NOVI TEDNIK
direktor in glavni urednik NT&RC: Jože Cerovšek,
odgovorni urednik NT: Branko Stamejčič, odgovorni urednik RC: Mitja Umnik
28. november 1990 • številka 48 • leto XUV •cena 12 dinariev
Črnograditelji
postavljajo
tudi letališča
s približno petdesetimi črnimi gradnjami se v celjski občini ubadajo
inšpektorji. Pri svojem delu srečujejo najrazličnejše primere gradnje
brez ustreznih dovoljenj, le da so rušitve teh objektov ponavadi zelo
redek pojav. O eni zadnjih rušitev in o nekaterih nenavadnih posegih
v prostor pišemo na strani 16. Tam boste našli tudi zgodbo o tem,
kako nastaja v Črešnjicah pristajalna steza za avione.
Bo v Celiu srbska šola?
Politika, ki uporablja za dosego svojih ciljev otroke, ne misli na prihodnost naroda, bi lahko zapisali ob
pobudi celjskega KUD Vuk Stefanovič-Karadžič, da v Celju dobimo vrtec in šolo s srbohrvaškim jezikom.
Kako pa je v ostalih občinah celjskega območja, kjer prav tako živijo Neslovenci? Morda bi smeh izginil
tudi z lic šolarjev iz Črešnjic, če bi vedeli, da se lahko njim in njihovim vrstnikom pouk raztegne tudi na
sobote in da želijo nekateri njihove srbske vrstnike v Celju stlačiti v izolirane, srbohrvaške oddelke. Bomo
dovolili, da se tem neslovenskim otrokom na ta način zmanjšajo možnosti za nadaljnje uspešno življenje?
Ali njihovirn staršem prihodnost lastnih otrok pomeni manj kot trenutne politične strasti? Stran 6.
V pičlCT^te^n^ dni je
za Bl«eW^®eracijo
zbraniliveč kit 63 ti-
soč r ark finarske
protivr dnostfl To se-
veda z< lostujf za ope-
racijo. 'oleg fcjemne-
ga odz ^a pAjetij in
posamc !;niko"j| pa so
pomočJbljul|li še dr.
Janez "msič^a Kom-
pas Celfe, PTf podjet-
je, lašl# encia Ljub-
ljanske ibanl® in šte-
vilni (frugi.l Največ
sredste^^J Blaževo
operacikygi% podarili
v lašlj Ji vo varni.
O dogafenjii v zvezi
z Blaže|j^^ornškom
berite na str. 17.
Cinično dejanje
Gozdarjenje v skupščini. Stran 13.
Čistica med
Pučniicovimi
Izključili so tudi podpredsednika. Stran 5.
Umor ali silobran?
Skornska kri spet na sodišču. Stran 32.
Počasi se daleč pride
Grenka zdravila za naše zdravstvo. Strani
8 in 9.
Srbija pošilja račune
Regija potrebuje srbsko tržišče. Stran 4.
2. stran - 28. november 1990

Tudman in Kučan
na Celiskem večeru
Hrvaški in slovenski predsednik, dr.
Franjo Tudman in Milan Kučan, bosta
gosta 3. celjskega večera v hotelu
Evropa. Ta, nedvomno zanimivi medij-
ski in politični dogodek, bo 7. de-
cembra.
Tema pogovora: Kakšna Jugoslavija
kot konfederacija? V prvih dneh decem-
bra bo razmeije političnih sil v Jugosla-
viji že precej bolj jasno, kot je zdaj. Zna-
ni bodo rezultati volitev v Makedoniji in
v BiH. Srbija bo sredi mrzličnih priprav
na volitve, vsak dan bolj aktualno pa je
vprašanje, kako bo v teh časih ravnala
armada. Slovenija se je namreč za ple-
biscit in s tem za samostojnost že odloči-
la, vendar pa to še ne pomeni odcepitve.
Kot namreč kažejo zadnji dogovori, tudi
med Hrvaško in Slovenijo, so odprte
različne poti jugoslovanskega razpleta.
Od federacije do konfederacije, pa tudi
do tega, da bi se konfederativno najprej
povezali Hrvaška in Slovenija, ki bi se
potem dogovarjali o konfederaciji z dru-
gimi jugoslovanskimi republikami.
Predsednika obeh predsedstev bosta
lahko razgrnila razsežja vseh opcij. Mo-
derator pogovora bo komentator Dela
Jože Volfand. Zaradi velikega zanima-
nja za tretji celjski večer bodo organiza-
torji poskrbeli, da bodo v vseh prostorih
hotela monitorji, kot pričakujejo, pa bo
pogovor prenašala tudi televizija.
N.D.
Oprostitve so le
prelaganje denarja
Izvršni svet v Celju je na
zadnji seji ugotavljal, kako
je z uresničevanjem števil-
nih predlogov in pobud, ki
jih je oblikoval za hitrejšo
odpravo posledic poplave
v občini.
Člani občinske vlade so
ugotovili, da so večino po-
bud že naslovili na republiko
in ustreznim organom. Ban-
ka je medtem odobrila krat-
koročne in dolgoročne kre-
dite za adaptacijo stanovanj
in nakup ozimnice. Tudi
predlog za pavšalni obračun
vode in odvoza smeti je Ko-
munala že odobrila, medtem
ko Elektro še ni odgovoril.
Republiška vodna uprava je
naročila celovito analizo
vodnogospodarskega stanja,
republiškemu komiteju za
urejanje prostora pa so Ce-
ljani poslali zahtevo o nada-
ljevanju regulacijskih del
višje od Medloga. Opozorili
so tudi na problem posebnih
odpadkov, ki so bili skladiš-
čeni na tovarniških dvoriš-
čih in zahtevali takojšnjo re-
šitev tega problema z regi-
onalnimi odlagališči ter z na-
kupom mobilne sežigalne
naprave. Dokler pa to ni ur^
jeno, bodo posebni odpa^k
zbrani na posebnem platoju
v okviru odlagališča kotrnj.
nalnih odpadkov, za kar sč i
se v Celju zavzemali že pr^jj
leti, pa niso uspeli zaradj
protesta Društva za varstvo
okolja. Med ostalimi zahte.
vami so že začeli uresničeva.
ti tudi tistega o odlogu plači,
la četrte akontacije davka 'n
dohodka za obrtnike, ki sqI
poslali več kot 100 vlog. Tež.
je pa bo uresničiti predlog
enega izmed poslancev
skupščine, ki je menil, da bi
morali poplavljeno gospo,
darstvo v celoti oprostiti pla.
čila prispevkov in davkov.
Prispevki se namreč plačuje'
jo v akontacijah in te so
v glavnem porabljene.
V razpravi so nato opozori,
li, da tovrstne oprostitve ne
pomenijo nič drugega kot
prelaganje denarja z enega
kupa na drugega, kar bo go-
tovo imelo negativne posle-
dice. Hkrati pa so se številni
razpravljalci spraševali, od
kod dobiti potrebna sredstva
za ureditev vsega najbolj po-
trebnega. Iz republike je
medtem prišlo 8 milijonov
dinaijev solidarnostnih sred-
stev, samo bolnišnica pa jt
dobila 7 milijonov. Vendar je
to le majhen delež g^.ede na
celotno škodo, ki je nastala
v občini.
TC
Razlaščenci postajajo nestrpni
Komisija za pripravo predlogov
za vračanje neupravičeno odvzete-
ga premoženja v občini Celje se je
v času od svoje ustanovitve sesta-
la dvakrat, že na prvi seji je ugoto-
vila, da ni zakonskih osnov za vra-
čanje premoženja nekdanjim last-
nikom in da bo zato njena vloga
predvsem zbiranje vlog občanov,
dajanje informacij ter spremljanje
priprave predpisov, ki naj bi ure-
dili ta problem. Sicer pa so v Celju
doslej zbrali 275 vlog občanov za
vrnitev premoženja.
Večina vlog, ki so jih občani do-
slej vložili v premoženjskopravni
službi občinskega sekretariata za
urejanje prostora, se nanaša na vra-
čanje nacionaliziranega premože-
nja, nekaj manj na zaplembe, sledi-
jo še odvzemi premoženja z agrarno
reformo in arondacijami. Komisija,
ki jo vodi magister Milko Mikola, je
najprej predlagala, da bi občani vlo-
žili le vloge brez podrobnejših do-
kumentov o odvzemu premoženja,
vendar je medtem ugotovila, da so
prijave v tem primeru zelo skope.
Zato naj bi občani k vlogi priložili
vsaj še odločbo, na osnovi katere so
jim odvzeli premoženje. Milko Mi-
kola je pri tem zatrdil, da z dokazili
ni težav, saj ima Zgodovinski arhiv
v Celju večino gradiva, ki je v takš-
nih primerih potrebno za dokazila.
V arhivu se je tako oglasilo že več
kot 70 prosilcev, ki so prišli tudi iz
Avstrije in ki so večinoma potrebo-
vedi podatke o zaplenjenem premo-
ženju. Pri tem pa je magister Mikola
opozoril na dogovor med arhivisti,
ki občanom izdajajo le kopije sodb,
ne pa tudi vseh ostalih dokumentov
o raznih sodnih obravnavah, iz kate-
rih je razvidno tudi to, kdo je neko-
ga prijavil, da ima preveč premože-
nja. V Celju je torej večina doku-
mentov o odvzemih premoženja
ohranjenih, medtem ko so jih pone-
kod sodišča na zahtevo višjih orga-
nov uničila. To se je na primer zgo-
dilo v Šoštanju in Gornjem Gradu.
Na seji komisije je tokrat sodelo-
val tudi predstavnik Združenja raz-
laščenih lastnikov v Celju, ki je po-
vedal, da tudi njihovi člani dajejo
ljudem informacije in da je zanima-
nje veliko, vsi pa so nekoliko ne-
strpni, ker tjienijo, da bi morali hi-
treje rešiti t^ problem. Na seji komi-
sije so ugotovili, da zakonske osno-
ve za takšno ravnanje ni, lahko bi le
ugotavljali primere, kjer je prišlo do
kršitev takratnih zakonov o odvze-
mu premoženja in so imetnikom
vzeli več, kot je to določal zakon.
Ožja skupina v okviru komisije bo
zato sproti pregledovala vloge, v ko-
misijo pa naj bi izvršni svet imeno-
val še predstavnika Združenja raz-
laščenih lastnikov, da bi bilo delo
poenoteno.	T. C VIRN
komentiramo
Upravičen strah?
ZVezni odlok, po katerem
ureja vprašanje vojaške ob-
veznosti na območju Slove-
nije neposredno JLA, seve-
da buri duhove in različne
komentarje. JLA se namreč
sklicuje na tretjo točko zna-
nega 37. amandmaja k ustavi
SFRJ, ki določa, da lahko
zvezni organi, v primerih, ko
v republikah ne izvajajo
zveznih zakonov, le-te izvaja-
jo sami.
Sprejemu tega odloka seje
kar nekaj mesecev upiral tu-
di predsednik zvezne vlade,
Ante Markovič, sedaj pa je le
popustil pritiskom Zveznega
sekretariata za ljudsko
obrambo. Ob tem seveda ni
naključje, da so izbrah prav
takšen čas. Slovenci se pri-
pravljamo na plebiscit, s ka-
terim naj bi se izrekli za sa-
mostojnost ali proti njej, od-
lok pa prav gotovo nekate-
rim omogoča, da bi spameto-
vali severni del Jugoslavije.
Navsezadnje se je res težko
odpovedati sto in sto milijo-
nom dolarjev, kolikor jih
v zvezni proračun za potrebe
armade prispeva Slovenija
za nenasitne jugoslovanske
potrebe.
Toda, naj bo slovenski
obrambni minister Janez
Janša še tako nezaskrbljen,
dejstvo je, da je marsikoga
strah. Zvezni odlok je v Slo-
veniji zaradi ustavnih
amandmajev neveljaven.
Vprašanje pa ostaja, če so ti
amandmaji porok za mir, zla-
sti še, če pomislimo na mož-
nost samostojne akcije JLA.
Demilitarizacija Slovenije
postaja vsaj za zdaj vse manj
realna želja. Če pa že Janša
pravi, da kljub vsemu zaradi
odloka ni zaskrbljen, potem
rnu ni treba povsem verjeti.
Še na zadnjem zasedanju
slovenske skupščine je go-
voril, da vojaški vrh vse bolj
vneto zagovarja tezo, da bo
Jugoslavija federacija ali pa
bojišče, pa že zatone bi sme-
li odlašati s plebiscitom, saj
po novem letu zanj morda
niti ne bo možnosti.
O licemerstvu pa raje ne bi
izgubljali besed. Slovenci se
lahko upravičeno vprašamo,
zakaj so zanjo sprejeli zna-
meniti odlok, ko pa vendarle
še vedno zagotavlja več kot
sedemdeset odstotkov po-
treb po nabornikih, Srbija pa
le 40, odloka zanjo pa niso
sprejeli. Ob vseh teh peripe-
tijah si lahko vsaj v tem tre-
nutku zaželimo nekoliko več
strpnosti in politične modro-
sti na obeh staneh, žal pa so
že zdavnaj minili časi, ko so
nas v šoli učili, da imamo
vojsko zaradi zunanjega so-
vražnika in da nihče še ni
pozabil, da vendarle gre za
ljudsko vojsko.
JANEZ VEDENIK
Zapleti že pri prvi
delitvi pomoči
Posebna komisija, ki jo je
imenoval izvršni svet, je
v Celju pripravila predlog
kriterijev za dodeljevanje
sredstev solidarnosti. Hkra-
ti pa je predlagala tudi prvo
delitev teh sredstev, ki so
jih zbrali v republiki in ob-
čini. Vendar je ob tem pred-
logu prišlo do dolgotrajnih
razprav, saj člani izvršnega
sveta niso bili zadovoljni
s predlogom delitve.
Kriteriji, ki naj bi veljali
pri delitvi sredstev, so po
mnenju komisije naslednji:
višina prijavljene škode na
podlagi navodila, objavljene-
ga v Uradnem listu iz leta
1987, odstotek pridobljenih
sredstev solidarnosti iz repu-
blike ter kriteriji v okviru
posameznih dejavnosti, ki bi
jih predlagali sekretariati, ki
skrbijo za posamezna po-
dročja. Te kriterije so člani
občinske vlade podprli, zata-
knilo pa se je pri predlogu
delitve 10,5 milijona dinarjev
solidarnostnih sredstev. Ko-
misija je predlagala 40 od-
stotkov za promet, zveze,
elektrogospodarstvo, vodno,
komunalno in stanovanjsko
gospodarstvo.
Deset odstotkov naj bi pre-
jela industrija, gradbeništvo
in gozdarstvo, 20 odstotkov
pa posamezni lastniki stano-
vanjskih hiš. Pet odstotkov
bi šlo za obrt in podjetništvo,
25 pa za sanacijo razmer
v družbenih dejavnostih
brez bolnišnice in srednjega
šolstva. Na ta predlog sta
imela največ pripomb člana
IS za kmetijstvo Peter Vrisk
in za obrt Franc Štuklek. Pr-
vi se ni strinjal s tem, da
kmetijstvo pri tej delitvi ne
dobi ničesar, drugi pa je me-
nil, da je obrt gotovo potreb-
nejša pomoč kot posamezni
lastniki hiš. Drugi člani so
dokazovali, da v kmetijstvu
sploh še ni natančnega popi-
sa škode in da je govoijenje
o tem, kdo ima več in kdo
manj škode, ocenjevanje na
pamet. Komisija naj bi pri
sestavi predloga pretehtala
vse argumente in je zato
predlog po njenem sprejem-
ljiv. Sicer pa je sedanji delež
le malenkost tistega, kar bo-
do dejavnosti še potrebo-
vale.
Po dolgotrajni razpravi so
se nato odločili, da bodo za
sanacijo stanovanjskih hiš
obrti in kmetijstva namenili
do pet odstotkov glede na vi-
šino škode, s tem, da bo za
kmetijstvo denar šel iz skla-
da za pospeševanje te dejav-
nosti v občini. V prihodnje
pa bodo glede na sedanje iz-
kušnje sredstva raje delili po
enakih odstotkih glede na
prijavljeno škodo.
TC
TRAČ
niče
Celjska KS Center seje
lotila temeljite prenove
svojih krajanov. Stranka
demokratične prenove je
namreč kot druga stranka
v Celju v ponedeljek pri-
pravila v Narodnem do-
mu okroglo mizo o ustavi,
vodstvo krajevne skup-
nosti Center pa je vzpo-
redno vsem krajanom
razposlalo vabila nanjo.
Pohvalno. Le, da so na
svoje krajevno vabilo po-
zabili zapisati, da mizo
sklicujejo prenovitelji.
»Prenoviteljskih blo-
kad jaz ne bom trpel!«, je
jasno in glasno razložil
minister za šolstvo dr.
Peter Vencelj začudene-
mu občinstvu, ko je raz-
lagal osnutek zakona
o zavodih. Strah hodi po
deželi slovenski.
Med izvršnike uvrščene-
mu Francu Sintiču v Tihih
šepetanjih v zadnjem ted-
niku se je, kot smo prav
tam poročali, cmok resnič-
no zataknil v grlu. Podpiše
sicer vse, kar smo na oni
lokaciji napisali, zahteva pa
javno opravičilo zaradi ve-
like in neodpustljive žali-
tve - uvrstitve med izvršni-
ke. Ponižno se opraviču-
jemo.
V mozirski občini kro-
žijo govorice, da je De-
mos kriv za odpuščanje
delavcev in slabo gospo-
darsko stanje. Razlogi za
govorice so preprosti:
v komunističnih časih so
bile plače vedno takrat,
ko je bilo treba, pa tudi
delavci se niso tresli za
službe. Torej - Demos je
kriv.
Pri socialdemokratih se
natančno ve kdo je kdo in
kaj komu gre. Predsedniku
strake, Jožetu Pučniku, se
spodobi spiti kupico vina.
Ker se na podeželju de^
mokracija še ni tako razvi-
la kakor v Sloveniji aa
splošno, si sme, v skladu
s strankarskim redom,
predsednik območnih so-
cialdemokratov, Silvester
Drevenšek, privoščiti le li-
ziko.
Študentske skupščine
v Gornjem Gradu seje iz-
med vseh uradnih pred-
stavnikov udeležil le mo-
zirski župan Andrej Pre-
sečnik. Ostah občinski
veljaki najbrž mislijo, da
bodočih intelektualcev
ali ne potrebujejo, ali jinf^.
nimajo kaj povedati, ali
pa se jih preprosto bojijo-
NEKAJ POLITIČNIH
Slabo kaže. Tile naši politiki zadnje čase še
v sanjah sanjajo.
Vse, ki se s tem ukvarjajo, bi prosil, da pri
naslednjem škropljenju proti zajedalcem,
ne pozabijo na nekatee občinske gospode.
Toplo pa bi jim priporočil tudi banke in
zavarovalnico.
Slovenski politiki so vsi po vrsti kovači.
Razlika je samo v tem, da eni kujejo dobi-
ček, drugi pa zaroto.
Ne vlecite me za jezik! Imeli boste samo še
enega politika več.

28. november 1990 - stran 3
voda odteka
nofvinarska konferenca v Mozirju
^Vmozirski, zaradi popla-
f najbolj prizadeti občini
I je začelo stanje počasi
iTtnalizirati, kljub temu
I bodo škodo dokončno
Ipravili šele v približno
jtih letih, so povedali
^siavniki občine Mozir-
( v petek na novinarski
I0ferenci. Celotna škoda
tej občini znaša 2 milijar-
I 683 milijonov dinarjev
p skoraj triletni družbeni
foizvod.
prvo nalogo, ki so si jo za-
^ v občini, normalno delo
. gospodarstvu, so skoraj
celoti realizirali. Kljub te-
iu pa se bojijo še nadaljnjih
j)adov proizvodnje, saj so
ili vsi stroji v nazarskih po-
jetjih pod vodo. Najtežje
o, pravijo predstavniki mo-
irske občine, januarja, ko
odo podjetja plačevala dolg
I dneve, ko niso delala,
fobčini namenjajo polovico
ledstev, ki jih dobivajo iz
enih skladov, za obnovo
pspodarstva drugo polovi-
0 pa namenjajo obnovi in-
Bstrukture. Želijo si, da bi
se ceste vsaj začasno uspo-
obili, medtem ko bodo mo-
tove postavljali za vedno,
•ričakujejo, da jim bo pri
ibnovi regionalnih cest, mo-
tov in vodotokov priskočila
ta pomoč republika, vso in-
bstrukturo lokalnega zna-
iga pa bodo poskušali sami
mirati. Seveda pa bodo po-
aagali vsem, ki so v poplavi
i([ubili domove, in tistim, ki
D bili najbolj oškodovani,
fsekakor se bodo oklepali
iolgoročnih rešitev, tudi za
tao daljših časovnih rokov.
Največjo pompč pričaku-
bno Mozirjani od republike.
Za začetek predvsem to, da
bi najbolj poplavljena po-
djetja (Gorenje Glin, Gore-
nje Mali gospodinjski apara-
ti, Elkroj in zasebniki, ki se
ukvarjajo s proizvodnjo)
oprostili vseh davkov in pri-
spevkov. Iz republiškega re-
zervnega sklada so mozirski
občini že nakazali devet mili-
jonov dinarjev, KS Luče ima
na svojem žiro računu pri-
bližno milijon tristo tisoč di-
narjev, KS Ljubno pa 38 ti-
soč dinarjev.
O poplavi in posledicah ter
sanaciji so spregovorili tudi
poslanci v mozirski skupšči-
ni, ki so zasedali v petek po-
poldne. V treh najbolj po-
plavljenih podjetjih, ki so
hkrati tudi največji izgubarji
v občini in največji izvozni-
ki, morajo čimprej pripraviti
jasen sanacijski program, iz
katerega bo razvidno gospo-
darjenje v prihodnjem letu.
Sanacijski program mora
vsebovati tržne analize, za-
sedbo delovnih mest, pov-
prečne plače, poimenske za-
dolžitve za posamezne nalo-
ge, analizo zunanjih vplivov
na gospodarjenje in ukrepe
za odpravo notranjih slabo-
sti. Na mozirskem IS namreč
zagovarjajo dejstvo, da so
krivci za slabo gospodarje-
nje tako zunanji kot notranji.
Za sanacijo industrije po po-
plavi bodo namenili približ-
no 26 odstotkov vseh zbra-
nih sredstev (Glin, MGA in
Elkroj dobijo po 7 odstot-
kov), za sanacijo podjetni-
štva in obrti bo namenjenih
10 odstotkov, za sanacijo
kmetijstva pa 14 odstotkov
zbranih sredstev.
V mozirski občini pa so
prijetno presenečeni, saj so
jim v teh težkih časih prisko-
čili na pomoč tako v Sloveni-
ji, Jugoslaviji in tujini. Na-
bralo seje že precej sredstev,
dosti jih še prihaja, dosti lju-
di pa prinese pomoč mimo
vseh uradnih predstavnikov.
V mozirski občini poudarja-
jo, da bodo poskušali vsa
zbrana sredstva pravično
razdeliti med vse oškodo-
vance. »Vem, da lahko vča-
sih pride do napak, vendar
upam, da bo teh čim manj.
Ljudje se bojijo, da se bodo
okoristili tisti, ki pomoči ne
rabijo. Vsakega posamezni-
ka ne moremo kontrolirati,
vendar pa bo glavni argu-
ment za pravično delitev
mirna vest vseh, ki pomoč
delijo,« je v imenu vseh po-
jasnil mozirski župan. An-
drej Presečnik. »Upamo, da
bo Zgornja Savinjska dolina
v čimkrajšem času tako zele-
na, kot je bila pred prvim no-
vembrom.«
URŠKA KOLENC
V občini načrtujejo, da
ro za sanacijo rek, obre-
mostov, brvi pomagali
isti, ki so trenutno ali še
odo brezposelni. Z organi-
iranimi javnimi deli bi
ibko vsaj začasno rešili tu-
I problem brezposelnosti.
Sprejet odlok
o davkih
Tretjič zapored so po-
slanci žalske skupščine
minuli teden obravnava-
li novi odlok o davkih
občanov.
Po usklajevanju sc
predstavniki kmečke zve-
ze in uprave za družbene
prihodke le našli skupen
jezik, tako da je tokrat
glasovanje o novem odlo-
ku potekalo brez zaple-
tov. In kaj je prineslo us-
klajevanje? Na upravi za
družbene prihodke so
kmetom obljubili, da za-
radi novega odloka ne bo
nobenih dodatnih prora-
čunov in višjih davkov iz
kmetijstva. Olajšave, ki
jih z odlokom ukinjajo do
konca leta še veljajo, po
novem letu pa bo tako in
tako treba odlok spremi-
njati zaradi sprememb
v republiki.	jg
Ekološko društvo
tudi v žalski občini
v prostorih doma Nine
Pokom je bil minuli četrtek
ustanovni občni zbor dru-
štva za varstvo okolja Pire-
šica-Galicija. To je v žalski
občini prvo uradno društvo
za varstvo okolja. Vodi ga
Janko, Podmilšak, poleg
predsednika pa so izvolili
tudi petčlanski upravni
odbor.
Kakšen je namen društva
v tej krajevni skupnosti in
zakaj, ga ustanavljajo, je po-
jasnila članica upravnega
odbora in ena izmed pobud-
nic za ustanovitev Alenka
Bonajo:
: »Povod za ustanovitev dru-
štva je predvsem proizvod-
nja kalcijevega klorida na as-
faltni bazi v Pirešici. Doslej
je ugotovljeno, da deluje na
črno, brez dovoljenja in brez
registracije. Krajani zahteva-
mo, da se ta proizvodnja pre-
kine, ker ogroža zdravje in
življenje ljudi ter zastruplja
naše okolje. Naša prva nalo-
ga bo zato preprečitev te pro-
izvodnje, ki po naših infor-
macijah ekološko ni spre-
jemljiva. Nadalje želimo
ugotoviti vzroke onesnaže-
nja zajetja vode, od koder
dobivajo vodo gospodinjstva
in dom Nine Pokom v Per-
novem ter Pirešici. Tretja na-
ša naloga je preprečevanje
širjenja kamnoloma proti na-
selju, predvsem uničevanju
varovalnega pasu med spod-
njo in zgornjo etažo kamno-
loma. Če bo odstranjen še ta
zeleni pas, se bojimo, da se
bo prah širil po dolini, da bo-
mo postali podobni Revir-
jem. Ena takšna dolina je po
naši oceni v Sloveniji dovolj.
Nadalje si bomo prizadevali
za zaščito ogroženih kmetij-
skih površin, obenem pa želi-
mo čimbolj pritegniti krajane
k varovanju našega skupnega
prostora. Ni samo Cestno po-
djetje krivo za vse slabši zrak,
vodo in zemljo, tudi ljudje sa-
mi izpuščamo kanalizacijo,
mečemo odpadke v potok in
gozdove. Skratka, osveščati je
treba tudi otroke in odrasle, da
bomo očuvali našo zeleno
oazo.«	iB
»Ne bom odstopil«
Tako pravi Silvester Drevenšek
Na Silvestra Drevenška,
člana celjskega izvršnega
sveta za kadre in krajevne
skupnosti, se je na zadnjem
zasedanju občinske skupš-
čine vsul piaz obtožb.
Sprožil jih je protest celj-
ske SDP na račun postopka
evidentiranja sodnikov po-
rotnikov, temu pa so poslan-
ci opozicije dodali že druge
kritične pripombe in zahte-
vali, da Drevenšek odstopi.
Kako sam komentira vse te
obtožbe?
...o postopku evidentira-
nja za sodnike porotnike:
»Kot sem zapisal že v od-
govoru na protest stranke
SDP, ponovno poudarjam,
da je šlo enostavno za to, da
ljudem povemo, da politična
pripadnost ni nekaj zapove-
danega ali prepovedanega.
V nobenem primeru stran-
karske pripadnosti nismo
pogojevali z evidentiranjem
sodnikov porotnikov in po-
stopek ni bil kršen. Kljub te-
mu smo na zahtevo skupšči-
ne še enkrat poslali dopise
o evidentiranju, tokrat brez
določila o označbi politične
pripadnosti kandidata. Sicer
pa bo to razvidno tudi iz iz-
bora, ki ga bo prihodnji te-
den opravila komisija.«
...o očitku, da je dopis
o evidentiranju sodnikov
porotnikov z oznako pri-
padnosti stranki poslal sa-
movoljno, mimo sklepa iz-
vršnega sveta:
»Če bi v stranki SDP na-
tančneje pogledali dopise, ki
so šli v podjetja, krajevne
skupnosti in društva, bi ugo-
tovili, da na njih ni mojega
podpisa, pač pa je pod tek-
stom podpisana vodja službe
IS za kadrovska vprašanja
Aleksa Gajšek-Krajnc. Sam
sem podpisan le na dopisu,
kii^o ga prejele stranke. Za-
devo bi si torej lahko razla-
gal kot podtikanje, saj je ka-
drovska služba neposredno
podrejena predsedniku iz-
vršnega sveta, ne pa meni.
Vendar mislim, da zadeva ni
sporna glede na to, kako gle-
dam na oznako o politični
pripadnosti kandidata.«
...o očitku, da je šlo za
nesramen odnos do tajnice
KS Šmartno pri aktivno-
stih za racionalizacijo dela:
»Sam program racionaliza-
cije sodi v okvir dela izvršne-
ga sveta in je bil soglasno
sprejet. Ponovno poudar-
jam, da ne gre za ukinjanje
krajevnih skupnosti, pač pa
za smotrno zaposlitev ka-
drov. Glede očitka, da sem
bil nesramen do tajnice, pa
nisem prepričan, če sva
sploh imela .kdaj kontakte,
gotovo pa se nisva pogovar-
jala na takšen način, kot mi
to očitajo.«
...o seznamu 267 nezaže-
lenih rdečih direktorjev:
»Lahko le ponovim besede
predsednika IS Mirka Krajn-
ca, ki je dejal, da lahko tak-
šen seznam obstaja le zaseb-
no, ne pa službeno. Poleg te-
ga naj se tisti, ki so to očitali,
vprašajo, če imamo v Celju
tolikšno število direktorjev.
Vesel pa bi bil, če bi imeli na
voljo toliko ustreznih kadrov
na razpolago, da bi lahko ka-
drovsko sanirali podjetja in
ustanove.«
...o odstranjevanju Tito-
vih slik:
»Verjetno izhaja očitek iz
časa ob občinskem prazni-
ku, ko je bil na obisku Lojze
Peterle. Takrat sem predla-
gal, da bi v tajništvih izvrš-
nega sveta in skupščine od-
stranili slike, ki dajejo videz,
kot da se v Celju ni nič spre-
menilo. Slišal sem komen-
tarje tajnic, da predsedni-
kom te slike ne gredo na živ-
ce in da ni razloga za odstra-
nitev. Kdo jih je potem snel,
ne vem, namesto njih visijo
sedaj umetniške slike.«
...o očitku, da je zaviral
oblikovanje skupščinskih
komisij:
»Očitek je nesmiselen.
Nanj bi odgovoril z vpraša-
njem: ah sem res jaz tisti, ki
je ob 75-članski skupščini
lahko zavrl imenovanje ko-
misij?«
... o odsotnosti na zadnjem
zasedanju skupščine, če-
prav se je vedelo, da bo pro-
test SDP na dnevnem redu:
»O protestu bi morali raz-
pravljati že na eni prejšnjih
sej in takrat sem bil priprav-
ljen pojasniti zadeve. Vendar
do tega ni prišlo, ker je bila
seja vodena neučinkovito in
skupščina do konca ni bila
več sklepčna. Na zadnjem
zasedanju pa me ni bilo, ker
sem bil službeno odsoten po
nalogu predsednika izvršne-
ga sveta.«
... o možnem odstopu:
»Zaradi vsega povedanega
ne vidim razloga, da bi sam
odstopil. Sicer pa naj o tem
odločajo poslanci skupščine,
če bodo o tem hoteli glaso-
vati.«
T. CVIRIv
mtie zaupanje novemu IS
v velenjski skupščini so
23 dneh potrdili novi iz-
gini svet, ki ga je predla-
W mandatar Franjo Barto-
Poslanci so s približno
^ odstotki glasov izvolili
^imena, ki so bila na listi
pdidatov, Bartolac pa je
»vedal, da novi IS bolj kot
^tična pripadnost odli-
y strokovnost na poša-
stnih področjih. Sama se-
___
stava velenjske vlade pa je
koalicijska s sredinsko
strankarsko usmerjenostjo.
Tako je novi predsednik
velenjskega IS inženir stroj-
ništva Franjo Bartolac, pod-
predsednik IS, zadolžen za
gospodarsko področje in se-
kretar sektretariata za javne
gospodarske dejavnosti je
diplomirani ekonomist Vik-
tor Robnik. Člani IS so po-
stali Viktor Brglez na po-
dročju ljudske obrambe,
Slavko Hozjan za področje
družbenih dejavnosti. Mar-
ko Jeraj za področje obče
uprave, Vladimir Korun za
področje notranjih zadev,
Igor Meh za finance in drob-
no gospodarstvo ter Emil
Šterbenk, za varstvo okolja
in urejanje prostora. Vsi čla-
ni IS so tudi sekretarji sekre-
tariatov za posamezna po-
dročja, razen za varstvo oko-
lja, ker sekretariat še ni usta-
novljen.
Franjo Bartolac je na
skupščinskem zasedanju
predstavil očrt programskih
usmeritev izvršnega sveta,
o katerem so razpravljali še
poslanci. V razpravi so po-
udarjali, da mora IS dobro
poznati probleme v občini,
da mora delati za in v dobro
ljudi, predvsem pa se mora
povezovati s posameznimi
krajevnimi skupnostmi in
podjetji. Predlagali so, da IS
pripravi predpise o bodoči
organizaciji občinske upra-
ve, ki naj jih potrdi občinska
skupščina, da ne bi vsak IS
spreminjal organizacije.
Poslanci v velenjski
skupščini so na petkovem
zasedanju poslušali še poro-
čilo o delu starega izvršnega
sveta, seveda pa niso mogli
mimo poplave, ki je prizade-
la tudi velenjsko občino.
V tej občini predstavlja ško-
da 9,4 odstotka družbenega
proizvoda oziroma 348 mili-
jonov dinarjev. Bivši pred-
sednik IS Todor Dmitrovič
je v svoji razpravi pozval po-
slance, naj bolj zaupajo no-
vemu izvršnemu svetu, saj
ima le-ta predvsem strokov-
no, ne pa politično funkcijo.
URŠKA KOLENC
2elijo vsa! drugorazredni zrak
^ občini Laško so meritve
^snaženosti zraka poka-
ra. da sodijo naselja La-
J?. Radeče in Rimske To-
.'ce v III. območje onesna-
^''^sti, kar pomeni, da je
Ij®^ onesnažen nad dovo-
^0 mejo. Po zakonu o var-
zraka mora pri tej
j^Pnji družbenopolitična
t^I^Pnost poseči s sanacij-
programi. To nalogo
v Laškem prevzela občin-
Vlada.
v ^ejeli so že osnutek sa-
Ij'J^kega programa, po-
in krajevnim skup-
j^^urn pa laška vlada nala-
ijj^^aj tudi sami poskrbijo
iti^^^srne sanacijske progra-
jj'Ker precej slabega zraka-
^šlf''^ na področje občine
od drugod (na primer
iz trboveljskega dimnika, ki
močno onesnažuje Rimske
Toplice), bodo zahtevali od
Republike Slovenije, da
prav tako pripravi sanacij-
ske ukrepe.
Kot vzrok za prekomerno
onesnaženost zraka kažejo
rrieritve predvsem industrijo
(Pivovarna, Tim ter kotlov-
nica v Tovarni kartnega in
dokumentnega papirja Ra-
deče), drobna kurišča, pro-
met in tudi kmetijstvo zaradi
uporabe zaščitnih sredstev
in umetnih gnojil.
Zaradi onesnaženega zra-
ka v občini že zaznavajo po-
spešeno propadanje gozdov.
Tako je poškodovanih okoli
devetsto hektarov gozdov na
območju Jurkloštra, pa goz-
dovi na območju Rečice, Se-
draža, na pobočju Kopitnika
in Radeč.
Sanacijski program za var-
stvo zraka je naravnan tako,
da naj bi zrak izboljšali za
eno kakovostno stopnjo do
leta 1995. To bodo skušali
doseči z uporabo ekološko
čistejših goriv v kuriščih, kar
pomeni zamenjavo mazuta
z lahkim kurilnim oljem, pli-
nifikacijo Radeč do leta
1993, uvajanje čistejših goriv
za drobna kurišča, dolgoroč-
na usmeritev za Laško pa je
prav tako plinifikacija.
Vzpodbujali bodo tudi to-
plotno zaščito objektov in
podobno. Podjetja morajo
pripraviti interne sanacijske
programe, za kar so jim po-
stavili rok do junija 1991.
NATAŠA GERKEŠ
Pravica do splava
ni predmet ustave
V petek so zasedali poslanci
mozirske skupščine, ki so naj-
več besed namenili poplavi in
osnutku slovenske ustave.
Kljub tmu, da razprav v posa-
meznih strankah skoraj ni bi-
lo, so poslanci izoblikovali
konkretne predloge in pri-
pombe.
NajVeč pozornosti so v mo-
zirski skupščini namenili po-
dročjem državne delitve ter lo-
kalne samouprave. Za sestavo
parlamenta so poslanci opo-
zarjali, da enodomni sistem
lahko privede do elitizma.
Kljub temu so poslanci glaso-
vali za varianto državne uredi-
tve z državnim zborom, torej
za enodomi sistem, vendar pa
mora ustavna komisija upošte-
vati, da morajo volitve zagoto-
viti zastopanost političnih
strank in posameznih regij
v državnem zboru. Predlagali
so, da bi polovico mest v parla-
mentu razdelili med stranke
glede na odstotke na volitvah,
drugo polovico pa bi namenili
občinam. Volitve naj bi bile
približno kot za zbor občin.
Glede lokalne samouprave
pa v Mozirju menijo, da je pre-
malo opredeljeno, kaj bo bodo-
ča občina delala, nerazdelani
so tudi način financiranja in
organi teh občin, prav tako pa
ni jasno, kaj predstavlja pojem
regija.
Glede tretjega spornega do-
ločila, pravica do splava, so ne-
kateri izmed poslancev menili,
da seksologija ni predmet
ustave, da naj strokovnjaki to
opredelijo v svojem zakonu.
Na koncu so se delegati dogo-
vorili, da bo posamezna stran-
ka poslala svoje pripombe ne-
posredno na ustavno komisijo.
URŠKA KOLENC
4. stran - 28. november 1990

Srbija pošiiia račune
Regija še ne more brez srbskega tržišča
Regijsko pa tudi slovensko gospodar-
stvo že prejema račune, ki mu jih v zvezi
s paketom zakonov in carino »na enotnem
jugoslovnskem trgu« pošilja srbsko go-
spodarstvo. Ni še znano, kolikšen bo prav-
zaprav obseg te druge srbske blokade, ni
pa tudi znano, kolikšno škodo utegne ime-
ti zaradi tega naše gospodarstvo. Anketa,
ki jo je podjetjem poslala celjska gospo-
darska zbornica, še ni zaključena, prav
tako pa tudi v Srbiji še niso začeli uve-
ljavljati vseh sprejetih zakonov. Tudi tam
je namreč vse več tistih, ki nasprotujejo
takšnim ukrepom.
Zagotovo bo srbska blokada močno pri-
zadela tiste, ki jih je sicer delno že streznilo
prvo, tudi takrat politično povzročeno zapi-
ranje srbskega trga. Kot je znano, so takrat
najbolj prizadetim pomagali s krediti, ki so
jih na našem območju prejeli Emo, Klima,
Libela, Žična, Opekarna Ljubečna, Toper,
Železarna Štore, Kovinotehna, Comet, Uni-
or, Alpos, Tekstilna tovarna Prebold, To-
varna nogavic Polzela. Res, daje veliko teh
organizacij že po prvi blokadi poslovanje
s Srbijo močno omejilo in se začelo preu-
smerjati na druga tržišča, vendar pa je po-
vezanost regijskega gospodarstva s srb-
skim še vedno precejšnja, verjetno večja,
kot je povprečje v Sloveniji.
Po podatkih iz leta 1988 je znašala sloven-
ska prodaja v Srbijo 8,4%, kar je približno
tretjina prodaje v druge republike. V tem
letu je slovenski delež prodaje v druge re-
publike zaostajal za izvozom za okrog 45%,
le leto pred tem pa je prodaja v druge repu-
blike presegla izvoz še za 2,1-krat. V letu
1989 in letos seje izvoz Slovenije še povečal
in bo verjetno kmalu enak slovenski proda-
ji v druge republike, a kljub temu gre še
vedno za precejšnjo odvisnost prodaje na
drugih, (predvsem srbskem in hrvaškem)
trgih v Jugoslaviji.
Petkrat dražja najemnina
Zagotovo regija pri tem ne zaostaja, prej
nasprotno. Vsi, ki so že pri prvi blokadi
dobili kredite podpore zaradi manjše pro-
daje v Srbijo, so na ta trg pošiljaU od 10 do
30 odstotkov svoje proizvodnje. A koliko je
takšnih, ki kredita niso dobili, pa so bili na
'srbski trg pravtako močno vezani. Na pri-
mer Sip Šempeter, ki je pred prvo blokado
v Srbijo prodajal 24% proizvodov, pa Kera-
mična industrija Liboje ali denimo LIP
Slovenske Konjice, ki je v Srbijo pošiljal
kar polovico svoje proizvodnje. Zdaj, ob
teh novih ukrepih, pa lahko k tem podjet-
jem pripišemo še številna nova, ki imajo
v Srbiji svoje poslovne prostore in ki v teh
dneh prejemajo račune za plačilo najemni-
ne in taks za napise na poslovnih prostorih.
Tak račun je že prejela tudi Zlatarna:
»Stroški, ki so povezani z najmenino in
z napisi na naših predstavništvih, so se po-
večali za petkrat in so sedaj tako visoki, da
je vprašljiva rentabilnost,« je povedal di-
rektor Zlatarne Stane Seničar. Vendar pa
Zlatarna, ki dosega na srbskem trgu 14%
prodaje, ne namerava »bežati« iz Srbije, ka-
mor so precej vlagali. Problem je seveda
v tem, da s tem dodatnim stroškom ne mo-
rejo obremeniti potrošnika, zato lahko ta
blokada kratkoročno povzroči Zlatarni
manjše motnje v poslovanju. Večje motnje
pa bi lahko v primeru slovenske odcepitve
prineslo zapiranje drugih jugoslovanskih
tržišč. Do katastrofe v Zlatarni sicer ne bi
prišlo, bi pa vse skupaj precej omajalo te-
melje podjetja. Rešitev je v izvozu, ki pa
predstavlja (kljub temu da Zlatarna že izva-
ža polovico svoje proizvodnje) bolj dolgo-
ročno usmeritev. Kakorkoli, tudi na naj-
slabši scenarij so po zagotovilu direktorja
v tem podjetju pripravljeni.
Se bo juha ohladila?
Vprašanje pa je, če je takšne šoke sposob-
na prenesti večina podjetij: »Izvoz je vpra-
šljiv zaradi sedanjega tečaja in tudi zaradi
strukture naše cene. Pri naši dejavnosti je
repromaterial glavni nosilec stroškov in po
tej plati zahodnoevropskim državam ne
moremo biti konkurenčni. Res je, da bi te
stroške lahko zmanjšali z uvozom, a ta je
spet vprašljiv zaradi naše nelikvidnosti,« je
povedal direktor Libele Danilo Kotnik. Li-
belo in njene štiri poslovne enote v Srbiji so
obremenili z dodatnim milijonom in pol
dinarjev za najemnino in takse. To bodo
morali pogoltniti, kajti zapustiti tržišče,
kjer dosegajo tudi do petino domače proda-
je, bi bil prehud udarec. V Libeli upajo, da
bo juha, ki jo je treba pojesti, le manj vroča
kot je bila skuhana in da v bodoče, ne glede
v kakšni skupnosti bomo živeli, politika ne
bo več tako ugodno krojila dogajanj v go-
spodarstvu.
To pričakujejo tudi vsi drugi in tudi po-
djetja, ki neposredno niso premočno v
na na srbsko tržišče, imajo pa zadnja
janja vseeno precejšen posreden vpij^
njihovo poslovnje. Tako je tudi v
kjer svoj prodajni in nakupni slalon^^
srbskem trgu še kar uspešno vozijo, venri*
pa se ne morejo ogniti strahovitemu
srednemu vplivu. Njihovi veliki slovenj
kupci tkanin so namreč prepolovili sv •
prodajo na jug in zaradi tega tudi ne ku?
jejo več Metkinih tkanin. Rešitev je sev^
izvoz.	^
0 vladi in čistem vinu
v prednosti so seveda tisti, ki so šli v^e
smiljeno tržno tekmo na zahodne trge
v preteklosti. Tako je na primer v GoreJ
ki ob tej zadnji srbski potezi tudi ne f
ostalo brez prask in bušk, je pa zagot(w
v prednosti, ker jemlje vsak trg kot i
svetovnega trga Gorenja. Zato poudaijgu
da je tudi jugoslovanski in srbski trg sai^
del svetovnega trga tega koncema, upoj?
vaje seveda vse rizike posameznega trga j,
le s takšnim mišljenjem in temu podrejef^
proizvodnjo se bo v bodoče mogoče ob^
žati. Ne glede na to ali bomo samostojni,^
pa v konfederaciji. Ali se je naše gospod^
stvo kratkoročno sploh sposobno odreči i,
žišču, kakršno je srbsko, pa je seveda vpr,
šanje, na katerega nimamo odgovora. I5
ga morda vsako podjetje pri sebi, nimam
pa potrebnih analiz ne v regiji niti v rea
bliki.
Preden dobimo referendumske lističei
plebiscit, pa bi bilo to dobro vedeti. K
zato, ker bi že zdaj ne vedeli, kako se bon
vsak pri sebi odločili, temveč zato, da boa
vedeli, kaj nas čaka. Vlada, ki ljudstvu i
nalije čistega vina in ga s tem podcenjuje^
namreč ne zasluži zaupanja tega ljudstv
Izgovor, da za takšne stvari (analize) ni vi
časa, je iz trte zvit. Gre za preresne zadev
da bi temu verjeli...
RADO PANTELI
Pravi čas iz
blokade
Kaj se dogaja s podjet-
jem Gorenje Glin?
Na začasnem dopustu
je tristo delavcev iz pro-
grama žaga, v poplavi so
imeli približno 20 milijo-
nov dinarjev škode, po re-
zultatih prvih devetih
mesecev imajo skoraj 50
milijonov dinarjev izgub,
v skupnem izvozu mozir-
ske občine pa so zastopa-
ni s 40 odstotki. Še naj-
prej nimajo dovolj lesa za
predelavo, sklepajo pa
nove izvozne posle. V če-
trtek so imeli šestdeseti
dan blokiran žiro račun,
vendar so se pravočasno
deblokirali. Mozirska vla-
da skuša rešiti podjetje,
in tako je najbrž tudi
prav. Delavci Glina se za-
vedajo, da so v hudih te-
žavah in storili bodo vse,
da bi rešili podjetje in
svoja delovna mesta.
Kljub temu bo najbrž če-
trtina delavcev izgubila
službo, vendar bodo v ob-
čini poskušali najti reši-
tev tudi za brezposelne.
Še vedno pa bo v službi
vsaj devetsto ljudi, kar
predstavlja več kot peti-
no vseh zaposlenih v mo-
zirski občini.
U.K.
Prave pomoči gospodarstvu po poplavah še ni
Mesec dni po katastrofalnih
poplavah so v vseh najbolj
prizadetih poletjih že obno-
vili proizvodnjo. O tem, kako
je v nazarskem MGA in Elkro-
ju ter Zarji Petrovče, smo že
poročali, tokrat smo poklicali
še šst najbolj prizadetih po-
djetij našega območja: Grad-
njo iz Žalca, Toper, Metko in
IGM Ingrad iz Celja ter Elek-
trokovinarja in KZ v Laškem.
Med vsemi poplavljenimi
podjetji našega območja je bila
najdlje in najgloblje pod vodo
Gradnja v Latkovi vasi, kjer še
prejšnji teden niso mogli oči-
stiti velikega, tudi do 30 centi-
metrskega nanosa mulja. To-
varna je bila zaradi svoje (ne-
srečno izbrane?) lokacije pod
vodo več kot teden dni. Škode
je, vključno s stroški zaradi iz-
pada proizvodnje za okoli 42
milijonov dinaijev. Pod vodo
so imeli vse razen zgornjega
nadstropja upravnih prosto-
rov, kamor so uspeli rešiti ra-
čunalnike. Vse ostalo je zalilo.
Ostali so brez repromateriala.
V najtežjih trenutkih so poka-
zali največ razumevanja njiho-
vi kupci in poslovni partnerji
z odlogi plačil in sprememba-
mi plačilnih pogojev. Gradnja
pa je tudi prosila banko za pre-
mostitveni kredit, vsaj do ta-
krat, da bodo prispela solidar-
nostna sredstva. Prvo akonta-
cijo teh sredstev, v višini. 750
tisočakov so sicer že prejeli,
a to je ob obsegu škode in upo-
števaje vse težjo likvidnostno
situacijo premalo. V Gradnji
up^o, da bo pomoč še prišla in
da jim bo služila vsaj zima, ki
ne bi smela biti preostra. Tako
bi lahko nadoknadili vsaj del
zamujenega, poleg tega pa bi
ohranili tisti del materiala, ki
jim je po poplavah še ostal.
Ker je ves pesek prepojen z vo-
do in drugimi snovmi, bi ga
zmrzal uničila, to pa bi bila po
besedah direktorja Gradnje
Venčeslava Satlerja dodatna
katastrofa.
Toper je zaradi poplave izgu-
bil 14 dnevno proizvodnjo, s či-
mer so izgubili dodatnih 6,5
mio din. Proizvodnjo so delno
usposobili, tudi do manjkajo-
čega materiala so prišli. Še
vedno pa so brez denarja.
O tem, da naj bi bili na občin-
ski in republiški ravni oproš-
čeni plačila dajatev so slišali,
a v rokah še nimajo nič urad-
nega. Tudi kakšne solidarnost-
ne ali bančne pomoči še ni. Di-
rektor Topra Peter Privšek se
boji, da bodo morali račune za
sanacijo poplave plačevati
z najemanjem novih dodatnih
dragih kreditov, zato pričaku-
je, da bodo v roku enega tedna
izvedeli, kako in kaj je s po-
močjo. Tako bodo vsaj vedeli,
kako se sploh poslovno odlo-
čati.
Teden dni je zaradi poplave
stala tudi proizvodnja Metke,
kar jim je navrglo za 7 mio di-
narjev indirektnih stroškov.
Zaradi poplave je namreč izpa-
del tudi enomesečni izvoz.
Skup^ se je tako škoda povz-
pela na 35 milijonov dinarjev.
Stane Mele si ne upa napove-
dati, kako lahko to Metko pri-
zadene, posebej še, ker po fi-
nančni plati še ni nikakršne
pomoči. Pomagal bi seveda
odpis dajatev, še bolj pa likvid-
nostni denar. Tembolj, ker je
Metka zaradi poplave že dvaj-
seti dan blokirana.
V	Industriji gradbenega ma-
teriala Ingrada C^je so do
konca prejšnjega tedna uspo-
sobili komaj polovico proiz-
vodnje, do konca meseca pa
naj bi usposobili 80 odstotkov
zmogljivosti. Zaradi izpada
proizvodnje so izgubili 4,5 mi-
lijona dinarjev, številka pa bo
verjetno še večja. Likvidnostni
položaj je zato še težji, prvi
ukrep, ki so ga morali uporabi-
ti, pa je prizadel delavce, ki so
dobili le en del osebnega do-
hodka, drugega pa bodo do
konca meseca. Pomoči zaen-
krat še ni, če je tudi v prihod-
njih dneh ne bo, pa bo za IGM
zelo težko.
V	Kmetijski zadrugi Laško
je po besedah direktorja Karla
Kraška za 13 in pol milijonov
škode. Do seda) so edino po-
moč prejeli v obliki premosti-
tvenega kredita pri Zvezi kre-
ditno hranilnih služb, ter nekaj
malega od Zavarovalnice. Po-
moč pa še pričakujejo. Proiz-
vodnja je bila dolgo motena,
tako vse tri trgovine niso obra-
tovale deset dni, ko so jih zo-
pet odprli, pa so ugotovili, da
je kupcev manj, saj očitno gre
za bojazen, da so morebiti arti-
kli oporečni, čeprav za to ni
razloga, saj so trgovine pred
obratovanjem temeljito pre-
gledali sanitarni inšpektorji.
Tudi proizvodnja v klavnici je
kmalu po poplavi stekla, ven-
dar pa je še motena, saj je bila
poplavljena strojnica. Po bese-
dah Karla Kraška bodo posle-
dice vodne ujme še dolgo ču-
tih. ,
V Elektrokovinarju Laško
ocenjujejo škodo na skoraj 33
milijonov dinarjev, do danes
pa so prejeli pomoč le v obliki
20 tisoč litrov kurilnega olja.
Čeprav so v Elektrokovinarju
takoj pričeli odpravljati pos
dice povodnji in je proizvodi
stekla že v ponedeljek-po p
plavi, je bila le-ta ovirana še
dni po poplavi, normalno
Elektrokovinar še vedno
obratuje. Po pričakovanjih^
se namreč pričele pojav|
okvare na nekaterih stroj
Zato v Elektrokovinarju pr«
videvajo, da bosta za novmš
zacijo proizvodrije potrebnaže
dva meseca. Sicer pa po
dah Silvestra Kneza, vocj
proizvodnje, v podjetju
tavljajo, da so pri dodeljevali)
pomoči potisnjeni na strand
tir. Pravi, da se nihče ne z®
ma zanje in ugotavlja: »Doi
nes nismo bili nikoli deld
solidarnostnega dinarja, su
pa ves čas prispevali zanj. S
daj, ko ga potrebujemo saD
pa ga za nas ni.«
R.P. NJ
Kdo bo za sedmino dal, če umrla bo stelilarna?
Naj se sliši še tako neverjetno, je
res, da je Steklarni Boris Kidrič iz
Rogaške Slatine v tem mesecu gro-
zil stečaj. Eden redkih slovenskih
izvoznikov, ki mu najzahtevnejši
svetovni trg priznava visoko kako-
vost izdelkov in jih s tem uvršča
tudi v zavidljiv cenovni razred, je
bil bitko s časom.
Zaradi nelikvidnosti oziroma blo-
kiranega žiro računa, jih je ločilo le
še devet dni, ko bi morala pristojna
organizacija za plačilni promet vlo-
žiti sodišču prijavo za uvedbo ste-
čajnega postopka. Ta agonija je se-
daj mimo, nihče pa ne more jamčiti,
da se ne bo spet ponovila. Od ob-
ljubljenih Markovičevih spodbud
izvoznikom zaenkrat še ni nič, kot
pesek v oči pa je nedavno sprejeti
sklep slovenske vlade, ki izvozni-
kom do konca leta obljublja 20-od-
stotno izvozno stimulacijo (na neto
devizni učinek tretjega trimesečja),
vendar pa le-to pretežno v obliki
obveznic Republike Slovenije.
S papirji pa (tudi) v rogaški steklar-
ni v likvidnostnih težavah nimajo
kaj početi.
Za ponazoritev absurda nelikvid-
nosti oziroma pretečega stečaja le
nekaj podatkov: Steklarna Boris
Kidrič načrtuje v tem letu realizaci-
jo za okoli 60 milijonov mark, od
tega bo na konvertibilni trg izvozila
za 70 odstotkov te vsote. Za 16 od-
stotkov povečani izvoz na ameriški
trg v tem letu le še poslabšuje fi-
nančni rezultat. Dolar je od začetka
tega leta pa do danes padel za 14
odstotkov. Dinarski prilivi so torej
daleč premajhni. Valutno-paritetna
nesorazmerja so letos spremljale še
težave zaradi srbske politične blo-
kade in zmanjševanje kupne moči
prebivalstva v Jugoslaviji. Ukrepali
so tako, da so vse proizvodne zmog-
ljivosti usmerili v izvoz. V posamez-
nih mesecih drugega polletja so
s proizvodnjo za izvoz dosegli celo
90 odstotkov mesečne prodaje. Po-
slovni rezultat pa je bil v^letošnjih
devetih mesecih, zaradi znanih po-
gojev gospodarjenja, negativen za
skoraj 9 milijonov 700 tisoč di-
narjev.
Vest o pretečem stečaju seje hitro
razširila med delavce, ki jim je bilo
to dejstvo preprosto nerazumljivo,
in krivdo so preprosto pripisovali
vodstvu podjetja. Od prejetih plač
pa v Steklarni Boris Kidrič živi oko-
li 10 tisoč ljudi, okoli 1200 zaposle-
nih pa je novembra prejelo plače
v poprečju 4.750 dinarjev, kar je za
okoh 25 odstotkov manj, kot znaša
republiško poprečje. Na vprašanje,
ali bi se dalo poiskati še kakšne no-
tranje rezerve, je Jože Pelko, direk-
tor rogaške steklarne odgovoril, da
jih je kvečjemu za 10 odstotkov,
predvsem na področju organizacije
dela. Vse bolj pa ga skrbi malodušje
med delavci in s tem padanje storil-
nosti ter vse večji nemiri.
Da do stečajnega postopka tik
pred zdajci ni prišlo, so se v steklar-
ni odločih za odprodajo terjatev
v tujini. Republika Slovenija jim je
odobrila kratkoročni premostitveni
kredit ter odložila plačevanje neka-
terih prispevkov iz naslova osebnih
dohodkov, enako tudi občina Šmar-
je pri Jelšah. To pa je, seveda, le
sprotno gašenje požarov, ki nima
s pametno gospodarsko politiko nič
skupnega.
MARJELA AGREŽ
Dimniki za
Poljsko
Med delovnimi organi^
cijami v žalski občini, ^
zadnje čase svoje 'zd^JL
tudi izvažajo, je tuai Sig'":
iz Zabukovice. Po besed^
direktorja, Martina GoršK^
so minuli teden s pose^'-
kamionom poslali na P"^
sko štiri dimnike sigj'
term v skupni dolžini 60"^
Gre za troslojni monta^^
kovinski dimnik. Do ko^
ne stopnje ga izdelajo v
varni, sestavljajo pa ga ® I
menti, iz katerih je mo^^^
oblikovati dimnik razlik"
dolžin in tipskih premero
Vrednost tega izvoza je
tisoč DEM, kar je za Sig",j
kar lep posel s tujino , .
sliki: Še zadnje me^
preden so dimnike nal"
na tovornjak za Polj^^^j}

