnjih razmerah preveč ob strani ostalih političnih $ cev, saj zaostrene socialne razmere naravnost kličejo po ukrep sindikata. Premalo je namreč slišati stališč in pobud iz vodstva »" publiškega sindikata. * V. Stanovih fjtek, 16. septembra 1988 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN mSW GLAS v" KŽK Gorenjske opozarjajo: kmetijstvo ne prenese 432-odstotne obrestne mere S sposojenim denarjem se potapljamo in pritiskamo na cene ^anj, 14. septembra — Vodilni delavci Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske so ob *dnevu KŽK« pripravili pogovor z novinarji, na katerem so opozorili na najpomembnejše Probleme v kmetijstvu in živilstvu. Problem številka ena so vsekakor visoke, 432-odstotne ?bresti, ki jih kmetijstvo zaradi značaja proizvodnje le težko prenese, kajti v tej dejavnosti ,e obračanje denarja pogojeno tudi z naravnimi zakonitostmi: bika je treba rediti (in vlagati ^j) najmanj poldrugo leto, pšenica in ostala žita vračajo vloženi denar šele po enem letu... Selektivni krediti, ki jih kmetijstvo lah-najame le za vzrejo živine, za pšenico in za nekatere namene, so sicer nekoliko Ugodnejši (obrestna mera je 390-odstotna), yendar predstavljajo pri financiranju KŽK-Jeve proizvodnje le tretjino vseh sredstev. Nekako nerazumljivo je tudi ^ da je selektivne kredite mogoče najeti za Proizvodnjo riža in tobaka, ne pa tudi za Pridelovanje krompirja. ^operacijska reja: da ali ne? Ko v kombinatu ocenjujejo posledice dragih posojil, ugotavljajo, da se jim s spojenim denarjem ne bi splačalo opraviti jesenske setve. V precejšnjih dvomih so tudi semenskem krompirju, ki ga letos v Evropi 111 veliko in je tudi doma po njem veliko Povpraševanje. Če bi ravnali kot dobri gospodarji in gledali na problem samo skozi °cala finančnih rezultatov, potem bi se jim °b zdajšnjih obrestih najbolj splačalo, da bi j^s semenski krompir takoj prodali po ceni, *j velja za jedilnega (700 do 800 dinarjev za Kilogram). Na ta način bi se znebili tri četrte kratkoročnih posojil, kaj pa bi to pomenilo za pridelavo krompirja in za naslednjo tetino pa se očitno razen delavcev KŽK nih- če ne sprašuje. Prav obresti so tudi razlog, ^a v škofjeloškem tozdu Mesoizdelki razmišljajo o tem, ali bi še nadaljevali s kooperacij sko vzrejo živine ali ne. Pri kmetih na gorenjskem, Dolenjskem in v okolici Ljuljane imajo zdaj v pitanju 2800 telet oz. °ikcev (vrednost 3,5 milijarde dinarjev), še Približno tisoč pa bi jih morali kupiti in dati v.rejo. To sploh ne bi bil problem, če sedala vrednost nakupa 1,5 milijarde dinarjev fte bi čez eno leto predstavljala 5,4 milijarde jn odkupno ceno deset tisoč dinarjev za ki-'°gram. Kaj to pomeni, je vsakomur jasno. Nov pritisk na cene, navijanje, ki mu ob takšnih pogojih skorajda ni videti konca, direktor Mesoizdelkov Miro Duič se ob tem kajpak sprašuje, doklej bo kupčev žep še prenesel podražitve. Prodaja govejega mesa je bila že v prvih osmih mesecih za štiri odstotke manjša kot v enakem lanskem obdobju, svinetine za sedem in mesnih izdelkov za šest odstotkov, vsaka nova podražitev pa bo prodajo še upočasnila. Ljudje sicer ne bodo nehali jesti mesa, kot je slikovito pripomnil Duič, bodo pa močno okrnili jedilnik. Država dolguje 1,8 milijarde dinarjev V Oljarici visokih obrestnih mer ne občutijo toliko kot v kmetijstvu, ker jim zaloge financira republiški zavod za rezerve, sicer pa ugotavljajo, da se je položaj po zadnji podražitvi olja še celo poslabšal, ker sočasno z novo ceno ni bil sprejet tudi zakon o nadomestilih (kompenzacijah). Država dolguje Oljarici 1,8 milijarde dinarjev nadomestil, kar za 115-članski delovni kolektiv veliko pomeni. Zahtevek za izplačilo tega denarja so vložili v sredo, vendar se tako kot drugi oljarji v državni bojijo, da bo zavrnjen in da bo verjetno minilo še nekaj časa, preden bodo prišli do obljubljenega denarja. V Oljarici so v prvem letošnjem polletju predelali četrtino več surovega olja kot lani v enakem času, vendar se jim to pri osebnih dohodkih ni kaj dosti poznalo, ker so predpisi takšni, da so plače bolj kot od dela odvi- Janez Tavčar, direktor KŽK Gorenjske: »Cene so za nas prenizke, za kupca pa že previsoke. Ostanka dohodka ni oziroma je zelo skromen, zato nas še bolj kot sedanjost skrbi jutrišnji dan. Smo v globoki razvojni krizi. Že letos smo odstopili od obnove sirarne in linije za proizvodnjo svežega mleka ter od nakupa opreme za izdelavo novih vrst sira, v Mesoizdelkih načrtujejo modernizacijo predelave in izgradnje obrata ob hladilnici na Trati, v Oljarici so se že odrekli predelavi krompirja, v kmetijstvu bi bila nujna obnova štirih mlečnih farm, mešalnice krmil in izpopolnitev centra za hitro razmnoževanje krompirja... Ko v kombinatu tehtamo, kaj storiti, slišimo tudi za zahteve, naj ukinemo proizvodnjo, ki daje izgubo. Žal je to predvsem predelava mleka. Za to pa moramo dobiti odgovor širše skupnosti« KŽK Gorenjske ima pri internih in poslovnih bankah najetih za 11 milijard kratkoročnih posojil, od tega samo kmetijstvo 6 milijard. Avgusta so za obresti plačali 1,1 milijarde dinarjev, septembra bodo dve milijardi, od tega samo v tozdu Kmetijstvo 700 milijonov dinarjev, kar je le nekaj manj od njihovega celotnega prihodka. sne od izplačil v minulem letu. To kajpak ni spodbudno, še posebej, če vemo, da so v tozdu dali za osebne dohodke le petino več denarja kot za zamaške na steklenicah. Sire pocenili za 20 odstotkov Še v hujših škripcih je Mlekarna, ki je ob polletju izkazala 120 milijonov dinarjev izgube, sicer pa je bilo dejanske izgube več kot 390 milijonov. Negativno poslovanje se še nadaljuje: samo pri proizvodnji konzum-nega mleka »zmanjka« 90 dinarjev pri litru, pred dvema tednoma pa so tudi morali znižati zaloge in se je prodaja zaustavljala za slovensko mejo. Poslovanje obremenjuje tudi milijon dolarjev dolga in neizplačane kompenzacije, ki jih tako kot Oljarici dolguje federacija. Rešitve, ki jih za izboljšanje položaja predvideva predsanacijski program, bodo precej prizadele tudi kmete, saj se lahko zgodi, da bodo bistveno okrnili dodatno nagrajevanje kakovostnega mleka ter se odrekli deležu, ki ga prispevajo za zavarovanje živine in za vzdrževanje molznih strojev. C. Zaplotnik Slovenski ekologi terjajo Stop za nasilje nad naravo in ljudmi ^ranj, 14. septembra — Poziv k udeležbi na bližnjih ekoloških zborovanjih in pristopu k iniciativnemu odboru za preprečitev ekolo-s*Cega holokavstva zaradi nove avtomobilske ceste od predora v Karavankah nas je spoaubdil k pogovoru o teh vprašanjih. Neodvisni založnik dr. Marek Lenardič iz Most pri Žirovnici, eden koordinatorjev slovenskih ekologov, je predstavil nekatere poglede na posle-",ce uničevanja narave za prebivalstvo. .Marek Lenardič, ki se je rodil 194?. leta na Koroški Beli pri Jesenicah, je po končani gimnaziji ^udiral na Pravni fakulteti in , !soki šoli za politične vede, kasneje FSPN. Zatem so ga sP.rejeli na Diplomatsko akade-^ujo na Dunaju, kjer je diplomi-ral 1970. leta. Tri leta pozneje je Promoviral v NDR na področju Političnih ved, že 1974. leta pa je °Pravil v Zagrebu doktorat iz kolegije. S to znanostjo se je eHko ukvarjal med bivanjem v *uJini, ko je v letih 1977-1983 so-eloval pri delu več svetovnih rganizacij in izvedbi mednarodnih konferenc, zlasti s po-?r°čja varstva okolja, ekologije, Urnanekologije, sociologije in Politologije. Od 1984. leta se do-i a ukvarja s samostojnim za-e°zništvom, postal pa je tudi e?en koordinatorjev slovenskih Kologov in ekologistov. t jja uvod vas prosimo, dr. Ma-^k Lenardič, da nam predstavi -i nekaj naslovov svojih publiku iz zadnjih let! ce* prav izdajam tudi pravlji-ek ^avotr°ke> gre v glavnem za s0° v k° znanost. Med drugim in,lzšle publikacije Ekologija in uustrijska družba v slovenšči-j ln hrvaščini. Nasilje kot eden avnih vzrokov obremenjevala okolja v Sloveniji, Članki (iz š£VlJ Dialogi in Mladina), Ekologa misel I in II ter Uvod v hu-^anekologijo. V slednjem delu Ved am P°iem in uporabnost turi-6, po kateri bodo morali seči odi -zna.nstveniki kot politiki pri dri°-can.Ju o nadaljnjem razvoju ■ n za kaj pravzaprav gre pri ^anekologiji? °dr, Urnanekologija proučuje ^ 0se človeka do okolja ne sa-p0£S stališča zdravja in dobrega vZrow' amPa^ raziskuje tudi °bra Za ekol°ške krize ter avnava vsa vprašanja odno- sov med človekom in okoljem. Sem spada temeljno proučevanje odnosov ekološke potence oziroma ekološke valence živega bitja ali skupine oziroma človeštva kot celote. Pri humanekolo-giji pa gre tudi za socialne in humane komponente (etiko, vzgojo, izobrazbo), upoštevanje dosežkov socialnih teoretikov in za razna organizacijska spoznanja. Humanekologija naj torej pomaga pojasnjevati stvari, osveš-čati znanstvenike in tudi širšo javnost na povsem konkretnih primerih ali procesih.« Kako je z ekološko zavestjo v svetu in pri nas? »Svetovni trend ekološkega gibanja vodi k nenasilju nad naravo in človekom, k boljši kakovosti življenja. Kdor ne spozna in ne razume te potrebe sedanjega časa, izgubi različne bitke; lahko gre za strokovna, lahko pa celo za politična vprašanja. Naše znanje in zavedanje o pomenu ekologije oziroma hu-manekologije je nasploh izredno pomanjkljivo. To potrjujejo številni primeri slabega ravnanja z okoljem v Sloveniji, kar posredno ogroža tudi prebivalstvo. Ob vrnitvi v domovino so me posebej razžalostili nadaljnji nepremišljeni posegi v prostor okrog mojega rodnega kraja. Jesenice so namreč klasičen primer nasilja nad naravo in ljudmi. Le-to se iz tehnoloških struktur širi tudi v politične sfere, ki omogočajo uresničevanje problematičnih projektov. Izgradnja nove jeklarne je sicer omogočila ukinitev starih plavžev in s tem izboljšanje zraka na Jesenicah, vendar je vprašljiva lokacija objekta in še bolj ekonomska učinkovitost energetsko zelo potratne proizvodnje. Še hujši problem se odpira na Jesenicah z izgradnjo nove avtomobilske ceste od karavanškega predora.« Na kaj opozarjate ekologi v zvezi s slednjim problemom? »Predvsem menimo, da narava na robu nacionalnega parka ne more sprejeti tolikšnega povečanja prometa, zlasti tovornih prevozov. Ne strinjamo se s trditvami, da večje hitrosti vozil na novi cesti prinašajo manj onesnaževanja, saj strokovne raziskave v tujini kažejo ravno nasprotno. Slabšanje zraka bo pomenilo nadaljnje uničevanje gozdov, ki so že sedaj precej prizadeti. Gozd bo izgubil varovalno vlogo, zaradi česar bodo delovale erozijske sile in ogrožale naselja pod pobočji s plazovi, poplavami in drugimi nesrečami. Gre torej za ekološko katastrofo, ki bo toliko večja zaradi neprimerne trase cestišča in nadaljnje izgube obdelovalne zemlje ter neugodnega vpliva hrupa na prebivalstvo, zlasti na šolsko mladino. Ob vsem tem ni moč spregledati' dejstva, da se pri odločanju o tako pomembnih vprašanjih izloča ekologe, kar je ena temeljnih zmot že iz časov industrijske ekspanzije v naši deželi.« Ali so s temi opozorili povezana tudi napovedana ekološka zborovanja? »Zbori so izraz zaskrbljenosti osveščenih ljudi nad ekološkimi problemi. Javno opozarjanje nanje pa omogoča širjenje osveščenosti med vsem prebivalstvom. Napovedanega zbora na Jesenicah ne bo, ker ocenjujemo, da v tem mestu ni ugodne klime za take dogodke. Zbrali se bomo 8. oktobra v Kranju, kjer bomo pripravili ekološko stojnico in anketo, pa 15. oktobra v Ljubljani, kjer bomo organizirali poleg mitinga pred Metalko, pohoda po ljubljanskih ulicah in večerne kulturno-informativne prireditve v študentskem centru tudi okroglo mizo o jeseniški ekološki problematiki. Nanjo bomo povabili investitorje ceste od karavanškega predora, od katerih želimo izvedeti predvsem podatke o načrtovanem prometu in količinah izpušnih plinov v okolju. Poleg tega načrtujemo za prihodnje leto internacionalno ekološko manifestacijo v Ljubljani in mednarodno konferenco s področja ekoloških ved.« Besedilo in slika: S. Saje Ostali bodo le najboljši Zasebne turistične agencije so se v zadnjem letu razrasle kot gobe po dežju, je bilo večkrat slišati na tiskovni konferenci, ki so jo ob celjskem obrtnem sejmu pripravili pri sekciji za gostinstvo in turizem Zveze obrtnih združenj Slovenije. Pred dvema letoma je bila namreč ustanovljena prva zasebna turistična agencija Albatros na Bledu, nato pa so pogumni, delovni in podjetni posamezniki sklenili, da poskusijo na svoje tudi v turizmu. Tako niti pri obrtnem združenju trenutno nimajo natančnih podatkov, koliko zasebnih turističnih agencij trenutno dela. Število se giblje med petnajst in dvajset, vendar vsak teden dobijo podatke o novoustanovljenih. Gotovo je mesto zasebnih turističnih agencij med ostalimi večjimi agencijami že znano. Nekateri so se ozko usmerili, pa naj si bo to v športni turizem, kongresni turizem, kmečki turizem, ponujanje različnih posebnosti ... takšne posle in posredovanje pač, ki bi velikim agencijam vzele preveč časa in energije. Zato nikoli ni bilo vprašanja in dvoma ali so male turistične agencije potrebne ali ne. Nekatere so si že našle mesto med velikimi, druge si ga s svojo prilagodljivostjo še iščejo. Kar pa je še posebno pomembno (sicer zasebnim turističnim agencijam ne daje prida zaslužka), pa je dejstvo, da so se mnogi zasebniki vključili v življenje kraja, da so kraj popestrili s prireditvami. Če se spomnimo samo primera kranjskega Odiseja in njegove priljubljenosti ter naklonjenosti domačinov, ki si jo je pridobil v zadnjih mesecih, potem je gotovo, da so zasebne turistične agencije lahko veliko več kot le posredovalci ponudbe počitnic. Prav nič čudno pa ni, da so lastniki zasebnih turističnih agencij pri svojem delu že naleteli na nekaj ovir. To je pri nedorečeni davčni politiki posameznih občin in pri delu v tujini, s tujci. Obetajo si, da bi nov obrtni zakon rešil tako en kot drugi problem, saj hočejo, da bi bila njihov dohodek in njihova uspešnost odvisna od dela, ne pa od zakonskih ovir, ki bi jih skušali vsak po svoje (ter seveda združeni pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije v sekciji za gostinstvo in turizem) premagati. Hkrati pa se zasebniki tudi zavedajo, da bo boj za tržišče lahko za koga tudi neuspešen. Zato sedanja rast agencij »kot gob po dežju« pomeni tudi veliko konkurenco, v kateri sicer vsak lahko dobi, obdržali pa se bodo gotovo le najboljši. v Stanovnik Jeseniška čistilna naprava že poskusno dela Jesenice, 15. septembra — Na jeseniško čistilno napravo na Javor-niku se priključuje vse mesto Jesenice, medtem ko bodo v Kranjski gori morali zgraditi svojo lokalno čistilno napravo. Komunalno podjetje Kovinar Jesenice je investitor mestne čistilne naprave, ki jo od oktobra leta 1986 gradijo na Javorniku. Čistilna naprava že poskusno obratuje, saj so 8. septembra opravili tehnični prevzem, otvoritev pa načrtujejo ob koncu meseca. Jeseniška čistilna naprava, na katero je priključenih 10.000 uporabnikov in Železarna Jesenice (vendar ne z industrijskimi odplakami), je veljala nekaj več kot 2 milijardi dinarjev. Največ, 30 odstotkov sredstev je prispevala območna vodna skupnost, uporabili so kredit banke, prispevali so delovne organizacije ter občani s prispevkom za razširjeno reprodukcijo. Zmogljivost naprave zadostuje za priključitev vsega mesta Jesenic in bližnje okolice, s tem, da bodo postopoma priključili najprej Hrušico z mejnim platojem, nato pa Javornik in Koroško Belo. Tudi pri jeseniški napravi ni šlo brez podražitev, saj so se pojavila nova dodatna dela. Za prvo podražitev so morali odšteti 200 milijonov dinarjev, nato še dodatnih 641 milijonov dinarjev, tudi za nekatere projektantske pomanjkljivosti. Take čistilne n aprave v Sloveniji še ni, zgrajena je po drugačni tehnologiji kot druge, med drugim je novost v tem, da vpihavajo zrak skozi panele. Ob sedanjem poskusnem obratovanju se polni bazen, dogovarjajo pa se, kam bodo vozili mulj iz čistilne naprave. Investitorji zagotavljajo, da čistilna naprava v rednem obratovanju ne bo motila okolice. Zdaj morajo vsi Jeseničani plačevati prispevek za razširjeno in enostavno reprodukcijo, kanalščino, tudi tisti, ki imajo greznice. Pri komunalnem podjetju Kovinar pa jim bodo iz vseh zasebnih greznic brezplačno vozili odplake v čistilno napravo. Jeseničani so torej končno dočakali čistilno napravo, obstaja pa še hud problem v drugih krajih, predvsem v Kranjski gori, kjer bodo v prihodnjih letih morali poskrbeti za svojo lokalno čistilno napravo. Opažajo, da je Sava zaradi kranjskogorskih odplak tudi pred Jesenicami že precej onesnažena, saj so pred nedavnim opazili alge v Savi celo pri Gozd Martuljku, s tem pa je reka Sava takoj prešla v višjo kategorijo onesnaženosti. ^ Sedej Manj denarja družbenim dejavnostim Znižane prispevne stopnje Kranj — Za 0,19 odstotka od bruto osebnih dohodkov manjše prispevne stopnje v oktobru in novembru, za dva meseca ukinjena prispevna stopnja 0,19 odstotka iz dohodka za skupnost za zaposlovanje - vse to so posledice prilagajanja zahtevam o omejitvi skupne porabe v kranjski občini. Za december pa se obeta - če vmes ne bo kakšnih sprememb - celo enomesečna ukinitev prispevnih stopenj za interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Zaradi znanih zakonskih omejitev skupne porabe ta čas v vseh občinah izračunavajo, za koliko bodo v naslednjih dveh mesecih morali znižati prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti, da bi preprečili nabiranje tako imenovanih presežkov. V Kranju so pohiteli in že predlagali nekoliko nižje prispevne stopnje, da bi letošnjo skupno porabo lahko omejili na dovoljenih slabih 80 milijard novih din. Izvršni svet skupščine občine je zato na zadnji seji sprejel za 0,19 odstotka nižje prispevne stopnje za interesne skupnosti družbenih dejavnosti. Doslej je skupna prispevna stopnja iz bruto osebnega dohodka za interesne skupnosti družbenih dejavnosti znašala 21,47 odstotka, v oktobru in novembru pa bo veljala zmanjšana in sicer 21,28 odstotka. Predvideva pa se, da se bo zaradi rasti osebnih dohodkov tudi v teh dveh mesecih zbralo za te dejavnosti toliko »dovoljenih« sredstev, da jih verjetno decembra niti ne bo treba obračunati. Takšna možnost se za vse zaposlene sliši kaj privlačno, saj bi to pomenilo avtomatično povečanje osebnih dohodkov za nekaj več kot 20 odstotkov. Kako pa bodo ob tako omejeni porabi zvozile izvajalske delovne organizacije - zdravstveni domovi, vrtci, osnovne šole itd. pa je seveda drugo vprašanje. Za zdravstveno skupnost Kranj je že sedaj jasno, da bo ob koncu leta v izgubah tako kot tudi vse gorenjsko zdravstvo. Sicer pa se izguba vleče že iz preteklega leta, posledice pa so bile posebno letos opazne pri dokaj povišani participaciji in drugih za zdaj nerešljivih (in tudi nereševa-nih) problemih, ki niso drugje po Sloveniji prav nič drugačni. V oktobru in novembru bodo nekaj nižje tudi prispevne stopnje za družbene dejavnosti, ki se plačujejo iz dohodka. Znižale se bodo za zdravstveno skupnost in raziskovalno skupnost, medtem ko se dva meseca za skupnost za zaposlovanje sploh ne bodo plačevale. Očitno pa ne bo treba prilagajati prispevkov do konca tega leta le za skupno porabo, pač pa podobna preračunavanja čakajo tudi splošno porabo. t m (^mmmjmsoiLAa 4. stran NOVICE IN DOGODKI Petek, 16. septembra 1988 KULTURNI KOLEDAR KRANJ — V Prešernovi hiši je odprta spominska razstava likovnih del Štefana Simoniča. V galeriji Mestne hiše je na ogled spominska razstava akvarelov Ljuba Ravnikarja. V galeriji kava bara Kavka razstavlja Izidor Jalovec. JESENICE — V razstavnem salonu Dolik danes, v petek, ob 18. uri odpirajo razstavo slik akad. slikarja Janeza Ravnika. V galeriji KosOve graščine razstavlja Alenka Sottler. RADOVLJICA — V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava ilustracij akad. slikarke Marjance Jemec-Božič ŠKOFJA LOKA — V galeriji Ivana Groharja na Mestnem trgu je na ogled razstava plastik Toneta Logondra. V galeriji Loškega gradu je odprta 7. občinska razstava fotografije. BLED — Danes, v petek, ob 20. uri bo na Blejskem otoku nastop Okteta bratov Zupan iz Tržiča. KAMNIK — V razstavišču Veronika je odprta razstava risb in slik akad. slikarja Viktorja Šesta. PROMENADNI KONCERT Kranj — Na dvorišču gradu Kieselstein v Tomšičevi ulici bo jutri, v soboto, ob 17. uri zadnja poletna prireditev. Zaključil jih bo kranjski Pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Branka Marki-ča. Godbeniki bodo na svoj koncert v Kieselsteinu opozorili tudi z igranjem poskočnih melodij od Delavskega doma skozi Prešernovo ulico do prireditvenega prostora. L. M. Apezejevci vabijo NOVI PEVCI ZA VRHUNSKO PETJE Kranj — Na osnovni šoli France Prešeren vsak ponedeljek in četrtek od 20. do 22. ure vadi APZ France Prešeren. V tem času bodo ves september pa tudi v oktobru sprejemali nove člane. Veseli bodo prav vsake mlade pevke ali pevca. Čeprav se kranjski Akademski pevski zbor France Prešeren vsako leto pomladi za kakih pet, šest novih pevcev, pa so letos sklenili povabiti v svoje vrste večjo skupino novih - vsaj dvajset. Pevski zbor, o katerem ni treba znova poudariti, da sodi med najboljše slovenske amaterske pevske zbore, šteje sicer stalnih petdeset pevcev, vendar pa jih večina poje že leta in leta. Lahko se zgodi, da bo ravno ta ali pa naslednja sezona zbor osula po članski plati bolj, kot bi bilo dobro. »Zato bi radi povabili več mladih, ki radi pojejo, nastopajo, na koncertih doma in v tujini, in ki jim je do dobre družbe in prijateljstva«, je na kratko opisala odločitev zbora njegova predsednica Janja Krašovac. Zbor, ki se ponaša z vrhunskimi dosežki v slovenski pevski kulturi, že sedem let uuspešno vodi Tomaž Faganel. V novi sezoni bo dirigent oziroma pevski zbor dobil pomočnika v pedagogu za pevsko tehniko. Pedagog je pri naših zborih pravzaprav nekaj izjemnega, medtem ko v drugih deželah zbori brez tega strokovnega sodelavca skorajda ne obstajajo več. Z glasovno tehniko, ki v veliki meri izboljša zvoko-vno kvaliteto pevskega zbora, se navadno dirigenti ne utegnejo ukvarjati. No, APZ France Prešeren ima to srečo, da je njegov dirigent tudi po tej plati strokovno podkovan in so v minulih letih pevci tudi v pevski tehniki lepo napredovali. »Malo nas sicer skrbi pomladitev našega zbora, ker v Kranju trenutno ni mladinskega pevskega zbora, iz katerega navadno vodi pot v odrasle pevske skupine. Zdaj se sliši sicer, da naj bi v Kranju ustanovili mladinski pevski zbor iz mladih z vseh kranjskih srednjih šol. To bi bilo potem nekakšno zagotovilo za stalen dotok mladih pevcev v našo skupino, le da je naš program zahtevnejši«, pravi Krašovčeva. Pomladitev je za ta kranjski zbor vsekakor pomembna. Nekaj tudi zato, ker imajo za novo sezono, ki bo jubilejna - dvajseta - do potankosti izdelan program nastopov. Med zahtevnejšimi bo vsekakor ponovitev julijskega koncerta v ljubljanski stolnici: sredi oktobra bodo z orkestrom Slovenske filharmonije v kranjski župnijski cerkvi predstavili Janeza Dularja Psalm Miserere mei Deus - za soliste, zbor in orkester. Konec oktobra jih čaka koncert v Slovenski filharmoniji ob 40-letnici revije Naši zbori, le dan kasneje pa bodo nastopili v Nabrežini pri Trstu. Kaže, da se bo sodelovanje s Slovensko filharmonijo tudi v novi sezoni nadaljevalo - konec decembra bo ženski del zbora v Cankarjevem domu s filharmonijo predstavil Mahlerjevo 3. simfonijo. To seveda ni celovit program, ampak le delček verjetno zelo naporne jubilejne sezone. L"H VEČER SLOVENSKIH P0D0KNIČ" Škofja Loka — Na dvorišču Puštalskega gradu bo danes, v petek, ob 19.30 Večer slovenskih podoknic. ZKO Škofja Loka je na prireditev povabila tele pevske skupine: Nonet Blegoš, Dekleta z Bukovice, Gorenjevaški oktet, Oktet Jelovica, Dekliški decet Kresnice, Kvartet Spev, Škofjeloški oktet, Nonet Zadružniki in tambu-raško skupino Bisernica iz Reteč. PRAVLJICA NA ODRU Kranj — Andersenove pravljice so vedno hvaležno gradivo tudi za gledališko predstavo. Z eno njegovih - o cesarični, ki jo je bilo treba omožiti in se je nazadnje izkazalo, da bo pravšnji zanjo v svinjskega pastirja preoblečeni kraljevič, se bo v veselje otrokom ukvarjala gledališka skupina Prešernovega gledališča z režiserjem Lojzetom Domanjkom. Medtem ko je prva gledališka premiera te sezorie v Prešernovem gledališču bila že sinoči, pa bo prva predstava za otroke postavljena na oder v novembru. Že prihodnji teden se začnejo vaje za Andersenovo pravljično igro Cesarična in pastir, ki jo je po Andersenovi pravljici za gledališče priredil Nicolas Stesart Gray. Delo pa je bilo za kranjski oder še vedno preobširno, zato ga je režiser Lojze Domanjko nekoliko skrajšal in tudi vsebino delno priredil igralski zasedbi. Pravljico, ki ima seveda svoj poduk in ta je - da položaj in obleka še ne naredita človeka, bo zaigralo šest igralcev: Tine Oman, Matjaž Višnar, Judita Zidar, Bernarda Oman in novi igralec v kranjskem gledališču Ivo Godnič. Za odrsko sceno bo poskrbel Vasja Repinc, glasbo izbira Oliver Telban, kostume si je zamislila Karin Košak, lektor pa je Ludvik Kaluža. Predstava je predvsem namenjena otrokom od petega do desetega leta, zato bo kot naročena za decembrski prednovoletni čas. Verjetno pa bo predstava preživela tudi novoletni čas in jo bodo ponavljali tudi v drugi polovici sezone. L. M. KONCERT KVARTETA FLAVT Jesenice — Danes, v petek, ob 20. uri bo v Kosovi graščini drugi koncert letošnjega Poletnega glasbenega srečanja. Po uspešnem nastopu Pihalnega kvarteta se bo tokrat predstavil Kvartet flavt Akademije za glasbo iz Ljubljane. Kvartet sestavljajo Maša Bertok, Alenka Goršič, Katarina Mali in Nataša Paklar. Vse so uspešno zaključile drugi letnik Akademije za glasbo in za umetniške dosežke v kvartetu prejele študentsko Prešernovo nagrado. Kvartet pod vodstvom prof. Fedja Rupla igra skupaj šele dve leti in je že ena najboljših mladih komornih skupin v Jugoslaviji. Članice kvarteta so med drugim osvojile tudi prvi nagradi na letošnjem republiškem in zveznem tekmovanju učencev in študentov glasbe z najvišjim možnim številom točk med komornimi skupinami. Kvartet je imel koncerte že po vseh večjih jugoslovanskih mestih. Na nocojšnjem večeru se bo kvartet predstavil z deli Ditters-dorfa, Boismortierja, Gianella, Kronkeja in Bozze. Krajevna skupnost Podljubelj praznuje Prireditve in »praznični« zbor krajanov Podljubelj, 15. septembra — V spomin na prve žrtve med NOB praznujejo vsako leto na sobot« pred ali po 14. septembru v krajevni skupnosti Podljubelj v tržiški občini. Letošnje pra> lovanje z različnimi prireditvami se je začelo že konec minulega tedna, ko je bilo v soboto in nedeljo na sporedu tekmovanje v streljanju, v ponedeljek pa je bilo srečanje gasilcev. \ ceraj (četrtek) se je začel dvodnevni odbojkarski turnir, jutri (sobota) ob 20. uri pa bo v domu družbenopolitičnih organizacij namesto slavnostne seje »praznični« zbor krajanov. Jože Hladnik Letos se v vodstvu krajevne skupnosti in v organizacijah za tradicionalen slovesen način proslavljanja krajevnega praznika niso odločili. Ocenili so, da pravzparav ni posebnih razlogov (delovnih uspehov), da bi proslavljali. Nekateri problemi, ki se vlečejo že kar desetletje in več, in so bili letos v programu, da bi jih končno razrešili, so ta trenutek še vedno prav takšni, kot so bili do zdaj. »Devet manjših zaselkov na obeh straneh 1960. leta zgrajene magistralne ceste v dolžini deset kilometrov in blizu 600 prebivalcev ima naša krajevna skupnost. Morda se sliši neverjetno, vendar je res, da do danes še vedno nekateri zaselki nimajo uradno rešenega dostopa na glavno, cesto. Takrat, pred skoraj 30 leti, so menda napačno ocenjevali, in niso pravilno ugotovili, da magistralna cesta pravzaprav prereže Podljubelj na dva dela. Zapisali so namreč, da cesta vodi mimo naselja. Zato danes še vedno nimamo rešenega vprašanja avtobusnih postajališč na odseku desetih kilometrov. To pa je le eden od razlogov, da bomo letošnji krajevni praznik proslavili malce drugače in sicer z zborom krajanov, na katerega smo povabili predstavnike občine, da se pogovorimo o odprtih vprašanjih,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Jože Hladnik. Kot rečeno, magistralna cesta in z njo neurejeni uradni dostopi nanjo za posamezne hiše in zaselke in neurejena avtobusna postajališča (čeprav se otroci vsak dan vozijo v šolo, domačini pa na delo v Tržič in v Kranj), niso edini problem, da so se odločili za zbor krajanov. Že vrsto let se namreč pogovarjajo tudi o gradnji televizijskih pretvornikov v Podljubeljski dolini. Zelje, da bi v Podljubelju lahko gledali vsaj prvi ljubljanski televizijski program, so stare najmanj deset let. Pravzaprav so že takrat začeli resno opozarjati na to. Bolj zavzeto so potem začeli delati na tem pred petimi, šestimi leti, zadnji dve leti pa sploh. »Prepričani smo bili, da se bo letos končno premaknilo in da se bo tisti tretjini prebivalcev krajevne skupnosti, ki zdaj komaj in slabo gledajo prvi ljubljanski televizijski program, pridružil še preostali del krajevne nikom krajevne konference socialistične zveze Tinetom Nemcem o praznovanju o&' roma o problemih, ki bodo na dnevnem re-du zbora krajanov, pa je bilo omenjeno tU"1 dokaj nejasno vprašanje preskrbe v kraje-vni skupnosti. Že dlje časa je namreč v pr°" gramu, da bodo Živila trgovino v Podljubelju adaptirala in da bodo krajani dobili samopostrežno trgovino. Zadnje čase pa ^ (neuradno) govori, da naj bi jo menda celo zaprli. »Čeprav smo pri r«* zreševanju nekaterih komunalnih, ce tako rečem osnovnih, problemov nemočni, nam volje H) aktivnosti v nasj krajevni skupnosti ne manjka«, ugotavlja predsednik krajevne konference SZDL Tine Nemec »Ljudje so še vedno pripravljeni (tako kot v preteklosti) prispevati in veliko narediti tudi prostovoljno. Trenutno na primer poteka tovrstna akcija za ureditev razsvetljave in ceste v novem naselju Skale. Živahna aktivnost pa je predvsem v posameznih društvih. Zares delavni so na primer v gasil- Tine Nemec Čeprav bo že trideset let, ko je magistralna cesta prerezala Podljubelj na dva dela, še vedno niso urejeni nekateri dostopi in postajališča... skupnosti. Vendar dlje od podpisa pogodbe med občino in krajevno skupnostjo do danes še nismo. Čakamo, da pogodbo podpiše še tretji in sicer RTV Ljubljana. Kar zadeva dokumentacijo in ostalo, so stvari urejene in lahko bi že zakopali. Trenutno menda kaže, da se bodo stvari vendarle premaknile, vendar želja, da bi že letos lahko gledali prvi in drugi TV program, najbrž ne bo uresničena; saj je jesen pred vrati. Sicer pa pričakujem, da bomo več o tem lahko zvedeli na zboru krajanov«. Nekaj podobnega kot s televizijo je tudi s telefonijo. Trenutno je v krajevni skupnosti okrog 60 telefonov, prav toliko pa je tudi interesentov za nov telefonski priključek. Načrtovali so, da bodo letos nasproti šole lahko postavili telefonsko centralo, vendar so se postopki glede dokumentacije in soglasij zavlekli, tako da se bo akcija lahko šele zdaj začela. Med obiskom, ko smo se pogovarjali s predsednikom sveta krajevne skupnosti Jožetom Hladnikom in predsed- Prebivalci Podljubelja upajo, da bodo Živil« vendarle preuredila sedanjo klasično trgo-vino v samopostrežno... skem društvu, ki je letos praznovalo 60letnico. Podobno je tudi v kulturnem in turističnem društvu, kjer je še posebno aktivna športna sekcija... Kar zadeva sobotni »praznični« zbor krajanov, pa se bomo skušali dogovoriti tudi o odvozu smeti in odpadkov iz krajevne skupnosti v prihodnje«. A. Žal*'' Kmetovo delo ni nikoli plačano Vrba, 15. septembVa — Med najbolje urejenimi kmetijami v jeseniški občini je nedvomno tudi kmetija 60-letnega Zdravka Žemlja iz Vrbe. Med najboljšimi kmeti, ki v jeseniški občini sodelujejo z zadrugo in skrbijo za vedno večjo mlečno proizvodnjo, je tudi Zdravko Zemlja iž Vrbe. V Vrbi se danes mnogi še ukvarjajo s kmetijstvom, vendar sta »p/ava« čista kmeta- ostala le dva\ Oba bosta tudi najbolj prizadeta, ko bo skozi Vrbo stekla nova magistralna cesta, saj predvidena trasa poteka prav po posestvih, ki jih imajo v lasti kmetje iz Vrbe. »Že zdaj je zemljo, ki je razdeljena na toliko parcel, težko obdelovati; če pa se bo še bolj drobila, potem bomo resnično pri- zadeti,« pravi Zdravko Zemlja, .ki ima ob sedanji cesti devet hektarov obdelovalne zemlje, 20 glav živine v hlevu, ki so ga lepo obnovili večinoma brez velike družbene pomoči. #»V jeseniški občini smo večinoma manjši kmetje, a zato skrb za obdelano zemljo ne bi smela biti nič manjša. Prej nasprotno. Sami se trudimo, kolikor se le moremo in ne morem reči, da nam gre slabo. Kmetje se moramo sprijazniti s tem, da nam delo na kmetiji, v hlevu in na njivi nikoli ne bo plačano. Še nikoli ni bilo. Ob odkupnih cenah, ki so zdaj f take, zdaj drugačne, nikoli P« ne tiste prave, se pri nas ukvarjamo tudi z dopolnilno dejavnostjo: z ovčerejo. Na Belščici s« pase 50 naših ovac, ki jih odda; mo klavnici na Jesenicah. Tudi pašna skupnost v Žirovnici dobro dela, obnovili so pastirsko kočo in uredili pašnik, pred leti pa smo dobili tudi zbiralnico mleka v Zabreznici.