28. november 1990 - stran 5
listka med Pučnikovimi
^ainim glasovanjem najprej izključili Silvestra Plahutnika in še šest moščanskih
^pcialt/emokratov, nazadnje pa še podpretisetinika Andreja Magajno
Pučnikovi socialdemokrati, ki
i^ajno trdijo, da se v idejnih in pro-
^skih izhodiščih ne razlikujejo,
17 soboto na 6. programski konfe-
Lci SDSS v Narodnem domu v Ce-
^izvedli prvo čistko po še ne dvo-
jem delovanju. Ali je bil Silvester
^utnik, medijsko poznan iz moš-
jpske afere, le orodje, s katerim so
^tranili podpredsednika stranke in
mslanca v Republiški skupščini An-
Lja Magajno, je še ugibanje, vpra-
jije pa je, kaj je sploh še demokra-
la?
Že takoj na začetku je prišlo do za-
fetov, saj so ljubljanski socialdemo-
jati zahtevali, da o aktualnih kadrov-
zadevah razpravljajo že takoj po
ivodnem govoru predsednika dr.Jo-
eta Pučnika. Ker so bili preglasovani,
{najprej dr. Jože Pučnik spregovoril
I aktualnih političnih vprašanjih in
uiernicah za bodoče delo stranke,
tidožil je, da bodo socialdemokrati
llivno delovali v Demosu toliko časa,
lokler ne ustvarijo vsega, kar so si
idali, naprej pa bo vprašanje koalicije
Sprto. Opozoril je na tri točke, za ka-
{re se najbolj zavzemajo. To so suve-
Biost Slovenije, parlamentarna politi-
ain gospodarski razvoj. Glede odno-
a do opozicije je dejal, da morajo
zdrževati konstruktivno sodelovanje,
fl je opozicija dovolj močna, da zavira
jihovo delovanje. Za mednarodne sti-
£ je menil, da so preveč formalni,
ocialdemokrati se že od vsega začet-
azavzemajo za samostojno slovensko
ižavo, pripravljeni pa so navezovati
tike z vsemi samostojnimi državami,
idi s Srbijo. Dr. Pučnik je razložil tu-
i odnos do Hrvaške, s katero so neka-
li interesi res skupni, specifični pro-
lemi pa se vsekakor rešujejo samo-
tojno.
Opredelitev socialdemokratov do
akona o lastninjenju je predstavil
Httko Selan. Opozoril je na nujnost
ttlrega reševanja problema družbene
iBtnine, s tem pa tudi na osnovanje
soodločanja. Smisel vsega vidijo v več-
i identifikaciji zaposlenega s podjet-
sn, pri katerem se vzbudi tudi profit-
iinteres. Poudaril je, da morajo imeti
l?)osleni prednostno pravico vlaganja
rpodjetje.
0	socialdemokratskih izhodiščih za
tečito socialnega programa prebival-
tva je govoril Tit Turnšek. Izpostavil
it problem brezposelnosti in s tem
Ipozoril, da bi morala vlada izdelati
Irogram zaposlovanja in javnih del.
Mločno nasprotujejo podaljšanju de-
bvne dobe, saj se tako brezposelnost
taio še dodatno povečuje. Ta ukrep
1	bi prizadel predvsem brezposelno
dadino. Opozoril je tudi na zaposlo-
vanje delacev iz drugih republik, iz-
hod iz položaja pa vidijo v delovnem
dovoljenju, ki ga sme izdati ministr-
stvo za delo praviloma samo za eno
leto.
France Tomšič, predsednik neod-
visnih sindikatov Slovenije, je orisal
politiko Socialdemokratske stranke
Slovenije do sindikatov. Poudaril je,
da parlamentarna demokracija ne mo-
re funkcionirati brez parlamentarno
organiziranih sindikatov, zato morajo
v najkrajšem času ustanoviti asociaci-
jo sindikalnih organizacij. Kot pred-
nostno nalogo je omenil izdelavo enot-
nega modela kolektivne pogodbe.
O osnutku nove ustave je razglabljal
Vitodrag Pukl, ki je podal nekatere
ključne točke. Izpustila naj bi se pre-
ambula »svetost življenja«, pravni od-
nosi naj bi se urejali z zakonom, pravi-
ce, svoboščine in dolžnosti človeka pa
naj bi se omejile na najnujnejše. Os-
novno šolanje naj bi bilo brezplačno,
zakonska zveza in izvenzakonska
skupnost pa naj bi imeli enake pravne
posledice, razen če zakon ne bi določal
drugače. Izpostavil je, da mora ženska
imeti pravico, da sama in svobodno
odloča o rojstvu svojega otroka. Glede
vojske naj bi socialdemokrati pustili
odprto vprašanje, kar pa ne izključuje
možnosti demilitarizacije.
V razpravi se v marsičem niso stri-
njali s predhodnimi referati. Teo Lo-
renčič iz Maribora je opozoril, da
stranka brez gospodarskega koncepta
na volitvah ne more dobiti večine, zato
morajo narediti vse, da bi oživili mrtvo
gospodarstvo. Predlagano je bilo, da
bi matere ali očetje samohranilci mo-
rali imeti skrajšani delovni čas, mnogi
pa so se strinjali tudi z demilitarizirano
Slovenijo. Predstavnik Socialdemo-
kratske mladine je podal nekaj zelo
odmevnih predlogov. Opravljeni letni-
ki rednega študija in vojaška doba naj
bi se štela v delovno dobo, porodni
status zaposlenih in nezaposlenih naj
bi se izenačil, zavzemajo se za boljše
pripravniške programe, denar za brez-
poselne pa naj bi se zagotovil tudi za
iskalce prve zaposlitve.
In začele so se čistke
Napeto ozračje, ki je v dvorani vla-
dalo že od vsega začetka, je doseglo
vrhunec z diskusijo o zadevi Plahut-
nik. Ta naj bi Socialdemokratsko
stranko oškodoval finančno in politič-
no, zaradi suma kaznivega dejanja pa
so vso zadevo izročili javnemu tožilcu.
Posredno so obdolžili tudi Andreja
Magajno, podpredsednika SDSS in
poslanca v republiški skupščini, ki naj
bi škodil stranki s svojim intervjujem
v Mladini. Na konferenco pa je prišlo
tudi pismo Predsedstva SDSS mesto
Ljubljana, v katerem so zahtevali iz-
ključitev iz stranke za Plahutnika, Ke-
beta, Savenca, Janežiča, Hrena, Novo-
sela in Hrovata - vsi so moščanski so-
cialdemokrati. Ker je bil na program-
ski konferenci prisoten samo Silve-
ster Plahutnik, so mu dovolili, daje še
sam pojasnil zadevo. Kljub protestnim
žvižgom in v jezi zapuščajočih delega-
tov je prepričeval, da ni kriminalec in
lopov, da je vse skupaj samo politični
problem in da bo kljub temu, če ga iz
stranke izključijo, socialdemokrat
ostal za vedno. Odločili so se za tajno
glasovanje in ga z večino glasov izklju-
čili iz stranke. Javno so izglasovali tu-
di izključitev ostalih šestih moščan-
skih socialdemokratov.
Zadnji je na zatožno klop prišel An-
drej Magajna. Pojasnjevali so, da je
v stranki že vseskozi prisotno rivalstvo
in da se je Andrej Magajna, podpred-
sednik stranke in tudi poslanec v re-
publiški skupščini, že vseskozi pote-
goval za leaderja. To naj bi izzval z na-
stopi v javnih medijih, kjer je zagovar-
jal svoje mnenje in ne mnenje stranke.
Predvsem je tu šlo za Mladinin interv-
ju, kjer je podal svoje poglede in oce-
ne. Sam je zanikal, da bi imel ambicije
predsednika, vztrajal pa je na svoji
opredelitvi, da je levičar. Sam Pučnik
ga je pozval in zahteval naj odstopi,
predlog pa je pojasnil s tem, da ga
kritizira zato, ker premalo misli. Evfo-
rično so ploskali na slogan »zaenkrat
smo Pučnikova stranka«, Andrej Ma-
gajna pa je še vedno čakal na usodno
odločitev. Naredili so kratek odmor,
v katerem se je sestalo predsedstvo in
se odločilo za izključitev iz stranke.
Večina seje z dvigom rok odločila ena-
ko. Anrej Magajna pa je kljub vsemu
še vedno poslanec v republiški skupš-
čini.
MARJANA ARNŠEK
Foto: EDI MASNEC
Sprejeli so tudi nov statut stranke,
izravnali so poševno vrtnico, v statut
pa so vnesli tudi člen, s katerim lah-
ko izključijo tretjino članov.
OKNO V JUGOSLAVIJO.
'	Piše: VLADO ŠLAMBERGER
Revanšizem tudi v BIH?
Izidi, ki jih je nakazalo že prvo preštevanje volilnih
glasov v Bosni in Hercegovini, niso doživeli bistvenih
sprememb. Zato so se tudi uresničile napovedi, da bodo
(zdaj že so) v predsedstvu republike Fikret Abdič, Alija
Izetbegovič, Biljana Plavšič, Nikola Koljevič, Stjepan
Kljuič, Franjo Boras in Ejup Ganič. Zanimivo pri tem je,
da je le Musliman Fikret Abdič dobil več kot milijon
glasov (od 2,279,712 volilcev, kar je 76,05-odstotna ude-
ležba), najmanj pa predstavnik Hrvatov Franjo Boras
(408.750), vendar zaradi nacionalnega ključa absolutno šte-
vilo glasov pri kandidatih nacionalnih strank ni bilo po-
membno.
Čeravno še zmeraj velja napoved, da bo novi šef repu-
blike dr. Alija Izetbegovič, se je v soboto Fikret Abdič
prvič postavil nekoliko drugače: njegova prva naloga je,
pravi, še zmeraj spraviti na noge Agrokomerc in Cazinsko
krajino, vendar bi »svojim« ljudem lahko pomagal tudi
takOj da bi bil eno leto profesionalni predsednik repu-
blike, potem pa tri leta volonterski član predsedstva.
Obeta se torej še zanimiv dvoboj med zmagovalcem
bosanskohercegovskih volitev in njegovim predsednikom
zmagovite muslimanske Stranke demokratske akcije dr.
Alijo Izetbegovičem.
SDA je namreč, ob tem ko je osvojila tri mesta od
sedmih v republiškem predsedstvu, dobila največ poslan-
cev tudi v zboru državljanov (41, ob srbskih 34 in hrvaških
20), v zboru občin pa za sedaj zaostaja za SDS (Srbi imajo
že 29 poslancev, SDA 20, HDZ 13), vendar bodo v nedeljo
volili še 48 poslancev, ki v prvem krogu niso dobili dovolj
glasov.
Največji poraženec na volitvah dr. Nijaz Durakovič, šef
komunistov v BiH (ti so dobili zaupanje samo približno 13
odstotkov volilcv, imeli bodo le 13 mest od 130 v zboru
državljanov), je seveda že, kar je z njegove strani razum-
ljivo, izrazil »sum o poštenosti volitev«, utemeljil pa ga je
z »zastraševanjem, grožnjami in prisilami«, ki naj bi jim
bili izpostavljeni volilci, in z »zlorabo vere v politične
namene.« Vsem pripombam navkljub bodo komunisti
priznali rezultate volitev; računajo pa, da bo po kongresu,
ki ga bodo imeli januarja, več možnosti v BiH za ideje
levice, ki je bila zdaj potolčena do nog. Dr. Nijaz Durako-
vič ne namerava odstopiti, kar so po tako hudem porazu
mnogi pričakovali od njega, boji pa se, da bodo nad člani
njegove stranke - tako kot v drugih republikah - zganjali
revanšizem. Bojazen ni neupravičena, saj je eden od zma-
govalcev, v.d. predsednika HDZ za BiH in novi član pred-
sedstva republike, Stjepan Kljuič že napovedal, »da
morajo na vsa vplivna mesta priti novi ljudje«.
Na voliščih 2. decembra (volitve so ponavljali v nedeljo
na 103 voliščih, ki zajemajo 2,09 odstotka vseh volilcev,
dopolnilno bodo volili v 48 volilnih enotah) menijo stro-
kovnjaki, ne more biti nobene bistvene spremembe v raz-
merju moči med zmagovitimi nacionalnimi strankami in
ostalimi, med katerimi so tudi komunisti in Markovičevi
poraženi reformatorji.
Mlloševlču so žvižgali
Položaj v BiH je zdaj v glavnem jasen, ta tedennaj bi bilo
tudi znano, kdo je zmagal v Makedoniji, največji cirkus pa
je nastal v Srbiji, kjer seje združena opozicija (31 strank od
50, vendar med njimi vse najmočnejše) odločila, da bo
bojkotirala volitve; do nedelje zvečer je tudi umaknila vse
svoje kandidate, od predsedniških (8) do poslanskih (500)
za 250-članski enodnomni parlament. Tako bodo, če v zad-
njem hipu ne bo presenetljivega preobrata, 9. decembra šli
na volišča samo pristaši Miloševičevih bivših »komuni-
stov« in bivših-sedanjih »socialistov«, Šešljevi četniki in
nekaj skupin državljanov, ki podpirajo »neodvisne« kan-
didate.
»Pustite gospoda Miloševiča, vodjo starega komunistič-
nega gibanja, in gospoda Kitanoviča, vodjo Novega komu-
nističnega gibanja, da * decembra sama pritečeta na
volišče,« je bil v svojem pozivu odločen Vuk Draškovič,
vodja Srbskega gibanja za obnovo (SPO). Razkril je tudi
vso »veličastnost« predvolilnega mitinga Slobodana Milo-
ševiča v Nišu, kamor so iz vse Srbije nagnali sredi delov-
nega dne od 150.000 (hrvaška glasila) ali 200.000 (Borba in
Tanjug) do 250.000 ljudi (Miloševičeva glasila), saj so
, v Nišu »uporabili metodo Ceausescu. Na tisoče ljudi je
žvižgalo Slobodanu Miloševiču, TV Beograd pa je poročilo
montirala tako, da je bilo slišati skandiranje. Vendar je
bilo to skandiranje posnetek, star dve leti!«. Sploh pa Vuk
Draškovič za svojega bivšega glavnega tekmeca (Draško-
vič je kot opozicionalec odstopil, Miloševič je ostal) nima
dobre besede: »Miloševič je značilen primer slabega
dijaka - zmeraj ga nekdo moti. Najprej ga je motil Šuvar
-	pa je bil odšel, potem so ga motili nekateri na Kosovu
-	pa so jih oflgnali v zapor; nato so morali odstopiti neka-
teri iz njegove združbe, zdaj ga motijo slovenske spodnje
hlače in hladilniki, moti ga tudi Ante Markovič. Na koncu
koncev je jasno, da ga moti - srbski narod.«
Hafnerjev prst In »zajci«
Na tiskovni konferenci, na kateri je opozicija naznanila
bojkot volitev, je Janko Dučič iz Narodne radikalne
stranke celo primerjal Slobodana Miloševiča z Vinkom
Hafnerjem, češ da »oba s prstom grozita srbskemu
narodu« (gre za zgodovinski dogodek na seji vodstva bivše
zvezne partije, ko je Vinko Hafner opozoril Slobodana
Miloševiča, in za Miloševičevo grožnjo v Nišu, da bo
»vojna in da bo tekla kri«, če ne bodo vsi Srbi 9. decembra
glasovali »za Srbijo«, po Vuku Draškoviču pa to pomeni
»za boljševike na oblasti«).
Nasprotna stran je pohitela z nastopom srbskega zuna-
njega ministra Aleksandra Prlje, ki je opozicionarje takoj
označil za »zajce za strahopetneže, ki se boje poraza« in
šestim tujim časnikarjem (sicer se jih zbere po nekaj deset)
zagotovil, da bodo volitve v Srbiji »res demokratične«. Iz
vseh bajk vemo, da se zajcem nikoli ni dobro godilo, kadar
so imeli opraviti z volkovi ali lisicami...
Ponedeljek pa je le prinesel pravi preobrat. Miloševi-
čevi podaniki v srbski skupščini so si nenadoma premi-
slili in ugodili zahtevi opozicije po neposrednem nad-
zoru nad štetjem glasov; to je razbilo opozicijo. Zdaj
Draškovič razmišlja, da bi šel na volitve, vojvodinska in
albanska opozicija pa jih bosta vseeno bojkotirali.
^eting z oblastjo
'^arod, ki ima prvikrat ambicijo, da
o lastni usodi, mora pokazati
kovinsko zrelost«, je med ostalim
'Pogovoru z novinarji v petek v Bov-
™ dejal Milan Kučan. Petkova radij-
^^ in sobotna časopisna poročila s te-
f Pogovora so bila prav takšna - zgo-
'1^'nsko zrela. Novinarji so poročali
kaj Kučan meni o plebiscitu,
"ie zanj uspešen plebiscit ter kaj bo
Komentiramo
kL
9 Storiti v državi pod Alpami takoj
b ^^ ^^PO in prav, bi rekli tisti, kijih
ovcuni bilo. Žal pa je slovensko no-
ponovno padlo na enem iz-
izpitov, ki vsakodnevno preizku-
C 'Njihovo odgovornost do javnosti.
plovno se je namreč pokazalo, da
^^ novinarji vse prevečkrat odgovor-
ifi^^pjemu narodu in svoji oblasti, vse
i^^fat pa javnosti kot taki. Saj to
J^ nienda ne gre enačiti, kajne?
l^^je torej zadevni Catch 22?
hii^^ovškem pogovoru z novinarji je
Kučanu zastavljeno tudi vpraša-
^---
nje - pravzaprav že kar ugotovitev - da
se tudi takšnih pogovorov predstavni-
ki slovenskih oblasti udeležujejo po
svoji strankarski pripadnosti. Dopol-
dan so novinarji namreč gostili Lojze-
ta Peterleta, kije s seboj pripeljal tudi
vladne može iz Demosa (Rupla, Bav-
čarja, Janšo in Staniča), popoldan pa
so povabili Kučana in predsednike po-
slanskih klubov. Dopoldan torej vla-
dajoča koalcija iz vlade, popoldan, ker
je ob Kučanu prišel le še Miran Potrč,
pa predstavika oblasti, ki sta v opozi-
cijskih strankah.
Tema pogovorov je bila dopoldan in
popoldan enaka. Stališča enih in dru-
gih gostov skoraj enaka. Ampak že
dejstvo, da slovenska oblast hodi po
Sloveniji strankarsko diferencirana, bi
moralo javnosti nekaj povedati. Če ji
novinarji tega ne sporočijo, javnost te-
ga seveda ne ve. In kakor je slovensko
novinarstvo v predplebiscitnih časih
dolžno biti »resno in odgovorno«, tako
zamolčevanje takšnih očitnih dejstev
nikomur ne koristi. Še najmanj držav-
ljanom Slovenije. Sicer se pa novinar-
stvo tako ali tako ne gre prvič petinga
z oblastjo. Stara navada je namreč že-
lezna srajca.
BRANE PIANO
6. stran - 28. november 1990

Dobiva Celje srbsko šolo?
Društvo Muk Stefanovič-Karatižič je 22. oktobra dalo uradno pobudo, da y Celju
ustanovijo vrtec in osnovno šolo s srbohrvaškim jezikom
Ko smo v Celju bolj ali
manj vestno, odvisno pač od
vabil in obveščenosti, sprem-
ljali ustanavljanje nesloven-
skih političnih strank, orga-
nizacij in društev, je prejšnji
teden kot strela z jasnega
udarila med Celjane Tanjugo-
va vest, da celjsko Kulturno
umetniško društvo Vuk Stefa-
novič-Karadžič zahteva usta-
novitev vrtca in osnovne šole
s srbohrvaškim jezikom.
Vestičko je prvi na kratko
povzel večer, obširno pa se je
o tem razpisala beograjska Po-
litika. Po teh člankih povzema-
mo, da so člani KUD Vuk Ste-
fanovič-Karadžič poudarili po-
trebo po definiranju pravnega
in normativnega položaja Sr-
bov v Sloveniji ter njihovih
pravic. Ob tem še nekaj mnenj
oziroma zahtev: nova sloven-
ska Ustava bi morala Srbom
zagotoviti pravico do šolanja
v materinem jeziku, uporabo
cirilice, praznovanje cerkvenih
praznikov in kulturno avtono-
mijo. V sporočilu društva je še
razbrati, da je srbska narodna
skupina ne le najštevilčnejša,
ampak tudi najbolj zatirana
skupina ljudi v Sloveniji.
K vsemu temu dodaja svoje
stališče še srbska pravoslavna
občina iz Ljubljane, ki meni,
da bi morala republiška skupš-
čina določiti polož^ in pravice
te cerkve v Sloveniji, saj lahko
po plebiscitu o osamosvojitvi
Slovenije njihovi verniki pri-
dejo v neenakopravni položaj.
Toliko iz povzetkov člankov,
objavljenih v Večeru, Delu in
beograjski Politiki, ki je še za-
pisala, da je predsednik KUD
Vuk Stefanovič-Karadžič Mir-
ko Jurič na ponedeljkovem
(16. november) sestanku v Ce-
lju povedal, da je peticijo za
ustanovitev vrtca in šole s sr-
bohrvaškim jezikom podpisa-
lo 1421 ljudi, kar pa n^ bi bila
le petina vseh zainteresiranih.
»Do odprtja šole kljub vztraj-
nosti Mirka Juriča, kije na vra-
ta občinskega komiteja za izo-
braževanje trkal pol leta vsak
drugi ali tretji dan, ni prišlo na
začetku tega šolskega leta.
Vse, kar imajo Srbi v Celju, sta
dva prostora v neki podrtiji,
pravoslavni verniki pa nimajo
niti cerkve,« piše Politika.
Kaj je KUD Vuk
Stefanovič-Karadžič
V uredništvu nihče, kljub te-
meljitemu brskanju po spomi-
nu, ni ob imenu KUD Vuk Ste-
fanovič-Karadžič vedel, za
kakšno društvo v Celju bi
sploh lahko šlo. Sklepali smo,
da bo najbržda kakšno staro,
pred leti ustanovljeno društvo,,
ki se s svojim delom ni posebej
dokazalo, zdaj pa ga je peščica
aktivistov spet oživila. Kako
drugače si tudi nismo znali po-
jasniti, da nihče med novinar-
skimi kolegi (tudi v drugih
celjskih dopisništvih in ured-
ništvih) o ustanovitvi društva
ne-bi zapisal niti besedice.
Pa temu vendarle ni tako.
Podpredsednica celjskega iz-
vršnega sveta in sekretarka za
družbene dejavnosti Irena
Ferlež pojasnjuje, da se je
KUD Vuk Stefanovič-Karad-
žič registriralo 16. oktobra s se-
dežem v Celju, prostore pa naj
bi imeli na Mariborski 2. Že
šest dni zatem, 22. oktobra je
občinski sekretariat za družbe-
ne dejavnosti dobil uradno po-
budo, da v Celju ustanovijo vr-
tec oziroma šolo s srbohrva-
škim jezikom. V začetku no-
vembra je to pobudo obravna-
vala koordinacija izvršnega
sveta, ki je menila, da je po-
trebno ugotoviti dejanske po-
trebe za ustanovitev teh oddel-
kov in ovrednotiti stroške.
iVIožnosti za vrtec in
šolo v Celju
Celjski izvršni svet seje torej
odločil, da s posebnim vprašal-
nikom ugotovi dejanske potre-
be po vrtcu in šoli s srbohrva-
škim jezikom (mišljeni so zgolj
oddelki), za mnenje pa so pov-
prašali tudi Republiški sekre-
tariat za šolstvo. Od tam so do-
bili sporočilo, da je ustanavlja-
nje »neslovenskih« oddelkov
na posameznih šolah v pristoj-
nosti občine, vendar menijo,
da v tem, celjskem primeru ne
gre zgolj za vprašanje vzgoje in
izobraževanja, ampak za širša
družbena, celo politična vpra-
šanja. Prav zato so Celjanom
predlagali, da občinski izvršni
svet povpraša za mnenje še re-
publiško vlado.
In kakšna je zgodovina po-
treb oziroma zahtev po neslo-
venskem šolanju v Celju? Ire-
na Ferlež pripoveduje, da se je
na takratnem celjskem komi-
teju za družbene dejavnosti
Mirko Jurič prvič oglasil 9. ma-
ja letos. Nekaj več kot poldrugi
mesec zatem, 28. junija, pa so
dobili tudi vlogo, v kateri je
bilo zapisano, da bi vrtec odpr-
li na Dolgem polju, osnovno
šolo pa v središču mesta. Jurič
je tej vlogi priložil zvezek
z imeni 529 otrok in 1319 star-
šev, ki n^ bi bili za takšni obli-
ki vzgojno-varstvene in izobra-
ževalne dejavnosti zainteresi-
rani. Vendar pa so v zvezku
bila zapisana le imena in pri-
imki, brez podpisov teh ljudi.
V sekretariatu za družbene
dejavnosti so se z Mirkom Ju-
ričem pogova^ali, skupcO so
poskušali najti rešitev za vsa
vprašanja, vendar so mu jasno
povedali, da bodo ostali zno-
traj možnosti in pogojev, kijih
določa zakon. Že takrat so se
tudi soglasno dogovorili, da re-
šitev v tekočem šolskem letu
1990/91 ne bo mogoča, Juriču
pa so še svetovali, naj to vpra-
šanje sproži na republiški rav-
ni ljubljansko društvo Sava,
znotraj katerega je Jurič takrat
deloval.
Ob naslednjem obisku je
Mirko Jurič povedal, da se
znotraj društva Sava o tem
vprašanju niso zedinili, in da
bodo zadevo nadaljevali v Ce-
lju kar sami. Kaže, da so upo-
števali nasvet Irene Ferlež, naj
se tudi uradno registrirajo, saj
je takrat Jurič nastopal še kot
član iniciativnega odbora.
O sami realnosti zahtev po
vrtcu in osnovni šoli s srbohr-
vaškim jezikom v Celju pa le
tole - v vseh treh celjskih vrt-
cih po besedah Ane Cetkovič,
ki vodi odbor za usklajevanje
dela med vrtci, doslej še ni pri-
šlo do pobud oziroma zahtev
po samostojnih, neslovenskih
skupinah. Ob mini anketi, ki jo
na roditeljskih sestankih ob
vpisu novincev v vrtec izvede-
jo vsako leto pa so celo ugoto-
vili, da neslovenski starši želijo
svojega otroka vključiti v »či-
ste« slovenske skupine z obra-
zložitvijo, da bodo materinski
jezik negovali in razvijali do-
ma, v vrtcu pa naj poskrbijo za
socializacijo in tudi jezikovno
vzgojo v slovenščini, da otrok
v nadaljnjem življenju ne bo
imel težav. »Ankete letno izva-
jamo tudi na zahtevo Zavoda
za šolstvo, ki mu moramo od-
dati poročilo o narodnostni se-
stavi naših malčkov, za to, da
so neslovenski otroci tudi
v vrtcu kdaj pa kdaj spregovo-
rili v svojem jeziku, pa so po-
skrbele vzgojiteljice, posebej
še ob pripravah za posamezne
nastope. Gre za kakšno pesmi-
co, zgodbico, ali pa za čisto na-
vaden pogovor o naši domovi-
ni,« pripoveduje Ana Čet-
kovič.
Tudi na ravni osnovnih šol
v Celju smo pred leti na šoli
Slavka Šlandra imeli možnost
fakultativnega učenja srbohr-
 vaškega jezika, vendar se je za
to, dodatno obliko izobraževa-
nja, odločilo sila malo otrok.
Le trije, in za piko na i so bili še
ti slovenske narodnosti.
In kako je drugod?
Narodnostna sestava obča-
nov v ostalih sedmih občinah
našega območja je kaj raznoli-
ka, ponekod je veliko neslo-
vencev, drugod spet skoraj nič
- a vsem občinam je enotno to,
da do uradnih pobud za neslo-
venske oddelke v osnovnih šo-
lah pri njih ni prišlo.
Tako pravijo v Laškem, Mo-
zirju, Slovenskih Konjicah,
Šentjurju, Šmarju pri Jelšah,
Žalcu in Velenju, kjer so pred
leti celo sami spodbujali,
v skladu z zakonodajo, neslo-
venske programe, pa sredi se-
demdesetih let in kasneje za-
nje ni bilo zanimanja. Kljub te-
mu, da se delež neslovenskih
šolarjev v Velenju giblje med
30 in 40 odstotki, pa prvih po-
gojev (niti zanimanja) za usta-
novitev neslovenskih oddel-
kov ni bilo nikoli. Velenjski
Neslovenci so razpršeni po
vsem mestu, v mestu in njego-
vi demografski politiki nikoli
niso ustvarjali geta, zato so tu-
di šolarji na vseh šolah pome-
šani s Slovenci. Pri pouku za-
radi tega nikoli ni bilo težav
- dejstvo pa je, da so se neslo-
venski šolarji in njihovi starši
veliko bolj kot za fakultativno
učerye svojega materinega je-
zika zanimali za dopolnilni po-
uk slovenščine. Že zaradi tega,
da so šolarji lažje sledili redne-
mu pouku, čeprav v Velenju
nikoli ni bil problem, da bi
kakšno besedo učiteljice v niž-
jih razredih osnovne šole tudi
»prevedle«. Pred leti se je na
eni velenjskih osnovnih šol si-
cer pojavil manjši problem, ne-
strpnost, ki pa so jo po bese-
dah gospoda Peteri ina z ve-
lenjskega sekretariata za druž-
bene dejavnosti hitro in uspeš-
no rešili. V zadnjem času se je
zaradi spremenjenega gospo-
darskega položaja priseljeva-
nje Neslovencev v Velenje
močno zmanjšalo, tisti, ki so se
v šaleško dolino priselili pred
več kot poldrugim desetlet-
jem, pa ohranjajo svojo kultu-
ro in jezik v okviru društev ir
doma, uradnih pobud za pre-
nos tega v šole in javne ustano-
ve pa ni.
IVANA STAMEJČIČ
Do zaključka redakcije nam
nikakor ni uspelo navezati
stikov z Mirkom Juričem,
predsednikom Kulturno
umetniškega društva Vuk
Stefanovič-Karadžič, če pa
nam bo to uspelo v prihodnjih
dneh, bomo o delu in progra-
mu, pa tudi posameznih zah-
tevah omenjenega društva še
pisali.
komentiramo
Politika žre otroke
Redko kdo se ne bi zgražal
nad politiko, ki za dosego
svojih ciljev izrablja otroke.'
In, kaj drugega počne v Ce-
lju peščica (upajmo, da ji ne
bo uspelo prerasti v množi-
co) Srbov, ki zase, za svoje
otroke zahteva vrtec in šolo
v srbohrvaškem jeziku ?
Skupina ljudi v KUD Vuk
Stefanovič-Karadžič z Mir-
kom Juričem na čelu deluje
premišljeno, načrtno in
v skladu z beograjsko politi-
ko, zato tudi takšna medij-
ska podpora v Politikinem
časopisju.
Kaj pa sredstva za dosego
cilja, v tem primeru so to
otroci? Je Srbom, živečim
v Celju, res čisto vseeno, če
bodo svoje otroke s premi-
šljeno, dirigirano akcijo str-
pali v geto? Kaj drugega ob
tem, da zahtevajo za njihovo
prihodnost najprej izolacijo
v vrtcu, nato v osnovni šoU
- v srednješolsko izobraže-
vanje pa se bo z neznanjem
slovenščine težko prebil še
tako nadarjen učenec - ne
gre niti razmišljati. Bodo da-
nes v Celju rojeni srbski
malčki, če bo scenarij Juri-
čevih somišljenikov uspel,
čez petnajst let obsojeni, da
iščejo zaposlitev kot nekvali-
ficirani delavci, ali pa mož-
nosti izobraževanja v svoji
matični državi. O tem, da bi
tudi srednje šole (nesmisel-
na bi bila pobuda za samo
eno) sredi Slovenije barvali
srbohrvaško, zaenkrat ne
razmišlja nihče.
Sklicevanje na pravice do
svojega materinskega jezika,
uporabe cirilice, praznova-
nja verskih praznikov in nas-
ploh kulturne avtonomije so
pesek v oči tistim, ki se
v Sloveniji ne počutijo zati-
rane. In kaže, da se večina
Srbov v Celju kar dobro po-
čuti in je tudi zadovoljna
z obstoječimi vrtci in šolami,
saj doslej niso izkoristili po-
nujenih možnosti niti za fa-
kultativni pouk srbohrvašči-
ne svojih otrok, niti Celjani
nismo čutili pretiranega kul-
turnega udejstvovanja m
vega naroda.
Primerjanje v Celju
čih Neslovencev s sloven
narodno manjšino vsosm
Avstriji je nesmiselno^
na zgodovinski ter socu
ški ravni ni primerljivo, p,
tako precej kon tra djicio,
zveni zahteva srbske pj^
slavne občine iz Ljubu'
ki da je v Sloveniji zatir^
a se boji, da bi po plebk^
o osamosvojitvi Sioveh
njeni verniki prišU v ne^
kopravni položaj. Pomet^j^
da so zdaj povsem enaj
pravni s kristjani, ali
čisto drugega, kar bi j,,
moral Jurič še razložiti?
Nenazadnje pa ne gre p,
zreti tega, da Ijubijaj
društvo Sava (pripadni]a
Srbi) akcije v Celju živel
Srbov ne podpira. Sami
pred časom že izkusili^
pomeni zapiranje, izolii^
njihovih otrok v srbohp
ške oddelke, korak
v njihovem bodočem,
klicnem in življenjskem
Ijavljanju. Takšni oddi
v Ljubljani in na Jesenii
so sami po sebi počasi
rali, v Celju pa jih je tre
ustanavljati in se znova za
ti z učenjem abesede pj
pri^A-ju.
Če ob koncu odmisli
govorice, ki že krožijo pol
lju in pravijo, da na stam
nja ljudi, katerih priimia
končujejo na -ič, zvonijo
ralci podpisov z grozed
zahtevami po sodelovan
potem se lahko samo vpn
m o, kaj nas še čaka ? Ma
miting, na katerem bodo
di Tomiščevega trga odr,
govorci, ki jim prihoda
lastnih otrok ni prav ničn
zahtevali pravice za
narod ?
Pa se to v državi SloveL
katere politični vrh si pn
deva za podpis konvem
OZN o otrokovih prsmi
sme početi? Sploh, čejepi
buda dana prav v uies
oktobru, ki je posvii
otroku!
IVANA STAMEJO
Preverjanje sodobnosti
Kakšnih sto petdeset občanov se je v torek udeležilo
pogovora o ustavi, ki so ga v celjskem Narodnem domu
v ponedeljek pripravili v celjski Stranki demokratične
prenove. Gostje so pojasnili nekatere dileme, različne
poglede in svoja stališča do odprtih ustavnih vprašanj.
S Celjani so se na doslej najbolje obiskani občinski
okrogli mizi o bodoči ustavi pogovarjali Lojze Ude, član
strokovne komisije za pripravo ustave, Miran Potrč, član
ustavne komisije slovenske skupščine, Boštjan M. Zupan-
čič ter Mauricio Olenik, predsednik Zelene frakcije pri
SDP. Najobširnejša je bila razlaga Lojzeta Udeta, ki je
opozoril predvsem na mnenjska razhajanja o pravici do
splava, denacionalizaciji, pravici do socialnega zavarova-
nja, sestavi parlamenta, pa tudi o lokalni samoupravi.
Posebej pa je poudaril, da bo tudi po plebiscitu in spre-
jetju ustave potrebno obdobje, v katerem bo slovenska
država morala zgraditi svoje državne inštrumente. Miran
Potrč pa je opozoril na mnenje prenoviteljev, da ne gre
zavreči prav vseh izkušenj, ki jih v Sloveniji že imamo
s soodločanjem in participacijo, obenem pa, da je treba
dosledno preveriti ali sta način uresničevanja in način
omejevanja pravic državljanov v osnutku ustave v skladu
z razvitimi evropskimi merili.	BRANE PIANO
Novi predstojniki šmarske uprave
Imenovanje predstojnikov
upravnih organov, agonija
slatinske steklarne in protest
proti možnim lokacijam za je-
drska smetišča na občinski
meji, to so bile osrednje teme
ponedeljkove seje šmarske
skupščine, ki so jo zaključili
z razpravo o novi ustavi in
plebiscitu.
Novi predstojniki v šmarski
občinski upravi so: dipl. inž.
Marjan Drofenik v sekretari-
atu za gospodarstvo in ureja-
nje prostora ter dipl. ekon.
Marta Vahčič za splošne zade-
ve in družbene dejavnosti. Za
direktorja davčne uprave pa so
imenovali dipl. ekon. Zlatka
Štolcerja iz Zlatarne.
Glede pisma sindikata sla-
tinske steklarne Boris Kidrič
z očitanjem občinskemu vod-
stvu, češ da jih v dosedanjih
težavah še ni obiskalo, je pred-
sednik občinske vlade Marjan
Aralica to povsem zanikal in
poslance seznanil s pogovori
z njihovim vodstvom, sprem-
ljanjem položaja od septembra
naprej, o stikih na republiški
ravni, seji vlade in odlogih ste-
klarninih plačil občini. Ogor-
čeni direktor Pelko je za težave
slovenskega izvoznega gospo-
darstva okrivil prelivanje sred-
stev in terjal takojšnje učinko-
vite ukrepe.
Ustavna razprava s Tonetom
Jerovškom iz ustavne komisije
se je vse bolj nagibala k vpra-
šanjem v zvezi s plebiscitom.
BRANE JERANKO
Slovenija brez vojsiie?
Osnutek nove Ustave Repu-
blike Slovenije dopušča
v svojem 119. in 120. členu
možnost, da se še odločimo,
ali hočemo Slovenijo brez
vojske, ali pa bomo imeli svo-
jo lastno vojsko. Javna raz-
prava o tem bo še dolgotrajna
in živahna, so ugotovili tudi
na okrogli mizi o demilitari-
zaciji Slovenije, ki jo je prejš-
nji teden pripravila celjska
Stranka demokratične pre-
nove.
Demilitarizacija je proces, ki
ga načelno v Sloveniji podpira-
mo, teh vprašanj pa se je po-
trebno lotiti z različnih vidi-
kov. Izhodišče za razmišljanje
o demilitarizaciji je lahko tudi
vprašanje varnosti, ob tem pa
se je predstavnik Centra za
kulturo miru in nenasilja Mar-
ko Hren vprašal, kaj sploh po-
meni varnost. Če bomo o de-
militarizaciji razmišljali iz sta-
lišča, da potrebujemo lastno
vojsko, pomeni to nezaupanje
v lastne sposobnosti pogajanja
in diplomacije, hkrati pa tudi
v druge države,- ki da se do nas
ne bi znale obnašati nenasilno.
Marko Hren je še menil, da ima
Slovenija trenutno lepo prilož-
nost, da si za 1. rojstni dan po-
dari humano, človeka vredno
darilo - sklap o razorožitvi.
Podobno je razmišljal tudi
član predsedstva Republike
Slovenije dr. Dušan Plut, ki je
še opozoril na ekonomske vidi-
ke. V Sloveniji nameryamo let-
no 4 odstotke družbenega pro-
izvoda za potrebe JLA, letos
bo to znašalo 800 milijonov do-
larjev, vojska in vojaška indu-
strija doma in v svetu pa sta
tudi izrazito energetsko in eko-
loško potratni dejavnosti. Jel-
ko Kacin, namestnik sekretar-
ja za Ljudsko obrambo v Slo-
veniji, je te podatke še dopol-
nil z dejstvom, da za financira-
nje Teritorialne obrambe ter
upravnih organov Ljudske
obrambe porabimo le slabo de-
setino tega denarja. V Sloveni-
ji pa bi morali, po njegovem
mnenju, najprej razrešiti v«
vprašanj o tem, da se vojsk«
sme mešati v politično
nje in odločanje ter d«
z JLA dogovor o tem, ka®
vojsko sploh želimo in
bujemo. Od tega, koliko b;
pripravljeni vojsko financ"
(ne pa, da se delež slovensl!'
denarja določi avtomatsko
doseženem družbenem
vodu), pa bi bila odvisna«
sestava vojaških formacij
In ša podatek za konec>
je prav tako podal Jelko Ka'
Slovenija trenutno že ima "
no vojsko, saj Teriton'
obrambi, ki šteje 68 tisoč J
in je pod direktnim F^
stvom slovenskega po^'^!^
vodstva (razen v izredni"'
merah), ne moremo druP
reči.
IVANA STAMEJ^
V razpravi o demilitarizaci-
ji Slovenije je bila citirana
tudi izjava, da si v trenutnih
svetovnih političnih razme-
rahnobena država ne bi pri-
voščila napada na suvereno,
neoboroženo državo. Tudi to
gre, po mnenju Marka Hrena,
v prid razmišljanj o tem, česa
bi nas moralo biti strah brez
vojske in kaj opredeljuje var-
nost.
Jubilej teritorialne obrambe
v Narodnem domu je bila prejšnji teden slovesnosf
na kateri so proslavili 22 letnico obstoja slovenske tef
torialne obrambe.
Obletnica res ni okrogla, toda slovesnost je v tem
dobila svojevrstni pomen, saj dobro vemo, kaj vse se J
zadnje čase dogajalo in se še v teritorialni obrambi. Sla^
nostni govornik, komandant pokrajnskega štaba terito^
alne obrambe. Viki Krajnc, je v krajšem nagovoru onS|
22-letno delovanje teritorialne obrambe ter predstavil
vsebino novega predloga zakona o slovenski teritoriaf jj
obrambi, ki naj bi ga sprejeli na enem izmed naslednJj;
zasedanj slovenske skupščine. Bistvo tega je, da na)
teritorialna obramba postala slovenska vojska.
Na slovesnosti so podelili tudi 60 priznanj in
Republiškega in pokrajinskega štaba, ki so jih prejeli s
rešine stalnega in rezervnega sestava štabov teritoria
obrambe.	JANEZ VEDEN'''

28. november 1990 - stran 7
Nemci za
Laščane
Iz mesta Pliezhausen
v Zvezni republiki Nemčiji,
ki sodeluje z občino Laško
že nekaj let na področju
kulture, tesno pa sodeluje-
jo tudi gasilci obeh mest, so
pred dnevi v Laško poslali
pomoč v vrednosti 20 tisoč
nemških mark za odprav-
ljanje posledic neurja. Tudi
meščani Pliezhausena živi-
jo na poplavnem območju
vendar jih povodnji nepri-
zadenejo, saj imajo izredno
dobro urejen komunalni si-
stem. Zato je župan Phez-
hausena, gospod Brucker
izrazil skrb za Laščane in
poplavni izgled mesta, obe-
nem pa seje z laškim župa-
nom dogovoril, da bo pri-
hodnje leto prišel v Laško
predavati o njihovi komu-
nalni ureditvi. Čeprav obe
mesti nista pobrateni, je
poteza nemškega župana
vzgled pravega prijatelj-
stva.
N.G.
Javna dela v novi zakonodaji
Zaposlovanje Je stičišče med gospodarstvom in socialo
v pripravo nove zakonodaje o za-
poslovanju Republike Slovenije so
kot pomemben element politike ak-
tivnega zaposlovanja vključena jav-
na dela. Pojem, ki ga doslej v naših
zakonih in praksi nismo poznali, so
obdelali in razvijali v celjski pro-
jektni skupini, ki je, ob podpori Re-
publiškega sekretariata za delo in
Zavoda za zaposlovanje, o tem začela
razmišljati že predlani.
Zametki dela projektne skupine jav-
nih del so stari dve leti in segajo v čas
priprave Ocene o kadrovskih možno-
stih prestrukturiranja celjskega go-
spodarstva ter kasnejšega vključeva-
nja socialnih programov. Člani pro-
jektne skupine so imeli s pripravo to-
vrstne politike aktivnega zaposlova-
nja precej dela, saj so približno eno
leto, vse do letošnjega avgusta, zbirali
teoretične izkušnje, vzorce in modele
iz držav, kjer imajo javna dela vključe-
na v svojo zakonodajo. Javna dela so
nekoliko modificirali in jih v obliki, ko
s svojo dejavnostjo ne konkurir^o di-
rektno obstoječim podjetjem, omogo-
čajo socialno in poklicno integracijo
iskalcev zaposlitve in predvsem vklju-
čujejo dolgotrajne iskalce zaposlitve,
prenesli na naša tla.
Področje, ki je bilo pred člani pro-
jektne skupine povsem odprto, je bilo
pravno in formalno vrednotenje ter
formuliranje posameznih segmentov
javnih del. Obstoječa zakonodaja ni
ponujala niti najmanjše opore za to,
kako tistim, ki se vključujejo v javna
dela zagotoviti varnost pri delu, nagra-
jevanje ter del ostalih pravic in dolž-
nosti, ki izhajajo iz delovnega razmer-
ja. Javna dela kot ukrep aktivnega za-
poslovanja so zdaj že nekoliko bolj do-
delana, izkušnje celjske projektne
skupine pa so uporabili tudi sestav-
Ijalci novega Zakona o zaposlovanju.
Letošnjega avgusta se je oblikovala
tudi eksperimentalna skupina težje
zaposljivih ljudi, ki so v okviru projek-
ta javnih del sodelovali pri urejanju
okolja in nujnih vzdrževalnih delih
v celjskih vrtcih. To je pomenilo še
praktični, izvedbeni del projekta jav-
nih del v Celju, in čeprav ni najpo-
membnejše to, takšnih del so se člani
skupine lotili (lahko bi opravljali čisto
drugačna dela - recimo skupina potu-
jočega gledališča za otroke), so s prvi-
mi praktičnimi izkušnjami v projektni
skupini zadovoljni. Eksperiment je bil
ob nedavni poplavi na silo pretrgan,
saj so se iskalci zaposlitve v obliki jav-
nih del vključili v odpravljanje posle-
dic vodne ujme, vendar nameravajo
z njim in z razvijanjem ostalih progra-
mov v Celju in Sloveniji nadaljevati.
Nova zakonodaja bo na tem področ-
ju omogočala vsem, najbolj pa seveda
odgovornim v občini, ki bodo morali
podpreti in tudi predlagati posamezne
programe in projekte, kjer bi lahko
izvajali javna dela, veliko večje mož-
nosti. Še pred njenim sprejetjem pa bo
potrebno dodelati kriterije pozitivne
in negativne motivacije za iskalce za-
poslitve, potencialne člane skupin jav-
nih del.
Takoj po poplavi so v celjski enoti
Zavoda za zaposlovanje oblikovali
posamezne skupine za pomoč pri od-
pravljanju posledic vodne ujme. Po
besedah vodje enote Bojane Korent
se je povabilu odzvalo več kol 90 lju-
di, ki ponekod še vedno pomagajo pri
najnujnejših delih.
V sodelovanju z izvršnimi sveti
celjske, žalske in laške občine ter
tamkajšnjimi Centri za socialno delo
ter Rdečim križem so pripravili pre-
gled potreb po delu, izvršni sveti pa
so tudi eden od pogodbenih patner-
jev, ki zagotavljajo članom skupin
javnih del najosnovnejše pravice in
varnost. Gre za zavarovanje pri delu,
pravico do delnega denarnega nado-
mestila v višini 2830 dinarjev, nagra-
do do tisoč dinarjev ter zagotavlja-
nje ostalih najnujnejših pravic in ob-
veznosti.
IVANA STAMEJČIČ
Šola ali prosti čas
šole morajo ostati neprofit-
ne organizacije. Kdaj bo nov
šolski mehanizem stekel, dr.
Vencelj ni upal napovedati,
zagotovil pa je izenačitev
plač v šolah in zmanjšanje
števila ur v visokih in sred-
njih šolah. To in še marsikaj
je obljubil slovenski minister
za vzgojo in izobraževanje dr.
Peter Vencelj na sredini okro-
gli mizi v celjskem Narodnem
domu, ki jo je organiziral
MLIN oziroma Mlada iniciati-
va pri SDZ v Celju.
»Slovenci imamo veliko de-
narja v nogavicah. Če bi ta de-
nar prišel na dan, bi bilo vpra-
šanje šolstva rešeno,« je napol
slali napol zares izjavil dr. Pe-
ter Vencelj, potem ko je razlo-
žil osnutek zakona o zavodih.
S svojim nastopom je vzpod-
budil pedagoge, da so mu zače-
li zastavljati marsikatera ne-
ugodna vprašanja. Zagotovil
jim je, da bo poskrbel za izena-
fitev plač med šolami, kdaj pa
bo nov zakon o zavodih prišel
v veljavo, jim pa zaradi zaple-
tov pri sprejemanju zakonov
in upal napovedati. Poudaril
je, da morajo šole še naprej
ostati neprofltne organizacije,
profiti šol, kot so: steklarska,
kmetijske in druge, pa morajo
biti kot sredstva amortizacije,
nikakor pa ne za plače. Zaradi
preobremenjenosti mladih je
potrdil pobudo, da bi pouk or-
ganizirali tudi ob sobotah, tak-
šen način šolanja imajo na-
mreč že mnoge evropske drža-
ve. Dr. Mirjana Ule, redna pro-
fesorica psihologije na FSPN
in strokovnjakinja za mladin-
sko problematiko je poudarila,
da se mora šola znebiti ambici-
je, da vse nauči, namesto tega
mora motivirati mladega člo-
veka za pridobivanje znanja in
pomagati odkrivati samega se-
be. Dr. Peter Vencelj je oblju-
bil tudi, da se bo zavzemal za
zmanjšanje števila ur na viso-
kih šolah z 900 na 750 ur letno
(8 izpitov). Tudi na srednjih šo-
lah naj bi bilo število ur omeje-
no, to pa naj bi dosegli morda
tudi z podaljšanim šolanjem.
Ustavili so se tudi na slabem
strokovnem izobraževanju, dr.
Vencelj pa je zagotovil, da bo
storil vse, da bo Zavod za šol-
stvo za poklicno šolanje izdelal
boljše programe.
Pojavilo seje tudi vprašanje,
kako obdržati vse in hkrati raz-
bremeniti mlade. Rešitev so
našli v izbirnosti, kdo pa bi jo
izvajal, niso znali pojasniti.
Eksperimentiranje, ki je v na-
šem šolskem sistemu že kar
ustaljena navada, po besedah
dr. Venclja nima prihodnosti,
saj ne želi, da bi z ene neumno-
sti šli v drugo.
Na okrogli mizi je sodelovala
tudi Alenka Kunaver, pred-
sednica Zveze dijakov Slove-
nije, ki je predstavila dijaško
organizacijo, njene cilje in na-
črte, Marko Mraz iz celjskega
Kljuba pa je razložil, kakšne so
možnosti mladih za kvalitetno
preživljanje prostega časa
v Celju. Zaradi vedno slabših
pogojev v Kljubuje izrazil tudi
poziv celjski javnosti, da bi jim
pomagali pridobiti prostore ob
kakšnih večjih prireditvah.
MARJANA ARNSEK
Ustavna razprava
v Slovenskih
Konjicah
v konjiški občini so bile
v minulih dneh razprave
o osnutku Ustave Republike
Slovenije po krajevnih skup-
nostih, danes (v sredo) pa jo
bodo povzeli na zasedanju
občinske skupščine. Razpra-
va je odprta za vse občane,
seja pa se bo pričela ob 16.
uri v Domu teritorialne
obrambe. Vodil jo bo član re-
publiške ustavne komisije
Tone Peršak.	MBP
Prenovitelji
o ustavi
Stranka, demokratične
prenove Žalec organizira
3. decembra javno razpra-
vo o novi slovenski usta-
vi. Razprava, na katero
vabijo svoje člane in vse
druge občane, se bo pri-
čela ob sedemnajstih
v , gasilskem domu
v Žalcu.	IB
Pomoč bolnišnici
V	torek, 4. decembra ob 18.
uri bo v hali Golovec športno
- zabavna prireditev Šport-
zabava-bolnišnica.
Organizatorji, MNK Skavti
Red boogie, so se odločili, da
z dobrodelno akcijo prispevajo
k uspešnemu saniranjuin ob-
novitvi celjske bolnišnice, ki jo
je pred nedavnim močno po-
škodovala vodna ujma. V pro-
gram, ki bo zlasti športno obar-
van, so vnesli veliko glasbe, za-
bavnih iger, pripravljajo pa tu-
di presenečenje.večera.
V	športnem delu prireditve
bo turnir v malem nogometu,
kjer bodo nastopili duhovniki
mariborske škofije, uredništvo
športnih novinarjev in komen-
tatorjev TV Slovenija, MNK
Skavti Red Boogie in Zlata se-
lekcija, ki se bo v spremenjeni
sestavi prvič predstavila celj-
skemu občinstvu. Za smeh.
glasbo in prijetno razpoloženje
bo poskrbel Alfi Nipič z muzi-
kanti, da pa ne bo zmanjkalo
dobre volje so v goste povabili
znanega šaljivca Franca Ko-
širja.
Vsi nastopajoči so se odrekl
honoraiju in določili simboUč
nih petdeset dinaijev za vstop
nino, celoten izkupiček prire
ditve pa bodo namenili kot po-
moč celjski bolnišnici pri od-
pravljanju posledic poplave.
Vsi, ki se prireditve ne bodo
mogli udeležiti lahko denarne
prispevke nakažejo na žiro ra-
čun 50700-726/3-203 s pripisom
za celjsko bolnišnico-šport-za-
bava.
Prireditev so omogočili Dra-
go Urankar-Krovstvo in grad-
^ne izolacije, Margareta
Škrabl-Mini market Ostrožno,
RŠC Golovec ter NT in RC.
S.KOJNIK
Potnike pa na
cesto
Slovenske Konjice pač niso
velemesto in krajani so z veli-
kim negodovanjem nekaj let
opazovali zbiranje otrok in
mladine ob igralnih avtomatih
v lokalu ob Dravinji. Ko so jih
od tam odstranili, se je marsi-
komu odvalil kamen od srca.
Pa ne za dolgo. Igralne avto-
iiate, z njimi pa hrup in trušč,
so preselili - saj ni mogoče ver-
jeti - v čakalnico avtobusne
Postaje. Izletniku in lastniku
Avtomatov se stvar gotovo iz-
plača, potniki, ki so tako ostali
pokrite in ogrevane čakal-
lice, pa očitno niso nikomur
"^ar. Mogoče pa niso avtobus-
postajališča namenjena
ijim?
MBP
invalidnosti je vedno več
Družba o tem noče slišati, pa skrbi Center in aktiv
Letna konferenca aktiva in-
validov Celje, ki deluje v ok-
viru Centra za usposabljanje
invalidov Celje, je opozorila
na vrsto perečih vprašanj in
tudi ugodnih rezultatov. Ob
tem moramo opozoriti na de-
lo Centra za usposabljanje in-
validov Celje, kjer se dejav-
nosti invalidov odvijajo.
Ko seje pred petimi leti Cen-
ter izkopal iz nevzdržnega go-
spodctTskega položaja, se je za-
čelo tudi za invalide novo živ-
ljerye. Združili so se v aktiv in
danes je v Centru zaposlenih
46 inv^idov. Zaradi sodobne
tehnologije so se jim izboljšali
delovnni pogoji, z moderniza-
cijo galvanskega oddelka, ki
zaposluje polovico invalidov,
se je odprlo tudi nekaj delov-
nih mest. Zmanjšale so se tudi
delovne obremenitve, ker so
v Centru nabavili stroje za pri-
lagojeno delo invalidov. Vsako
leto obnavljajo tudi invalidske
delavnice »in stremijo za tem,
da si vsak invalid zagotovi so-
cialno varnost.
Center za rehabilitacijo inva-
lidov v Celju, ki nudi aktivu
invalidov streho nad glavo in
zaposlitev, se strenutno ubada
s težavami. Večino zasluženih
sredstev porabijo za likvid-
nost, ob zadnji poplavi pa Cen-
ter beleži 5 milijonov dinarjev
škode (izpad proizvodnje ni
vštet v te številke), primanjku-
je jim surovin in izplačujejo
nižje osebne dohodke. Ob po-
moči invalidskih delovnih or-
ganizacij iz Slovenije so po de-
setih dneh pričeli z delom in
zdaj proizvodnja normalno po-
teka.
V Centru pripravljajo sred-
njeročni program do leta 2000,
kjer bo zapisano tudi to, kar
bodo dorekli z novo oblastjo,
predvsem pa se morajo opre-
deliti kdo bo skrbel za invalid-
sko problematiko. Ta statusna
opredelitev je nujna za občino
in območje, saj je Center po-
djetje, šolanje invalidov pa je
njegova nadgradnja. V centru
imajo zdaj na usposabljanju
dnevno po osem ljudi, število
invalidov pa se občutno pove-
čuje.
Aktiv invalidov v Celju je
ena sama velika družina, kjer
gojijo predvsem športno ak-
tivnost v šahu in streljanju
z zračno puško. Pri športnih
srečanjih se povezujejo z osta-
limi športnimi organizacija-
mi v Sloveniji in z Društvom
invalidov v Celju. Prirejajo
tudi izlete, v delovni akciji
pa, kjer je sodelovalo 22 ljudi,
so zaslužili 10 tisoč dinarjev
in z njimi kupili športne rek-
vizite, ki pa so zdaj po popla-
vi uničeni. Predvsem pa se
v aktivu invalidov zanašajo
na lastne sile, ker pomoč
družbe ni velika.
Vsako leto imajo na Centru
v rehabilitaciji po sto invali-
dov. Od teh se jih naprej uspo-
sablja 40, 20 se jih usposobi za
poklic, 7 do 8 jih konča šolanje.
Po eden od teh se zaposli zunaj
v kolektivih, ostali ostanejo na
delovnih mestih v Centru za
rehabilitacijo invalidov v Ce-
lju. Za družbo pa ostaja odprto
vprašanje - kam iz šole s pri-
učenimi invalidi.
ZDENKA STOPAR
Tajci bi reševali
Hotel Prebold naj bi od
decembra naprej zaživel ta-
ko kot v dobrih starih časih.
Takšne so optimistične na-
povedi vodstva Hmezado-
vega Goldinga Gostinstva-
turizma in nove direktorice
hotela Petre Jakovljevič, ki
je to dolžnost sprejela pred
dobrim mesecem. Hotel naj
bi namreč povsem spreme-
nil svojo podobo in po-
nudbo.
Že v soboto se bomo lahko
prepričali, kakšen odmev bo
vzbudila tigska restavracija.
Del velike restavracije bodo
namreč preuredili v tajskem
slogu, gostom pa bodo vsaj
tri mesece na voljo kulinarič-
ne specialitete te daljne
vzhodnoazijske dežele. Za to
se bo trudila skupina Dan-
nya Suksaawada iz Bangko-
ka. Seveda bo v hotelu ne
glede na to še vedno mogoče
dobiti tudi domače jedi.
V kratkem bo preurejen tudi
spodnji del hotela, v katerem
bosta med drugim sodobna
diskoteka ter fltness center.
Spremembe pa doživljajo tu-
di sobe v hotelu, saj jih bodo
sodobno uredili, vanje na-
mestili televizijske aparate
in hladilnike, tako da bo tudi
v tem pogledu hotel lahko
ustrezal evropskim zahte-
vam in kriterijem. Petra Ja-
kovljevič pravi, da si od vse-
ga tega obetajo kar precej
obiska, pri čemer pa je ven-
darle marsikaj odvisno tudi
od strokovnega kadra in
prav kadrom bodo zato v bo-
doče namenjali še več pozor-
nosti.
Da je bilo v Preboldu ven-
darle treba nekaj storiti, nas
prepričujejo že nekateri sta-
tistični podatki. Letos je na-
mreč število gostov močno
upadlo, kar n^ bi bila v dolo-
čeni meri tudi posledica upa-
danja števila poslovnih go-
stov, manj pa je bilo tudi go-
stov iz tujine, zlasti iz Nizo-
zemske.
JANEZ VEDENIK
Diplome mornarjem
, Prihodnji četrtek, 6. decem-
bo v celjskem Narodnem
^oitiu slovesna podelitev di-
P'Oin 25 absolventom prve ge-
^^racije študija prometa na
•idelku Višje pomorske in
J^^ometne šole Piran, ki ga
organizira Delavska
"•»»Verza.
, v šolskem letu 1986/87, ko se
I; študij v Celju začel, se je
jPisalo 41, naslednje leto pa še
študentov ob delu. Tudi
tjfP študentov v teh štirih le-
j^^Je bil, glede na način študi-
' "Minimalen, saj v Delavski
univerzi pričakujejo, da bo
v prihodnjem šolskem letu di-
plomirala še druga tretjina štu-
dentov. Sicer pa je študij pro-
meta na celjskem oddelku Viš-
je pomorske in prometne šole
Piran trenutno edini višješol-
ski študij, ki ga imamo v Celju.
Oddelek za izobraževanje ob
delu na celjski Delavski uni-
verzi je pred časom sprožil tu-
di postopek za habilitacijo celj-
skih profesorjev kot predava-
teljev za višješolski študij, ven-
dar jim prizadevanja niso
uspela. Kljub temu pa so, v do-
govoru z nosilci predmetov na
matični šoli, politično ekono-
mijo, jezike, matematiko, soci-
ologijo, filozofijo ter SLO in
DS poučevali predavatelji
s celjskega območja. S tem so
na Delavski univerzi zmanjšali
stroške poslovanja, hkrati pa
svojim študentom omogočili
fleksibilnejše prilagajanje ur-
nika predavanj.
Da se bo študij prometa
v Celju nadaljeval tudi v pri-
hodnjih letih kaže podatek
o 40 novincih, vpisanih v letoš-
njem šolskem letu, in izredno
vehko zanimanje za predava-
nja, ki jih Delavska univerza
organizira v prostorih celjske
Srednje pedagoške šole.
I. STAMEJČIČ
TRI PLEBISCITNE
Če hočeš koga sunit v rit,
za to pač ni potreben plebiscit
Bit al ne bit, to je tu vprašanje?
Sploh ne!
Al vsi na plebiscit
al pa le nekatere pred zid...?
Plebiscit je skoraj kakor iti z glavo skozi zid.
Kdor trdi, da trdota zida je navaden mit,
naj prej poprosi veliko naravo,
da zamenja zid ali pa - njegovo glavo.
8. stran - 28. november 1990

Počasi se daleč pride -
Okrogla miza o bolj ali manj grenkih zdravilih, ki jih bo treba požreti, če hočemo ozdraviti zdravstvo
Naše zdravstvo se nenehno in vse bolj otepa s težavami. Za velik del je krivo pomanj-
kanje denarja, a to ni edini razlog. Očitno so potrebne sistemske spremembe, ki jih
obetane novosti v zakonodaji na tem področju tudi prinašajo. Novosti, ki jih bomo
najbolj občutili, segajo od sprememb pri zdravstvenem zavarovanju do sprememb
v sami zdravstveni dejavnosti, kjer najbolj izstopata uvajanje zasebne zdravniške
prakse in drugačna organiziranost zdravstvenih ustanov. To so tudi teme pogovora za
okroglo mizo, v katerem so sodelovali: prim. specialist Jože Arzenšek, dr. med., speci-
alist dermatovenerolog, predstojnik dermatovenerološkega oddelka in v. d. direktorja
Bolnišnice Celje ter republiški poslanec, mg. Aleš Demšar, dr. med., specialist ortoped in
flziater, predstojnik oddelka za medicinsko rehabilitacijo in podpredsednik Skupščine
občine Celje, mg. Ivan Eržen, dr. med., specialist epidemiolog, pomočnik direktorja za
strokovno medicinske zadeve Zavoda za socialno medicino in higieno, mg. Marjan
Hrušovar, dr. med., specialist medicine dela, član kolektivnega poslovodnega organa
Zdravstvenega centra Celje zadolžen za strokovno medicinske zadeve in preventivno
zdravstveno varstvo, ter mg.Gorazd Voga, dr. med., specialist interne medicine, pred-
stojnik oddelka za intenzivno interno medicino, vsi iz Zdravstvenega centra Celje.
Pogovor je vodila in pripravila za objavo novinarka Milena Brečko-Poklič.
Premalo denarja
- preveč pravic
Zdravstveni delavci obi-
čajno krivite za vse težave
zdravstva skromen delež
denarja, ki ga za to dejav-
nost namenja družba, na
drugi strani pa se vrstijo
očitki o zapravljivem rav-
nanju z njim. Ukrepi repu-
bliškega izvršnega sveta,
kot sta avgustovsko zviša-
nje participacij in poveča-
nje akontacij za zdravstvo
s septembrom, očitno ne bo-
do razrešili flnančnih stisk
zdravstvenih organizacij.
M. Hrušovar: V Zdrav-
stvenem centru Celje že od
prvega polletja letos ugotav-
ljamo, da pri sedanji prispev-
ni stopnji in s sredstvi, ki so
namenjena za zdravstvo,
v nobenem primeru ne mo-
remo zvoziti leta 1990 pozi-
tivno. Razmere se bodo do
konca leta še poslabšale ne
glede na trenutne težave, ki
so vezane na naravno kata-
strofo. Na vsak način je treba
zagotoviti več denarja, po-
trebne pa so tudi spremem-
be v sami organizaciji.
J. Arzenšek: V razvitih za-
hodnih državah namenjajo
zdravstvu 7 do 10 odstotkov
narodnega dohodka, ki je
tam bistveno višji kot v Re-
publiki Sloveniji, porabijo
pa ga za bistveno manjši pro-
gram zdravstvenih storitev.
Pri nas sredstva niso sledila
širjenju obsega obveznosti
opravljanja zdravstvenih
storitev, opredeljenih v za-
konu. Zato so spremembe
nujne.
A.Demšar: Kriza v zdrav-
stvu ima korenine v načinu
financiranja in v organizaciji
zdravstva. Rakova rana na-
šega zdravstva je bila, da
smo tako imenovanim upo-
rabnikom vedno zagotavljali
pravice, za katere nismo
imeU finančnega pokritja.
S kolapsom gospodarstva se
je kriza samo okrepila, bila
pa je že prej.
G. Voga: Naše finančne
zahteve niso pretirane. Ne
želimo imeti severne Ameri-
ke, ne moremo imeti zahod-
ne Evrope. To so zahteve,
s katerimi želimo delati nor-
malno, na relativno nizkem
strokovnem nivoju, celo ta-
ko nizkem, da gre ponekod
za ohranitev same stroke.
Žal pa so te zahteve dosti-
krat strokovno neutemelje-
ne, na ravni posamezne orga-
nizacije in celotne slovenske
medicine pa povsem neus-
klajene s potrebami prebi-
valstva po zdravstvenih
uslugah. V bodoče naj bi za-
vodi za zdravstveno varstvo
zbirali podatke o delovanju
zdravstvene mreže in o po-
trebah prebivalstva. Na os-
novi tega in podatkov
o zdravstvenem stanju pre-
bivalstva bi lahko planirali,
katere dejavnosti je treba
razvijati, katere zmanjšati ali
ukiniti. Doslej so se razvijale
glede na osebno agresivnost
posameznikov in na njihovo
pohtično ali drugo moč. Če
bo zavod imel podatke in jih
bo fmancer sprejel, bi v pri-
hodnosti lahko pričakovali
izboljšanje. Če bi bila sred-
stva ustrezno razporejena, bi
tudi v zdajšnjem sistemu za-
dostovala.
Kam pes taco moli,
se že vidi
Denarja tudi v prihodnje
brez dvoma ne bo na pretek.
Bo to končno sprožilo pre-
potrebne spremembe v sa-
mem sistemu zdravstva?
Zakonske novosti, ki se obe-
tajo, prinašajo kar revoluci-
onarne spremembe. Kate-
re? Kakšne bi morale biti
po vašem mnenju, da bi bile
v dobro zdravja ljudi in
zdravstvene dejavnosti?
J. Arzenšek: Spremembe
zakonodaje se vlečejo že dve
leti, vsi koncepti pa so doži-
veli usodo delovnega osnut-
ka in nato propadli, saj so
skušali samo popravljati in
dopolnjevati staro. Od nove
zakonodaje pričakujemo, da
bo opredelila vse vsebine, ta-
ko preventivo kot nacionalni
program, in temu prilagodila
organizacijo, uredila zaseb-
no prekso, ki je trenutno še
prepovedana, in načine pla-
čevanja. V ožjem krogu raz-
pravljanja so bili do nedavna
trije zakoni: o krepitvi zdrav-
ja, o zdravstveni dejavnosti
in o zdravstvenem zavarova-
nju. Zakon o krepitvi zdravja
so z ozirom na mnenje stro-
kovnjakov že umaknili kot
manj smiseln in ga zamenjali
z deklaracijo o zdravju, ki
naj bi bila preambula Zako-
na o zdravstveni dejavnosti.
Ta naj bi določal zagotovljen
nacionalni program, druge
oblike izvajanja zdravstve-
nih storitev in način organi-
ziranja, opredelil naj bi tudi
zasebno zdravniško prakso
poleg opravljanja zdravstve-
nih storitev v javnih zavodih.
Zakon o zdravstvenem zava-
rovanju bo uredil plačeva-
nje. Tisto, kar bi šlo za pre-
ventivo in nacionalni pro-
gram, bi bilo plačano iz pro-
računa, ostalo pa po različ-
nih obhkah zavarovanja.
Hkrati naj bi opredelil in re-
alno ovrednotil osebno delo
vsega zdravstvenega teama
ter material na stroške skozi
realnejšo ceno.
M. Hrušovar: Zakonodaja-
lec bi moral ustvariti enake
možnosti za vse državljane
Slovenije. Od tod naprej bi
morali iskati različne poti,
saj imamo v Sloveniji različ-
ne potrebe po zdravstvenem
varstvu. Zavodi bi morali
spremljati in prilagajati stra-
tegijo ter usmerjati zdrav-
stvo v problematiko, ki je
najbolj aktualna. Tako v Slo-
veniji kot v svetu se bojimo
najbolj grozeče epidemije, ki
jo s skupnim imenom ime-
nujemo bolezni okolja.
I.Eržen: Rad bi poudaril,
da je delovni osnutek Zako-
na o krepitvi zdravja naletel
na zelo različne odmeve in
ga je veliko strokovnjakov
res ocenilo za nepotrebnega,
češ da so njegove zahteve sa-
me po sebi umevne. Lahko
pa bi bil daljnoviden, sodo-
ben, informiran zakon, s ka-
terim bi se uvrstili med drža-
ve, ki sprejemajo stališče, da
je zdravje tisto, kar hočemo
imeti - in ne zdravljenje.
G. Voga: Zakon sam ne
more vplivati'na spremenjen
odnos do zdravja, če tega ne-
posredno ne motivira. Danes
je motivacija za zdravje zdra-
vih relativno nizka iz več raz-
logov: nismo imeli niti vr-
hunske medicine niti osveš-
čenosti, da je dobro biti
zdrav, dostopnost do kakrš-
ne koli stopnje medicine je
bila izredno lahka, zdrav člo-
vek pa ni imel v primerjavi
z bolnim nobenih ekonom-
skih bonifikacij - prej celo
obratno, saj delo ni bolje pla-
čano od nedela. Tega ni spre-
menila niti prejšnja niti nova
politika.
Velik problem pa je tudi
tako imenovani nacionalni
program, torej zdravstvene
usluge, ki bi bile zagotovlje-
ne vsem. Nihče ne ve, kaj naj
bi obsegal in koliko bi to sta-
lo. Zavodi za zdravstveno
varstvo bi morali to priprav-
ljati, a žal tega ne delajo. Ta-
ko si lahko obetamo spet raz-
lične pritiske na podlagi mo-
či. Sedaj je politična moč še
mnogo bolj pomembna, kot
je bila v preteklosti, in pojav-
ljajo se različne zahteve, ki
naj bi bile vključene v prora-
čunsko financiran nacional-
ni program.
A.Demšar: Dotaknil bi se
samo problema preventive.
Strinjam se, da je bistveni
del zdravstvenega varstva,
samo ne slepite se, da se bo
z njo zdravstvo pocenilo.
Preventiva predstavlja kvali-
tativen premik navzgor, več-
ja kakovost pa je vedno draž-
ja. S skrbjo za lastno zdravje
pa tudi ne bo nič, če ne bomo
ljudi k temu vzpodbudili ta-
ko, da bodo videU neposred-
no korist. Denar in žep, to
ljudje najhitreje razumejo.
I. Eržen: Spremembe v za-
varovanju bodo k temu že
prispevale. Povsod, kjer je
treba več plačati za boljše
zdravljenje oziroma je večji
rizik, se je pokazalo, da je
bolezen lahko katastrofa za
posameznika in družino.
Prepričan sem, da bodo lju-
dje ob zagotovljeni zgolj mi-
nimalni ravni bolj skrbeli za
zdravje, bojim pa se zlorab
tega sistema.
G. Voga: Sprva lahko goto-
vo pričakujemo padec ravni
zdravstvenega varstva. Ob
uvajanju zavarovalniškega
sistema moramo vedeti, da
splošen socialni položaj pov-
prečnega bolnika ni takšen,
da bi se ob poprej slabi zave-
sti, da mora biti zdrav, takoj
zavaroval. Kasneje bodo po-
časi, z negativnimi izkušnja-
mi, ko bodo spoznali, da so
izgubili imetje zaradi bolez-
ni, ravnali drugače. Ne zati-
skaj mo si oči pred tem, kaj
se dogaja na zahodu: ljudje
gredo tudi zavestno v smrt,
da ne povzroče ekonomske
katastrofe svoje družine.
Kasneje bo sistem zavarova-
nja v zdravstvu omogočil
višji nivo in diferenciacijo
medicine. Problem naše me-
dicine je, da je sicer bolj do-
stopna kot marsikje, da pa
deluje v silno ozkem pasu.
Minimalni in maksimalni ni-
vo sta preblizu. Prav zavaro-
valniški sistem, ki naj bi ta
pas razširil, bo omogočil di-
ferenciacijo.
Zakaj je zasebna
praksa bav-bav?
Med največje novosti, ki
jih prinaša spremenjena za-
konodaja, gotovo sodi po-
novna uvedba zasebne
zdravniške prakse. V Slove-
niji je bila zakonsko ukinje-
na leta 1957, mogoča pa je
bila še do leta 1963, 1964.
Kasneje je bilo že razmišlja-
nje o njej pravi zločin, ob
tem pa ni manjkalo črne
prakse, ki ste jo zdravstveni
delavci med seboj tolerira-
li. Kaj lahko pričakujemo
od njene vrnitve?
A.Demšar: V javnosti je
zasebna praksa velikanski
bav-bav zaradi kompletnega
nerazumevanja ideje, ki jo
zastopa večina slovenskega
zdravništva. Uporabil bom
stare socreaUstične izraze.
Po našem konceptu naj bi
bil izvajalec zasebnik, upo-
rabnik pa član bolniške bla-
gajne. V zdravstvenem zava-
rovanju naj bi bil pacient
kompletno zavarovan v ok-
viru enotnega nacionalnega
programa. Obseg enotnega
nacionalnega programa de-
terminira "bogastvo družbe.
Če bo družba postajala boga-
tejša, ga bo širila, če bo bolj
siromašna, ga bo-mbrala oži-
ti. Račune, bo plačevala bol-
niška blagajna, tako da med
zdravnikom in bolnikom ne
bo nikakršnih denarnih od-
nosov.
M. Hrušovar: Vrsto let
smo ustvarjali vzdušje, da
zdravje ni last vsakega posa-
meznika, ampak zdravstve-
ne službe ali države. Če bo
zasebna praksa organizirana
pod enakimi pogoji kot jav-
no zdravstvo, bo zopet na-
menjena bolniku. Zato ne bo
prišlo do rešitve zdravstve-
nega stanja, prišlo pa bo do
diferenciacije ljudi. Razmi-
šljati bodo morali o svoji od-
ločitvi za obisk pri zdravni-
ku. Po izkušnjah, ki jih ima-
jo drugod, s plačilom zaseb-
nemu zdravniku bolnik te-
mu zdravniku zaupa svoje
zdravje. Zdravnik mu zago-
tovi tudi nadaljnje zdravlje-
nje - specialistično ali hospi-
talno - pri določenem ko-
legu.
G. Voga: Načelno je zelo
preprosto uvesti zasebno
prakso. Gre samo za definici-
jo odnosa med plačnikom
- privatnikom in zavaroval-
nico ter zdravnikom, ki bo to
medicino izvajal. Ta odnos
regulirata dva mehanizma:
strokovni, ki ga mora reguli-
rati zdravniška zbornica, in
finančni, ki ga regulira drža-
va oziroma davčna služba.
V hipotetičnem sistemu,
kjer oboje deluje, lahko uve-
demo privatno prekso čez
noč. Ampak pri nas je druga-
če. Nimamo zbornice, nima-
mo strokovnih kriterijev,
kdaj kdo nekaj zna in kdaj
ne zna. Več ali manj se to
dogovori, še največkrat pa
obvelja kar samozvani prin-
cip - nekdo se odloči, da ne-
kaj zna, in to tudi dela, kot bi
znal.
A. Demšar: Strahovi so od-
več. Strokovni del bo kon-
trolirala zdravniška zborni-
ca, ki se že ustanavlja. Ta bo
dajala hcenco, brez katere
nihče ne bo mogel v zasebno
prakso. Zbornica bo določila
tudi ostale pogoje. Naslednji
kriterij bo bolniška blagajna.
Ne bo mogoče mimo norma-
tivov, koliko kartotek ima
lahko zdravnik splošne
prakse, koliko ortoped, da
lahko svoje delo še kako-
vostno opravlja. Tretja kon-
trola pa bo davčna služba.
Zdravnik in bolnik
na istem bregu
I. Eržen: Zasebna praksa
bo prinesla spremembo
v odnosu zdravstvenega de-
lavca do pacienta. Ta je bil
doslej zapostavljen. Bolnik
ni zaupal zdravniku, ta pa se
tudi ni trudil, da bi zaupanje
pridobil in tako izboljšal uči-
nek svojega delovanja. To se
bo spremenilo, a ne zato, ker
bi bili zdravstveni delavci že
po naravi dobrosrčni, am-
pak, ker bo to vplivalo na
klientelo. Bolj bo prijazen,
več pacientov bo imel. Ne
glede na motiv je skrajni čas,
da se odnos med bolnikom
in zdravnikom popravi.
G. Voga: Depersonalizaci-
ja odnosov je eden večjih
problemov, ki so se razvih
v vseh glomaznih zdravstve-
nih sistemih. Ti so osnovno
celico, kot sta ambulanta ozi-
roma oddelek, potisnili
v ozadje. Sistemi so produci-
rali faktorje in prišlo je do
popolnoma neumnih norma-
tivov o minutah na pacienta.
Personalizacija odnosov bo
po mojem eden prvih bonifi-
tov zasebne medicine.
A. Demšar: Zasebna medi-
cina bo tudi cenejša. Moja
ura v specialistični ordinaciji
v bolnišnici je obremenjena
s celotno^ amortizacij o te bol-
nišnice. Če bom odprl zaseb-
no prakso, bom imel samo
tiste aparature, ki jih potre-
bujem sam. Manjši bodo tu-
di stroški za režijo oziroma
administracijo, ker bom več
delal sam. Obračune bom
delal zvečer, v prostem času
Če bo bolniška blagajna raci!
onalna, bo pacienta poslal^
raje k meni kot v bolnišnico
ker bo ceneje poskrbel za pg!
cienta, razen v najtežjih kon^
zervativnih in operativnih
primerih. Če bo potrebno, sg
bom, na primer za operacijo
dogovoril s kolegom v bo],
nišnici in bom pacienta po.
slal tja šele dan prej, saj gj
bom na operacijo sam prj.
pravil.
Kako pa gledate na že
vnaprejšnje obtožbe javno,
sti, da se bodo bodoči zaseb-
niki okoristili na račun
družbenega zdravstva, jj
na neenake možnosti, ki jih
imate za uvajanje zasebne
prakse?
J. Arzenšek: Razmišljanje,
da bi se zasebniki lahko oka
riščali je problematično. Če
bo zakonodaja pravilno ure-
jena, bo vsak zaslužil toliko,
kolikor bo opravil. Moralo bi
veljati načelo - kdor pridno,
strokovno dela, tudi več za-
služi. To ni okoriščanje, am-
pak poleg pisnih zahval tudi
materialna vzpodbuda za na-
daljnje delo. Res pa je, da
pogoji niso za vse enaki
Zdravniki z dolgoletnim sta-
žem, ki bi lahko prvi pričeli,
nimajo možnosti za zasebno
prakso z lastnim denarjem.
Rešitev vidim v ponudbi
prostorov in opreme iz jav;
nih zavodov, ki bodo imeli
tega preveč.
A.Demšar: Seveda nima
mo enakih pogojev. Star sem
čez 50 let in če pričnem s pri;
vatno prakso, kot se spodobi
- ne mislim delati, kot so ne-
kateri zobozdravniki, v naje;
tih luknjah z odsluženini'
stoli, ampak želim imeti
takšno zasebno prakso, da
lahko vsakemu pogleda^
v oči - potrebujem 200.00"
DEM. Lahko vzamem hipo-
teko na hišo. Kaj pa, če
čez dva meseca infarkt? MoJ'
otroci bodo izgubih vse, kaf
sem uspel prigarati v soci-
alizmu na pošten način. Zato
pravim, da nimamo enaki^
izhodišč. Razlike pa so tud'
po strokah. Kdor pokriva
operativni del dejavnosti-
ima manj možnosti, da bi 23'
jel v svojem programu celo^'
no dejavnost.
G. Voga: Neenakih možn^
sti ne definira zakon, amp^*"
naš nezanesljiv politični
gospodarski položcy. Vse dr*
žave so pričele privatno
dicino z zdravnikom, ki "
imel denarja. Toda medicj^
je povsod, razen na vzhod||'
izrazito profitibilna deK'
nost in interesi za vlaga^^Jj^
vanjo so v stabilnih država
veliki. Vlaganja so reši^^^j
saj ne poznam kolegov, ki ^
lahko sami investirali v opr
mo zasebne prakse, še po®
bej, če so vezani na apa^
ture.
dr. Jože Arzenšek
dr. Aleš Demšar
Doslej se je zdravstvena
mreža razvijala glede na
osebno agresivnost posa-
meznikov in na njihovo po-
litično ali drugo moč. Če bi
bila sredstva ustrezno raz-
porejena, bi tudi v zdajš-
njem sistemu zadostovala.
S skrbjo za lastno zdravje
ne bo nič, če ne bomo ljudi
k temu vzpodbudili tako, da
bodo videli neposredno ko-
rist. Denar in žep, to ljudje
najhitreje razumejo.

28. november 1990 - stran 9
če veš, kam hočeš
M. Hrušovar: Neenakosi
je realna, a vedeti moramo,
da ne bodo imeli samo posa-
mezniki privatne prakse.
Združevali se bodo po inte-
resnih področjih in nikakor
ne samo na enem nivoju
zdravstva, kot je na primer
splošna medicina.	,
G.Voga: Še na nekaj ne
smemo pozabiti. V sedanjem
sistemu zelo visoko kotira
dodeljevanje socialnih pra-
vic, kot so bolniški stalež,
upokojitve, zdraviliško
zdravljenje. Vse to je v rokah
medicine. Za paciente je to
zelo pomembno, tega pa pri-
vatnik ne bo imel. Privatna
medicina bo tako pri pacien-
tu v hipu izgubila določen
ugled.
Lahko pričakujemo hitro
uvajanje privatne prakse.
Kakšne bodo posledice za
obstoječe zdravstvo?
I.Eržen: Ključni problem
v Sloveniji je, da nimamo iz-
delane strategije zdravstva.
Zakonodaja zaradi tega ved-
no obvisi v zraku. Po sprejet-
ju zakona lahko pričakuje-
mo strašen pritisk na privat-
no prakso. Zaradi nekontro-
liranega navala na licence in
ker nimamo ne jasne slike
potreb ne normativov, se
nam lahko zgodi, da bomo
mesta porazdelili, razproda-
li, in sisterA osnovne zdrav-
stvene službe bo razrušen.
To bi lahko preprečili zavodi
za zdravstveno varstvo, če
bodo dobili možnost planira-
nja za načrtovalce zdravstve-
ne strategije. Bojim pa se, da
bomo še ob te podatke, ki jih
imamo.
Medicina ne more
biti popoldanska obrt
G.Voga: Obstoječa zdrav-
stvena služba je velika, slabo
organizirana, vendar je tu:
s svojimi hišami, ambulanta-
iii, opremo. Odnosi med pri-
vatnim in javnim bodo mo-
"ali biti bistveno bolj strogo
določeni, kot so sedaj med
Posameznimi deli zdravstva.
Zato bo treba uvajanje pri-
J^atne prakse dobro premisli-
li' da ne bomo čez leta rekli,
nam je privatna medicina
''^Zrušila javno zdravstvo, ki
imamo in ga nismo popra-
^li- To je realna nevarnost,
^^to mislim, da mora biti pri-
j^tna praksa do konca izde-
ana v zakonu o zdravstveni
, ^Javnosti. Pri tem ne more
, nobenega dvoma, da lah-
° zdravnik opravlja privat-
° prasko le v celem delov-
času. »Part time« ima-
go že sedaj, samo da ni lega-
^Jran. Države z razvit9 pri-
j^^tno medicino tega ne poz-
j^O- Jasno je, da ne moreš
^'^oriščati kapacitet in boni-
fikacij javne zdravstvene
službe za privatno dejavnost.
Osebno sem proti razprodaji
prostorov in materialne baze
sedanje zdravstvene službe,
ki ni razkošna, je pa tukaj.
Plediram za vzporedno pri-
vatno prakso za manjši del
bolnikov, ki si jo želijo in si
jo lahko privoščijo, in za po-
stopno vključevanje te medi-
cine v sistem zdravstvenega
varstva in zavarovanja.
A. Demšar: Strinjam se.
Medicina je preresna stvar,
da bi bila lahko zasebna
praksa popoldanska obrt.
Zagovarjam mnenje, da mo-
ramo v zakonodaji striktno
vztrajati pri tem, da če se
nekdo odloči za zasebno
prakso, postane zasebnik.
Ne more biti nekdo dopold-
ne v bolnišnici, popoldne pa
zasebnik. Lahko pa je obrat-
no. Zasebnik lahko sklene
dodatno pogodbo z bolnišni-
co za določene storitve, če je
strokovnjak in njegovo zna-
nje bolnišnica potrebuje.
Mastodont bo
razpadel v veselje
vseh
Sistemske spremembe
v zdravstvu bodo prinesle
tudi drugačno organizira-
nost zdravstvenih ustanov.
Celjski Zdravstveni center
se je že pričel pripravljati
na svoj pogreb. Ga boste po-
kopali z žalostjo ali vese-
ljem?
M. Hrušovar: Zdravstveni
center je nastal na silo. Pri
tem je bila narejena vrsta na-
pak in tisti, ki smo na to opo-
zarjali, smo bili v nemilosti
politikov in vseh, ki so iz po-
litike prihajali v zdravstvo.
Med obstojem Zdravstvene-
ga centra so se stvari že zače-
le spreminjati v pravo smer.
Sedaj, ko naj bi se ločili bol-
nišnica, Zavod za socialno
medicino in higieno ter
zdravstveni domovi po obči-
nah, to ne bo preprosto.
V času delovanja Zdravstve-
nega centra je prišlo do vrste
povezav. V Celju se je gradi-
la ena toplarna za objekte
zdravstva in socialnega zava-
rovanja, ena trafopostaja, ce-
la vrsta služb je delovala
skupaj in jih bo treba loče-
vati.
J. Arzenšek: Organizira-
nost v Zdravstvenem centru
nam je bila velika šola, da se
to ne sme nikoli ponoviti.
Zaradi tozdiranja in biro-
kratskih postopkov smo raz-
bili in razvrednotili dobro,
strokovno organizirano in
povezano delo v posamezni
ustanovi. Če govorimo o so-
dobnem diagnostično-tera-
pevtskem zavodu, kar naj bi
bila bolnišnica, mora imeti
zagotovljen poslovodni vrh,
hierarhijo in neposredno
medsebojno povezanost ta-
ko glede organizacije službe
kot glede zagotavljanja nor-
malnih pogojev za delo bol-
nišnice. Zato ni nobenega
dvoma - Zdravstveni center
ne more ostati.
A.Demšar: V Zdravstve-
nem. centru sem na slabem
glasu, češ da že zelo dolgo
puntem proti njemu. Že od
leta 1977, ko je bil center
ustanovljen, sem absulutno
mnenja, da je to umetna
tvorba, ki nam je bila vsilje-
na. Narediti se ni dalo nič.
Zadnja leta se zavzemam, da
bi ta mastodont, ki je po
vseh kriterijih zahodnega
sveta prevelik za upravlja-
nje, odpravili. Bolnišnica je
organska ustanova, ki v vseh
režimih, tudi v črni Afriki,
posluje kot bolnišnica.
I.Eržen: (Zavod za social-
no medicino in higieno je bil
zmeraj tujek v tej organizaci-
ji, saj sta njegova funkcija in
način financiranja drugačna
od ostalih članov. Naša de-
javnost je že po naravi
usmerjena v preventivo in
smo pravzaprav sovražniki
tistih, ki se ukvarjajo z bolez-
nimi. V končni fazi je naš
cilj, če povem v duhu komu-
nistične miselnosti, uničenje
zdravstvene službe, ker bo-
do vsi ljudje ostali zdravi.
Razumljivo je, da znotraj
Zdravstvenega centra nismo
mogli najti skupnega jezika
in da smo imeli več težav,
kot bi jih imeli sicer.
Oblikovali ste že projekt-
ni team, ki pripravlja pred-
log bodoče organiziranosti.
Kako daleč ste že razgradili
zamisel o samostojni bol-
nišnici, zavodu za socialno
medicino in higieno in
zdravstvenih domovih po
občinah?
M. Hrušovar: Ob vsaki raz-
poroki je potrebna neka me-
ra opreznosti in ohranjanje
kontaktov, ki zagotavljajo
normalno delovanje in ne
povečujejo stroškov obrato-
vanja. Spremembe priprav-
lja strokovno dovolj močna
skupina, ki ne išče samo po-
ti, kako narazen, ampak tudi
možnosti, kako določene po-
trebe reševati skupaj.
J. Arzenšek: Vodna ujma
je sicer nekoliko zavrla delo,
vendar mislim, da bomo do
začetka decembra pripravili
vsaj osnovne orise bodoče
organiziranosti. Želimo sa-
mostojno, sodobno organizi-
rano ustanovo specialistično
ambulantno-hospitalnega ti-
pa z visoko strokovno uspo-
sobljenim kadrom, primer-
nimi prostori in opremo, pa
seveda konkurenčnimi cena-
mi. Z oziroma na možnost
zasebne prakse bodo tudi
v vsebinskem smislu bistve-
ne spremembe, ki jih sedaj
skušamo predvideti v naši
zasnovi organiziranosti. Go-
tovo bo potrebnih veliko po-
pravkov, zato bomo zagoto-
vili, da bo organizacijsko
shemo mogoče dopolnjevati,
spreminjati. Vsekakor bo
potrebno prehodno obdobje.
V modernem svetu velja, da
je mogoče spremembe, preo-
brazbe v zdravstvu, ocenje-
vati šele čez 3 do 5 let.
A.Demšar: Naša ideja je
moderna deželna bolnišnica
za spodnjo Štajersko. Celje
je že od nekdaj gospodarski,
kulturni in trgovski center in
deželni bolnišnici je tu me-
sto. Zavzemali se bomo za to,
če bo le slovenska politična
organiziranost šla v to smer.
Prva naloga take bolnišnice
je, da zagotavlja moderno
oskrbo bolnikov, ki po
evropskih kriterijih sodijo
v bolnišnico. To pomeni, da
bomo morali hipertrofirano
specialistično ambulantno
službo reducirati na pamet-
no mejo. To bo šlo vzpored-
no z razvojem zasebne prak-
se. V bolnišnici ostanejo sa-
mo tiste specialistične am-
bulante, ki zagotavljajo pra-
vilen sprejem in nekaj kon-
trol po končanem bolnišnič-
nem zdravljenju, ter tiste, ki
opravljajo vrhunsko diagno-
stično obdelavo za paciente,
ki ne potrebujejo hospitali-
zacije, ta obdelava pa prese-
ga sposobnost zasebnih
praks. Samo to sodi v bolniš-
nico in nič drugega. To, da
danes v bolnišnici specialisti
pregledujejo priškrnjene pr-
ste, ne vodi nikamor.
I.Eržen: Za strokovno po-
vezanost ne potrebujemo ve-
like organizacije. Ta se ved-
no vzpostavi tam, kjer je po-
trebna. Zavod za socialno
medicino in higieno oziroma
Zavod za zdravstveno var-
stvo - mi imamo celo z ime-
nom velike probleme - bo,
ker ima regionalen značaj,
lahko ostal mesto, kjer se bo-
do vsi zainteresirani srečeva-
li, po drugi strani pa bo to
tudi sam vzpodbujal. Ob raz-
družitvi Zdravstvenega cen-
tra pričakujem težave dru-
god. Vsi bi namreč radi veli-
ko premoženja in malo ljudi.
To ne gre. Bojimo se, da bo
kljub predimenzioniranim
kapacitetam zmanjkovalo
prostora za novo dejavnost.
Upam pa, da bodo vodilni
bodočih zavodov ugotovili,
daje prostore potrebno vzdr-
ževati in da je to drago, če jih
ne moreš funkcionalno izko-
ristiti. Skozi ekonomsko pri-
silo bo prišlo do smotrne
vzrabe prostorov, ki jih je
trenutno v Zdravstvenem
centru dovolj za vse.
Zastarela
modernizacija
bolnišnice
Pravite, da je prostorov
dovolj za vse, rekli ste, da
naj v bolnišnici ostane sa-
mo tisto, kar tja sodi. Kakš-
na usoda čaka modernizaci-
jo bolnišnice?
G. Voga: Modernizacija za-
deva cel kup ljudi v tej regiji,
ljudi na tej in na oni strani
bolniških vrat. Trenutno je
na enak način nekoordinira-
na in anarhična, kot je bilo
delovanje bolnišnice. Mo-
dernizacijo trenutno koordi-
nirajo - ne vem, kdo jo mo-
dernizira - tri telesa: vodstvo
Zdravstvenega centra, vod-
stvo bolnišnice in še ohra-
njena komisija, ki je prej po-
vezovala v bolnišnici različ-
ne tozdovske interese. Delo
tistih, ki bodo usmerjali mo-
dernizacijo, bo sila odgovor-
no, še posebej sedaj, ko se
z uvajanjem privatne prakse
mora spremeniti celoten na-
črt modernizacije, ker so
prostori poliklinike absolut-
no predimenzionirani in po-
polnoma neustrezni, in ker
so stvari, ki bodo zanesljivo
ostale v bolnišnici, zaradi
svojega dragega postopka,
dragega uvajanja, na samem
koncu predvidene moderni-
zacije. Potrebovali pa jih bo-
mo veliko prej kot glomazen
ambulantni trakt.
J. Arzenšek: Revizija načr-
tovane modernizacije je res
nuja. Že sama poplava je da-
la to nalogo medicinski ko-
misiji z ozirom na odločitev,
da naj ne bo v kleteh ničesar,
kar je vitalnega značaja
- kljub zagotovilom tehnič-
nih strokovnjakov in zahte-
vam urbanistov. V kleti pa je
5 do 6 tisoč kvadratnih me-
trov uporabnega prostora.
Velik del ga bomo lahko na-
menili za infrastrukturne in
vzporedne namene, kot so
okrepčevalnica, banka, cvet-
ličarna, parkirišče za osebje,
za skladišča, če jih ne ogroža
poplava, morda tudi za gar-
derobe. Vedeti pa moramo,
da so bili leta 1980, ko smo
načrtovali površine, strokov-
ni pogledi glede na možnosti
diagnostike in terapije veza-
ni na bistveno večji prostor
kot sedaj. Samo laboratorij
je z ozirom na takratne apa-
rature in kapaciteto zahteval
900 do 1000 kvadratnih me-
trov, sedaj jih potrebuje po-
lovico. Če poleg tega upošte-
vamo še prihajajočo zasebno
prakso in verjetno zmanjša-
nje števila bolnikov, če bo
bolnišnica delovala kot mo-
derna ustanova, je razlogov
za temeljit pretres moderni-
zacije dovolj. Začenjamo
z odločitvijo, da je revizija
programa potrebna.
Drugačna, pa tudi
boljša prihodnost?
Sprememb na področju
zdravstva se nam obeta to-
liko, da izgleda, da tega na-
šega zdravstva čez leto in
dan ne bomo več prepozna-
li. Menite, da bo tisto, kar
bomo videli takrat, bojše od
tega, kar imamo danes?
J. Arzenšek: Da, prepričan
sem.
A.Demšar: Če ne bi bil
prepričan, ne bi sodeloval.
Pri tem pa računam na po-
štenost in takšne zakone, ki
bodo onemogočali manipu-
lacije.
M. Hrušovar: Opredelitev
enega leta kot mejnika je
vprašljiva, računam pa, da
bo ob določeni strpnosti in
uporabi vsega znanja in iz-
kušenj tudi od drugod mora-
lo vse skupaj pripeljati do
določenih kvalitativnih spre-
memb. Z uvajanjem zasebne
prakse se bodo morali odno-
si v javni zdravstveni službi
spremeniti, če bo hotela biti
konkurenčna. Sama spre-
memba organiziranosti ne
bo prinesla ničesar, bodo pa
okoliščine silile v spremem-
be. Zakonodajalec mora sa-
mo ustvariti pogoje, da lah-
ko spremembe nastajajo,
drugo je stvar strokovnih
krogov in njihovih odnosov
z uporabniki.
G. Voga: Pisno bo vse
spremenjeno. Zdravstvo pa
je sistem, ki ga ni mogoče
naglo spremeniti. Samo po-
časi in premišljeno. Pri tem
pa je treba upoštevati troje
osnov. Prva je posnetek sta-
nja. Nimamo ga ne v smislu
bolnikov, ne kapacitet, ne
strokovnosti. Osebno mi-
slim, da je strokovnost naše
medicine precenjena iz raz-
ličnih razlogov, zlasti pa me-
šanja stroke s politiko in sa-
moreklamiranja. Ta zmeš-
njava je pogojevala neustrez-
no strokovno hierarhijo. To
je treba popraviti, vendar ne
s histeričnimi odstavitvami,
temveč s temeljitim premi-
slekom, kdo v določeni stro-
ki kaj pomeni in kdo lahko
v določeni stroki odloča.
Zavzemam se za vertikalno
povezovanje posameznih
strok, za resnično koordina-
cijo na strokovni ravni v slo-
venskem prostoru. To je na-
ša moralna in etična obvez-
nost do bolnikov. Trenutno
imamo cel kup črnih lis sla-
bega zdravstvenega varstva
in je dostopnost do medicine
zelo različna. Tretja stvar je
ekonomija. Če ne bomo znali
definirati cen naših storitev
na realni ravni, je vsak na-
predek za bolnike in za
zdravstvene delavce iluzo-
ren. Če ti pogoji ne bodo iz-
polnjeni, se bomo v zdrav-
stvenem sistemu imeli vsi
slabo, še najslabše pa bol-
niki.
I. Eržen: Še četrto točko bi
dodal. Vedeti moramo, kaj
želimo in kam hočemo priti.
To pa xe strategija za prihod-
nost. Zal nobenega od teh
štirih temeljev še nimamo,
zato se bojim, da ne moremo
kmalu pričakovati kakvost-
nih sprememb.
V hipotetičnem sistemu
lahko uvedemo privatno
prakso čez noč. Ampak pri
nas je drugače. Nimamo
zdravniške zbornice, nima-
mo strokovnih kriterijev,
kdaj kdo nekaj zna in kdaj
ne zna. Več ali manj se to
dogovori, še največkrat pa
obvelja kar samozvani
princip - nekdo se odloči,
da nekaj zna, in to t^di dela,
kot bi znal.
Ključni problem Sloveni-
je je, da nimamo izdelane
strategije zdravstva. Zako-
nodaja zaradi tega vedno
obvisi v zraku. Po sprejetju
zakona lahko pričakujemo
strašen pritisk na privatno
prakso. Zaradi nekontroli-
ranega navala na licence in
ker nimamo ne jasne slike
potreb ne normativov, se
nam lahko zgodi, da bomo
mesta porazdelili, razpro-
dali, in sistem osnovne
zdravstvene službe bo raz-
rušen.
dr. Ivan Eržen
dr. Marjan Hrušovar
dr. Gorazd Voga
MODERNIZACIJA
BOLNIŠNICE V CEUU
Prostovoljni prispevki za modernizacijo bolnišnice
v Celju za mesec oktober 1990
Skupaj vplačano do 30. 9.1990	53.016,30
Avista obresti	5.627,50
STC Celje, namesto venca na grob
pokojnega Leban Viktorja	500,00
Skupaj vplačano do 31.10. 1990	59.143,80
10. stran - 28. november 1990