« Zdravko Žemlja že vse življenje kmetuje, pridno mu pomagajo tudi domači, tako da imajo po mnenju številnih sosedov in kmetijske skupnosti eno izmed najbolje urejenih kmetij v obči" ni. Ne seveda brez odrekanja in dela od jutra do mraka, ob zavesti, da pač kmetovo delo ne bo nikoli plačano... D. Sedej Zakonca Rozalija in Kazimir Zavrl z Labor sta prejšnjo nedeljo obhajala biserno poroko, častitljivi jubilej 84-letnega ženina in 82-letne neveste, obeh še čilih, zdravih in bistrega spomina, je minil v družinskem krogu, ki ga tvorijo štirje (od šestih rojenih) otroci in deset vnukov z družinami ter prav toliko pravnukov. Oče Mirko, nekdaj mizarski mojster, ki je dolga leta delal v Ju-gočeški in Tekstilindusu (1946 je bil celo proslavljeni udarnik), je že 28 let v pokoju. Še vedno ga mikajo hribi, nazadnje je bil v gorah pred štirimi leti, pa tudi s kolesom obišče bližnje in daljne prijatelje. Mati Rozalija, ki v življenju pomni več trnja kot rož, je vseskozi podpirala troje hišnih vogalov in še danes vzorno vodi njuno malo gospodinjstvo. Najbolj srečna sta bila v življenju ob rojstvih otrok, na katere sta silno ponosna, vesela pa sta tudi številnih prijateljev, ki še danes radi pridejo k hiši. Ob 6o-letnici njunega skupnega življenja se čestitkam pridružuje tudi naš časopis, ki ga oče Mirko, čeprav s povečevalnim steklom, vselej rad vzame v roke. - Foto: F. Perdan Zlata poroka v Drulovki — 8. avgusta je minilo 50 let, odkar sta se vzela Marija in Peter Kozamernik iz Drulovke pri Kranju. Na veselici na Podreči, kjer je bila proslava ob obletnici rojstva Si; mona Jenka, leta 1935, sta se spoznala. A je bilo življenje vse prej kot veselica. Skromno, z nič sta začela. Mama Marija, Končeva iz Kokre, je od mladega služila okrog, kasneje pa se je zaposlila v tedanjem Semperitu v Kranju, ata Peter, s Trnovca pri Katarini doma, pa je okrog tesaril in zidal. Leta 1948, ko sta se z Oreh-ka preselila v Drulovko, sta že začela spravljati skupaj za hišico in čez nekaj let sta bila v svojem. Po vojni je ata delal pri Gradi-su in kasneje pri Projektu, mama pa je ostala doma pri sedmih otrocih. Danes imata 10 vnukov in 2 pravnkuka. Nikoli nista imela kaj posebno lepega, kajti družina je bila velika in skrb zanjo prav tako, toda v družini je vedno vladalo razumevanje. Najhuje pa je bilo med vojno, ko je bila mama sama doma z otroki, oče pa v partizanih. Danes jima je lepo. Vesela sta, da sta poštene in dobre otroke vzgojila. Z delom sta jih vzgojila in taka vzgoja je najboljša, pravita. D. Dolenc !2!M6. septembra 1988 TELEVIZIJA, RADIO, KINO 5. STRAN GLAS TVSPORED petek 16. septembra 9-50 Video strani 000 Mozaik: Tednik '■00 J. Goli - G. Jarolim: Tretja žena, nemška . nadaljevanka 1/2 '2.30 Video strani 6.30 Video strani '6.45 Tednik, ponovitev ''45 OliverTvvist, angleška m otr°ška nadaljevanka l8-15 Dediščina Evrope, . dokumentarna serija °-45 Risanka 18.55 Video stra'ni 9.00 Vreme 901 Obzornik 9.13 TVokno 9-18 Zrno '9.22 Propagandna oddaja 9-30 TV dnevnik 13.59 Zrcalo tedna 20 20 Propagandna oddaja 20- 20 J. Barthel: Smrt v Kaliforniji, ameriška .v nadaljevanka 3i 0 Propagandna oddaj8 21- 15 Štirje, dokumentarna 21 Kc ser'ia *'bb Propagandna oddaia 22.15 Sodobni španski film: Epilog <3.45 Video strani 225 01 Seul '88: Otvoritev, prenos ___Oddajniki II. TV mreže: '9.00 Domači ansambli: , Ansambel Vilija Petriča J9.30 TV dnevnik «0.20 Iz koncertnih dvoran: 3 Koncert orkestra RTV Lj 21-40 Mozaik kratkega filma 22.10 Volčji brlog, češkoslovaški ,„ film 23.40 Kronika BITEF-a __Zagreb I. program H.25 TV v šoli *|-25 Poročila '5.30 Program plus,ponovitev J'.30 Otroška serija '8.00 Znanost 8.30 Risanka 8.40 Številke in črke, kviz 9.00 TV koledar 9.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kriminalistične zgodbe 4/19 20.55 Disco folk z mladimi vojaki 21.55 TV dnevnik 22.15 V petek ob 22-tih, kulturni magazin 23.45 Program plus 0.45 Poročila 0.50 01 Seul '88 SOBOTA 17. septembra 8.00 Video strani 8.05 Ponovitve otroških oddaj 8.20 Pamet je boljša kot žamet 8.25 Predigra življenja, poljska mladinska serija 5 8.55 Periskop: Prekmurje 10.00 Ponovitev oddaj, izbor tedenske programske tvornosti 10.40 Video strani 15.05 Video strani 15.20 Živali nastopajo, ameriški mladinski film 16.45 Ol Seul: Posnetek otvoritve 18.45 Risanka 19.00 Vreme 19.01 Knjiga 19.18 Zrno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 19.59 Naš utrip 20.14 Propagandna oddaja 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 S. Alexander: Hrestač, ameriška nadaljevanka 1 21.15 Propagandna oddaja 21.20 New Swing Ouartet, 2. oddaja 22.00 TV dnevnik 22.15 Grabejljivka, danski film 0.05 Video strani _Oddajniki II. TV mreže: 18.30 Zabavnoglasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Pozdrav iz Slovenije: Trgatev v Beli Krajini 22.40 Športna sobota 23.00 Skoki s plastične skakalnice, reportaža z Igmana _TV Zagreb I. program 9.00 TV v šoli, ponovitev 14.15 Program plus, ponovitev 16.15 Dallas, ameriška nadaljevanka 17.00 Narodna glasba 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Sedem TV dni 18.30 »Švenk«; dokumentarna oddaja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Rezerviran čas 20.15 Konvoj, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.20 Velesejemski TV biro 22.35 Nočni program 0.35 Poročila NEDELJA ■_18. septembra 8.25 Video strani 8.40 Živ-žav 9.25 Oliver Tvvist, pon. angl. nad. 9.55 Cagnev in Lacev, ponov. am. nad. 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Video meh 13.00 Živ žav v Kranju, glasbena prireditev 13.25 Video strani 13.40 G. Zapolska: Leta in dnevi tečejo, Poljska nadaljevanka 15.00 Ol SEUL - boks, dnevni pregled, skoki, gimnastika 18.45 Risanka -18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV mernik 19.16 TVokno 19.20 Zrno 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 J. Tihec:Vrtnice in Kaktusi, TV nadaljevanka 2/7 20.45 EPP 20.50 Tabor v Ljutomeru, reportaža 21.20 Ol Seul: Dnevni pregled 22.20 Razbite sanje, dokumentarna serija BBC 23.15 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 10.55 Tršič: Vukov sabor, prenos 17.05 Puščavska lisica, ameriški film 18.30 Festival narodnozabavne glasbe — Ptuj '88: Zlati nagrajenci 19.30 TV dnevnik 20.00 Pa se sliš — Tržaški oktet 20.35 Poročila 21.20 športni pregled 20.55 Mali koncert 21.10 Reke Vojvodine: Tamiš in Begej 21.40 Zabavnopropagandna oddaia 22.40 Reportaža z nogometne tekme _TV Zagreb I. program 9.15 Poročila 9.25 Otroška matineja 12.30 Kmetijska oddaja 13.30 Zanimivo potovanje 14.45 Sen o zahodu, amariška nadaljevanka 2/7 15.35 Dokumentarni mozaik 17.20 Hotel Regina, sovjetski film 18.55 Risana serija 19.30 TV dnevnik 20.00 Vrtnice in kaktusi- TV nadaljevanka 20.50 Ciklus filmov W. VVilerja - Detektivova zgodba, ameriški film 22.15 TV dnevnik 22 35 Program plus 0.35 Poročila PONEDELJEK _19. septembra 9.45 Video strani 10.00 Mozaik 10.15 Zrcalo tedna 10.30 Ti trije, ameriški film 12.00 Video strani 14.10 Video strani 14.25 Ol Seul: Studio, dnevni pregled, veslanje, gimnastika, dviganje uteži, boks, plavanje 17.45 Spored za otroke in mlade 17.55 Makedonske narodne pripovedke 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 I. Pelant: Tretje nadstropje, češkosl. nad. 21.15 EPP 21.25 Ol Seul: Dnevni pregled 22.25 Dinar: odnosi med razvitimi in nerazvitimi 23.05 TV dnevnik 23.20 Video strani _Oddajniki II. TV mreže TOREK 20. septembra 18.00 Naš utrip, ponovitev 18.15 Zrcalo tedna, ponovitev 18.30 Ameriško plesno dgledališče Alvina Aileva — baletna oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Umetniški večer - Portret Jane Fonda 20.50 Barbarella, francosko italijanski film 22.35 Meridialni, zunanjepolitična oddaja 23.20 Kronika BITEF-a 9.45 Video strani 10.00 Mozaik: Šolska TV 10.50 Risanka 11.00 Tuji jeziki. Angleščina 47. lekcija 11.20 Video strani 12.05 Video strani 12.20 10 Seul: studio, gimnastika, dnevni pregled, plavanje, boks, rokoborba, rokomet YU : SZ., skoki, kolesarstvo, dviganje uteži 17.40 Pamet je boljša kot žamet 17.40 Periskop 18.15 Mož, ki je sadil drevesa, kanadski risani film 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.10 Osmi dan, oddaja o kulturi 20.55 Ol Seul: Dnevni pregled 22.10 Videogodba 22.55 Video strani _Oddajnik II. TV mreže 17.20 Šolska TV, ponovitev 18.15 Angleščina, 47. lekcija 19.00 Medijev TOP 19.30 TV dnevnik 20.00 Arhitektura slovenskih pokrajin: Kras — kamen in izročilo, izobraževalna serija 20.25 Žrebanje lota 20.30 Balerina: Velike vloge, 3 del angleške serije o baletu SREDA 21. septembra 3.55 Ol Seul: Plavanje — finale 9.35 Video strani 9.50 Mozaik 1100 Ol Seul: Studio, dnevni pregled, gimnastika, rokoborba, boks, konji, dviganje uteži, plavanje 9.50 Mozaik 16.15 Video strani 17.45 Anton Ingolič: Mladost na stopnicah 18.15 Izgubljena govorica, 3. del izobraževalne oddaje TV Sarajevo 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 Obzornik 19.13 TVokno 19.18 Zrno 19.22 Propagandna oddaja 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 10.59 EPP 20.05 Dokumentarec meseca: Montaža ekstaze 21.10 EPP 21.15 01 Seul: Dnevni pregled 22.15 TV dnevnik 22.30 Zabavno glasbena oddaja 22.45 Video strani _Oddajniki II. TV mreže TV Zagreb I. program 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 15.25 Program plus, ponovitev 17.10 Risanka 17.25 Poročila 18.00 Svetovalnica za starše 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Kri in orhideje, ameriška nad. 1/4 21.00 Kontaktni magazin 22.30 TV dnevnik 22.50 Program plus 0.30 Poročila 18.00 Angleščina, 47. lekcija 18.20 Osmi dan, oddaja o kulturi, ponovitev 19.00 Mostovi, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.00 Film tedna: Orfej, francoski film 21.30 Oslo: Poletni koncert TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Vesela šola, angleška TV serija za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.25 TVvšoli 15.25 Program plus, ponovitev 17.10 Risanke 17.25 Poročila 17.30 Vesela šola, serija za otroke 18.00 Družinske teme, izobraževalna oddaja 18.30 Risanka 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bela griva, francoski film 21.50 Potopisna reportaža 22.25 TV dnevnik 22.45 Program plus 0.05 Poročila ČETRTEK 22. september 4.30 01 Seul: Gimnastika (do 7 h) 9.35 Video strani 9.50 Mozaik: šolska TV 10.50 Ol Seul: plavanje, dnevni pregled, rokoborba, kolesarstvo, boks, dviganje uteži, konji, gimnastika, studio 17.30 Spored za otroke in mlade 18.00 Novi ročk 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme 19.01 TV obzornik 19.13 TVokno 19.30 TV dnevnik 19.55 Vreme 20.05 Tednik 21.10 Ol Seul: Dnevni pregled 22.40 TV dnevnik 23.00 Uspešnice pop delavnice '88 22.55 Video strani _Oddajniki II. TV mreže 1810 Ašolska TV, ponovitev 19.05 Domači andambli 19.30 TV dnevnik 20.00 Zadnja arija, španska nadaljevanka 20.50 Pogledi, oddaja o kulturi TV Zagreb I. program 8.25 Poročila 8.30 Oddaja za otroke 9.00 TV v šoli 10.30 Poročila 10.35 TVvšoli 12.30 Poročila 14.20 TVvšoli 15.50 Program plus, ponovitev 17.30 Oddaja za otroke 18.00 Aids na Kitajskem, izobraževalna oddaja 18.30 TV razstava 18.40 Številke in črke, kviz 19.00 TV koledar 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Politični magazin 20.55 Izbrani trenutek 21.00 Zabavnoglasbena oddaja 21.50 TV dnevnik 22.10 Program plus 00.10 Poročila RADIO !!!jek, 16. septembra: program *'30-8.00 Jutranji program -9iasba - 8.05 Radijska šola za n'*io stopnjo - 8.35 Mladina poje "9.05 Z glasbo v dober dan -'°05 Rezervirano za... - 12.10 £°d domačo marelo - 12.30 ^etijski nasveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih prodov in narodnosti - 13.20 ^smrtnice, obvestila in nabavna Otesba - 13.30 Od melodije do podije - 14.05-15.25 Popoldan-**' mozaik - 15.30 Dogodki in od-1** - 16.00 Vrtiljak želja in EP -\'00 Studio ob 17.00 in glasba -00 Minute z ansamblom Slo-*en.ski muzikantje - 18.15 Gremo •kino - 19.00 Radijski dnevnik -. -25 Obvestila in zabavna glas-fz' 19-35 Lahko noč, otroci -H?-45 Pojemo in godemo - 20.00 *"adi mostovi - 20.30-23.00 Stožcem po svetu - 23.05 Literarni nokturno: Božo Vodušek:. Pe-srni- 00.05-4.30 Nočni program ^gOjA, 17. septembra: J*| Program DkTi?'00 Jutranji program -9 35 m " 805 Pionirski ted"^ -iine potki za naše goste iz tuli Qt.~J0u& Sobotna matineja -krr>* **' znanstveniki pred mi-r0(!0n°m - 11.20 Minute za sta-giasbo - 11.35 Naši poslušalci in pozdravljajo - 12.30 Cestitajo Kmetijski nasveti - 14.05 Glasbena panorama - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 16.30 Srečanje republik in pokrajin - 17.00 Studio ob 17.00 -zunanje-politični magazin - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci - 20.00 Radio na obisku - 22.20 Od tod do polnoči -23.05 Literarni nokturno - Miro-Ijub Todorovič: Omotični jezik -00.05.5-5.00 Nočni program -glasba NEDELJA, 18. septembra: Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke: Rosanda Sajko: Leteči kovček - 9.05 Še pomnite, tovariši? - 10.05 Nedeljska matineja -11.00 16 00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.20 Za naše kmetovalce - 15.30 Poročila - 17.05 Nedeljska reportaža -17.30 Pojo amaterski zbori - 12. oddaja iz NAŠE PESMI 88 -18.00 Humoreska tega tedna -Matija Logar: Uspešna ekskurzija - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna - 00.05-4.30 Nočni program - glasba PONEDELJEK, 19. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 8.05 Ringaraja - 8.30 Glasbena lepljenka - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Tekoča repriza - 11.05 Izbrali smo - Sibe-liusa in Saint-Saensa - 13.30 Od melodije do melodije - 14.15 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 18.25 Zvočni signali -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Pesmi slovenskih skladateljev - 21.05 Zaplešite z nami - 22.30 24 00 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program -glasba TOREK, 20. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Aktualni problemi marksizma - 14.05 Znanje za jutri - 14.35-15.25 Popoldanski mozaik - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 21.05 Radijska igra - Aleksander Marodić: Kričač, 12. nadaljevanje. Obračun - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe -23.05 Literarni nokturno: Vrati-slav Effenberger: Pesmi - 23.15 Iz filmov in glasbenih revij -00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 21. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program glasba - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za... - 11.05 Danes smo izbrali 12.10 Pod domačo marelo - 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba -14.05 Mehurčki - 14.45-15.25 Po- poldanski mozaik - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 22.25 Iz naših sporedov - 23.05 Literarni nokturno - Milan Donojlić: Pesmi - 00.05-4.30 Nočni program, glasba ČETRTEK, 22. septembra: Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.35 Koncert za mlade poslušalce - 9.05 Glasbena mati- neja - 10.05 Rezervirano za -12.10 Pojemo in godemo - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Za mlade radovedneže 14.45-15.25 Popoldanski mozaik - 15.55 Zabavna glasba - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 in glasba - 18.15 Razmišljamo, ugotavljamo - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer: Slovenski prevajalci IX: Andrej Arko - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno: Jorge Luis Borges: Disk *\ radio žiri Nedelja, 18. septembra 9.00 Napoved programa — EP — Sprehod po naših kinodvoranah 9.50 Minute za šport in rekreacijo 10.10 Spomini Javorčkove mame iz Selške doline — Iz zgodovine naših krajev 11.00 Novice in dogodki 12.00 Čestitke in pozdravi _Torek, 20. septembra 16.00 Napoved programa — EP — sprehod po naših kinodvoran — melodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Za vsakogar nekaj 18.00 Novice in dogodki — Literarni kotiček za mlade in malo mlajše 19.00 Napoved programa za četrtek Sreda, 21. septembra 16.00 Napoved programa — EP sprehod po naših kinodvoranah — Melodije za vas 17.00 Glasbena lestvica 19.00 Napoved programa za četrtek __Četrtek, 22. september 16.00 Napoved programa — EP —sprehod po naših kinodvoranah — Melčodije za vas 17.00 Minute za šport in rekreacijo — Urica za starše in otroke 18.00 Novice in dogodki 19.00 Napoved programa radio tri glav Jesenice Petek, 16. septembra: 16.00 Pričetek programa - 16.05 Pregled kulturnih in športnih dogodkov ob koncu tedna - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Kamen spotike: Ureditev Čufarjevega trga na Jesenicah, Prispevek staršev k oskrbni ceni v vzgojno varstveni organizaciji na Jesenicah, - 17.45 Aktualno -18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa. Sobota, 17. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Moja je lepša kot tvoja — glasbena oddaja z lestvico narodnozabavne glasbe 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.55 Zaključek programa. Nedelja, 18. septembra: 11.00 Mi pa nismo se uklonili: Bled med NOB — blejski hoteli so dobro služili nemški okupacijski oblasti- 11.30 Obvestila -12.00 čestitke poslušalcev -14.00 Nedeljska tema: Obnova osnovne šole na Bledu - 14.15 EP in zaključek programa Ponedeljek, 19. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Poletna turistična sezona v Bohinju - 17.50 Aktual- no - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Športni pregled -18.35 Minute za resno glasbo -18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Torek, 20. septembra , 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Oddaja v živo: Krajevna skupnost Mošnje - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.25 Aktualno -18.35 Novosti iz zabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Sreda, 21. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Težave leskih ven garjev - 17.45 Aktualno - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP -18.35 Novosti iz narodnozabavne glasbe - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa Četrtek, 22. septembra: 16.00 Obvestila - 16.30 Domače novice - 16.45 Obvestila - 17.00 Tema dneva: Perspektiva razvoja Kovina z Jesenic - 18.00 Čestitke poslušalcev in EP - 18.20 Gremo v Bohinj - 18.35 Vedno zelene melodije - 18.55 Pregled dogodkov jutrišnjega dne in zaključek programa KINO l£—__KRANJ CENTER SDftUS?ptembra: an9' ZQOd Sar kel ZADNJI KITAJSKI CE Wh°b 16' in 19- uri< 17 sep ?ADNji:''~0l--zflod- spektakel 'n 19 . an9'- - KITAJSKI CESAR ob 16. diiew'TUr'' premiera amer. kome-PUm JJE SIMPATIČNI POTE-- ni ob 22. uri, 18. septembra: KrpA ,I$od spektakel ZADNJI Urj^JSKl CESAR ob 15. in 18. BR'p7^m,era amer. thriller filma l9nt<- USMILJENJA ob 21. uri, Tri ic Ptembra: amer. komed. ob i« SIMPATIČNI POTEPUHI SARtakkelI ZADNJI KITAJSKI CE-arr,ar 5 20. uri, 20. septembra: ClS|| Dn°.medija TRIJE SIMPATI-an0| 0TEpUHI ob 16. in 18. uri, ^lTAilE?d- spektakel ZADNJI C£SAR ob 20. uri, 21. SIMpI^Ta* amer komed. TRIJE in 18PAT|ČNI POTEPUHI ob 16. *ADm nrI;1i!n9|- z9°d- spektakel Uri, 22 KITAJSKI CESAR ob 20. tS VcnSptembra: amer akcij. C*TRTiU£A ZMEDA V KITAJSKI *T| ob 18., 18. in 20. uri Tt~^3ANJ STORŽIĆ jned r^leTJbra: amer. črna ko-^^ASTlPRIZZIJEVIH ob 16., 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. pust. film OGNJEVITI FANTJE ob 16. in 18. uri, amer. erot. film MLADA LADY CHA-TERLY ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 18. septembra: avstral. akcij, film ČETRTA NORA MISIJA ob 16. in 18. uri, premiera nem. vvestern filma VELIKI SKAVT ob 20. uri, 19. septembra: Ni kinopredstav!, 20. septembra: nem. vvestern film VELIKI SKAVT ob 16., 18. in 20. uri, 21. septembra: nem. vvestern film VELIKI SKAVT ob 16. in 18. uri, amer. erot. film MLADA LA-DY CHATERLY ob 20. uri, film ni primeren za otroke!, 22. septembra: japon. erot. film ZAPELJEVANJE POLETI ob 16., 18. in 20. JESENICE ŽELEZAR 16. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA 2 ob 16. in 18. uri, premiera amer. vojne drame ROJEN VOJAK ob 20. uri, 17. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA 2 ob 16. in 18. uri, premiera amer. thriller filma ČRNA VDOVA ob 20. uri, 18. septembra: amer. ital. pust. film SUPER VOHLJAČ ob 16. uri, amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA 2 ob 18. in 20. uri, 19. septembra: amer. thriller film ČRNA VDOVA ob 16., 18. in 20. uri, 20. septembra: amer. thriller film ČRNA VDOVA ob 16., 18. in 20. uri, 21. septembra: avstral. akcij, film ČETRTA NORA MISIJA ob 16., 18. in 20. uri, 22. septembra: angl. zgod. spektakel ZADNJI KITAJSKI CESAR ob 16. in 19. uri KAMNIK DOM 16. septembra: amer. znan. fant. komed. KOKON ob 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. znan. fant. komed. KOKON ob 17. uri, amer. akcij, komed. VRAŽJI POLICAJI ob 19. uri, premiera amer. vojnega filma ROJEN VOJAK ob 21. uri, 18. septembra: amer. akcij, komed. VRAŽJI POLICAJI ob 17. in 19. uri amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 21. uri, 19. septembra: amer. ital. pust. film SUPER VOHLJAČ ob 18. uri, amer. spektakel MESO IN KRI ob 20. uri, 20. septembra: amer. krim. film LISTA SMRTI ob 18. in 20. uri, 21. septembra: Ni kinopredstav!, 22. septembra: amer. drama MESTO GROZE ob 18. in 20. uri TRŽIČ 16. septembra: amer. pust. film OGNJEVITI FANTJE ob 18. uri, amer. spektakel MESO IN KRI ob 20. uri, 17. septembra: amer. akcij, film POLICAJ IZ LOS AN-GELESA ob 18. in 20. uri, premiera amer. thriller filma BREZ USMILJENJA ob 22. uri. 18. septembra: amer. akcij, film POLI- CAJ IZ LOS ANGELESA ob 17. in 19. uri, premiera amer. znan. fant. komedije KOKON ob 21. uri, 19. septembra: avstral. akcij, film ČETRTA NORA MISIJA ob 18. in 20. uri, 20. septembra: amer. erot. film MLADA LADY CHATERLY ob 18. in 20. uri. 21. septembra: Ni kinopredstav!, 22. septembra: amer. znan. fant. komed. KOKON ob 18. in 20. uri _ŠKOFJA LOKA_ 16. septembra: nem. film ZALJUBLJENA MELODY ob 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. znan. fant. film ALIENS - OSMI POTNIK II ob 19.30 uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIA ob 22. uri, 18. septembra: amer. film ALIENS - OSMI POTNIK II ob 18. uri, amer. film POPER IZ MIAMIA ob 20.30 uri, 20. septembra: angl. krim. film BA-SKERVVILLSKI PES ob 20. uri, 21. septembra: angl. film BA SKERVVILLSKI PES ob 18. in 20. uri, 22. septembra: ital. erotični film IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 20. uri ŽELEZNIKI 16. septembra: amer. film ALIENS - OSMI POTNIK II ob 18. uri, amer. trda erotika POPER IZ MIAMIA ob 20.30 uri, 17. septembra: nem. erotični film ZALJUBLJENA MELODY ob 20. uri, 18. septembra: ital. vvestern SODNI DAN ob 18. in 20. uri, 21. septembra: amer. horror film MUHA ob 20. uri _POLJANE_ 16. septembra: ital vvestern SODNI DAN ob 20. uri, 18. septembra: amer. znan. fant. film MUHA ob 18. uri, 20. septembra: ital. erotični film IZKUŠNJE LJUBKE VDOVE ob 19. uri, amer. trda erotika DOBER TEK ob 21. uri, 21. septembra: amer. film DOBER TEK ob 20. uri _ŽIRJ_ 17. septembra: amer. drama COTTON CLUB ob 17. in 20.30 uri, 18. septembra: amer. akcij, film AMERIŠKI NINJA ob 18. uri, 20. septembra: amer. komedija OSTRA PAPRIKA ob 20.30 uri _KOMENDA_ 16. septembra: amer. thriller BREZ USMILJENJA ob 20. uri, 17. septembra: amer. pust. film OPERACIJA ZEBRA ob 20. uri KRANJSKA GORA 16. septembra: amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 18. in 20. uri, 20. septembra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 20. uri MEDVODE 16. septembra: FILMSKO GLEDALIŠČE: amer. komedija TO-OTSIE ob 20. uri, 17. septembra: amer. glasb, film ŠKRLATNI DEŽ ob 20. uri, 18. septembra: amer. vojni film ROJEN VOJAK ob 18. in 20. uri _ĆEŠNJICA_ 16. septembra: amer. akcij, film POLICAJ IZ LOS ANGELESA ob 20. uri _DUPLICA_ 17. septembra: avstral. akcij, film ČETRTA NORA MISIJA ob 20. uri, 18. septembra: amer. pust. film OPERACIJA ZEBRA ob 18. uri, amer. erot. film MLADA LADY CHATERLY ob 20. uri, 21. septembra: amer. thriller film BREZ USMILJENJA ob 20. uri, 22. septembra: amer. komed. TRIJE SIMPATIČNI POTEPUHI ob 20. uri _CERKLJE_ 17. septembra: amer. komedija POLICIJSKA AKADEMIJA 2 ob 18. uri, amer. krim. film LISTA SMRTI ob 20. uri _DOVJE_ 18. septembra: amer. thriller film ČRNA VDOVA ob 19.30 uri _RADOVLJICA_ 16. septembra: amer film THE-RASHIN ob 18. in 20. uri, 17. septembra: amer. film VRAGOV SIN ob 18. uri, amer. film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri, 18. septembra: amer. film VETERANI V AKCIJI ob 18. uri, grški zabavni film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 19. septembra: amer. film THERASHIN ob 20. uri, 20. septembra: amer. film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri, 21. septembra: grški zabavni film MAČJI SINDROM ob 20. uri, 22. septembra: amer. pust. zabavn. film VOHUNI KOT Ml ob 20. uri _BLED_ 16. septembra: hongk. film OPOROKA ob 18. in 20. uri, 17. septembra: hongk. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. uri amer. film ZLATI FANT ob 20. uri, 18. septembra: amer. film ZLATI FANT ob 18. uri, franc. film PO PRVI LJUBEZNI ob 20. uri, 19. septembra: amer. film VRAGOV SIN ob 20. uri, 20. septembra: amer. film THERASHIN ob 20. uri, 21. septembra: amer. film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri, 22. septembra: grški zabavni film MAČJI SINDROM ob 20. uri _BOHINJ_ 17. septembra: franc. film PO PRVI LJUBEZNI ob 20. uri, 18. septembra: hongk. karate film V ZMAJEVEM GNEZDU ob 18. uri, hongk. film OPOROKA ob 20. uri, 22. septembra: amer. film VETERANI V AKCIJI ob 20. uri GLAS 6. STRAN / PODLISTEK, PISMA, ODMEVI Petek, 16. septembral988_ TPrraiErc?*! 0 »JAVNEM ZA JAVNOST« Dobil sem zanimivo, a polno laži, blatenja in podtikanja napisano dopisnico - in to kar iz moje rojstne vasi. Seveda kot reakcijo na moja pisanja v Gorenjskem glasu. To pot, kajti dobil sem tudi že druga, podobna, predvsem anonimna pisanja, gre za reagiranje na zadnji zapis z naslovom »Raztrganci, dodatni okupatorjevi pomočniki«. Saj bi to človek še nekako razumel, a oglasila se je ravno »prava«: J. S., roj. Poklukar, sestra dveh raztrgancev, ki pa se je tudi navduševala nad Hitlerjevim »novim redom«. To je vendar javno znano. A tudi, če se ne bi podpisala, bi prepoznal njen rokopis, ki mi že dolgo ni neznan! Ker je privlekla na dan ime moje pokojne sestre Ivice (in še druga »odkritja«) in ker taka blatenja ne izvirajo le od ljudi, ki so bili med okupacijo na nemški strani (znani so mi že nekaj časa, a širše bom o vsem tem bolečem dogajanju še pisal, kajti dokumentacija je vse dostopnejša in se pač ukvarjam z zgodovinopisjem), temveč tudi na partizanski, bom tu postregel z nekaterimi neizpodbitnimi dejstvi. Ob tem naj pripomnim, da so slednji vsekakor bolj obsojanja vredni kot oni, ki so bili na drugi strani. Seveda je neprijetno pisati o teh zadevah, zlasti ker gre za najožje sorodnike, toda pred smrtjo, »tako ali drugačno« bom o tem in še marsičem drugem marsikaj napisal in razčistil. S tem ne mislim, da sem brez madežev in da se lahko postavim v vlogo razsodnika, kajti ni ga človeka brez osebnih slabosti. Toda — že dolga leta se ukvarjam z zgodovinopisjem NOB zlasti na Gorenjskem, pa se mi je nabralo kar precej izkušenj, še več pa raznih dokumentov, spominov in spoznanj, zato sem celo dolžan to urediti. Navzlic občutljivi tematiki ali prav zaradi nje. Kljub mazaškemu pisanju bom zdaj delček tega prikazal javnosti. To tudi zato, da taki pisuni in pisunke, ki so tako »obveščeni« ter s časom »na tekočem«, ne bodo mislili, da je zdaj, v teh trdih časih le prišel trenutek, ko lahko govore in pišejo različna blatenja, ki so brez argumentacije in odgovornosti. Take zadeve niso dovoljene v nobeni demokraciji, če bi se slučajno kdo izgovarjal nanjo! Oglašam se tudi zato, ker mi avtorica tudi grozi. Sicer lepo zavito, saj je zapisano, da »bom tudi jaz umrl tako ali drugače«. In kakopak, da bom, saj to vendar čaka vsakogar. Vendar se ta »nedolžna« grožnja zlahka dešifrirano bere o umiranju, da je »tako« mišljena moralna smrt, ono drugo »ali drugače« pa kakršna koli nasilna! Saj se poznamo! Že dolgo! Toda račun je napačen! »Pravičniška« roka avtorice je začela takole: »Javno za javnost! Če ti že zmanjkuje gradiva ... zdaj se že o drugačnih zdajšnjih prestopnikih (piše)... kaj res sediš na ušesih, te vprašam, kako da o svoji sestri Ivici, ki je službovala v Ljubljani (Italiji, z Maksom Kobalom), ne veš ničesar poročati...« To je del pisunstva, na katerega bom najprej odgovoril. Kar vidim, kako so ob tem tudi drugi pogledali debelo in z radovednostjo berejo naprej. Toda verjetno še največ lahko povem prav jaz, ker sem to raziskoval in še raziskujem. No z gradivom je prav nasprotno: vedno več ga je,kajti kot sem že zapisal, znanje se širi, po dolgih desetletjih se nam odpira tudi taka dokumentacija, o kakršni smo spočetka želje lahko le gojili. In ker vojni zločinci ne zastarevajo, so pa različne teže, boste brali še marsikaj. A ne kot izraz maščevanja, temveč kot potrebo po zgodovinski resnici. Ta pa bo za posameznike boleča, za večino pa v uteho. Sicer pa bi o nekaterih mojih »dragih sovaščanih« različnih barv že zdaj veliko napisal. A vse argumentirano, objektivno, kajti vojne so preveč krvave, da pretekla dogajanja ne bi poznali in spoznali ter jih cenili kot opozorilo! Brez skrbi: tudi o današnjih prestopnikih sem že javno pisal in govoril, vendar je to predvsem stroka drugih. Sicer naj ne hodi na sonce tak, ki ima na glavi preveč masla (v obliki krivičnega prisvajanja, izkoriščanja oblasti, utaje davkov, preproste kraje in podobno), a v tem pogledu ga nimam niti toliko, da bi mi njegova raztopina segla vsaj do čela! A ona: kar z maslom na sonce, ki se ji je skrilo! To pomeni, da v glavnem ne sedim na ušesih! Ne morem, tudi če bi hotel! Zdaj pa poglavitno: o sestri Ivici (mimogrede: imaš ti koraj-žo, pisati o bratih in še nekaterih drugih sorodnikih?). Tole omenjam tudi zaradi pouka drugim s prepričanjem, da kljub hudim medvojnim časom poznamo le redko podobno tragedijo, kakršna se je spletla okoli moje sestre. A verjemite, da jih poznam veliko, saj se že (včasih pravim: žal) več kot 30 let ukvarjam s to tematiko. Že kmalu po vojni je iz našega kraja prišla na tožilstvo prijava, ki strahotno bremeni sestro, češ, da »je sicer delala za OF, dejansko pa je tajno sodelovala z Italijani in izdajala...