Slomšek in Celiani
Te dni ne mineva samo
190 let od rojstva Franceta
Prešerna, ampak tudi od
rojstva drugega velikega
Slovenca - Antona Martina
Slomška. Mož, ki ga literar-
ni zgodovinar po pomenu
primerja s Cirilom in Meto-
dom, se je namreč rodil 26.
novembra 1800.
V njegovem življenju in
delovanju je kar precejšnjo
vlogo imelo Celje, in to od
zgodnjih mladostnih let
dalje.
Se ne štirinajstletni Poni-
kovljan je prišel iz domače
vasi v Celje v zadnji razred
tedanje glavne šole, kije bila
v poslopju sedanje glasbene
šole. Celje je bilo prvo me-
sto, ki ga je videl, in zdelo se
mu je najlepši kraj. V jeseni
leta 1814 ga že srečamo
v drugem poslopju na istem
trgu - v na novo zgrajeni
gimnaziji. Ko jo je 1819. leta
dokončal, je bilo v gimnazij-
skem poročilu njegovo ime
natisnjeno na prvem mestu
-	bilje namreč prvi odličjak.
V celjskih letih je doživel ne-
kaj odločilnih dogodkov - le-
pih, a tudi težkih. Pod vpli-
vom profesorja Zupančiča
zbujena slovenska prerodna
miselnost je že rodila sad
-	prvo slovensko pesem
-	priložnostno voščilo profe-
sorju. Domači Kaplan Praš-
nikar pa mu je nekoč v šolo
prinesel bridko novico od
doma, da mu je ob porodu
umrla mati. Četudi iz trdne
kmečke domačije doma, je
zdaj moral tudi stradati. To
in pa veselje do pedagoškega
dela sta povzročila, da je
v Celju napravil izpit za do-
mačega učitelja osnovnošol-
cev in gimnazijcev-nižješol-
cev. Celjska gimnazija je
ostala še desetletja njegova
srčna zadeva. Ker še ni bila
popolna (manjkala sta ji dva
letnika), je z besedo in znat-
nim denarnim zneskom po-
magal, da je dobila še zadnja
dva razreda. Po njegovem
prizadevanju je bil ustanov-
ljen dijaški dom za revne di-
jake - Maksimilijanišče. Še
ped tem, ko je služboval
v Vuzenici, je sam želel sto-
piti v celjski profesorski
zbor kot profesor verouka.
Z odliko je opravil potrebni
izpit, a mesta ni dobil. So mu
nasprotovali celjski Nemci
in nemškutarji zaradi njego-
ve slovenske zavesti? O njih
je namreč nekoč pisal prija-
telju: »Ne bil bi mislil, da me
Celjani tako črtijo in dolžijo
v novicah Dunajskih, kakor
bi bil jaz vojvoda Slova-
nov...« Ko je postal že škof
in je imel večjo moč, je dose-
gel, da je profesorsko mesto
dobil Ivan Krušič, ki da je za
to službo primeren tudi zara-
di nagnjenja do slovenske li-
terature. (Priljubljeni profe-
sor je svojo slovansko zavest
na zunaj izpričeval tudi
s tem, da je svoj priimek' pi-
sal z mehkim č.)
Slomšek se je zavzemal tu-
di za osnovno - glavno šolo
in mlade ljudi, ki so se v Ce-
lju pripravljali na učiteljski
poklic. Namenil jim je izku-
piček od knjige Blaže in Ne-
žica v nedeljski šoli in zbor-
nika Drobtinice. Dva celjska
učitelja. Janez Krajnc in An-
ton Koderman sta bila njego-
va sodelavca pri šolskih
knjigah.
Osebno je v Celje prišel
večkrat. Kaplanske službe
pri Novi cerkvi (sedanjem
Strmcu) se je razveselil tudi
zato, ker je bila blizu Celja.
Ob neki priložnosti je mladi
duhovnik pokazal svojo mo-
žatost in spravil v zadrego
starejšega stanovskega tova-
riša: ob voščilu graščakinji,
pri kateri sta se oglasila, ni
poljubil roke, češ da bi to
storil le lastni materi.
Mnogo Kasneje, leta 1846,
se je v zgodnjem pomlad-
nem jutru pripeljal v Celje
kot novi opat. Za mesto je bil
to tako pomemben dogodek,
da mu je zgodovinar Ignacij
Orožen posvetil posebno po-
zornost v Celjski kroniki. Ta-
krat je menil, da se bo v Ce-
lju tudi izteklo njegovo živ-
ljenje in da bo ob cerkvi sve-
tega Maksimilijana našel
svoj večni počitek. Med Ce-
ljani pa je kritično opazil
»dokaj baharije in malo kre-
posti in verskega življenja«.
A ni mu bilo dano, da bi z be-
sedo in zgledom mogel vpli-
vati nanje, kajti že pred po-
letjem istega leta je bil ime-
novan za lavantinskega ško-
fa. Zvonovi so zvonili ves
čas, ko je odhajal na železni-
ško postajo, da bi se po južni
železnici, kije tistega leta do-
segla Celje, odpeljal v Gra-
dec in nato dalje. Med dva-
najstimi domačimi duhovni-
ki, ki so bili v Salzburgu pri
njegovi posvetitvi, je bil tudi
njegov mladostni prijatelj,
rojak iz Dramelj Matija Vo-
dušek. Ta je po Slomškovem
odhodu postal novi celjski
opat pa njegov literarni po-
močnik in informator. Med
ohranjenimi Slomškovimi
pismi jih je največ namenje-
nih prav Vodušku, blizu sto.
Nagovarja ga »preljubi moj
Matija« in ga nekoč popro-
syi: »Bodi kar moreš moje
desno oko pa moja desna ro-
ka, da ne omagam.«
Slomškova škofovska ro-
ka je ponovno posegla tudi
v Celje. Leta 1852 je pripeljal
k cerkvi sv. Jožefa lazariste
- duhovnike, ki naj bi s pri-
rejanjem misijonov skrbeli
za versko obnovo ljudi. Pri
njih je dobila sedež Družba
sv. Cirila in Metoda. Ustano-
vil jo je Slomšek za versko
zedinjenje Slovanov. Škof
Slomšek je želel prestaviti
sedež lavantinske škofije iz
Št. Andraža na Koroškem
v domače mesto Celje, toda
ob iskanju za škofijski sedež
potrebnih poslopj so večjo
velikodušnost pokazali Ma-
riborčani in tako je mesto ob
Dravi leta 1859 sprejelo
Slomška in škofijo, mesto ob
Savinji pa je izgubilo to veh-
ko priložnost.
BOŽENA OROŽEN
Camera nred Zmaiem
v celjskem gledališču se je mladin-
ska igra, Zmaj, umaknila krstni pred-
stavi Camera obscura, Vinka Modern-
dorferja. Zmaj bo zagospodaril 15. de-
cembra.
Camera obscura, premiera bo v petek,
7. decembra, je že četrto uprizorjeno de-
lo Vinka Moderndorferja in drugo v celj-
skem gledališču. Zadnje tri igre je avtor
tudi sam režiral.
V repertoarnem izboru celjskega gle-
dališča je Camera obscura vsekakor svo-
jevrstna drama, ki na svoj način objekti-
vizira naše predstave o nasilju, navzo-
čem v našem vsakdanjem življenju in
naši pripravljenosti oziroma nepriprav-
ljenosti, da ga sprejmemo z dejavnim
odporom, se pravi uporom. Hkrati je to
duhovito in šokantno zasnovana igra vi-
deza, iluzije (samoprevare) in resnice
(resničnosti), moči in nemoči, ustvarjal-
nosti in destrukcije nasilja.
V dramskem opusu Vinka Modern-
dorferja pomeni Camera obscura nada-
ljevanje njegovega šokantnega teatra, ki
se poigrava z gledališkimi znaki na ma-
gični način, se pravi, da operira s hkrat-
nostjo našega iskustvenega sveta in na-
šo pripravljenostjo, da mu sledimo
v svet čiste gledališke iluzije. Tako raz-
členjuje noviteto dramaturg Janez
Žmavc in pristavlja, da bo krstna upri-
zoritev doživetje tudi za ustvarjalce igre.
Nastopih bodo: Ljerka Belak, Marjan
Bačko, Drago Kastelic, Bojan Umek in
gosta Primož Ekart in Zoran More. Sce-
no je naredil Roberto Stell, kostumogra-
finja je bila Majda Kolenik, skladatelj
Jani Golob, lektor Marijan Pušavec, av-
tor borilnih prizorov Zoran More, lekto-
rica za nemščino Dagmar Gradišar. Ma-
ske je izdelala Saba Skabarne.
MP
Sarkofag •
sredi salona
V	Likovnem salonu v Ce-
lju so minuli četrtek odprli
razstavo del akademskega
kiparja Marka Kovačiča.
Avtor jo je naslovil Frag-
menti. Obiskovalci ali mi-
moidoči začudeno zro v pro-
stor s kipi, sredi katerega je
sarkofag moderne oblike.
Prostor, naseljen s kipi, ki
delujejo kot scena, je tudi
poimenovan tako - sarko-
fagi.
V	katalogu, ki ga je Zavod
za kulturne prireditve izdal
za spremstvo k razstavi, na
uvodni fotografiji v tem sar-
kofagu iz lesa, stekla, kovine
in plastike
(210 X 120 X 130 cm) ob pri-
sotnosti obiskovalcev Mo-
derne galerije, počiva avtor
sam. Sarkofag v Likovnem
salonu obkrožajo Kovačiče-
ve manjše geometrijske for-
me, v katere se gledalec uja-
me tudi zato, ker se avtor po-
leg drugih materialov poi-
grava tudi z ogledali. Ob ne-
ki priložnosti je Marko Ko-
vačič dejal: »Za zrcalo pravi-
jo, da je simbol simboUke,
instrument psihe in strahu
spoznanja samega sebe.
Hkrati pa omogoča preskok:
iz ene točke lahko s pomočjo
zrcala zgolj z izostritvijo glo-
bine gledaš dva plana, dve
podobi... Ogledalo nas ne-
nehno spominja na našo pri-
sotnost, nečimrnost, minlji-
vost. Je naš dvojnik, tako
kot je reprezentacija dvojnik
smrti. Vsakič, ko se pogleda-
mo v ogledalo, smo starejši.«
Iz takšnega razmišljanja je
laže sprejeti avtorjeve sarko-
fage sredi Likovnega salona
ali sredi njegovega umetni-
škega ustvarjanja. Ali kot je
umetniku na pot zapisala
kritičarka Barbara Borčič:
»Zdaj, ko je kiparstvo iz sebe
izrinilo iluzionistični prostor
in ostalo brez nekega notra-
njega jedra, ko se je vse pre-
stavilo na površino, na kateri
se ustavi pogled, na rob ali
v prostorsko vzUšče, se zdi,
kot da si skuša kiparstvo
Marka Kovačiča pridobiti
nazaj nekaj prvotnega čašče-
nja, svečanosti in usodnosti.
Kot da bi kipi zahtevali ne-
kaj več, kot je gledalec vo-
ljan dati. Kipi se zde nekako
tuji, kakor da bi imeli svoje
lastno življenje kot znaki
moralne osamljenosti, pono-
sa in moči, in kakor da bi bili
mi gledalci le očarani ujetni-
ki predstav, situacij, naklju-
čij in zapeljevanja.« Poskusi-
te se zapeljati s Fragmenti
Marka Kovačiča. Razstava
bo odprta do 15. decembra.
MATEJA PODJED
Čudežni deček
v Celju
Ljubitelje glasbe bo
s koncertom v Narodnem
domu, ki bo 11. decembra
zvečer, razveselil mladi
violinist Štefan Milenko-
vič, ki se ga je že prijelo
ime »čudežni otrok«.
Mladi umetnik bo nasto-
pil ob spremljavi pianistke
Lidije Caenazzo. Za kon-
cert vlada že zdaj precejš-
nje zanimanje. Vstopnice
bodo v predprodaji od 3.
decembra dalje v Likov-
nem salonu, na Trgu svo-
bode, in ne v Gregorčičevi
ulici, od koder se je moral
Zavod za kulturne priredi-
tve zaradi uničenih prosto-
rov preseliti. Vstopnice pa
bodo prodajali tudi v turi-
stični poslovalnici Po-
potnik.	MP
Žabe svatbo bi imele
Ljubiteljska kultura tiči do grla v vodi
Kakšna bo nadaljnja uso-
da celjskega plesnega orke-
stra Žabe, ki mu je voda že
dvakrat zmočila in uničila
isntrumente, je težko napo-
vedati. Člani orkestra, ki ga
vodi profesor Edi Goršič, so
entuziasti, zato je upati, da
bomo Žabe slišali skupaj
z godalci in pevci mešanega
pevskega zbora France Pre-
šeren, 23. decembra na bo-
žično novoletnem koncertu
v farni cerkvi.
Nekaj instrumentov, ki
jim jih je voda uničila v pro-
storih Pedagoške šole, si bo-
do sposodili, bolj v skrbeh
pa so zaradi uničenega not-
nega gradiva. Pa tudi zato
člani orkestra ne bodo vrgli
»puške v koruzo.« »Jože
Privšek in Moj mir Sepe sta
nam že ponudila pomoč,«
pravi Edi Goršič.
Sicer pa je poplava prine-
sla marsikaj na dan tudi
v kulturi. V ljubiteljski toli-
ko bolj. Društva ali posamez-
ne skupine v Celju so morala
biti zadovoljna s slabimi
vadbenimi prostori in pogo-
ji. Mnogi so si jih urejali sa-
mi, s prostovoljnim delom in
prispevki, pomoči ni bilo od
nikoder, ali pa bolj malo. Mi
pa smo bili na uspehe zbo-
rov, orkestrov, folkloristov,
igralcev in drugih ljubiteljev
tako radi ponosni. Še pose-
bej, če so uspeli kje v tujini.
So pa tam tudi lahko videli,
kako drugod gledajo na svo-
ja umetniška društva. Kje ta
vadijo in pod kakšnimi po-
goji. Medtem pa jih je Celje
tako rado metalo sem in tja,
iz enega prostpra v drugega,
dokler se kultUra ni znašla
dobesedno do grla v vodi.
Škoda je vehka. »Če pa go--
vorimo o gmotni škodi,« pra-
Yi Edi Goršič, »je je samo pri
Žabah za poldrugi milijon
dinarjev. »Seveda pa mora-
mo obnoviti še notni arhiv.
prej. Obstoj orkestra je hudo
ogrožen, a mislim, da se nam
bo uspelo ponovno postaviti
na noge in povrniti v formo,
v kateri smo bili. Če hočemo
nastopiti na božičnem kon-
certu, moramo ta teden pri-
četi s trdim delom, tudi zato,
da bomo lahko sezono izpe-
ljali tako kot smo si jo zasta-
vili. Pričakujemo, da bo ime-
la družba poslej vsaj kanček
več razumevanja za kulturna
društva. Samo za primer:
največje kulturno društvo
France Prešeren, že razpada.
Res da zaenkrat na svoje
sekcije,, ki so bile do sedaj
zelo uspešne. Nima pa dru-
štvo prav nobenega skupne-
ga prostora, kjer bi se člani
lahko srečevali in gojili tudi
družabno življenje. Tako pa
pojemo preveč po svoje in
preveč vsak zase, kar za ob-
stoj takšnega društva ni do-
bro. Treba bo združiti moči,
če bomo hoteh načrtno dose-
gati uspehe. Skoncentrirati
moramo kakovost, tako kot
to počno zunaj, če se že tako
radi zgledujemo po Evropi.
Toliko pevskih zborov, pri-
merjalno na število prebival-
cev, kot jih ima Celje, nima
nobeno mesto. Vendar daleč
od tega, da bi bih vsi enako
dobri. Je že res, da pravimo
Celju pojoče mesto, nimamo
pa šole za zborovsko petje.«
Edi Goršič že tri desetletja
deluje v Celju na glasbenem
področju in v tem času se je
lahko dobobra prepričal, ko-
liko je družba (ne glede kdo
je na oblasti) naklonjena lju-
biteljski dejavnosti. Zdaj, po
usodnem vodnem valu, pa je
vendarle pravi trenutek, da
ljubiteljem ne natakne cokel
in jih pusti v blatu, ampak da
jim skuša pomagati, pa če-
prav bo to,včasih le moralna
podpora. Če pa se nihče ne
bo zmenil za križe in težave
društev in sekcij, je njihov
nadaljnji obstoj že danes ob-
sojen na propad. Mladi, če-
prav morda talentirani, se ne
bodo več priključevali ljubi-
teljskim vrstam, ker pač ne
bodo pripravljeni peti v vlaž-
ni dvorani, se vrteti po valo;
vitem parketu ali pa se iti
orkester brez instrumentov.
Tudi za ceno lastnega zdrav-
ja ne in človek bi rekel, da
bodo ravnali kar prav.
»V Narodnem domu, kije
bil zgrajen v kulturne name;
ne, pa sedijo politiki,« pravi
Edi Goršič.
Niz problemov je še, ki ta-
rejo in majejo ljubiteljske v^-
ste. Čvrste stebre, ki še stoji-
jo, bo potrebno podpreti
Ostalo bo opravila naravna
selekcija po zakonu kakovo-
sti. Recept za obstoj ljubitelj-
ske kulture je preprost ob
dejstvu, da se kulturniki za-
vedajo, da denarja ni veliko
Vendar pa večna potrpežlj'
vost tudi veliko stane.
MATEJA PODJED
Ko je voda odtekla iz kletnih prostorov Srednje pedagt
ške šole, je za seboj pustila kaj žalostno podobo: mokri k
blatni instrumenti članov plesnega orkestra Žabe.
IMP KLIMA CELJE
je odprla
INDUSTRIJSKO PRODAJALNO
na Delavski cesti 5
UGODNO VAM NUDIMO:
-	vse izdelke Klime Celje
-	tehnološke viške materialov po ugodnih cenah
-	izdelavo kovinskih izdelkov kot so: cisterne za
kurilno olje, raztezne posode, montažne okvirje Itd.
-	montažo in popravila centralnega ogrevanja, vo-
dovoda, prezračevanja, regulacije ogrevanja in
prezračevanja
-	usluge raznih strojnih del
Obiščite nas ali pa pokličite na telefon 34-511/96.
Pričakujemo vas!
Delovni čas trgovine od 8. do 15. ure.
ZLATARSTVO
KRAGL
ŽALEC
TRADICIJA
TREH
GENERACIJ

28. NOVEMBER 1990 - STRAN 11
Učiteljica z dušo in srcem
v vojnem zdravilišču
J Rimskih Toplicah bo da-
v sredo, prejela prizna-
ije Društva prijateljev mla-
^e Anica Perše, za izjem-
^ dosežke na področju
jjgoje in izobraževanja,
peršetova je lani oktobra
^topila v pokoj, vse življe-
ije pa je posvetila otrokom.
Il3jprej kot učiteljica na
^edni stopnji, nato kot
pfinestnica in kasneje rav-
nateljica osnovne šole
f Rimskih Toplicah. Poleg
l^a je vrsto let aktivno de-
lovala pri Društvu prijate-
tev mladine, pa v skupno-
iti otroškega varstva in ne-
fizadnje opravljala funkci-
ta podpredsednice Skupšči-
le občine Laško.
-Anica Perše pravi, da je
{skupnosti otroškega var-
jtva delala vrsto let in da so
l)ili sadovi njenega dela vid-
ni, toda ljudje so jo kot aktiv-
no ocenjevali šele takrat, ko
je bila podpredsednica
fecupščine občine, pa čeprav,
[ot pravi sama, tam ni nare-
jila takorekoč nič, ker je
imela večinoma zvezane
foke.
Sicer pa je vse življenje
Igraje delala z otroki. Še po-
fbej pri srcu so ji spomini
pa Breze, kjer je službovala
kmalu potem, ko je končala
)lanje na učiteljišču. Tudi
Rimskih Tophcah je bilo
epo, za kar so imeli zasluge
jdi njeni kolegi in kolegice,
lanes službe ne pogreša,
kidi v šolo, čeprav stanuje le
ek^ metrov proč, ne gre.
ida pa vidi, če jo obiščejo
ivši sodelavci, da skupaj
lepetajo. Ko je lani zapuš-
Bla šolo, jo je najbolj ganil
»pek, ki ga je prejela, okoli
ijega pa je bil več metrov
dolg trak s podpisi vseh os-
novnošolcev.
Sedaj, ko je upokojena,
njene aktivnosti v okviru
Društva prijateljev mladine
niso usahnile, pa tudi v od-
boru za šolstvo, ki deluje
v okviru laškega izvršnega
sveta, sodeluje. Tako sprem-
lja razprave povezane z reor-
ganizacijo šolstva, čeprav
gleda na to nekoliko skeptič-
no. »Ne verjamem, da bo
kdaj prišlo do tega, da bi
imel glavnp in edino besedo
ravnatelj. Če pa bi se to že
pripetilo, potem bi bilo po-
trebnih precej rošad. Bojim
se, da je obljuba o samostoj-
nosti učitelja neuresničljiva.
Tudi sama kot učiteljica ni-
sem bila nikoli samostojna.«
Zamiranje delovanja dru-
štev prijateljev mladine, ozi-
roma pečat preživCtosti, ki
ga dobiva, Anici ni povšeči.
Pravi, da v manjših krajih ta
društva pomenijo veliko pri
delu z otroki. V Rimskih To-
plicah je vedno imenitno de-
lovalo, meni. Anica Perše, ki
je predsednica občinske zve-
ze DPM se trenutno ubada
s praznovanjem Novega leta.
Čeprav imajo darila za otro-
ke v šolah in vrtcih kupljena,
ne vedo ali jih bo otrokom
odnesel Dedek Mraz ali Bo-
žiček. Odločitev bodo prepu-
stili kar šolam samim.
NATAŠA GERKEŠ
Krvodajalski
alfciji
Minule dni sta bili v žalski
občini dve krvodajalski akciji.
Prvo so pripravili delovni člani
krajevne organizacije RK iz
Šempetra za Zdravstveni cen-
ter iz Celja. K odvzemu je pri-
šlo 111 občanov, kar je nekoli-
ko manj kot v prejšnji akciji.
Druga akcija pa je bila minuli
petek v Petrovčah, kjer je kri
darovalo 52 občanov, od tega
največ iz Zarje Petrovče. Po
besedah predsednice KO RK
Petrovče Cvete Kline z akcijo
niso bili najbolj zadovoljni, pa
čeprav se je zadnje udeležilo
nekaj več krvodajalcev kot
lani.
Letos bosta v žalski občini še
dve krvodajalski akciji in sicer
5. decembra v Preboldu in 21.
decembra v Žalcu.
Na sliki: Z akcije v Pe-
trovčah.
T.TAVČAR
Eks štempei
»Bruci, strateški premiki Vsak naj prime stol
v roke in ga prinese na sredino, lepo do milimetra se
postavite v dve vrsti. Stare bajte, pokažimo jim - eks
štempei!« Kozarci so zažvenketali in stare bajte (štu-
denti, ki so že opravili preizkus zrelosti in znanja) so
nazdravili. Tako seje začel petkov večer v Gornjem
Gradu, ko so študenti Zgornjesavinjskega študent-
skega kiuba pripravili že trideseto skupščino.
Namen te skupščine, ki so jo pred leti preselili iz
Ljubljane v Zgornjo Savinjsko dolino je, da se starejši
in mlajši spoznajo ter se okvirno dogovorijo, kaj bodo
delali v Ljubljani in Mariboru še izven svojih študij-
skih obveznosti. Seveda pa je večer namenjen temu,
da stare bajte po mili volji zafrkavajo bruce, ki so za
študentsko življenje po enem mesecu še popolnoma
nezreli, skratka zelenjad.
Iniciator in prvi predsednik ZSŠK je bil pred tride-
setimi leti Jože Jeraj. Klub je bil ustanovljen v okviru
mladinske organizacije, ni pa bil namenjen le druže-
nju. Reševali so težave zaradi stanovanj v Ljubljani,
štipendij, iskali zaposlitev. Vseskozi pa jih je družila
ena občina in velika oddaljenost od domačega kraja.
Informativni dnevi, organizacija raznih akcij in seveda
druženje ter pomoč pri študiju so bile njihove dejavno-
sti. V zadnjem času je aktivnost kluba nekoliko
zamrla, kljub temu pa so v Ljubljani še vedno povezani
med sabo in se srečujejo vsakih štirinajst dni. »Bruce
je treba naučiti študentskega življenja, ne morejo biti
le doma in se učiti. Spoznavati morajo življenje, toda
danes je njihova osnovna dolžnost, da spoštujejo sta-
rejše, bolj izkušene in po vseh dokazih tudi pamet-
nejše,« pravijo stare bajte.
Letos seje srečanja udeležil mozirški župan Andrej
Presečnik, kije pojasnil, kakšen je položaj v gospodar-
stvu in nasploh v življenju mozirske občine.
Preiskus znanja in pijače. Menda bruci sploh ne
dihajo - tako zeleni so, da se preživljajo s fotosintezo.
Vendar so tako neumni, da tega ne vedo. Pravzaprav
na nobeno vprašanje navadno ne vedo odgovora, saj je
jasno, da bodo na vsako vprašanje napačno odgovorili,
kazen pa jih tako ali tako čaka. Najprej so tu brucma-
jorji, ki skrbijo za red in popolni mir, v petek pa so
skrbeli še za to, da so bruci uro in pol klečali na rižu.
Druga kazen pa je godlja v kozarcu, ki jo mora vsak
popiti. Koliko, je odvisno od tega, kaj veš in kako zelo
ti je slabo že ob pogledu na tekočino v kozarcu. Letos
so v godljo nametali vse, kar so tekočega našli
v gostilni. Od črnega, rdečega vina do olja, kisa in
začimb. Za nameček pa je v njej plavalo še malo zelja
in klobas. Ampak bruc se mora spominjati dne, ko mu
je bila dana čast, da je postal študent. Eks štempei,
stare bajte!	URŠKA KOLENC
MI^LEMBE NA CELJSKEM
mETIH 1945-19^
Piše
MILKO MiKOLA
11. nadaljevanje
Na ugotovitve komisije
JO organi za notranje zadeve hitro
fKigirali in navedene trgovce so
12. decembra 1945 aretirali. 14. de-
cembra 1945 so bile proti aretira-
nim trgovcem v Celju demonstra-
ki pa nikakor niso bile spon-
j^e, ampak jih je organiziral
•testni komite KPS Celje. Sklep
J organizaciji demonstracij je
•testni komite KPS Celje sprejel
^ seji sekretarjev KP z območja
fsta Celje dne 13. decembra
»45. V zapisniku s te seje je med
^gim navedeno: »Sekretar
•^aksler je pozval vse sekretaije
^uc za pritegnitev vseh partijcev,
delavcev in drugih v demonstraci-
ki bo 14. t.m. ob 5. popoldan
i^oti špekulantom, črnoborzijan-
in kulturbundovcem. Člani
^ije mor^o demonstracijo or-
rjjizirati ter pritegniti ljudstvo za
da bo demonstracija čisto
^ontana. Prikazati je treba Iju-
kako so delali nepošteni tr-
f ci Stermecki, Pšeničnik, Do-
jvitnik itd. (...) Vse to mora
j^ti v konspiraciji v toliko, da ne
^ r^ihče slutil, da to pripravljajo
Kp. Hkrati pri demonstraciji
K ^reba zahfevati razlastitev vseh
!*Poštenih trgovcev.« Iz tega lah-
^ sklepamo, da so oblasti proces
navedenim celjskim trgov-
jJ*^ v določeni meri že vnaprej
^ Pravile, z aktiviranjem množic
l^ernonstracijah pa so nedvomno
vriskale na okrožno sodišče
Ojj^^lju, da bi jim izreklo čim
®Jšo kazen, vključno z zaplem-
^Prernoženja. Kot sem že nave-
' J® bil sodni proces proti celj-
skim trgovcem dne 24. decembra
1945 pred okrožnim sodiščem Ce-
lje. Obtožnica jih je bremenila, da
so storili naslednja kazniva de-
janja:
I. Da so vsi obtoženi v nameri
kopičenja in prodajanja blaga po
črni borzi blago prikrivali in ga
zadrževali od prddaje ter ga na ta
način odtegnili iz prometa, izmed
navedenih predvsem obtoženec
Pšeničnik, ki je prikrival in zadr-
ževal od prodaje najbolj povpraše-
vano blago, t.j. volneno, ki ga je
imel na zalogi ca 3000 metrov in
flanele, ki jo je imel na zalogi ca
4000 metrov.
2.	Da so obtoženci Rudolf Ster-
mecki, Franc Dobovičnik in Ru-
dolf Rojnik opustili obvezno pro-
dajo, zlasti obtoženec Rudolf Ster-
mecki, ki ni prijavil niti metra sta-
rega blaga, dasi ga je imel na zalo-
gi v vrednosti enega milijona di-
narjev, z namero, da bi zaradi ko-
pičenja in prikrivanja blaga, blago
odtegnili splošnemu prometu in
mu s tem zvišali ceno.
3.	Da je Rudolf Stermecki, v na-
meri doseči višjo ceno in kopiče-
nje svojevoljno ustavil prodajo
blaga s tem, da svoje trgovine za
širšo javnost vobče ni odprl.
Obtožbe so temeljile na izjavah
članov komisije, ki so 4., oz. 8. de-
cembra pregledali zaloge v trgovi-
nah teh trgovcev ter na izjavah
prič med katerimi pa so bili, kar ni
nepomembno, tudi uslužbenci od-
sekov za trgovino in preskrbo pri
okrožnem narodnem odboru Celje
in pri okrajnem narodnem odboru
Celje-mesto. Med obremenilnimi
pričami sta bila tudi oba načelnika
odseka za trgovino in preskrbo pri
okrožnem narodnem odboru Če-
Ije, oz. pri okrajnem narodnem od-
boru Celje: Nestl Žgank in Marica
Šparhakel.
Stroge kazni
čeprav so obtoženi, oz. njihovi
odvetniki obtožbe zavračali, jih je
sodišče spoznalo za krive in jih
obsodilo na naslednje kazni:
1.	Rudolf Stermecki, na 10 me-
secev odvzema prostosti s prisil-
nim delom, na izgubo političnih in
posebej državljanskih pravic za
dobo 5 let, na prepoved izvrševati
trgovsko obrt ter na zaplembo tr-
govskega podjetja z inventarjem
in vsem blagom, ki je predmet te-
ga, podjetja ter nepremičnine,
v kateri se podjetje izvršuje.
2.	Miloš Pšeničnik, na 6 let odv-
zema prostosti s prisilnim delom,
na izgubo političnih in posebej dr-
žavljanskih pravic za dobo 10 let,
na prepoved izvrševati trgovsko
obrt ter na zaplembo trgovskega
podjetja z vsem blagom, ki je
predmet tega podjetja in inven-
tarjem.
3.	Franc Dobovičnik, na 4 leta
odvzema prostosti s prisilnim de-
lom, na izgubo političnih in pose-
bej državljanskih pravic za dobo
7 let, na prepoved izvrševati trgov-
sko obrt ter na zaplembo celotne-
ga trgovskega podjetja z vsem in-
ventarjem in blagom, ki je pred-
met tega podjetja, nepremičnine,
v kateri se trgovina izvršuje in na
zaplembo imovinskega deleža pri
tvrdki »ELKA«.
4.	Rudolf Rojnik, na 8 mesecev
prisilnega dela brez odvzema pro-
stosti ter na izgubo političnih in
posebej državljanskih pravic za
dobo treh let.
5.	Franc Fišer, na 2 leti odvze-
ma prostosti s prisilnim delom, na
izgubo političnih in posameznih
državljanskih pravic za dobo 4 let
in na prepoved izvrševati trgov-
sko obrt.
6. Drago Hladin, na I leto in
3 mesece prisilnega dela brez odv-
zema prostosti, na izgubo politič-
nih in posameznih državljanskih
pravic za dobo 5 let, na prepoved
izvrševati trgovsko obrt ter na za-
plembo trgovskega podjetja z vso
zalogo, ki je predmet tega podjetja
in inventarja, a izvzemši nepre-
mičnine, v katerih se obrt izvršuje.
Celotna razprava Milka Mikole
je objavljena v letošnjem Celj-
skem zborniku, ki je že izšel. Po
ceni 140,00 dinarjev ga l^ko ku-
pite v uredništvu Novega tedni-
ka in Radia Celje.
Nadaljevanje prihodnjič
Zemljiška posest:
V okraju Mozirje je bilo zaplenjenih 69 zemljiških posesti, od tega 54 na osnovi
odloka AVNOJ z dne 21. 11. 1944 in 15 na osnovi drugih predpisov (sodne
zaplembe). Skupna površina vseh zaplenjenih zemljiških posesti je znašala
1051 ha, 92 a, 44 m^.
Pomen kratic:
A - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last nemške države.
B - Zaplemba na osnovi odloka AV-
NOJ z dne 21. 11. 1944, ker je bilo go-
spodarsko podjetje last osebe nemške
narodnosti.
C - Zaplemba na osnovi Zakona o kaz-
nivih dejanjih zoper ljudstvo in državo
(ZKLD).
D - Zaplemba na osnovi Zakona o po-
bijanju nedopustne špekulacije in go-
spodarske sabotaže.
E - Zaplemba na osnovi Zakona o odv-
zemu državljanstva.
F - Zaplembo izreklo vojaško sodišče
na osnovi uredbe o vojaških sodiščih
z dne 24. 5. 1944.
12. STRAN - 28. NOVEMBER 1990

Trezni v novo življenje
Zdravljenje odvisnosii od alkohola je pač samo - zdravljenje
Med Slovenci je Martin sila čaščen
svetnik, že dolgo pa mu nismo peli
take hvale in slave kot prav letos.
Goduje novembra, v mesecu, ko se
sicer na široko (vsaj z besedami) bori-
mo proti alkoholizmu. Večina raje
vse v zvezi z alkoholizmom kar pre-
sliši, saj kozarček ali pa kar litrček
sodi k normalnemu življenju. Še več:
celo moškost merimo s tem, koliko ga
kdo nese.
V množičnem omaljanju vsi radi so-
delujemo, ko pa se nekje na poti od
prvega kozarčka do neodložljive po-
trebe po alkoholu razvada spremeni
v veliko družbeno zlo in stotine oseb-
nih tragedij, je našega razumevanja
konec. Veseljaki postanejo v naših
očeh pijanci, če se odločijo za zdravlje-
nje, pa rečemo, da ^ jih zaprh v Voj-
nik. Psihiatrije v Vojniku pa seje tako
že davno prijelo ime - norišnica. V res-
nici pa je to normalna bolnišnična
ustanova, kjer med drugim zdravijo
tudi bolezen, imenovano odvisnost od
alkohola.
Če si enoto za zdravljenje odvisnosti
od alkohola malo pobliže ogledamo,
vidimo, da so vsi strahovi pred zdrav-
ljenjem na njej odveč. Na enoti imajo
v štirih sobah prostora za 26 moških in
6 ženskih bolnic. To je premalo, saj je
trenutno čakalna doba za sprejem
4 mesece. O sprejemu na oddelek od-
loča zdravnik, ki lahko v nekaterih pri-
merih predlaga dispanzersko zdravlje-
nje. Na oddelku imajo še velik dnevni
prostor, pa sobe za sestre, zdravnika in
psihologa. Sestanke terapevtske skup-
nosti imajo v dvorani, manjše pa v so-
bah bolnikov ali terapevtov. Bolniki
so v običajnih, ne v bolniških, oble-
kah, zdravljenje pa temelji na skupin-
skem delu.
Cilji zdravljenja so postopni. Bolniki
se morajo najprej strezniti in telesno
okrepiti, nato pa bi naj uvideli, da so
alkoholiki in spoznali, kaj jim je odvis-
nost prinesla, kakšne so posledice. Še-
le s spoznanjem teh je mogoče začeti
razmišljati o spremenjenem načinu
življenja. O zadovoljnem življenju brez
alkohola.
To seveda ne gre preprosto. Prav za-
to so pri zdravljenju tako pomembne
skupine. V skupini vse poteka po na-
čelu daj-dam. Urejeni zdravljenci in
njihovi svojci so namreč najboljše
zdravilo za tiste, ki se v zdravljenje
šele vključujejo. Skupina daje bolniku
oporo tudi po končanem bolnišnič-
nem zdravljenju. Klubi zdravljenih al-
koholikov so potrebni prav zaradi gra-
ditve pripadnosti trezni skupini ljudi.
Podobo trezneža sredi množice moža-
tih »veseljakov« je pač težko sprejeti
in obdržati. To lahko naredi samo člo-
vek, ki se zaveda, da je osebnost, da
mu nihče ni enak, da ga življenje ne
premetava. Samozavesten človek to-
rej. In k temu jih vzpodbujajo na enoti
za zdravljenje odvisnosti od alkohola
v Vojniku. Terapevtom pri tem poma-
gajo drugi bolniki, svojci in ljudje iz
delovnega okolja zdravljenca. Škoda,
da ravno v delovnih okoljih ukrepajo
šele takrat, ko alkohol toliko onespo-
sobi delavca, da povsem zataji tako pri
obsegu kot pri kakovosti dela. Sicer pa
morajo vsi, ki se vključujejo v zdrav-
ljenje spoznati, da se je zdravljenec
odločil za novo, drugačno življenje in
ga takega tudi sprejeti. Drugače so
bremena okolja po vrnitvi iz bolnišni-
ce, kjer so lepo na varnem, prehuda.
Zdravljenje v bolnišnici je kljub vsem
govoricam, ki krožijo o njem, še najlaž-
ji	MILENA B. POKLIČ
Dr. Darja Boben-Bardutzky: »Mno-
gi ljudje, tudi strokovnjaki menijo,
da je delo z alkoholiki mučno in neh-
valežno. Pa ni tako. Res ni enostavno,
saj mora biti terapevt poleg tega, da
razčisti svoj odnos do alkohola, do-
bro oborožen z znanjem o sami teoriji
alkoholizma in o delu z ljudmi - s po-
sameznikom, z velikimi in malimi
skupinami. Nikakor pa ni res, da je to
nehvaležno delo. Pred našimi očmi se
dogajajo velike spremembe. Iz neure-
jenih, tudi zanemarjenih in včasih
potolčenih ljudi z zamegljeno zavest-
jo nastajajo zdravi, čedni, sposobni
možje in žene. Lepo je tudi videti,
kako se družinski, partnerski odnosi
izboljšujejo, ko ljudje postajajo
sproščeni, samozavestni. To lahko vi-
dimo že po treh mesecih, še lepši pa je
pogled pri večletnih abstinentih
z urejenimi, često povečanimi druži-
nami, z uspešnostjo v službi, z... In
teh ni tako malo.«
Del terapevtskega teama med posvetom: psihologmja Jožica Barborič, višja
medicinska sestra Anica Lenart, socialna delavka Lučka Belak, vodja enote
za zdravljenje odvisnosti od alkohola psihiatrinja Darja Boben-Bardutzky in
socialna delavska Stanka Kozlevčar.	Foto: EDI MASNEC
Pomoč prihaja
v mozirski občini so veseli pomoči, ki prihaja od vsepovsod, saj jim je voda
uničila veliko stvari. Ena izmed pomoči je prišla v Luče iz krajevne skupnosti
Olševek-Hotemože iz občine Kranj. Člani rdečega križa v krajevni skupnosti so
hodili od hiše do hiše, od družine do družine in zbrali kamion pomoči. V Luče so
pripeljali hladilnike, štedilnike, televizorje, pralne stroje, obleke, hrano... Vse
zbrano so izročili tajniku KS Luče Jerneju Planklu.	L O
Rudarji gradijo
Ralfunu
Velenjski rudarji so že priče-
li z delom - na Ljubnem gradi-
jo novo hišo Marjanu Rakunu,
ki mu je podivjana Ljubnica
odnesla stari in novi dom. Kra-
jevna skupnost Ljubno je pri-
pravila zemljišče, Zavod za ur-
banizem iz Velenja je brezplač-
no pripravil načrte, mozirska
občina je vso dokumentacijo
potrdila in delo se je začelo
brez težav. Za novo hišo Marja-
na Rakuna, ki ima mesec dni
staro hčerko, je že pripravljena
gradbena jama, do konca ted-
na naj bi vlili prvo ploščo. Če
bo vreme naklonjeno, upajo,
da bo hiša na ključ zgrajena do
začetka poletja.
To ni prva pomoč, ki jo nudi-
jo velenjski rudarji. Pred leti
so v Zibiki z udarniškim de-
lom zgradili šolo, lani pa so
v laški občini, ki jo je prizadelo
neurje, prav tako priskočili na
pomoč.	L. O.
Prava icorenina
90 let Martina Turka iz Šoštanja
Šaleška dohna je lahko po-
nosna, da ima v svoji sredi
tako čvrstega 90-letnika, ka-
kor je Martin Turk iz Šošta-
nja. Res je prava korenina,
nanj so lahko ponosni vsi tri-
je sinovi, hčerka, zet, snahe,
pet vnukov in trije pravnuki,
pa tudi vse ostalo sorodstvo,
ki seje na Martinovo nedeljo
zbralo na slavnostnem kosi-
lu v gostišču Arcman v Skor-
nem pri Šoštanju. Bilo je ve-
selo, kot se za praznovanje
90-letnice in godu hkrati tudi
spodobi.
Martina Turka zelo težko
najdeš doma. Čil je in zdrav
in rad še kaj postori. V šali
pravi, da se bo moral oprijeti
še kakšnega dela, saj mu po-
štar prvega prinese le 1500
din kmečke pokojnine, a ta-
koj doda, da otroci zelo lepo
skrbijo zanj, tako da mu na
tisti denar ni treba čakati.
Rad gre na sprehod ah zavije
na kak deci, rad tudi bere,
najraje revijo Radar. Obe
svetovni vojni je dal skozi,
druga je bila hujša od prve,
posebej hudo pa je bilo po
koncu 2. vojne. Takrat so mu
vzeli tudi precej zemlje. Prva
šoštanjska termoelektrarna
stoji na njegovi zemlji in:
»Prav nič me niso vprašali,
če lahko na tej zemlji gradi-
jo... Kaj sem mogel, tiho
sem moral biti... Lahko bi
me še zaprli, saj veste, kako
je bilo v tistih časih takoj po
vojni.«
Izučil se je za zidarja, delal
tu in tam, potem pa se je od-
ločil za furmanstvo. To je bil
kar donosen posel, vsak dan
je s konjsko vprego prevažal
prempg, veliko je vozil za
rudnik, včasih tudi kaj dru-
gega, vmes pa je kmetoval,
da sije prislužil skromno po-
kojnino. Od vsega začetka je
član gasilskega društva Šo-
štanj-mesto in ob visokem
jubileju so mu šoštanjski ga-
silci pripravih prisrčen spi^,
jem. Nazdravili so mu z nj
vim vinom, kot se za Marti-j
spodobi.
Bolan je bil redkokdaj,)
enkrat je moral v bolnico
Šele pred štirimi leti je opij
stil kajenje, rad spije kozarej
dobrega vina in ima velj
apetit. Sam pravi, da pri jej
ni izbirčen.
Na slavju se je gibčno za\T
tel, tudi valček in polka g
nista utrudila. Vprašal sej
ga, od kod mu toliko energ
je. »Ja, nič mi ni bilo šenki
no, podarjeno, vse sem sipr,
služil s trdim delom od zoi
do mraka. Nikoli nisem a,
pravljal, vedno sem bil do
bre volje. Že res, da sem k
pob kakšno ušpičil, a živli
nje mora biti pestro in potei
dan hitro mine.«
Sedaj živi pri starejšem s
nu. »Nič se ne more pritoj
vati. Snaha je zlata vredn
vnuki tudi, resnično užira
jesen svojega življenja. Se .
optimist in upam, da bo
učakal še lepše čase. -
LOJZE 0JSTER5i:ii
Vprašanje naravi
Letos nas narava preseneča na vsakem koraku. Pred dnevii
je v našem uredništvu oglasil Oton Samec iz Strmca pri Vojni
in prinesel na ogled nekaj jabolk v jabolkih. Seveda ga zanic"
kako je lahko eno jabolko zlezlo v dfugo.
Ivana Dobrajca iz Kompol pa je presenetila bera štoro5
z nenavadno debelimi beti. Našel jih je na kraju, kjer s^
rastejo običajne štorovke, pa tudi končale so tako, kot se za
spodobi: na krožniku.	'
EDI MASNP

28. NOVEMBER 1990 - STRAN 13
Voda Š6 za v čevelj ni
pred kratkim so v Mle-
ugrni v Arji vasi poostrili
jdkup mleka. Natančneje,
j3Čeli so ugotavljati prisot-
„st vode v mleku, kupili za
,0 posebno napravo imeno-
^.jno krioskop in sprejeli
mdi nekaj ukrepov, ki jih
l,Qdo uresničevali povsod
tam. kjer bodo našli vodo.
Večina rejcev podpira po-
ostreno kontrolo, saj so mno-
gi iztržili manj ravno zaradi
Malomarnosti pa tudi na-
niernega dodajanja vode.
j^ed kmetovalci pa so se
vnele živahne razprave
Q tem, ali naj analize dela
Hllekarna ali naj bo to nev-
^na institucija. Kaj menijo
3 poostreni kontroli sami rej-
ci in kaj v Mlekarni?
Kontrole da, toda
poštene
Povsem naključno smo se
ustavili v zbiralnici mleka
v Gotovljah. Tamkajšnji rej-
ci so menili takole:
Anton Škafar: »Vsak dan
prinesem v to zbiralnico
okrog 100 litrov mleka. Po-
ostrena kontrola se mi zdi
lar dobra, tako bomo vsaj
razčistili, kako je s prisot-
nostjo vode in ne bomo vsi
trpeli. Prav pa bi bilo, da
analiz ne bi delali v mlekar-
ni, kjer nam tudi plačujejo,
ampak naj bi vzorce pregle-
davala nevtralna institucija.«
Marija Krajnc: »Čisto
prav je, da kontrolirajo, še
večkrat bi lahko, samo da bi
pošteno delali. V zbiralnico
prinesem zjutraj okrog 15 li-
trov mleka, nekaj litrov po-
tem še zvečer. Ni prav, da
smo kaznovani tudi tisti, ki
delamo pošteno, paziti pa
morajo tudi tisti, ki odvažajo
mleko, da tam ne bo vode.«
Marija Bizjak: »Oddaja-
mo po 70 do 80 litrov mleka
vsak dan in s temi kontrola-
mi se strinjam. Edino, naj še
kdo drug pregleduje vzorce,
tie samo mlekarna. Tudi
okrog teh kontra vzorcev je
veliko nejasnosti, nihče nam
natančno ne pove, kdaj jih
lahko zahtevamo.«
Štefan Golhleb: »Nič ni-
mam proti kontroliranju, sa-
mo delo naj pošteno opravi-
jo. Tu v Gotovljah smo že
dvakrat imeli probleme z vo-
do in mislim, da morajo kon-
trolorji povedati, kdaj jem-
ljejo vzorce za ugotavljanje
vode. Tako pa nikoli ne ve-
mo, kdaj lahko tudi mi zah-
tevamo kontra vzorec. Se pa
strinjam, da bi kontrolo mo-
rala imeti v rokah nevtralna
institucija.«
Anton Lipovšek, vodja
zbiralnice: »V zbiralnico pri-
nesejo ljudje vsak dan po 480
do 530 litrov mleka. Kolikor
se pogovarjam z ljudmi, se
vsi strinjajo s poostrenim
nadzorom, v glavnem pa lju-
dje nikoli ne vedo, kaj kon-
trolirajo tehnologi in kakšen
vzorec jemljejo.«
Tudi v zapor zaradi
vode
»Ugotavljanje vode v mle-
ku ni nobena naša kaprica,
tako zahtevajo predpisi, ki
smo jih dolžni izpolnjevati,«
trdi vodja odkupa v Mlekar-
ni Milan Mirnik, ki smo ga
zaprosili za nekaj pojasnil
v zvezi s poostrenim nadzo-
rom pri odkupu mleka. Po
njegovih besedah ugotavlja-
jo v nekaterih zbiralnicah od
enega do tri odstotke vode
v mleku, precej težav se po-
javlja na družbenih farmah.
Izredno dobre rezultate do-
segajo v kmetijski zadrugi
Šoštanj, kjer so vodo prak-
tično že izkoreninili, precej
dobri so rezultati tudi v Sa-
vinjski dolini in še na neka-
terih območjih. Prisotnost
vode v mleku kontrolirajo
v mlekarni vsak dan, po zbi-
ralnicah tri do petkrat me-
sečno, dvakrat kontrolirajo
individualne vzorce. Poleg
tega se po petnajstkrat na
mesec kontrolirajo zbiralnič-
ni vzorci zaradi suhe snovi in
še kakšne dodatne analize
opravijo, če je potrebno. Če
v Mlekarni posumijo, da je
v kakšni zbiralnici kaj naro-
be, jemljejo posebne vzorce,
rejec pa ob tem lahko zahte-
va kontra vzorec. Kontrolor
mu mora svetovati, kam lah-
ko da v kontrolo vzorec, zah-
tevamo pa, da to potrdi
s podpisom, prav tako zahte-
vamo, da potrdi s podpisom,
če zavrne kontra vzorec,«
pravi Mirnik. In kako je
s plačevanjem teh dvojnih
vzorcev? Če ga zahteva rejec,
kjer je potem potrjena po-
tvorba mleka, plača rejec
sam, v nasprotnem primeru
krije stroške mlekarna.
Okrog razprav in dilem, kdo
naj pregleduje vzorce-mle-
karna ali nevtralna instituci-
ja, pa Milan Mirnik pravi to-
kole: »Edino naša mlekarna
ima na tem območju sodob-
no napravo, podobne so še
v Ljubljani, Mariboru in
v ptujski mlekarni. Zato edi-
no mi lahko ugotavljamo vo-
do v mleku. Večkrat smo
vzorce dajali za primerjavo
na mlekarski inštitut in re-
zultati so bili vedno enaki.«
V Arji vasi zagotavljajo, da
bodo v prihodnje delovale ti-
ste zbiralnice, kjer ne bo vo-
de v mleku. Tam, kjer se že
nekaj let srečujejo s tem pro-
blemom in ga nikakor ne
uspejo rešiti, bodo zbiralnice
zaprli. Trdijo tudi, da je veli-
ko preveč stroškov z mle-
kom, ki vsebuje vodo. Vse te
količine mleka morajo pre-
delati v sir, kjer pa je izkori-
stek bistveno slabši, kot pri
normalnem, kvalitetnem
mleku. V mlekarni rejcem
priporočajo, da čimbolj skr-
bijo za svoje posode, v kate-
rih prinašajo^mleko, za mle-
kovode in mblzne naprave,
da v njih ne bo vode. Mlekar-
ni pa velja priporočilo, da bi
morda le razmislili o tem, da
bi analize na krioskopu
opravljal nekdo tretji. Že za-
to, da je izključen vsakršen
sum in nezaupanje med ljud-
mi, ki vsaj v večini delajo po-
šteno. Da je nekaj tičkov, ki
dodajajo vodo, zadržijo kak-
šen liter mleka v svojih poso-
dah - to pa rejci sami še pre-
dobro vedo. IRENA BAŠA
V večini primerov se nesoglasja med rejci in mlekarno
zaradi dodajanja vode rešijo z nekaj pogovori. Včasih pa
se eni ali drugi znajdejo na zatožni klopi. V Slovenskih
Konjicah so na primer človeka, ki je dodjal vodo v mleko,
obsodili na šest mesecev zaporne kazni. Sodni mlini pa
trenutno meljejo gotoveljski primer. V mlekarni so lani
ugotovili, da je nekaj rejcev dodajalo vodo, vendar so se
rejci pritožili oziroma tožijo Mlekarno. Razplet ni znan, na
sodišče pa so morali tudi predstavniki Mlekarne, ki so
dovolili, da je voda v mleku sploh prišla v mlekarno.
Cinično dejanje
Milan Cajner o položaju GG Nazarje in dejanjih republiške
skupščine
Vsa gozdna gospodarstva so
od julija do danes preživela
težke čase. Zakon o začasni
prepovedi sečnje lesa je vpli-
val na njihovo delo, najbolj
pa je vplival na GG Nazarje.
V tem podjetju so se morato-
riju pridružili še likvidacijski
postopek, poplave, navodila
mozirskega izvršnega sveta,
spremembe zakona o morato-
riju in obravnava na celjskem
sodišču. Več o teh časih, o delu
in gozdarstvu nasploh nam je
povedal direktor Gozdnega go-
spodarstva Nazarje Milan
Cajner.
O Zakonu o začasni prepo-
vedi sečnje lesa v družbeni
lasti:
»Ta zakon nas je presenetil,
predvsem tisti del, ki se nana-
ša na škofijske gozdove. Takoj
smo ustrezno reagirali, vendar
so se zapleti nadaljevali do zi-
me. Izgubili smo bitko s časom
in na tak način tudi bitko
z možnostjo za preživetje. Pri-
zadevali smo si in se trudili,
vendar vsak, ki pozna delo re-
publiške skupščine in razpra-
ve o moratoriju ve, da gre
v ozadju za politične igre in
spletke. To pa vsekakor ni
v čast sedanji skupščini. Pogo-
varjali smo se_tudi z nadško-
fom Alojzijem Šuštarjem, da bi
izdal dovoljenje za predčasni
posek v cerkvenih gozdovih.
Vendar pa škofija nima prav-
nih razlogov, da bi dovoljenje
dala. O tem dejansko odloča
republiška skupščina.
O lastništvu
»V Gozdnem gospodarstvu
Nazarje nas lastništvo nikoli ni
zanimalo, rešiti smo hoteli le
problem dela. Izključno, za kar
smo se borili, je delo in možno-
sti za delo. Nikakor pa nismo
želeli vplivati na razreševanje
problema lastništva gozdov.«
O likvidaciji:
»Na vseh samoupravnih or-
ganih smo sprejeli sklep
o uvedbi likvidacijskega po-
stopka. Temu se je pridružil
tudi občinski izvršni svet, sami
pa smo zaprosili za mnenje re-
publiški sekretariat za kmetij-
stvo, gozdarstvo in prehrano.
To mnenje so posredovali šele
prejšnji teden na dan obravna-
ve in še to na zahtevo sodišča.
Vendar pa je v tem času prišlo
do poplave in spremembe mo-
ratorija, tako da smo se odloči-
li, da ponovno preučimo polo-
žaj GG Nazarje. Naslednja
obravnava je razpisana za 4.
december.«
O poplavi:
»Poplava je prizadejala
ogromno škodo na gozdovih in
gozdnih cestah. Takoj smo se
vključili v sanacijo, tako z raz-
nimi stroji kot tudi z delovno
silo. V gozdu pa vlada anarhija.
V teh časih se v mozirski obči-
ni intenzivno prekupčuje z le-
som, vendar le z boljšimi sorti-
menti, vrhovi pa so ostali
v gozdovih. Ti so bili breme za
hudourniške struge, ki so se
ravno zaradi tega marsikje za-
mašile. Lahko rečem, da je
anarhija v gozdovih škodo
v poplavah še povečala.«
O nalogu mozirskega IS za
posek.
»Mozirski izvršni svet je GG
naložil nalogo, da v teh izred-
nih razmerah za potrebe Gore-
nje Glin poseka pet tisoč kubi-
kov lesa. Odločitev IS se mi zdi
pravilna in primerna, saj je
usahnila dobava lesa. Mi smo
resno in profesionalno začeli
z delom, seveda pa smo IS
opozorili na veljavnost mora-
torija. V republiki so začeli raz-
mišljati, da nimamo pogojev za
delo, takrat pa je prišlo do no-
vih sprememb.«
O spremembi moratorija:
»Ravno v resnosti položaja
vidim razlog, da so v republi-
ški skupščini spoznali, da je
dovoli šale in igre v ozadju
spreminjanja zakona o začasni
prepovedi sečnje. Vendar pa
so poslanci le simbolično in
moralno prenesli- neko odloči-
tev na gozdno gospodarstvo.
Resnica je, da vsi škofijski goz-
dovi (za te zakon o začasni pre-
povedi ne velja več) ležijo nad
osemsto metri nadmorske viši-
ne, v zimskih razmerah pa je
nemogoča učinkovita proiz-
vodnja. Iz moratorija je tako
izvzetih 8 tisoč 271 hektarjev
gozdov, od tega pa je zaradi
neprevoznih gozdnih cest kar
plovica nedostopna. Tako so
še dodatno skrčene možnosti
za delo. Dolžina razprav o spre-
membi moratorija in spozna-
nje, da na zadnjem zasedanju
skupščine ni bilo nobenih do-
datnih argumentov in predlo-
gov za spremembe zakona, me
navaja na misel, da gre za, mo-
ralno gledano, cinično dejanje
slovenske skupščine. Postavili
so nas v položaj, ko nam v bi-
stvu nudijo možnosti za delo,
vendar pa je zaradi zime nemo-
goče delati. Gre za nastavljanje
pasti, saj si v jesenskem času
nismo, razumljivo, ustvarili ni-
kakršnih zalog.«
O novem zakonu o goz-
dovih:
»V tem zakonu so oblikova-
ne prehodne rešitve, ki pa bi
jih morali sprejeti že pred dve-
ma letoma. Te spremembe ta-
ko zamujajo, daje na področju
gozdarstva nastala anarhija.
V zakonu je prva novost to, da
stroka dobi javni značaj, orga-
nizirana bo v Javnem zavodu
za gozdarstvo. Več pristojnosti
bo tako dobila republika, hkra-
ti pa bo stroka javno odgovar-
jala za svoje delo. O podrobnej-
ši organiziranosti je še preura-
njeno govoriti, po naši presoji
pa gre za poglede, ki smo jih
pripravili že pred dvema le-
toma.
Druga novost v zakonu pa je
sproščena trgovina z lesom, za
kar smo se v Nazarjah zavze-
mali že pred enim letom. Za to
ni bilo razumevanja v Sloveski
kmečki zvezi, kar kaže na to,
da je kmečki zvezi v prehod-
nem obdobju zelo ustrezala
anarhija. Žal je ta ugotovitev
točna, mishm pa, da je SKZ
s tem dolgoročno zelo veliko
izgubila. Les bo imel v začetku
višjo prodajno ceno, kmetje pa
bodo morali del prispevkov
poravnati v obliki davka. Za
dobre gospodarje bo imel nov
zakon pozitivne učinke za tiste
pa, ki so hoteli na hitro več
zaslužiti, pa bo zakon zelo bo-
leč. Gre namreč za to, da bo
zaradi prevelike sečnje potreb-
no poravnati davek še za nazaj.
Doslej sta si lastnik gozda in
preprodajalec preprosto razde-
lila odbitno postavko od bruto
prodajne cene (ta je bila 30,9
odstotkov od cene), ki smo jo
namenjali za obnovo gozdov.
Sedaj pa bo moral latnik gozda
iz svojega žepa pokriti še tistih
15 odstotkov. Na področju pro-
meta z lesom lahko pričakuje-
mo hudo krizo in nižje prodaj-
ne cene. Novi Zakon o gozdo-
vih naj bi začel veljati januarja
prihodnje leto.«
O bodoči organiziranosti
gozdnih gospodarstev:
»Rešitve za GG Nazarje ni
več, sodišče bo gotovo preso-
dilo, da so dani vsi pogoji za
redno likvidacijo. V tem ob-
dobju je rešen le problem jav-
nih gozdarskih služb, vsem
drugim delavcem pa bo prene-
halo delovno razmerje. V skla-
du z novimi pogoji bo mogoče
ustanoviti novo podjetje, ki bi
se ukvarjalo z gozdarstvom, in
tudi z drugimi dejavnostmi. To
podjetje bi lahko zaživelo že
februaija ali marca prihodnje
leto, vendar pa mora biti orga-
nizirano na tržnih osnovah.
Pogoje za preživetje bo imelo
le ob ustrezni davčni politiki in
ustrezni zakonodaji. Trdim in
to lahko tudi dokažem, da smo
tudi v sedanji obliki, kot GG
Nazarje, ob upoštevanju nave-
denih pogojev, sposobni preži-
" URŠKA KOLENC
»Držal sem se za puhalnik,
da me voda ni odnesla«
i^ako so Žagarjev! v Petrovčah doživljali najdaljšo noč
Ko pride človek na Žagarjevo do-
ačijo v Petrovčah, kar težko verja-
da je še pred nekaj tedni tam
Naokrog divjala razbesnela Savinja,
"a so sodi z nafto poplesavali kot kos
Papirja in da je živina jokala, ker je
*iso mogli nahraniti.
J^ež počasi spira blato, najhujšo na-
'sko so pospravili. Bolj vidni so sle-
lovi v praktično novi hiši, kjer se dvi-
^je parket, kjer se sušijo kavči in fo-
liji, kjer se zvijajo kuhinjski elementi,
^i v spominu ljudi je vodna ujma še
J^no živa. Ne le v spominu odraslih,
r^^i v spominu otrok in nič čudnega,
^ kdo od Žagarjevih najmlajših pono-
^'šče zavetje v naročju matere ali oče-
»Voda je bila na dvorišču v nekaj
^nutah in če bi hotel, si nisi mogel
.^agati,« se spomninja Tone.
^J^ečino tiste dolge noči je preživel
alevu. Tam je 32 pitancev, last Po-
jj^^jte. Živali so bile v vodi 35 do 40
^.'Tonejih je opazoval skozi odprtino,
J®'" ponavadi mečejo krmo. »Vrat ni-
odpiral, da se živina ne bi prehla-
spuščati iz hleva pa jih ni imelo
ker bi bila tudi zunaj živina
ii je menil gospodar. Nekaj živa-
jJ® tisto noč dobesedno podpiral
M stnimi rokami, da se živina ni pole-
s^ ^ Vodo. »V petek, torej drugi dan,
\ začeli prečrpavati vodo, tako da
I ° lahko zvečer živino nakrmili,« se
^^^Pominjal Tone. Ob tem pa dodal,
® je vse še dobro končalo, saj so jo
ponekod še veliko slabše odnesli. Ža-
garjevi bodo zdaj ves dohodek, kolikor
bi ga bilo, namenili za nakupa elektro
in raznih drugih strojev, ki jih je po-
škodovala voda.
Sicer pa se Žagarjevi ukv^arjajo pred-
vsem z živinorejo in po malem hmelja-
rijo. V hlevu je še sedem prašičev, trije
gredo za najemnino zemljšča. »Ko bi
človek imel vsaj 10 hektarov svoje
zemlje, potem bi še šlo«, pravi Tone.
Pred leti je bil zaposlen v Cinkarni,
potem je začel kmetovati. Kmetovati
v pravem pomenu, že prej pa je vsak
dinar in vsak dan dopusta porabil za
delo na domačiji. Pri tem mu je v po-
moč žena Ivica, mali trije so še pre-
majhni, da bi bili kos kmečkemu delu.
Le za kakšno opravi
lo v hmeljišču najameta sezonca, dru-
gače je dovolj njunih par rok. »Ne boji-
va se dela, ko bi le razmere v tem
našem kmetijstvu bile malo bolj
vzpodbudne,« menita Žagarjeva. IB
»Letos bomo kupovali tudi solato, saj človek nima pravega veselja, da bi jo
pobiral na poplavljenem vrtu,« pravita Žagarjeva.
14. STRAN - 28. NOVEMBER 1990

Bloudkovi
slavljenci tudi
s Celjskega
v Ljubljani so šestin-
dvajsetič podelili Bloud-
kova priznanja. Med 1% po-
samezniki so bili med na-
grajenimi tudi štirje
športniki oziroma športni
delavci s Celjskega.
Najvišje priznanje za de-
lo v športu, Bloudkovo na-
grado, je dobil Jure Zdovc.
Znano je, da je ta vrhunski
košarkar svojo športno pot
začel v Slovenskih Konji-
cah pri KK Comet. Kot
mladinski državni repre-
zentant je svojo kariero na-
daljeval pri ljubljanskem
Smeltu-Olimpiji, vendar ga
še vedno štejemo za svoje-
ga, čeprav je največje uspe-
he v reprezentančnem dre-
su dosegal kot član ljub-
ljanskega kluba. V mladin-
ski državni vrsti si je prii-
gral bronasto medaljo na
EP, s člansko pa srebrno
kolajno na lO in zlati na EP
in SP. Jure je v športnih
krogih cenjen tudi zaradi
svojega odnosa do dela in
vedenja na igrišču pa tudi
izven njega, s čimer je lah-
ko vzor mlajšim.
Bloudkove plakete za le-
to 1990 so prejeli trije. Mo-
zirčan Martin Aubreht za
napredek športne dejavno-
sti in planinstva. Za vrhun-
ske tekmovalne dosežke na
invalidskih tekmovanjih je
bil nagrajen Celjan Danijel
Pavlinec, za organizacijsko
delo na področju športa in
rekreacije invalidov pa
prav tako Celjan Cveto
Zsonc.
Čestitamo!
DŠ
Trener Celjanov Tiselj je temperamentno vodil svoje varo-
vance.
Pungartnik (11) sije z desnico priboril prostor, levica pa je zamahnila. V ozadju je Jašarev
(4).
Veliki derbi Celjanom
Zaradi Slovana točki še slajši
Po dolgem času so celjski
gledalci napolnili dvorano
Golovec, bilo jih je okoli dva
tisoč. Vzrok je bil jasen: slo-
venski rokometni derbi med
Celjem Pivovarno Laško in
Kolinsko Slovan, Derbi, ki
ima dolgoletno tradicijo in je
glede izida vedno negotov, pa
četudi sta ekipi kdaj v različ-
nih rangih tekmovanja. To-
krat si obe moštvi želita osvo-
jiti 1. mesto v 2. ZRL-zahod.
Že pred začetkom tekme so
celjski navijači začeli spodbu-
jati svoje ljubljence, na igrišče
pa sta priletela dva svitka pa-
piija. Tekma se je začela s se-
demminutno zamudo, zaradi
petard pa je bila tudi nekajkrat
prekinjena. V prvih minutah je
bil domači vratar Gradišnik
nepremagljiv, Razgor pa je
v 10. minuti iz sedemetrovke
povedel Pivovarno v vodstvo
s 3:1. Ljubljančani so v 17. mi-
nuti izenačili na 4:4. Z igral-
cem več so Celjani zapravili
nekaj žog. Jeršič, ki je od
osmih celjskih golov po prvem
delu prispeval polovico, se je
prebudil in odigral prodorno
in agresivno ter povišal na 7:5.
Kljub temu so gostje dobili'
polčas 9:8.
V nadaljevanju je izenačil
Pungartnik, spretni Ivandija
pa je z dvema zadetkoma pove-
del Celje v vodstvo 11:9. Gra-
dišnik je obranil dva zapored-
na strela s črte, Pungartnik pa
je uspel preigrati gostujočo
obrambo, vendar so ga nepra-
vilno zaustavili. Na žalost Šafa-
rič ni uspel izkoristiti kazen-
skega strela. Ljubljančani so
preko Mašiča in Likavca rezul-
tat znova izenačili v 36. minuti
(11:11). Roman Pungartnik, le-
voroki »bombarder«, je z dve-
ma zaporednima zadetkoma
dal slutiti, da bosta točki ostali
v Celju. Takrat je Tone Tiselj
poskušal z Jašarevičem kot or-
ganizatorjem igre, Jeršič pa se
je iz levega »preselil« na desno
krilo. Rezultat je bil znova ize-
načen, najprej na 14, nato na 15
in 16.
Takrat pa se je začel niz se-
demmetrovk za Celjane, ki jih
je spretno izsilil krožni napa-
dalec Menih. Šafarič je kazen-
ski strel izkoristil in kasneje
Celjani ob bučni podpori ob-
činstva vodstva niso več izpu-
stili iz rok. 3 minute in 44 se-
kund pred koncem srečanja
sta sodnika zadnjič opozorila
razgrete navijače zaradi meta-
nja petard. Menih je priigral
kar štiri sedemmetrovke v 2.
delu, ob dobrih obrambah An-
žiča, ki se je občasno vključe-
val v igro, pa so Celjani s 23:19
dobili razburljivi derbi, ki je
prinesel vse, kar smo pričako-
vali od n^jega.
Celjani so po menjavi trener-
ja uspeli trikrat zmagati. Z od-
lično obrambo in požrtvovalno
igro prav vseh so se znova pre-
bili na 2. mesto razpredelnice
in imajo točko manj od ekipe
Velenja. Za Pivovarno so v so-
boto gole dosegli: Šafarič 4, Ja-
šarevič 1, Razgor 2, Ivandija 7,
Jeršič 5 in Pungartnik 4.
Če se bodo uspehi ponavlja-
li, bo uprava Celja Pivovarne
Laško morala znova začeti raz-
mišljati o prevozih navijačev
na gostovanja. V drugem delu
lige čaka Pivovarno nekaj tež-
kih tekem na tujem npr. v Ve-
lenju, Slovenj Gradcu, Ljublja-
ni, Zagrebu in Sisku. Dosti po-
ve že podatek, da se je po suš-
nih letih na rokometno tekmo
»glasno« vrnil nekoč »kralj na-
vijačev« Mijo Angelovič. Bodo
oziroma bomo Celjani svojega
vodjo znova potrebovali?
Igor Razgor, kapetan Pivo-
varne: Cel teden smo živeli za
tekmo s Kolinsko in čeprav
smo vedeli, da moramo v Bje-
lovarju dati vse od sebe, kar
nam je uspelo, smo podzavest-
no mislili na Ljubljančane.
Roman Pungartnik: Zahva-
lil bi se našim, celjskim navija-
čem, ki so nam zelo pomagali,
da smo dobili derbi. V priprav-
ljalnem obdobju smo s Kolin-
sko izgubili, tokrat pa je odlo
čila publika.
Ivo Munitič, trener Kolin
ske Slovana: V 1. delu, ko j
odlično branil naš Denič, sir.
imeli pet stoodstotnih prilol
nosti, vendar jih fantje nis
znali izkoristiti, seveda tudi a
radi razpoloženega Gradi
nika.
Danijel Vrečko, kamnost
iz Celja: V letošnji sezoni sa
prišel prvič na tekmo, kajti pi
vabil me je presenetljiv ia
v Bjelovaiju. Najbrž je bilo t
ko tudi z večino gledalcev, i >
so prišli letos v največjem šti s
vilu. Ogledal si bom vse dom!
če tekme, upam pa na najbolj
še - uvrstitev v 1. ligo.
PIay - maker Razgor (6) v jeklenem objemu Mašiča, na črti Menih (3) pričakuje podajo.
Takle pa je bil utrip na tribuni.
Lepota, drznost
in atraktivnost
Smučarji akrobati iz celjskega Monta na
prvi tekmi svetovnega pokala
Smučarji akrobati so v ne-
deljo odšli v Francijo na dalj-
ši trening in na prvo tekmo
svetovnega pokala. Prva tek-
ma bo že v petek, na njej pa
bodo od petih reprezentantov
kar trije iz celjskega smučar-
sko akrobatskega kluba
Mont. Jože Ivačič in Matej
Sivka bosta tekmovala
v akrobatskih skokih, Sandi
Petrnel pa bo preizkušal svo-
je sposobnosti na grbinah.
Čeprav je smučarska akro-
bacija pri nas manj znan šport,
pa imamo v Celju zelo močno
ekipo. Sponzor je tovarna
Mont iz Kozjega, vendar pravi-
jo, da je na njihovih oblačilih
še vedno dovolj prostora za
kakšnega proizvajalca. Da so
res zelo dobri, potrjuje tudi Jo-
že Ivančič, ki je bil poleti po-
vabljen v London, kjer je
z osmimi najboljšimi akrobati
nastopal v show programu.
Trenirajo v telovadnici Osnov-
ne šole Slavko Šlander v Celju,
na treninge na umetno skakal-
nico pa se vozijo tudi v Avstri-
jo. Za boljše finančno stanje
kluba skrbijo tudi sami. Tako
so poleti na celjskem bazenu
pripravili daljši show program,
ki ga je snemala tudi televizija
Slovenija, pripravili pa so tudi
koledar za prihodnje leto, ki ga
prodajajo po 50 dinaijev. V fi-
nančnih težavah trenutno še
niso, upajo pa, da bo njihov
sponzor Mont iz Kozjega še
dolgo njihov glavni financer.
V svoje vrste bi radi pridobi-
li tudi čimveč mladih nado-
budnežev. Zato pripravljajo
promocijo in predavanja po os-
novnih šolah in poteza se je
obnesla kot zelo dobra.
Za to sezono so zelo veliko
trenirali, zato pričakujejo tudi
dobre rezultate. Sicer imajo ob
stečaju Elana nekaj težav
s smučkami, vendar pa se že
dogovarjajo z firmo Dynamic,
ki bo veijetno postala njihov
sponzor. Jože Ivančič, ki je
med njimi najboljši, pričakuje
uvrstitve s točkami, ostali pa
predvidevajo, da bodo kdaj pa
kd^ tudi posegli do točkovne-
ga mesta. Kaj več o njihovi pri-
pravljenosti pa bodo pokazali
rezultati, kijih bodo dosegli že
ta petek na svoji prvi tekmi.
MARJANA ARNŠEK
Tenis
Dvoransko prvenstvo
Rogaške
v novi teniški dvorani Zdra-
vihšča Rogaška Slatina se v ča-
su praznikov obeta zanimiva
prireditev. Na podlagi Gren-
Court ob električni razsvetljavi
se bodo 29. in 30. novembra
merili igralci rojeni leta 1954 in
igralke rojene leta 1959. Prve-
ga in drugega decembra pa
igralci rojeni leta 1944 in starej-
ši ter igralke rojene leta 1949 in
starejše. Tekmovanje seje uvr-
stilo v koledar Teniške zveze
Slovenije in Jugoslavije in se
bo tudi odvijalo po propozici-
jah teh dveh organizacij. Zma-
govalec v kategoriji posamez-
nikov bo nagrajen z vikend pa-
ketom za eno osebo v hotelu
B kategorije, za nižja mesta na
stopničkah in zmagovalce
v parih, pa so predvidene prak-
tične nagrade. Oba turnirja se
bosta pričela ob deveti uri.
ŠPORTNI
KOLEDAR
Rokomet
2. ZRL: moški
sobota, 1. december: Kutina:
Moslavina-Pivovarna Laško,
Ajdovščina: Ajdovščina-Ve-
lenje
Kegljanje
1. ZL: ženske
nedelja, 2. december: EMO Ce-
Ije-Tekstilac ob 11. uri
Košarka
1. B ZL: ženske
sobota, 1. december; Rogaška
Slatina: Kozmetika Afrodita-
-Bosna
1. SL: moški
sobota, 1. december: Celje-Je-
žica, Domžale: Helios-Comet,
Medvode-Rogaška