« Naveden je le del izmišljenih bremenitev, a celoto bom opisal drugod in ob drugi priložnosti. Tu le toliko s pripombo, da nasprotno ni polagal in položil računov marsikak tak, ki je resnično sodeloval z okupatorjem in škodoval upirajočemu se ljudstvu. Mimogrede tudi: v Ljubljani ni službovala, temveč je obi- skovala Christofov administrativni zavod. Kako pa je bilo s sestro v resnici, preberite vsaj del izjave priče Angele Kastelic, pri kateri je stanovala: >i "hm '. MtSla &*l*>m Uvi- i«-« 'III!« l> .••U.V/K- I<1«'m' ftltutuU* *■< ' K^V-tu h h *ymt.'.£ »..«4 jot* Ari*«* (tkm£t\>*&»*ii'iA A tJf it) it - Hiti. ■<-.«?>{ *./»., m v UJkrj iUX,k, t.// ca Hiti o««.'j* ,. a .... ti, WnA'~e t .../»A, im »• c ^ ,.v.,.. i.tt.t, .r w, kfj. /v. ;.<.f'U..:„. * CU n«t«v V* , "T f/".. ')Ut it .., f'tx\ t> ,t << kitUt t ti ^iT.lu«* -..<'• ti > *.!«><'. /;■.,* -Ju\\\. *<-k. ^ . kfjjt.lt. C i-' J'-x. H/ltt-Lm ur Uf* ■ c i. ,.,• h ,, _ <,, j/,,Ui*h*X .tr....,;.*, Kf/tti. ,,,,„ »tjctk/, i*l«>«.< f l,tu hi ■tuli. ,\ttm.h. ft, )> '•' I, .(..,..-» 'i./.....b H,,«. „I4.:IL To ni bila edina priča, vendar preberite še drugi odlomek njene izjave: yM J* i: tt. \t htAC.ttj,' IHI f -tip* u-ci f ? I,- ■,«,.,„ "V" t\ Jt' b.U \lti«l Jhvitt . t.It ..,.t' • C i- . t,t u U tvtf^ltitn /. <"(' Mym uit./,. , i...ti t.j et* t-jt ttu Cr(t ttlih*\ Jt*t M^#r> iti'^.i^ ^ki.hiiviv ,4« StM it ■ im/iuic . U It nt . c* i r.K H( U( , JUU ki l/, 7.^0 UlrJf j, M i.iK, tti t« •>»' ki.lt K l^/«w1i' *r.u*t.' £UAi te ItJti lini.- i,' n '„,.. rtr, Hctn,,, . t.ut «-.« trtrt.1 J.. »*«, ju lit*%»'t > *«t{ •> it- i vlp-iijnl.' ■■■) Ki, t^tsp ntlKttm tri /,iyn . y„ ... /f 7i.aV/nn t».i... (Opomba: tedaj je bila še kandidatka, a je delala, kar je nekaterim na Bledu še znano.) »Ustrežljiva« dopisnica omenja tudi Maksa Kobala, ki ga je v Ljubljani (verjetno) prihajal v stik z sestro Ivico. Pri tem dodaja in vprašuje, če tudi o njem ne vem »ničesar poročati«. V veliki zmoti je, če misli, da sem se tega »prestrašil«, kajti tudi o njem zdaj vem kar precej, kajti videl sem ustrezne dokumente. Tu le to, da gre za Maksa Jana (p. d. Kobala), ki pa je bil - kaj hočem in morem zato - moj in naš bratranec. Toda, že več let pred vojno, ko je delal v KID na Jesenicah, je - fanatično veren - postal najožji sodelavec kaplana Andreja Krizmana, proslulega kle-ro - fašističnega organizatorja in zlasti za otroke ter idejne nasprotnike nevarnega in surovega človeka. Na Jesenicah je osnoval klerofašistično sindikalno organizacijo z imenom Zveza združenih delavcev — ZZD na kratko. Iz nje so rasli bodoči belogardisti, Črnogorci Duško Dudič MED PESKOM IN SNEGOM 6 Popotovanje na najpočasnejši možni način iz Pakistana preko puščave Takla-makan na streho sveta — Tibet Zakaj sem šel v hotel? Cena je bila kajpak socialistična farsa: en dolar in pol za gurmansko razkošje. »Metulji« so kosilo plačali že doma. Ne vem ali dvajsetkrat ali tridesetkrat dražje, pa saj ni važno. Kot mi je rekel eden izmed njih: »It's on-ly money, nathing more. Saj je vse skupaj le denar. Tri tisoč dolarjev za izlet na Kitajsko, kjer je za vse poskrbljeno. Saj niti ni tako slabo.« Petsto dunhuanških jam je arheološko najbolje ohranjena in nedotaknjena kitajska kulturna dediščina. Rdeča garda brezvernega Maa jam zaradi njihove oddaljenosti od živih naselij ni uničila. Kakšna neverjetna sreča za deželo in za planet. Freske in kipi so od četrtega stoletja, ko so bili narejeni, pa do danes, ko jih stene jam ščitijo pred puščavskim podnebjem, ohranile barve daljne zgodovine. Ko sem videl kakšnih dvajset jam, sem bil pri nekaterih umetninah prepričan, da so na sveže prebarvane. Kitajski vodič je trmasto vztrajal, da je vse v prvotni obliki. O hudiča, težko, težko in še enkrat težko je na Kitajskem priti do resnic polpretekle zgodovine. uredništvo tel. 21860 Na postaji sem znova zapel svoj evergreen »do šao čen?«, v prevodu »koliko stane karta do Gol-muda«. Spet sranje. Spet borba za plačilo v RMB namesto v FEC. Zakaj gre? Z odprtjem dežele je vlada ob navadnem ljudskem denarju za mase, za turiste pripravila poseben turističen denar FEC (iz angleščine, foreign exchange certificate). Tako Vuan (kar pa vsi izgovarjajo kwai) obstaja v dveh inačicah, ki sta med seboj uradno popolnoma enakovredni. A socializem je socializem in kar drži na papirju, le redko drži v praksi. FEC je na črnem trgu vreden v povprečju šestdeset odstotkov več. Z FEC Kitajci lahko kupujejo v trgovinah prijateljstva, čeprav so te namenjene izključno tujcem. Tu so naprodaj domači in prvenstveno odlični izdelki iz uvoza. Gre za njihovo varianto naših konsignacijskih prodajaln. To je šele uvod k zgodbi o yuanu. Yuan se kasneje razdeli na sto fenov, ki obstajajo v 1, 2 in 5 fenskih bankovcih. 10 fenov tvori jiao, ki se pojavlja v 1, 2 in 5 jiaojevskih bankovcih. In na koncu 10 jiaov da 1 yuan, ki je spet v obtoku v bankovcih po 1, 2 in 5 vuanov. Jiao je za večino mao oz. mučen, yuan pa kwai, itd. Zdaj pa vse to množite z dva - varianta RMB in FEC. Blagor nič hudega slutečemu turistu! Črna borza se je do nezavesti razvila predvsem v mejnih in turističnih mestih. Poteka za socialistične razmere izjemno odprto - na ulici, iz rok v roke, pred očmi mlade vojske. Živel realen tečaj yuana. Karto sem po preverjeni taktiki plačal v RMB -19 vuanov. Ona (prodajalka: »FEC, FEC. Plačate lahko samo v FEC« Jaz: »RMB, RMB. Kot kitajski študent poznam samo RMB. Kaj je FEC? Jaz tega ne poznati.« Ona: »Fec, Fec. Plačate lahko samo v FEC« In tako nekaj neodločenih rund. (se nadaljuje) in narodni izdajalci. Tako sta bili naši družini kljub sorodstvu daleč vsaksebi. Vendar, Maks je bil izjemno bister fant, ključavničar po poklicu. In takega so prestavili v centralo v Ljubljano, kjer ga je zatekla okupacija. Kot klerofašistično zanesljiv človek je bil imenovan za tajnika belogardistično-domobran-ske »Delavske protikomunisti-čne akcije« — DPA. Okoli njega bom lahko (a ne zdaj) napisal še marsikaj, a za konec tu le to, da je bil na tako visokem protipar-tizanskem položaju, da so mu dali celo ilegalno ime. Ob koncu vojne je, kot vsi podobni, pobegnil čez mejo, v Argentino. Tako smo med vojno stali in delovali vsak na drugi strani. »Obveščena« dopisovalka omenja tudi čevljarja Antona Blažiča (šele od nje sem zvedel, da je bil Anton), ki je bil med vojno tudi raztrganec tako, kot njeni bratje in je tudi nekje izginil. Zapisala pa je tudi, da se »sliši, da sem postal (njegov) sorodnik, oziroma njegove žene Marije, ki živi v N...« Kako je s tem nizkotnim blatenjem, si preberite ponatis iz moje knjige, ki je izšla že 1956. leta. Obrišite si ure in notranjost, če je imate kaj! Blažičeva sta bila naša soseda! Na tako nizkotnost nima pomena odgovarjati, vendar naj za nepoznavalce povem, da so se res večkrat. Prvič avgusta 1937. leta, ko so najprej obkolili hišo (štirje orožniki in trije detektivi), premetali vso hišo, zaplenili veliko literature - legalne in tudi ilegalne, toda ne take, ki se je ukvarjala s kriminalom, temveč revolucionarne, komunistične, kajti družina - razen verne mame - je bila izdana in osumljena komunistične dejavnosti. Tedaj do pri nas aretirali tudi Franja Fedetla, ilegalnega okrožnega sekreterja KP Jesenice. Razen mame so tedaj aretirali tuti pet članov naše družine.To je bilo torej res. A da so kraljeve oblasti o tem izvedele, so poskrbeli prav sosedje, o katerih je beseda in kakršnih ena je tudi tokratna »obveščevalka«. Po okupaciji so prihajali tudi nemški žandarji, natančneje gestapovci! Toda -ne na obisk, kakor k nekaterim nemčurskim sosedom, temveč zaradi preiskav in aretacij. Ne morem se še posebej načuditi, da si »dopisnica« drzne vso zadevo tako nizkotno obrniti, saj živi še cela vrsta ljudi, ki vedo, kako so se obnašali posamezniki med vojno. In zapomnite si: tudi zapisano je! O vsem tem bo drugod tudi več in natančneje opisano. Obljubim! In še o sestri Ivici, katere sošolka je bila celo J. P. S. (imam celo še fotografijo iz 8. razreda). Ker je po vojni kljub iskanju nikakor nismo našli in nihče ni hotel prav povedati, kako je bilo z njo, sem se dolga leta trudil, da sem ugotovil bistvo. Tako sem našel tudi italijansko dokumentacijo z njenim zaslišanjem. Bila je izdana in v Šentpetrski kasarni tako mučena, da je tesnobno to zapisati. A nekaj vendarle bom, in sicer, da so jo fašistični zasliševalci (1943) ob pretepanju tudi žgali po spolovilih in - zapisal bom, ker je to do- skora vso svojo družino na umazan način služil okupatorju. Tudi Pokljukarjeva družina se je polakomnila mark in je bila stražno navdušena za hitlerjanski „novi red". Naši ljudje so se jih morali skrbno ogibati. Vsi ti ljudje so se radi zbirali pri ženi raztrganca Bla-žiča. Ta človek je že~pred vojno govoril, da bi tudi Jugoslaviji bil potreben takšen Človek kot je bil Hitler. Njegova žena je raztrgance povezovala. Gestapovski oficir. Heller, tudi za-sliševalec v Begunjah, se je poletij 1942 o njej takole izrazil: ,.FrauJ31ažič ist unsere erste, beste SS-Frau". {„Gospa Bla-žič je nasa~prva, "najboljša SS-žena.") Po vojni se je Blažičeva MED GORENJSKIMI PARTIZANI OB 15-LETNICI VSTAJE KRANJ 1956 Čas za podobno razčiščevanje je bil že pred dobrimy tridesetimi leti! Proti koncu mi »obveščevalka« sporoča še: »V bivši Jugoslaviji sem bila soseda Kovačije (to je bilo pri nas — moja opomba) kjer so se vedno oglašali orožniki (Ge-genbande) (? - vprašaj moj) le samo v Kovačiji, nikoli pa (pri)ostaIih v vasi...« gnano — tudi posiljevali. Zaradi tega je bila občasno tudi duševno zlomljena. Od teh grozo-vitosti nam je v spominu ostal košček njenega okrvavljenega in s kožo zlepljenega perila! In v takem stanju je le prikimala, da je v OF res sodelovala z nekaterimi, njej naštetimi ženskami, katere pa so na srečo vse preživele vojno. Hotel sem zvedeti še tako kruto resnico — in poiskal sem jo. Je to torej »sodelovanjS* z Italijani in izdajanje?! Sice pa: če bi bila res sodelavka JW stov, bi jo res poleg ostalega rnu čenja tudi posiljevali? Ni še ow slišati, da bi kakršnakoli P0^' ja na svetu svoje sodelavke ta* mučila! Z njo so torej okupatorji P0^ njali strahotne reči, a je takol blatenje morda zdaj še grŠej Za konec, ki pa to še ni, še tO' le. Zaradi sodelovanja s pravili ljudmi in zaradi konspirativn*' ga delovanja za OF in KP, se doma na terenu uspel obdrži' ti do februarja 1943, ko sera}* priključil partizanom na Meza' kli in Pokljuki. Zaradi tega — a tudi zaradi nekega dezerter]11 (ime je znano) sem bil izdan W di jaz, in v začetku aprila so m°' je starše in drugo sestro upna! ,u Nemčijo. Po tistem — ^ smo kar dobro obveščevaln0 mrežo — so me žandarji in P0' samezni raztrganci, med kate*' mi je bil včasih tudi Pepi ali Cene, hodili večkrat čakat v zase'i do, ki so jo postavljali prav V00, Blažičevo hišo, ki je bila čisto blizu v strmini tik nad nam%. Računali so, da bom skušal prft1 kdaj domov, toda tega niso d°' čakali. Zakaj ta J. P. S. ne bi opisa*0 tudi kaj takega? Ali pa epizodo iz časa moje9° političnega delovanja (bil seft kot partizan) v okrožju Jesenic1* oz. v okraju Radovljica, ko se*1 bil tU ob vhodu v dolino Drag* pri Begunjah kar precej aua° ranjen ? Ker je obveščevalna & di v tem primeru zvedela, da )e bil med tistimi osmimi, ki so We (naju) zalezovali in obstreliU tej mednacionalna in končno pralna kriza, pa kljub temu z JjPravičenim strahom ugotavljali0« da so ti vidiki krize dosegli ra-.erj. ko jih začne gnati njih lastna °8ika in ko je vse več medsebojna podžiganja. Zato se ta čas že esno maje pravna in politična konstitucija države. Ko pohodniki s Kosova (in ne le Kosova) terjajo '""etjo prvo Jugoslavijo«, vodstva flrzave (ne-modro) molčijo. Celo Ojska, ki si je ob t. i. slovenskem "jndromu, še jemala pravico do 'oge političnega arbitra, ne reče nobene. V kaki moderni državi se 1 jim slednje zdelo celo samo po Sebi umevno. Seveda žal, mi ni-Srno moderna država - in zato molk institucije, ki prisega, da v mej »razredno dominira nad na-p'onalnim«, čudi. Toda tako je in J2 tega se kaže česa naučiti. Člove-^av mrazi, ko se namesto pravne Gržave ponuja zakon džungle, namesto diferencirane civilne družbe temelječe na svobodnem posamezniku, združba nacionalno homogenih militantnih grup, name-s*o omiljenega bratstva, stara sovraštva, namesto, da bi hiteli (ve-Cr" zapoznelci) za razvitejšimi sosedi v 21. stoletje, zremo nazaj v komaj preživelo krvavo zgodovino, namesto... To je naša realnost *ga trenutka. Sedaj niti ni več pomembno kako, pri kom in kje se začel ta usoden proces; tempirana bomba tiktaka in prestrašene (tu in tam že tudi lačne) oči na-flh ljudi nemo vprašujejo; kje, kako in kdaj se bo ta balkanizacija, kOsovizacija, libanonizacija (ali kako drugače poimenovani razkroj države), zaustavila. logično je, da se krizni procesi Vedno nekje zgostijo, ob tem se ?roblematika skrajno poenostavi ltl izrazi v nekaj povsem preprostih vprašanjih, obtožbah, namigovanjih ter se hkrati ponudi prav KO preproste rešitve. Če je temu ^ko, in kaže, da je, ne bi bilo nemogoče, da bi se vsa ta nasprotja -m>va in stara - te države, ki se že dlje časa ostrijo zgostila namesto m* SAP Kosovo na SR Sloveniji in Slovencih. Skromen premislek ka-da smo bili že blizu tega. Neka-*rim v državi - kar povejmo - je bilo in je še vedno veliko do tega. Spomniti se velja, da se je nam iznenada začelo pripisovati vse ti-kar povprečnega Neslovenca žali, dozdevno ogroža itd. Saj se sPominjate obtožb o kontrarevoluciji, separatizmu, izkoriščanju JSospodarsko) nerazvitega Juga, olatenje Juga, države in sistema ^r podobno (s smetišča bolševiz-ma). Nič ni pomagalo naše ugo-v&rjanje, pridušenje, bentenje; slovensko samopotrjevanje, j?e zlasti pa redke ekscese, je zlasti ael beograjskega, sarajevskega in ?kopljanskega tiska nategal na to kopito. ? tem sem, spoštovani morebitni ralec, hotel le opozoriti, da je se-s'avni del te naše krize tudi popolna pojmovna zmeda. Vzemimo meni bliže pojme kot so n. pr. trg, moderna država itn., ki jih uporabljamo vsi od Triglava do Gevgeli-je, a je več kot očitno, da jih različno razumemo. Skratka, posamezne ali izrečene misli ne izražajo vedno dejanskega stanja stvari. Kako si pomagati? Relativno cenena, a časovno zahtevna možnost (te se večina pri nas tudi poslužuje), je branje različnega ubesede-nja istega fenomena, a še vedno je najbolje, če moreš seči do originalnih virov, informatorjev, videti dogajanja. Zato (razume se, da ne le zato) je kosovska problematika, ob kateri se je (in se bodo še dolgo) kazala vsa temeljna razhajanja v naši večnacionalni in v vseh drugih pogledih nadvse heterogeni Jugoslaviji, tako različno razlagana in razumljena. S tem še ni rečeno, da se o nekaterih dejstvih povezanih s SAP Kosovo v Jugoslaviji ni mogoče poenotiti kot npr. da gre za gospodarsko in sicer zaostalo področje, da na Kosovu živijo nekatere oblike družinskega in družbenega življenja, ki jih razvitejši del Jugoslavije, da ne rečem Evrope, že dolgo ne pozna več, je pa zagotovo več tistega, o čemer so mnenja deljena. In še na nekaj kaže opozoriti. (Primer navajam tudi kot dokaz de-fektnosti našega vzgojnoizobraže-valnega sistema, o katerem bi kazalo tudi s tega vidika razpravljati.) Kaj npr. je donedavna povprečni Slovenec (tudi šolan) vedel o tej oddaljeni pokrajini in njenih prebivalcih. Bržčas mu je ostala v zavesti iz šolskih dni Kosovska bitka iz 1389. leta. (Tu se meša mit in resničnost in letošnje praznovanje obletnice - nisem prepričan, da bo doprineslo k sožitju narodov živečih na Kosovu.) Albance, Šip-tarje, Arnaute (že ta različna imena govorijo o zapleteni in težki zgodovini tega naroda) smo pri nas poznali predvsem kot slaščičarje ter jih v novejšem času spoznavamo kot izvrstne prodajalce sadja in zelenjave na naših tržnicah. O njihovi težki zgodovini, svojski kulturi, pa nič ali skoraj nič. Šele zadnjih nekaj let smo tudi Slovenci dobili nekaj knjig, ki govorijo o zgodovini, umetnosti, kulturi in gospodarskem razvoju tega naroda, ki zapoznelo - merjeno z evropsko uro - vstopa med (enakopravne) narode Evrope in to ob handicapu, ki se mu reče LR Albanija, ki iz različnih razlogov ne uživa posebnega spoštovanja. Tudi ta naša neukost na svojski način govori o tem, da je imel (in še ima) ta narod »specifičen« položaj znotraj Jugoslavije. Skratka izrekati take ali drugačne sodbe o SAP Kosovu in tam živečih Albancih in Nealbancih in o dogodkih, ki jih je ta čas (pre)poln zlasti srbski in sploh jugoslovanski tisk, je zelo tvegano početje. Razmer človek resnično ne pozna, informacije, ki jih dobivamo, pa so pogosto dezinformacije. Očitno pa je vsaj naslednje: razmere - gospodarske, mednacionalne, politične - so do skrajnosti zaostrene. Beda in sovraštvo generirata ekscese, ki ta prostor spet delajo sod smodnika. Tudi ni dvoma, da se Nealbanska manjšina - še zlasti Srbi in Črnogorci - čutijo ogrožene. Prav gotovo so obsojanja in ostrega kaznovanja vredna početja kot skrunje-nje grobov, posiljevanje, motenje posesti itd., ki jih opravljajo kriminalci iz vrst albanske večine Nealbancem. Premajhna - vsaj v preteklosti - učinkovitost organov pregona in sodišč k strahu in nezaupanju Nealbancev dodatno prispeva. Očitno je, da albanska večina še ni spoznala - zlasti ne vsa in povsod - da ta početja njihovih narodnih izmečkov ne ogrožajo le njihovih sodržavljanov Nealbancev, ampak že danes, še bolj pa jutri, njih same. Vse dotlej dokler to spoznanje ne bo postalo prepričanje velike večine Albancev, bo to pokrajino pretresalo nasilje vseh vrst in iredenta ne bo onemogočena. To nefunkcioniranje države in nedelovanje tistega, čemur pravimo družbena samozaščita na eni, ter razglašanje domala vseh konfliktov med Albanci in Nealbanci za premišljena nacionalistična početja na drugi strani, ohranjajo in celo poglabljajo občutek splošnega nezadovoljstva, strahu, krivde in nemoči pri prebivalcih te naše Pokrajine. Temeljitejša analiza stanja v Pokrajini kaže, da nagle, takojšnje rešitve tu niso mogoče. Tu je, če kje, potrebna sprava med ljudmi kot ljudmi, ki so stoletja živeli v sosedstvu, prijateljstvu pa tudi sovraštvu, ki ga je zadnje mesece žal vse več. Tega ponovnega zbližanja ni mogoče doseči s policijsko ali vojaško silo. Ljudje na Kosovu potrebujejo mir, spravljivo besedo, potrebujejo organizirano večnacionalno združevanje, ne pa neprestana razdvajanja na narodnostni podlagi. V te kraje oziroma med Kosovarje se mora vrniti občutek zaupanja, varnosti in medsebojnega spoštovanja. Kosovarje zlasti pa albansko večino je treba končno postaviti v položaj, da se bo za gospodarske, politične in mednacionalne razmere v SAP Kosovo čutila v prvi vrsti odgovorna sama. Vse dotlej dokler jih bo preostala Jugoslavija tega amnestirala, se torej skušalo probleme reševati mimo albanske večine ali celo proti njenim interesom in to še s pozicije sile, se razmere v Pokrajini ne bodo izboljšale, še več -slabšale se bodo. To je naša in svetovna izkušnja. Zato frontna RK SZDL Slovenije skupaj z drugimi zlasti gospodarskimi, informacijskimi ter znanstvenoraziskovalnimi ustanovami naše republike usmerja svoje aktivnosti k odpravljanju vzrokov kosovske drame, v mejah možnosti doprinaša k vzpostavljanju razmer v katerih se bo sleherni občan SAP Kosova počutil varnega, svobodnega, delamo na tem, da bo vsak Albanec in Nealbanec jemal republiko Srbijo in državo Jugoslavijo za svojo republiko in svojo državo. To je trnova, dolgotrajna, a obenem edina pot po kateri mora družno kreniti vsa Jugoslavija. Tempirana bomba iz dneva v dan glasneje tiktaka. Jo bomo utišali?! DOBER DAN, KOSOVO Današnje, 14. Odprte strani, smo odprli trenutno najbolj aktualni problematiki v Jugoslaviji — Kosovu. Naši novinarji Vine Bešter, Jože Košnjek in Cveto Zaplotnik, ter fotoreporter Franc Perdan so se pridružili Dnevnikovi ekspediciji — informacijskemu preboju na Kosovo. Marsikaj zanimivega so videli in slišali, marsikaj tudi drugače kot imamo moč slišati iz uradnih virov informiranja. Naslednje Odprte strani bodo izšle v petek, 30. septembra. Odpiramo jih ustavnim spremembam. Vabimo, da nam pišete. Leopoldina Bogataj Odlomki iz zgodovine in tiska ^Osovo in Metohija sta bili pomembni pokrajini že pod Rimlja-j?1, V 7 st. so se tu naselili Slovani, ^° H. st. je bila to obmejna bizantska pokrajina in v tem času so ?aceli sem prodirati Srbi iz Raške. me Kosovo srečujemo od 12. st. r*lJe. Na Kosovu je ok. 1. 1170 prelagal Nemanja Bizantince in svo-te brate ter tako utrdil svojo oblast j'Raški. Po 1. 1190 se Raška razširi Kosovo in Lab, nato pa še na ^etohijo (Hvosno); osvojitev ko-/°vskometohijskega ozemlja je j*Ornenila gospodarsko okrepitev j*ednjeveške Srbije. Od Štefana jemanja do prihoda Turkov je bi-* to osrednja pokrajina srbske ednjeveške države; sčasoma so tu razvila pomembna mesta s ^filnimi zgodovinskimi spome-|. ki: Priština, Janjevo, Nerodim-Q< Pauni, Zvečan, Vučitrn, Trep-Sj Prizren in druga. Že v sred-j*ern veku so bili tu rudniki Trep-j^i Zvečan, Janjevo, Novo Brdo in o0 drugi, ki so bili pomembni za j, sPodarsko krepitev srednjeve-f«v ^r^'Je' bili so last vrhovnega l^alca, vladarja. V srednjem ve-sbnS° nastan še zdaJ ohranjeni W^emki samostanske arhitekti' Patriarhijska cerkev v Peči, ^/■ani, Gračanica in drugi. Arhi- tonsko in likovno so to zelo po-SjjJ^bni umetnostno-zgodovinski l^mieniki, zlasti Gračanica. Na VmJ^ je doživela poraz srednje-istL a srbska država 1. 1389; na mestu so Turki 1. 1448 pora-Iv Madžare, ki jim je poveljeval i* h?i Hum/adl- 0d 1 1402 d0 1459 "a pokrajina del srbske despo- tovine. Pod turško oblastjo (1459 — 1912) je gospodarsko in kulturno občutno nazadovala in v tem času so nastale velike etnične spremembe (zaradi doseljevanja Albancev je izgubila svojo prejšnjo srbsko značilnost). Najbolj množično so se Srbi iz te pokrajine odselili 1. 1690 pod vodstvom patriarha Arsenija III. Čarnojevi-ča in med avstrijsko-turško vojno (1683 - 1699). Da bi se rešili Turkov, so Srbi v tej vojni podprli Avstrijce; ko pa so se ti morali umakniti, je prišlo do »velike selitve Srbov«, ki so se nato stalno naselili v delih južne Ogrske in dobili od avstrijskega cesarja nekaj privilegijev. Ko je spet izbruhnila vojna med Avstrijo in Turki (1735 — 1739), so se Srbi znova selili pod Arsenijem IV. Šakabento (1737), čeprav v nekoliko manjšem obsegu kot med veliko selitvijo. Izseljevanje se je še nadaljevalo ves čas, dokler niso bili Srbi 1. 1912 osvobojeni. Srbska vojska je sicer prodrla na Kosovo že 1. 1878, vendar so ti kraji prišli v okvir Srbije in Črne gore šele 1. 1912. To je prineslo delno gospodarsko poživitev, vendar so pod srbsko vlado kot tudi po prvi svetovni vojni večino prebivalstva gospodarsko izkoriščali tuji in domači kapitalisti, vrh tega pa narodnostne manjšine v Srbiji, posebno po prvi svetovni vojni v stari Jugoslaviji, niso bile deležne svobodnega nacionalnega in kulturnega razvoja. Kot drugi jugoslovanski narodi so se med vojno 1. 1941 — 1945 tudi narodi na Kosovu borili proti okupatorju in njihovim pomočnikom za osvoboditev domovine ter za boljše možnosti nacionalnega in kulturnega napredka. Nastanek nove Jugoslavije je omogočil narodom na Kosovu svoboden nacionalni in kulturni razvoj. Mala splošna enciklopedija ir 6 *r Slovenci se radi sklicujemo na av-nojska načela in na zgodovinski vrstni red, po katerem se je oblikovala nova Jugoslavija. V teh razmerjih so nam bile zgodovinske okoliščine naklonjene, naše politično vodstvo je ustrezno delovalo na praktičnem in teoretičnem razvoju. Slovenija je v teh procesih dosegla novo, višjo stopnjo svoje samopotrditve, novo, višjo stopnjo samostojnosti in državnosti. Zgodovinski model, po katerem je nastala nova Jugoslavija, se nam zdi še danes uporaben in v razpravah o ustavnih spremembah vse bolj stopa v ospredje tudi kot model novega, vnovičnega oblikovanja odnosov med federalnimi enotami, kot model za dograjevanje in utrjevanje državne tvorbe, Jugoslavije. Jugoslaviji kot skupni državni tvorbi tudi v drugih delih države ne omenjajo nikakršne alternative. Njenega obstoja nihče ne problematizira, nerešena pa so mnoga vprašanja medsebojnih odnosov njenih sestavnih delov. Nedvoumno lahko zatrdimo, da južnoslovanski narodi vidijo svojo razvojno perspektivo le v skupni državi Jugoslaviji. Nimamo pa dovolj jasnega vpogleda v zgodovinske težnje in razvojne perspektive Albancev. Njihova zahteva po republiki morda vsebuje doslej še neizrečeno težnjo po odcepitvi. Tudi eventualna združitev z matičnim narodom ne zagotavlja že vnaprej njene socialistične orientacije. Poznavalci notranjih razmer in političnih tendenc med 400 000 emigranti po Evropi in ZDA dopuščajo možnost močne prozahodne orientacije, težnje po vzpostavitvi demokracije zahodnega tipa. Takšno orientacijo podpirajo tudi nekateri krogi na zahodu. Nobenega dvoma ne more biti glede tega, da Albancev ne zavezujejo avnojski sklepi. Oni se kot celota za novo Jugoslavijo niso borili, v avnojskih odločitvah Kosovo sploh ni omenjeno. Po več kot 500-letni turški okupaciji in kasnejši nadvladi Srbije je največji del albanskega naroda najprej kot osvoboditelje dočakal italijansko, nato še nemško okupacijo... Le v manjši meri je podpiral osvobodilni boj, Pozimi 1944/45 je celo prišlo do množičnega upora zoper jugoslovansko oblast. Te zgodovinske okoliščine so položaj Kosova v Jugoslaviji zaznamovale v vsem povojnem obdobju, do današnjih dni. Vprašanje je, ali na Kosovu sploh lahko govorimo o kontrarevoluciji, ker tam tudi revolucije ni bilo. Reševanje kosovskega problema zahteva nov pristop tudi zaradi tamkjašnjih demografskih gibanj, zaradi naravnega prirastka, ki je precej večji kot drugod v državi. Ta naravni prirast, če se bo nadaljeval s sedanjo intenzivnostjo, bi prej kot v petdesetih letih bistveno spremenil nacionalno sestavo v Jugoslaviji, albanskega prebivalstva bi bila že polovica. Ob odločni tendenci kulturnega zapiranja vase, ki je značilno za Albance, bi v Jugoslaviji nastala popolnoma nova socialna in kulturna razmerja, med drugim tudi zato, ker že sedanja demografska eksplozija ne omogoča izboljšanja socialnega stanja tega ljudstva. Do vseh teh vprašanj kažemo Slovenci neutemeljeno in neustrezno ravnodušnost. Vse preveč se zanašamo na to, da gre za srbski problem. Kosovski problem je skupen problem vseh v Jugoslaviji živečih narodnih skupnosti. Ne more ga reševati Srbija sama in ne more ga reševati na dosedanji način. Avnojske rešitve tudi v Srbiji niso zagotovile povsem ustreznega položaja v skupnosti jugoslovanskih narodov in srbskemu narodu niso zagotovile vseh možnosti ustvarjalnega razvoja. Okupiran s problemi lastne suverenosti in možnostmi lastnega razvoja, ki jih kot najštevilčnejši sestavni del federacije nedvomno zasluži, je bil večkrat obtoževan, da ne ponuja in ne zagotavlja dovolj demokratičnih projektov za sožitje z drugimi jugoslovanskimi narodi. Vladimir Kavčič, Žirovski občasnik, junij 1988 Na Kosovu zelo pridno sodijo in zapirajo. Višina zapornih kazni je politično dogovorjena in predstavlja pravo sramoto za našo državo. Mladeniči, ki so bili bolj izraziti v demonstracijah, ki so nosili gesla in vzklikali, da so Albanci in ne Jugoslovani, so obsojeni na 13 do 15 let zapora. Nezaslišano! Stara Avstrija je bila v svojem obračunavanju z Mlado Bosno dobrotlji-va teta. Režim v stari Jugoslaviji je za podobne izpade prisodil 3 do 6 mesecev zapora. Sodni obračun na Kosovu spominja na italijanske »pravne« represalije v Ljubljanski pokrajini v letih okupacije. Kam smo prišli? Vedno smo dvignili svoj glas, če so kje v svetu uprizarjali take ali podobne pravne pogrome zopet politično opozicijo. Sedaj to sami počenjamo. Vsa naša javnost pa molči ali celo pritrjuje. Sram me je in težko mi je, ker sem to dočakal. Samo upanje na prihodnost mi brani, da zaradi tega, kar počno na Kosovu, ne vrnem članske izkaznice ZKJ. Če bi imel možnost javno obrazložiti svoj korak, bi ga takoj napravil. Žal to ni mogoče. Zaprta so mi vsa pota do javnosti. Režim bi moj protest in izstop iz ZK tolmačil kot podporo Enverju Hoxhi, kot nacionalizem in bi jim bil celo politično dobrodošel. Zato molčim, trpim in upam! Stane Kavčič, Dnevnik in spomini Kosovci so pregovorno priti m in tudi sposobni, dokler delajo v okvirih rodovne morale, in niti četrt tako učinkoviti v državnih oziroma družbenih službah. Res je, da ne gre za njihovo specialnost, je pa pri njih bolj opazno. Po čudnem zgodovinskem paradoksu so Albanci bržkone edina nacionalna skupnost v današnji Jugoslaviji, ki kapital zvečine akumulira nadindividualno, vendar ne družbeno oficializirano. Rodovni sistem podreja posameznika klanskim interesom, delo je vredno predvsem kot prispevek k rodovni skupnosti: blagajne za nekaj deset in tudi sto ljudi so skupne in rodovna morala nalaga, da vanjo prispeva vsakdo po svojih najboljših močeh. Po najrazličnejših stojnicah in slaščičarnah se od jutra do večera, na petek in svetek vrti množica bledih in pridnih fantov, ki jih je toliko več, kolikor novodobna zdravstvena zaščita zagotavlja optimalen učinek neod-jenljive populacijske eksplozije na Kosovu. Vsi ti možje in fantje zaslužek odvajajo na en kup, od koder se kupuje posest. Obstajajo dovolj resne podmene, da je problem izseljevanja Srbov in Črnogorcev s Kosova prav ta: albanski klani so sposobni gotovinsko in celo devizno preplačati karkoli, na kar vržejo oko — tudi večkratno (celo v Ljubljani so znani takšni primeri). Ko nakupovanje v domačem okolju »garnirajo« še z »nagajanji«, z drobno ali tudi manj drobno represijo, začne seveda v tamkajšnji srbski ali črnogorski glavi delovati tista pamet, ki je pač ne pogreša skoraj nihče med živimi. Začne se spraševati: Zakaj za božjo voljo pa ne bi hitro vzel tistih milijard in jo pobral v Pomoravje ali Sumadijo, kupil za pol denarja zemljo, se z drugo polovico lepo opremil in živel, kot se spodobi? Brez nadležnih sosedov. Normalno; v podobnih razmišljanjih ne pomaga nobeno moraliziranje; ali pomaga samo do neke mere; nekje pa je na koncu koncev skoraj zmeraj meja, na kateri se zavest povesi pred udobnostjo in imetjem. Srbsko in črnogorsko izseljevanje s Kosova torej bržkone ni samo stvar represije, kot se rado govori, temveč je (tudi) znamenje realne albanske gospodarske moči — v privatni posesti. Problem od daleč spominja na palestinskega: tudi tam so Judje najprej povsem legalno in neosvajal-no od Arabcev nakupovali zemljo; denar je bil preveč mamljiv, da bi kdo od prodajalcev pretirano mislil še na kaj drugega. Ko so končno spoznali, da so že domala brez zemlje (doma, domovine), pa je bilo prepozno. Potem šele se je problem s kupoprodajne prenesel na nacionalno, politično, vojaško in humanistično raven. Z vsemi znanimi posledicami. Matjaž Kmecl, Dnevnik, 6. avgusta 1988 Kdo •„. nosilec kontrarevo lucije na Kosovu? Ubogo albansko prebivalstvo, se pravi najbolj delaven in najbolj reven del jugoslovanskega prebivalstva, ki ima dejansko v naši državi status subproletariata? Kosovsa politbi-rokracija, ki je prav tao kot vsa jugoslovanska politbirokracija konservativna, nezadostno izobražena in strokovno neusposobljena za posel, ki ga opravlja? Ali pa morda kosovska novonastajajoča inteligenca, ki je najbrž edina sposobna organizirati nacionalne potenciale in hkrati prevzeti tudi odgovornost za varstvo srbske manjšine na Kosovu? Zdi se, da so si stališča jugoslovanske, srbske in kosovske politbirokracije enotna v tem, da je jedro kontrarevolucije ha prištinski univerzi, v društvu književnikov in v kosovskem učitelju. Zdi se, da so si omenjene politbirokracije v laseh edinole v tem, katera naj bi odigrala odločilno vlogo pri politični mortifikaciji kosovske inteligence: lokalna kosovska, velikosrhska ali pa zvezna? Veljko Rus, Delo, 13. avgusta 1988 GLAS 8. STRAN Petek, 16. septembral988 DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO Na mnoga kosovska vprašanja ni odgovorov Bomo med stotimi resnicami našli pravo Priština, 9. septembra — Kaj je pravzaprav bistveni problem Kosova? Pravega odgovora nismo dobili. Najpogostejši je bil, da Kosovo vznemirja kača nacionalizma, ki je ne znamo ali nočemo udariti po glavi, ampak jo tolčemo po repu. Ce gre za resnico, potem je teh resnic veliko, so nam dejali, vendar samo ena drži: nihče v pokrajini ni zadovoljen. Ljudje vpeti med dvignjeno pest in pozive k sožitju in slogi. Veliko vprašanj pa še ostaja brez odgovorov. Za uvod ocena, ki jo je na okrogli mizi o položaju na Kosovu dal predsednik predsedstva republiške konference SZDL Daut Jašanica. »Težišče naše akcije je usmerjeno na ključna vprašanja zapletenega položaja v pokrajini kot so učinkovitost v preprečevanju albanskega nacionalizma in separatizma, vzroki in problemi, zaradi katerih se Srbi in Črnogorci izseljujejo s Kosova in preprečevanje tega izseljevanja, ukrepi za zagotovitev osebne in lastninske svobode vseh ljudi, še posebej Srbov in Črnogorcev, utrditev mednacionalnih odnosov na osnovi medsebojnega zaupanja, zagotovitev delovanja vseh funkcij sistema zaradi učinkovitega zagotavljanja zakonitosti in ustavnosti, zaradi popolne varnosti ljudi in družbene imovine. V pokrajini smo priča dvema nasprotnima pojavoma. Na eni strani smo razvili široko in intenzivno aktivnost za reševanje problemov, za delovanje med ljudmi, s ciljem okrepiti organe oblasti in institucije sistema. Kot so rekli na 16. seji CK ZKJ, smo priča nekaterim rezultatom in smo v stalni akciji. Po drugi strani pa smo priča izredno negativnim pojavom v mednacionalnih odnosih. Politično ozračje je nervozno, napeto. Praktično zaradi tega naše akcije ne dajejo zaželenih rezultatov. Albanski nacionalizem je še naprej prisoten in izbira občutljive točke za napade, kar vznemirja ljudi, kvari mednacionalne odnose in hoče dokazati, da je še vedno močan. Širi sovražne pamflete, ogrožena sta osebnost in lastnina Srbov in Črnogorcev. Del ekscesov je ne- Cosredno usmerjen zoper Sr-e in Črnogorce, del pa jih nima političnega ozadja, pa gredo vseeno v prid albanskemu nacionalizmu in drugim sovražnikom. Pri naprednih ljudeh, še posebej pa pri Srbih in Črnogorcih, izzivajo ti ekscesi ogorčenje, revolt, pa zahteve po učinkovitih in ostrih idej- nopolitičnih in zakonskih ukrepih. Preračunano v odstotke ti pojavi niso prevladujoči, vendar v napetem ozračju dobivajo politična obeležja, se politizirajo. Marsikje že slišimo, da je nacionalna enakopravnost na Kosovu zlomljena. To ni točno. Utrditev nacionalne enakopravnosti na Kosovu pa je naša prva naloga.« Predsednik kosovske socialistične zveze navaja, da je delež srbskega in črnogorskega prebivalstva med zaposlenimi večji kot pa delež v številu prebivalcev, da se odstranjujejo napake v vzgoji in izobraževanju, kulturi, zdravstvu, uporabi jezika in pisave, kadrovski politiki. Za zaposlitev povratnikov ni potrebna posebna procedura. Nad 4000 se jih je vrnilo, zaposlenih pa jih je le nekaj nad 2000. Učencem in študentom srbske in črnogorske narodnosti se dodeljujejo štipendije ter omogoča bivanje v študentskih domovih ne glede na gmotno stanje družine. Izseljevanje Srbov in Črnogorcev se nadaljuje in to zaskrbljuje. Po letu 1981 se je izselilo okrog 28.000 Srbov in Črnogorcev, dobre štiri tisoč pa se jih je vrnilo. Okrog 16.000 izseljenih so posamezniki, katerih družine so še na Kosovu. »Nacionalizem se pojavlja tudi na drugi strani«, ugotavlja predsednik kosovske SZDL. »Srbski nacionalisti brez ovir izkoriščajo resnične probleme in kričijo, da je skupno življenje z Albanci v pokrajini nemogoče. Na vse vpliva nezaposlenost. Uradno imamo 140.000 prijavljenih nezaposlenih, jih je pa še enkrat več, in med njimi so tudi Srbi in Črnogorci. Okrog 50.000 zaposlenih živi na robu obstoja. Struktura kosovskega gospodarstva je neprimerna, nimamo obratnih sredstev, zadolženost v tujini je velika, inflacija divja, prav tako pa tudi cene reprodukcijskega materiala.« Protestni shodi imajo tudi mračna ozadja Jusupi Karakuši, visoki funkcionar pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve, je ocenil, da zoper protestne shode Srbov in Črnogorcev ne morejo nič, ker niso nacionalistični. Daut Jašanica pa je dejal, da so neposredni povodi za zbiranje ljudi konkretni ekscesi ali problemi. Ljudje na prištinski ulici. So res tako skregani med seboj, kot beremo, slišimo? Daut Jašanica, predsednik kosovske SZDL »Vendar je očitna tendenca, da želijo posamezniki te zbore uporabiti za druge cilje, da se jim da drugi značaj.. To dodatno otežuje že tako težko situacijo, lahko pa ima širše posledice na mednacionalne odnose na Kosovu in širše. Zbore na Kosovu so sklicale iste skupine ljudi, z enakimi scenariji, tudi istimi udeleženci, pa tudi parolami, ob podpori dela sredstev javnega obveščanja. Na zborih so postavljene zahteve, ki niso skladne z realnimi problemi in političnimi stališči. Zahteve skrajnih posameznikov ali skupin lahko postanejo dominantne, agresivne in nacionalistično nastrojene, s sporočili, ki širijo nestrpnost in mržnjo do pripadnikov drugih narodov in narodnosti. Organi in organizacije Kosova so pravočasno opozarjale, da taki zbori ne prispevajo k razreševanju kosovske problematike, k obračunu z albanskimi nacionalisti in kontrarevolucijo, k preprečevanju izseljevanja Srbov in Črnogorcev.« zahteve po glavah politikov Na protestnih zborih Srbov in Črnogorcev odmevajo zahteve po glavah nekaterih politikov, predvsem kosovskih albanske narodnosti, ki naj bi bili krivi za brezizhoden položaj srbskega in črnogorskega življa v pokrajini. Azem Vlasi je politično talentiranejši od Fadila Hodže, vendar je krivec za razmere v pokrajini. Sramota je za pravno državo, da mi, ki smo jo osvobodili, v njej ne uživamo svobode, vpijejo. Srbi imajo sicer še hujši položaj v Albaniji. Naša oblast ni nič storila zanje. Oni se nimajo kam izseliti, kar vsaj mi lahko storimo, zveni iz mikrofonov. Ali ni 40.000 izseljenih zadosten argument za upravičenost naših zahtev. Drugega nam ne ostane, kot da gremo na take shode, v Beograd. Srbija se prebuja, Srbija mora biti enotna, Srbija je Jugoslavija, je slišati. Udarimo kačo po glavi in ne po repu! Kača so DČitno Albanci in njihovi politiki. Mi nismo bili nikdar okupatorji, mi smo bili vedno osvoboditelji. Tovariši gori imajo trdo srce in nimajo duše, za- Na časnike lete očitki, da pišejo pristransko, da so gluhi za resnico, da so pod vplivom Beograda ali Prištine to nas ne slišijo. Na mitingih, na kakršnem smo bili v Vuči-trnu, tudi preberejo seznam ljudi v občini, pokrajini in v federaciji, ki morajo oditi. Med njimi je tudi Stane Dolanc, ki leta 1981 »ni uspel zatreti kontrarevolucije« kot zvezni sekretar za notranje zadeve, Francu Šetincu pa očitajo izjavo, da ustava iz leta 1974 ni vzrok za izseljevanje. Kolj Široka, Sveto Dolaševič, Azem Vlasi, Voja Zajič so razen nekaterih politikov v vrhu Jugoslavije najpogosteje na udaru. Neuradno smo v Prištini zvedeli, da nekaterim, predvsem Azemu, grozijo s smrtjo. Kako Azem Vlasi komentira napade nanj in tovariše. »Dosti je takih, ki jih moti prav naše delo. Vsem je znano, da sem prav jaz najprej opozarjal na kontrarevolucio-narni značaj albanskega nacionalizma. Z ostalimi tovariši sem bil, brez lažne skromnosti, vedno v fronti zoper albanski nacionalizem. Tega se sedaj ne prizna. Zamenjani so kriteriji pravilnega obnašanja. Berejo se liste albanskih kadrov, ki jih je treba zamenjati. Vendar je nerazumljivo, da se na eni strani postavlja ostra zahteva po hitrem in učinkovitem reševanju problemov, na drugi strani pa se napadajo kadri, ki bi morali to breme nositi. Postavljam vprašanje: kdo naj bi sploh bil tisti, ki naj rešuje problematiko Kosova. To ni stvar osebne užaljenosti, to je resna stvar...« Daut Jašanicapa o tem pravi: »Na osnovi nacionalne razdvojenosti v in izven Kosova se pavšalno, tendenciozno in dis-kvalifikatorsko pozivajo kadri, ki bi morali iti. To podžigajo tudi nekatera javna glasila. Vsebina takih »prozivk« je poskus diskvalificirati čim več ljudi, da bi tako lažje postavljali vprašanje dela teh ljudi in organov.« Anka Cvijanović, urednic* Jedinstva iz Prištine Kdo vpliva na tisk Že takoj po prihodu v Prištino je bilo postavljeno vprašanje, ali je res, da so nekatera sredstva javnega obveščanja pod vplivom Beograda in srbskega vodstva, del pa je na strani pokrajinskega vodstva. Pisatelji Kosova so na okrogli mizi javno govorili o vojni med Beogradom in Prištino, o kroženju lažnih resnic, naše, ljudske resnice pa nihče noče poslušati. Ta vtis smo ob prebiranju beograjskega in prištinskega časopisja dobili tudi mi, predvsem ob konkretnih dogodkih, primerih nasilja, mitingih, izjavah politikov, ob povsem običajnih stvareh. Šakir Mailsut, pokrajinski sekretar za informacije, ne zanika takšnih ali drugačnih odzivov v.sredstvih javnega obveščanja. Dokler-bo tako, je dejal, zaupanja v pokrajini tudi ne bo. Za to niso odgovorni le novinarji, ampak tudi politiki, ki nastopajo v javnosti. Izredno zgovorna Anka Cvijanović, Srbkinja, ki se je rodila in živi na Kosovu ter je pomočnica glavnega urednika Jedinstva, glasila pokrajinske partijske organizacije (zakaj imamo potem jugoslovansko partijsko glasilo Komunist, se Pričevanja Dr. Nešat Radonići, stomatolog v Peči: »Albanec sem in imam prijatelje tudi med Srbi. Govorimo o ekscesih. Če bi ga naredil Albanec in bi jaz vedel zanj, bi ga tudi obsodil. Javnost zve samo za naše napake, za napake drugih pa ne. Tudi slabi ljudje so med nami, vendar nismo vsi takšni. Potegnite linijo med poštenimi in nacionalisti, povsod! Mar za nas ni ustava zadosten zakon. Hočejo še kaj drugega. Marsikdo ne ve ali ne pove, da je albanska družina ščitila peško patriar-hijo leta 1981 pred napadi albanskih nacionalistov. Imamo ljudi, ki provocirajo. Njim stopimo na prste, ni pa vsaka melankost, navaden o troški pretep nacionalizem. Prepričan sem, da bi bil Albanec bolj kaznovan, če bi vrgel kamen v vaš avtobus, kot pa če bi to naredil Srb. Mi bi bili takoj nacionalisti, iredentisti. Zaostalost Kosova ni samo problem Srbov, ampak tudi Albancev. Med nami je več nezaposlenih kot med drugimi. Razumite nas, tudi zato in nasploh je zemlja za nas sveta, želimo jo imeti, da se bomo preživeli, pa jo po novih zakonih niti kupiti ne moremo. Trdim, da bi med 100 Albanci našli 3, 4 nacionaliste. Tudi na drugi strani so. V neki prištinski tovarni se je 100 Albancev prijavilo na razpis, pa niso nobenega sprejeli, samo Srbe in Črnogorce.« Boro Dželetović iz Kosovega polja: »Takšnega albanskega nacionalizma zgodovina ne pomni. Okrog 300.000 ljudi se je po vojni že izselilo iz pokrajine. Albanski nacionalisti to počno s pomočjo državnih organov. Oni so odgovorni za tragedijo. Na vsakem koraku smo šikanirani, ogroženi. To ni Srbija, to je Albanija, nam kličejo, izobesijo zastavo tako, da se vidi samo dvoglavi albanski orel, dopi- se pošiljajo v albanskem jeziku, srbohrvatski prevod pa napišejo v latinici in ne v cirilici. Njihov cilj je še več rojstev, da bodo močnejši. Od države dobivajo pomoč za nerazvite, pa jo tudi za to trosijo. Niso siromašni, bogati so, pa ne delajo. Ko so leta 1981 demonstrirali, so dvigovali noseče ženske in vpili: to je naša prihodnost. Tudi pošteni so med Albanci, vendar so v manjšini. Molčijo, ker se bojijo.« Sofronie Mirkovič iz Vučitr- na: »30 hektarov zemlje imamo, pa je ne moremo obdelovati mirno. Albanci povzročajo škodo na posevkih, kradejo, pasejo živino. Milica ne naredi nič. Stalno se lahko pretepaš, institucije sistema pa ne narede nič. Vse so naklonjene separatizmu. Tudi Srbi na položajih ne narede nič. Molčijo, bojijo se za stolčke. 'Čutolozi' jim pravimo. Kot pravi kolega Slavko Džumič iz Kosovega polja: to-žuješ se za zemljo, tepeš se, da jo obdeluješ, čeprav je tvoja. Menda je v pokrajini kar 19.000 nerešenih sodnih zemljiških zadev. Od njega je neki Albanec leta 1970 hotel kupiti posestvo. Plačal ge ni, uporablja pa ga. 17 let je bil spor, z milico so Slavka pripeljali na njegovo zemljo, pa je ne more obdelovati, ker mu Albanec tega ne pusti. Kaj nam ostaja drugega kot bežati.« Več vzrokov za izseljevanje Srbi in Črnogorci, ki so se izselili iz pokrajine, pa bi se želeli vrniti, imajo prednosti pri dodelitvi zemlje in stanovanj, zaposlitvi, štipendijah. Za vse, ki se vračajo, ni dela. Na vseh ravneh v pokrajini tudi delujejo komisije za preprečevanje izseljevanja Srbov in Črnogorcev. Brez dovoljenja te komisije se nihče ne more uradno izseliti, razen ilegalno, seveda pa ima težave v drugi občini pri prijavi. Za Albance in druge narodnosti to ne velja. Ko smo v Djakovici vprašali, mar ne diši to po neenakopravnosti, po omejevanju svobode v primerih Srbov, so odločno zanikali. Pritiski nacionalistov niso edini vzrok izseljevanja. Večkrat prevladajo tudi ekonomski motivi, saj Albanci zemljo in hiše dobro plačajo in marsikdo tudi špekulira. Nezaposlenost je velika, so tudi drugi problemi. Zato ima tudi izseljevanje več obrazov. ^tek, 16. septembra 1988 'y/v/A' j/m/j/ 9. stran ^mm [GLAS DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO Je vprašal nekdo) takole odgovarja: "Točno je, da se razlikujemo. Tudi pred letom 1981 smo se. Enako nismo nikdar pisali. Sploh pa ne poznam dveh listov, ki bi povsem enako pisa-**• Po letu 1981 so te razlike še bolj izrazite. Vse pa le ostaja na ugotovitvah, da se razliku-j*nio, nismo se pa še lotili globljih ocen in analiz teh razlik. Ce so razlike res tako velike, Potem naj naši ustanovitelji rečejo, kako kdo dela. Do tega nismo prišli. Vsi izhajamo 12 enakih stališč, vendar so za Jedinstvo obvezna stališča ■Partijskih vodstev Prištine, Pokrajine, Srbije in Jugoslavije- Če mi poročamo s protestnega zbora pred tednom dni v Prištini zaradi napada na ženo, očeta, če se je na zboru zbralo 20.000 ljudi in če jim je spregovoril predsednik partije, potem je bil to za nas dogodek za prvo stran.« Pri vseh teh različnostih pa je zanimiv odgovor, da vsi delajo na stališčih državnega in partijskega vodstva o Kosovu! Gezime Haliti iz Tetova, Makedonija: »Pogoji za študij tukaj v Prištini niso ravno najboljši. Seveda se tudi pri samem študiju čuti politična napetost v pokrajini. Če izhajamo iz izhodišča, da država Pripada mladim, potem to tudi moramo čutiti, na žalost Pa to ni v takšni meri, kot bi večina želela. Nekaj podobnega je tudi v Makedoniji, kajti, če bi bilo vse normalno, bi sama študirala v albanščini v Makedoniji, ne pa, da sem morala zaradi tega priti v Prištino.« Je vzrok zaostritvam ustava? Ob vseh spoznanjih o Kosovu, ki sem jih dobil, bi odgovoril Pritrdilno, čeprav so tudi še ^ruge stvari, ki burijo kosovsko javnost. Človeku dajo misliti vzkliki, da mora biti republika Srbija močna in mora 'rneti glavno besedo tudi v ?Peh pokrajinah, da je Srbija Kosovo in Vojvodina, da želi Vojvodinsko vodstvo s podporo kosovskih politikov utrditi ^oje hegemonistične težnje, da je Slobodan Miloševič, popularni Slobo, ki ga že opeva Pesem, tisti človek, za katerim je vredno iti, ker bo le tako Sr-DlJa enakopravna drugim jugoslovanskim republikam. Albanska narodnost, čeprav ve-Clnska, odgovarja tudi z izzivanjem in za zdaj še tihim odporen1- Grozno bo, mi je dejal ne-p Albanec, če bo tudi nas po-rPljenje minilo in se bomo ?}°rali na tak ali drugačen na-nln braniti, da mi, kot večinski narod, ne bomo brezpravna manjšina. ^itiram Azema Vlasija, člana Predsedstva kosovske partije: ^stavna razprava in spremembe vseh treh ustav, pokrajinske, srbske in jugoslovanske, so nova razsežnost J°sovskega problema. To do-UsJn° .°težuje naš položaj v itT?Vni razpravi. Naše stališče le tu jasno. Mi smo za spre- jjjembe s ciljem, da se sedanja aksa zboljša. Kažejo pa se £0cr;e tendence tistih sil, ki ^vajajo pritisk v drugo smer, To 2mani^evanju avtonomije, p ..^tvarja mučno ozračje v £ 'ticnem, javnem mnenju. se, da se o tem ne Cj {jravlja na mitingih, na uli-rn'o > C se "sedimo, delajmo z Se cJo argumentov, normalno deif0?0variaimo» Pa bomo vi-bjn ', katera so bistvena, vse-vse vprašanja, skupna za takinas na Kosovu. Če bomo s mi ali drugačnimi pritiski nadaljevali, potem do najboljših rešitev ne bomo prišli, pa tudi težkih političnih posledic ne bomo uspeli ozdraviti.« So stroge kazni edina rešitev? Marsikdo se mora vprašati, ali država na Kosovu sploh še deluje, ali organi oblasti opravljajo svoje dolžnosti tako, kot bi jih morali, je edini zakon zakon ulice, je mogoče samo z ostro kaznovalno politiko rešiti vse probleme? Zadnje čase postaja tudi aktualno vprašanje, kako se bodo obnašali tisoči obsojenih v letu 1981, ki so delovali na osnovi albanskega nacionalizma in iredente. Večina jih je bila obsojeni-ih na 6, 7 let zapora, pa se sedaj vpračajo s prestajanja zaporne kazni. Jim bomo omogočili vrnitev v normalno življenje? Ali bodo prišli na prostost z občutkom, da so bili obsojeni po krivem in prihaja sedaj čas maščevanja? nih zborih. Moram povedati, da je na Kosovu mnogo stvari, ki niso skladne z ustavo. Zato mora biti Kosovo v pravosodju izjema, ker je pač stanje izjemno. Represija ni prijubljen ukrep in ni enaka v Prištini kot v Ljubljani. Pojavljajo se primeri bojkota ali osamitve posameznikov ali družin, ki so se pregrešile zoper nacionalno slogo človeka. To so pravila običajnega prava, to ni sistemski ukrep, vendar so pogosto učinkovitejša kot uradna. Veseli bi bili, če bi bile te mere zadostne, če bi reorganizacija odredov vojske in milice, ki sedaj pomagajo po krajevnih skupnostih, zadostovala. Bojimo se, da bomo morali represijo poostriti, kar pa bo imelo težke politične posledice. Sploh pa trdim, da pokrajinsko vodstvo ni krivo za krepitev srbskega nacionalizma«, je povedal Vesel Latifi. Po kontrarevoluciji je bilo na Kosovem zaprtih, pridržanih ali obsojenih okrog 4000 ljudi in od 50 do 60 odstotkov se jih vrača s prestajanja kazni. So Qerim O. Shkreli iz vasi Vi-tomirice ter Aferdita Sahiti iz vasi Gushavc: »Kot mlad par imava cel kup problemov. Sam sem diplomiral na DIF-u (fakulteti za telesno kulturo, op.p.), zaročenka pa zaključuje študij na medicinski fakulteti. Po dolgem čakanju sem dobil službo, a partijska organizacija ni v pravem času poslala stališča o moji moralno-politični neoporečnosti, pa sem zaradi tega delo izgubil in kdo ve, kdaj ga bom spet dobil. Stanovanje? Cene podnajemniških stanovanj se gibljejo mesečno okrog 300 nemških mark, pa si potem zamislite...« Uradni podatki pravosodnih organov in milice se razlikujejo, sploh pa se vsiljuje občutek, da se vse le preveč skuša reševati le na prisili. Sploh pa so bili odgovori na vprašanja kosovskim politikom prav s tega področja precej nejasni, splošni, zoženi na ugotovitev, da delajo vsi na stališčih 9. in 16. seje centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Na nekatera vprašanja pa odgovorov sploh ni bilo. Vesel Latifi, pokrajinski sekretar za pravosodje, zavrača trditve, da je bilo od leta 1981 dalje v preiskavi 150.000 lj.udi, prav tako pa govorice o hudih kaznih, neenakosti pred zakonom. Govoril je o 1400 obsojenih, od tega 1100 pravnomočno. Na mitingu Srbov in Črnogorcev v Vučitrnu smo slišali ugotovitev, da je Kosovo ponudilo streho desettisočim emigrantom iz Albanije, za zahvalo pa sedaj oni sejejo kontrarevolucijo in strežejo po življenju Srbov in njihovem imetju. Jusup Karakushi, funkcionar pokrajinskega sekretariata za notranje zadeve pojasnjuje, da živi v pokrajini 982 emigrantov in njihovih družinskih članov, ki imajo status begunca, in da jih je bilo zaradi kontrarevolucije obsojenih največ 15. Po letu 1981 beguncev iz Albanije ne sprejemajo več, pojavljajo pa se še primeri ilegalnih prehodov. »Ne poznam človeka, ki bi bil povsem zadovoljen z razsodbo sodišča, posebno če se postopek predolgo vleče. Sodišča prednostno, na osnovi posebnega člena, obravnavajo prekrške na nacionalni osnovi, zlasti zoper Srbe in Črnogorce. Dosegli smo večjo ažurnost sodišč in v tem že dosegamo splošne jugoslovanske standarde. Nadaljuje se delovna in idejna diferenciacija med sodniki in okrog 70 jih je bilo izločenih iz sodne službe. So pritiski na sodišča, da ne bi spoštovala rokov in takšni pritiski se kažejo tudi na protest- bili kaznovani pravi, so se tisti, ki so povzročili nemire in kontrarevolucijo, skrili in še naprej rovarijo? Odgovarja Azem Vlasi: »Od vsega začetka je naše stališče, da je treba represivne ukrepe sprejemati samo tam, kjer so šli grobo, odprto, javno zoper sistem, zoper mednacionalne odnose s pozicij nacionalizma, kontrarevolucije. Jasno nam je, da represivne mere ne bodo spremenile zavesti mladih. Če pa bo kontrarevolucija še dvigala glavo, bomo morali žal poseči tudi po takšnih ukrepih. Naša glavna naloga pa je idejnopolitični vpliv na mlade. Imamo programe resocializacije za tiste, ki se vračajo s prestajanja zapornih kazni. To je težko, to gre počasi, posebno v sedanji klimi na Kosovu, ki je naelektrena z nacionalizmom, spopadi, konfrontacijami. Škodljiva so namigovanja o programirani nacionalni sestavi na Kosovu leta 2000. Problemov se je treba lotevati politično, pa tudi sociološko, znanstveno. Tega pa imamo premalo, kar smo obremenjeni z vsakdanjimi problemi.« Na vprašanje kakšna je nacionalna sestava priprtih in obsojenih, pa smo dobili odgovor, da so Albanci v večini, saj jih je na Kosovu več, pa tudi zaradi tega, ker so Albanci skovali tajne organizacije, Srbi pa tega nimajo. Število kaznivih dejanj s političnim obeležjem pa se povečuje. S posilstvi pretiravamo Človek je zbegan, ko na eni strani prebira in sliši novice o strahotnih posilstvih na nacionalni osnovi, ki se dogajajo vsak dan, po drugi strani pa ti ljudje, s katerimi se naključno pogovarjaš, in predstavniki oblasti zagotavljajo, da je ženska za Albanca sveta, za Srba in Črnogorca pa je posilstvo enako uboju. Ne moremo mimo vtisa, da se preveč dogodkov meče pod plašč posilstev in nasilja, da se za taka dejanja črnijo samo ljudje albanske narodnosti, da se fant, ki se preveč očitno ozre za dekletom, že proglasi za nasilneža in posiljevalca. Prav tako se človeku ne zdi normalno, ko sliši, da se drugačno stališče v debati proglasi za nacionalistično in sovražno, da se otroka, ki utrga cvet in vrže žogo na sosedov vrt, razglasi za nacionalista, starši pa dobijo nacionalistične predznake. Tega je veliko v pokrajini. Obtožbe majejo zaupanje, ljudje tudi zaradi tega niso varni. Težko je človeku, ki iz časopisov izve, da je njegov najboljši prijatelj, ki ga pozna,v dno duše, nacionalist, sovražnik tega ali onega naroda, zagovornik iredente. To so težke človeške stiske, verjemite mi. Povedali so nam statistiko posilstev. Kosovo ni značilno po posilstvih, komaj dva odstotka vseh posilstev v državi se zgodi v tej pokrajini. Od leta 1981 dalje jih je bilo 130, vseh, ne glede kdo je bil žrtev, ali Albanka ali Srbkinja, in kdo je bil storilec. 16 jih je bilo na škodo Srbkinj in Črnogork, od tega v zadnjih treh letih štiri. Organi pregona sklepajo tudi po načinu, kraju in nacionalnosti žrtve, iz kakšnih nagibov je bilo to storjeno. Precej posilstev, so nam dejali, tudi ni prijavljenih, ker je posiljeno dekle črn madež za družino, za rodove, ki prihajajo. Res pa je tudi, da je bilo zadnje čase kar 12 posilstev lažno prijavljenih. Imamo primere grobega, nizkega obnašanja, in to ni nič manjše obsodbe vredno, so nam dejali. Anka Cvijanovič z Jedinstva je dejala, da je logično, da se Srbkinje in Crnogorke v primerih napada poistovetijo z žrtvijo in protestirajo. Tako je bilo v primeru napada v samostanu Gračanica, kjer je bila žrtev nuna. Za storilca je bil proglašen Albanec, kasneje pa se je izkazalo, da je bil Rom. Pa še vprašanje je, ob številnih izjavah ljudi, ki smo jih vprašali, tudi nuno, če je sploh za poskus posilstva šlo. Drago Djurić iz Prištine: »Če bi vprašali politika, kaj razume pod izrednim stanjem, bi vam verjetno odgovoril, da je to uporaba policijskih in vojaških sil, mislim pa, da moramo na to vprašanje gledati po reakcijah v našem vsakodnevnem življenju. Včeraj sem na primer videl novinarja, ki je rekel, da je neki mladenič odstopil sedež v avtobusu starejši ženski druge narodnosti. Ob tem dotični novinar ni pomislil, da verjetno mladenič sploh ni vedel, kakšne narodnosti je starejša ženska. Gre za tipičen primer, ko je povsem vsakdanje obnašanje vzdignjeno na raven mednacionalnih odno- Prvi smo, ki smo sposobni izgnati, osamiti, obsoditi zločinca, so nam zatrjevali Albanci. Priznamo, da so tudi taki med nami in ne samo med nami, vendar vse obtožbe niso resnične. Naša zaskrbljenost pa je še večja zaradi tega, so poudarjali Srbi in Črnogorci, ker nas je vedno manj. Manj nas je kot 10 odstotkov prebivalstva, in smo zato še bolj ogroženi. za politiko gre V kopici informacij o stiskah ljudi vseh narodnosti, o izseljevanju Srbov in Črnogorcev, kjer ne gre vedno za nacionalne, ampak za čisto gospodarske motive, o bedi na eni in bogastvu na drugi strani, o ne- Nefail Maliqi iz vasi Preševo, Srbija: »Mislim, da mitingi, ker so samo enonaciolani, niso dobra stvar. Ravno tako je potrebno reči, da ni tudi tako črno, kot pišejo po časopisih. Jaz o kakršnem izrednem stanju v pokrajini niti malo ne bi mogel govoriti, čeprav živimo v času, ko se vsepovsod govori samo o politiki in prav ničemer drugem, kot da je življenje samo politika, ne pa tudi ali predvsem še polno drugih reči.« Anton Berishoj, profesor na Filozofski fakulteti v Prištini: »To krizno stanje, ki je splošno v Jugoslaviji, je seveda tudi naše prosvetne delavce udarilo po ramenih. Sam imam na primer okrog 45 starih milijonov plače. Vsi ti mednacionalni spori človeka odvlečejo od prave poti, razmišljaš o vsem drugem, ne pa prvenstveno o tistem, za kar prejemaš plačo. S tem prihaja avtomatično v drugi plan tudi študij, odnosi s študenti... Mogoče se inteligenca v javnosti ne pojavlja tudi zaradi tega, ker so lahko velikokrat razmišljanja politikov in znanstvenikov povsem drugačna, pa bi se potem to čisto drugače razumelo, spomnite se samo oznake »univerza — trdnjava nacionalizma« iz leta 1981. Če na primer pogledate resnično statistiko v zvezi z zaposlovanji, stanovanji... in obenem opravite »nacionalno preštevanje«, izpadejo razmere povsem drugačne od tistih, ki se uradno prikazujejo. Intelektualci se sicer v javno družbeno življenje lahko vključujemo zelo malo oziroma nas praktično tam ni. Posebno mislim, da bi lahko v teh razmerah imeli besedo družboslovci, pa je ravno obratno, o aktualnih razmerah govorijo naravoslovci. Gre za razpredanje vroče teme, o kateri javno ne želim govoriti.« Adnan Kardović iz vasi Ro-žaje, Črna gora: »Kako se preživljam? Poglejte, pri nas je tudi cel kup družin, v katerih ni zaposlen niti en član družine. Moramo se znajti, poiskati možnost preživetja. Sam osebno poskušam to reševati na kmetiji svojega očeta, čeprav je vse skupaj mizerija. O službi in stanova- nju niti najmanj ne razmišljam, tako ali tako bodo morala miniti neskončna leta. Študentski servis? Tudi ta je v popolni paralizi. Slovenija? Kolikor lahko preberem, vidim, da imate tudi napeto ozračje.« Kemal Solaković iz Sjenice, Srbija: »Če človek bere, posluša in gleda sredstva javnega obveščanja, bi resnično mislil, da so tukajšnje razmere na robu izrednega stanja, kot nekdo, ki pa je v Prištini že dobra tri leta, tega občutka nimam. Nerazumevanja? Sam takšnih izkušenj nimam, rečeno iskreno, tukaj se imam še bolje, kot bi se imel v domačem kraju. Ljudje se premalo pogovarjamo, pa prihaja do stereoti-pov, ki izgubijo vsakršno povezavo z realnim življenjem.« Adem Hasani, predsednik PK ZSM Kosova: »Razmere, v katerih smo, so takšne narave, da lahko funkcioniramo zgolj v smislu gasilske službe. Vsakodnevni dogodki nas silijo v stalno prisotnost in izjasnjevanje o posameznih incidentih ter zavzemanju uradnih stališč. To je verjetno tudi glavni razlog, da se mladi ne moremo bolje organizirati predvsem v osnovnih sredinah, podobno stanje pa je tudi v posameznih občinah. V naše delo bi sicer želeli vključiti velik del tega kar mladinska organizacija že dela na Hrvaškem in v Sloveniji. Posebno pri vas je ZSMS dosegla stopnjo, na kateri marsikje pomeni povsem enakovrednega sogovornika ostalim političnim strukturam.« moči sistema, da bi strnil človeške in gospodarske potenciale, ki jih pokrajina ima, o zastrupljenih mednacionalnih odnosih, ki za zdaj še niso prišli do kritične meje, se mi ponuja mogoče za koga drzno razmišljanje. Mar ne gre v tem trenutku predvsem za merjenje moči v pokrajini in republiki Srbiji. Mar ne gre za prelomni spopad v času ustavne razprave, ali bo pokrajina Kosovo obdržala avtonomijo, ki jo ima, ali bo Srbija dobila nazaj besedo, ki jo je v miru, kot oni sami pravijo, zgubila. To je zame v tem trenutku bi- stveno politično vprašanje, za katerega rešitev pa sedaj zastavljeni scenarij ne bi bil dober. Mar niso v tej igri človeška vprašanja obstoja in preživetja potisnjena ob rob, pa naj gre za Albanca, Srba, Črnogorca, Roma. Kosovo je problem in to nevaren, zato bi kazalo najprej umiriti strasti in marsikaj tistega, kar je sedaj v ospredju, potisniti vstran. Premišljujem tudi, da na vsa vprašanja tudi na Kosovu še nimajo pravih odgovorov. Jože Košnjek GLAS 10. STRAN to Petek, 16. septembra 1988 DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO Združevanje denarja za konkretne naložbe daje boljše učinke kot sklad za nerazvite Ali Sloveniji res ni mar za kosovske probleme? V jugoslovanski javnosti pogosto slišimo očitek, da se razviti, Tied njimi tudi Slovenija, ne zmenijo za kosovske probleme. Resnica je vendarle nekoliko drugačna. Ko so v Gospodarski zbornici Slovenije analizirali združevanje dela in sredstev za razvoj Kosova, so ugotovili, da je bilo do konca minulega leta potrjenih 63 samoupravnih sporazumov o združevanju denarja za konkretne naložbe z investicijsko vred-nostjo 142,7 milijarde dinarjev, ki bodo, ko bodo uresničene, zaposlovale skoraj 13 tisoč delavcev. Letos naj bi končali devetnajst naložb, ki bodo omogočile zaposlitev 5500 delavcev. Samo lani je bilo potrjenih deset programov za gospodarske naložbe v vrednosti 56,7 milijarde, za katere je združeno delo Slovenije prispevalo 10,2 milijarde, na novo pa se bo lahko zaposlilo 2337 delavcev. V letošnjem prvem poletju pa so slovenske gospodarske delovne organizacije — kot so povedali v kosovski gospodarski zbornici — podpisale z organizacijami s Kosova šest samoupravnih sporazumov za ureditev 300 hektarov vinograda (Slovin), proizvodnjo nepovratne embalaže (Slovin), izgradnjo farme krav (Emona), posodobitev tovarne mineralne vode (Radenska), posodobitev elektromotor- Kaj menijo kosovski gospodarstveniki in politiki Zoran Dokič: Upanja, da bi Kosovo v zelo kratkem času ujelo razvite, o čemer je po vojni govoril tudi Boris Kidrič, ni več. Razlike med razvitimi in nerazvitimi so se še celo povečale. Zdaj se Kosovo ne loči od ostalih delov Jugoslavije le po narodnem dohodku na prebivalca, temveč po razvojnih stopnjah. Če Slovenija že zapušča fazo industrializacije, je Kosovo šele na pragu tega obdobja. Rabid Ređepi: V tujini dela okrog 50 tisoč ljudi s Kosova. Če bi znali privabiti njihov denar, da bi ga vložili doma, zlasti v obrtno dejavnost, bi lahko v dveh letih zaposlili najmanj 15 tisoč ljudi. Naše gospodarstvo je nekonkurenčno na domačem in kajpak tudi na tujem trgu. Kar 80 odstotkov delovnih organizacij bi morali tehnično in tehnološko obnoviti. Seljami Kusari: Kosovsko gospodarstvo je imelo v prvem polletju 67 milijard izgub, največ v gradbeništvu, rudarstvu in premogovništvu, elektrogospodarstvu in proizvodnji papirja. Akumulacija je bila skromna, v industriji je je bilo 30 milijard, v vsem gospodarstvu 45... Nadaljnji razvoj Kosova si zamišljam tako, da bi razvili predvsem kmetijstvo (poleg poljedeljstva tudi živinorejo) in drobno gospodarstvo, nekaj možnosti pa imamo tudi v turizmu.