28. NOVEMBER 1990 - STRAN 15
Odstavljen je bil čez noč
Uedad LJubuškič pred odbodom iz Celja o klubu, upravi in svojem odnosu do ekipe
rokometašev
Trenerski kruh je trd. Pra-
vijo, da ima sedem skorij.
Celjski rokometni klub si je
pred letošnjo sezono uspel
najti dobrega pokrovitelja,
pivovarna Laško je za rekla-
miranje svojega imena vloži-
la lepo vsoto v najpopularnej-
ši ekipni šport z žogo v Celju.
In seveda zahtevala uspešno
predstavljanje v zveznem me-
rilu.
Trener Celjanov Vedad Lju-
buškič ni imel sreče. Njegovo
delo lO RK Celja Pivovarne
Laško ni zadovoljilo. Zato je
moral kmalu, po šestih odigra-
nih kolih v 2. ZRL, zapustiti
naesto trenerja.
15. novembra, dan po tekmi
z Ajdovščino, ste izvedeli, da
vas je 10 rokometnega kluba
Celja Pivovarne Laško razre-
šil dolžnosti trenerja članske
ekipe. Kdaj in kako so se zače-
li tkati stiki med vami in celj-
sko upravo?
Celjani so bili v krizi, saj tre-
nerju Zorku niso mogli izpol-
niti zahtevanih pogojev. Z ma-
no so stopili v stik preko Jaša-
reviča in Ivandije, s katerima
sem imel dobre prijateljske od-
nose že prej. Verjela sta vame
in me predlagala. Z delom sem
začel 20. avgusta, da bi z njim
končal že 13. novembra.
Kakšna je vaša ocena igral-
skega kadra?
Vsakega igralca imam vsak
dan v glavi. Bojim se, da bi
sedaj lahko marsikaj odkril na-
šim tekmecem. Ne glede na to,
kar seje zgodilo, žeUm Celju in
celjskemu rokometu veliko
uspehov, še večjih, kot so jih
dosegali do sedaj. Igralci imajo
določene kvalitete, vendar so
le-te skupaj s kvalitetami ljudi
v upravi precenjene. Nekateri
bi se morali spustiti na tla in se
posvetiti trdemu delu.
Kakšen je bil razlog za vašo
ostavitev?
V uradni pojasnitvi piše, da
sem bil premehak in preveč to-
leranten do igralcev prve eki-
pe, da sem prepozno reagiral
na njihove napake in prekrške.
To zame ni konkretna obrazlo-
žitev; mi temu pravimo iz
okroglega na vogal. Zamerijo
mi slabo igro proti Velenju ter
poraza proti Mehaniki in Spli-
texu. Rezultat je relativen po-
jem. V trenutku, ko sem bil
odstavljen, sem imel štiri zma-
ge in dva poraza, se pravi 67%
izkupiček. Bili smo 2. na lestvi-
ci. Imeli smo pozitivno gol raz-
liko +39. Bili smo prvi po učin-
kovitosti, manj golov od nas pa
je prejela le Kolinska. Trditi,
da po le 23 odstotkih odigranih
tekem nisem imel rezultata, je
zame absurd. Do tistega tre-
nutka se je vse odvijalo po na-
črtu. Nihče ne more zagotoviti,
da bo odnesel točki iz Metkovi-
ča in Splita. Ob tem naj do-
dam, da je Splitex lani osvojil
3. mesto in je nespremenjeno
postavo še ojačal. Pred tekmo
z njimi zaradi posledic poplave
pet dni sploh nismo vadili.
V pripravljalnem obdobju smo
nekajkrat prikazali zelo dobro
igro proti nasprotnikom, ki so
nas močno motivirali. V prven-
stvenih tekmah, ko je breme
težje, igralci niso razočarali za-
radi slabe fizične pripravljeno-
sti, temveč zaradi slabe psiho-
loške pripravljenosti, kajti
v usodnih trenutkih tekme so
grešili kot začetniki. Nočem se
opravičevati. Poudarjam, da
nisem pričakoval takšnega od-
nosa. Ko sem se dogovarjal
s klubom, mi niso rekli, da mo-
ram zmagati na vseh tekmah.
Nasledil sem ekipo, ki je neka-
ko »premešana« in dejansko
nova. Za igro, ki se jo da pre-
poznati, potrebuješ najmanj le-
to ali dve, meni pa to po 85
dneh in 91 treningih seveda ni
uspelo. Mislim, da ni trenerja,
ki bi prevzel vodenje ekipe
v klubu, kjer od njega istočas-
no zahtevajo prvo mesto, sto-
odstotni učinek, uvajanje mla-
dih, piljenje in formiranje ene-
ga ali dveh vrhunskih igralcev
in poleg tega še igrati dobro in
duhovito. Pod mojim vodstom
je kar 16 igralcev nastopilo
v šestih kolih. Dokazal sem, da
je treba računati na Begoviča,
Ocvirka, Matoviča, Murka, To-
meta, Novaka, Oblaka... To je
perspektiva celjskega rokome-
ta ob strokovnem pedagoškem
delu. Nikakršnih improvizacij!
Le-te se vodilni v klubu pre-
večkrat poslužujejo.
Kakšno pa je vaše čisto
osebno gledanje ob zamenja-
vi? Res je, da so takšne stvari
sestavni del življenja, posebej
v zdajšnjem času, vendar člo-
veku še zdaleč ni vseeno.
Ko vam nekdo po tem, ko ste
vložili veliko truda, dela in am-
bicij prekine proces z le delno
argumentiranimi razlogi, po-
tem to seveda težko sprejmete,
tem bolj zaradi tega, ker so bili
moji načrti in želje vezani na
dolgoročno delo. Odstavljen
sem bil preko noči, brez opozo-
rila in dogovora. Zelo težko
sem sprejel neugodno vest in
še vedno se ne počutim prav
prijetno.
Uprava kluba je tista, ki ste
jo že omenjali v najinih pogo-
vorih. Oba sva se strinjala, da
je kljub zelo dobro organizi-
ran, vendar ključne zadeve
v zadnjih letih niso bile ideal-
no rešene. Kako ste vi sodelo-
vali z vodilnimi?
V določenih trenutkih se je
preveč improviziralo. Posvetiti
bi se morali elementu, ki pri-
naša dolgoročne rezultate
-	strokovnemu delu. Ljudje, ki
odločajo v klubu, to delajo mi-
mo organa, ki je najbolj mero-
dajen in glede stroke najvišjih
-	strokovna komisija.
Ste pri strokovni komisiji
imeU podporo?
O moji odstavitvi le-ta sploh
ni razpravljala. Vsakodnevno
sem bil v stikih z njenimi člani,
ki so hvalili moje delo in niso
imeli veliko pripomb, če že re-,
čem, da so jih sploh imeli. Na
žalost strokovna komisija ob-
staja le na papirju.
Po žolčnem sestanku 10
kluba, na katerem sta bili na
dnevnem redu, in pred poto-
vanjem celjske ekipe v Bjelo-
var, sta se z novim trenerjem
Tisljem dvakrat dobila in
očitno dodobra pretehtala
zmožnosti ekipe in posamez-
nih igralcev. Jasno je, da raz-
umen človek ne more biti lju-
bosumen na svojega nasledni-
ka. Kaj mislite o Tonetji Ti-
slju?
Ne glede na to, da odhajam
iz Celja, kot človek in športriik,
zaradi našega spora, sedaj ne
želim nič slabega celjskemu
rokometu. Nasprotno. O Tislju
mislim isto kot o mojih pred-
hodnikih: Miškoviču, Bambir-
ju, Kosteliču, Zorku, Rovšni-
ku. Ni problem le pri trenerjih.
Veliko jih je šlo skozi Celje. So
krivi le oni? Potrebna bi bila
natančna in poštena analiza za-
radi Celja in njegovih navi-
jačev.
Se pravi, adijo Celje! Kaj pa
sedaj?
Najprej se bom malo odpočil
od šoka. Vsekakor bom nada-
ljeval z delom, v rokometu, ki
sem mu do sed^ posvetil 27 let
svojega življenja. Doživel sem
lepe trenutke pri igranju v 1.
zvezni ligi, spomini na igre
v državni članski reprezentan-
ci pa so nepozabni.
DEAN ŠUSTER
Ekipa velenjskega Rudarja, vice-prvak jesenskega dela v SNL. Stojijo z levei podpredsednik
kluba Lukner, maser Mukanovič, Kumer, Skerbinek, Grajfoner, Polovšak, Čanič, Javornik,
F. Oblak, Goršek, Doler, predsednik kluba Arlič, čepijo: pomočnik trenerja Ravkovič, Lah,
Macura, Golač, Pranjič, trener ekipe Kostanjšek, Brdžanovič, S. Oblak, T. Kostanjšek, Cvikl.
Na poti stare slave?
Nogometaši Rudarja vioe-prvaki
Nogometaši velenjskega
Rudarja so v jesenskem delu
osvojili 2. mesto v SNL. Tre-
ner Rudarja Drago Kostanj-
šek pravi, da je zanj rezultat
' odličen, saj takšne uvrstitve
niso pričakovali.
V letošnji sezoni so hoteli le
stabilizirati ekipo, ki je sestav-
ljena v glavnem iz mladincev
Soštanjskega Usnjarja in Ru-
darja. Šele v prihodnji sezoni
so nameravali z dvema ali tre-
okrepitvamo ojačati svoje
J^ste in se prebiti do medrepu-
bliške lige. »S tem pa seveda
I Se ni rečeno, da tega ne bomo
{Poskusili že letos, saj so se
•Možnosti že pokazale. Ob tem
, nam bo potrebno tudi nekaj
'Portne sreče, v vsakem pri-
meru pa ne bomo razočarani,
^e ne bomo prvi.« Od igralcev
i Po njegovem mnenju ni nihče
. ^stopal po kvaliteti, pa tudi
' nihče ni razočaral. Imajo mla-
^^ igralce, ki še niso sposobni
^akovostno odigrati niza te-
^em. Ton njihovi igri dajejo
°rdžanovič, Pranjič, Cvikl,
jOlar... »Te igralce sem naštel
Slede na število zadetkov in
Ocen igre, čeprav menim, da
^.stno v polsezoni ni odigral
»iihče.«
Glede dela uprave kluba je
J ^dovoljen, saj imajo vse, kar
f S°trebujejo za nemoteno delo.
	pri delu z mladimi se-
j^kcijami se izboljšuje. Imajo
niadinsko, kadetsko in dve pi-
j"}fski selekciji. Če bodo na-
 IJ^lJevali s pametno politiko
klubu in trdim delom na
igrišču, potem v Rudarju krize
ne bo, pravi Kostanjšek.
Za jesenski del je načrtoval
22 osvojenih točk in prav toli-
ko jim jih je uspelo res zabele-
žiti. Do drugega mesta so prišli
s stoodstotnim izkupičkom
doma in polovičnim v gosteh.
»Če se bo ob koncu lige poja-
vila priložnost za sam vrh, jo
bomo znali izkoristiti. Za to pa
bo nujna tudi pomoč okohce
in vseh v Velenju.« Za popu-
larnost nogometa v Velenju je
po njegovem mnenju »kriva«
struktura prebivalstva. Kako-
vost nogometa vodilnih v SNL
naj bi bila enaka nekaterim
slovenskim medrepubliškim
ligašem in njihovim tekmecem
na začelju lestvice. »Tekme
v medrepubliški ligi bi na ve-
lenjski štadion znale privabiti
dva ali celo več tisoč ljudi, zato
bomo v spomladanskem delu
vložili vse razpoložljive sile.«
_ V letu, ko je slavni sarajevski
Željezničar odigral eno sezono
v 2. zvezni ligi, je bil v njej tudi
Rudar. Spominjam se tekme
teh dveh tekmecev v Velenju.
Takrat se za ceno vstopnice ni
spraševalo.
DEAN ŠUSTER
PANORAMA
Kegljanje
1. ZL: ženske
Varteks - EMO Celje
2396:2601, EMO Celje - Jedin-
stvo 2593:2499
Celjske kegljavke so osvojile
naslov jesenskega prvaka. Pre-
močno so prve z desetimi toč-
kami in 1151 podrtimi keglji
pred stalnimi rivalkami Rije-
ko, ki je v prvem delu izgubila
dve srečanji. V srečanju proti
Varteksu so 2601 kegelj podrle
Tkalčič 404, Grobelnik 435, Pe-
tak 425, Gobec 436, Mikac 441
in Kardinar 460. V nedeljo pro-
ti Jedinstvu pa Tkalčič 446,
Grobelnik 436, Petak 425, Go-
bec 381, Kardinar 442 in Mikac
436 podrtih kegljev. O možno-
stih v nadaljevanju prvenstva
trener Lado Gobec: »Naš cilj
je, da to formo obdržimo za
drugi del prvenstva, kjer lahko
izgubimo samo na Rijeki, med-
tem ko bi morali drugje zma-
gati, možna pa so tudi presene-
čenja.«	JOŽE KUZMA
Rokčmet
2. ZL: moški
Pivovarna Laško - Kolinska
Slovan 23:19 (8:9), ŠRK Vele-
nje - Mehanika 31:24 (17:13)
Po pričakovanju je bil to re-
korden obisk v rdeči dvorani,
500 gledalcev je znova videlo
odlično igro prvouvrščenega
moštva. S takšno borbeno igro
lahko realno osvojijo naslov je-
senskega prvaka, česar pred
prvenstvom nihče ni pričako-
val. Strelci: Šerbec 8, Plaskan
6, Voglar 4, Krejan 4, Rozman
2.
2. ZL: ženske
Velenje - Ferrotherm Mari-
bex 30:16(10:12)
Nogomet
SNL
Zadnje kolo: Elan - Ingrad
Kladivar 3:2 (1:1), Ljubljana
- Rudar Velenje 2:0(1:0), Parti-
zan Hmezad - Svoboda 2:1
(1:1), Jadran Lama - Steklar
1:1 (0:0)
Končal se je jesenski del pr-
venstva. Rudar je s porazom
v Ljubljani izgubil prvo mesto,
vendar ima vse možnosti, da še
poseže v boj za naslov, saj za
prvim Slovanom zaos^a sa-
mo za točko. Ingrad Kladivar
je pristal v zlati sredini, Steklar
nekoliko nižje. Spomladi bo
najtežje Partizanu Hmezad, ki
je še vedno predzadnji. Lestvi-
ca: 2. Rudar (V) 22 točk, 9. Kla-
divar 14,11. Steklar 12,15. Par-
tizan Hmezad 10 točk.
Hokej
1. BL
Cinkarna - Slavija 5:2 (2:1, 2:0,
1:1)
Celjski hokejisti so četrto
srečanje odigrali v Mariboru,
zaradi poškodovanega igrišča
v Celju. Strelci: Fihpovič 2,
Bernjak, Mrdjenovič in Ostrož-
nik 1. Prihodnje srečanje bodo
Celjani verjetno že igrali doma
v Celju.
Na seji predsedstva HZJ so
hokejista Cinkarne Filipoviča,
ki je skušal na tekmi Slavija
: Cinkarna v Zalogu obračuna-
ti s sodniki, suspendirali in za-
devo predali disciplinski ko-
misiji -HZJ. Filipovič pa je
kljub kazni igral v Mariboru.
J. K.
Odbojka
2. ZL ZAHOD: Ženske
Jedinstvo Elir : Celje 3:1 (10,
-10, 5,8)
Po osmem kolu so Celjanke
še vedno predzadnje.
1. SL: moški
Vizura Celje - Topolšica 0:3
(-12,-12, -13)
Tudi po porazu so Celjani še
vedno blizu sredine lestvice,
Topolšica pa je še naprej
druga.
Košarka
1. BZL: ženske
UM Radnik : Kozmetika Afro-
dita 67:64 (27:35)
Slatinčanke so pet minut
pred koncem še vodile (64:53),
potem pa obstale in dovolile
nasprotnicam, da so dosegle 14
zaporednih točk. Strelke: raz-
položena je bila samo Cveta
Jezovšek, 25 točk, Pešič 14,
Jurše 11, Kokolj 10. Po sed-
mem kolu so Slatinčanke'na
petem mestu, dve točki za pr-
vim Bečejem.
SKL: moški
Comet : Celje 87:80 (47:42),
Rogaška : Helios 105:95
(50:39)
Lestvica: 5. Rogaška 12
točk, 10. Celje 9 točk.
Judo
SL
Judo klub Ivo Reja je gostil
tekmovalce iz Slovenj Gradca
in ptujske Drave. Rezultati:
Drava - Slovenj Gradec 14:0,
Drava - Ivo Reya 10:4, Ivo Re-
ya II - Slovenj Gradec 10:4. Za
Ivo Reya so nastopili: Rok Ko-
šir, Matej Kolenc, Vojin Mlina-
revič, Uroš Beltram, Mile
Sandžak, Tomaž Seleš, Domen
Turnšek in Stanko Anderle.
OLGA PETRAK
Streljanje
v Sarajevu je bilo v soboto
prvoligaško tekmovanje v ok-
viru Strelske zveze Jugoslavije
s standardnim zračnim orož-
jem. Nastopili so tudi celjski
predstavniki. Rezultati v kate-
goriji s standardno zračno pi-
štolo za članice: odličen uspeh
Ksenije Maček iz strelske dru-
žine Rečica, ki je osvojila prvo
mesto in Kufner Valerije iz iste
družine, ki je bila druga. Osta-
le: 19. Mojca Saje (Mrož, Vele-
nje), 22. Helena Lavrinc (Reči-
ca). Člani: 9. Peter Tkalec
(Mrož, Velenje), 16. Vinko La-
vrinc (Rečica).
VINKO LAVRINC
4. kolo 1. RL:
Juteks - Kovinar 1453:1090
Za domačine so bili uspešni
Bernard Martinovič 359 kro-
gov, Jani Pukmajster 362, Mla-
den Melanšek in Justin Smr-
kolj oba po 366. Za ekipo Kovi-
narja pa Friderik Rezar 348,
Ivan Kočevar 360 in odlični Vi-
li Ravnikar kar 382 krogov, kar
je za tri kroge bolje od držav-
nega rekorda, ki ga je držal
Branko Malec.
2. RL:
Celjani so nastopili v Mari-
boru in se pomerili z vodilno
ekipo Večer-Basf Celjani so
dvoboj tesno izgubili, pred-
vsem po krivdi Toneta Jagra,
ki mu ni šlo. Za ekipo Celja so
nastopili: Tone Jager 352, Er-
vin Sršen 361, Jože Jeram 371
in odlični Branko Malec, 379
krogov, ki je bil najboljši med
vsemi nastopajočimi.
TONE JAGER
Šport za invalide
v Celju je bil v soboto Stra-
ussov memorial v rolbi za sle-
pe in slabovidne. Gre za speci-
fično športno panogo, ki je si-
cer bolj znana kot košarka
z zvenečo žogo. Udeležba je bi-
la zelo kakovostna, saj so na-
stopila tudi moštva iz drugih
republik.
Končni vrstni red turnirja: 1.
Novi Sad 10 točk, 2. Ljubljana
8, 3. Brčko 6 točk. Celjska eki-
pa tokrat ni imela sreče, saj je
osvojila zadnje mesto.
V Ljubljani pa je bilo repu-
bliško prvenstvo za invalidne
v šahu. V kategoriji slepih in
slabovidnih je od celjskih
predstavnikov Vinko Vrtačnik
osvojil 5. mesto, Aleksander
Zvonarek pa je bil 17. med 24
sodelujočimi.
MATEJ ŽNUDERL
63320 Velenje, Partizanska cesta 12
V tovarni KERAMIKA Šmartno ob Paki je 06 19. novembra
naprej
odprta industrijska prodajalna
iceramicnili piošcic.
Nudimo po najugodnejših cenah širol< asortiman kera-
mičnih ploščic v različnih dimenzijah in klasah.
Informacije po telefonu (063) 884-030, telefax (063)
884-044.
16. stran - 28. november 1990
Na črno se (še) splača
Graditelji postaJaio vse bolj domiselni pri svoiih gradnjah na črno
Pred stanovanjsko hišo
v Trnovljah se je v mrzlem
jutru zbrala čudna drušči-
na: delavci Komunale, trije
miličniki in celjska urbani-
stična inšpektorica. Njiho-
ve naloge jim tistega jutra
ne bi nihče zavidal. Prišli
sonamreč rušit črno grad-
njo, objekt, ki si ga je last-
nik postavil z namenom, da
bi v njem imel obrtno de-
lavnico.
Če je še vse do tistega jutra
upal, da se bodo stvari ven-
darle nekako uredile In da
bo stavba ostala, je bilo sedaj
jasno, da ni več rešitve. Očit-
no pa je takšen konec tudi
pričakoval, saj je medtem že
sam porušil del objekta. Da
bi bilo zadnje dejanje zanj
čim manj boleče, sta se last-
nik in inšpektorica nazadnje
dogovorila, da zgradbo v ted-
nu dni dokončno poruši sam
in s tem ohrani vsaj vloženi
material.
Tako je bilo s strani opazo-
valca videti drugo letošnjo
odstranitev črne gradnje
v celjski občini. Takšni
skrajni ukrepi pri nas niso
pogosti, zato zbujajo še toU-
ko več zanimanja. To pa se-
veda ne pomeni, da je tudi
črnih gradenj v občini tako
malo kot njihovih rušitev.
S približno petdesetimi se
ubadajo v Celju in te so naj-
različnejše. Od črno zgraje-
nega prizidka, poslovnega
objekta, do stanovanjske hi-
še in celo prist£yalne steze za
letala!
Rušitev zaradi
plinovoda
z gradnjo brez ustreznih
dovoljenj se pri nas ubadajo
kar tri inšpekcijske službe.
Kmetijska inšpekcija ukre-
pa, če gre za posege na kme-
tijske površine prve katego-
rije, pri začetnih gradnjah,
ko je potrebna pridobitev lo-
kacijske dokumentacije pa
nastopi urbanistični inšpek-
tor, ki se mu kasneje lahko
pridruži še gradbeni. Toliko
nazdora in kljub temu
ogromno kršitev, bi lahko
kdo pripomnil. Celjska urba-
nistična inšpektorica Marja
Cuk-Majer takole komentira
problematiko: »Trenutno
sem edina, ki se v okviru ur-
banističnega nadzora ukvar-
jam s črnimi gradnjami. Ker
je občina vehka, bi morala
biti zaposlena vsaj dva de-
lavca, da bi obvladala celo-
ten teren. Za primere črnih
gradenj tako največkrat izve-
mo iz prijav sokrajanov,
manj pa z lastnimi terenski-
mi ogledi. Poleg tega je veU-
ko zadev, ki se vlečejo že ne-
kaj let in ki s tem ne zastara-
jo, postopki pa so običajno
dolgotrajni. Ko ugotovimo,
da se je nekdo lotil gradnje
brez ustreznih dovoljenj, mu
izdamo odločbo o ustavitvi
in mu naložimo, da si mora
dovoljenja pridobiti. To pa je
možno le tam, kjer je gradnja
tudi sicer dovoljena. V na-
sprotnem primeru se lahko
črnograditelju zgodi nekaj
podobnega kot se je Ivanu
Rateju iz Trnovelj 35, ki sije
obrtno delavnico začel zidati
na glavnem plinovodu za Ce-
lje. Petrol kot upravljalec
plinovoda ga je prijavil in
postopek se je vlekel že od
pomladi. Pri tem je bilo že na
začetku vsem jasno, da grad-
nje ne bo mogoče legahzira-
ti. Ko je nazadnje še repubh-
ka zavrnila Ratejevo pritož-
bo, smo izdaU nalog o ru-
šitvi.«
In kako je vse to doživljala
prizadeta stranka? Tistega
jutra, ko so se na dvorišču
Ivana Rateja prikazali rušite-
Iji, še vedno ni mogeWerjeti,
da se to res dogaja. »Že 1978.
sem postavil prvi del te stav-
be in mislil sem, da tudi pri
tem delu ne bom imel težav.
Hotel sem si postaviti delav-
nico za svojo obrt, ko pa je
Petrol zahteval odstranitev,
sem skušal z njimi doseči
sporazum. Pripravljen sem
bil financirati prestavitev
plinovoda, vendar so mi re-
kli, da se to ne splača, ker bi
bil poseg trikrat dražji od
mojega objekta. Sedaj očitno
ne bo druge možnosti, kot da
mi vse skupaj podrejo. Kar
naj, saj mi drugega tako ne
preostane,« je bil obupan
Ivan Ratej. Nazadnje je ven-
darle pristal na dogovor, da
objekt odstrani sam in si
s tem prihrani kar nekaj stro-
škov, ki bi jih moral kriti
v primeru, če bi mu stavbo
porušili delavci Komunale.
Največkrat pa se črnogra-
diteljem ne godi tako slabo
kot v opisanem primeru. Že
zakon o urejanju naselij in
drugih posegov v prostor jim
je naklonjen, saj v njegovem
74. členu piše, da si mora
graditelj v mesecu dni prido-
biti ustrezno dokumentacijo,
potem ko mu inšpektor usta-
vi gradnjo. Temu včasih res
sledi postopek za pridobitev
dovoljenj, ki pa je dolgotra-
jen. Stranke medtem največ-
krat nadaljujejo z delom
kljub prepovedi, sledijo tož-
be in pritožbe, ki jih biro-
kratski mlini meljejo izredno
počasi, objekt pa medtem
veselo raste. Ko je enkrat
pod streho, pa je rušitev tako
rekoč neizvedljiva ali kot
pravi Marja Cuk-Majer:
»Verjetno ni urbanističnega
inšpektorja, ki bi šel takšno
zgradbo rušit.« Daje njihovo
delo vse prej kot hvaležno, je
jasno vsakomur. Zmerjanje
prizadetih občanov je verjet-
no še najbolj mila oblika do-
brodošlice, ki so je ob obi-
skih deležni. Njihovo delo pa
je ves čas tudi pod kritičnim
nadzorom javnosti. Tako ni
nič nenavadnega, da se je
ena od črnih gradenj znašla
tudi med delegatskimi vpra-
šanji celjske skupščine, zgo-
dovina celotnega primera pa
kaže vso birokratsko zaple-
tenost, ki bi se ji lahko izog-
nili, če bi bila inšpekcija"
učinkovitejša - vsa.j tako je
menila poslanka, ki je vpra-
šanje zastavila.
Da je tudi kaznovalna poh-
tika vse prej kot učinkovita,
je jasno vsakemu, ki je bil že
kdaj pri sodniku za prekr-
ške. Kazni za črnograditelje
so bile doslej smešno nizke,
tako da se jim je zlasti v času
inflacije in nenehnega dvigo-
vanja cen še kako splačalo,
če niso nekaj mesecev čakali
na dovoljenje.
Pogied s Starega
gradu pove vse
Nekoliko drugačno stališ-
če o črnih gradnjah v občini
ima ce^ska kmetijska in-
špektorica Majda Šoster.
»Dokler je gradnja v začetni
fazi, se še da ukrepati in za
prizadetega lastnika vsa za-
deva ni tako boleča. V Celju
pa smo bih doslej pri tem
preveč popustljivi, kar je
zgrešeno. Inšpekcija bi mo-
rala vztrajati pri svojih ukre-
pih in tudi rušiti«, je prepri-
čana Šostrova. »Le na ta na-
čin bomo prihodnjim rodo-
vom obranih še kakšen koš-
ček zelene površine. Kar poj-
dite na Stari grad in si oglej-
te Celje z okolico! Urbani-
zem smo zasnovali na nemo-
goč način, o čemer priča 2 ti-
soč raztresenih naselij v ob-
čini. Lahko si predstavljate,
kaj to pomeni za ekološko
sliko območja. Pred leti seje
lahko zidalo, kjer si hotel,
pozidah so najboljše kmetij-
ske površine, ker te zakon-
sko še niso bile zaščitene.
Takšen primer je Kovinoteh-
na na Hudinji, kjer so kopali
sedem metrov globoko in
tam še vedno naleteli na
zemljo.«
Danes je kmetijska zemlja
sicer zakonsko zaščitena,
kljub temu pa ljudje še ved-
no najraje zidajo tam, kjer
jim je všeč, ne pa tam, kjer so
za to določene parcele. Kako
iznajdljivi so pri tem, pove
podatek, da ima v celjski ob-
čini 1300 ljudi status kmeta,
v občini Murska Sobota pa le
200. Uganko kaj hitro razreši
pogled v odlok o urbanistič-
nem redu občine Celje, ki
pravi, da lahko izjemoma na
kmetijskih površinah zidajo
kmetje za svoje potrebe. Sta-
tusa pa tudi ni težko dobiti.
In s kakšnimi primeri čr-
nih gradenj se ubada celjska
kmetijska inšpektorica Maj-
da Šoster? Ugotavlja, da ima
pri svojem posredovanju tu-
di nekaj uspeha, ko lastniki
upoštevajo njeno odločbo
o ustavitvi in vzpostavitvi
prejšnjega stanja. Včasih pa
se tudi zgodi, da iz deponije
materiala na kmetijski zem-
lji že v nekaj prazničnih
dneh zraste cela zgradba.
V	tem primeruje je po nava-
di prepozno za vračanje v pr-
votno stanje.
V zadnjem času se je kme-
. tijska inšpektorica ukvarjala
zlasti z dvema primeroma.
V	prvem gre za znanega celj-
skega steklarja Alberta Le-
skoška, ki si žeh v Arclinu
pri Vojniku postaviti svojo
obratovalnico. Gradnje se je
lotil kar brez dovoljenj na
kmetijskem zemljišču prve
kategorije. Zaenkrat je zabe-
toniral le del temeljev in po
odločbi inšpekcije dela usta-
vil. Na to odločbo se je med-
tem pritožil, pritožba je ro-
mala v Ljubljano in zadeva
je trenutno še brez epiloga.
Šostrova je pri tem odločna:
»Nikakršnih izjem ne bomo
dovolili, pa čeprav gre za in-
terese podjetništva!«
Drugi primer, ki pa je že
skoraj neverjeten, beležijo
v Črešnjicah pri Frankolo-
vem. Tamkajšnji kmet
Franc Krajnc si je iz navdu-
šenja nad letalstvom posta-
vil pravo pristajalno stezo za
lahka letala. Uporabil je svo-
jo zemljo prve kakovosti, pri
tem pa črnograditeljsko po-
stavil še zidan objekt. Kako
se bo zadeva razpletla, še ni
znano.
Podobnih, seveda nekoli-
ko manj ekstravagantnih čr-
nih posegov v prostor, je to-
rej v celjski občini na pretek.
Eni se zanje odločijo iz živ-
ljenjske nuje, drugi zato, ker
že vnaprej vedo, da dovo-
ljenj ne bi dobili. Tako pač
poskusijo in na žalost vseh
legalnih graditeljev se njiho-
vi poskusi največkrat ne
končajo tako žalostno kot
naš uvodni primer. Bo mor-
da nova zakonodaja, ki naj bi
kršilce bistveno ostreje zgra-
bila za vrat le omejila te poja-
ve? Ali pa bo bolje šele ta-
krat, ko bo inšpektor neodvi-
sen od neštetih občinskih
vplivov in pritiskov? Kdo ve,
morda pa bi se le veljalo kdaj
odpraviti na celjski grad in
pogledati, kaj bomo zapustili
svojim otrokom.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Ivan Ratej iz Trnovelj je ve
ostalo pa naj bi bilo urejene
Letališče sredi vinogradov
Franc Krajnc gradi stezo za letalsife pristanke
Najrazličnejše čudake
smo pri našem novinar-
skem delu že srečali,
takšnega, ki bi si sredi
štajerskih hribov gradil
svojo zasebno pristajal-
no stezo za avione, pa še
ne! Tako smo premlevali
v naši redakciji in si bili
enotni: treba ga je obi-
skati in ugotoviti, kaj
ima možak za bregom in
kakšna je pravzaprav ta
njegova pristajalna
steza.
Črešnjice pri Frankolo-
vem so bile cilj našega
obiska, tja pa nas je vodi-
la informacija, da gre za
nenavadno črno gradnjo
na kmetijskem zemljišču
prve kategorije. Kmetij-
ska inšpektorica občine
Celje, ki si je zadevo pred
časom že ogledala, se je
ob tem primeru le nasmi-
hala in ugotavljala, da sa-
ma steza pravzaprav ne bi
bila sporna, če bi bila
travnata. Bolj problema-
tična je stavba ob stezi, ki
jo je možak zgradil in pa'
plaz, ki je ob deževju po-
tegnil zaradi sprememb
na terenu.
Spomladi bo steza
nared
Franca Krajnca v Čreš-
njicah ni bilo težko najti.
Ko smo spraševan po
njem je bil razpoznavni
znak njegova letalska ste-
za in vsi so takoj vedeli,
koga imamo v mislih.
Avioni, narisani na vratih
njegove garaže, pa so
nam povedali, da smo pri-
speh. Franc je bil takoj za
to, da nam pokaže svojo
stezo. Odpeljali smo se
proti vrhu pobočja, ob ka-
terega so prislonjene
Črešnjice. Pod cesto, ki
vodi naprej do zidanice,
se razprostira Krajnčeva
zamisel. Del hriba je mo-
ral odrezati, nekaj zemlje
nasuti in nastala je skoraj
dvesto metrov dolga ste-
za. »Petdeset metrov je še
manjka, dokončali jo bo-
mo spomladi,« je povedal
Franc. Ampak kam, če je
poleg vinograd, ga vpra-
šamo. »Vinograd je last
mojega prijatelja, naredi-
la bova zamenjavo, pa bo.
To pa res ni nikakršen
problem,« nam zagotav-
lja. Ponosno nam razkaže
svojo pridobitev. »Tukaj
bo pa prostor za bencin,
kompresor, olje in podob-
ne zadeve,« nam pravi, ko
kaže nizko novozgrajeno
stavbo ob stezi. »Vsega
tega vendar človek ne
more nositi sem ter tja.
Edino tale plaz me malo
jezi, pa bomo počakali do
pomladi in ga potem ure-
dili, tudi to se bo dalo. Na
stezo pa bom potem poso-
jal travo, da bo vse tako,
kot mora biti. Vozil bom
tiste, ki bodo to hoteli.
Polovico aviona sem že
pripeljal iz Amerike, dru-
go polovico pa še bom in
vse to bo gotovo v korist
kraju,« je prepričan
Franc.
Vojašici avioni so
bili usodni
Franc Krajnc se je vse
svoje življenje ukvarjal
s kmetijstvom. Ima 16
hektarov zemlje in ta ga
preživlja. Kako se je po-
tem lahko seznanil z avi-
oni in se tako navdušil za-
nje? Vojska je bila kriva,
pravi Franc, bil je v letal-
ski enoti v Nišu in tam
spoznal vse skrivnosti le-
tenja. Ko se je vrnil, se je
včlanil v klube v Slovenj
Gradcu in Slovenskih
Konjicah, v zadnjem času
pa je aktiven zlasti v lev-
škem klubu. Ima izpit
športnega pilota in za sa-
bo na tisoče ur letenja.
Pri njegovi sedanji odlo-
čitvi pa je bil odločilen
obisk pri sorodnikih
v Ameriki, ki se prav tako
ukvarjajo z letalstvom.
»Tam sem poskusil, kako
se da poleteti s petdesetih
metrov in odločil sem se,
da še sam naredim nekaj
podobnega. Polovico ul-
tra lahkega letala sem že
dobil, ko ga bomo v Slo-
venj Gradcu sestavili, ga
bomo pripeljali sem. Vo-
zil bom tiste, ki si bodo to
želeh. Računamo tudi na
turiste in vse to bo gotovo
v korist kraju, česar pa
danes mnogi ne verjame-
jo. Večina želi, da bi se mi
vse skupaj podrlo, saj ve-
ste, kakšni so nekateri,«
razlaga Franc ves razvnet.
Očitno C
vaščanoi!
sedanje 11
šeči. »Ka
pritožbe«
»Letim
Črešnjie
da sejiB
potem p
letališča
želimo;
zanj nii
prepričli
to vsaj H
govim di
dom. P
pritožbe
Zak(
v svojo
Franc Krajnc iz Črešnjie si je na svojem pobočju uredil pristajalno stezo za
lahka letala. Zaradi nje bo moral proč tudi vinograd v ozadju.
.KIOK
vetr^'J.
28. november 1990 - stran 17
še gradnje porušil že sam, vse
talskih opravilih utegne
obdelovati še vinograd.
Pa tudi v kleti ne ostane-
mo dolgo. Nad vasjo se
zasliši motor dvokrilca iz
Levca. Franc hiti poz-
"dravljat klubskega tovari-
ša in sam pri sebi se med-
tem že odloči: »Verjetno
bom šel že danes pogle-
dat, kako se imajo. Če le
ne bi bilo tega kupa drv
tule zdaj, ki jih je treba
sežagat...«
Zapustimo ga sredi nje-
govih opravil in razmi-
šljanj o letalskih načrtih.
Prepričani smo, da bo
vsemu navkljub spomla-
di odprl svojo zasebno
stezo za avione*in^da bo
rad popeljal vsakega, ki
bo le zbral dovolj pogu-
ma, da prisede v njegovo
letalo.
TATJANA CVIRN
Foto: EDI MASNEC
' napravi, ki kaže smer
Ii. pa bo verjetno kmalu
iL.^ fotografiji se vidi tudi
^^^ bencin.
Se s(m)o dobri ljudje
Ob akciji zbirala de-
narja za operacijo štirilet-
nega Blaža Skornska so se
za izredno na pomoč pri-
pravljene pokazali Lašča-
ni in Celjani. Toliko de-
narja, kot so ga naka2,ali
v petih dneh, gre za 60 ti-
soč nemških mark v di-
narski protivrednosti, na-
mreč niti mi, ko smo spro-
žili akcijo, nismo pričako-
vali. Plaz se je usul že
v ponedeljek in iz dneva
v dan je bilo stanje na žiro
računu Skornškovih in na
žiro računu občinskega
odbora RK Laško večje.
Večkrat pravimo, da živi-
mo v odtujenem svetu, da
se ne zmenimo drug za
drugega. Ob omenjeni ak-
ciji pa je na plan prispela še
ena resnica. Ritem življe-
nja nam res narekuje odtu-
jenost, toda ob človeški ne-
sreči so tudi ljudje v odtu-
jenem svetu pripravljeni
pomagati. Takoj in brez po-
misleka. Če upoštevamo še
gospodarsko situacijo ka-
kršna je, nizke osebne do-
hodke, popoplavno stanje,
ko so pomoči potrebni ta-
korekoč tisoči, je vsak di-
nar, kije prispel za Blaževo
operacijo še dragocenejši.
Izredno pozitivno so se
odzvale tudi delovne orga-
nizacije in nenazadnje la-
ška družbenopolitična sfe-
ra, ki je iz občinskega pro-
računa namenila čedno
vsoto za pomoč Blažu.
Lepa je zavest, da s(m)o
vendarle še vedno dobri
ljudje in da v tuji nesreči
znamo pomagati. Vsi, ki
ste tako ali drugače poma-
gali do operacije Blažu
Skornšku, zaslužite zahva-
lo. Naj prijetnejši občutek
vseh pa bo, če bo denar po-
magal Blažu do zdravja. In
nenazadnje, prijetna je za-
vest, da v navidez brez-
izhodni življenjski situaciji
človek tudi v na zunaj od-
tujenem svetu ni sam.
NATAŠA GERKEŠ
Blaž prijateljuje le s Tadejem
Blaž Skornšek se v teh dneh kar dobro počuti. Ob številnih obiskovalcih, ki
prihajajo k Skornškovim pa se Blaž najbolj razveseli svojega vrstnika Tadeja
Korberja iz Laškega, ki je Blažev edini prijatelj. Blaž namreč ne more na
dvorišče pred blok, prav tako ne v otroški vrtec, saj bi ga številna druščina
vrstnikov verjetno preveč razburila. S Tadejem pa je drugače. Kratkohlačnik že
ve, da je Blažu potrebno popuščati, ker je bolan, vendar prijateljčka preživljata
kljub temu prijetne urice v stanovanju med avtomobilčki in drugimi igračami.
Nič vpitja ni med njuno igro, le simpatično tovarištvo. Včasih, kadar je Blaž pri
stari mami na Valentiničevi ulici, kjer domuje tudi Tadej, pa uganjata še dru-
gačne vragolije. Tudi na dvorišče se podata. Tadej si želi, da bi njegov prijatelj
Blaž ozdravel, zato mu je podaril štiri tisoč dinarjev, v nedeljo pa mu je prinesel
še celo naročje Kinder jajčk. Nato sta sedla na kavč, radovedno odpirala čoko-
ladne jajčke in gledala risanke na televiziji.
Blaževo zdravje
v zahvalo vsem
dobrotnikom
Ob izrednem odzivu pretežno
Laščanov in Celjanov na akcijo
zbiranja denarja za Blaževo ope-
racijo, sta presenečena in ginje-
iia tudi Maks in Vera Skornšek.
Žalost, ki je pri Skornškovih
vladala še pred tednom dni so
zamenjali optimizem, volja ter
upanje, da bo Blaž ozdravel.
Starša, sicer utrujena, pa vendar
v nesreči srečna upata, da bo
londonski zdravnik Stark, ki je
po rodu Čeh, in ki operira male
srčne bolnike s celega sveta, na-
šel vmesni rok za operacijo Bla-
ža. Načelno ima zasedene vse
dni do 17. januarja, toda po pri-
zadevanjih našega ambsasador-
ja v Londonu in profesorja Si-
meunoviča iz Beograda, je mo-
goče pričakovati, da bo operaci-
jo utegnil opraviti že prej. Pred-
vidoma konec tedna bo znan na-
tančen datum operacije. Blaže-
ve izvide ima priznani london-
ski zdravnik že v svoji ordina-
ciji.
»Iz srca se zahvaljujeva vsem,
ki so darovali denar za Blaževo
operacijo. Upava, da se bo
s tem, ko bo ozdravel, Blaž zah-
valil vsem, ki ste mu pri tem
pomagali.« pravita Maks in Ve-
ra Skornšek.
Gospa z jajci
v teh dneh so si pri Skornškovih kljuko podajali vsi tisti,
ki so želeli pomagati Blažu do zdravja. Tako je v soboto
pozvonila pri njih Anica Lipoš iz Nove Gore pri Ponikvi, ki
je Blažu v dar prinesla dvajset švicarskih frankov ter deset
svežih jajc. V klepetu s Skornškovimi je dejala, da tudi njej
življenje ni prizanašalo in da sama doživlja družinsko trage-
dijo, zato je za nesrečo drugih še posebej dovzetna. Ob
slovesu je obljubila, da jih bo še obiskala, Blažu pa je zaže-
lela zdravja.
Pomoč tudi v obliki uslug
Skornškovi niso bili deležni le denarne pomoči. Tako so
jih pri PTT podjetju Celje opravičili plačevanja telefonske
naročnine, Maksu Skornšku pa so zagotovili izredni plačani
dopust v času Blaževe operacije v Londonu. Na pomoč so
priskočili pri celjskem Kompasu, kjer so se odločili, da bodo
poskrbeli za brezplačen letalski prevoz vsem tem Skornško-
vim in celjskemu kardiologu dr. Janezu Tasiču, ki se je
prostovoljno odločil, da bo Blaža spremljal v London in mu
nudil morebitno pomoč na poti tja. Direktor laške enote
Ljubljanske banke pa se je v Ljubljani zavzel za to, da
Skornškovim ne bi zaračunali provizije pri menjavi dinarjev
v devize, obenem pa bodo v omenjeni enoti poskrbeli za to,
da bo denar pravočasno in pravilno nakazan v London.
Tudi laški osnovnošolci za Blaža
Na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem, ki jo obi-
skuje sedemletna Anja Skornšek, so se odločili zbirati denar
za Blaževo operacijo. Laška skupina It's not for sail in
kantavtor Rihard Kotar pa bodo v soboto pripravili dobro-
delni koncert in izkupiček v celoti namenili za Blaževo
zdravje. Koncert bo ob 16. uri v prenovljeni dvorani kina
Laško. Minimalna vstopnica bo 30 dinarjev.
Seznam še ni popoln
Seznam darovalcev denarja za Blaže-
vo operacijo tokrat še ni popoln, saj so,
ko smo zaključevali redakcijo, zbiralne
akcije ponekod še potekale, prav tako
pa so nekateri denar nakazali ob koncu
tedna, nekateri darovalci pa so celo žele-
li ostati anonimni. Do ponedeljka je bilo
zbranih 63461 mark dinarske protivred-
nosti, denar pa so prispevali: Pivovarna
Laško 105 tisoč dinarjev, kolektiv Zla-
tarne Celje 23 530 din, delavci Tim La-
ško 63460 din, Tim Laško 21 tisoč din,
PTT Celje 42 tisoč dinarjev, stanovalci
blokov v Badovinčevi ulici v Laškem od
števile I do 13 210 dinarjev, stanovalci
blokov iz Poženelove ulice v Laškem od
številke 1 do 7 6450 din, osnovna organi-
zacija sindikata Kmetijske zadruge La-
ško 3 tisoč dinarjev, delavci Aera Grafi-
ke 22 753 din, delavke uprave Pivovarne
Laško 6050 din, Delavci analiz SDK Ce-
lje 3 tisoč din, diskont Komi iz Spodnje
Rečice 7 tisoč dinarjev, toliko je prispe-
valo tudi uredništvo Novega tednika in
Radia Celje ter Nikola Luketič, 2700
ameriških dolarjev je prispeval celjski
Karitas, oilopedija Kolar iz Celja 14 600
dinarjev, Tkanina Celje 10673 dinarjev,
TPP Avtotehnika iz Celja in Peter Hra-
stelj iz Laškega po 5 tisoč dinarjev. Sicer
pa so denar prispevah naslednji Lašča-
ni: Nada Dundžer, Jože Robida, Zdenka
Peganc, Silvo Pišotek, Paveo Čosič, Ma-
rica Vodišek-Karlin, Sonja Stornan,
družine Korber, Marot, Džuknič, Savič,
Lukič, Ulaga, Rabuza, Džurin, Ferlin,
CegleCj Brečko, Krašek, Stare, Suša, Za-
lokar, Šon, Korošec, Omahna, Mijoš Pe-
šec, Milovan Vasiljevič, Minka Črešne-
var, Krpič in Krumberger, Nada Brižič,
Ana Krajnc, Metka Zupane, Miran To-
polšek, Ruža Vodišek, bife Moškotevc,
družina Korun in berta Zupane, Market,
Pavlek Damiš, Jože in Jožica Germov-
šek, trgovina Jožice Rajh, Potrošnik Iz-
bira Laško, česalnica Mira iz Laškega,
Mira Borginc, Boris Stopar in Slavi Bu-
ček iz Rimskih Toplic. Iz Celja so denar
prispevali še: družine Vrhovšek, Štum-
berger, Lipovšek, SDK Celje - Priprava,
Mira Kolar, Anton Kunej, kolektiv vrta
Medlog rastlinjaki, Martin Selič, Marija
Borin, Silvo Remškar KNSS DO Emo
»Neodvisnost«, družina Funkl-Vovk,
delavke šivalnice iz Zidanškove ulice
v Celju, Maks Burišek, Marija Palir. Iz
drugih krajev so denar prispevali: Karli
Hrovat in Marija Ribič iz Latkove vasi,
Anica Lipoš iz Npve Gore pri Ponikvi,
družina Uršič iz Žiri, Stane Skornšek iz
Velenja, Jožica Karlovčan iz Šempetra,
družina Martinšek iz Žalca, Peter Regor-
šek iz Šentjurja, kolektiv Ljubljanske
banke ekspoziture Šentjur, Fani Planin-
šek iz Šempetra in še nekateri, katerih
imena do zaključka redakcije še nismo
prejeli. Zbiralne akcije so potekale tudi
na PTT podjetju v Celju, pa na OŠ Pri-
mož Trubar, tudi podatek o vsoti, ki so
jo zbrali delavci v Timu še ni popolno.
Ko bo velik bo šofer
Očke mu zažarijo, ko Blažu starši omenijo tovornjak
Mirka Goloba, s katerim ga le-ta tu in tam malce popelje po
Laškem. Ko bo velik bo šofer, pravi Blaž in se smehlja za
volanom.
18. stran - 28. november 1990
televizijsKi spOgg,^
odmevi
Zahtevamo
odgovornost, 1.
v Delu so bile 8. novembra
letos na drugi strani v rubri-
ki »Rekli so« sporno citirane
moje besede, kot naj bi bile
izrečene dan prej med pogo-
vori v izolski bolnišnici.
V prepričanju, da javnost ci-
tiranim osebam ne pripisuje
samouničujočih izjav, sem
se namesto takojšnjega pro-
testa sprva odločila odgovo-
riti najpreprosteje: z mol-
kom. Bolj kot vsebina objav-
ljenega spornega stavka je
bila skozenj namreč razpoz-
navna kakovost B. Š. - ja, ki
je ta citat sestavil, po mojih
besedah, in objavil. Ne vem,
ali je novinarju s tem uspelo
privabiti bralce; vem le, da
so na objavo prizadeto in na-
padalno reagirali celjski
zdravniki, ki so mi, na moje,
priznati moram, nemajhno
začudenje, s tem v zvezi pri-
pisali ocene, ki jih ni bilo.
Citat je bil namreč objavljen
brez avtentičnega vsebin-
skega okvira in je nudil bral-
cem možnost vsakršnih, tudi
najbolj zlonamernih tolma-
čenj.
Naj povem, da zlonamer-
nih tolmačenj nisem priča-
kovala od celjskih zdravni-
kov. Namesto javnega napa-
da z zahtevo po mojem jav-
nem opravičilu, bi bila upra-
vičena, še zlasti od podpisa-
nega prim. dr. Jožeta Arzen-
ška, ki po vodni ujmi in hu-
do prizadeti celjski bolnišni-
ci skoraj dnevno komunicira
z našim sekretariatom, do
strpno izražene zahteve po
pojasnilu objavljenega cita-
ta. Nič takega se ni zgodilo;
da bo pravici zadoščeno, kot
se reče, da jim bo torej lažje,
v ostrem apriornem javnem
napadu zahtevajo tudi javno
opravičilo. (Delo, 16. novem-
ber 1990 »Zahtevamo javno
opravičilo«).
Nikakršnega opravičila to-
rej ne bo. Prostor, ki mi je
v zvezi s tem na voljo v rubri-
ki, pa bom namesto tega in
namesto novinarja izkoristi-
la v nadaljevanju teksta za
to, da bo javnost iz citiranega
stavka v Delu 8. novembra
lahko razbrala tudi pomen,
v katerem je lahko nastal.
Novinarju priporočam, da
v bodoče to delo opravi brez
pomočnikov; sam najbolje
ve, da ima poleg golih cita-
tov, katerih navajanje tudi
terja potrebno mero profesi-
onalnega znanja in odgovor-
nosti, na voljo obilo zahtev-
nejših novinarskih zvrsti,
s katerimi lahko na kratko
povzema dogajanja, o kate-
rih poroča.
Sporni citat je torej iztrgan
iz tri-urnega pogovora v izol-
ski bolnišnici, kjer smo med
mnogimi drugimi temami
(govorili smo tudi o škodi, ki
jo je celjski bolnišnici pov-
zročila poplava, o potrebni
pomoči in o požrtvovalnosti
ter dobri organiziranosti
celjskih zdravnikov in zdrav-
stvenega osebja) razpravljali
o možnostih za racionalizaci-
jo bolnišničnega zdravljenja
in v tem okviru o tako ime-
novanem »out - door pati-
ent« sistemu zdravljenja, ki
ga pri nas še ne izvajamo.
Gre namreč za ambulantno
zdravljenje pacientov, za ka-
tere bolnišnično zdravljenje
ni več nujno potrebno. Takš-
no zdravljenje je bolj raci-
onalno in tudi pacienti so
bolj zadovoljni. V tej zvezi in
samo v tej zVezi sem imeno-
vala celjski primer, iz katere-
ga se lahko tudi učimo. Pou-
drila sem, da morda ni naj-
bolje izbran, ker je pač šlo za
evakuacijo	pacientov
v skrajni nuji, da pa velja raz-
misliti, ali ne bi mogli tudi
v normalnih okoliščinah za
določeno število pacientov
(pri katerih je to seveda mož-
no) organizirati ustrezne
službe. Poudarjam, da ni bila
izrečena niti beseda o doktri-
ni medicinske stroke v izred-
nih razmerah, niti ni nobe-
den izmed nas, ki smo sode-
lovali v razgovoru, podvomil
o strokovnosti celjskih
zdravnikov. O tem enostav-
no nismo govorili.
prof. dr. KATJA^BOH
Republiška sekretarka za
zdravstveno in socialno varstvo
Zahtevamo
odgovornost, 2.
Ne glede na izredne razme-
re v Bolnišnici Celje, ki so
botrovale odpustu 400 bolni-
kov, je sekretarka za zdrav-
stvo dr. Katja Boh zadela
v srž problema, ko je izrazila
dvom o upravičenosti hospi-
talizacije vseh odpuščenih.
Pretiran in nekontroliran ho-
spitalizem je namreč vse-
splošni problem slovenske-
ga zdravstva in celjska bolni-
ca ni nobena izjema. Pozna-
valce razmer v celjski bolniš-
nici pa je razburila ostra kri-
tika ožjega vodstva bolnice,
izrečena v tisku prejšnji te-
den, na račun sekretarke za
zdravstvo, ob tem pa ni bilo
slišati nobene kritike na ra-
čun tistih, ki so izsilili prede-
lave in adaptacije kletnih
prostorov starega dela bolni-
ce ter jih napolnili z najdraž-
jimi aparaturami. Ti so de-
jansko dolgoročno potapljali
celjsko bolnišnico s svojo
nepravilno politiko moder-
nizacije bolnišnice in to ob
dejstvu, da je nova stavba
bolnišnice, vključno s poli-
kliniko že leta pod streho.
Velik del denarja, zbran iz
dveh samoprispevkov za
modernizacijo, je bil zaprav-
ljen za vprašljive investicije,
ki ne zdržijo primerjave
z nujnostjo usposobitve am-
bulantnih trakov polikli-
nike.
Pomanjkanje razpoložlji-
vih prostorov za specialistič-
ne ambulante je zlasti pereče
v interni medicini, kar one-
mogoča cenejšo in pravočas-
no amb. diagnostiko na ra-
čun dragega hospitalizma.
Če k temu dodamo neustrez-
no, po subjektivnih interesih
in s stroko skregano notra-
njo organizacijo internega
oddelka, odsotnost argu-
mentiranih strokovnih se-
stankov ter vedno večji ho-
spitalizem socialne in geria-
trične patologije, ki bi spada-
la v domove, je jasno, da je
bila pripomba ministrice za
zdravstvo več kot umestna.
Upamo le lahko, da bo imela
kmalu tudi praktične kon-
sekvence z implikacijo na re-
organizacijo bolnišnice
v skladu z novim zakonom
o zdravstvenih zavodih. Tu
se razume tako kontrola
upravičenosti hospitalizacij
preko nadzora zdravniške
zbornice, kakor tudi razširi-
tev ambulantne specialistič-
ne dejavnosti, ki je glavni fil-
ter hospitaliziranih paci-
entov.
Če je ta filter insuficienten,
kar je v celjskem primeru
očitno, se ni čuditi konstant-
no prezasedenemu interne-
mu oddelku z zasilkami tudi
po hodnikih. Pri tem pa se
moramo zamisliti nad izjavo
predstavnika mariborskega
internega oddelka, da imajo
zmeraj 15 postelj praznih za
dežurnega zdravnika. Pri
približno enakem številu po-
stelj, zdravnikov in zaledju
(število prebivalcev regije,
socialno ekonomsko stanje
prebivalcev), je vzrok za tako
razliko med obema bolnišni-
cama le eden: razlika v no-
tranji organizaciji. To bo tre-
ba v Celju temeljito spreme-
niti, sicer bomo kar naprej
obremenjevali naše revno
gospodarstvo z dragim ho-
spitalnim zdravstvom.
ELEMIR BOHAR,
ROMANA GUNZEK,
Interni B odd.
Bolnice Celje
Žalski križ
Vse pogosteje prebiram
več kritičnih kot pohvalnih
besed, pa je vendar mnogo
dejanj, ki so vredna pohvale,
saj je večkrat edina nagrada
požrtvovalno in nesebično
delo dobra beseda.
Resnično moramo pohva-
liti Gospo Dragico Pečar, ki
že mnogo let pridno in vest-
no opravlja svoje delo pri
RK Občine Žalec. Mnogo je
v naši Občini Žalec in pri sa-
mem __društvu invalidov Ob-
čine Žalec socijalno ogrože-
nih. Vedno in vsa leta je RK
Občine Žalec vsem ogrože-
nim v žalski občini bil vedno
pripravljen nuditi pomoč
v pravem času, tako z razni-
mi oblačili, ozimnico in kur-
javo. Izjemne pozornosti je
v letošnjem letu bilo deležno
24 družin, ki so bile najbolj
prizadeti poplavljenci v žal-
ski občini. Vse prizadete
družine v žalski občini so ze-
lo hvaležne pomoči, ki je bila
izkazana v obliki ozimnice,
kurjave, talnih oblog in
oblačil.
V tako obsežni katastrofi,
kot je bila preživeta ta po-
vodna ujma, je težko imeti
posluh za tiste ki to niso pre-
živeli, ampak je usmerjena
vsa solidarnost in humanost
tistim, ki so jo potrebovali.
JOŽE GROBELNIK,
Žalec
Učitelj naj uči in
ne zmerja
Nikoli se še nisem oglašal
v časopisu, tokrat pa se mo-
ram. Tudi jaz sem obiskoval
osnovno šolo v Rimskih To-
phcah. Presenečen nad član-
kom in žaljenjem tovarišice
biologije in kemije moram
povedati drugačno zgodbo.
Za razhko od prejšnje
zgodbe, bom pisal o lastnih
izkušnjah in ne o tem, kaj
sem slišal. Tovarišica biolo-
gije in kemije me je učila in
naučila veliko. Iz obeh pred-
metov sem imel odlično oce-
no, ki pa nista bili odraz po-
sebne priljubljenosti.
Dokaz, da me je ta ista to-
varišica veliko naučila pa je
2-kratna udeležba na regij-
skem tekmovanju osnovno-
šolcev iz kemije, kjer sem
dosegel zelo dobre rezultate,
kar se lahko preveri. Poleg
tega meje tudi s svojim nači-
nom učenja navdušila, da
sem se po končani osnovni
šoli vpisal v STŠ smer kemij-
ski tehnik, katero sem s pri-
dobljenim znanjem v osnov-
ni šoh uspešno končal. Uči-
telj pa ne more delati čude-
žev, če učenec pri tem ne so-
deluje in vloži nekaj truda.
Vsi dobro poznamo j)re^o-
vor BREZ MUJE SE SE ČE-
VELJ NE OBUJE.
ANDREJ ŠOŠTARIČ
Rimske Tophce
Drama
v LIndeku, 1.
Sprašujem se, kako dolgo
še potvarjanje resnice in raz-
pihovanje strasti tudi od
strani Novega tednika.
1.	Pred osmimi leti sem se
dogovoril s predsednikom
KS Frankolovo Pehn Marja-
nom tu na licu mesta, da naj
jaz dovolim in uredim ta
priključek preko moje par-
cele tako, da bo prav za nas
in krajane. Vse nastale stro-
ške bo poravnala KS. Pred-
no sem to urdil, se je pred-
sednik Pelin že zmenil. Ko
sem priključek naredil je pri-
šla štiričlanska komisija ko-
munale KS in mi obljubila
povrnitev stroškov, kar pa ni
bilo realizirano kljub več-
kratni pismeni intervenciji.
Tako mi ni preostalo drugo
kot cesto zapreti.
2.	Predno sem zaprl cesto
sem pismeno obvestil KS
Frankolovo in tudi dal kopi-
jo isti dan Operčkalovi v ro-
ke, tako, da je bila obvešče-
na, kateri dan bo cesta zapr-
ta. Kar je počela potem je
posledica same nevoščlji-
vosti.
3.	Glede Pesjak Dominika
pa povem, da na tem odseku
ceste ni niti s prstom mignil,
razen razdiral in kazal svojo
moč in sebičnost.
Zaradi priključka v moj
gozd je največ pripomogel
prav on, ker je nekatere ve-
ljake Občine Celje in KS po-
vabil na piknik na Roglo, da
so ga podprli in mu naredili
priključek v gozd tam, kjer
ni bil v projektu, glede na
dvojno ceno, za cca 6 ha goz-
da, ki ga lahko uporabljata
samo dva. Meni je pa edini
vir dohodka gozd in ga pose-
dujem 18 ha, pa mi je onemo-
gočen dostop na novo cesto.
4.	Navedbe predsednika
KS Dečmana, da so že 20 let
uporabljali ta odsek (kako),
če je bil zgrajen pred osmimi
leti. Kako pa gleda na to, da
je človeško, da sem po osmih
letih dobil del svojega denar-
ja nazaj s toliko komplikacij
tudi po njegovi zaslugi. Ta-
krat sem založil denar v do-
bri veri za napredek kraja,
zdaj pa takšna nehvaležnost.
Vprašam ga, naj javno odgo-
vori, zakaj ni lansko leto po-
ravnal ta dolg, ko je bilo toli-
ko denarja za Lindek, da sije
lahko asfaltiral cesto in par-
kirni prostor na ta račun.
5. Ker sem trdno
prepričan, da so mi uporab-
niki najbolj izpodbijali de-
nar, ki sem ga sprejel šele 16.
11. 1990, sem ga zaradi njiho-
ve nevošljivosti namenil za
humane namene, ki jo vodi
Nedeljski dnevnik - iskrica
v žalostnih očeh - za družine
z večjim štvilom otrok. 6. ti-
soč din bom nakazal sosedu,
ki ima 6 malih otrok in dela
nezmožno mater. Ostalih
6 tisoč din pa na Nedeljski
dnevnik, Ljubljana.
ZALOZNIK, Lindek
Drama
v LIndeku, 2.
Zahvaljujem se za denar,
ki sem ga sprejela od Založ-
nik Rozalike. Prejela sem
6000 din.
BRIGITA BREZLAN
Veronique 1.
Ko sem prebral pisanje
g. Pungerčiča o Veronique,
sem dobil neodložljivo željo
za pisanjem.
Gospod Franček, vi sploh
ne spremljate utripa življe-
nja v naši lepi slovenski dr-
žavici. Zadošča vam branje
Novega tednika in posluša-
nje Radia Celje. Če bi ne bilo
tako, bi ne napisah, da se
o skupini Veronique nič ne
prebere in ne sliši.
Študiram v Ljubljani in
slučajno poznam precej ljudi
z radia in televizije Sloveni-
ja. Od teh ljudi nisem nikoli
slišal nobene drugačne bese-
de o Veronique, kot skrajno
spoštljivo izgovorjene in po-
nosom v glasu. Veronique
v očeh RTV Slovenija pome-
ni TRADE MARK in sino-
nim za kvaliteto. In ni ga člo-
veka tam, ki jim iskreno ne
bi držal pesti, saj so siti har-
monika-rocka in pa raznih
kopij tega in onega. Veroni-
que bazira na udarnosti, .ter
na sedemdesetih letih. Vse
ostalo je pa njihovo, prvina,
Veronique. Menim, da smo
vsi, ki smo seznanjeni s situ-
acijo, mnenja, da so Veroni-
que največje odkritje Slo-
venskega ročka zadnjih ne-
kaj let! To je golo dejstvo. To
ve cela Slovenija, samo Ce-
ljani ne, normalno.
In Veronique so v vsakem
članku zapisani kot »Veroni-
que iz Celja«. Zakaj? Zakaj iz
Čelja? Kaj jim je Celje dalo?
Slab zrak, polena od noge in
brco v rit.
Gospod Pungerčič, od kod
vam ideja, da primerjate na-
rodnozabavne ansamble, ki
služijo denarje na kupe in
kvalitetne ročk skupine, ki
te možnosti služenja denarja
nimajo? Namesto, da bi našh
kakšen pametnejši argu-
ment, primerjate kvaliteto
skupin po tem, koliko kaset
je kdo izdal. Nič več vam ni
treba reči.
In še to: nisem opazil, da bi.
se v svojem sestavku g. Ce-
puš Alex »trkal po prsih«, da
je Celjan. Zdi se mi, da je
bilo v teh njegovih besedah
prej nekaj žalostnega in iro-
ničnega. Ni čudno. Tudi Lai-
bache so popljuvali v Trbov-
ljah. Potem so pa osvojili ce-
lo Evropo, USA in cel svet.
To vemo vsi.
»Pa kaj! Povej, kdo si! Sa-
mo en del moči, ki dobro ve-
korhaj iz zla rodi.«
(Goethe, Faust)
Veronique, ne dajte se - na
pravi poti ste!
dipl. ing. DARKO UMEK,
Ljubljana
Veronique 2.
Sem vaša dolgoletna brai
ka. Ne morem verjeti, kak
morete za Veronique napi^
ti, da so neznana skupina ^
pa vsa slovenska občila
nosti govorijo in pišp;
o njih?	J«
Gospod Pungerčič ali rp
ne veste, kdo so Veroniq^^
in kaj pomenijo? Koga imatj
za norca - nas, Celjane (Cg
Ijanke), ki ponosno spre^
Ijamo pot edinih, ki so j-g'
ponesli celjski glas po cg|j
domovini, ali sebe? Nisetj,
več tako mlada, pa vendaj
ob otroku in družini še ve(j I
no najdem čas, da vsaj malo
spremljam dogajanja. Opa.
žam, da je skupina Veronik
que res ogromno dosegij
zadnje čase. In ko sem na
lastna ušesa pred kratki^
slišala g. Dragna Buliča, kg.
ko je na radiu Slovenija izjg.
vil, da je Veronique ena naj.
uspešnejših in talentiranih
ročk skupin pri nas, sem bila
prijetno presenečena.
Rada bi vam povedala sa-
mo še to, da v bodoče ne pri.
merjajte Veronique z doma-
čimi ansambli, če pa že, pa
vsaj z Avseniki, ki so resnic,
no kvalitetni.
ANITA NOVAK-BEVC
Veronlaue 3.
Dovolite, da pojasnim
kakšno je moje mnenje
v zvezi z ansamblom Veroni-
que: Maribor je dal Lačnega
Franca, Velenje je dalo Šank
ročk, Celje je dalo Vero-
nique.
Se je tako težko sprijazniti
s tem?
Ker imam takšno delo, da
veliko potujem, me vsepov-
sod sprašujejo, kako smo kaj
Celjani navdušeni nad sku-
pino, ki je prinesla tolikšno
kvaliteto in originalnost.
Ostajam brez besed
Upam, da Vam da kaj misliti
Spoštovanji
PRAZNIK MIRKO
Resnica ima dv^
plati X
Pod naslovom »Napadelje
miličnika« je v 47. številki
Novega tednika izšla krajša
informacija o poteku lova za
pobeglim voznikom. Obve-
stilo ne ustreza resnici, zato
kot prizadeti oče obveščam
še o drugi plati resnice.
Resnica je, da so A. H., ki
je vozil vinjen, poskušali mi;
hčniki ustaviti in da jim ni
ustavil. Šele po daljšem d^
hitevanju in z naletom milič;
niškega avtomobila v zadnji
blatnik, je voznik zaustavil
Poleg voznika je bila v vozilu
še ena oseba. To se je dogaja-
lo v noči od 12. na 13. novem-
ber 1990. Ko je vozilo voznik
ustavil so ga obstopili milič-
niki in pričeli voznika tepsti
Iz vozila so potegnili tudi so-
potnika, z njim grdo ravnali
nato pa ga odpeljali domov
Voznika A. H. so odpeljali na
Postajo mihce v Žalec, kje'
so ga zadržali čez noč. ZjU"
traj so mu dovolili, da je pO"
klical domov. Kot oče set«
želel govoriti s komandi^'
jem, pa mi to iz neznanih raz-
logov ni bilo omogočeno.
Nato so voznika v dopo'"
danskih urah odpeljah k P^J
iskovalnemu sodniku. SoO;
nik je poslušal obe stranjo
Voznik je pokazal sodniK"
poškodovane dele telesa
zahteval soočenje z mili^'^'
kom, ki naj bi bil napade"'
Tudi to se ni zgodilo.
Takoj po končanem r'
stopku pri sodniku je po®
dovani voznik odšel na Pj'
gled v bolnico, kjer so ugo^
vili različne poškodbe I
od tega dne naprej v bol''
škem staležu.	,
Miličniki so se naslednje^^
dne oglasili pri meni, ker s
stanuje doma in zahtevali
varovalni kupon, ki pa g^ .
sem izročil. Znano J® -^(i,
mreč, da je kriv najbrže »s
NOVO - NOVO - NOVO
Novost je
BARVNI LASERSKI FOTOKOPIRNI
APARAT CANON CLC 200,
S katerim se vam ponujajo možnosti hitre izdelave:
-	BARVNIH FOTOGRAFIJ
-	KATALOGOV
-	POVEČAVE DO 400%
-	POMANJŠAVE
-	IZDELAVE SESTAVLJIVIH POSTERJEV
vse to in še več v color na papirju do 100g.
FOTOKOPIRANJA IN RAZMNOŽEVANJA - OFSET TISK
Če ste v stiski s časom in potrebujete hitre in kvalitetne storitve,
nas obiščite v I. nadstropju poslovnih prostorov v KOVINOTEHNI
Celje, Mariborska 7, telefon 34-711, int. 508.
Za usluge se priporoča BIROTEHNIKA Dušan Žolnir, Celje.