« Mustafa Behljuji: Razvoja Kosova brez pomoči ostalih delov Jugoslavije si ne znam predstavljati, saj samo z ostankom lastnega dohodka ne moremo pospešiti razvoja. Mislim, da je pomoč razvitih še celo preskromna. jev (Gorenje) in izgradnjo objektov za promet z zdravili in sanitetnim materialom (Krka). Podoben pregled kaže, da so med organizacijami, ki so združile denar za konkretne naložbe ali kako drugače pomagale, tudi gorenjska podjetja: Sava Kranj za projektiranje gum v tovarni Rekord v Djakovici, Engene-ering Kranj za modernizacijo galvane v Uroševcu, pomagal pa je tudi Vinexu iz Vitine, Iskra Telematikti je priskočila na pomoč prištinski pošti pri montaži telefonskih central... Tudi podarjenemu konju je treba pogledati v zobe Ker so tudi v razvitem delu države precejšnje gospodarske težave in vse skromnejši ostanek dohodka, je nekako razumljivo, da postajajo tudi v Sloveniji vse kritičnejši do sklada za nerazvite, iz katerega je, denimo, kosovsko gospodarstvo pridobilo v zadnjih treh letih kar 71 odstotkov vseh investicijskih sredstev. Vse glasnejše so zahteve, da bi sklad ukinili ali ga vsaj preobrazili in povečali nadzor razvitih nad tem, kako se njihov denar porablja. Star slovenski pregovor sicer pravi, da se podarjenemu konju ne gleda v zobe, vendar pa je v takšnih primerih treba storiti tudi to. Čeprav nam ni znano, iz katerih sredstev so, na primer, v Prištini zgradili knjižnico in športno dvorano ali v Peči banko, pa je vsekakor mogoče reči, da si v zaostali in revni pokrajini ne bi smeli privoščiti tako bohotnih in dragih gradenj. Dobri poznavalci gospodarskih razmer na Kosovu trdijo, da se je denar porabljal tudi neodgovorno, nestrokovno in neproduktivno (za zgrešene naložbe) in za namene, ki nimajo dosti skupnega z gospodarstvom in razvojem pokrajine. Zdi se, da se je tudi preveč vlagalo v zidove in stroje, veliko premalo pa v kadre, v njihovo znanje, strokovno usposoblje- nost. Sicer pa tudi najodgovornejši kosovski politiki in gospodarstveniki priznajo, da združevanje dela in sredstev za konkretne naložbe daje boljše učinke kot denar iz sklada, še posebej, če gre pri združevanju za obojestranski gospodarski interes in če za denarjem »stojijo« ljudje iz razvitih podjetij, ki so pripravljeni pomagati tudi pri organizaciji proizvodnje, tehnološkem posodabljanju, razvijanju izdelkov, prodajanju blaga (primer Gorenje Elektromotori iz Djakovice). Mustafa Behljuji, član predsedstva Gospodarske zbornice Kosovo, zameri organizacijam, ki so se odločile za združevanje denarja za konkretne naložbe, predvsem to, da po izgradnji objektov in nakupu opreme niso več zainteresirane za poslovanje in nadaljnji razvoj. Industrijske tradicije ni ali je slabo razvita Zidovi in stroji še niso tovarna Kdor misli, da probleme kosovskega gospodarstva in splošno zaostalost lahko reši le denar iz sklada za nerazvite ali združevanje dela in sredstev za skupne naložbe, se nekoliko moti. Samo nove tovarne z najsodobnejšo opremo pa ne prinašajo ničesar, kajti Kosovo nima industrijske tradicije ali je ta slabo razvita, miselnost in navade pa so zgodovinsko pogojene. Primer Fapola v Podujevu, v občini, kjer je na dvajset brezposelnih en zaposlen, to vsekakor dokazuje. Iplas Koper in Color Medvode sta združila precej denarja za novo tovarno poliestrskih drogov, v Podujevu so zgradili proizvodne prostore, nabavili sodobno tehnologijo, potem pa se je zataknilo. Oprema je stala neizrabljena dve leti in šele, ko so letos pozimi priskočili na pomoč slovenski gospodarstveniki, se je stanje začelo spreminjati na bolje. Dve liniji zdaj že obratu- jeta, izdelki so odlični, delovna ekipa je izurjena, sedaj bo treba postaviti na noge še razvojno in komercialno prodajno službo, ki je bila doslej povsem zanemarjena. Pri vseh novostih in prizadevanjih pa je potrebno veliko potrpljenia, razlaganja, dogovarjanja. Na silo namreč ni mogoče ničesar spreminjati, še najmanj delovnih in splošnih civilizacijskih navad. Delavcem je šele treba privzgojiti občutek za stroj in kakovost. Teoretično in praktično znanje je še precej skrom- no. Samo dva primera: diplomirani ekonomist ni vedel odgovoriti, koliko kvadratnih metrov ima hektar, delavka s končano srednjo šolo ni znala odpreti mape za spise... Ni lepo tako govoriti o ljudeh, s katerimi živimo v skupni domovini, pa vendarle: za temeljito razumevanje razmer na Kosovu se nam zdi potrebno, da jih navedemo. Tudi mladi, ki prihajajo iz šol, nimajo želje po nadaljnjem izobraževanju, novih znanjih. Mnogi zahtevajo le plačo in stanovanje ter največkrat še delo v pisarni, ustvarjalno delo je v drugem ali tretjem planu. Zal je tudi pri redkih strokovnjakih precej ležernosti, pomanjkanja ambicioznosti. Filozofija »bo že nekako« je nevarna v razvitih delih države, kaj šele na Kosovu. Če pravimo, da je čas denar, potem se zdi, da je Kosovo najbogatejša pokrajina, kajti tod se čas (denar) na veliko razmetava. Od- nos do skupnega je še na razmeroma nizki ravni, kar se ne kaže le v tovarni, temveč tudi na ulici, pred stanovanjskimi bloki (smeti, odpadki). Motiviranost za delo je skromna. Eden od razlogov za to je tudi življenje v družinskih skupnostih (do 60 članov ali še več), kjer vlada velika medsebojna solidarnost. Denar se porablja za skupne namene, zaposlenim je zato vseeno, koliko prispevajo v to skupnost — 250, 350 tisočakov... Politika ima na Kosovu še precejšen vpliv na gospodarstvo. Pri zaposlovanju je namreč zelo pomembno, da je delavec moralno politično neoporečen, manj pa njegova strokovna usposobljenost. In prav isto velja za direktorje.Nekateri med njimi so bolj kot gospodarstveniki družbenopolitični delavci, ki se več gibljejo med »obči-narji«kot v gospodarskih krogih. Gorenje Elektromotori — primer zglednega sodelovanja slovenskega in kosovskega gospodarstva Solidarnost, gospodarski interesi in obojestransko zadovoljstvo Niška Elektronska industrija je pred osemnajstimi leti zgradila v Djakovici tovarno elektromotorjev za pralne in pomivalne stroje. Ker se proizvodnja ni povečevala skladno z načrti, in so bile zmogljivosti slabo izkoriščene, so se v delovni organizaciji, ki je, denimo, leta 1977 imela izgubo večjo od celotnega prihodka, odločili, da ponudijo elektromotorje tudi ostalim jugoslovanskim proizvajalcem bele tehnike. Po več razgovorih so se odločili za Gorenje iz Titovega Velenja, in to kljub temu da so morali osvojiti proizvodnjo novih vrst elektromotorjev. tudi pri organiziranju proizvodnje, kontroli kakovosti in oskrbi z reprodukcijskimi materiali, pred dvema letoma vključila v sozd Gorenje. O rdečih številkah zdaj ni govora, tovarna, ki zaposluje 900 delavcev (še pred osemnajstimi leti pa jih je le 110) dobro posluje in se vključuje tudi v izvoz. V letošnjih prvih Kot je povedal Janez Miklavčič, podpredsednik sozda Gorenje, je Gorenje oz. slovensko gospodarstvo prispevalo za vse naložbe v tovarno elektromotorjev v Djakovici od skupno 15 milijard dinarjev (vrednosti so seštete in ne revalorizirane na današnje cene) več kot polovico ali 7,7 milijarde. »Uvajanje proizvodnje in ves nadaljnji razvoj je potekal s sodelovanjem strokovnjakov iz Gorenja in to sodelovanje je še zdaj primerno. Gorenje je predvsem poskrbelo, da so bila sredstva, ki jih je za nerazvite namenilo slovensko gospodarstvo, porabljena produktivno in da so naložbe rentabilne,« je dejal Miklavčič. Tovarna, ki je bila prej del Elektronske industrije Nevarna delovna mesta Skrb odgovornih in samih delavcev v proizvodnji za zdravje je še skromno. Med obiskom v tovarni smo lahko videli delavce, ki brusijo brez zaščitnih očal, delavce, ki so izpostavljeni visokim temperaturam in neznosnemu hrupu. Rešitev, da delavcem na težkih delovnih mestih ni treba delati dlje kot pet oz. deset let, je slaba uteha za zapravljeno zdravje in za invalidnost. Niš, se je zaradi tega, ker proda kar 80 odstotkov proizvodnje Gorenju in so velenjski strokovnjaki veliko pomagali tovarni Poleg plače še številne ugodnosti V prvem polletju je bil povprečni osebni dohodek zaposlenih v tovarni 257 tisoč dinarjev (v pokrajini 220 tisočakov), julija 330 tisoč, decembra pa bo predvidoma že 440 tisočakov. Direktor Ali Buza pravi, da je treba k osebnem dohodku razen tega, kar delavci dobijo na roko, prišteti še vse druge ugodnosti in prejemke. Prevoz na delo je brezplačen, zagotovljena sta dva obroka, delavci prejmejo za svoje otroke brezplačne učbenike, najbolj socialno ogroženi tudi po dva kubična metra drv. Po nižji ceni jim občasno preskrbijo moko, sladkor in druga živila, nekaterim delavcem, zlasti tistim na težjih delovnih mestih, zagotovijo brezplačen dopust in podobno. Letos so v neposredni bližini tovarne zgradili vrtec za 180 otrok, v katerem stane oskrbnina 15 tisoč dinarjev na mesec. Aprila je 43 delavcev dobilo stanovanja, za katera so sami prispevali 20 odstotkov. Besnih Čehaja, kontrolor kakovosti: »Ob tolikšni brezposelnosti v pokrajini ni toliko pomembno, kolikšna je plača. Na mesec zaslužim okrog 350 tisočakov. Če se lahko prebijajo iz meseca v mesec tisti, ki dobijo polovico manj — le zakaj se ne bi mogel jaz?« Fibra Setki, vodja priprave dela: »V tovarni delamo Srbi, Črnogorci in Albanci, vendar med nami ni napetosti, nestrpnosti. Če je delo, ni časa, da bi razmišljali o tem in na veliko politizirali. S plačo sem zadovoljen, na mesec zaslužim 750 tisočakov.« Burhan Zeka, vodja montaže: »Dobro delamo, zato so tudi naši osebni dohodki v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami v mestu, razmeroma dobri. Za avgust sem prejel 750 tisoč dinarjev. Sicer pa plača ni vse, delavci imajo pri nas tudi možnost, da dobijo stanovanje in posojilo, kar v nekaterih organizacijah ni mogoče.« Vsak ponedeljek dodatek za dobro delo V delovni organizaciji so imeli zadnje čase precej težav pri oskrbi i bakrom, zato tudi niso dosegli osemmesečnega proizvodnega načrta. Da bi nadoknadili zamujeno, bodo do konca leta delali tudi vse sobote. Delavci zato ne negodujejo, saj jih k dobremu delu in izpolnjevanju zastavljenih ciljev spodbuja tudi nagrajevanje. 70 odstotkov osebnega dohodka jim je zagotovljenih, ostalo je odvisni del: 15 odstotkov dobijo, če redno prihajajo na delo, in prav toliko, če delajo kakovostno. Vsak ponedeljek dobijo še 30 odstotkov »ekstra dohodka«, vendar le v primeru, če so prejšnji teden izpolnili normo« Oddaljevanje z delovnega mesta se kaznuje, delavci morajo biti v tovarni že četrt ure pred začetkom delovnega časa. Letos so zavarovalno premijo, ki bi jo odšteli zavarovalnici za zavarovanje opreme« razdelili med delavce, ki pa so ob tem pristali na to, da bo njihov osebni dohodek odvisen od kvarov. osmih mesecih je prodala v Italijo za tri milijone dolarjev izdelkov, v Zvezno republiko Nemčijo pa za 2,5 milijona mark. V Italijo izvaža elektromotorje za kompresorje, za protivrednost pa uvaža kompresorje za Gore-njeve hladilne in zamrzovalne aparate. Samoupravni sporazum, ki ga je tovarna v Djakovici sklenila z Gorenjem pred dvanajstimi leti, je pomenil začetek poslovno-teh-ničnega sodelovanja, v katerem pomeni pomembno prelomnico leto 1982, ko je začela poskusno obratovati tovarna z zmogljivostjo 500 tisoč elektromotorjev na leto. Druga faza, s katero so povečali proizvodnjo na 1,5 milijona elektromotorjev, je bila Pomočnik direktorja šole je iz tovarne V tovarni dajejo velik poudarek izobraževanju delavcev. Lani so začeli sodelovati s tehnično šolo v Djakovici, kjer po rednem delu še predava šest njihovih inženirjev. Pomočnik direktorja šole je nepoklicno strokovnjak iz tovarne, ki pa ima pravico, da enakopravno odloča o vseh pomembnih zadevah. Tovarna pomaga šoli tudi drugače, z denarjem in opremo. Povprečna starost je 27 let Gorenje Elektromotorji zapo* slujejo 900 delavcev, med kateri' mi je 40 odstotkov žensk, 12 odstotkov Srbov in Črnogorcev, 2' inženirjev, 6 ekonomistov... P°v' prečna starost zaposlenih je 2" let. končana letos aprila, tedaj pa je bil v krajevni skupnosti Ponose-vac v občini Djakovica odprt tudi servis za elektromotorje, za katerega je slovensko gospodar' stvo prispevalo 720 milijonov di; narjev ali več kot dve tretjin1 sredstev. Elektromotorji pa s° se pred tremi leti zbližali tudi 2 mariborsko Elektrokovino, ki le pomagala pri gradnji linije za proizvodnjo industrijskih ele*' tromotorjev in servisa, ki zap0' sluje 140 delavcev. Ker je zdaj tovarna ena naju spešnejših na Kosovu, v pokra]1^ ni navajajo Gorenje Elektron10] tore kot zgled, kako naj bi pote' kalo sodelovanje med slovenj skim in kosovskim gospoda^ stvom — ne le z denarno pomoč' jo, temveč tudi s kadrovsko, strokovno, z vlaganji, pri kate rih gre za obojestranski gosp0' darski interes. petek . 16. septembra 1988 11. stran (Mmmssmm. JjOBER DANy KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO Banjice- in stranpoti kosovskega vsakdana Preprodaja turškega blaga, »slepi potniki« na vlakih, kraje elektrike.. ijojlovek sliši, da je na Kosovu več kot 130 tisoč brezposelnih in da nekateri zaposleni zaslužijo na mesec manj kot 160 tisoč dinarjev, se vpraša, kako se ti ljudje Ej^bijajo iz meseca v mesec, kako sploh lahko poravnajo račune za najnujnejše ži- vljenjske izdatke... Vprašanje postane še toliko bolj zapleteno in nejasno, ko, deni-Sg^zvemo za primer, da je delavec podujevskega Fapola, ki zasluži približno toli-■S^kot je povprečje za gospodarstvo v prvem polletju (okrog 220 tisočakov), Ispravljen kupiti rabljen tovarniški mercedes? Na vprašanja lahko odgovorimo še-ItPotem, ko si nekoliko pobliže ogledamo kosovski vsakdan in vse njegove bližnji-ŽJn stranpoti. ..a|prej je treba priznati, da je wv'jenje na Kosovu v primerja-s Slovenijo precej cenejše, po L.6rii Slovenca, ki že več kot pol živi v Prištini, najmanj za ■ odstotkov. Srajco je mogoče /•Piti že za 15 tisočakov, čevlje ? 18 tisočakov, lepe moške hla-. 2a 25 tisočakov, osnovni ( »na-j^ni«, »socialni« ) kruh je po ; 0 dinarjev (pri nas 850 dinarji), jajca 200 do 300 dinarjev, fjfcdje 500 do 1000 dinarjev, pa-*j*>žnik 600 do 1000 dinarjev, t 'Je 300 dinarjev, hruške in ja-ui^a 1000 dinarjev za kilogram, J'v° v gostinskih lokalih od 1000 *600 dinarjev, dnevnik Jedin-■• . Osebni do-primerjavi s o 500 dinarjev. .°dki so resda v jonskimi izjemno nizki, ven-je treba k plači prišteti še J* tisto, kar dobijo delavci za-Prevoz na delo je brezpla-J1' prav tako malica. V l.akate-^ organizacijah omogočajo zaplenim dva topla (brezplačna) m£°ka, brezplačni dopust, učbe-jj^e za otroke zaposlenih, cenej-j^oko in sladkor, ponekod kri-J° delavcem tudi del izdatkov .Ogrevanje, jim plačujejo stalno elektriko in podobno. *0raj vsa podeželska in tudi ^ej mestnih gospodinjstev s_ Zgodbe iz kosovskih trgovin ima nekaj zemlje, na kateri pridelujejo zelenjavo, sadje in drugo najnujnejše, kar ob skromni plači pride še kako prav. Prodajalec ur zapretil našemu fotoreporterju Kar precej kosovskega prebivalstva, med katerimi prevladujejo brezposleni, se ukvarja s prodajo in preprodajo blaga, za katerega se ve, kje so mu korenine — v Turčiji, Grčiji, deloma tudi v Italiji. Prevladujejo srajce, hlače, puloverji, suknjiči, ure, računalniki, porcelan in stekle-nina... Tovrstna trgovina je postala že legalna, saj jo miličniki ne preganjajo, kar je po svoje tudi razumljivo: brezposelnih je, kot smo že rekli, več kot 130 tisoč in zato je bolje, da se preživljajo tako, kot da se s krajami, goljufijami in podobnim. Da gre v teh primerih za nezakonito trgovino, se je najbolje pokazalo, ko je naš fotoreporter Francelj poskušal ujeti to kosovsko »zanimivost« na filmski trak. Prodajalec je skočil pokonci, zagrozil — en posnetek pa je kljub temu nastal in tega objavljamo. Iznajdljivost ne pozna meja Ko smo si ogledovali kosovska mesta, smo si morali kar nekajkrat priznati, da so ljudje zelo iznajdljivi. Ker je premog ponekod vsega pol metra pod površjem, ga domačini kopljejo in vozijo na prodajo k mestnim »vratom«. Podobno je z drvmi. Vozovi, naloženi z lesom (ne gre za klaftre, temveč za tri, štiri metre dolg tanjši les listavcev) stojijo obcestah, ob njih pa prodajalci v upanju na zaslužek. Za voz drv, na katerem po naši oceni ni bilo več kot dva kubična metra lesa, je treba odšteti tudi 160 tisoč dinarjev. Tudi za naše razmere kar precej! Čeprav predstavniki elektrogospodarstva na Kosovu zatrjujejo, da ni večjih kraj električne energije, pa dobri poznavalci razmer v pokrajini trdijo drugače: ljudje poskušajo na vse načine speljati žice mimo števca in mnogim to kar dobro uspeva, čeprav tudi z zelo nevarnimi načini, ki že o grožajo družbeno premoženje. Prosim, dajte mi kruh, nimam denarja! i^g se je v eni od prištinskih živilskih trgovin pojavil starec in zaprosil »dajte mi kruh, nimam denarja«, je bila prodajalka v dvomih: ali gre za prevaranta, ki mu je kosovska revščina in zaostalost leozadje za pot do brezplačnega kruha, ali gre za siromaka, ki je ostal brez denar-ja! »Pojdite z mano, videli boste, da nimam ničesar!« je h|[ prepričljiv, dobil kos kruha in se v svoji skromnosti *ah valje val vsem po vrsti. Pa to ni edina zgodba iz pri-ftjnskih živilskih trgovin. Ko smo o tem spraševali v Zito-Prometu, ki oskrbuje s kruhom vsa večja naselja na Kosovu, j£no zvedeli še za več drugih. Kraja kruha v trgovinah ni tako fedek pojav: med tistimi, ki naskrivaj vzamejo štruco kruha, so ^di takšni, ki bi jo lahko plačali, /*?nJ pa je (zlasti pred plačilnimi dnevi) tistih, ki so resnično °$tali brez denarja, a jih je dra-*ln prositi. (S ^eprav je osnovni ( »narodni«, socialni« kruh, kakorkoli gaze '^enujemo) le po 330 dinarjev, ^Qže v zadnjih jutranjih urah še zlasti pred izplačili osebnih dohodkov precejšnje vrste, kar je po svoje tudi razumljivo, saj je osnovni kruh triinpolkrat cenejši od standardnega kruha tipa 850 (1150 dinarjev).Vrste se zgostijo tudi tedaj, ko zasebni peki, ki imajo pri oskrbi s kruhom približno 35-odstotni delež, »pozabijo«, da morajo po zveznem odloku speči vsak dan najmanj 30 odstotkov osnovnega kruha. V Žitoprometu se, kot so nam zatrjevali, držijo predpisa, saj so, denimo, v zadnjem tednu pred našim obiskom na Kosovu spekli '4,5 odstotkov več tovrstnega kruha, kot bi ga morali, kajpak tudi zato, ker je v pokrajini zelo velik pritisk, da bi pekli še več »socialnega« kruha. V pokrajinah se temu upirajo, saj jim pri tej vrsti kruha, potem ko plačajo vse surovine, ostane za kritje izdatkov predelave le še 70 dinarjev. Cene kruha so na Kosovu že zdaj za 20 do 25 odstotkov nižje kot v ožji Srbiji, Črni gori in Makedoniji, vendar to ne bo več dolgo, saj že napovedujejo podražitve. Izbira posebnih vrst kruha je skromna: ne zato, ker ga v sodobno opremljenih pekarnah ne bi znali speči, temveč iz preprostega razloga, ker imajo ljudje denar komaj za osnovne oz. standardne vrste kruha. Posebne vrste predstavljajo v ponudbi kruha le 15 odstotkov, prodaja kolačkov, ki jih izdelujejo v Žitoprometovi tovarni, je upadla. In kar je tudi zanimivo: povečalo se je povpraševanje po moki. Gospodinjstva, ki imajo možnosti, so namreč sama začela peči kruh. položaj na Kosovu v očeh slovenskega gospodarstvenika_ Kdo koga preganja? Črno-bel odgovor ni mogoč! '°venski gospodarstvenik, ki že j^dem mesecev pomaga spraviti * noge tovarno Fapol v Poduje-w- v katero sta vlagala Color ^.edvode in Iplas iz Kopra, očetje razmere na Kosovu neka-^ takole: Če bi me vprašali, ali 'Oanci preganjajo Srbe in Čr-$ Sorce, bi rekel — da in ne, in £ oi me vprašali, ali se Srbi in jj .^pgorci sami izseljujejo, brez ,j ■'tiskov, bi tudi odvrnil — da in W- ^a vPrašanja ni mogoče de-lj0' črno-belih odgovorov, kajti jji s°vski problem je preveč zalo • ' obremenjen s preteklost-tjJ civilizacijskimi in kulturnimi adami, z gospodarskimi vprašanji, da bi lahko rekel — samo tako je in nič drugače. Ne zdi pa se mi politično modro, čeprav nisem politik, da že vsak izpad označujejo za nacionalističnega. Ko je prejšnji teden v Prištini zmanjkalo elektrike, so se v sredstvih javnega obveščanja že pojavile ocene, da je bilo to storjeno zato, ker je prav takrat po televiziji govoril Slobodan Milošević, predsednik srbske zveze komunistov. Do izklopa pa je prišlo samo zaradi vzdrževalnih del. In ko je umobolni Albanec nag skakal po pokopališču in cerkvi, so njegovo ravnanje zaznamovali kot vznemirja- nje Srbov — in tako dalje. Ko ocenjujemo kosovsko stvarnost, moramo upoštevati predvsem troje: težak gospodarski položaj in veliko število brezposelnih, osveščanje naroda, kar ob veliki nataliteti povzroča reakcijo pri Srbih in Črnogorcih. In tretjih: dejansko delovanje nacionalistov oz. iredente, vendar ne v takšnem obsegu, kot se to skuša prikazati. Resda SO politična in gospodarska vprašanja tesno povezana in jih ni mogoče reševati ločeno, pa so zdaj gospodarska v tretjem ali še celo v četrtem planu, kar bo vsaj dolgoročno pustilo na Kosovu hude posledice. Vsak četrti potnik brez karte Direktor prištinskega Mestnega prometa Jakup Kastrati je povedal, da bi lahko vsak mesec kupil en nov avtobus, če bi vsi potniki redno plačevali vozne karte. Kot je ocenil, se vsak četrti njihov potnik vozi brezplačno, največ »švercerjev« pa je na relacijah proti Mramorju, Grašti-ci, Babinemu mostu in v sami Prištini. Kontrolorji imajo z njimi kar precej problemov, saj nekateri nočejo pokazati osebne izkaznice, drugi pa so se celo pripravljeni stepsti. Iz Mestnega prometa sicer vsak dan pošljejo okrog petdeset prijav sodniku za prekrške, vendar dela sodišče počasi in tudi kazni so tako nizke, da ni upanja, da bi se razmere izboljšale. Podobno je tudi na kosovskih vlakih, še zlasti na progi Titova Mitrovica — Kosovo polje, kjer veliko potnikov potuje brez voznih kart, z vlakom pa prevažajo tudi kokoši, prašiče, teleta, v Prizrenu je sprevodnik naletel tudi na velikega osla. Iz vagonov izginjajo ogledala in drug inventar. Prebivalci nekaterih vasi se že dvajset let vozijo zastonj in se zato nikakor ne morejo navaditi, da bi kupovali vozne karte. Problem se zaostruje tudi zato, ker miličniki in sprevodniki ne delujejo složno, temveč vsak poskuša zastonj prepeljati svoje prijatelje, znance, sorodnike, sosede, rojake... Med njimi je prišlo že celo do fizičnega obračunavanja. Med dolžniki tudi pokrajinski funkcionarji Poglavlje zase je plačevanje ogrevanja. Uporabniki poslovnih prostorov dolgujejo po letošnjem polletnem obračunu prištinski delovni organizaciji Ter-mokos 1,6 milijarde dinarjev, stanovalci pa 1,4 milijarde — skupno torej kar tri milijarde dinarjev. Inkasantska služba, ki je bila doslej slabo organizirana, po novem pa je precej bolje, je od uporabnikov poslovnih prostorov izterjala 51 odstotkov plačil, od stanovalcev pa vsega 20 odstotkov. Med tistimi, ki dolgujejo Termokosu tudi do milijon dinarjev, je tudi več najpomembnejših funkcionarjev, torej tisti, ki imajo razmeroma visoke osebne dohodke in ki so odgovorni, da bi bil v pokrajini red. Slab zgled se kajpak z »vrha« nezadržno širi tudi v bazd. V Termokosu so zdaj odločeni, da neredu vsaj začasno napravijo konec: največji dolžniki bodo zimo dočakali v mrzlih poslovnih prostorih in stanovanjih. Vasica Šakovica Razlike niso ovira za složnost in medsebojno zaupanje Vasica Šakovica iz občine Podujevo, osemnajst kilometrov proč od Prištine z vsega petdesetimi hišami, je redek primer, kjer Srbi in Albanci živijo složno, si medsebojno pomagajo in zaupajo, predvsem pa drug drugemu ne podtikajo nacionalističnih izpadov niti se ne obtožujejo z (izmišljenimi) posilstvi, kamenjanji, napadi na otroke... 24. septembra bo v vasi svatba in takrat bodo spet vsi skupaj ne glede na narodnost, sicer pa imajo domačini o izseljevanju Srbov in Črnogorcev povsem svoje mnenje: glavni razlog za to je težka gospodarska situacija, predvsem velika brezposelnost, ne pa pritiski Albancev, sovraštvo, mrž-nja... »Jaz lahko kadarkoli vstopim v albansko hišo v vasi,« nam je zatrjevala Srbkinja — in le zakaj ji ne bi verjeli?! načinom obdelovanja ne bi dalo pridobiti še več. Kmetijska zadruga tudi v tem delu občine obstaja, vendar domačini z njo slabo sodelujejo. Pokoj ninsko-in-validskega in starostnega zavarovanja kmetov, kakr snega imamo v Sloveniji, na Kosovu ne poznajo, prav tako ne plačanega porodniškega dopusta za kmečke žene. V vasi Šakovica je tudi vse več kmetijske mehanizacije: več kot polovica kmetij ima traktorje ter po nekaj priključkov, ki si jih izmenjujemo s sosedi. V sobi za goste Vasica je tako kot vse druge v podujevski občini kmečkega značaja. Večina kmetij ima od enega do dveh hektarov zemlje, največ od tri do štiri ter razen tega še nekaj gozda. 63- letni Idriz Elezi je nekdaj delal v gradbenem podjetju v Prištini, zdaj, ko je v pokoju, pa se posveča predvsem kmetiji z nekaj več kot hektarom kmetijske zemlje in šestnajstčlanski družinski skupnosti. Ima tri sinove in pet hčera, tri od njih je že oženil oz. omožil, sin, ki stanuje doma, pa ima sedem otrok. Pridelujejo predvsem koruzo, pšenico, krompir, paradižnik, papriko, fižol in sadje, redijo pa tudi pet glav govedi, od tega tri krave, med katerimi da najboljša do deset litrov mleka na dan. »Pridelujemo predvsem zase, le na vsake dva tedna prodamo okrog deset kilogramov sira,« je dejal Idrizi, ki prejema 180 tisočakov pokojnine in še 15 tisoč dinarjev kot odškodnino za poškodbo, ki jo je staknil v gradbenem podjetju. »Čeprav zemljo dobro obdelujemo in se iz nje ne bi dalo iztisniti še več, se samo s kmetijstvom ne bi mogli preživljati,« je še dejal. Slednje Idrizu sicer lahko verjamemo (družina je namreč številna), ne moremo pa se strinjati, da se s sodobnejšim Za ograjo Elezijeve domačije Ko smo si pridobili zaupanje domačinov, smo lahko stopili tudi za ograjo, ki obkroža večino kosovskih domačij, in si ogledali hlev (o sodobnih stojiščih in privezih za živino ni govora), nazadnje pa smo bili povabljeni celo v hišo, kjer smo se ob kavi, soku, konjaku in sadju na mizi prepričali o gostoljubnosti, zvedeli pa smo za nekatere njihove civilizacijske značilnosti. Idriz, ki je muslimanske vere, v svojem življenju še ni pokusil alkoholne pijače in svinjskega mesa (ko so mu še v partizanskih časih poskušali vsiliti alkohol, je zagrozil s pištolo). Njegovi sinovi že občasno po-kusijo alkohol, pri mlajšem rodu pa je tovrstnih »pregreh« še več. V hiši imajo poseben prostor za goste, kamor med obiskom ženske iz domače družinske skupnosti nimajo vstopa. Tudi ob našem obisku je bilo tako: s pijačo in sadjem nam je postregel Id rizi je v sin, absolvent prištinske fakultete. In še nekaj me je presenetilo: red in čistoča v hiši ter njihova navada, da si pred vstopom v prostor redno sezuvajo čevlje. Cveto Zaplotnik ©©ISSSScJJSSSHGLAS 12. STRAN Petek, 16. septembra 1988 DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO Dr. Ibrahim Rugova, predsednik Društva književnikov Kosova Zaprta pot javnemu dialogu Aktualne razmere v pokrajini so doprinesle tudi k nemirom pri kosovskih književnikih. Posamezni člani so odstopili s svojih funkcij in obsuli predsedujočega z različnimi opazkami. Kakšna je aktualna vloga pišočih ljudi v pokrajini, v kolikšni meri lahko nastopajo javno, zakaj je o kulturi na Kosovu tako malo govora... Kaj se »skriva« .pod oznako Društvo književnikov Kosova, koliko članov imate, kakšen je vaš način delovanja? »Društvo književnikov Kosova (vnaprej DKK, op.p.) je osnovano kot samostojna celota leta 1970, prej smo delov?li kot sekcija Združenja književnikov Srbije. Trenutno imamo okrog 170 članov in tik pred vstopom je še približno 20 kandidatov, ki jih bomo sprejeli v svoje vrste na bližnji seji naše skupščine. Organizirani smo podobno kot ostala jugoslovanska tovrstna društva, le da nimamo posebnih sekcij po različnih Kosovskih mestih (Peči, Djakovici...), ker večina naših članov vseeno živi v Prištini. Ob našem rednem delu pripravljamo, kot verjetno veste, miting poezije v Djakovici, srečanja pisateljev v Brezovici... Narod proti narodu Politiki so o aktualnih razmerah v naši pokrajini izrekli mnogo (različnih) ocen, kakšen je vaš pogled na kosovski vsakdanjik? »Moj pogled je pogled književnika, ker nimam politične, admini-strativno-državne informacije, razen tiste, ki je zapisana v časnikih, v kar pa večinoma ne verjamem. Kot človek, ki tukaj živi in se, vsaj zaenkrat, nahaja na čelu ene od formalnih organizacij, mislim, da je bilo doslej vse preveč laži in umetno napravljenega hrupa okrog resničnih dogodkov v naši pokrajini. Vse to je v veliki meri povzročil, rečeno iskreno, del srbskega časopisja, ki želi na vsak način vzpostaviti določene stereotipe, svoje poglede. Povsem jasno je, da vse tovrstno pisanje stoji z roko v roki z določenimi silami. Kar se tiče splošnega stanja v pokrajini, moram reči, da problemi so. Po- sebno so v zadnjem času napetost zaostrili protestni mitingi, kjer se želi postaviti narod proti narodu. Povsem jasno je, da se problemi, ki so ekonomske, politične, mednacionalne in kulturne narave lahko rešijo izključno na demokratičen način, nikakor pa z represijo!« ...kot človek, ki tukaj živi in se, vsaj zaenkrat, nahaja na čelu ene od formalnih organizacij, mislim, da je bilo do-sedaj vse preveč laži in umetno napravljenega hrupa okrog resničnih dogodkov v naši pokrajini... Kako pri vsem tem vidite svojo vlogo kot tisti del naroda, ki bi moral iskati poti, ki vodijo v izhod iz kriznega stanja? »Veste, v trenutni situaciji je nam kot književnikom težko karkoli napraviti. Nimamo časa ukvarjati se z normalnimi življenjskimi problemi, kajti stalno smo pod pritiskom, živimo pod različnimi etiketami, (nacionalizmi, separatizmi...) v času ... Sam na primer ne morem javno razmišljati o svojih stališčih do družbenih problemov. V tem je tudi bistvena težava, kajti preveč domini rajo politične strukture s svojimi političnimi mišljenji. Dokler ne bomo odprli možnosti enakopravnega javnega dialoga ljudem vseh nacionalnosti, problemov Kosova v pravi vsebini ne bomo nikoli rešili... diferenciacije, ki je bila pred dvema, tremi leti še dokaj normalna, človeška, danes pa ponovno hoče največjo ostrino. Ce mi kot DKK sprožimo kakršnokoli iniciativo, po pravilu vedno naletimo na različne politične prepreke. Tukaj bi zopet omenil del tiska, pod katerega vpliv zapa-dajo tudi naši pokrajinski politiki, ki se nekako čutijo dolžne, da pod medijskim pritiskom delujejo proti tem zamišljenim etiketam.« Monopol politike in ONZ_ Verjetno poznate aktivnosti Društva slovenskih pisateljev, med katerimi bi na nek način lahko izdvojili vključevanje v spremembe ustave, je možna primerjava? »Pri nas je kaj podobnega zelo težko. Vi veste, da smo večnacionalno društvo — več kot 140 Albancev, 20-30 Srbov in nekaj Turkov. In sedaj, ko so naši mednacionalni odnosi v tolikšni meri razrahljani, ne morete pričakovati enotnega mišljenja, enotne zoperstavitve nečemu, da na primer enotno branimo albanskega pisatelja, ki ga za nekaj obtožujejo — Srbi nočejo sodelovati ali nasprotno.« Lahko v današnjih časih javno izražate svoja najintimnejša razmišljanja o stanju v pokrajini? »Kaj takšnega ni mogoče. Sam na primer ne morem javno razmišljati o svojih stališčih do družbenih problemov. V tem je tudi bistvena težava, kajti preveč dominirajo politične strukture s svojimi političnimi mišljenji. Dokler ne bomo odprli možnosti enakopravnega javnega dialoga ljudem vseh nacionalnosti, problemov Kosova v pravi vsebini ne bomo rešili. Vzemimo samo primer, da del politike in organi za notranje zadeve držijo monopol nad različnimi ekscesi — tako ne more biti, to je potrebno reševati z ljudmi, ne pa na administrativen način.