28. november 1990 - stran 19
Ici se zaleti v vozilo z zadnje
strani.
Postopek bo seveda poleg
redne poti doživel še drugo,
ki bo skušala ugotoviti, zakaj
je bilo potrebno uporabiti fi-
zično moč in voznika poško-
dovati. Tako bi bilo tudi
prav, vsak naj odgovarja za
svoja dejanja. To pomeni, da
bo potrebno poleg prijave
RSNZ o postopanju službe-
nih oseb, uveljavljati pravice
poškodovanca še po redni
sodni poti.	A. H.
(naslov je v uredništvu)
PREJELI
SMO
Protestno pismo
poslancem in
nafvišlim
republiškim
funkcionarjem
Upokojenci 25 krajevnih
skupnosti celjske občine so
v preteklem tednu analizirali
že dalj časa trajajočo gonjo
proti zakonitim pokojninam,
ki jih poedinci, skupine in
republiški funkcionarji po-
sredujejo javnosti.
Ogorčenost izražamo nad
tistimi, ki posredujejo javno-
sti neresnice in polresnice
s pavšalnimi podatki, brez
vsake osnove. S tem v javno-
sti povzročajo socialni nemir
in sovraštvo med prebivalci,
posebno zdaj, ko je postala
cesta drugi dom delavcem.
Takšno ravnanje povzroča
povsod napad na starejšo po-
pulacijo, ki je ustvarila s tr-
dim delom to, kar poedinci
in skupine razbijajo in uni-
čujejo. S tem si pripravljajo
teren za nov pokojninsko in-
validski sistem, v katerem se
bo naš položaj v celoti po-
slabšal. Prisvajajo si pravico
brez nas upokojencev, po hi-
trem postopku sprejemajo
nove kriterije in nas sprav-
ljajo še v slabši materialni
položaj, kot smo zdaj.
Takšni postopki so za nas
sedanje in bodoče upokojen-
ce nedopustni in nimajo no-
bene osnove v tako popular-
ni demokraciji in obljubah
sedanjih političnih »lider-
jev« v predvolilnem obdob-
ju. Ti isti se ne zavedajo, da
je samo država Slovenija in
nihče drug odgovoren, da se
morajo izpolnjevati vse
z dolgoletnim trdim delom
pridobljene pravice, ki jih
nam na žalost hočejo odvze-
ti, ker nismo produktivni.
S takšnim dejanjem se ne za-
vedajo, da predstavljajo
zdajšnji, da ne omenjamo še
bodoče upokojence, skoraj
'/4 volilcev. Slovenije. Zato
upravičeno pričakujemo re-
alno presojo poslancev in
najvišjih republiških funkci-
onaijev, tako da politični li-
derji, ki so vas dragi poslanci
predlagali, tudi svoje oblju-
be izpolnite. Zavedati se mo-
rate, da boste nosili odgovor-
nost v sedanjem in bodočem
času za omejevanje izplačil
razlik v pokojninah. Kritika
bivšega sistema, ki je neu-
pravičeno odvzel del upoko-
jencem eno mesečno pokoj-
nino, lahko v bodočnosti do-
leti tudi vas, ki o naši pokoj-
nini odločate brez nas.
Vse to, kar se zdaj dogaja
z upokojenci, ni modro delo
naše no^ demokratične
družbe, ki ignorira tiste, ki
so postavili te temelje. Vaše
poslansko ravnodušje je do-
kaz brezbrižnosti do sleher-
ne morale in spoštovanja sta-
rejše populacije. Čas, ki ga
presedite razredčeni v po-
slanskih klopeh, bi bil raci-
onalno izkoriščen, če bi po-
stavili osnove boljšega go-
spodarskega položaja podje-
tij. Zavedati bi se morali pri
povišanju plač, nagrad,
dnevnic, potovanj, itd. vlad-
nega aparata, pred razpravo
- tudi o znižanju pokojnin.
Opozarjamo, da bomo
uporabili svoje sposobnosti
in vpliv pri bodočih volitvah,
da bomo s prstom povsod
kazali na tiste, ki so, še in
bodo naše stanje in življenj-
ske pogoje zniževali.
FRANC POKLŠEK,
MARTIN ANDREJAŠ,
ZDU Celje
Kakšen
praznik...
Ravnokar sem poslušal po
vašem radijo anketo ki so jo
izvedli Vaši novinarji, če te-
mu lahko rečemo anketa?
Kajti anketa je resnično ne-
kaj drugega, kot pa da se
upraša na ulici nekoliko op-
čanov.
Ta anketa me je tako raz-
burila, da sem se odločil da
Vam napišem nekoliko mo-
jih pogledov na ta praznik.
Sem rojen Celjan, star 58
let, že kot otroka so me prisi-
Ijevali k praznovanju tega
praznika, in že takrat mi je
bilo to odvratno gledati in
poslušati te neumnosti, ki so
bile podkrepljene z raznimi
zločini, kajti vemo da so ko-
munisti prinesli največje zlo,
v vsej Slovenski zgodovini.
Ker pa vemo da je 29 No-
vember tesno povezan z to
zločinsko partijo, pa sem
mnenja da je vsakršna anke-
ta odveč, zamene celo ža-
ljiva.
Kaj pa je ta republika pri-
nesla nam Slovencem? Nič
drugega kot ponovno okupa-
cijo, poniževanje, ter iskoriš-
čanje Slovenskega Ljutstva
v celoti. Zato menim da bi
morali novinaiji že sami
osveščeni kot pošteni Slo-
venci nastopati proti temu
prazniku, ter se zauzemati za
zamenjavo tega praznika, za
Božični praznik, ki je nekak-
šen družinski in Evropski
praznik.
VIKTOR MAJERIČ
član Predsetstva
Socijal Demokratske
Stranke CeljC
Vročica
plebiscitarnega
dne
Razpis plebiscita o samo-
stojnosti Slovenije načeloma
ni več sporen. Vse politične
stranke so izrazile pozitivno
stališče do izvedbe tega deja-
nja. Razvoj dogodkov od pr-
votnega predloga socialistov
in posmehljive oblastniške
zavrnitve, do današnjega že
kar malo vehementnega pri-
seganja te iste (demosistič-
ne) oblasti, na neizbežnost in
nujnost njegove takojšnje iz-
vedbe, povzroča vsaj eno ve-
liko dilemo.
Ali ima slovenska oblast
pripravljene verodostojne
ocene o tem, kaj bi osamo-
svojitev pomenila, zlasti na
treh področjih: gospodar-
skem, vojaškem in medna-
rodnem?
Ob predpostavki, da ple-
biscit uspe, mora imeti vlada
natančno pripravljeno stra-
tegijo osamosvajanja, druga-
če je vse skupaj le goljufanje
državljanov, oziroma poskus
povrnitve politične kredibil-
nosti, ki je po zadnjih podat-
kih javriomnenjskih raz-
iskav katastrofalno padla.
Skeptičen dvom o priprav-
ljenosti strategije nima svo-
jega izvora v želji ali težnji po
apriornem oponiranju, am-
pak v dejstvu, da tudi demo-
sizem dokazano ni imun na
sindrom oblastniške norosti.
Vprašanje torej ni, ali na
plebiscit ali ne, temveč kako
ravnati po njem in na kakšni
podlagi doseči samostojnost.
Odgovorov je seveda veliko,
zahtevamo in zaslužimo pa si
jih vsi. ROBERT POLNAR
Predsednik
Liberalno-demokratske
stranke Celje
Poročilo
volilcem:
Ljudsko odločanje - glaso-
vanje - plebiscit je osebna
opredelitev pripadnikov ne-
kega naroda, prebivalcev ne-
ke dežele, o skupni volji (v
butaro povezanih šib), da ne-
oziraje se na vse okoliščine
povedo, ali so dozoreli in
sposobni do te mere, da lah-
ko sebi, svojim otrokom in
vnukom omogočijo preživet-
je kot državotvorna skup-
nost, po merilih kontinenta
na katerem živijo. Te stolet-
ne želje in boji, stoletno trp-
ljenje, stoletno ponižanje ter
stoletne sanje mojega naro-
da so dočakale - usodni tre-
nutek. Ta trenutek je treba
izkoristiti (ne da se ga izbira-
ti) v tem smislu, da s čisto
mislijo, srčno ljubeznijo in
pogumom odgovornosti
- odločimo.
Imamo neizmerno čast in
srečo, da lahko naša genera-
cija prevzame težko pričako-
vano breme odgovornosti, ki
so si jo naši pradedje in de-
dje ter očetje želeli tudi za
ceno življenj.
Spoštovani volilci, moje
sporočilo je dramatično zato,
ker sem ocenil, da trenutek
plebiscita lahko primerjam
samo z začetkom ponovnega
osamosvajanja baltiških dr-
žav in da večina naših ljudi
leta 1941 ni premišljevala in
načrtovala kaj jih čaka ko so
odšli v gozdove.
JANEZ ČRNEJ,
poslanec ZOR Slovenije
Vode odtekajo
- skrbi pa ne!
Pisal bom o čisto določe-
nem vidiku poplave, ki je
prizadela večji del naše vasi
na Dan mrtvih (in v nasled-
njih dneh seveda). Za tiste
bralce, ki jih morda ne zani-
ma celotno pisanje, kratek
uvodni moto: trdim, da po-
plava v naši vasi ni posledica
samo 300 letne vodne ujme,
temveč nekaj posredno, ne-
kaj neposredno tudi člove-
škega faktorja.
, Vrbje je majhna vas med
Žalcem in Savinjo, šteje
kakšnih 140 hiš, od tega je
bilo s poplavo bolj ali manj
prizadetih 93. Višina vode je
segala od nekaj cm pa do
stropa, pač odvisno od lokal-
nih okolnosti. Danes, ko to
pišem, je v zavesti dobršne-
ga dela krajanov ujma že
preteklost, medtem ko priza-
deti del še čisti blato in odva-
ža uničeno imovino. Pa tudi
to delo bo nekega dne oprav-
ljeno še v poslednji hiši.
Vendar s tem stvari ne more-
jo in ne smejo biti odložene
v pozabo, kajti nekaj dejstev
kaže na nadvse resno potre-
bo po strokovni presoji in
zahtevnem tehničnem ukre-
panju, kar pa oboje občutno
presega lokalne zmogljivosti
in pristojnosti.
Poplava vasi seje napajala
iz dveh virov: eden je povr-
šinski val, ki je prihrumel iz
ca. 1 km oddaljene Savinje in
je v glavnem upadel v ca.
10-14 urah, drugi vir pa je
podtalnica, ki pa stoji v ne-
katerih ol)jektih še sedaj in
praktično skoraj ne odteka.
Želim navesti par zapažanj
s tistega dela Savinje, ki ga
po svoji laični oceni sma-
tram kot poglavitni vir povr-
šinske vode za poplavo
(Nadaljevanje na 20. strani)
ANTON KOMAR
l^r ^ L J liJ i^^fTTjr^j^zfl^š

Hodili smo počasi, ker je tu in tam bil na cesti led,
splužen sneg pa je bil porinjen na rob. Med potjo smo se
kepah in si metali koščke snega za vrat. Kjer je bilo
spolzko, smo se prijeli za roke in se drsali.
Bili ste vi in dekleti, ki ste ju omenili?
Mi trije smo bili skupaj, obiskovalcev na gradu pa je
bilo več. Ko smo se vračali nismo več srečevali ljudi.
Omenili ste, da ste na gradu pili samo sokove, nataka-
rica, ki smo jo v postopku zaslišali, pa je povedala, da ste
pili slivovko. Kaj je res?
Pili smo samo sokove! je odvrnil Vojko, očitno neza-
dovljen s sodnikovim vprašanjem.
Pripeljite, prosim, pričo Eli Pek! seje sodnik obrnil ha
enega od paznikov, ki so stali ob vhodu v zasliševalne
kabine.
Nastal je mučen položaj, publika je glasno komenti-
rala dogajanju. Vstopilo je mlado dekle in zopet se je
pričel postopek za indentifikacijo. Priimek in ime,
rojstni podatki, mesto bivanja, zaposlitev, poklic, nakar
je sodnik vprašal:
Vi ste v izjavi na zaslišanju 3. julija prostovoljno pove-
dali, da je skupina, v kateri so bili fant in dve dekleti,
pila poleg soka še alkohol. Prosim, povejte, koliko in
katere vrste alkohola je kdo pil?
Ali je fant tisti, kije bil v družbi dveh deklet na gradu
3. maja lani? je dodal sodnik, pogledujoč sem ter tja.
Mislim, da je bil!
Oprostite! Ah je bil ta ah ne? je glasno zahteval natan-
čen odgovor sodnik.
»Da, ta je bil«?
»Kaj so pili« ?
Ko so prišli, so se vsi trije spravili k mizi ob gramo-
fonu, nato pa naročili tri slivovke.
Vi ste jim slivovko prinesli in ti so začeli piti? Kako
Veliki so kozarci, v katerih točite žgane pijače?
Če stranka zahteva večjo količino, to pove, če ne, pa je
fo pol decilitra.
Kakšni so bih ti trije?
kislim, da mah!
Torej trikrat po pol decilitra? Ah so ta fant in dekleti
Pili še kakšno alkoholno pijačo?
Ne spominjam se, da bi zahtevah še kaj dodatnega, je
Povedalo dekle.
V isti izjavi omenjate, da ste tistega dne, ko so vas
obiskali ti trije, stregli v točilnici skupaj s poslovodjem
Restavracije. Ali je gostom prinašal pijačo tudi on ah
^srno vi? je nadaljeval sodnik.
Poslovodja je bil za šankom, točil je pijačo ter priprav-
ljal naročene tople jedi v kuhinji. Drugim strankam ni
stregel. Hvala za pojasnilo. Imate zahtevek zaradi dela
in potnih stroškov? je vprašal sodnik dekle, predno je
odšlo.
Z dela sem izostala, da sem prišla sem, stroškov zaradi
prevoza pa nimam.
Oglasite se s tem listkom v obračunskem oddelku
sodišča, da vam bodo povrnili za izostanek, je pojasnil
sodnik, molčeč dekletu list, ki je bil pripravljen že
v naprej in ga je samo podpisal.
Vojko je bil presenečen nad tako natančnim načinom
obravnave in sed^j je resnično spoznal, da so stvari
dokazane in potrjene s pričami. Glede slivovke pa seje
spomnil, da so jo naročili, ker so bih prepoteni, ko so
prišli na grad, in so se bali, da bi se prehladih. Pri vsej
stvari je na to čisto pozabil.
Še vedno trdite, da ste popili samo sokove? je vprašal
sodnik obračujoč se proti Vojku.
Pozabil sem že, kaj smo pili. Vem samo to, da sem bil
žejen in da smo nekaj popih, kaj je bilo, pa se ne spomi-
njam, je odvrnil, ko je sodnik še naprej silil vanj.
Kaj je bilo s studencem in pitjem vode? je nadaljeval
sodnik.
Med potjo z gradu smo prišli do studenca, kjer voda
teče preko majhne skale in žleb usmirja tok v korito.
Okrog tega korita so se drenjale krave, ki jih je kmet
naganjal, naj pijejo. Ko smo prišh do korita, sem stopil
k žlebu, da bi si z roko natočil vode in pil. Kmet, ki je
naganjal krave h koritu, seje od daleč drl, da naj bežim
stran, ker krave ne morejo piti, in naj počakam, da se
bodo nehale napajati.
Pa ste vi šli stran? je vprašal sodnik.
Ne. Šel sem h koritu, naslonil roko na žleb, nato pa je
zajel vodo in pil. Krave so se odmaknile in slišal sem, da
je kmet klel in vpil, naj se umaknem, ker me bo ubil, saj
krave ne morejo piti.
Bilo je več krav. Najbližja meje hotela nagnati s stre-
sanjem glave. Enkrat me je zadela z rogom. Vrgel sem
pest vode v njo in jo brcnil. Krava seje obrnila in pri tem
zadela sosedo, ki je nehala piti, in odšle so od korita.
Krnet meje od zadaj udaril po nogah, da meje zapeklo.
Dejal je, naj grem proč, da bodo krave lahko pile. Ko
sem se obrnil je že poleg mene in je zamahnil z roko.
Odmaknil sem se, on pa seje spotaknil ob kupu shoje-
nega snega in padel proti koritu. Stopil sem nazaj, ker so
mi pot zapirale krave, ki so se vračale h koritu. Kmetje
pobral kos ledu, ga zalučal proti meni in me zadel
v nogo. Ko je videl, da me noga boli se je pognal proti
meni in med kravami sva se prerivala. Padel sem in
krava bi me skoraj pohodila. Ko sem se končno poral,
sem vzel pištolo iz notranjega žepa in nekajkrat ustrelil.
Videl sem, da prvi strel ni zadel ah pa ga kmet ni čutil
ker seje ponovno pognal proti meni. Šele ko sem drugič
ah tretjič ustrelil je pokleknil, se prijel za glavo in za prsi
in zavpil:
Na pomoč! Ubil me bo! Pomagajte!
Kje sta bih Jasna in Marta, ko seje vse to dogajalo? je
želel vedeti sodnik.
Obe sta šli naprej in me nista čakali, ko sem šel pit
h koritu.
Pa ste ju videli potem, ko so padali streh?
Ne nič več. Šel sem po cesti navzdol, ju poklical,
vendar se nista oglasih in tudi dohiteti ju nisem uspel.
Slišali ste, daje človek na katerega ste streljali, klical
na pomoč. Zakaj mu niste pomagali ah vsaj poklicah
nekoga, ki bi mu lahko nudil pomoč?
Napadel meje in vedel sem, da me bo še, če bi prišel
bliže. Ah veste kaj seje zgodilo s pokojnim in kako se je
pisal?
Tega čloeka nisem poznal. Sodnik mi je povedal, daje
umrl tam, kjer sem streljal vanj.
Zakaj ste tega človeka ubili, saj vam nič ni napravil?
Napadel me je, ko sem pil, in mi ni pustil, da bi se
odžejal.
Ah morda tega človeka poznate že od prej?
Ne prvič sem ga videl, ko je napajal živino.
Ali ste že koga videli, ko ste šli z mesta dejanja, ah
mislite, da vas je kdo pri tem videl?
Jaz nisem nikogar srečal, če meje pa kdo videl, tega
ne vem.
Ah s tem, ko pravite, da ste streljali na pokojnega
Krivca, priznavate, da ste ga ubili?
Tega ne vem. Zbežal sem, ko sem se ga otepal.
Streljah ste nanj s pištolo in pravite, da ste jo imeli
s seboj v notranjem žepu. Kdaj ste to pištolo dobili in od
koga?
Dobil sem jo od znanca.
Zakaj ste jo usodnega dne nosili s seboj?
Navadno sem jo imel v suknjiču, kije imel dva notra-
nja žepa, in prav tega dne sem imel na sebi ta suknjič.
Ko sem med preriravnjem segel v žep, sem odkril, daje
tam pištola, in sem jo uporabil.
Ste s to pištolo že prej streljah?
Nekajkrat sva s prijateljem streljala v gozdu.
Kje imate pištolo sedaj!
Doma nekje!
Napetost v dvorani se je stopnjevala in tudi miru ni
bilo več. Občasno je sodnik opozarjal navzoče in jih
miril, vendar to ni zaleglo. Vojko je postal nestrpen,
spreletavala gaje vročica. Način obravnave gaje prese-
netil, a čutil je vedno večje olajšanje. Očitno je presene-
til tudi sodnika in poslušalce v dvorani, ki so nemirni
poslušali njegovo pripoved.
20. stran - 28. november 1990

(Nadaljevanje iz 19. strani)
v Vrbju, to je predel od viši-
ne vasi (pri tkzv. ribniku) pa
ca. 6 km uzvodno do cestne-
ga mostu pri Latkovi vasi.
Levo, tj. naše obrežje je
pretežno zavarovano s pred
desetletji sajenimi topoli ter
vmes naravno zasejanim
drevjem in ostalo nižjo rast-
jo. Vmes so bile kasneje,
v različnih časovnih obdob-
jih, ob gradbenih posegih,
brežine na nekaj mestih raz-
kopane ter nato zavarovane
s skalnimi škarpami. Oproš-
čam se za izrazoslovje. Za
razhko od nekdanjih, po gu-
gah zabetoniranih kamnitih
oblog je tu skalovje in kame-
nje enoplastno naloženo do
delne višine nasipa, ostalo je
nasuta, s travo posejana
zemlja.
Eden od takšnih nasipov
je (bil) zgrajen na višini rib-
nika v Vrbju, dolžine ca. 300
metrov, drugi pod Šeškim
mostom, ob lani zgrajenem
valolomu, ca. 200 m in tretji
pod mostom v Latkovi vasi,
dolžine ca. 200 metrov.
Po poplavi je stanje na-
slednje: Dve od treh s škarpo
zavarovanih brežin (tista
v Vrbju in tista pod mostom
v Latkovi vasi) sta v poplavi
preprosto izginili z zemelj-
skim nasipom vred. Odpla-
knilo ju je v celotni dolžini in
višini skoraj tako kot navla-
ko z mojega dvorišča. Lan-
sko jesen zgrajen sektor pod
mostom v Seščah jo je sicer
odnesel, a je v zgornjem delu
tudi načet v dolžini kakšnih
15 metrov.
Vmes, med temi segmenti
z drevjem obraščena brežina
pa je vzdržala in to v celoti!
Res je odneslo vso zemljo do
korenin, med posameznimi
topoli so ponekod tudi glob-
lje zajede v obrežni nasip,
vendar preboja ni nikjer. To
je treba videti!
Da je na opisanih dveh
prebojih Savinja izstopila ter
poplavila celotno okolno po-
dročje - seveda tudi Vrbje
- menda ni treba posebej po-
udarjati.
Sledi nekaj heretike, zara-
di katere pravzaprav sploh
pišem, priznam, da z dokaj
neprijetnim občutkom:
Dejavnost okoli zavarova-
nja rečnih bregov je dokaj
stara in dovolj dognana, da
v njej ne more biti kakšnih
posebnih neznank. Torej ti-
sti, ki je odredil, da škarpa
ne bo v eni od klasičnih iz-
vedb, ni šel v neznano, kajti
dobro pozna vse očitne in
skrite lastnosti vsakršnih vo-
da! Ah so bih morda torej na
določenih mestih obrežja za-
vestno odn. namensko vgra-
jeni nekakšni mehki vložki,
ki naj bodo v določenih raz-
merah odplaknjeni, da se
breme razdeli in se vsaj za-
časno razbremenijo nizvod-
no ležeča poplavna po-
dročja?
Ah je bilo naše okolje vna-
prej predviden zadrževalnik,
ki naj v danem trenutku vsaj
nekoliko omili katastrofo
v Celju? Zakaj na celotni
dolžini opisanih treh seg-
mentov nikoli ni bilo izvede-
no sistematično sajenje to-
polov ali česarkoli?- Nespre-
jemljivo, kajne? Malenkost
razumljivejše bo, če bom po-
stavil stvari obrnjeno:
Če bo obrežje po tokrat-
nem razdejanju obnovljeno
v enaki tehniki ter kvaliteti
in nasipi v isti višini, bo ime-
lo Vrbje ob naslednji 300-let-
ni vodi enako poplavo kakrš-
no je imelo tokrat!
Priznam, da je takšno raz-
mišljanje na zunanjem robu
sprejemljivega, toda razumi-
te, da me v to vodi stvarno
stanje tu, kjer živim danes in
bom živel jutri.
Takšna vizija prihodnosti
pa ni ravno osrečujoča. Nič
vzpodbudnega tudi ni bilo
v izjavi g. Trontlja na TV, da
bodo podobne, neobičajno
močne padavine v prihodnje
še sledile.
Naj se povrnem k prihod-
nosti poplavam izpostavlje-
nih delov Vrbja: Če bo torej
vzpostavljeno na obrežju Sa-
vinje dosedanje stanje, za na-
šo vas ne more biti več vpra-
šanje, ali poplava bo, temveč
samo še kdaj in kolikšna bo.
Takšna je torej (suha) stvar-
nost!
Ker se točno ve, kateri ob-
jekti so to in približno kolik-
šen vodostaj jih bo prizadel,
je treba celotno situacijo ta-
koj dokumentirati in se orga-
nizacijsko ter tehnično pri-
praviti z vsem, kar spada zra-
ven. Treba se bo pač sprijaz-
niti z občutkom, da smo,
skupaj s tem delom doline,
nekaj kot namenski objekt.
Bilo bi človeško, če bi ob-
čina in regija zavzeli ustre-
zen odnos pri preventivnem
in kurativnem reševanju
problemov prizadetega pre-
bivalstva!
Toliko o površinskem vod-
nem udaru Savinje pri nas
v Vrbju. Kar pa zadeva pod-
talne vode, bom kratek. Ma-
lomaren, neodgovoren, ne-
strokoven pa tudi nehuman
odnos tako lastnikov in
upravljalcev kot tudi pristoj-
nih nadzornih organov je
povzročil, da so nekdanji va-
ški vodotoki, ki so predtem
desetletja in morda stoletja
sproti odvajali presežne vo-
de, sčasoma propadali in me-
stoma celo izginjali. To ima
danes za posledico, da je
podtalna voda v vasi upadala
izredno počasi, ponekod pa
jo imajo še sedaj.
Nekakšna skrb se je nase-
lila v vasi. Ker nas ni prav
veliko, ali bomo sploh vred-
ni potrebne oblastvene po-
zornosti? Menda se ja ne bo
zgodilo, da se bo nevarnost
prihodnjih poplav poslovila
od nas z žepnimi zapiski ne-
kih lokalnih ad-hoc komisij?
Zaključujem s pripombo,
da pišem kot laik, prizadet
s sedanjo in obremenjen
z nevarnostjo naslednjih po-
plav. Nisem usposobljen za
vodenje strokovnega dialo-
ga, zato ga ne sprejemam,
bom pa zelo hvaležen za vsa-
kršno strokovno in argu-
mentirano razlago. Pred-
vsem pa je moj namen opo-
zoriti na nekaj, kar je tu odn.
na našem bregu Savinje in bi
bilo treba takoj razščistiti,
kajti kamioni so te dni prid-
no na delu in tisti dve luknji
prav pridno zasipajo. Žal po
starem!
SREČKO KRAJNC,
Vrbje
Humanitarna
prireditev
v četrtek, 22. novembra je
v organizaciji ZKO Celje in
Medobčinske zveze slepih
ob 19.30 uri bila prireditev,
na kateri so po vrsti nastopili
Komorni mešani zbor iz Ce-
lja, Moški pevski zbor iz
Frankolovega ter Godalni
orkester in Revijalni orke-
ster iz Celja.
Zasedba je torej bila do-
mača, pestra in kvalitetna.
Izkupiček prireditve je bil
namenjen oškodovanim ob
zadnji poplavi. To, da dvora-
na ni bila polna, smo v Celju
že navajeni. Bolj zanimivo
pa je bilo to, da na prireditvi
takega karakterja ni bilo niti
enega iz občinske oblasti, re-
publiških poslancev in velja-
kov, strankarskih odlični-
kov, vodstva zveze borcev
itd. Celo ministrice za druž-
bene dejavnosti (torej tudi
kulture) ni bilo. Ali ob taki
ugotovitvi še vedno lahko
govorimo o tem, da je Celje
mesto kulture ali, da ga vodi-
jo ljudje s kakršnim koli od-
nosom do nje?
PAVEL BUKOVAC,
Prekolje
Laščani na
avstrijsliem
Korošicem
Pred kratkim smo člani
Slovenske kmečke zveze,
podružnice Vrh nad Laškim
obiskah avstrijsko Koroško.
Med drugim smo se ustavili
na kmetiji Mirka Brezjaka na
Blasnitzenbergu. Kmetija le-
ži na 800 m nadmorske viši-
ne. Na kmetiji imajo 6 krav
in nekaj mlade živine. Ob na-
šem obisku nas je zanimala
predvsem dopolnilna dejav-
nost na tej domačiji.
Vse, kar na kmetiji pride-
lajo, doma tudi predelajo. Iz-
delujejo sir, skuto, zaseko in
suhe mesnine. Poleg tega
imajo urejen prostor za kam-
piranje, v starem hlevu pa so
uredili kuhinjo, sanitarije,
garderobe in družabni pro-
stor. Od junija do sredine
septembra kampirajo pri
njih večje skupine, včasih
tudi do 120 ljudi. To so pred-
vsem kolonije šolske mladi-
ne, ki imajo spremstvo in ku-
harice. Kamp je vsako leto
zaseden, poleg tega pa priha-
jajo tudi druge skupine. Ena
takšnih skupin je bila naša,
zato smo se lahko prepričali
tudi o tem, kakšne so cene.
Za vsako osebo smo odšteh
50 avstrijskih šilingov, na-
jedh pa smo se kot gospodje.
Na kmetiji smo imeli tudi
razgovor z diplomiranim in-
ženirjem Štefanom Dome-
jem, ki nam je predstavil
kmetijstvo v Avstriji.
Za to sosednjo deželo je
značilna visoka samooskrba.
30 do 40 odstotkov govejega
mesa izvažajo, imajo 20 od-
stotkov viška mleka, dovolj
je tudi prašičjega mesa. Iz-
voz govojega mesa je sub-
vencioniran (predvsem v Ita-
lijo). Pri mleku imajo od leta
77 omejeno oddajo (kontin-
gent - 90 odstotkov povpreč-
ja let 75 in 76 za vsako kmeti-
jo), kar predstavlja pri njih
glavni problem. Višek mleka
omejuje proizvodnjo in sili
kmete v druge zaposlitve,
predvsem službo in dopol-
nilne dejavnosti. Po vojni je
bilo v Avstriji 30 do 35 od-
stotkov kmečkega prebival-
stva, sedaj le še 7 odstotkov.
V	dolinah je glavna dejav-
nost poljedelstvo, preveč
pridelajo koruze, višek vseh
žit pa znaša milijon ton. Iz-
voz žita je problematičen za-
radi nizkih cen na svetov-
nem tržišču, zato so potreb-
ne subvencije (4 do 5 mili-
jard avstrijskih šilingov). Po-
leg tega izvajajo ukrepe za
znižanje proizvodnje ali se-
tev drugih poljščin (za setev
sončnic, krmnega graha, bo-
ba, ogrščice ali prenehanje
pridelave koruze dobi kmet
okrog 6 tisoč šilingov). Pove-
čujejo tudi direktne subven-
cije višinskim kmetijam,
z namenom, da ohranjajo ob-
delano pokrajino. Za primer-
javo naj navedemo nekaj
cen: mleko, prva klasa, 4,0
m. t,, znaša 5,5 do 6 šilingov.
MPG: živa teža 30 šilingov,
klavna 60 šilingov, pujski 33
do 34 šilingov, teleta 60 šiUn-
gov, prašiči pitanci 20 do 27
šilingov, koruza 3,10 do 3,20
šiingov, ječmen, oves, pšeni-
ca 4 šilinge, mineralna gnoji-
la okrog 5,20 šilingov, KAN
4,20 šilingov, nafta 9 šilin-
gov. Hektarski donosi na
Koroškem znašajo: pri koru-
zi 7 do 8 ton, maksimalno
9 do 10 ton, pri ječmenu 3 do
3,5 ton, maksimalni odnos je
5 ton.
In kakšne so razmere
v gozdarstvu? Gozd je se-
stavni del kmetije, daje enak
ali večji dohodek od zemlje,
kmet prosto razpolaga z goz-
dom, les prodaja preko tr-
govcev, dajatev od oddanega
lesa ni. Kmetje imajo 10 do
20 hektarov obdelovalne
zemlje, enako gozda. Kmet
je samostojen podjetnik in
se tako tudi obnaša. Trg
s kmetijskimi pridelki pa je
vedno bolj izpostavljen raz-
meram na svetovnem tržiš-
ču. Možna je tudi direktna
prodaja na domu ah potroš-
niku, kar ni obdavčeno.
Zdravstveno in pokojninsko
zavarovanje je organizirano
tako, da mora kmet s šestde-
setimi leti v pokoj ali kmeti-
jo dati v najem. Za čas bolni-
ške in porodniške ni denar-
nega nadomestila, dobijo pa
pomoč pri delu na domu.
V	Avstriji imajo tudi strojne
krožke, ki se razlikujejo od
naših strojnih skupnosti
v tem, da je kmet lastnik
stroja, posoja uslugo in ne
stroja.
MOJCA RATEJ
zahvale -
-t pohvale
Zalivala
pripadnikom JLA
Reševanje vrtcev iz vode
in blata je zahtevalo od nas
delavcev, ki smo razen dveh
hišnikov in moških dobro-
voljcev od zunaj bile same
ženske, nadčloveške napore.
Zato cenimo vsako pomoč,
ki smo je bili deležni od stra-
ni staršev, občanov in kole-
gic iz drugih vrtcev. Seveda
pa pri tem ne izvzemamo
vseh javnih služb in delov-
nih organizacij, gasilcev, ki
so bili polno angažirani pri
sanaciji poplavljenih podro-
čijjn tudi naših vrtcev.
Še posebej pa bi radi izpo-
stavili, kako so nas v fizični
in časovni stiski reševali in
nam še pomagajo naši mladi
vojaki iz celjskega garnizona
JLA, ob skrbnem organizira-
nju podpolkovnika Radova-
na Tkalca.
Nepozaben je bil občutek
olajšanja, ko nam je prigu
v pomoč 16 mladih vojakov
saj smo bih pred dejstvom'
da se sami spopademd
z brozgo nafte, blata in sred,
stvi za nevtralizacijo v telo
vadnici in kleti vrtca v Kaju
hovi, polnega zaklonišča na
Ljubljanski, težkih omar m
drugega pohištva, ki ga je bi-
lo treba v celoti izprazniti in
prenesti v šotore, da bomo
obnovili tla. Čaka nas pa še
selitev nazaj v prostore.
Kot ženske in matere smo
v fantih čutile svoje sinove
ki so ali še bodo služih voja-
ški rok. Mokri in blatni, pg
kljub temu polni energije in
optimizma, hvaležni ob n^ši
skromni postrežbi, so bili
pripravljeni za vrtec narediti
vse.
Vrtci so še v sanaciji, zato
nam je njihova pomoč na vo.
Ijo in dobrodošla še naprej.
Ko jih pokličemo, jih dobi-
mo. Vso izseljeno opremo bo
treba prenesti nazaj v prosto-
re, izprazniti peskovnike, ki
so pomešani z nesnago, ki jo
je zapustila vodna ujma. Za-
to se še enkrat iskreno za-
hvaljujemo vsem fantom,
vojakom, ki so bili priprav-
ljeni ob nesreči priskočiti na
pomoč nam in vsem, ki so
bih pomoči potrebni. Hkrati
zahvala podpolkovniku
Tkalcu za hitro ukrepanje in
razumevanje.
^ Kolektiv W0
Anice Černejeve, Celje
Zahvala RC
Vseh svetnikov dan v Go-
spodovem letu 1990 bo ostal
na straneh naše zgodovine in
v spominu Slovencev zapi-
san kot žalostni in tragičen
dan, ko so zaradi vodne ujme
mnogi širom naše lepe deže-
le izgubili vse ali nekaj, kar
so dolga leta ustvarjali ali so
se oskrbeli z vsem potreb-
nim za življenje v zimskih
mesecih.
A sredi tega obupa so posi-
jali žarki radosti in upanja,
ko ste mnogi pokazali svoje
čuteče in ljubeče srce, svoje
darežljive roke in ste prisko-
čih na pomoč svojemu bratu
in sestri v stiski.
Zato se vam v imenu vseh
Celjanov, iskreno zahvaljuje-
mo za vso potrebno obvešča-
nje in v zahvalo polagamo
svoje molitve in prošnje, naj
vas Vsemogočni Bog obilno
blagoslovi in naj vas vedno
in povsod spremlja mogočna
priprošnja in varstvo Božje
Matere Marije.
Pozdrav v Gospodu!
Prelat FRIDERIK KOLŠEK.
opat in dekan
MARIJA KOVAČIČ,
Voditelj Dekanijske Karitas
Nesebična
pomoč
Narava je nepredvidljiva.
Da je to res, se je dokazalo ob
novemberski ujmi, ko mi je
stanovanjsko hišo, ki stoji
pred sotočjem rek Pake in
Savinje, dobesedno v trenut-
ku poplavilo. Brez nesebične
pomoči posameznikov in or-
ganizacij verjetno sanacije
sploh ne bi mogel pričeti iZ"
vajati, zato se na tem mestu
zahvaljujem: delavcem Sek-
cije za promet Celje in Pf^'
stojna, delavcem strokovnih
služb ŽG Ljubljana s sede-
žem v Celju, ženinim sode-
lavcem v TGA GORENJE
Velenje, Rdečemu križu Ve-
lenje, Krajevni skupnosti ij^
Gasilskemu društvu Šmar^
no ob^Paki, gospodu župn^'
ku iz Šmarnega ob Paki, Ca-
ritas - cerkev Sv. Daniela Ce-
lje, gospodu Herbertu Eile iz
Wolfsberga, družini Brinov-
šek iz Paške vasi in sosedom
Šmigovec, Lah in Šincek;
vse^ kar ste mi dobrega stori-
li. Se enkrat najlepša hvala-
IVAN ROŽIČ-
Šmartno ob Pa^'
KREDITI ZA ODPRAVO
POSLEDIC POPLAVE
V	reševanje problemov, ki jih je povzročila
vodna ujma na celjskem področju, se je vključila
tudi Ljubljanska banka Splošna banka Celje
d.d., Celje. Obrtnikom in občanom, ki sodelujejo
z banko kot njeni varčevalci in poslovni part-
nerji, je banka za sanacijo razmer po poplavi
namenila naslednja posojila:
obrtnikom - za nadomestitev v poplavi uniče-
nih ali prizadetih obratnih ali osnovnih sred-
stev
občanom - za sanacijo stanovanjskih objek-
tov, za ozimnico
Naštete kredite odobravajo ekspoziture v
Laškem in Žalcu, v Celju pa Celjska mestna
hranilnica.
V	omenjenih enotah lahko dobite vse podrob-
nejše informacije.

28. november 1990 - stran 21
Pomagajte vrstnikom!
Dragi šolarji, ali bi bili pripravljeni pomagati kate-
remu od svojih vrstnikov, ki jih je prizadela katastro-
falna poplava v začetku novembra? Morda boste iz
svojih prihrankov lahko kupih skromno darilce in ga
ob božiču poslali deklici ali fantu, ki mu je voda odne-
sla njegove najljubše stvari. Mogoče ste v vaši družini
celo pripravljeni sprejeti na obisk ali nekajdnevne
počitnice novega prijatelja. Če bi radi kakorkoh poma-
gali prizadetim, pošljite svoj naslov s podatki o starosti
na SDM, Verovškova 38, 61000 LJUBLJANA ali na
MOŠ Jurčičev trg 2, 61000 LJUBLJANA.
To sta naslova Servisa dobrote mladih oziroma Med-
škofijskega odbora za študente, ki navezujeta nove
stike med vami. Ko jim boste poslah svoj naslov, vam
bodo nemudoma posredovali naslov vrstnika, ki ga
boste obdarili ali mu napisali prijazno pismo - vabilo.
Kako zelena je bila
moja dolina
Sedim na skali ob reki Savinji
in premišljujem...
Velikokrat se zatečem v ta
skrivnosten kotiček. Poslušam,
kako žubori Savinja. Teče in teče
v daljave in se nikoli ne vrača...
Kako lepe stvari so v tem mojem
skrivnostnem kotičku, kako lepe
stvari v naravi, vendar ljudje tega
ne znamo ceniti.
Izza oblakov je posijalo sonce.
Kar naenkrat je bilo tudi v mo-
jem srcu vse drugače. Prej je bilo
tako žalostno, temno in težko...
Zdaj pa kar naenkrat se je ta tež-
ka skala odvalila od srca. Pogle-
dam naokoli, zagledam velik, lep
travnik, ki ga prej sploh opazila
nisem. Cvetlico, ki sem jo komaj
opazila, je rahel veter preganjal
zdaj na eno, zdaj na drugo
stran...
In kako diši v prijetnem kotič-
ku! Hmelj lepo diši. Tako lepo se
mi zdi vse. Sonce. Žarek sonca
polepša vso naravo in tudi ptički
se zelo trudijo, da bi bili zado-
voljni z njihovim petjem. Tako
majhen kotiček pa toliko nešte-
tih, lepih stvari.
Vendar Savinja še kar teče,
vedno seji mudi, nikoli si ne vza-
me vsaj malo časa, da bi počaka-
la in se ustavila, ozrla naokoli...
Sonce se smehlja in se zrcali v re-
ki. S svojimi žarki spremeni cel
svet, vse popestri in naredi stvari
drugačne, bolj vesele...
Kar naenkrat pa se sonce spet
skrije, prekrijejo ga črni oblaki.
Veter piha vedno močneje. Trav-
nik, cvetlica, ki se je prej rahlo
pozibavala, sedaj usiha, kot se
vidno stara dedkov obraz. Vonj
hmelja se je razpršil... ptički so
utihnili...
Meni pa se je znova zvalila ska-
la na srce. Spet je bilo tako kot
vedno, bilo mi je težko pri srcu,
temno... Začutila sem kapljico.
Ta me je prebudila iz mojega raz-
mišljanja. Še enkrat sem se ozrla
in videla travnik, hmelj, reko...
Vse je bilo žalostno, da sem se
koraj ra2;jokala. Začelo je grmeti,
se bliskati...
Spoznala sem, da je najbolje,
da odidem domov, toda neka)
v meni je govorilo, da naj se še
enkrat ozrem nazaj in te lepote,
ki so v meni zbudile občudova-
nje, nikoli ne izbrišem iz spo-
mina.
JASNA KODRE, 8. b
OŠ Vera Šlander
POLZELA
Upanje
Sprehajam se po parku. Kaj
vse so ljudje spremenili in kaj še
bodo. Brezglavo uničujejo goz-
dove zaradi časopisov, papirja,
uničujejo travnike, polja, zaradi
avtocest, da bi se po njih podili
avtomobili. Te škatle pa uničuje-
jo zrak, ljudje vse bolj umirajo za
rakom na pljučih. Zakaj? Zakaj
uničujejo samega sebe, delo ma-
tere narave? Zakaj ne pustijo le-
pe dežele svojim naslednikom,
nam, mladim? Zakaj jedrske
elektrarne? Zaradi njih lahko bo-
lezen preplavi ves svet.
Življenje je kot svet. Poln dolin
in hribov. In če te včasih spodne-
se, za nekaj metrov zdrsiš v doli-
no. Nato se trudiš, da bi se po
klinih povzpel nazaj. Nekaterim
uspe, drugi omahnejo in jim ni
pomoči. Bodimo razumni. Pusti-
mo, naj gozdovi neovirano raste-
jo in se vzpenjajo.'Pustimo, naj
reke čiste tečejo v daljave in ribe
naj plavajo vesele in... žive. Živ-
ljenje naj bo brez vojn, naj vlada
mir, svoboda! Saj smo ljudje ko-
vači naše dežele, sveta.
Samo upamo lahko v boljši
jutri. TANJA MAJHEN, 7. r
OŠ Bratov Letonje
ŠMARTNO OB PAKI
prva "-m:-
LJUBEZEN^^^
Sanjam
Sedim za pisalno mizo in
sanjam. Sanjam z odprtimi
očmi, sredi belega dne z od-
prtimi očmi.
Vedno bolj ugotavljam, da
se ne morem zbrano učiti.
Misli mi kar naprej uhajajo
k njemu. On je idol mojih
sanj. Vsak njegov pogled mi
je dragocenejši kot kup zla-
ta, postaja zrak, ki mi je po-
treben za življenje.
Vedno raje hodim v šolo,
le da ga vidim. Ne vem, mor-
da sem tudi jaz njemu vsaj
malce všeč. Morda tudi on
sanja o meni. Joj, ko bi lahko
zdaj prebrala njegove misli.
Za trenutek, samo za hip.
Srečna sem, najsrečnejša
na svetu. Najini poti sta se
srečali. Moji gradovi v obla-
kih so postali resnični. Seda-
njost je zopet lepa.
LJUBIM GA! POTREBU-
JEM GA!
BARBARA
Rad imam samo
mlade peteline
Jaz se zelo bojim petelina.
Ko sem bil star tri leta, me je
petelin zelo kljunil v nogo. Zelo
sem se zbal, da se mi bo zagnoji-
lo. Zdaj se vedno bojim petelina,
čeprav imamo zdaj novega. Ko
me je kljunil, me je zelo bolelo.
Atek me je peljal k zdravniku.
Zelo rad imam piščance, tudi
peteline, dokler so še mladi.
SAŠO TIČ, 4.b
OŠ Edvard Kardelj
SLOVENSKE KONJICE
V	petelc, trinajstega
Zgodilo se je ravno v petek, 13.
Odšli smo na parcelo v Bezino.
V	travi se je začelo nekaj jokati.
Bila je muca. Imela je majhen
rep in majhno glavo.
Prišla je soseda Marica in re-
kla, daje to njihova muca. Odne-
sla jo je. Kmalu se je vrnila in jo
izročila meni. Rekla je: »Zdaj je
tvoje muca!« Ravno na petek, tri-
najstega, sem imela sr^čo. Ime
smo ji dali Lumpi, ker zelo grize
in se rada igra. Imam jo rada.
MOJCA BRGLEZ, 4 b
OŠ E. Kardelj,
Slov. Konjice
8. C Prva osnovna šola Celje
Dobra volja je najbolja - pravijo cejevci, zato pa je njihov nasmeh pred objektivom tako
širok. Kaj pa najraje poslušajo? (Poleg predavanj v šoh, seveda, ha, ha): TONIGHT - New
kids on the block; BLAŽE OF GLORY - Jon Bon Jovi; When you come back to me
- JASON DONOVAN; Singing in the rain; RELEASE ME - Wilson Philips.
Vesol|ske prigode
nabritih zemijanilcov
Pišeta Urša In Josip Jesih, riše Mojca Vilar
B^T Urah je nenadoma kot veter privr-
9M »šal v Pipuijevo spalnico. »Nikar to-
liko časa ne nadlegujte našega dragega vla-
darja!« je dejal ironično. »Saj je vendar tako
nemočen in slabega zdravja. Pa tudi tvoje
zdravilstvo ni pomagalo, Oslim!« Pipur je
predirljivo pogledal prišleka. »Mislim,
Urah, da te nisempokhcal. Počakaj, prosim,
v sprejemnici!« »Slo mi je zgolj za vašo var-
nost!« se je Urah debelo zlagal in besno
premeril obiskovalce. Nato je togotno odšel.
ICO »Kaj naj torej storim?« je Pipur
povprašal Oslima, ko so ostah sami.
»Svetujem vam, da vse zaloge rudijuma na-
ložite na raketonosilko, kar sicer skrivno že
sedaj počenja Urah ter nas na njej pošljete
na Zemljo. Zvesti Lidor naj postane koman-
dant te vesoljske ladje!« »Odlično, odhčno!«
seje navdušil Pipur. »Rudijum bi torej v ra-
ketonosilki počakal na Zemlji, medtem pa
bi tu opravili z Urahom!« »Tako je!« je pritr-
dil Oshm. »In nato bi se Lidor vrnil na vaš
planet!«
»To je sicer dober nasvet,« je menil
Pipur, »vendar pa ima manjšo na-
pako. Kaj pa, če Urah sploh ni tako pokvar-
Jen in je vse to le plod vaše bujne fantazije!«
Lidor je stopil korak naprej. »Verjemite, da
ste v resnični nevarnosti. Urah bi v trenut-
ku, ko bi zbral ves rudijum, z lahkoto postal
pspodar planeta. In verjemite mi, da se to
J^esnično že tudi dogaja!« Pipur je ukazal,
^aj nemudoma pokhčejo njegovega sina.
sebi je razmišljal, da je morda pa le kje
'Nasledil kakšno posebno zanimivost.
Hip zatem je v vladarjevo spalnico
prišel njegov sin, prestolonasled-
nik Tipur. Poriižno je stopil pred očeta ter
ga povprašal po zdravju. »Pokhcal sem te,«
je Pipur kar preshšal sinovo vprašanje, »da
te povprašam, kako kaj deluje tajna služba.
Se dogaja kaj posebno zanimivega?« Tipur
se je poredno nasmehnil. »Občutek imam,
da si z vsem že seznanjen. Sicer pa,'dogajajo
se resnično čudne reči. Neznanokam že ne-
kaj časa izginja rudijum, nekdo pa podko-
puje ljudi in pripravlja vehke shode proti
tvoji vladavini!«
NAGRAJUJE
ATKINE
IZ2REBANCE
Atkina zanka
še včeraj zelen,
danes bel je breg.
To ni privid,
to je prvi____
Dopolni Atkino pesmico! Besedo, ki manjka vpiši na
pike, nato pa rešitev pošlji na NOVI TEDNIK, Trg V.
kongresa 3 a, 63000 CELJE. V uredništvu pričakujemo
vaše rešitve do torka, 4. decembra 1990.
Rešitev prejšnje Atkine zanke je STRIC. Brat mame
tvoje sestre je seveda tudi brat tvoje mame. Nagrado
dobi: Marko Zorko, Vrtna 22, 63220 Štore.
Alf V Žalec in Celje
v predzadnji Alfovi nagradni igri na Radiu Celje sta bili
nagrajeni BLANKA DURAS iz Žalca, Kidričeva 2 in
MOJCA GOLOUH iz Celja, Škapinova 3.
22. stran - 28. november 1990