« Kulturni utrip Kosova Kakšen je siceršnji kulturni utrip Kosova? »Kulturno življenje Kosova je najmočnejše na področju književnikov (pisanje in izdajanje knjig, manifestacije...). Ostala področja kulture na primer glasbena, likovna umetnost, so delno prisotna le v Prištini, sicer je tega v pokrajini v ostalih mestih in naseljih zelo malo ali nič. V tem času, ko je govora samo o političnih stvareh, je popolnoma na stranskem tiru ideja o decentralizaciji kosovskega kulturnega življenja, da prenesemo različna področja kulturnih aktivnosti ven iz Prištine. V okoliških vaseh mogoče še najbolj živi, rekel bi mu glasbeni amaterizem, ki pa bi se moral začeti razvijati na nekem višjem nivoju. Imamo vsega dve profesionalni pokrajinski gledališči, pomeni okrog 800.000 ljudi na eno gledališče, to je ... netolerantno, v vaseh se trudijo po raznih prostorih, šolah, skladiščih; ni pravih možnosti. Stalno govorimo, da je potrebno vzdigniti kulturni nivo v pokrajini, pa v to nihče ničesar ne vlaga.« V kolikšni meri vam je znan aktualni položaj v naši republiki, kjer nekateri menijo, da se poskuša zaustaviti nadaljnji razvoj demokracije? »Kolikor imam informacij od prijateljev in iz dela jugoslovanskega časopisja, ki ga sicer vedno jemljem z rezervo, menim, da so potekajoči demokratični procesi simpatični in jih ne bi smeli zaustavljati, marveč razširiti na celotno področje Jugoslavije. Ob nedavno potekajočem procesu na vojaškem sodišču v Ljubljani smo takoj poslali telegram, v katerem smo izrazili polno podporo stališčem Dru- ... Albanski pisci vidimo & jo vlogo v pisanju, us*va^?e nju ne glede na vse trenu**« težave in raznorazne P1* ske in po možnosti, ki p* * kot že rečeno, minimalnJ tudi v javnem nastopanj* Vsi v Jugoslaviji smo maj*"]! narodi, čeravno se neka" želijo imitirati z velikostjo"1 krd Ko štva pisateljev Slovenije ter posebej poudarili, da je nastali položaj potrebno razčistiti na demokratičen in ne administrativen način.« Naša naloga je pisanje V najinem pogovoru skačeva iz teme v temo, pa se spet vrniva na najino izhodišče, kulturo. Koliko knjig letno izide v vaši pokrajini? »Imamo eno izdajateljsko hišo, ki je pravzaprav le redakcija v okviru velike Rilindje (preporoda, op.p.), kar ste verjetno imeli možnost tudi videti. Podobno imajo urejeno tudi Srbi in Tur- ki. Rilindja izda približno o 150 naslovov letno tako don* vsejugoslovanske kot svetog literature. Tudi v tej krizi vsj eno nekako gre, začuda in n*\, ti razveseljivo se knjige v alo*? skem jeziku kljub malemu tr**j; ču — Kosovo ima 80 kilomevj vzdolž in poprek, kot veliko sto, prodajajo. To hkrati tud' dokajšnji meri vzdržuje ve^ izdatje tiskanja in izdajanja-' - j Zaključiva najino kramljanje j* kavi v prihodnosti. Kje vidite w go vašega društva v reševw aktualne krize? vi« »Albanski pisci vidimo svojo go v pisanju, ustvarjanju, ne de na vse trenutne težave in norazne pritiske in po možno™ ki pa so, kot že rečeno minili ne, tudi v javnem nastopa" Albanski" narod tako kot os potrebuje svojo književnost v Jugoslaviji smo majhni na di, čeravno se nekateri imitirati z velikostjo!« javna vprašanja petek SO 2 D "rav )S( Kos kq #* Jjso j« h favn |Noi t5Pub žel* Spodnja vprašanja sem sicer že zastavil političnemu vodstvu SAP Kosovo na srečajvju z njimi večer pred našim povratkom v Slovenijo,.vendar so bili odgovori, tako kot na večino vpra; šanj kolegov, očitno namerno vsesplošni, politikantski al) sploh nemi. Zaradi tega vprašanja ponavljam, verjetno pa bi bilo zanimivo, če bi (si) nanje odgovorili tudi v Miloševićevem kabinetu. 1. Kako bi komentirali stališče, da je napetost v zadnjem času v Kosovski pokrajini narasla zgolj zaradi spremembe ustave (tihe in glasne želje po veliki, enotni Srbiji), torej na povsem političnem obrazcu, ki ga diktira CK ZK Srbije oziroma Slo-bodan Milošević? 2. Na protestnem mitingu so prisotni Srbi ob sicer nekaterih težkih besedah vzklikali ob ostalem tudi »Dole Vlasi«, kar ni naletelo na reakcijo uradne politike. Bi se enako zgodilo, če bi šlo za zbor Albancev, ki bi vzklikali »Dole Milošević«? 3. Ali je resnica, da potrebuješ za zaposlitev (vselitev v študentski dom, študij...) posebno potrdilo organov za notranja zadeve ter oceno o moralno politični neoporečnosti, ki jo izda ZK ali ZSM? 4. Kaj po vašem lahko resnično pomenijo in kam pripeljejo vzkliki tipa »Oružje u ruku«? iih.P m te Si *ki S r re ■htt ide ia M. ?b> ?ri 1 ki hI Vij, Kosovski vsakdan med utopijo in službo I/ k, Si Vse pravice izhajajo iz dela 133.000 nezaposlenih na Kosovu, od tega 18.000 v Prištini, v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Gre seveda za uradno prijavljene, kolikšna je končna številka tudi neprijavljenih, ki so brez službe, vsi samo ugibajo. Obstaja redna zaposlitev mla-demu človeku samo v sladkih in nikoli dosegljivih sanjah? Osnovne podatke smo poiskali na Pokrajinski skupnosti za zaposlovanje, kjer je pravkar dokončano gradivo z naslovom »Informacija o gibanju nezaposlenosti v SAP Kosovo v času januar - junij 1988«, ki je bilo pripravljeno za pokrajinske delegate in DPO, predstavil Krsto Vujović, višji strokovni sodelavec za medrepubliško in pokrajinsko zaposlovanje. Resolucija o politiki izpeljeva-nja Družbenega plana pokrajine za čas od 1986 do 1990 predvideva, da število zaposlenih delavcev v družbenem sektorju raste po povprečni letni stopnji 3,1 odstotka ali skupaj naj bi se zaposlilo 7.042 novih delavcev, v gospodarskem sektorju pa je predvidena povprečna letna stopnja zaposlovanja 3,2 odstotka ali 5.397 novih delovnih mest. Za področje negospodarskih dejav- nosti pa velja povprečna letna stopnja rasti zaposlenosti 2,8 odstotkov ali 5.397 novih delovnih mest. Poudarek na industriji in rudarstvu Iz podatkov pokrajinskega zavoda za statistiko je možno razbrati, da je število zaposlenih delavcev v družbenem sektorju za prvo polletje letošnjega leta 5.532. Od tega števila odpade na zaposlene v gospodarskih dejavnostih 3.715 ali 2 odstotka več in na zaposlene v negospodarskih dejavnostih 1.817 ali 3 odstotke več. Tovariš Vujović nam je povedal, da je bilo 1. junija v pokrajini v družbenem sektorju zaposlenih 230.348 delavcev, in da je znotraj tega sektorja zaposlenost naj- bolj narasla v industriji in rudarstvu (4 odstotke), sledijo pa področje trgovine (5 odstotkov), kmetijstvo in r i ba rstvo (6 odstotkov) ter promet in zveze (1 odstotek), gozdarstvo (3 odstotke). Upočasnjena rast zaposlenosti v pokrajini je, kot se ocenjuje, normalen pojav za gospodarske razmere, ki so prisotne na Kosovu. Da bi bilo stanje še težje, je prišlo do upadanja produktivnosti dela, padca realnih osebnih dohodkov in življenjskega standarda zaposlenih, visokih izgub v gospodarstvu, nelikvidnosti in visokih zadolžitev gospodarstva. Kljub temu ocenjujejo, da so potrebe po čimveč delovnih mestih več kot potrebne, v kar se vsakodnevno prepričujejo na političnem, socialnem in humanitarnem področju. Od skupnega števila nezaposlenih (vsi podatki veljajo za prvih šest mesecev letošnjega leta) je 32.975 žensk, od tega jih je skoraj 57 odstotkov z dokončano srednjo šolo ter skoraj 27 odstotkov brez kvalifikacije. Izjema so Srbi in Črnogorci Pregled nezaposlenosti po nacionalni strukturi nam pokaže podatek, da je od skupnega števila nezaposlenih 81,6 odstotka Albancev in 10,9 odstotkov Srbov. Razbrati je moč tudi dejstvo, da je nezaposlenost v porastu pri vseh nacionalnostih, razen Srbih in Črnogorcih, kjer je ol žiti zmanjšanje nezaposlen^ tako v absolutnem kot vel$ nem smislu. Ob vsem tem zapišimo še to f je na delo potrebno čakati v p°.( prečju od enega do osmih le*1 da je okrog 1.800 takšnih, g delo dobili, pa so ga iz razlik vzrokov zavrnili. S Pi joč Po uradnih podatkih je bilo v času januar-junij 1988 v Švici zaposlenih 5.399 delavcev, Avstriji 25, in Libiji 34. Gre večinoma za sezonska dela. Velja ugotovitev, da je gornji podatek za 18 odstotkov večji od enakega obdobja lanskega leta. Na dan 30. junij je bilo v tujino zaposleno 37,30 delavcev, največ v ZRN in Švici. Neusklajenost šolanja in potreb gospodarstva Kar se tiče medrepubliškega zaposlovanja, so uradne ocene, da je v prvih šestih mesecih letošnjega leta zaposleno v Srbiji 84 delavcev, Vojvodini 34, Črni gori 26, Makedoniji in Sloveniji 2 ter na Hrvatskem 1 delavec. Čeravno po drugi strani govorijo ob tem tudi o sezonskih zaposlitvah, obenem ugotavljajo, da bo jugoslovanski program, s katerim je predvideno zaposlovanje delavcev iz Kosova v ostalih delih Jugoslavije, znatno doprinesel k reševanju sedanjega stanja. Optimizem velja še vedno, kljub njihovi paralelni ugotovitvi, da se dosedaj že omenjeni jugoslovanski program zelo skromno realizira. 80 odstotkov mladih Na področju zaposlovanja pripravnikov ugotavljajo, da je upadlo tudi zaposlovanje pripravnikov. Trenutne ocene kažejo na število 600, kar je občutno manj kot v enakem obdobju lanskega leta (930). Ob tem, kar je zanimivo, ugotavljajo, da se velik del mladih zaposli brez pripravniške dobe. To predvsem velja za nekvalificirane in priučene delavce. Na povečevanje števila brezposelnih, med katerimi je okrog 80 odstotkov mladih do 30 let, od tega 3 odstotke z dokončano višjo in visoko izobrazbo, v pokrajini po uradnih ocenah vpliva več faktorjev. Če izluščimo samo najpomembnejše: akumulacija hitrejše rasti delovnega kontingenta prebivalcev, neodgovarja-joča stopnja rasti zaposlenosti, nizka stopnja gospodarske rasti, migracije delovno sposobnega prebivalstva na relaciji vas-me-sto, neskladnost med šolanjem kadrov in potrebam gospodarstva, pojačan pritisk začasno zaposlenih v tujini, prepočasno prestrukturiranje gospodarstva... Vsaj v šolo z nasmehom, če že službe ne bo H, 16. septembra 1988 13. STRAN @®ffiffiSSJ]fflIKDQLAB DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO 5£_£QkulisKie igre na Kosovu v rokah CK ZK Srbije? j o liift želi)1 h Drugačnost na zatožni klopi Ji £gmeni moto »Kosovo-republika«, gre za vračanje v čase Rankovića, komu SŽgaprav Kosovo sploh pripada, je napeta situacija umetno napravljena? Blerim j^novinar pokrajinskega mladinskega tednika Zeri irinise (Glas mladine), sicer SBJOjTiant prištinske filozofske fakultete, razmišlja tudi o možnosti »libanonizacije« kosova, (ne)enakosti pred sodišči, (ne)pravnosti države, zaplembah časopisov... tov* i vs* tržiš' o Kosovo - republiko ♦to B(>Va *.e,eme,1tarr,lm' rečmi, ki ^SE?"kako sj tj razlagaš parolo republika«? % tega je v jugoslovanski vuo~J' "aj W^ veliko mistifikacij, kaj »Kn ta moto pomenil. Moto ^sovo-republika« K. Pfavr pomer a« je odraz ljenja, ki je nastalo med ^i po spremembi politično- • ipfj/^ga statusa Kosova, to je nf^vko tev samostojnosti, kar bi * SeBan^i stopnji privedlo do bolj-a življenja na vseh področ- Danju PuDiM!at^orma moto »Kosovo-re-os^'ne. a* Je vseeno nacionalne in ;t. VS'U °cialne osnove. Tako pri nas i0|.?rugod se ne more priti do JvSega življenja niti kvalitet- J.e družbe brez ekonomskega ie,rrja. Dokler pa se vztraja na Ush! .Socreansticni platformi, • arja nekakšne mite o delav-rula1 ■ razredu. proletariatu, ^«sti delavcev in hkrati niče-^,resn ično ne stori, da bi se ti 1 tudi uresničili, ne bo v kon- je možna kakšna primerjava med dogodki v Sloveniji in na Kosovu? »Kar se tiče dogodkov pri nas in pri vas ter pogledov določenega dela politikov na razmere, menim, da gre za enak socrealisti-čni diskurz, ki ne razume razlike med ljudmi, dogodkov, nacij, republik, kar vpliva na takojšnje rojevanje različnih kon-struktov in postavljanje dogodkov v okvirje shem, čeravno tja ne sodijo. Kaj se torej dogaja? Na primer dogodki v Sloveniji ne glede na svoje specifičnosti, se ravno tako kot dogodki pri nas, ravno tako ne glede na spe-cifiko, okvalificirajo kot specialna vojna, kot kontrarevolucija, kot poskus razbijanja Jugoslavije. Tako se »napadi« na JLA in morebitni napadi na Srbe in Črnogorce ovrednotijo, kot da gre za splošno atmosfero diskreditiranja Jugoslavije, za željo po ustanovitvi neke tretje Jugoslavije. « v*tr, fa Kaj govorijo kuloarji? zi n ičesar. Potrebno je g|e,aJati na socialni osnovi ne de e na narodnost, temveč gle-^a to, kako se dela in gospodi napravili raziskavo, v ka-L °iv spraševali o možnosti e nejše odcepitve od Jugoslavi-^islim, da bi več kot 90 od-tkov Albancev izrazilo željo 4 Tkanju tostran državnih me-\!.Torej odpade trditev, da se »■^nci želijo odcepiti od Jugo-v>je. « je možno, da je resnično ozadje tokratnih pritiskov na Kosovu uresničitev želje po veliki, enotni Srbiji, torej ustrezna sprememba ustave in da za vsem tem stoji srbski partijski voditelj Slobodan Milošević? »Če se je za aktivnosti pred dvema, tremi leti lahko reklo, da so resnično spontane, za današnji trenutek velja zelo konkretna ocena, da za vsemi sedanjimi potezami, ki se vlečejo na Kosovu stoji CK ZK Srbije oziroma Milošević. Mislim, da gre za politiko, ki bazira predvsem na nacionalni osnovi, gre za nastop, ki je nezaslišan. V tem primeru nikakor ne moremo govoriti o demokratizaciji, kajti v takšnem procesu moramo vključevati vse nacije. Ni čudno, da je v kuloar-jih pa tudi uradnih institucijah že govora o konfliktu med Kučanom in Miloševićem, to je o konfliktu med dvema vizijama prihodnosti Jugoslavije. Če se je Kučan opredelil za pozitiven program, kajti dosedaj je bil pravzaprav celoten socializem negativen program (smo proti temu in temu), za socializem po meri ljudi, za evropeizirano Jugoslavijo, mislim, da se Milošević očitno opredeljuje, grobo rečeno, za neko pravoslavno Jugoslavijo, za državo, ki naj bi se vrnila v težke balkanske čase, kjer naj bi se delalo po neki socreali-stični logiki, za katero smo verjetno vsi (večina) upali, da je preraščena. Mi smo leta 1968 prekinili s Stalinom ne pa tudi s stalinizmom. Mediji v zadnjem času poročajo na veliko o mitingih in incidentih? »Ti mitingi nikakor ne morejo s svojo vsebino pravilno odgovoriti na vprašanje kosovske krize, kajti poskušajo najti srbski in ne jugoslovanski odgovor. Če se namreč vsi strinjamo, da je Kosovo jugoslovanski problem, potem je povsem logično, da najdemo odgovor, ki bo tudi vsem ustrezal. Treba je vedeti, da Ko- ... če se je Kučan opredelil za pozitiven program, kajti doslej je bil pravzaprav celoten socializem negativen program (smo proti temu in temu), za socializem po meri ljudi, za evropeizirano Jugoslavijo, mislim, da se Milošević očitno opredeljuje, grobo rečeno, za neko pravoslavno Jugoslavijo, za državo, ki naj bi se vrnila v težke balkanske čase... sovo ni Srbija, Kosovo ni niti Albanija, Kosovo je preprosto Kosovo. Gre za pokrp.jino, ki je nekaj posebnega, specifičnega in ne moreš reči, da Kosovo pripada tem ali onim - pripada tistim, ki na tem ozemlju živijo, tako Albancem, Srbom, Črnogorcem, Turkom, Romom, Muslimanom... Kajti, če ne priznamo te specifike Kosova, če se pokrajina ukine in ustanovi oblast, področje, ki je bilo do šestdesetih let, potem se bomo vrnili mahoma v čas pred letom 1966, v čas policijske politike Rankovića in drugih. Mislim, da mitingi poskušajo ustvariti podobnega duha. ... Treba je vedeti, da Kosovo ni Srbija, Kosovo ni niti Albanija, Kosovo je preprosto Kosovo. Gre za pokrajino, ki je nekaj posebnega, specifičnega in ne moreš reči, da Kosovo pripada tem ali onim - pripada tistim, ki na tem ozemlju živijo, tako Albancem, Srbom, Črnogorcem, Turkom, Muslimanom... Vsi incidenti so odraz napete atmosfere, ki vlada v pokrajini. Mislim, da takšni incidenti obstajajo povsod po Jugoslaviji. Če govorim figurativno, se naši do- godki gledajo s posebnimi očali, ki imajo dioptrijo. Če nimaš argumentov za demokratični dialog, si jih moraš v krajni liniji tudi izmisliti, vztrajaš na nekakšnih napadih, barbarstvih, kar je, kolikor vem, v določeni meri tudi problem pri vas. Naslanjajoč se na tako pridobljene argumente politika potem igra svojo igro.« Neenakost pred sodišči jugoslovanski javnosti so znani tudi vzkliki, ki so se začeli javljati zadnje čase, »orožje v roke«? »Na žalost je ustvarjena takšna atmosfera, največ v razpravah o Srbski ustavi, da je skoraj nemogoče kulturno, hladnokrvno in odkrito razmišljati. Mislim, da je mogoče dobesedno vse, pa ne samo pri nas, ampak v celotni državi. Libanonizacija Kosova, kot pravi Vel j ko Rus, je povsem lahko pred vrati, kajti skoraj vse se dela v tej smeri. Ne vem, kdo bo potem, če se ne more sedaj, zaustavil grmenje, ki bo nastalo po prvem strelu.« So na Kosovu ljudje pred sodišči enaki? »Odgovoril bom s konkretnimi primeri. Če se je pri nas že vztrajalo na verbalnem deliktu (znani 133. člen kazenskega za- kona SFRJ, op.p.) in je Albanec, ki je vpil »Dol, ustava, Kosovo-republika....« dobil pet, deset let zapora, zakaj nekaj podobnega ne obstoja za Srbe in Crnogroce. Za parole, ki se vpijejo na mitingih »Dol z ustavo, Smrt Albancem«, pa velja očitno imunost, kajti nihče jih ne obsoja. Ali drug primer, v časopisu Politika so novinarji in intelektualci Srbije in Kosova lahko pisali pisma Azemu Vlasiju in v njih o njem pisali velike bedarije. Mar mislite, da bi lahko jaz napisal odprto pismo Slobodanu Miloše-viću?« V kolikšni meri lahko časopisi v vaši pokrajini pišejo odkrito? »Znana je moja osebna izkušnja, ko smo v naši reviji pisali ne o Kosovu, ne o Albancih, ne o mednacionalni mržnji, marveč o Sloveniji, o Mladini, alternativah, zgolj zaradi tega, ker je bilo to področje pač aktualno. Štiri dni smo bili v Ljubljani in kasneje objavili intervju z Botteri-jem (glavni urednik Mladine, op.p.), ki je še nekako šel skozi, vendar po kasnejših ostrih obsodbah časopisov Politika in Politika Ekspres, ni mogla iziti naslednja številka naše revije. Obsojeni smo bili namreč, da je prišlo do sprege med albansko iredento in slovenskim separatizmom. Pa ni bilo v tekstih prav ničesar kakorkoli spornega. Mar ni to več kot dovolj zgovoren odgovor na tvoje vprašanje?« rivamo tančice s protestnega mitinga Srbov Med čustvi in manipulacijo iT) je ol ^poteka miting v svojih neposrednih pripravah, kaj vse se dogaja v njegovi fj^bini, kakšen je lahko vzrok za zbiranje Srbov, smo se lahko prepričali v četrtek, '^eptembra, pozno popoldne v Vučitrnu. Uspelo nam je priti tudi do 68-letne Je-sime Košanovič, ki nam je povedala, kaj so ji pravzaprav naredili... v P1 let, ki Sreča, da je naš fotoreporter siki "C v četrtek pozabil v hotel-Vs°bi filme in mu je avtobus s oc^n° Pred nosom ušel na svo-L podnevno pot, kajti sicer pri-'ou' tekst ne bi mogel tako na Bko poseči v zakulisje protest-a mitinga v Vučitrnu. -spendirali Inika oj^selje sva prispela malo čez » Peto popoldan, in kljub temu \l ^e bil miting napovedan za itov^1"0, Je bila pred kulturnim tom, množica pa je pomagala z vzklikanjem parol tipa » Živela ZKJ«. Za mikrofonom se je potem zvrstila še četverica govornikov, ki so podobno kot župan najostreje obsodili dogodek, se zavzeli za razrešitev cele vrste občinskih, pokrajinskih, republiških in zveznih funkcionarjev (glej poudarek) ter vpletli v izgovorjeno veliko mero čustvenosti. naj vpijejo parole, beri počasne-je...). Miting je zaključil Momo Pum-palovič, član odbora za prirejanje mitingov, sicer, kot sem uspel izvedeti, profesor na srednji šoli. Zadnje besede je ob različnih vzklikih namenil prisotnim, češ naj se razidejo mirno brez kakršnihkoli ekscesov, kar je množica, kot mi je znano, tudi dosledno upoštevala. Ljudje so Stalno prekinjanje govornikov, pozivanje k enotnosti ter zahteve po odstopih. Vzkliki za razrešitev Dol z imenovanimi — Fadil Hodža, Mahmut Bakali, Peter Hamza, Veli Deva, Ilija Bakić, Ilija/. Kurteši, Sinan Hasani, Azem M lasi, Kol j Široka, Ramiz Halili, oni so nas prodali, preganjajmo jih sodno, napodimo jih na Goli otok — Tihom i r Vlašković, Draža Marković, Stane Dobnu-, Franc Šetinc, Josip Vr-hovec, Veselin Djuranović, Vidoje Žarković, Dobroslav Čulafić '*n že zbrana množica, ki je jem vrhuncu narasla nekje 1000 in 2000 obiskovalci. Prišleki je bilo opaziti tudi ki so imeli s seboj tran-?ente in zastave. Vzdušje se t,ačelo počasi stopnjevati* z em različnih parol (glej .arek), ki so jim res prite-»le tisti v samem sržu mitin-^tialu so iz dvorane prinesli *°fon, samozvani redarji so avilj malo prostora za prve-Sovornika, ki je bil, kot smo njteje izvedeli, predsednik f^Čine občine Vučitrn Draginj Urgović. V svojem govoru, |^ katerim je bil stalno prekini1 tako kot kasnejši govornica ^0sebno poudaril, da so bi-$Padalci štirje Albanci, ki jih iJj^nik za prekrške najprej Hm . na 30 oziroma dva mla-fe^ika na 15 dni zapore. Na S j^bo organov javne varnosti ^ h2en polnoletnima storilce-ls p°višali na 60 dni in hkrati :ke Odiral i sodnika za prekr-* aradi določitve prenizkih Ql (sledi ploskanje množice). stalern je župan, ki je urad-iji^voril kot predstavnik ob-fjto t£6 konference SZDL, poseb-ladinska or-0)U&r"lja vso četverico takoj iz-Ua iz svojih vrst. V zadnjih nitn Gre za pismo albanske emigracije ali zgolj provokacijo? Ob robovih ulic so stali prestrašeni Albanci, med njimi in Srbi pa kordon milice. K>Udaril. da je mla '%aciJa vso četveric k -z svo3in vrst ^hilj Je sledilo zaklinjanje ra-partijskim dokumen- Počakaj, naj vpijejo parole! Ob tem sta mogoče zanimiva dva vtisa. Vsaj pri enem govorniku bi lahko skorajda zanesljivo zatrdil, da je tekst, ki ga je javno prebral, dobil v roke tik pred zdajci, kajti cel kup besed, predvsem tujk je napačno izgovoril ali izpustil, se stalno motil in nasploh dajal vtis, da natipkan papir vidi in sliši tako, kot ostala množica, prvič. Druga zanimivost doživetega neposredno ob govornikih pa je izkušnja, da je nekdo iz »druge vrste« stalno diktiral tempo govornikov, jih po potrebi ustavljal (počakaj, se porazdelili v manjše skupine, zvili skupaj zastave, transparente in se porazgubili kdove kam. Ura je kazala približno 18.30. Z Miloradom Lazićem, bratom napadene Jevrosime, sicer pravnikom, sem se uspel med mitingom dogovoriti, da bo možno po koncu zborovanja priti tudi do izjave napadene. Lazić je obljubo držal in tako je bil del Glasove novinarske ekipe prijazno sprejet v hiši na Partizanski 5. V hiši napadene Ob množici sorodnikov, ki so do zadnjega kotička napolnili dnevno sobo, nas je seveda najbolj zanimala Jevrosima Košanovič: »Sem mati šestih otrok in kot Parole, transparenti Hočemo svobodo, ustavne spremembe — predpogoj obstanka, Kosovo je Srbija, Gremo za Prekale (vas znana po nočnih stražah, op.p.), Živela Srbija, Ne bomo se selili, Slobo svobodo, Borili se bomo, Narod se je izjasnil, Narod je enoten, Skupno smo močnejši, Vojvodina-Srbija, Jugoslavija, Emigranti, pokažite se, Ustala je Srbija, Podpora CK ZKS in Mi-loševiću, Slobodan ti nam boš zamenjal Tita, Dol s Kosovci, Enotna Srbija. Mi smo Slobodanovi, Slobo je naš, Živel bratski narod Srbije, Pridite do nas pošteni (poziv prisotnim, ob robu stoječim Albancem, op.p.), Dovolj nam je besed, One bomo na vislice nekakšna domača zdravnica zelo dobro znana širom naokrog. Do incidenta je prišlo 2. septembra, malo po polniči. Štirje pripadniki albanske narodnosti so razbili vhodna dvorišča vrata in takoj pobegnili. Še sedaj sem vsa prestrašena.« Ostali prisotni so nam pojasnili, da je napad ravno na vrata Jevrosime toliko bolj simboličen in da je iredenta predobro vedela, kam mora udariti. Lazič je menil, da se nad srbskim narodom vrši eksodus, pozdravil pot slovenskih novinarjev na Kosovo in posebno poudarrl,' da je o težkih razmerah v pokrajini potrebno še posebno obvestiti brate Slovence, kajti Srbi so, po njegovih besedah, sprejeli Slovence 1941, Slovenci pa naj sprejmejo Srbe leta 1988. Na vprašanje, kdo je pravzaprav organiziral miting, so vsi kot po pravilu odgovarjali »narod«, na povsem jasno postavljena vprašan a, odkod tako trdno prepričanje, da gre za akcijo albanske iredente in ne mogoče za objestnost mularije, dva izmed obsojenih sta baje že sicer znana kot vaška nepridiprava, pa je bilo videti samo začudene poglede, češ mi že vemo in saj je vse popolnoma jasno. Namesto komentarja Nekaj drži kot pribito, ljudje so prestrašeni, vse se politizira, pravne države ni, gospodarstvo je na psu, o vsem ostalem pa bi se dalo na široko razpravljati. Vine Bešter @®3M^SSMESOLAS 14. STRAN j/hm/' Petek, 16. septembra^ DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO DOBER DAN, KOSOVO tcpo^ia Kosovo v sliki Značilna domača obrt Kosovo, dober dan, 14. Odprte strani Gorenjskega glas8«0-pripravili naši novinarji Vine Bešter, Jože Košnjek, Cveto *fjj plotnik in fotoreporter Franc Perdan, ki so bili v okviru v" sebne ekskurzije na Kosovu od 6. do 11. septembra 1988. Čuvajev pozdrav Petek. 16. septembra 1988 RAZVEDRILO, 15. stran mmrn^smoLAB Zdaj ko so se naši novinarji vrnili s Kosova, bi normalni človek pri-' čakoval, da se bomo lahko promptno konfrontirali z njihovimi vtisi, saj so se sami neposredno konfrontirali s kontrarevolucijo. Če že drugega ne, naj bi nam vsaj razjasnili nekatere pojme, ki nas, skrajno zbegane in spolitizirane, preokupirajo dan za dnem: kaj konkretno je tam doli represija, regresija, iredenta, hegemoizem, unitari-zem, nacionalizem, šovinizem, nacizem, fašizem in kar je še takih oznak iz neusahljive ropotarnice naših fatalnih ideoloških tez o sovragih na vseh okopih.. Kdo je tam doli v resnici demagog, avtokrat, pragma-tist, konformist, fundamentallstlčni zasvojenec ali kar je še takih patoloških oblik uma in duha... Če že zaradi drugega ne, naj bi, preden Slovenci dokončno potonemo in kot narod postanemo zgolj jugoslovanska dekorativna folkloristika - nakazala se je že z neslovenskim sojenjem sredi Ljubljane - vsaj vedeli, zakaj smo izumrli A nič in še do danes nič v tem smislu in pomenu. Odkar so se vrnili s tega informacijskega preboja na separatično in iredentistično fronto, Se držijo kot egipčanske mumije ali kot naša politična oligarhija, ki ne reče nič, če tega sama izrecno noče in če ji izrecno ne ustreza Ves svet 2e ve, kaj pomeni SSSS v srbskem grbu (Samo Slobo Srbiju Spašava), ves svet govori o bobnečih gromovnikih in dušnih pastirjih na mitingih, kjer se množice obnašajo kot besne srednjeveške sekte; naši povratniki s fronte pa govorijo le o tako nepomembnih marginalnih stvareh, kot je zaostalost, revščina, nezaposlenost, umazanija... Koga pa, lepo vas Prosim, sploh zanima, če je narod na robu preživetja in lakote, če nima kruha in dela, če delati ne zmore in ne zna? Teh naših kosovskih oglednikov, ki so v pokrajini vsi do zadnjega beležili vsakdanji utrip ob popolni odsotnosti pravilnega in proklamira-nega ideološkega razgleda na stvar in ljudi, sploh ni vredno poslušati. Kot da tam doli SPECIALNE VOJNE SPLOH NI!? Da se ti zmeša, ko pa že vsak otrok v vrtcu ve, s kakšno silo divja kontrarevolucija in kako se ji izseljujoča se manjšina na mitingih nerepresivno in kulturno upira! Morda je komu res lahko vseeno, kdo te na koncu odkljuka: Džuli Svigic, SS ali SSSS, še pa nas je nekaj takih, ki nas prav nič ne zanima, če »narod umira od lakote« ali če gospodarska kriza sega do neba Mi hočemo iredento, nacionaliste, sovrage vseh baž! In ker toliko novinarjev na Kosovu ni našlo nobenega iredentista, ki bi se plazil po nacionalističnih okopih, je Miloševič lahko resnično prežaljen Njegov SSSS se lahko tolmači tudi: Samo Slovenija Svoje Sodi 'n ker kontrarevolucije sploh ZAČUTILI niso, čeprav kuka izza vsakega °gla, so njihova poročila, kratkomalo - nična! D Sedej Z GLASBENA LESTVICA RADIA ZIRI Dragi bralci, spet začenjamo z glasbeno lestvico Radia Žiri. Danes objavljamo, predloge za domačo in tujo lestvico, bralci Glasa pa boste s svojimi glasovnicami izglasovali vrstni red skladb. Vse pesmi lahko slišite na valovih Radia Žiri v sredo, 21. septembra, od 16. do 19. ure. Domača lestvica: 1. Aj, aj, aj — Don Juan 2. Katra — Pop design 3. Majda Arh — Ne joči srce za njim 4. Stane Vidmar — Spi moja mala deklica 5. Meri Cetinič — Ne sudite mi nočas 6. Bojan Rakovec — Katarina 7. Agropop — Himna mladosti 8. Magnet — Bodi srečna moja Julija 9. Jasna Zlokič — Ja putujem 10. Helena Blagne — Jedna suza za nas dvoje Lestvico ureja Nataša Bešter Domača pesem Tuja pesem...... Novi predlog.... Naslov............... Servisnemu podjetju ni mar Pred nedavnimi deževnimi nalivi so delavci Servisnega podjetja Kranj popravljali dimnike tudi na strehi na Tomšičevi 19 v Kranju. Kljub temu da so jih prebivalci hiše prosili, naj bi pred odhodom kakorkoli zavarovali odprto ostrešje, so jo ob koncu »šihta« jadrno pobrisali, ne da bi uslišali njihove prošnje. In zgodilo se je, kar so stanovalci strahoma pričakovali: dež je do kraja zmočil in premočil *9ornja stanovanja in da ne bi bilo prave poplave, so stanovalci ponoči "}°rali za pomoč zaprositi celo gasilce — da so s ceradami streho impro-V|2irano prekrili. In kdo bo plačal ogromno škodo? Tuja lestvica: 1. Black - vVonderfull life 2. Eddy Huntington — My day 3. Sabrina — Boys 4. Rick Astley — VVhen I fall in love 5. Whitney Houston 6. Glen Medeiros — Nothing's gonna change my love for you 7. Bruce Springsteen — Taugher than the rest 8. Michael Jackson — Dirty Diana 9. Whitney Houston — VVhere the broken hearts go 10. George Michael — Monkey Vse, ki boste sodelovali pri glasovanju naše lestvice, čakajo lepe nagrade. Izžrebani bodo dobili kasete, plošče, vsake pol leta pa bomo izžrebali tudi naročnike Glasa. Med vsemi kupončki, ki bodo prišli v naše uredništvo do ponedeljka, 26. septembra, pa bomo izžrebali tudi nekoga, ki bo lahko brezplačno koristil storitev v Frizerskem salonu Meta v Škofji Loki. Ne pozabite — ku-pončke pošljite na dopisnici ali razglednici na naslov: Radio Žiri, Trg osvoboditve 1, 64226 Žiri. NARODNA GLASBA: PREDSTAVLJAMO VAM FRANC PESTOTNIK- PODOKNIČAR Maskota Osinih podoknic je humorist, planšar izpod Kamniških planin Franc Pestotnik-Po-dokničar, ki povezuje celotni program na lestvici s klicanjem ob-darjenke med nastopom enega izmed narodnozabavnih ansamblov, ki igra brezplačno. Kdo je Franc Pestotnik? »Odraščal sem z odrom,« pravi, »saj sem stanoval v kulturnem domu na Duplici pri Kamniku, kjer je bil oče upravnik. Igralsko kariero sem začel v ljubljanskem šentjakobskem gledališču, nato sem z Radiom Ljubljana organiziral vrsto razvedrilnih in kulturnih prireditev v domačem kraju in jih povezoval, vmes pa povedal tudi kaj smešnega. Nato sem ustanovil humoristično skupino 1. a razred. Nisem odnehal, ko je skupina razpadla, ampak ubral samostojno pot in začel pisati duhovita besedila...« Franc Pestotnik se pojavlja zadnja štiri leta. V začetku je bil tudi povezovalec pri ansamblu Marela, ko si je nadel planšarska oblačila. Ko je postal svobodni umetnik, je zapustil svojo redno delo v kamni- škem Stolu. Kot organizator Osinih podoknic je že 14-krat plezal po lestvi in klical obdarjenke z vse Slovenije... Sam pravi, da je planšarska noša, ki jo nosi, izvirna, iz 19. stoletja, taka, kot so jo nosili na Veliki planini. Ohranjenih jih je le še deset. Ta noša se razlikuje od bohinjske planšarske noše: značilen je klobuk s širokimi krajci in plašč iz lipovega lubja, pravijo mu tudi »poušjks ki ga jeseni zamenjajo s kožuhom. Tak je torej Franc Pestotnik, ki je v zadnjem času vedno bolj popularen in nastopa tudi v radijskih oddajah Koncert iz naših krajev. D. Papler BILO JE PRED LETI... Nagradna križanka: 0*«itev prejšnje križanke predstava, separator, ekonomist, vos, baker jjfctt, tiskovina, nat, registratir, Ilir, Aleš, Renata, meketalo, kač, lak, : !*• skordant, aj, testat, ZDA, lava, enkalon H jm. dn, koraki, ip, sago, Eire, tirs, partenon, Ica, očala, črnina, nat, Nenad, Naša Klavdija je izžrebala naslednje reševalce: 1 nagrada Ivanka Hafnar, Srednje Bitnje, Žabnica 2 nagrada: Lojze Gosnik, Kajuhova 14, Bled, Tri tretje nagrade Ivan Demšar, Kurirska 8. Jesenice; Marija Opeka, Koroška 12, Kranj in Iva Slapar, Koroška 14, Kranj Čestitamo! Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade 1 nagrada 8 000 djnarjev 2 nagrada 6 000 dinarjev Tri tretje nagrade po 3 000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 21 septembra, na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj (za nagradno križanko) KAM? V CARIGRAD V vseh Alpetourovih poslovalnicah vam ponujajo zanimiv program izletov v Carigrad, s katerimi bodo začeli oktobra. Izleti trajajo po štiri dni, izbirate pa lahko med vožnjo z letalom ali avtobusom. Izleti stanejo 349.000 dinarjev in približno 40 ameriških dolarjev. Poleg običajnih nakupov bodo vodiči pokazali tudi nekaj kulturnih in zgodovinskih značilnosti Carigrada in okolice, ki sta vsekakor zaradi svojega živahnega življenja, zlasti vrveža na Velikem bazarju ter orientalske folklore nočnih lokalov vredna ogleda. Kaj je pisal Gorenjec? V Slovencu iz leta 1888 beremo: V Kranju se je vršilo dne 4. septembra premovanje konj. Državne premije so dobili za kobile z žrebeti: Josip Križnar iz Stražišča 40 gld, Janez Kepic iz Cirkelj 25 gld, Franc Verbič iz Spodnjih Berni-kov 20 gld, Janez Mali iz Vogelj 15 gld, po eno srebrno svetinjo so prejeli Franc Kesič iz Cirkelj, Franc Pavlic iz Klanca in Andrej Rebolj iz Hraš. Za mlade breje kobile je dobil Anton Tiringer iz Stražišča 25 gld, Janez Čebul iz Otoka 20 gld in Janez Logar iz Vodic 15 gld. In v Gorenjcu 19. septembra 1908: Novi most čez Bistrico pri Podbrezju je skoro popolnoma dogotovljen, ako odštejemo nekatera postranska, nebistvena dela, katera treba pri njem še izvršiti. Po stavbi novega mostu znaša korekcija državne ceste Ljubljana - Podkoren 176 metrov, niveleta ceste pa se je zvišala od 1,5 metra do 2 metra. Most obstoji v glavnem iz betonskega oboka in dveh mostišč čez stranske odprtine. Glavni obok, pod katerem teče Bistrica, je 30 metrov širok... Vsa stavba napravlja na gledalca kaj prijeten vtisek posebno zaradi ličnih stebričkov, ki so postavljeni na glavni obok in imajo nalogo nositi vozovko. Fundiranje temeljev je delalo velike težave, ker se Je vršilo v trdi modri ilovici, da se je morala taista razstreljevati... Železo je dala tovarna na Jesenicah, za zgradbo mostu pa so porabili 2,250 kubičnih metrov betona in 22.000 kg železa... FO/RMULE PRIHRANKA PO /OBRESTNIH MERAH VELJAVNIH OD 1. 9. 1988 DALJE 84% 176,4 % Dinarska sredstva na vpogled se obrestujejo po 84 %-ni obrestni meri. Vloge vezane nad en mesec se obrestujejo po 176,4 %-ni letni konformni meri. Minimalna vezava je 200.000 din. Primer.- vloga vezana nad 1 mesec glavnica 1.000.000 din + obresti 147.000 din trn 1.147.000 din 418,5 % Vlogam vezanim nad tri mesece se poleg realnih letnih obrestnih mer, prištejejo še 418,5 %-na indeksacijska stopnja. Primer: vloga vezana nad 3 mesece glavnica 1.000.000 din + obresti 521.275 din - 1,521.275 din #0 ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske Kranj korenje in banka — formula prihranka 4 DEL JAHALNE OPREME IIALU SMUČAR iRtCHAROl RESASTA DLAKA FR MESTO V DEPART VAUCLUSE STARINSKI BICIKEL PRVI RIMSKI ZALOŽNIK AVTOR KRIŽANKE R N0Ć MANJŠI VUAK TUDI SO CVETJE GOZDNA ZIRAFA GL MESTO SENEGALA ZGLADITEV SPORA POMIRITEV N0VY "vSjaSkT enota vrsta topola STEKLENIK ZA RASTLINE PEVKA PRODNIK REKA V ZAH FRANCU! MOSTAR DEK0KT OSKAR ŠTEFAN ŠĆAP AVSTRIJ ' NAVP KOORDINATA ŽLČBEC KRAJ PRI SENOVEM AMARANT PRENOS PREVOZ BLAGA IN OSEB OBNOVITELJ SL VIOLIN VIRTUOZ ONDlNA NAUKO ENERGUI STANKO ARN0LD NORICE NEUMNICE DEŽELE S TROPSKO KLIMO PARTI ZANSKA ENOTA OBŽALOVANJE NEKD KUBANSKI POLITIK IRAULI HIŠNI BOG PRI RIM DANIH NATRU KDOR SE UKVARJA S SKAP-DANJEM 2IVALI ČEŠKI SLAVIST ILUB0R) GRŠKI BOG VETROV SOKRATOV TOŽNIK FRANC ŽEN IME AMER POPEVKAR (FRANKIEI LADO AMR0ŽIĆ NIKOLAJ KOPERNIK NOMINALNA VREDNOST TVOREC USTVAR JALEC TKANINA Z VTISNJENIMI, SPREMI NJASTIMI LESK0TNI Ml VZORCI LADJA AR-G0NAVT0V STANKO VRAZ CIGANI JAP MESTO" ZDRUŽ V KITAKIUŠU POLITIK GRANFIL REKA V MONGOLIJI INSZ LJUBK0V ŽEN IME ŠVED ZGODOVINAR IN DRŽAVNIK sTšP0i¥k SLAVNOSTNI MIMOHOD NOGOMET NI IZRAZ TamoTiej" popevkar pestner anton oermota jezik crn cev bantu POHORSKI GRANIT RUSKA VLADARSKA RO0OVINA VRSTA SMREKE ST IME IT MESTA TRENTO ZGODNJE SADJE ALI VINO ARABSKI ŽREBEC / ureja DARINKA SEDE] GLAS 16. STRAN / ŠPORT IN REKREACIJA" Petek, 16. septembra Pred startom v prvi zvezni hokejski ligi govori trener Jesenic Rudi Hiti Nihče ne razmišlja, da ne bi bili spet prvaki Jesenice, 14. septembra — Šele v soboto bo na seji predsedstva HZ Jugoslavije jasno, koliko moštev bo nastopilo v novi sezoni 1988-89 v prvi zvezni ligi. Nihče še ne ve, ali bo prvo kolo že v torek ali pozneje. Ni še znano, ali bo v ligi igralo sedem ali šest moštev. Hokejisti Bosne iz Sarajeva so napovedali odpoved igranja v prvi zvezni ligi. Toda Crvena zvezda, Partizan (oba iz Beograda), Medveščak Gortan (Zagreb), Kompas Olimpija (Ljubljana), Vojvodina (Novi Sad) se še naprej pripravljajo za novo sezono. Enako je tudi na Jesenicah. Triindvajsetkratni prvak Jesenice ima novega trenerja: Rudija Hitija. Nihče ne razmišlja, da ne bi bili tudi v novi sezoni spet državni prvaki. Za trenerja je še poseben iziv, če lahko pokaže vse svoje znanje prav ob prevzemu moštva, ki je bilo že triindvajsetič.po štiridesetih letih hokeja, državni prvak. To so hokejisti Jesenic in njihov novi trener članskega moštva Rudi Hiti. Naloga novega trenerja je tudi, da v igro vnese nekaj novega, boljšega, kot je bilo doslej. Čeprav so pred novo sezono Jeseničani ostali brez štirih ključnih obrambnih igralcev, pa nihče od s trenerja, do uprave in seveda tudi sami Ami igralci ne razmišljajo, da bi ne bili tudi v novi hokejski sezoni, ki je pred vrati, ponovno najboljši v državi. Tako razmišljanje jim je prešlo v kri, saj so trdoživi železarji. Rudi Hiti je svojo hokejsko pot začel na Jesenicah in Kranjski gori. Kmalu je bil državni reprezentant, prvič leta 1965 in je bil nato steber jugoslovanske reprezentance kot mož, ki je bil vedno v prvih vrstah napada. Kar sedemnajstkrat je bil v preprezentanci, ki je igrala na svetovnih prvenstvih in bil v reprezentanci, ki je dvakrat igrala na zimskih olimpijskih igrah. Od leta 1982 naprej je bil igralec v Italiji in tudi trener tega moštva. Tri leta je bil pomočnik prvemu trenerju Bolzana in še sedaj je njihov tehnični svetovalec. Z novo sezono pa je prevzel trenersko delo s prvim moštvom Jesenic. Koliko je v času svoje hokejske poti kot reprezentant dal in kakšni so uspehi moštev in reprezentance je znano. »Prve trening tekme pred startom v prvi zvezni ligi so pokazale, da je naša vrzel obramba. Igralski kader ožje obrambe, dobra sta oba vratarja, še ni dojel vsega, kar mora storiti obramba, da ne prejema poceni zadetkov. Prav bekovska vrsta še ni pokazala vsega, kar zmore. Mlajši igralci v moštvu se še niso ujeli s svojimi starejšimi vrstniki. Moja naloga je, da v tem času čimbolje uigram prav obrambne vrste. Upam, da bo bolje, saj prav danes pride še en Kanadčan Dough Hicks, ki bo skupaj z drugim Kanadčanom Ramsa-mom Drčarjem igral v obrambi. Prav ta dva naj bi bila steber tudi napadalcem. Napadalna vrsta je že uigrana, a še bolj se bodo morali potruditi z natančnimi streli na vrata gostujočega vratarja, če bodo natančni pri strelih, potem se ni treba bati, da bi vratarji pobirali plošček iz mreže za svojim hrbtom. Doslej smo igrali sedem prijateljskih tekem in igrali tudi tri prijateljska srečanja v Italiji. Vsekakor bo letošnje državno prvenstvo sila zanimivo in kvalitetno. V prednosti in na papirju sta kandidata za prvaka Kompas Olimpija in Medveščak Gortan. Mi smo z njimi, čeprav tudi Crvena zvezda in Partizan nista tisti moštvi, ki bi jih lahko podcenjevali. Tu sta še Vojvodina in Bosna, če bosta igrala. Prav Kompas Olimpija in Medveščak Gortan bosta glavni oviri za nas pri ponovnem boju za naslov prvaka. Tako kot mi tudi ostali ne bodo vrgli puške v koruzo, da se ne bi borili za ta najdragocenejši državni hokejski članski naslov.« D. Humer Za Jesenice bodo igrali: Cveto Pretnar, Klemen Tičar (vratarja), Dough Hicks, Ramsome Drčar (oba Kanada), Drago Horvat, Bojan Magazin, Roman Pristov, Bojan Kelih, Marko Lah, Tom Jug (branilci), Toni Tišler, Marko Smolej, Andrej Razinger, Zvone šu-vak, Edvard Hafner, Peter Klemene, Bojan Razpet, Štefan Ščap, Matjaž Kopitar, Jože Borse, Toni Kurbos, Enes Crnović (napadalci). Zanimiva tekaška prireditev Gorski tek do Češke koče Jesenice, 14. septembra — Planinsko društvo Jezersko je že drugič organiziralo gorski tek za pokal Češke koče. Letošnji tek je bil v počastitev 88. letnice delovanja koče, ki je bila tudi pokrovitelj. Rihard Murn se v imenu organizacijskega odbora zahvaljuje vsem, ki so pomagali pri izvedbi teka, še posebej pa ZTKO Kranj in Smučarskemu klubu Jezersko. Prihodnje leto, drugo nedeljo v septembru, bo že tretji tek, ki želi postati tradicionalen. Proga letošnjega teka je potekala od hotela Kazina po običajni planinski poti do Češke koče. Startalo je deset deklet in devetnajst moških. Proga je bila dolga 4770 metrov in je imela 662 metrov višinske razlike ali kar 138 metrov na kilometer. Najhitrejši so potrebovali le dobre pol ure, vsi pa so bili na cilju v eni uri. Najhitrejši je bil Mirko Teraž s 13 minutami, 15 sekundami in 90 stotinkami. Med moškimi do 30 let so bili najhitrejši Mirko Teraž, Martin Zuletič in Lojze Katraš-nik, med moškimi nad 30 let Stane Stanovnik, Ivan Urh in Tone Djuri-čič, med ženskami pa Marija Trobec, Fani Stanovnik in Saša Slapar. Skupno so bili nahitrejši Mirko Teraž, Stane Stanovnik in Ivan Urh. J. K. Tržičani vabijo na atletsko prvenstvo Na igrišču ob osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču bo v sredo, 21.9., in četrtek 22.9.1988, ob 15.30 uri letošnje odprto občinsko prvenstvo v atletiki za moške, ženske in pionirje. Letos so se organizatorji, odbor za športno rekreacijo pri TKS Tržič, atletska sekcija TVD Partizan Tržič in ŠŠD Polet, odločili na prvenstvo povabiti tudi atlete in rekreativce iz drugih občin in zamejstva, da bi na ta način še bolj popestrili tekmovanje, za katerega že v Tržiču vlada vsako leto precejšnje zanimanje. Moški, ki bodo razdeljeni v dve starostni kategoriji z mejo pri 35 letih, bodo nastopili v tekih na 100 in 1500 metrov, skokih v daljino in višino ter metu krogle, ženske, ki bodo tekmovale v enotni kategoriji, bodo tekle na 100 in 800 metrov ter skakale v višino in daljino, pionirji, tu lahko nastopijo le pionirji s stalnim bivališčem v občini Tržič, pa bodo tekli na 100 in 1000 metrov ter se preizkusili v skoku v višino in daljino. Poleg tega so organizatorji pripravili za tiste vsestranske tekmovalce in tekmovalke še preizkus v troboju, kjer vsak izbere tri poljubne discipline, v katerih bo tekmoval. Prijave je potrebno poslati do srede, 21. 9., do 12. ure na TKS Tržič, Bračičeva 4 ali jih sporočiti po telefonu 50-342. Za tekmovalce iz Tržiča, ki so člani OO ZS se bodo rezultati upoštevali v točkovanju za Delavske športne igre, celotno prvenstvo pa bo potekalo pod geslom Sonce, voda,zrak, svoboda! J. Kikel Hokej na ledu Jeseniška obramba je šepala Jesenice, 14. septembra — Prijateljska mednarodna hokejska tekma Jesenice : KAC 7 :13 (3 : 5,1:6,3 :2). Dvorana Podmežakljo, gledalcev 1000, glavni sodnik Dremelj, stranska sodnika Razinger ter Bundalo (vsi Jesenice). Strelci - 0:1 Collard (1), 0:2 Cijan (2) 0 : 3 Cijan (3), 0 :4 Schrot (6), 1 :4 Klemene (9), 2 :4 Kopitar (9), 2 : 5 PČck (15), 3 : 5 Kelih (17), 3 : 6 Pock (22), 3 : 7 Szvbisti (24), 3 : 8 Collard (25), 3 :9 Muhr (27), 3 :10 Puschnig (28), 4 :10 Razinger (34), 4 : 11 Cijan (35), 4 :12 Muhr (41), 4 :13 Pock (49), 5 :13 Suvak (53), 6 : 13 Kopitar (55), 7 :13 Tišler (58) Prijateljsko mednarodno hokejsko srečanje na Jesenicah med državnima prvakoma Avstrije in Jugoslavije med KAC in Jesenicami, je pokazalo, da so v tem času hokejisti KAC močnejši od Jeseničanov. Že po treh mi- nutah igre so gostje povedli kar s tremi zadetki. S tako igro pa so nato nadaljevali. A Jeseničani so se le zbrali in po prvi tretjini izid znižali. Tudi v drugi tretjini so imeli premoč na igrišču gostje. Brez težav so premagovali jeseniško obrambo in kot za šalo dajali gole vratarju Tičarju. To je bila tretjina, ki so jo igralci KAC dobili kar s 6 :1. Na koncu so Jeseničani tudi v obrambi vendarle pokazali, da jim ta igra ni tuja in zaključno tretjino le dobili z golom razlike. Za Jeseničane nista igrala poškodovana Ščap in Horvat, medtem ko je bil pri KAC zaradi službene zadržanosti odsoten prvi mož napada Konning in še četverica igralcev. V četrtek so bili Jeseničani gostje pri Kompas Olimpiji. D. Humer Foto: F. Perdan V soboto deveti TekpoUdinborš« Kranj, 14. septembra — špo>* no društvo Kokrica, sekcija *f rekreacijo, bo to soboto zirala že deveti tek po Udinbo** štu, ki ga p.irejajo v spomin n zadnji boj borcev II. bataljo«? Kokrškega odreda v gozdov«; Udinboršta. Start in cilj bosta pred osnw:m> (GLAS ALPETOUR J^GATEV NA VIPAVSKEM IN SKOK ČEZ MEJO V GORICI, ODH. OD 19.9., J»ABAC - UPOKOJENCEM nudimo jeseni in PZIMI RESNIČNO POCENI POČITNICE (OD 102.000 DIN TEDEN) MUNCHEN - OKTOBERFEST, enodnevni °BISK BAVARSKE PRESTOLNICE IN PRAZNIKA PIVA, OD 2/ 9 - 2.10. ODHODI ZA POSAMEZNIKE 24.9. IN 1.10. JUNAJ, ODH. 30.9. JftNO, ODH. 23.9. IN 6.10. jjEŠKI GRADOVI, 4 dni, odh. 13.10 (ugodno) Carigrad odh. 5. in 8.10 JftESDENjODH. 12.10 [[Rakov, odh. 12. in 15.10 BUDIMPEŠTA, odh. 7. in 14.10 *IM ODH. 25. IN 27.11 Jaši in vaši IZLETI PO DOMOVINI IN JUJINI. SKUPINAM JE NA VOLJO IZBOR ENO-, DVO-'N TRODNEVNIH IZLETOV PO (SEVEDA) UGODNIH ^tNAH. PROGRAM DOBITE V NAJBLIŽJI ALPETOUROVI 'URlSTlCNI POSLOVALNICI, LAHKO PA GA ZAHTEVATE JO TELEFONU 064/61 -660 Mednarodni sejmi v avsrui, nemčui in italui '4A SKUPINE) } GLASBO PREK MEJA frflDDLE OF THE ROAD IN 7 MLADIH, ^UBLJANA (HALA TIVOLI 22.9.) LELJE (HALA GOLOVEC) 23.9. ®srednja knjižnica za delovna razmerja ^»javlja prosta dela in naloge I KNJIŽNIČARJA v splošnem oddelku za določen čas Nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) *^stop dela v drugi polovici oktobra 1988. ^°goj: srednja izobrazba ^ opravljanje del in nalog je določeno trimesečno poskusno ^lo. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z življenjepisom in ^kazilom o izobrazbi v 8 dneh po objavi na naslov: Osrednja Ajižnica občine Kranj, odbor za delovna razmerja, Tavčarje-Kranj. TRIKON TRIKON Tovarna pletenin in konfekcije Kočevje TOVARNIŠKA TRGOVINA KRANJ Planina III, Janka Puclja ^LIKA IZBIRA HLAČ ZA VSO DRUŽINO ZA HLADNEJŠE IN MRZLE DNI posebno bogata izbira ženskih hlač OTROŠKI JEANS od 30.000 do 45.000 din NAKUP V TOVARNIŠKI TRGOVINI TRIKON JE OBIČAJNO ODLIČEN POSEL! Trgovina je odprta med tednom od 8. do 12. in od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure ANGLEŠKI ZGODOVINSKI SPEKTAKEL ZADNJI KITAJSKI k<&> CESAR tel. 40-138 OBVEŠČA cenjene goste o novem delovnem času: od 15.9.1988 dalje bo gostilna odprta VSAK DAN od 11 - 22. ure ob nedeljah pa od 11. -15. ure Zaprto bo ob ponedeljkih KOMPAS JUGOSLAVIJA POČITNICE 88 - DOMOVINA • KOMPASOVO MALO MISTO SUTIVAN/Brač vas pričakuje! ODHOD: 10. septembra; cena za 7 dni le 163.000 din: ODPLAČILO NA OBROKE! • KOMPASOVO VELO MISTO - VIS in KOMIŽA, še prostor v zasebnih sobah in hotelih na Visu in v Komiži v septembru. Cena za 7 dni le 142.000 din v zasebnih sobah in 203.000 din v hotelih. ODPLAČILO NA OBROKE1 • OGLEJTE SI NAŠ POSEBNI PROGRAM »POČITNICE Z LETALOM« (srednja in južna Dalmacija, Črnogorsko primorje, Ohridsko jezero in Istra) • JESEN NA LOŠINJU - hoteli VESPERA, AURORA, PUNTA, CENA za 7 dni že od 250.000 din dalje; organiziran avtobusni prevoz - doplačilo 40.000 din; ODHODI vsako soboto od 17.9. dalje! Posezonsko znižanje cen tudi v Kompasu! od 27.8.88 DALJE: • BOL/Brač, zasebne sobe, polpenzioni SAMO 170.000 dni za teden dni. MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE! • NOVIGRAD/dep. Štela Maris, polni penzion samo 139.500 din za teden dni! OD 3.9. DALJE: • Znižanje cen v Rabcu, Cresu, Baski, Njivicah, Crikvenici, Rabu in Novalji! OD 10.9. DALJE • Znižanje cen v Poreču, Rovinju, Rabu in Bolu! V poslovalnicah KOMPASA vam bodo posredovali vse podatke o objektih in znižanih cenah! POČITNICE 88 - TUJINA SUPER JANEZOVA PONUDBA • ŠPANIJA, Palma de Mallorca 8 dni, 4.10. PLAČLJIVO V 4 OBROKIH! KOMPASOVI JESENSKI IZLETI PO DOMOVINI in k sosedom v septembru in oktobru! PRIPOROČAMO ZA SKUPINE: • LETALSKI IZLETI: Vis, Hvar, Črna gora, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Vojvodina; • AVTOBUSNI IZLETI: Rogla, Prekmurje, Brioni in Rovinj, Komati, Sirogojno, Kopački rit, hrvatsko Zagorje • AVTOBUSNI IZLETI K SOSEDOM: Rezija, Gonars, Oglej, Gradež; Avsrijska Koroška; NA VAŠO ŽELJO PRIPRAVIMO TUDI DRUGE PROGRAME! • ZA VSE LJUBITELJE ZGODOVINE IN SAMOSTANOV: - BOSNA IN SAMOSTANI SRBIJE, 8 dni avtobus, 24.9., 620.000 din • ZA VSE KI ŽELE PEŽIVETI ODDIH MALCE DRUGAČE: - SAJ NI RES PA JE - OHRID ZA POČITEK IN POTEP, 5 dni, 25.9. in 2.10., letalo, 437.500 din KOMPASOVI IZLETI V TUJINO • BUDIMPEŠTA, 3 dni, 23.9. • DUNAJ, 2 m 3 dni, 24. in 23.9., cena od 165.700 din • GRADEC, 1 dan, 1., 2., 7., 8., 10. • PADOVA - BENETKE, 1 dan, 1.10. • VERONA - GARDA - CORTINA DAMPEZZO, 23.9., 3 dni • SAN MARINO - RIMINI, 2 in 3 dni, 16.9., 24.9. • RIM SKOZI STOLETJA, 5 dni, 14.9., 19.10. • AMSTERDAM, 4 dni, 29.9., 6 in 13.10 • SVETA DEŽELA JERUZALEM, 8 dni, 28.9. • JORDANIJA - SIRIJA, 8 dni, 30.9. • JORDANIJA - JERUZALEM, 8 dni, 30.9. • EGIPT, 9 dni, 7. in 14.10 • MADRID, 4 dni. 7., 14. in 21.10 • MOSKVA - LENINGRAD - KIJEV, 30.9., 7.10. 14.10 • MOSKVA - LENINGRAD, 12. in 16.10 • MOSKVA - VOLGOGRAD, 21.10, 8 dni • MOSKVA - TAŠKENT - BUHARA - SAMARKAND, 8dni, 4.11. • MOSKVA - SOČI, 8 dni, 25.11. • SINGAPUR, 10 dni, 20.10 • BALI - BANGKOK - SINGAPUR, 11 dni, 22.10. • VELIKI KITAJSKI ZID 10 dni, 9.10. • VELIKA KITAJSKA TURA, 17 dni, 13.11. • KUBA, 13 dni, 14.10. • NEW YORK - LOS ANGELES - SAN FRANCISCO, 11 dni, 10.10. • INDIJA - KATMANDU, 14 dni, 16.10. 16.11. • KAPADOKIJA - ANATOLIJA, MESEČEVA POKRAJINA, 10 dni, 27.9. • TUNIZIJA in NJENE OAZE, 8 dni, 8. in 22.10. • AVSTRALIJA, 16 dni, 20.11. in 26.12. • MADRID - ANDALUZIJA 25.11. in 30.12 • BRAZILIJA IN ARGENTINA, 15 dni, 26.12. • KENIJA SEJŠELI, 13 dni, 21.11., 28.12. • PERU - BRAZILIJA, 14.10. Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Škofja Loka Nama — tel.: 61-957, Kranj, - tel: 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245, Kranjska gora l - tel.: 88-162 r®@SJlS5cJJgJEIIGLAS 18. STRAN Petek, 16. septembra MALI OGLASI tel.:27 960 ctrialUM APARATI STROJI Ugodno prodam črno-beli TV sprejemnik in 70-litrski hladilnik. Tel.: 27-015 Prodam dva STRUŽNA AVTOMATA, znamke Hofman fi 15 in fi 25 mm. Tel.: 70-401, od 19.-21. ure 13867 TV anfora črno-beli in RAČUNALNIK PC/XT turbo (640 KB, 2 flopi), prodam. Tel:: 23-645_13887 Prodam ČB in barvni TV gorenje in GRAMOFON 2006 iskra. Veno Lapa-nja, C. revolucije 5, Jesenice 13890 Prodam TRAKTOR FIAT 420 DT, po-gon na vsa štiri kolesa, prevoženih 300 ur. Mrak, Zminec 27, Škofja Loka _13902 MULTIKULTIVATOR ACME, 8 KM s prikolico in plugom za oranje zemlje ter gradbeno dvigalo ugodno prodam. Jordan Glavina, Zg. Besnica 94 14038 Prodam barvni TV gorenje, star 11 let. Kralj, tel.. 50-216_14039 Prodam KOMBANJ silažni SIP 80 K, nov. Olševek 40, Preddvor_14071 Ugodno prodam pralni STROJ gore- nje in ČB TV. Tel: 61-336_14074 Union special OVERLOCK industrijski, prodam. Tel.: 73-072 14079 FOTOGRAF Janez Žumer Izdelava fotografij za vse vrste osebnih dokumentov V DVEH URAH KRANJ, Partizanska 4. 23-893 (pri Prešernovem gaju) Prodam PUHALNIK z noži. Franc Sta nonik, Vincarje 20, Škofja Loka 14110 Prodam barvni TV gorenje na daljinsko upravljanje, tepih in dva fotelja. Tel.: 73-294__14112 Ugodno prodam nov ČB TELEVIZOR še v garanciji. Tel: 24 805 14114 Prodam STROJ za izdelavo betonskih kvadrov in sprecijalni mešalec. Gre-gorc, Sp. Veterno 3, Tržič 14132 Ugodno prodam dobro ohranjen KOMBAJN za krompir znamke WIL-MAUS ali menjam za novo FREZO ci-mos.Tel.: 42-713_14145 Prodam malo rabljeno motorno ŽAGO homelite 290, še v garanciji. Tel.: 79-713_14165 Prodam enoosno prikolico za manjši traktor T.V. Pokljukar, Poljšica 5/a, Zg. Gorje_14183 Prodam 100 litrski BOJLER-nerabljen in šivalni STROJ bagat. Benedičič, Ga letova 12, Kranj Kokrica 14184 Delavska univerza Škofja Loka vabi k sodelovanju vse, ki bi želeli poučevati v tečajih tujih jezikov ter tečajih kuhanja, šivanja, ročnih del. Radi bi razširili naš krog sodelavcev, predavateljev z usteznim znanjem tudi s področja rekreacije, medicine in alternativne medicine. Vse informacije dobite pri Delavski univerzi Škofja Loka, Podlubnik l/a, telefon n.c. (o64) 62-761, direct 60-888, 61-865. I KINOKR4NJ Razpisna komisija DO KINOPODJETJE KRANJ p.o. KRANJ - Stritarjeva 1 razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA Za individualnega poslovodnega organa - direktorja DO je lahko imenovan delavec, ki poleg zakonsko določenih pogojev izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima višješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične smeri in tri leta delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah, — da ima srednješolsko izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in pet let delovnih izkušenj pri odgovornih delih in nalogah, — da pozna delo v reproduktivni kinematografiji, — da ima organizacijske sposobnosti in lastnosti, ki se ocenjujejo po določilih družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Kandidat bo izbran za štiri leta. Prijave s kratkim življenjepisom in natančnimi podatki o strokovni izobrazbi in dosedanjem delu naj kandidati pošljejo na naslov: KINOPODJETJE KRANJ, Stritarjeva 1, Razpisna komisija, v 15 dneh po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu sveta DO o imenovanju. Cestno podjetje Kranj OBVEŠČA, da bo cesta L-3805 na odseku SPODNJA BESNICA - RAKOVICA zaprta za ves promet od 19.9.1988 do 8.10.1988 zaradi obnove ceste. Avtobusni promet bo urejen s prestopanjem. Obvoz za ostali promet pa je določen na relaciji: RAKOVICA - KRANJ - KROPA - JAMNIK - NEMILJE -SPODNJA BESNICA in obratno. Udeležence v prometu opozarjamo, da se ravnajo po cestno -prometni signalizaciji in z razumevanjem upoštevajo, da navedena dela iz tehničnih in varnostnih razlogov ni možno izvajati med prometom. ALPETOUR Služba voznih redov ŠKOFJA LOKA OBVESTILO Cenjene potnike obveščamo, da bo v času zapore ceste na liniji SP. BESNICA - RAKOVICA od 19.9. do 8.10. 1988 v celoti spremenjen vozni red avtobusnega prometa in sicer na relaciji PODBLICA - KRANJ in obratno. Spremenjen vozni red bodo potniki lahko prejeli pri voznem osebju in pri informacijah na AP KRANJ. mali oglasi tel. 27960 Prodam barvni TV koerting, 160 SM in barvni TV gorenje za 60 SM. Tel.: 45-454_ 14196 Pletilni STROJ brother enoredni z električno glavo in vgrajenim krojil-cem, prodam za cca 6,5 M. Medja, C. Jes. boh. odreda 3, Boh. Bistrica, v nedeljo__14207 Prodam večji prenosni RADIO-KASE-TOFON toschiba. Tel.: 39-978, popoldan_14215 Ugodno prodam pralni STROJ. Tel.: 38-357_ 14219 Prodam SILO KOMBAJN SK 80. Fran ci Čadež, Delnice 7, Poljane 14220 KŽK Gorenjske Kranj TOZD Kmetijstvo Kranj nudi rejcem konj in ostalim OVES po ugodnih cenah. Informacije in blago lahko dobite v naši mešalnici močnih krmil Škofja loka telefon št. 60-979. SE PRIPOROČAMO! Ugodno prodam nov MOMENT ključ firme Tona ČSSR. Ropret, Ljubljanska c. 36/b, Kranj_14221 Prodam TRAKTOR URSUS 355. Tel.: 51-008_14226 Prodam pol leta star VIDEOREKOR-DER z dokumenti. Tel: 36 722 14228 Prodam ročne STATVE 140 cm z bi-lom.Tel.: 78-361_14230 Poceni prodam nov barvni TV, ekran 42 cm, z daljinskim upravljanjem. Dob-nikar, Virje 1, Medvode 14237 Prodam MULČAR, možna regulacija širine in moped. Ljubno 27, Podnart _14247 .Prodam TRAKTOR Same Delfino 32. Kozjek, Breg ob Bistrici 6, Križe 14255 Prodam STISKALNICO knaker in čr-no bel TV gorenje. Tel.: 78-451 14273 Prodam STRUŽNICO za les (draksel). Tel. 61-830_14274 Prodam MOTOR SUZUKI RM 125, letnik 1982 s carinsko deklaracijo, ojačevalec Pro- series 2 x 150 W sinusa, ojačevalec VMOS turbo 2 x 300 W sinusa, disco efekt (helikopter 6) 10 kanalno mešalno mizo in digital delav ro-land SDS 1000. Šušteršič, Zg. Bitnje 213, Žabnica_14276 Prodam RAČUNALNIK COMMODORE 64 complet in TV color Grunding. Tel.: 27-976_14278 Prodam mizarski STROJ. Tel.: 46-110 __14296 Ugodno prodam GLASBENI STOLP BENYTONE 2 x 70 VV. Tel.: 42-687 _14297 Prodam molzni STROJ Alfa laval. Vinko Drešar, Donova 2, Medvode 14312 Prodam črno-beli prenosni TELEVIZOR philips, ekran 30 cm. Tel.: 28-611 14320 GRADBENI MATERIAL Prodam 190 vreč PERLITA. Franko Andrej, Poljanska 19, Škofja Loka, tel.: 60-824_13907 Prodam 150 kvad. m smrekovega opaža. NasloVv oglasnem oddelku. 14006 Prodam 12 kosov LEG 18/24, dolžine 8 m in manjše število ŠPIR 12/16. Tel.: 79-414_14045 Ugodno prodam že'ezne stopnice, dobro ohranjeno litoželezno kopalno KAD in 30 kosov cestnih robnikov 20/10. Franc Bogataj, Log 1, Železniki, tel.: 66-772_14053 Prodam strešno OKNO 70 x 85, 13 kvad. m plastificirane plute. Tel.: 50-421, dopoldan 14081 Prodam bankine, punte in 100 vogalni-kov BH 6. Gregorc, Sp. Veterno 3, Tržič_ 14131 Smrekov opaž, šir. 10 cm, ugodno prodam. Tel.: 62-849, Sagadin, Podlubnik 261, Škofja Loka _ 14142 Prodam 6 kosov plošč železa 2x1 m, debelina od 3-10 mm in vodno črpalko vsisna cev fi 10 cm. Naklo, ul. P. Me-detove 39, tel.: 48-009 v soboto in nedeljo ni informacij 14152 Prodam ROLETE Jelovica, različnih velikosti. Tel.: (064) 80-682, od 9. do 12. ure _14158 Domačo opeko nerabljeno za peči in dimnike, prodam. Tel.: Habjan, 61-652 14170 Prodam star BOBROVEC Tel. jan, 61-652 Hab-14171 20 kosov radiatorskih ventilov, malo rabljenih, prodam, 50 odstotkov ceneje. Tel.: 67-023_14187 Prodam keramične ploščice in les(prizme za balkon). Tel.: 70-087 14209 Ugodno prodam: termopan okno 140 x 100, termopan vrata 80 x 230 in dvoj na zastekljena okna 110 x 150, 70 x 150, 100 x 80 (z roleto). Tel.: 75-612, popoldan _14224 Pocinkano strešno obrobo 26 m, žlebove 28 m, lesene rolete 64x150 20 kosov, 47x150 20 kosov, 2 okna 120 x 140 in 130x100, štedilnik na drva gorenje, pomivalno korito, poceni prodam. Jože Roblek, Bašelj 36, Preddvo, tel.: 45-292_14264 Prodam 3 kose nova VRATA lužen hrast Tel: 27-976__14279 Suhe smrekove deske za ladijski pod in 5 literski bojler, prodam. Tel.: 36-490 14282 Prodam 45-717 nova vhodna v/RATA. Tel.: 14302 Prodam 2 kosa ARMATURNE mreže fi 10/6, stroj za ravnanje betonskega železa in 25 odstotkov ceneje nov elek-trišni ŠTEDILNIK-4 plošče. Tel.: 37-777 _14309 Prodam 35 vreč PERLITA P 2, 1,6 kub. m siporeksa 5 cm, novo vezano okno 60 x 80. Tel. 62-046 14323 RAZNO PRODAM Ugodno prodam PRALNI STROJ, BARVNI TELEVIZOR Gorenje in 601 KOTEL za žganjekuho. Štirnova 10, Kranj (Primskovo) Prodam 6 betonskih stebrov za kozo-lec. Tel.: 73-449_13870 Prodam krmno REPICO perko. Kuralt, Žabnica 45 13957 Prodam bukova DRVA. Sp. Bela 9, Preddvor_13962 Prodam avto prikolico, vrtne jagode popenjalke in rože trajnice. Tel.: 40-590_14001 Prodam borove obloge 7 in 6 cm, gaj-bice in lestve dvojne prostostoječe, vse po ugodni ceni Tupaliče 59 14008 Prodam camp prikolico s predšotorom za 400 SM, ogled v avtocampu ŠO-BEC, 18. september, dopoldan. Tel.: 34-977_14017 Prodam sadike LIGUSTER za živo mejo. Vovk, Lesce, Boštjanova 4, tel.: 74-005 14040 Prodam silažno KORUZO. Tel 43 098 14043 Prodam kombiniran VOZIČEK Peg in Chicco stolček. Zadružna 2, Kranj 14055 OPTIKA VERVEGA NEVENKA Tavčarjeva 1, Kranj tel.: 27-610 (nasproti Delikatese) Vam nudi hitro in kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi in specialnimi lečami. Izdelujemo na recept in brez njega Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Tel: 42-115 "'_14070 Prodam domače žganje in traktorske gume 11.2/10-28. Škofjeloška 33, Kranj _14083 Prodam VIKEND-BARAKO. Britof 239 __14095 Prodam semensko "PLENICO in suha DRVA za krušno peč. Ljubno 19, tel.: 70-055, popoldan 14135 Prodam drobni krmilni Žabnica 57, tel.: 44-562 KROMPIR. 14138 Moško KOLO senior 5 prestav, prodam. Tel: 62-849, Sagadin Jože 14143 Prodam trosed, dva fotelja, omaro, AMI 8 po delih in prednjo luč za R 12, novo. Ogled sobota. D.Stana, J. Puclja 7/31, Kranj, tel.:36-122_14160 Prodam plastično CISTERNO za kurilno olje 2000 I. Angela Kuhar, Sr.vas 14, Šenčur, tel.:41-064_14166 Prodam pralni STROJ gorenje, auto kasetar, tepih 3,5 x 2,5. Ašanin, Liko-zarjeva 27, Kranj 14169 Prodam BMX rog. Tel: 48-209 1418? Nov nemški ŠOTOR, prodam. Tel.: 23-687_14194 Prodam globok italijanski športni VOZIČEK (znamke peg, modri žamet), cena 200.000 din. Ana Polajnar, Mestni trg 30, Škofja Loka_14234 Prodam globok in športni otroški VOZIČEK peg in nahrbtnik. Tel.: 51 -905 _14235 Prodam cisterno za kurilno olje 2x2x1 m, 4000 litrov. Reteče 46, Škofja Loka _14239 Ugodno prodam nov KOMPRESOR in bukova DRVA. Tel.: 79-964 14243 Poceni prodam rabljena lesena dvižna garažna VRATA in poškodovano Z 101 M, letnik 1980. Ogled Draga Brezarja 1, popoldan, tel.: 26-096_14251 Prodam novo trajnožarečo PEČ MAG-MA 7 in platišča za GOLF X. Arhar, Vincarje 42, Škofja Loka_14268 Prodam KOLESA: pony, otroško dir-kalno in BMX. Tel.: 27-976 14277 Prodam PRIKOLICO za osebni avto. Zupan, Zalog 92, tel.:42-574 14283 Prodam belo, dolgo poročno obleko št. 40 in dobro ohranjeno SPALNICO. Berce, Podlubnik 40, Škofja Loka, tel.:61-217 14285 Prodam gostinsko opremo, malo rabljeno, skoraj novo, cena ugodna. Tel.: 62-847, po 21. uri_14288 Novo krzneno JOPO zajec št. 38-40, prodam. Tel.: 61-467_14290 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Za-draga 15, Duplje__14299 Prodam nemškega OVČARJA, starega 11 mesecev ter 50 litrski bojler gorenje in rabljen pralni STROJ gorenje. Tel.: 42-772_ 14301 Poceni prodam krznen PLAŠČ ovca št. 44, za manjšo postavo. Tel.: 24-635 _14306 Prodam brezova DRVA Janez Zupin, Sidraž 5, Cerklje 14321 DELAVSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA VAS VABI V TEČAJE TUJIH JEZIKOV — angleščine, nemščine, francoščine, m lijanščine, latinščine, za mladino |f1 odrasle KUHANJA — začetni in nadaljevalni (50 urni) ter te- matski(10do15ur) ŠIVANJA mm začetni in nadaljevalni (50 ur) ter izp°' polnjevalni (30 ur) STROJNEGA PLETENJA ROČNIH DEL AVTOGENEGA TRENINGA Pričetek tečajev bo v septembru in oktobru 1988. Prijav® sprejemamo do 30. septembra 1988 vsak dan od 8.00 o° 15.00 ure na naslov: Delavska univerza Škofja Loka, Podlub' nik 1/a, telefon n.c. (064) 62-761, direct 60-888. AKTUALNO: Vabimo vas v 3 dnevni TEČAJ KONZERV' RANJA ŽIVIL (vlaganje, zamrzovanje, vkuha-vanje zelenjave ter kompotov, sokov, mezg. marmelad). Prijave za tečaj sprejemamo do 20. septembra 1988. Ugodno prodam tovorno PRIKOLICO, dobro ohranjeno. Tominčeva 26, Stra-žišče 14173 Prodam črno beli TV gorenje, star pet let, nov ekran in hrastov sod za zelje 100 litrski. Tel: 35-926 14180 VOZILA GOLF dizel 35-922 letnik 1983, prodam. Tel. Prodam JUGO 45, letnik 1985. Tone Jenko, Zg. Bitnje 115 Ugodno prodam obnovljeno Z 101 lux, letnik 1977, registriran za eno leto. Tel.: 74-207, Begunjska 17, Lesce 14082 Ugodno prodam Z 101, letnik 1976, delno obnovljen, neregistriran. Tel.: 39-123, od 15. do 19. ure_13869 Ugodnp, nujno prodam R 4, 1980, registriran do avgusta 1989. Tel.: 33-133, zvečer 13881 Prodam AUDI 60, starejši letnik, zelo poceni, v voznem stannu, neregistriran. Hasan Grbič, Trg Rivoli 3, Kranj _13891 Prodam zadnji desni blatnik za FORD ESCORT, letnik 1976. Tel.: 64-286 _13906 Prodam Z 850 kombi, letnik 1979. registriran do junija 1989. Kuralt, Žabnica 45_13956 Prodam nov TOMOS AVTOMATIK 3. Tel.: 34-298 13974 Ugodno prodam int. 20 126 P. Tel. 73-315, 13999 Prodam R 4, letnik 1977. Hrastje 29 __14000 Prodam ŠKODO 120 LS, letnik 1982. Milan Debeljak, Podbrezje 150, tel.: 70-069_14003 Prodam Z 101, letnik 1977, registrirana celo leto. Bešter Miha, Kropa 122, tel.: 79-696_ 14004 Prodam CITROEN GS 1300, najboljšemu ponudniku. Tel.: 77-325 14005 Prodam JAWO 350 twin sport. Voženo eno sezono, 2300 km, cena po dogo voru.Tel.:81-812_14007 Prodam VW, letnik 1975, po delih. Mošnje 20 pri Podvinu, tel.: 79-039 14010 Prodam 70 586 AUDI 80, letnik 1974. Tel.: 14011 Prodam DIANO, letnik 1978, december, registrirano, za 200 SM in kaseto fon komponento SANSUI D 90. Tel.: 51-839, popoldan_14013 Ugodno prodam karamboliran R 4, letnik 1976. Tel.: 51-545_14016 JUGO 45, letnik 1984, ugodno prodam. Hafner, Begunjska c. 24, Tržič 14018 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987. Jen-strle, Nova vas 45, Radovljica, tel.: 73-289, popoldan_14020 Prodam osebni avto Z 101, letnik 1977. Drešar, Mavčiče 70 14022 Prodam TOMOS AVTOMATIK, letnik 1988, dele za motor R 16 in desno stranico za Z 750. Strugar, Sp. Bitnje 47 14025 Prodam Z 750 LE, km, cena 500 SM. klo letnik 1985, 34.000 Cegelnica 1/b, Na 14026 Prodam VIVA VAUXHALL, letnik 1976. Derling, Hlebce 13/a, Lesce 14027 Prodam 126 P, roza barve. Tel 75-817 14029 Prodam 83-302 GOLF bencin 1986. Tel.: 14031 Prodam R 4 GTL, april 1983, dobro ohranjen. Partizanska pot 11, Kokrica, popoldan 14032 Prodam GOLF JGL. letnik 1982, 54.000 km, ali zamenjam za cenejši avto. Lev-stikova 1, stan. 20, Kranj_14034 JUGO 45/A, letnik 1986, dodatno opremljen, prodam. Ivan Eler, Križe 105, Tržič, ogled vsak dan od 16. ure dalje_14036 Ugodno prodam R 4, obnovljen, registriran do 2.septembra 1989, cena 235 SM. Jože Mikolič, Zg. Brnik 142 14041 FORD ESCORT 1,3, letnik dam. Tel: 68-718 1976, pro-14042 Prodam FIAT 126 P, 66 248 letnik 1980. Tel.: 14046 GOLF diesel, Tel.: 77-176 star tri leta, prodam. 14047 FORD ESCORT 1,3 L, srebrno kovinske barve, odlično ohranjen, prodam. tel.:34-760 14050 Prodam 126 P. Tel: 62-682 Prodam lepo ohranjeno Z 101 ,>o I 1980, registrirano do avgusta L revoženih 75.000 km, cena 5,5 . *RTBl anova 36, Kranj, za trgovino ^"ugo« Gradbinka___Lj ^ prodam TOMOS "AVTO | 27-995 J h p*, f I- 50-8E Ugodno TIK, star dva meseca. Tel Prodam GOLFA prva reg Tel : 80-408, popoldan 1980 W Prodam R 16, letnik 1975, celega; delih. Britof 101___-^iT"1 1 Z 750, letnik 1977, registrirano do °| ^ C bra 1988, ugodno prodam j, 89-109, od 18. do 19. ure__£am GTL, letnik 1985-j jj^an Prodam Z 101 38 500, popoldan Prodam 126 P, Bitnje 98 letnik 1978. Brv*; Prodam Z 101, letnik 1978, reg do maja 1989 Marinkovič Filip- ^j(PKJaP^— ^".Škofja Loka_J/ sgl^rebačevo 58_14108 i ft,prodam ohranjen FIAT 126 P, j SLI!?* Tel.: 24-805 14113 0 lra avgusta 1989. Tel. ure dalje 50-909, od 14099 limuzino, julij 1981, odli- u9odno prodam tel: 27-738 0^~=__1111! 55 W^ F|AT 750, obnovljen, s tehni-I^Muv ?9ledom in pisalni STROJ unis -Hi11 •5norSak dan od 15. do 16. ure na ■^iat 2 101 • letnik 1978 Sandi Du" !°^polie2, Kranj, vsak dan 14118 r °|i J472, Legat Jure, Begunje 6 \l ^_____14155 2 101 comfort, letnik 1979, ' ff3/ae*nir> 52000 km. Mrak, Zabrezni-Žirovnica Ur '"«n vsaK popoiaan, oa • Kusterle. Hrušica 122, Jeseni 14157 M, letnik 1979, za 1,7 M. •"ožen vsak popoldan, od 16. do 14159 ir^^j.' GOLF, letnik 1978, dodatno 0 luj ,l|en. Jevšek, Godešič 70, Škofja "51 14161 \tk >° Prodam WV 1200 J, letni ^^1^^296_14164 55/5- letn'k september 1985, ij 0 Prodam. Tel.: 78-904, po 16. ^-----14168 rJj\^VTOMATIK A 3 KLSG, izvoli? s smernimi kazalci in litimi , JOd^gJjO SM. Tel.: 83-611 14172 fSSo2 101> letn'k 1978. Sajovic, 14174 Va^'letnik 1981- Prodam ali me-a H 4, novejši letnik. Tel.: 79-809 rui5ff7r__!fIZ5 *",rdlPL' letn'k 1976, izredno ohra-»0(1. e barve, koperska registraci-680 SM. Tel.: 77-317, od 14. fl>d^___ 14176 &gi Z 101 SC, letnik 1980. Tel.: j^H^ure dalje_14178 O.8' Bus- letn'k 1978, general-V|Jen, prodam. Tel.: 78-230 __14179 SaaCB 900 F 2, prodam ali me-NS^o Tel.: 77-204 14185 5n?sebni avto VVARBURG kara-M \t K 1983. Ogled možen v sobo .sj28 19 ure A,°i2 Zupan, Boh. fe^----__14186 totjfJSO. letnik 1979. Ogled v pe-r,;^Go'd8n. sobota dopoldan. No-J !i!l-796 _14192 i^JJk 1984, 37.000 km, prodam. K, trn 14193 letnik 1981, dobro id^rSLi^oradiom. Mojca Ratko-^'i- 22, Drulovka (novi blok-«arU}) 14200 Poceni prodam obnovljen R 4 TL, letnik 1978, registriran do septembra 1989. Ogled možen vsak dan po 15. uri. Vinko Brečko, Zasip Sebenje 67, Bled_14195 Po ugodni ceni prodam JUGO 45/a, letnik 1987, prevoženih 13500 km, avto je meksiko modre barve, strokovno zaščiten in garažiran. Gaser Janez, Pejce 10, Jesenice 14198 Prodam GOLF, letnik 1978, nemške izdelave. Resnik, Žiganja vas 65, Duplje _14197 TALBOT SOLARA 13, letnik 1982, prodam ali zamenjam za cenejši avto. Tel.: 33-910_14203 14204 14091 Prodam BT 50. Hrastje 45 Prodam Z 750, letnik 1979. Ilič Boro, R. Papežga 30, Kranj, tel.: 35-313 14206 Prodam R 12, letnik 1974, ogled po 15. uri. Visoko 6_14210 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. Kor-dež, Jamnik 7, tel: 40-618 14211 Prodam Z 101, letnik december 1983, garažiran. Hafnerjeva pot 11, Stražiš- če^_14213 Prodam BMW, dobro ohranjen. Tel.: 22-406 |4244 Prodam 13 let staro Z 101. Tel.: 66-925 _14216 Prodam R 4, letnik 1977, za 230 SM. Tel.: 23-811_14218 Prodam R 4 GTL, letnik 1983, dobro ohranjen. Anton Potočnik, Zg. Gorje 17_14222 Prodam dobro ohranjen 126 P, registriran do avgusta 1989. Tel.: 25-991 _14223 Prodam GOLF diesel, avgust 1986. Tel.: 22-853, int. 54_14225 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1976. Tel.: 35-402, popoldan_14229 GOLF JL, letnik 1979, prodam. Debe-lak, Hrastje 184, tel.:36-594 14231 Prodam motor LAVERDA 1200 TS. Tel.: 51-398, zvečer_14232 Prodam ATX 50, odlično ohranjen, dodatno opremljen, prevoženih 1500 km. Tel.: 23-670_14236 Prodam Z 750, letnik 1977, registriran do aprila 1989. Tel.: 27-923 14241 VISO L, avgust 1983, odlično ohranjeno, prevoženih 50.000 km, registrirana do avgusta 1989, zelo ugodno prodam- v račun vzamem tudi Z 750, le-tnik od 1983 dalje. Tel.: 57-713 14242 Z 101, letnik 1978, dobro ohranjeno prodam. Ogled popoldan. Miklavčič Zvonko, Sr. Brdo 16, Gorenja vas _14244 Prodam SOLARO LS, letnik 1983, prevoženih 52.000 km, registriran do aprila 1989 in Z 101 GTL 55, letnik 1977. Ambrožič, Polšica 11, Zg. Gorje 14246 Prodam R 4, letnik 1982. Vešter 10, Škofja LOka 14249 FORD GRANADA karavan, letnik 1977, prodam. Škofjeloška 1, popoldan, tel.: 33-171, dopoldan_14250 R 14, letnik 1979, lepo ohranjen, pravkar registriran 92000 km, prodam. Si-mončič, Tovarniška 8, Lesce 14252 Prodam R4, letnik 1976 in R 18, letnik 19 79, dobro ohranjen. Tel :37-323 Prodam AVTOMATIK, dobro ohranjen, letnik 1985. Tel.: 78-168_14254 Prodam Z 101, letnik 1979. Krasič, Ja-neza Puharja 3/1, Kranj 14257 Prodam Z 750 SE, letnik 1982. Zg. Bela 14, tel.:45-754_14259 Prodam popolnoma obnovljen avto 125 P Posavec 65, Podnart 14260 Prodam Z 101, letnik 1981. Tel.: 36-278, popoldan 14261 Prodam nov MOTOR za čoln T 4, dolga os, še v garanciji in AVTOMATIKA, izvozni model, letnik 1987. Tel.: 34-420 _14262 Ugodno prodam TOMOS AUTOMATIC A 3 MS, star eno leto. Olševek 55, pri Preddvoru, popoldan 14263 Z 750, poceni prodam. Roblek Jože, Bašelj 36, Preddvor, tel.: 45-292 14265 Prodam 125 P, obnovljen Koren, Va Ijavčeva 5, Kranj,petek popoldan, sobo^_14269 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985 Tel.: 70 361, Cesar_14272 Ugodno prodam 126 P, letnik 1982 Klemene Helmut, Hotemaže 67/a, Preddvor, tel.: 45-350__14275 Prodam GOLF JGL, letnik 1980 Zlato polje 3/d, Milanovič 14280 Prodam MOPED BT 50, star eno leto, dodatno opremljen. Tel : 21 -807 14286 Prodam Z 101, letnik 1977. Draksler, Čirče 12_14291 Prodam KOMBI VW kasonar, letnik 1977. Slavko Šmid, Hraše 9, Lesce __14292 Prodam R 4, prvi lastnik, garažiran. Gabriel Eržen, Strmica 8, Selca 14293 Prodam CITROEN GS 1,3. Tel.: 74-801 _14295 Prodam 126 P, registriran. Tel.: 38-018 _14298 JUGO 55, letnik 1985, dobro ohranjen, prodam. Torkar, Sp. Gorje 125/b 14303 Prodam avto LADA 1300 S, star tri le-ta, 23000 km. Hafnerjevo nas. 18, Škof ja Loka, tel: 60-585_14304 Prodam Z 750, letnik 1976, registriran do junija 1989 Tel: 38-042 14308 Prodam Z 101, letnik 1979, prevoženih 92.000 km. Mato Matijaševič, Prešernova 1, Radovljica 14311 Ugodno prodam Z 750 LE, letnik 1984, prevoženih 58000 km. Tel.: 38-164, v soboto od 9. do 12. ure_14313 VW 1302 nemški, letnik 1970, pinki barve, prodam. Ošlaj, Titova 3, Jesenice_14315 Prodam FIAT 750, dobro ohranjen. Pot v Bitnje 32 _14316 Prodam BT 50, letnik maj/87, 1600 km. Trata 17, Cerklje, tel.: 42-396 14317 Prodam CITROEN GS PALLAS, letnik 1978. Zupin, Praprotna polica 12, Cerklje _ 14322 ZAPOSLITVE Honorano zaposlim ŠOFERJA C kate-gorije. Šifra: MLAJŠI UPOKOJENEC _13941 Iščem honorarno delo kovinarskega poklica. Šifra: 10 LET PRAKSE 13982 Pretipkavam tekste ali vzamem kakršnokoli delo na dom. Tel.: 69-257, od 14. do 15. ure_14009 Do rekordnega zaslužka s pobiranjem prednaročil za najbolj brano knjigo na sveru GUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV 88. Tel.: 35-815, dopoldan _14021 Nudim dobro honorarno delo, plačilo takoj, dvomljivci in omahljivci niso za-željeni Šifra: VEČ_14051 Za prodajo odličnega izbora knjig, imamo še nekaj prostih mest. zaželje-ni so tudi pari. Tel.: 21-716_14060 Priročnikom, ki jih potrebujemo vsak dan, se ljudje težko odpovedo. Posel kot naročen za vas, ki imate prevoz in proste vikende. Tel.: 24-971, ob delavnikih do 10. ure !41.GT, rrsvzariiem vsa zidarsko-fasaderska dela. Tel.: 27-295_14116 NATAKARICA išče delo. Kličite v do-poldanskem času tel: 25-127 14125 Če želiš postati zastopnik za artikel, ki sodi v vsako slovensko družino, pokliči tel: 23-108, med 13. in 18. uro 14154 Honorarno zaposlim delavko za čiščenje poslovnih prostorov. Delo je v Kranju v popoldanskem času. Tel.: 37-814 _14163 Honorarno ali redno azposlimo potnika na področju Slovenije. Zaželjena srednja izobrazba. Šifra: LASTEN PREVOZ_14240 Ne zamudite! Pogoj: komunikativnost, prosti vikendi in lasten prevoz. Rezultat: izredno dober zaslužek. Tel.: 37-840, po 20. uri 14266 Zidarsko fasadna dela solidno in po ceni. Tel: 35-265, zvečer_14281 Storite nekaj zase! Izboljšali si boste finančni položaj. Tel.: 35-265, zvečer _14284 Po dopustu ste gotovo brez denarja in ne veste, kje bi še lahko zaslužili. Nudim vam prijetno delo in še boljši zaslužek. Kličite tel.: 82-557, vsak dan po 20. uri, ne bo vam žal. 14305 ŽIVALI Prodam nemški OVČARKI z rodovni-kom, stari 8 tednov. Žegarac, Kovor 76/a, Tržič Prodam KRAVE in TELICE ter bikca. Tupaliče 1, tel: 45-457 13898 Pritlikavega PINČA-srnica, prodam. Tel.: 79-624_ 14030 Prodam 10 dni staro TELIČKO frizijko in silažno KORUZO. Britof 34 14044 Prodam TELICO, ki bo konec meseca teletila. Ekar, Mače 14, Preddvor 14052 TELETA - BIKCA, starega 1 teden pro-da. Strzževo 9, Kranj 14062 Prodam TELIČKO^ simentalko, staro 4 tedne. Sr. vas 16, Golnik, tel.: 46-023 __14084 Prodam ŽREBICO haflinger, staro 6 mesecev. Justin, Doslovce 18, Žirovnica__14111 Prodam KRAVO- dobro mlekarico. Jerič, Šenturška gora 3 14126 Prodam KRAVO simentalko z drugim teletom in štiri PRAŠIČE 100-140 kg. Zalog 17, Cerklje 14199 Prodam zajce za nadaljno rejo ali za kol in kozo. Tel: 47-367_14201 Prodam brejo TELICO. Tel.: 64-258 _14212 Prodam ovce, koze z mladiči in psa nemškega ovčarja Posavec 123 14217 Prodam TELETA 150 kg težkega in DR- VA. Trstenik 15, Golnik_14233 Prodam leto starega BIKCA. Tel.: 39 801 14289 Prodam mlado KRAVO s teletom. Brezje 20_ 14300 Prodam teden dni starega BIKCA. Podbrezje 158, Duplje 14319 STAN. OPREMA Prodam etažno centralno s kombiniranim bojlerjem. Tone Zupančič, Mede-tova 14, Stražišče 14002 Prodam 4 usnjene fotelje, ugodno. Tel.: 35-146, po 19. uri_14012 Ugodno prodam kombinirano PEČ (elektrika, drva) in trajnožarečo peč Weso. Jože Kralj, Rožna 25, Šenčur __14023 Prodam KAVČ in dva fotelja. Tel.: 48-700_14024 Poceni prodam kuhinjsko GARNITU-RO. Tel: 25-701, popoldan 14037 Prodam otroško POSTELJICO z jogi-jem in plimojem. Tel.: 36-092 14048 Ohranjeno 7 let rabljeno PEČ za cen-tralno ogrevanje 40.000 ccal. Tel.: 62-031_14049 Ugodno prodam rjav kuppersbusch. Košir Dušan, Pristava 62, Tržič 14069 Prodam JOGI 2x1,6 m. Tel.: 62-723 _14089 Skoraj nove kuhinjske stole, prodam za tretino cene. Tel: 37-308 14092 Poceni prodam dnevni regal z vgrajeno posteljo primeren za otroško sobo, otroško pisalno mizo ter dva fotelja. Tel.: 37-217_14094 Prodam SKRINJO 380 L, bojler 80 litrski in ČB televizor gorenje. Bavdkova 5, Stražišče_14102 Poceni prodam televizor, štedilnik na drva. Tel: 48-128_14104 Prodam rabljeno pohištvo za dnevno sobo ter za kuhinjo (štedilnik, pomival-no korito). Tel.: 78-259_14122 ŠTEDILNIK kombiniran (2 + 2), rabljen, prodam. Debeljak Cvetka, Vrbnje 18, Radovljica 14133 Prodam novo SKRINJO gorenje 210 li-trsko, za 20-25 odstotkov ceneje. Tel.: 60-947, Dorič, Frankovo 82, škofja Loka_14140 Ugodno prodam komplet SPALNICO. Franc Troha, C. 1. maja 65, Kranj-prit-ličje, tel.: 33-654_14150 Poceni prodam dobro ohranjen HLADILNIK z 50 litrsko skrinjo. Tel.: 34-149 _14162 Ugodno prodam štedilnik, 2 elek. 2 plin. Tel.: 51-712_14177 Prodam peč za etažno ogrevanje 20 in trajnožarečo. Bojan Robljek, Golniška c. 48, Mlaka_14202 Prodam novo nerabljeno kuhinjsko okroglo (raztegljivo) stilno MIZO, 15 odstotkov cenje. Keršič, Snediceva 9, Kokrica_14205 Prodam zamrzovalno SKRINJO 380 litrsko, staro dve leti Pevec, Dolžanova pot 1, Kokrica Kranj 14208 Pro'lsrr. fc^moinlran HiADiLNiK 175 iT trov-l- 50 litrov, star 4 leta. Tel.: 36-824 __14248 Prodam dva ŠTEDILNIKA na trda gori-va, dobro ohranjena. Tončka Grošelj, Lahovče 36, Cerklje 14267 Poceni prodam dve garnituri po 1 kavč in dva fotelja, peč na kurilno olje Sibo Minor 8000, malo rabljena. Hafner, Kidričeva 22, Škofja Loka, tel.: 60-516 _14271 Ugodno prodam starejšo SPALNICO komplet. Drago Stenovec, Moše 2, Smlednik_14287 Prodam termoakumulacijsko PEČ 2,5 KW. Tel: 25-107_14294 Prodam termoakumulacijsko PEČ 3 KW. Jože Zagore, Mandelčeva pot 2, Kranj, tel.: 23-004, popoldan od 15. ure dalje_14310 (l(Q)IMi^(vJ©IEI[GLAS VEČ KOT ČASOPIS STANOVANJA Starejše STANOVANJE 90 kvad. m, prodam na Jesenicah. Šifra: GOTOVI--NA-BANČNI KREDIT_13727 Zakonski par išče manjše STANOVA-NJE. Šifra: SLOVENCA_13798 Mlad par išče sobo, s souporabo ko palnice. Tel.: 34-541_13980 Novo stanovanje v Kranju na Planini 3, 84 kvad. m, takoj vseljivo, prodam. Tel.: (053)51-957_14015 Oddam opremljeno SOBO dvema dekletoma. Naslov v oglasnem oddelku. _14033 Zamenjam enosobno STANOVANJE na Golniku za večje. Rener, Golnik 112 _14096 V Škofji Loki prodam v zasebni hiši ta-koj vseljivo dvosobno STANOVANJE z garažo in nekaj vrta. Tel.. 60-918 14121 Prodam GARSONJERO na Planini III v Kranju. Šifra: TAKOJ PLANINA III __14128 Zamenjam družbeno enosobno stanovanje za večje - Planina III. Tel.. 36-054 __14129 Opremljeno SOBO (možnost kuhanja) oddam na Bledu. Šifra: MIRNO OKOLJE_14167 Za dve leti oddam dvosobno STANO VANJE z vrtom za 30 SM/mesečno. Plačilo vnaprej Šifra: OKTOBER 14270 POSESTI Kupim KMEČKO poslopje ali zemljo v bližnji okolici Kranja. Tel.: 33-384 _13947 Prodam GOZD v okolici Nakla. Naslov v oglasnem oddelku. 14014 Prodam enonadstropno H IŠO s 4000 kvad. m zemlje, 3 km oddaljeno iz centra Kranja Naslov v oglasnem oddel-ku._14153 PARCELO 300 kvad. m v bližini PULE, prodam. Tel.: (064) 80-682, od 9. do 12. ure 14156 V Škofji Loki vzamem v najem manjše stanovanje, lahko starejšo hišo. Šifra: 1.11.88_14227 GARAŽO oddam v najem. Tel.: 23-983 _14238 Blizu Jesenic prodam stavbo, primerno za kakršnokoli obrt ali dograditev stanovanja. Šifra: OB POTOKU 14258 PRIREDITVE Skupnost krajevnih skupnosti Medvode, vabi na SREČANJE KRAJANOV, v počastitev krajevnega praznika, ki bo v soboto, 17. septembra 1988, ob 18. uri, pred domom družbenih organizacij na Senici. Po krajšem kulturnem programu, bo VELIKA VRTNA VESELICA. Za ples igra ansambel IVANA RU-PARJA. Vabljeni!_14141 Gostišče DRAGA prireja veselo VRTNO VESELICO, 18. septembra ob 17. uri. Igra ansambel GORENJCI. VA-BUENII_14151 Plesni klub Kranj vas vabi v PLESNE TEČAJE - Aerobiko in Malo plesno šolo v Delavski dom Kranj. Tel.: 37-949 14314 KUPIM Kupim silažno KORUZO. Zg. Brnik 73, tel.: 42-740_13932 Kose starinskega pohištva (predalnik, pisalna miza ipd.), lahko tudi slabo ohranjeno, kupim. Tel.: 62-135 14035 Kupim kravo po telitvi ali s teletom. Tel.: 73-875 14245 Kupim prednjo steklo za JUGO 45. Tel.: 85-631, v soboto ali v nedeljo, od 15. do 20. ure 14318 OBVESTILA Izdelujem CISTERNE za kurilno olje z dostavo ali na vašem domu in VARIM vse ostale ovine. Tel.: 79-855, zvečer __ 13206 ROLETE IN ŽALUZIJE, lamelne zave-se, termofol zavese, večja popravila naročite Špilerjevim, Gradnikova 9, Radovljica, tel.: (064) 75-610 13626 Risbe z nazornim prikazom raznih naprav in izdelkov izdelujem za predstavitve, oglaševanja,navodila za upora bo in rokovanje. Tel: 39-981 13987 Po ugodni ceni ŽAGAM DRVA, pridem na dom! Hardi Korošec, Škofjeloška 44, Stražišče Kranj-naročila sprejemam po pošti 14028 Za hitro in solidno popravilo vašeaa pralnega str?.;?., ItcdiiniJCa, bojierjaln drugih gospodinjskih aparatov- pokličite SERVIS Žepič Andrej, tel.: 57-727 _14105 Ugodno in kvalitetno izdelam novo in obnovim obstoječo ELEKTROINSTA LACIJO. Jože Benedičič, Elektroinsta-lacije, Prezrenje 22, Podnart, tel.: 70-482 14139 OSTALO Instruiram angleški jezik in matemati-ko za OŠ. Tel.: 61 -552, Mateja 13911 USPEŠNO instruiram osnovnošolske predmete. Tel.: 23-606_14078 Opravljam vsa vrtnarska dela. Tel.: 27-923_14098 Instrukcije za matematiko 8. razred, iš-čem. Tel. 38-020, Kranj_14109 V Škofji Loki najamem garažo ali stre-ho za osebni avto. Tel: 60-680 14307 OPRAVIČILO V spomin za MARINKO MOLJ je prišlo do neliiibiP napake v datumu. Pravilno se glasi: 11. septembra je minilo Za neljubo pomoto se opravičujemo! OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša spoštovana sodelavka v pokoju MIRA KOKALJ roj. 1928 Od nje se bomo poslovili v petek, 16. septembra 1988, ob 16. uri na pokopališču v Križah. Ohranili jo bomo v lepem spominu. ROG TOZD Cevarna KRIŽE ZAHVALA Tiho in nepričakovano nas je zapustila dobra mama, babica in teta PAVLA BUKOVNIK iz Hotemaž iskreno se zahvaljujemo za pomoč, cvetje in izrečeno sožalje sosedom, sorodnikom, prijateljem, OOS IKOS KRANJ in DU Preddvor. Posebej hvala dr. Mariji Sa-jevčevi za dolgoletno zdravljenje. G. župniku iz Šenčurja in oktetu Vigred Predoslje pa se lepo zahvaljujemo za lepo slovo od naše drage mame. VSI NJENI ZAHVALA Ob prerani izgubi našega predragega očeta, starega očeta, brata in strica ALOJZIJA SUŠNIKA st. p. d. Unkovega ata iz Suhe pri Predosljah se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in darovano cvetje. Najlepša zahvala tudi Elektro Kranj, gasilcem, zvonarjem in pevcem za zapete žalostinke. Iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Suha, Voklo, Prebačevo, Primskovo ZAHVALA Ob smrti naše CILKE PAPLER se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, in znancem za izraze sožalja ter spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Bajžlju in osebju bolnice Golnik, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter pevcem iz Nakla za zapete žalostinke. ŽALUJOČI VSI NJENI Sp. Besnica, 6. septembra 1988 mali oglasi tel. 27960 Za lepši videz Kranja Prva vrtnica za Elito Kranj 15. septembra — Po podelitvi prve koprive, ki si jo je za mesec julij »prislužil« zaradi (ne)urejenosti Kostnice pri cerkvi v Kranju Gorenjski muzej, je Odbor za lepši videz Kranja pri predsedstvu občinske konference SZDL v po nedeljek, 12. septembra, za mesec avgust kot pohvalo podelil tudi prvo vrtnico. Dobila jo je delovna organizacija Elita Kranj. Čeprav je na naslov odbora pri predsedstvu občinske konference SZDL Kranj, Trg revolucije 1. prispelo kar precej predlogov (v glavnem graje) za podelitev koprive, .so se na zadnji seji v ponedeljek odločili, da tokrat za mesec avgust podelijo tudi prvo vrtnico. Tudi pa to predlogov ni ravno manjkalo, vendar so jo potem »utrgali« za delovno organizacijo Elita Kranj. Elita si je vrtnico pridobila zaradi dolgoletne načrtne obnove prodajaln v starem delu kranja, kjer ima v glavnem svoje prodajalne. Člani odboVa pa pri podelitvi niso upoštevali le načrtnega obnavljanja, marveč tudi izgled in urejenost izložb Elitinih prodajaln. Lete namreč že vrsto let krasijo tudi likovna dela. Prav tako je Elita poznanapo pn jaznuSt! iw "t:0hovni postrežbi prodajalk ter po bogati, raznovrsnosti in tudi ceneni ponudbi različnin izučIkCV. ■'"»kratka, Elita si je vrtnico pridobila zaradi zunanje in notranje urejenosti prodajaln v starem delu mesta in zaradi poslovnosti. Akcija za lepči videz Kranja s podeljevanjem vrtnic in kopriv pa se seveda zdaj nadaljuje. Že prihodnji mesec namerava odbor začeti tudi akcijo glede tržnice in urejenosti trgov v Kranju. A. Ž. Kravji bal v Bohinju Bohinj, 15. septembra — To nedeljo 18. septembra, v Ukancu spet pripravlja tradicionalno bohinjsko prireditev »Kravji bal« Prireditev se bo začela ob 11. uri, ko se bodo planšarji s svojimi čredami in opremo — »basango« vrnili s planin. Poleg planšarjev bodo v programu sodelovali tudi sirarji, pevci, folkloristi, godba na pihala iz, Gorij in ansambel Marela. Poskrbljeno bo za hrano in pijačo, še po-sehej pa vas planšarice vabijo v kmečko kuhinjo na žganje, kislo mleko, zaseko, klobase in druge domače dobrote. Za popestritev programa prireja Lesnina, generalni zastopnik Sach-Dolmar žag, ob 15. uri tekmovanje v spretnostnem ravnanju z žagami. V. S. Srečanje folklornih skupin Gorenjske Mengeš — Jutri, v soboto, ob 19. uri se bodo na svojem letnem srečanju v letnem gledališču v Mengšu predstavile gorenjske folklorne skupine. Na ogled bo pisan sklep ljudskih plesov, ki so jih pripravila naslednja folklorna skupina: SKD Osnovne šole Matije Mlejca iz Mengša, Folklorna skupina KUD Bled in DU Javornik Koroška Bela, Folklorna skupina Mengeš, Folklorna skupina Stara Loka iz Škofje Loke, Folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, Folklorna skupina z avstrijske Koroške, Folklorna skupina Kamniška Bistrica — Kamnik, Folklorna skupina Zeleni Jurij iz Črnomlja in Folklorna skupina Sava Kranj. Folklorne skupine bo na prireditvi prostor skozi Mengeš pospremila Mengeš pospremila Mengeška godba. Če bo vreme slabo, bo prireditev v Kulturnem domu v Mengeš. Glasba s podpisi , Železniki — Aktivni mladinci iz osnovne organizacije ZSMS Alples Železniki pripravljajo jutri, v soboto, 17. septembra, s pričetkom ob 19. uri, v kulturnem domu Železniki, koncert več rockovskih skupin iz Ljubljane, Škofje Loke in Železnikov, ob tem pa bodo zbirali tudi denarne prispevke za Radio študent in Odbora za varstvo človekovih pi avic. V. B. Kmečki praznik prihodnji teden Bašelj, 15. septembra — Turistično društvo Bela-Trstenik bo tradicionalni Kmečki praznik pod Storžičem namesto ta konec tedna (kot je bilo napovedano) pripravilo prihodnjo soboto in nedeljo. Razlog za takšno odločitev je nenadna ohladitev in deževje, ki je razmočilo prireditveni prostor. C. Z. Teden brez cigarete Ljubljana — Od sredine tega tedna pa do 21. septembra poteka v Sloveniji akcija Rdečega križa Slovenije - Teden boja proti kajenju. Letos je geslo akcije - vsaj teden dni brez cigarete. To naj bi bila spodbuda kadilcem, ki najbrž kdaj pa kdaj o opustitvi kajenja razmišljajo, kaj dlje pa ne pridejo. Naj spomnimo, da je kajenje vzrok za vrsto hudih bolezni - od bronhitisa do pljučnega raka. Da bi zaščitili tudi nekadilce na delovnih mestih, je bila pred dvema letoma pri nas sprejeta novela zakona o varstvu pri delu, po kateri morajo delovne organizacije določiti prostore, v katerih f:i uCVO" ljeno kaditi. Koncert v naravi Voičji potok — V nedeljo, 18. septembra, ob 18.30 uri bo v Ar-boretumu Volčji potok prireditev, na kateri bosta poleg Simfoničnega orkestra Domžale -Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta nastopila še solista - so-pranistka Olga Gracelj in Stanko Arnold na trobenti. Koncertni program obsega dela Stamit-za, Albinonija, Corellija, Torelli-ja, Handla in Purcella. Če bo vreme slabo, bo prireditev prihodnjo nedeljo. L. M. Sporazum o varstvu spomenikov Krvavec — Na nedavni slovesnosti v Domu na Krvavcu sta predsednika KS Grad Ciril Hudobivnik in direktor DO RTC Krvavec Franjo Kreačič slovesno podpisala samoupravni sporazum, s katerim se je ta delovna organizacija obvezala, da bo v prihodnje skrbela za vsa spominska obeležja na celotnem Krvavcu. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega življenja cerkljanskega območja kranjske občine ter borci Druge grupe odredov in Ko-krškega odreda. Prireditev pod krumperško lipo Domčale, 15. septembra — Društvo za raziskovanje jam Simon Robič iz Domžal vabi na 26. kulturno prireditev pod Krumperško lipo, ki bo v nedeljo, 18. septembra 1988. Sprehod se bo začel ob 15. uri z nastopom ljudskih pevcev in gozdov pod staro lipo pri gradu Krum-perk, zatim bo sprevod narodnih moš, konjenikov, vozarjev in drugih udeležencev, program glasbenikov, pevcev in folklorne skupine pri jamarskem domu, ob 17. uri pa še slovesnost ob začetku raziskovanj med Babjo jamo in Železno jamo; v slednji jami bodo nato jamarji prikazali vrtno tehniko. Prireditev bodo sklen;li s piknikom pri jamskem domu. Slovesnost pri Cojzovi koči Kamnik, 14. septembra — Planinsko društvoKamnik, ki letos praznuje 90. letnico delovanja, bo svoj jubilej označilo še z enim pomembnim dogodkom. V nedeljo, 18. septembra 1988, ob 11. uri bodo namreč kamniški planinci slovesno odprli razširjeno in prenovljeno Cojzevo kočo na Kokrškem sedlu. Za to priložnost pripravljajo bogat kulturni spored. Organizatorji vabijo k množični udeležbi, da bi se tudi tako oddolžili vsem sodelujočim pri obnovi koče. Postojanko so povečali za 60 ležišč, skupno pa bodo lahko prenočilo celo prek sto planincev. Toliko oseb lahko sprejmejo v razširjeni jedilnici, ob kateri je še nova kuhinja in predsoba s sodobnimi sanitarijami. Celjski obrtni sejem potrjuje svoj sloves Celje, 14. septembra — Kljub deževju se je v sredo dopoldne na celjskem obrtnem sejmu trlo obiskovalcev. Sejem si je v enaindvajsetih letih, kolikor časa ga v Celju pripravljajo, s svojimi zanimivimi razstaviščnimi prostori in ponudbo pridobil ugled tako med obrtniki, tovarnami, kot tudi radovedneži. Preko tri tisoč razstavljalcev, ki se predstavljajo na več kot sedemsto razstavnimi mesti, prikazuje izdelke svoje obrti — pa naj si bodo najmanjši vijaki ali veliki stroji. Značilnost celjskega sejma pa je tudi, da predmeti marsikje niso le razstavljeni ali na prodaj na lično urejenih stojnicah, temveč obrtniki tudi prikazujejo uporabno?! izdelkov. Tako smo si z zanimanjem ogledah demonstracijo novegi VSe??!*9nsko uporabnega ravnila »Tehnik« obrtnika Jožeta Ma-lenška, ki ga je tudi sam patentiral. Prav tako zanimiv je bil prikaz novega izvijača s štirimi nastavki, pa prikaz različnih garažnih vrat na daljinsko upravljanje, veliko pa je bilo videti tudi uporabnih strojčkov za gospodinjstvo. Obiskovalci so kljub mrazu in dežju hodili od razstaviščnega prostora do razstaviščnega prostora, hkrati pa so organizatorji sejma pripravili tudi nekaj posvetov, seminarjev in tiskovnih konferenc. O Celjskem sejmu pa so gorenjski obrtniki povedali: Anton Grobovšek iz Kokre: »Na sejmu sem sodeloval že večkrat, letos tudi prodajam usnjene pasove. Kot obrtnik se ukvarjam z usnjeno galanterijo, celjski sejem pa mi je všeč, ker se na njem prodaja izredno malo krame. Tudi sicer je to najbojši sejem v Sloveniji, veliko je obiskovalcev, zdi pa se mi tudi resnično obrtniški. Sedaj so časi za obrtnike slabi, saj pada kupna moč, obrt pa je na vseh področjih še zapostavljena pred družbenimi delovnimi organizacijami.« Vinko Perne iz Tržiča: »Oba z ženo imava kovinsko predelovalno obrt že dvajset let. Gotovo je, da se od obrti da živeti, vendar pa Jet pogosto treba delati precej več kot osem ur. Prj nas je deset zaposlenih, vendar pa se obrtnik1 vedno teže odločamo, da zaposlimo nove, saj so prispevki zelo veliki, trg pa vedno bolj negotov. Sodelujemo s številnimi tovarnami od Iskre, Gorenja, Peka, velik pa je problem sodelovanja z drugimi republikami, saj plačil pogosto ni v določenem roku. Celjski obrtni sejem je kvaliteten, vendar da bi bil komercialno se uspešnješi, če bi bilo več informacij, več prospektov. Morda bi bilo tudi bolje, da se predstavljamo obrtniki po panogah in ne po obrtnih zadrugah, saj bi bilo tako moč imeti se večji pregled. V. Stanovnik V domu oskrbovancev praznujejo Preddvor, 18. septembra — V soboto, 17. septembra, bo v Domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru proslava ob 4o-le-tnici doma. V kulturnem programu bodo nastopili člani kulturnega društva Sava Kranj, slavnostni govornik pa bo predsednik izvršnega sveta občine Kranj Henrik Peternelj. Na proslavi, ki se bo začela ob 10. uri, bodo podelili tudi priznanja. D. S. Izlet za upokojence Kranj, V četrtek, 22. septembra, bodo kranjski upokojenci spet krenili na izlet. Odšli bodo ob 7. uri zjutraj izpred kina Center v Kranju proti Kranjski gori, čez Vršič v Soško dolino, Trento,Bovec, Kluže, čez Predil v Trbiž in k Belopeškirfl jezerom, po želji pa tudi v Višarje. Prijave sprejemajo v ponedeljkih, sredah in petkih od 8. do 12. ure, v pisarni društva upokojencev Kranj. V c Kranj nom Kranj ča- Sejem rabljene kmetijske mehanizacije Cerklje — Aktiv mladih zadružnikov pri Gorenjski zadf*W Temeljni zadružni organizaciji iz Cerkelj, pripravlja v nedelj0', septembra 1988, sejem rabljenih kmetijskih strojev. Sejem bo ^ ure do 13. ure in sicer ob vsakem vremenu na dvorišču zadruzi doma v Cerkljah. ^ Vse prodajalce pa organizator prosi, da pripeljejo svoje stroje,^ dje, pripomočke in drugo, kar bodo prodajali, najkasneje do p° vete ure. 3rt ■' Če se bo kislo in deževno vreme razjasnilo, bo danes od 13. ure pa tja do večernih ur, na kranjskem Maistrovem trgu veselo. Kot smo poročali že pred tednom dni, pripravlja turistična agencija Odisej pod našim pokroviteljstvom posebno prireditev, ki smo jo naslovili »Kranj-Kranjčanom«. Gre za eno izmed potez, ki želijo poživiti stari del Kranja. In kaj se bo dogajalo? Osrednji program bodo tvorile plesne skupine iz kranjskih osnovnih in srednjih šol, glasba, lutke... V primeru dežja oziroma slabega vremena se prireditev prenese na naslednji petek, če pa bo tudi takrat ponagajalo vreme, bo izpeljana v začetku poletja 1989. V. B. Nova možnost za rekreacijo v Podbrezjah — Minulo nedelj0, so Podbrežani slovesno odprli balinišče pri spomeniku n« naseljem Gobovci. Tam je zbrane pozdravil predsednik svet* krajevne skupnosti Viktor Jesenik, ki je pohvalil željo kraja' nov po druženju ob športni dejavnosti. Potem ko je prvo kf°" glo po balinišču zalučal Janez Pretnar kot najbolj zasluže" za izgradnjo objekta, je prvo balinarsko tekmovanje izpolni'0 ves nedeljski popoldan. Po začetni vnemi je moč soditi, da ba* linišče tudi poslej ne bo samevalo. (S) — Foto: S. Saje M edit alpl industrija pohištva Železniki telefon: 064/67-121 66-155 V salonu pohištva alples v Železnikih lahk" kupujete po zelo ugodnih pogojih Ponujamo vam: 25% POPUST PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU \ GOTOVINO ALI OBROČNO ODPLAČEVANJE Sestavljivo pohištvo TRIGLAV in DOM OREH, predsoba AL, klubske mize ADA, jedilne mize EVA, karnise BETA in cvetličnjaki so izdelki našega proizvodne?, programa izdelani po vaših željah. PREPRIČAJTE SE! S k 8 Nt D 7 v 4ft