Nagradni razpis
1.	1. nagrada 250 din
2.	nagrada 100
3 nagrade po 50 din
Pri žrebanju bomo upoštevali le prg.
vilne rešitve, ki bodo v naše uredni-
štvo prispele do torka, 4. decembra do
9. ure dopoldan. Rešene križanke lah,
ko prinesete tudi osebno, na vhodnih
vratih hiše NT&RC je poštni nabiral,
nik. Na kuverto obvezno napišite: N^
GRADNA KRIŽANKA in svoj točen
naslov.
Rešitev icrižanife
Vodoravno: KASKADER, RASA
OSTRNICA, AMEN, STRUGA. GR!
BAVKA, TRITON, LEANDER, Rj.
GOLANJE, DATA, ADANA, GAD
AHAT.
izid žrebanja
1.	nagrado 250 din prejme: Jelka
Štolfa, Trubarjeva 53/a, 63000 Celje.
2.	nagrado 100 din prejme: Boštjan
Zupane, Teharje 33, 63221 Teharje.
3 nagrade po 50 din prejmejo: Alen-
ka Zeme, Sketova 4, 63000 Celje, Er-
nest Špeh, Prešernova 9, 63330 Mozir-
je, Vidoslav Gošnjak, Celjska cesta 39
63250 Rogaška Slatina.
Nagrajencem iskreno čestitamo!
Nagrade boste prejeli po pošti
Britanci in njiiiovi jesensko-zimski prazniki
pismo iz<londona,
Piše MOJCA BELAK
Otočani pod mikroskopom
če naključni turist površno pogleda Bri-
tance, se mu zdijo prav takšni kot prebival-
ci preostale Evrope - nekoliko bolj so ble-
dolični in svetlolasi, malo bolj zapeti in ne-
dostopni, sicer pa takšni kot mi. Sele ko jih
damo pod drobnogled, se nam razkrijejo
kot nenavadno drugačna bitja s povsem
svojim načinom razmišljanja, drugačnim
vedenjem in svojstvenimi običaji. Delno na
to opozarjajo že drobne posebnosti, po ka-
terih so znani: po cestah se vozijo po levi in
ne po desni, temperaturo zraka merijo
v stopinjah Farenheita in ne Celzija, pa tudi
pri merjenju dolžine, prostornine in teže so
zvesti tradiciji ter se ne menijo za metre,
litre in kilograme. Ob nedeljah se povpreč-
ni Anglež prav tako obnaša po svoje: obleče
aajudobnejša, zato pa tudi najmanj privlač-
na oblačila, vse dopoldne brkljari po svo-
em vrtičku, popoldne pa prebira nedeljske
asopise, ker zaradi dežja tako ah tako ne
aore na sprehod. Zlasti nekateri manjši
iarodi v Evropi (in verjetno tudi drugod) se
adi primerjajo z »razvitim svetom« in si
prizadevajo iti v korak s časom. Angležem
kaj takega niti na misel ne pride. Vse, kar se
razlikuje od njihovih navad, je napačno ali
vsaj čudaško. Tako si bo prebivalec britan-
skega otočja z vso pozornostjo ogledoval
nekaj tako nenavadnega, kot so na primer
žganci ali potica, medtem ko bo v isti sapi
pričakoval, da ves svet pozna toast in pije
čaj z mlekom.
Predstavljanje je Britancu še vedno eno
izmed najbolj zoprnih opravil, saj nikdar ne
ve, kaj bi počel z rokami. Ker se zaveda, da
se večina tujcev ob prvem srečanju rokuje,
sam pa tega ni vajen, se vedno znova znajde
pred problemom, ker ne iztegne roke ta-
krat, ko bi jo moral, ko pa jo iz vljudnosti
v rahli zadregi le pokaže, novega znanca
navadno že mine, da bi s svojo desnico še
naprej opletal po zraku in jo - prav tako
v zadregi - že umakne iz vidnega polja.
Noč čarovnic
Ob naštevanju britanskih posebnosti ni-
kakor ne smemo pozabiti jesenskih in zim-
skih praznikov in praznovanj. Otočani ne
poznajo dneva mrtvih in ker ga sami ne
praznujejo, se jim zdi ta praznik prav nera-
zumljiv in povsem odveč. Precej več jim
pomeni 31. oktober, ko praznujejo noč ča-
rovnic (Hallovveen). To noč naj bi se poka-
zali vsi nevidni strahovi, zato se otroci po-
gosto maskirajo v prikazni, s seboj pa nosi-
jo namesto svetilk - buče, v katere izdolbe-
jo odprtine za oči, nos in usta ter vanje
namestijo svečo. V mestih se je običaj pre-
cej izrodil in se ga zdaj - vsaj v Londonu
- spominjajo samo s prekomernim uživa-
njem alkohola in streljanjem s petardami.
Britanci si nato za pet dni oddahnejo in si
spočijejo ušesa pred še glasnejšim prazno-
vanjem - dnevom Guya Fawkesa.
Dan Guya Favvkesa
Fawkes je leta 1605 skoval zaroto proti
takratnemu kralju Jamesu prvemu. V pro-
store pod britanskim parlamentom je s so-
delavci namestil več sodov smodnika, pre-
den pa mu ga je uspelo razstreliti, so ga
razkrinkali, zaprli, ga mučili in naslednje
leto tudi usmrtili. Razkritja Fawkesove za-
rote pa se Britanci vsakega petega novem-
bra zvečer spominjajo tako, da prižigajo
kresove in petarde na vrtovih in v parkih.
Že tradicionalno zelo glasno in pokajoče
noč so v novejših časih poživili še z razno-
barvnimi raketami. Mnogi Britanci se z no-
stalgijo spominjajo strih časov, ko jim je
dan Guya Fau^kesa pomenil samo pokanje
s petardami in pasjimi bombicami in še ni
bilo razkazovanja kičastih raket. V nekate-
rih mestih se je še do danes ohranila nava-
da, do petega novembra zažgejp lutko, ki
predstavlja Guya Favvkesa.
Noč čarovnic, ki spominja na starodavni
satanski obred, in noč Guyja Fawkesa, del
britanske zgodovine, se vsako leto bolj
stapljata v eno samo praznovanje.
Nadaljevanje prihodnjič
horoskop
•	OVEN
Ona: Čeprav se boš držala bolj ob strani, se boš
karnaenkrat znašla v središču pozornosti. To ti bo
vsekakor zelo koristilo predvsem za izpeljavo tvo-
jih ljubezenskih načrtov, pa tudi drugače se boš
zabavala kot že dolgo ne.
On: Poslovni načrti se ti bodo sicer začeli uresni-
čevati, vendar pa ne tako hitro kot si morda priča-
koval. Dosegel boš predvsem tisto, kar bo v tem
trenutku n^važnejše in bo prineslo največji dobi-
ček. Na ostalo pa malo počakaj.
•	BIK
Ona: Imela boš velike težave, ki pa bodo le posle-
dica tvoje neutemeljene ljubosumnosti. Raje malo
bolj zaupaj svojemu partnerju, s^ ti je le ta še
vedno zvest. Toda pazi, da ga po nepotrebnem ne
izgubiš.
On: Vse prevečkrat si zad^aš skoraj nemogoče
naloge, pozneje pa se zaradi tega predajaš melan-
holiji. V prihodnjem obdobju se r^e posveti real-
nim ciljem in videl boš, da se sreča lahko nasmeh-
ne tudi tebi.
•	DVOJČEK
Ona: Srečala boš nekoga, ki si bo kar preveč
prizadeval, da bi ti uspel ustreči. Raje razmisli,
preden se boš podala v kakršnokoli avanturo. Ko-
nec koncev ti tudi sedenj ne gre ravno slabo, ali ne?
On: Do prijateljice boš začel čutiti tudi nekcu več;
kot pa je samo prijateljstvo. Vprašanje pa je, ali bo
za stvar tudi ona. Vsekakor se ti obeta izredno
zanimiv vikend, zato se nikakor ne boš dolgočasil.
•	RAK
Ona: Neko spogledovale'bo sicer uspešno, ven-
dar pa r^je dvakrat premish, preden se boš odločila
za k^ več. Prijateljice ti bodo predlagale skupno
zabavo, vendar boš imela povsem drugačne načrte.
On: Preveč si se zanesel na svojo izn^dljivost, ki
te je sed^j postila na cedilu. Realizacijo poslovnih
načrtov pa raje prepusti komu drugemu, Sc(j se ti
lahko kaj hitro zgodi, da boš vse skupuj pošteno
zavozil.
•	LEV
Ona: Tvoje želje so ogromne, tvoje zmožnosti pa'
nekaj povsem drugega. Poskusi se postaviti na
realna tla, drugače boš na koncu vse preveč razoča-
rana. Pretiravala boš v občudovalcu nekoga, ki ni
vreden tvojih čustev.
On: Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V^ pri-
hodri/em tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne
avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le
tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete na-
sprotnega spola.
•	DEVICA	
Ona: Počak^ še nekuj časa in sprevidela boš, da
se lahko stvari uredijo tudi brez tvojega posredova-
r\ja. Sprejela boš težko pričakovano povabilo, ven-
dar pa bodo rezultati neks^j povsem drugega, kot
pa si pričakovala.
On: Začel boš premišljevati na povsem nov na-
čin, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezulta-
tov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi
v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda
to vsekakor ne boš ti.
•	TEHTNICA
Ona: Prih^aš v obdobje popolne harmonije
s svojim novim partnerjem in prav nič ti ne more
pokvariti občutka sreče. To se bo pokazalo tudi na
tvojem izgledu ter razpoložeiyu in k^ hitro bodo
rezultati tudi drugje.
On: Tvoje prepričanje, da je pametneje skrivati
svoja čustva, te bo pripeljalo do resnih nesporazu-
mov s partnerko. Vse drugače pa bo na poslovnem
področju, ScJ se ti tu obeta prava pravcata eksplo-
zija.
•	ŠKORPIJON
Ona: Sicer se boš upirala načrtu, s katerim te bo
presenetil prijatelj, a se mu boš na koncu vendarle
morala podrediti. Še vedno pa boš nekje v sebi
obdržala skrite adute, ki bodo lahko obrnili potek
»igre*.
On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori
o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nek-
do se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato
se nikar ne zanaš^ na svojo srečno zvezdo.
•	STRELEC
Ona: Morala se boš sprijazniti z dejstvom, da ne
moreš spremeniti navad svojega partnerja. Toda
verjetno je ravno to tisto, kar te na njem najbolj
privlači. Se vedno pa boš razmišljala tudi o nekom
drugem.
On: Namesto da boš pametno molčal, se boš na
vse kriplje širokoustil, kar ti bo nakopalo obilico
težavna poslovnem področju. Pa tudi v ljubezni se
ti ne obeta nič ks^j dobrega. Drži se rstje tistega, kar
že imaš!
•	KOZOROG
Ona: Kar je enkrat zaradi neumnosti izgubljeno,
se le stežka ponovno pridobi. Bolje bo, da poskusiš
tudi kje drugje, kjer imaš morebiti veliko več mož-
nosti, kot pa si misliš. Koristil ti bo obisk pri zdrav-
niku.
On: Nekomu ne bo čisto prav, ko bo izvedel,
kako ugodno si prodal svojo, vendar prvotno nje-
govo zamisel. Še najbolje, kar lahko storiš je, da
pohitiš in čimprej pobereš vsc^ svoj del zaslužka 
ali pa še kaj več.
•	VODNAR
Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano
vprašanje in morala se boš dokončno odločiti. Obe-
ta se ti prijetna avantura iz katere lahko izvlečeš
tudi obilo materialnih koristi. Toda pazi, da se ne
zapleteš v lastne mreže.
On: Tvoje nove ideje bodo sicer naletele na ostro
kritiko, vendar pa bo to le znak, da so te vzeli zares-
Poskusi se uveljaviti, dokler je ugodna situacija
- za ljubezenske zadeve bo že še čas.
•	RIBA
Ona: Dosegla boš skor^ vse, kar si boš želela,
ostalo pa bo vprašanje, ali boš nato sploh zadovolj-
na. V neki stvari se boš morala odločiti precej
hitro, pa četudi si boš želela karseda omahovati-
On: Kljub superiornemu počutju se ti ne pi^
prav nič dobrega. V poslovnem življenju se ti ^
pripetila nerodna nezgoda, ki pa te bo stala velik''
več, kot pa si sposoben prenesti. Pohiti in reši, ^^
se še da rešiti.

28. november 1990 - stran 23
FILBA, svetovanje in opravljanje
finančnih in drugih poslov,
d. o. o., Celje, Vodnikova 2
razpisuje
po sklepu skupščine družbe
1.	direktorja družbe
Kandidat za direktorja družbe mora poleg pogojev,
določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje:
-	da ima visoko izobrazbo ustrezne smeri
-	da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj
-	da ima potrebne strokovne, organizacijske in dru-
ge delovne sposobnosti
-	da predloži program dela za navedeno mandatno
obdobje
Izbran kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4.
let.
2.	namestnika direktorja družbe
pod pogoji:
-	da ima visoko izobrazbo ekonomske, tehnične ali
druge ustrezne smeri z aktivnim znanjem tujega jezi-
ka I
-	da ima najmanj 4 leta delovnih izkušenj
-	da ima potrebne strokovne, organizacijske fn dru-
ge delovne sposobnosti
-	da predloži program dela za navedeno mandatno
obdobje
Izbran kandidat bo imenovan za mandatno dobo 4.
let.
Kandidati n|ij pošljejo pisne prijave z dokazili o izpol-
njevanju pogojev razpisa pod 1. in 2. v 8. dneh od
objave razpisa na naslov: FILBA, d. o. o., Vodnikova
2, 63000 Celje z oznako »za razpis«
objavlja
dela in naloge
3.	računovodje družbe
pod pogoji:
-	da ima višjo izobrazbo ekonomske ali druge
ustrezne smeri
-	da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj
Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandi-
dati pošljejo v 8. dneh od objave na naslov: FILBA,
d. o. o., Vodnikova 2, 63000 Celje.
Vse kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni
po sprejemu sklepa o imenovanju oziroma izbiri.
recepti naše babice
Pljučna pečenka v vinski omaki
Pripravite omako tako, da pocvrete na drobne kocke zre-
zan pršut, mu dodate curryja (po lastnem okusu), razmeša-
nega v malo lahke juhe, in rdeče vino, kolikor ga je treba,
glede na količino mesa. Pokuhajte, da ostane približno četr-
tina prvotne količine, potem legirajte s škrobno omako in
solite.
Meso na žaru krvavo popecite. Nato dajte v ponev za
vsako porcijo po žlico omake, žlico smetane in žlico parme-
zana, dobro zmešajte in prelijte meso.
Kokosove kepice
Sestavine: 20dkg kokosove moke, 20dkg sladkorja,
4 beljaki, vanilija, sok limone. >
V trd sneg 4 beljakov zamešaj 20dkg kokosove moke,
20dkg sladkorja, malo vanilije in sok 1/4 limone. Sestavino
mešaj v vroči vodi, da se segreje. Z žlico napravi kepice in
jih nadevaj na pekač, ki smo ga prej namazali z voskom.
Peči v srednje vroči pečici.
zaioblaki sije sonce
Alkohol
Prebiram pisma, ki ti jih
pišejo bralci in bralke, pa me
čudi, da te nihče do sedaj še
ni prosil za pomoč v zvezi
z alkoholizmom. Recimo, da
sem v takšni situaciji, da
imam velikokrat opravka
s problemi, ki so posledica
pitja alkoholnih pijač. Ko vi-
dim, koliko gorja naredi ta
pijača, me kar razjezi, ko po-
slušam, kako jo opevajo
v raznih radijskih in TV od-
dajah, članki ali oddaje
o škodljivosti pa so izjemno
redki. Saj najbrž ne bi zani-
mali tistih, ki so jih potrebni,
bilo bi pa le malo več ravno-
težja. Ljudje pa bi se bolj za-
vedah, da alkohol ne prinaša
le veselja, ampak tudi dru-
gačne posledice. Napiši kak-
šen koristen nasvet.
MARIJA
Draga Marija. Hvala za pi-
smo. Skoda, da se nisi še bolj
razpisala. Imam namreč ob-
čutek, da imaš na tem po-
dročju več izkušenj kot jaz in
bi tvoje besede mogoče bolje
učinkovale kot moje.
Sicer pa se povsem stri-
njam s teboj, ko praviš, da
pitju in pijačam dan za dnem
pojemo slavo, o posledicah
pa raje molčimo. Razmi-
šljam, zakaj pravzaprav to
počnemo? Mogoče zato, ker
bolezni na splošno ne vidi-
mo radi, ker je tisti, ki zboli,
v naših očeh manj vreden,
slabši? Alkoholizem namreč
je bolezen, pa če bi nekateri
to še kako radi zanikali. In to
kakšna bolezen. Zahrbtna
kot malokatera. Na začetku
izgleda alkohol kot čudežno
zdravilo: nekaj spiješ in si
močnejši, pametnejši, po-
gumnejši, bolj sproščen, laž-
je prenašaš garanje na njivi,
sitnega moža, neuvidevno
uradnico na davčni upravi...
Skratka, življenje je dosti
lažje in lepše. Toda potem
pride račun, kije nepričako-
vano visok: v možganih se
nekaj pokvari in ti ne znaš
nehati, ne znaš več piti po
pameti; možgani se celo tako
pokvarijo, da brez alkohola
zjutraj ne moreš jasno misli-
ti, poskusiš pustiti pijačo, pa
postaneš ves tresoč in prestra-
šen, mogoče dobiš celo bož-
jastni napad; zdravnik ti po-
ve, da jetra odpovedujejo;
počasi začneš slutiti, da je
postal alkohol močnejši od
tebe, da je postal center tvo-
jega življenja, tvoj gospodar.
Občutek, da nisi sam svoj
gospodar je sicer mučen, za-
to se začneš slepiti, iskati
opravičila, izgovore...
Zaležejo - samo za kratek
čas. Alkohol te vztrajno vle-
če po svoji poti, ki gre vedno
navzdol. In kar je najbolj ne-
sramnega pri teh »računih«:
nikoli ne vemo, kdo ga bo
dobil. Ne vemo, kdo bo ne-
kega dne zagledal bele"^iške,
kdo bo postal rumen, ker bo-
do jetra odpovedala, koga bo
zapustila žena, komu bodo
v službi dali knjigo, ker ima
11 »plavih«...
Ker ne vemo, kdo bo dobil
ta račun - pije, o pa v glav-
nem vsi - raje ne pišemo pre-
več člankov o alkoholizmu,
ker potem ne bi bili več tako
trdno prepričani, da se nam
kaj takšnega (odvisnost od
alkohola namreč) ne more
zgoditi...
Toliko bi rekla jaz o tem,
lahko pa še kdo pove svoje
mnenje. Vabljeni! Lepe poz-
EMA
MODNI KLEPET
r ^ ^ Pripravlja
^^LASTA CAH-ŽEROVNIK,
v soboto smo v Opoldanski
mavrici Radia Celje izžrebali
nagrajenko meseca novembra
- unikaten, ročno_pleten pulo-
ver Vlaste Cah-Žerovnik bo
sredi decembra prejela Cvetka
Pasar, Pot v Konjsko 24,
Vojnik.
Minula sobota je bila torej
zadnja v novembru, naš Modni
klepet na valovih Radia Celje
• pa je bil tudi zadnji letošnji, saj
bomo klepetanje o modi začas-
no umaknih iz našega sporeda.
Vlasta Cah-Žerovnik namreč
konec januarja pričakuje no-
vorojenčka in pot iz Portoroža
v Celje bi bila v tem času pre-
naporna zanjo. Obljubljamo
pa, in tudi Vlasta je popolno-
ma zadovoljna s takšno rešitvi-
jo, da bomo o modi na Radiu
Celje govorih spet konec mar-
ca. V vseh naslednjih številkah
Novega tednika pa bo Vlasta
izmenjaj e svetovala in odgo-
varjala na modna vprašanja, ki
se bodo nabirala v našem ured-
ništvu, Torej, če vas karkoli
v zvezi z modo zanima, nam še
vedno lahko pošljete pisemce
ali dopisnico, seveda skupaj
z nagradnim kuponom, na ka-
terega boste zapisali vse po-
trebne podatke, Vlasta pa vam
bo odgovorila.
Se sprašujete, zakaj bomo
tudi vnaprej objavljali nagrad-
ne kupone, če ne bo mesečnih
žrebanj? No, odgovorimo vam
lahko, da bomo vse kupone, ki
se bodo v uredništvu zbrali de-
cembra ter prve tri mesece pri-
hodnjega leta, skrbno hranili
v posebni škatli, konec marca
pa bomo pripravili žrebanje.
Ob glavni nagradi (unikaten,
ročno pleten pulover ali jopi-
ca) pa bo Vlasta Cah-Žerovnik
prispevala še nekaj tolažilnih,
manjših nagrad. O vsem tem
podrobneje sredi marca, danes
le povabilo, da še naprej sode-
lujete z nami.
In še tole! Minulo soboto
smo govorili o modi za najdalj-
šo noč v letu, serijo nasvetov in
zapisov o tej temi pripravlja'
Vlasta za december, danes pa
nekaj več o tem, kako moden
in hkrati uporaben dodatek je
lahko v jesensko-zimskih me-
secih šcd.
Uredništvo
Zima, zavita v šal
Ja, prav prijetno se je skri-
ti za takšenle maxi šal, kadar
se mrazu pridruži še prav
strupen veter. Pa veste, da ni
to samo praktičen, temveč
tudi nadvse moden doda-
tek? Resnično, moda velikih
pledov in šalov je zaživela tu-
di v letošnji jesensko-zimski
sezoni. Ogrnjeni preko ja-
kne, kostima, plašča ah kom-
pleta iz trikotaže in oprijetih
hlač, vas bodo ne samo ščitili
pred mrazom, temveč vam
istočasno podarili tudi videz
ženske, ki ve, kaj je v modni
milosti.
Žal pa boste tako velik šal
verjetno zaman iskale po na-
ših trgovinah, zato je najbo-
lje, da »vzamete stvar v svoje
roke« torej ga napravite sa-
me! Lahko ga izdelate iz
tanj šega enobarvnega ali ka-
ro blaga, iz bukleja ali relief-
no pletenega volnenega jer-
seia.
Ce ste vešče pletenja, ga
spletite ali skvačkajte ter
okrasite s poljubnim veze-
nim vzorcem. Zelo efekten
bo tudi dvobarven šal, ki ga
lahko nosite na obeh straneh
in spodaj okrasite z resami.
Skratka, ogrnite se za sa-
mozavesten vstop v modno
jesen in zimo!
VLASTA
Kupon
za modni nasvet
Ime in priimek:
Točen naslov:
Starost: .............................Višina: .. .
Teža: ......................Konfekcijska št.
Barva las: ......................... Barva oči:
Najljubše barve: ...............................
24. stran - 28. november 1990

radijske kumarice
Piše
Nada Kumer
Vsi naši praznilii
To, da bomo za 29. november prvikrat
v zgodovini na Radiu Celje oddajali pro-
gram, nima ničesar opraviti z ideologijo.
Ne glede na to, da ob razpadu domovine
bržkone ni ravno umestno praznovati
njenega - in povrhu še na danes tako
spornih osnovah spočetega - rojstva,
smo se za delovne praznike odločili že
zdavnaj prej. (Mimogrede: prav je sicer,
da v Sloveniji nismo tik pred zdajci uki-
nili prostih dni - dokaz je zmeda na
Hrvaškem).
Kakorkoli že: na Radiu Celje bodo od-
slej enako delovni tudi vsi ostali prazni-
ki - ne glede na poreklo.
Ne gre namreč za vprašanje praznova-
nja ali nepraznovanja. Gre za vprašanje
razvoja, rasti našega radia. Želimo si po-
stati velik radio in prepričani smo, da
smo v marsičem to že postali, in da smo
to uspeli tudi že dokazati.
Biti velik pa, seveda, ne pomeni, zado-
voljiti se z nekim položajem, ki smo si ga
morebiti ustvarili na območju naše sliš-
nosti in zaspati na osvojenih lovorikah.
Nasprotno: biti velik pomeni še bolj od-
govorno sprejemati svojo odgovornost,
razvijati se naprej, dokazovati svojo po-
membnost in velikost, pomeni dolg do
poslušalcev in navsezadnje tudi delo ob
praznikih.
Res je za nas takšno »non-stop« odda-
janje dokajšen zalogaj. A bomo zmogli
tudi tega, ker smo prepričani, da to dol-
gujemo svojim poslušalcem. Ti so ob
dela prostih dnevnih morda še bolj kot
sicer navezani na radijski program - pa-
doslej niso imeli priložnosti, da bi ob
prazničnih«dnevnih poslušali »svoj« ra-
dio, Radio Celje.
In tako se znova izkaže, daje to, kar je
na eni strani malodane naša obveznost,
na drugi strani tudi naša priložnost. Pri-
ložnost, da postanemo našim poslušal-
cem še bližji, da pridobimo nov krog
prijateljev.
Krog se tako nenehno širi, sam od
sebe raste v novo spiralo čvrstih vezi
sprejemanja in dajanja, spodbuja nove
obveze in nove priložnosti.
Kar pa se samih praznikov tiče - brž-
kone se nam tukaj obeta še veliko zani-
mivih sprememb. Kot pribito je gotovo,
da letos 29. november praznujemo zad-
njikrat - če sploh lahko še zapišemo
- praznujemo. Vprašljivi bodo postali
tudi drugi državni prazniki.
Ker pa delovno ljudstvo praznike vse-
kakor potrebuje, si bo potrebno izmisliti
nove. Tu se bodo mnenja še kresala. Kaj
bo odločalo? Cerkveni koledar, zgodovi-
na ali kaj tretjega?
Za nas na Radiu Celje je že jasno:
prazniki bodo delavni.
škratki
Brane Jeranko je napi-
sal najkrajše poročilo
z zasedanja skupščine
v zgodovini celjskega ra-
dia. Bilo je dolgo dve vr-
stici. Jedrnato!
Odslej bomo normo
dveh vrstic poimenovali
Jeranko. Urednik bo no-
vinarjem naročil: »Napiši
mi tri Jeranke o tem in
tem.«

V predstavitvi kolege
Mirana Korošca (v prejš-
nji številki) seje v tekstu
poigral tiskarski škrat in
zapisal, da je Miran TO-
ČEN. Miran je protestiral,
češ da ni točen, ampak
TEČEN. Kar je pri plasi-
ranju lokalnih novic
v slovenski eter dobra
lastnost.

Z zasluženega dopusta
se je vrnil tehnik Sašo
Matelič. Ekipa radijskih
tehnikov je zdaj več kot
popolna.

Rešili smo en problem
in si nakopali novega.
Končno smo namreč do-
biU terensko vozilo. Boja--
nu Pišku pa povzročili
dodatne skrbi - zdaj ne
more spati ob misli na to,
kdo bo novo pridobitev
čistil.

Braneta Stamejčiča na
radiu ni več slišati. Zdaj
se je spet posvetil tiskani
besedi. Oboževalke so
najbolj žalostne, ker je
Brane tokrat šel do konca
in po (koliko?) letih opu-
stil tudi Filmske spre-
hode.

Oddajo o kinu in filmih
bo odslej pripravljala Na-
taša Gerkeš. Pričakovati
je bistveno povečan
obisk moških v celjskih
in okoliških kinemato-
grafih.
Pomoč še priliaja
Naši zvesti poslušalci še
vedno niso pozabili na nesre-
čo, ki je Radio Celje prizade-
la sredi oktobra. Na pomoč
po požaru so nam z denarni-
mi prispevki priskočili tudi
Slavko Pezdir z 900, Jožica
Klanšek iz Radeč s 1000 in
Potrošnik Celje s 3000 dinar-
ji. Vsem se zahvaljujemo tu-
di po tej poti in sporočamo,
da obnova hiše, ki nam je
pogorela, dobro napreduje.
Kaže, da se bomo spet selili
že v začetku prihodnjega
leta.
Praznični
program
Radio Celje bo odslej od-
dajal tudi med prazniki. Ta-
ko smo se odločili že pred
časom. Za 29. november, ki
je sicer trenutno najbolj spo-
ren praznik pri nas, a letos še
dela prost dan, bomo pripra-
vili poseben spored, nekak-
šen potpuri številnih zanimi-
vosti z našega območja. Obi-
skali bomo bolj in manj od-
maknjene kraje, znamenito-
sti, ljudi. Od jutra do večera
bomo torej med glasbo nizali
utrinke s popotovanja od
Rinke do Sotle od Boča do
Radeč.
Na RC
o vračanju
premoženja
Vračanje neupravičeno
odvzetega premoženja je te-
ma, ki že nekaj časa buri du-
hove. Kako naj bi poravnali
stare krivice, da ne bi ustva-
rili novih? Na to vprašanje
večina ne zna odgovoriti,
morda pa bomo del odgovo-
ra ponudili v oddaji, ki jo pri-
pravljamo v ponedeljek, 3.
decembra ob 16. uri. Govori-
li bomo o tem, kako dela ko-
misija za pripravo predlogov
za vračanje premoženja
v celjski občini in kakšna je
pri tem vloga Združenja biv-
ših lastnikov, občani pa bo-
do slišali tudi nekaj korist-
nih napotkov, kako ravnati
pri zbiranju potrebne doku-
mentacije za uveljavljanje
nekdanjega lastništva.
Taifo je biio
Fotografija je nastala še v studiu, ki ga ni več. Dokazuje
pa, da je včasih za mikrofonom presneto napeto in vroče:
takole je zbiral svoje misli pred nastopom Vojko Zupane
(levo), medtem ko je bil Theo Bostič - kot vedno - hladno-
krven.
Aifov živ žav v Zaicu
Po zaslugi otroške trgovinice Alf so otroci iz Žalca in okolice minulo soboto doživeli
zares prijetno dopoldne.
Lastnik prodajalne Alf, Milan Mastnak, kije sedaj v novih prostorih na Šlandrovem trgu
5, je namreč v goste povabil Andreja Šifrerja, kar nekaj ur pa je številne otroke zabaval tudi
klovn, Živko Beškovnik. Ni seveda manjkalo tudi raznih zabavnih igric in nagrad. Trgovina
Alf je zelo dobro založena z vsemi stvarmi za ptroke različne starosti, cene so zmerne,
prodajalci pa zares prijazni. Tudi zato sije Alf iz Žalca že pridobil številne kupce iz domala
vse regije. Sobotni Alfov dogodek je z radijskim prenosom zabeležila tudi celjska radijska
postaja.
JANEZ VEDENIK, Foto: EDI MASNEC
POZNATE GLAS -
SPOZNAJTE OBRAZ
Tudi radio je
živijenje
Pred leti smo na Radiu
Celje nove napovedovalce
pridobili bolj po srečnem
naključju kot načrtno. Tako
je za radijski mikrofon pri-
šla tudi Renata Jakob.
Čutila je veselje in tudi ne-
kaj nadarjenosti za takšno
delo, pa si je rekla, zakaj ne
bi poskusila. Urednik Mitja
Umnik ji je, seveda, dal pri-
ložnost, da se preizkusi in
Renata se je izkazala.
Odtlej bolj ali manj pogo-
sto nastopa za mikrofonom
Radia Celje. Dela kot medi-
cinska sestra v celjski bol-
nišnici, zato je precej obre-
menjena s svojo redno služ-
bo. Kljub temu pa še najde
čas za napovedovanje, ki je
v vsakdanjem tempu življe-
nja prijetna popestritev nje-
nega delovnega dne, konji-
ček, ki ji je pri srcu.
Že njena izbira poklica do-
kazuje, da je Renata človek,
odprt za soljudi. Takšni tudi
moramo biti tisti, ki nas s po-
slušalci veže samo govorjena
beseda. Ta pa mora biti takš-
na, da človeku ne gre zgolj
mimo ušes, ampak mora po-
slušalca vzpodbuditi, da ji
prisluhne. Renatina govori-
ca je prijetna, takšna, kot jo
poslušalci radi slišijo. To pa
je najbolj pomembno, da člo-
vek postane uspešen napo-
vedovalec, čeprav Renata
kakšnih velikih ambicij z na-
povedovanjem nima. Prihaja
zato, ker jo veseli.
Renata Jakob se na svo-
jem delovnem mestu srečuje
s številnimi človeškimi uso-
dami, srečnimi in tragičnimi
življenjskimi zgodbami. Tu-
di radio je delček našega živ-
ljenja, ki beleži vsakdanje
zgodbe ljudi v našem okolju.
Sicer pa je Renata tudi ma-
mica, žena, gospodinja, za-
poslena z opravili, ki jih mo-
ra opravljati večina žensk.
Kako zmore? Gre, ker je pol-
na življenjskega optimizma
in moči.
NADA KUMER
Poiivaie, čestitiie
Na naslov našega uredni-
štva še vedno prihajajo poh-
vale in čestitke za delo, ki
smo ga opravili med kata-
strofalno poplavo. Med dru-
gim so se nam za pomoč zah-
valili tudi učenci in delavci
Srednje vrtnarske, kmetij-
ske, gospodinjske šole Celje
in Osnovne šole Ivanke Ura-
njek iz Celja.
Veriga najboijšiii
Od sredine novembra se
v Opoldanskih mavricah Ra-
dia Celje selimo iz enega lo-
- kala v drugega in predstav-
ljamo najboljše med najbolj-
šimi. Kakšnih trideset najra-
zličnejših dejavnosti smo
speli v verigo najboljših, ki
poslušalce vsak dan razvese-
li tudi z zabavnimi nagradni-
mi igrami. Združiti prijetno
s koristnim je včasih težko,
a nam je to očitno uspelo.
Drevo se na
drevo nasianja
čioveif na
čioveica
Poleg mnogih, ki v teh
dneh nudijo pomoč p^
plavljenim, so v nedeljo
pripravili koncert tudj
v Rdeči dvorani v Vele.
nju. Skupaj so se zbrali
glasbeniki, ki so igrali za
dvanajst družin iz Luč
Ljubnega in Velenja. '
Kakor je rekel Boris
Kopitar, eden od napove,
dovalcev: »Vsi smo lahko
opazovali pretresene, za-
lostne obraze, ki so nemo
zrli na grozoto - podivja-
no vodo. Danes pa smo se
zbrali sami prijatelji. Pra-
vi čar prijateljstva je na-
mreč v tem, da začutiš,
kdaj si drugemu po.
treben.«
Jože Kranj C, eden iz-
med organizatorjev kon-
certa Drevo se na drevo
naslanja, človek na člove-
ka, nam je povedal, da
ima glavno zaslugo za
koncert Raj ko Džordže-
vič. Vsi organizatorji so
bili prijetno presenečeni
nad odzivom glasbenikov
in velikim številom ljudi,
ki so prišli na koncert.
Na koncertu so sodelo-
vali Chateau, Zlatko Do-
brič. Šaleški fantje, Vero-
nique, Helena Blagne,
Pop design, Don Juan,
Nina Božič, Celjski in-
strumentalni kvintet
Štirje kovači in še nekate-
ri drugi glasbeniki.
Helena Blagne: »Sreč-,
na sem, da lahko dam'
svoj prispevek vsem po-
plavljenim, predvsem pa
družinam.«	j
Branko Jovanovič, Don
Juan: »Letno igramo vsaj
na štirih koncertih v do-
brodelne namene. Zelo
radi se jih udeležujemo,
razen tistih, kjer posa-
meznik naredi sijajen po-
sel. Igrali smo že za po-
moč radiu Murska Sobo-
ta, danes smo tukaj. Pri-
jetno smo presenečeni
nad odzivom občinstva,
kot glasbeniki pa smo za-
dovoljni z organizacijo.
Takšni koncerti so hkrati
prijetno druženje glasbe-
nikov, seveda pa sodelu-
jemo predvsem zaradi po-
moči. Videl sem, kakšno
razdejanje je bilo po po-
plavi v Celju in skoraj ni-
sem mogel verjeti.«
Jože Anclin, Chateau:
»Udeležimo se vseh do-
brodelnih koncertov, ka;
mor nas povabijo. Vsi
v skupini smo predvsem
glasbeniki, ne gre nam za
vsak dinar. Danes smo ze-
lo zadovoljni z ozvoče-
njem in s celotno organi-
zacijo.«
Vili Resnik, Pop de-
sign: »Udeležujemo ^^
mnogih koncertov v hu-
mane namene. Tako po
eni strani pomagamo,
hkrati pa nas sliši veliko
poslušalcev. Res je, da
človeka spoznaš v nesre-
či. Zdi pa se, da tudi niko-
li ne veš, kdaj se boš sam
znašel v takšnem položa-
ju, ko boš potreboval
pomoč.«
Naslednjo nedeljo pa
bodo nekateri glasbenic'
ponovno zbrali v Golovcu
v Celju. Dobrodelni kon-
cert za poplavljene druži-
ne v mozirski občini »Pl^'
menit naj bo človek, do-
ber in rad naj pomaga'
prireja Savinja iz Mozirja'
začel pa se bo ob l^-'
URŠKA KOLENC
BAPIJSKI iN TELEVIZIJSKI SPORED
28. NOVEMBER 1990 - STRAN 25
radio CELJE^^^B
četrtek, 29.11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
«30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
poročila, 10.15 Srečanje z leti, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Janes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše. 14.30 Kam
danes?j 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS),
?6 00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Q(jprto z violinskim ključem - disco glasba, 19.00 Zaključek
sporeda.
petek, 30. 11.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
g 30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Petkov mozaik, 10.00
poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-tih
/prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Čestitke
ip pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE, 19.00
Zaključek sporeda.
Sobota, 1. 12.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
g 30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop, 9.00 Dopoldne z vami. 10.00
poročila, 10.30 Filmski sprehodi, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše. 14.30
Kam danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS) J6.00 Čestitke in pozdravi. 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Odprto z violinskim ključem - Lestvica zabavnih melodij - LZM.
19 00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 2. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.45 Horoskop, 9.00 Čaj za dva, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska
oddaja^ 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice,
13.05 Čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 3. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila. 8.15 Obve-
stila, 8.30 Pogled v Delo, .8.45 Horoskop, 9.00 Športno
dopoldne. 10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS). 13.30 Za najmlajše. 14.30 Kam
danes?, 15.00 Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS).
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključem
- Lestvica domačih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 4. 12.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila.
8.30 Pogled v Delo, 8.45 Horoskop. 9.00 Dopoldne z vami, 10.00
Poročila, 10.15 Glasbene novosti, 11.00 Opoldanska mavrica,
13.00 Danes do 13-tih (prenos RS). 13.30 Za najmlajše, 14.30
Kam danes?. 15.00 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim klju-
čem, 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 5. 12.: 8.00 Napoved. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.30 Pogled v Delo. 8.45 Horoskop, 9.00 Pokličite in vprašajte,
10.00 Poročila, 11.00 Opoldanska mavrica, 13.00 Danes do 13-
tih (prenos RS), 13.30 Za najmlajše, 14.30 Kam danes?, 15.00
Poročila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS). 17.00 Kronika,
osmrtnice. 17.30 Odprto z violinskim ključem - Ročk gverila,
19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja vsak dan od 8.00 do 19.00, ob nedeljah
od 8.00 do približno 15.00, na UKW frekvencah 100,3 in 95,9
MHz - stereo.
RADIO ŠMARJE
Četrtek, 29. 11.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS). 14.00 Novice. Iz našega arhiva
- narodnozabavna glasba, EPP, 15.30 Dogodki in odmevi (pre-
nos RS). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. Pogo-
vor v živo (stari običaji), 17.00 Poročila, obvestila. Lestvica
šopka domačih. 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Petek, 30. 11.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), Nove in stare glasbene uspešnice,
14.00 Novice, Instrumenti in glasbila. EPP, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Melodije po želji poslušalcev, 17.00
Poročila, obvestila, 17.15 Vroča lestvica. Stari spomini, V dvoje,
18.00 Moč glasbe. 18.30 Novice, obvestila. Vrh vroče lestvice,
19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 1. 12.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), obvestila, EPP. 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo, Nasveti za delo na vrtu in v sadovnjaku ter pri rožah. 17.00
Poročila, obvestila, 17.30 Marjanca. 18.30 Novice, obvestila.
19.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 2.12.: 8.05 Napoved sporeda, vreme, obvestila, 9.00
Minute za najmlajše, 10.00 Poročila, 11.00 Kmetijska oddaja,
11.30 Rubrika iz zdravstva, 12.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo.
Ponedeljek, 3.12.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 14.00 Novice, obvestila, šport.
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci
čestitajo in pozdravljajo, šport, 18.00 Danes se vam predstav-
lja... 18.30 Novice, obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 4.12.: 12.00 Napoved sporeda, 12.30 EPP, 13.00 Danes
do 13-tih (prenos RS). 16.00 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, turizem, kultura, 17.00 Poročila, obvestila, turizem,
kultura, 18.00 Danes se vam predstavlja... 18.30 Novice, obve-
stila. 19.00 Zaključek sporeda.
Sreda, 5. 12.: 12.00 Napoved sporeda. 12.30 EPP. 13.00
Danes do 13-tih (prenos RS), 16.00 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo. Osrednja tedenska aktualna oddaja, 17.00 Poro-
čila, obvestila, 18.00 Danes se vam predstavlja.... 18.30 Novice,
obvestila, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Šmarje oddaja na frekvenci 93,7 MHz.
RADIO VELENJEM—
Sreda, 28. 11.: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informa-
tivne oddaje RS). 16.20 Kdaj, kje, kaj?, 17.00 Vi in mi (naša gosta
bosta predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik
in predsednik novoizvoljene velenjske vlade Franjo Bartolac
- po telefonu 855-963 boste lahko poklepetali z njima o vsem,
kar vas zanima).
Petek 30.11.: 15. Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do
Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Ekologi imajo besedo,
16.20 Za konec tedna, 17.00 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00
V imenu Sove, 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
Nedelja 2.12.: 11.00 Začetek sporeda, 1-1.15 Od Hude luknje
do Rinke, 11.25 Kdaj, kje, kaj, 11.30 Z mikrofonom med vami,
12.00 Od vrat do vrat (odgovorili bomo na vprašanja, ki ste nam
jih zastavili pred 14. dnevi, nova pa sprejemali takoj za tem po
telefonu 855-963), 12.30 Konec opoldanskega javljanja, 15.00
Vaše čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 3. 12.: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude
luknje do Rinke. 15.30 Dogodki in odmevi, 16.10 Kdaj, kje, kaj?,
16.15 Minute z domačimi ansambli, 17.00 Ponedeljkov šport.
18.00 Lestvica Radia Velenje.
Sreda, 5. 12.: 15.00 Začetek sporeda. 15.15 Od Hude luknje
do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.20 Kdaj, kje, kaj?, 17.00
Vi in mi, (naša gosta bosta predsednik skupščine občine
Mozirje Andrej Presečnik in predsednik izvršnega sveta SO
Mozirje Alfred Božič. Z njima boste lahko poklepetali po tele-
fonu 855-963).
Radio Velenje oddaja na UKW območju na frekvencah 88,9
in 97,2 MHz.
SLOVENIJA
8.20 VIDEO STRANI: 8.30 TV MOZAIK; 8.30 NEMŠČINA
-	Alles gute, 23. lekcija; 9.00 MUZZV, angleščina za naj-
mlajše (10/20); 9.15 RADOVEDNI TAČEK: Miš; 9.35 ČEBELI-
CA MAJA: Maja in gosenčica; 9.55 KRIŽEM, KRAŽEM, od-
daja TV Skopje; 10.25 ALF, ameriška nanizanka (5/24);
10.50 EX LIBRIS: Julij Betetto, ponovitev; 11.50 ZGODBE IZ
ŠKOUKE, 35. oddaja; 12.15 VEČERNI GOST: Vladimir Ov-
ca; 13.00 OČI KRITIKE; 13.40 VIDEO STRANI; 13.50 LEPA
NAŠA DOMOVINA: Trgovina, ponovitev zabavgnoglasbene
oddaje (3 /5) (čb); 14.25 CIKLUS FILMOV VVALTA DISNEVA:
NA MESEČINI; 16.20 SOVA, ponovitev, DRUŽINSKE VEZI,
ameriška nanizanka (13/22); 16.55 POSLOVNE INFORMACI-
JE: 17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 LJUBLJANA: DP v košarki
(ž); Ježica - Partizan, vključitev v prenos; 18.30 DIVJI SVET
ŽIVALI, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije (4/
14); 19.00 ŽE VESTE?; 19.12 RISANKA; 19.15 TV OKNO;
19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 UTRIP; 20.20 ŽREBANJE 3x3;
20.35 KRIŽKRAŽ; 22.10 TV DNEVNIK 3: 22.30 SOVA: ZLATA
DEKLETA, MUPRHVJEV ZAKON, DUHOVI GDČ. MORRI-
SON;1.30 VIDEO STRANI
SLOVENIJA
9.00 SATELITSKI PROGRAMI - poskusni prenosi; 9.55
VALZOLDANA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
-	veleslalom (Ž), prenos 1. teka; 10.45 Satelitski pogrami
-	poskusni prenosi; 12.55 VALZOLDANA: SVETOVNI PO-
KAL V ALPSKEM SMUČANJU - veleslalom (Z), prenos 2.
teka; 16.00 ŠAHOVSKA OLIMPIADA, dnevni pregled, oddaja
TV Novi Sad; 17.00 LENINGRAD: GALA KONCERT ČAJKOV-
SKI; 19.30 TV DNEVNIK; 20.15 FILMSKE USPEŠNICE: PRO-
STOVOLJCI; 22.00 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU - veleslalom (Ž), posnetek iz Valzoldane; 23.00 SATE-
LITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI
HRVATSKA
8.00 POROČILA; 8.05 TV KOLEDAR; 8.15 VESELA SOBO-
TA, spored za otroke; 9.45 IZBOR ŠOLSKEGA PROGRAMA;
9.45 NAŠI LIKOVNI USTVARJALCI: Josip Račič; 10.15 KAJ
JE FILM, 5. oddaja; 10.45 NEMŠČINA - Alles gute, 11.
lekcija; 11.15 MILJON LET PRED KRISTUSOM; 12.45 MIK-
SER M, zabavna oddaja; 13.30 POSVETITEV MESTA, kratki
film: 13.45 NARODNA GLASBA; 14.30 SEDMI ČUT, oddaja
o prometu; 14.40 TV TEDEN; 14.55 POROČIU; 15.00
SPLETKA; 15.30 TV DRAŽBA; 17.00 LENINGRAD: GALA
KONCERT ČAJKOVSKI; 18.55 ASTERIX, risana serija; 19.30
TV DNEVNIK 1; 19.55 INTERVJU TEDNA; 20.15 SUPER
POLICAJI; 21.50 TV DNEVNIK 2; 22.10 POROČILA V AN-
GLEŠČINI; 22.15 EX LIBRIS; 23.00 KRKA KOZMETIKA;
23.05 FLUID, zabavnoglasbena oddaja; 23.50 ŠPORTNA
SOBOTA, oddaja TV Sarajevo; 0.10 POROČILA
HRVAŠKA
9.40 Valzoldana: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČA-
NJU - VELESLALOM (Ž), 1. tek; 11.00 SPREGLEDALI STE,
POGLEJTE; 12.55 Valzoldana: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - VELESLALOM (Ž), 2. tek; 14.15 DA-
NES SKUPAJ; 14.25 SPREGLEDALI STE. POGLEJTE; 19.30
GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA
LAHKO NOČ; 21.15 SOBOTNI SHOW PROGRAM; 22.30
HUMORISITČNA SERIJA; 23.00 FESTIVALI SVETA
KOPER SHMiOTM^ssiaiam
11.15 NOGOMET, Špansko prv.; 13.00 BASKET »ASSIST«;
13.30 SUPERVOLLEV; 14.00 FOOTBALL NFL; 15.30 NOGO-
MET: Angl. prv.; 17.30 ODBOJKA; 19.00 TVD STIČIŠČE;
19.25 JUTRI JE NEDELJA, verska oddaja; 19.30 ČAROBNA
SVETILKA-OTROŠKI PROGRAM - SEALAB 2020, risanke;
19.50 »28 MINUT ZA 3 MILIJONE DOLARJEV«, celovečerni
film: 21.15 OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIVA, tf: 22.00 TV
DNEVNIK; 22.15 TENIS - ATP TOUR;
AVSTRIJA I . ^ ^
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, ponovitev; 9.30 AN-
GLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 FRANCOŠČINA; 10.30
RUŠČINA; 11.00 ČISTO MAJHEN SVET - AMMERTALSKO
LETO, Slikar Ernst Neukamp in njegov cikel slik letnih
časov z motivi iz Oberammergaua; 11.45 SNOVVBOARD-
START, prve izkušnje z novim športnim orodjem; 11.55
BLIŽNJI POSNETEK, ponovitev; 12.30 MISLEC ČASA, Kdor
zna šteti do tri - pogovor s Carlom Friedrichom von Weiz-
sackerjem; 13.15 POROČILA; 13.25 Ml. ponovitev; 13.55
DRUŽINA ČLOVEK, Duhovi in bogovi, ponovitev; 14.25 MA-
RY IN MILIJONAR, (The VVevil and Miss Jones - ameriška
komedija, 1941); 15.55 HIŠA V JERUZALEMU, 26. del: Janez
Krstnik; 16.00 OTROŠKI VVURLITZER; 16.55 MINI ČAS
V SLIKI; 17.05 ERICHOVE ZMEŠNJAVE, otroška oddaja
z Erichom Schleyerjem; 18.00-PAN-OPTIKUM; 18.24 VPRA-
ŠANJA KRISTJANOV, odgovarja dr. VVolfgang Bildstein;
18.30 NOGOMET; 19.00 MILIJONSKO KOLO, nagradno igro
vodi Chris Ohner; 19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00
ŠPORT; 20.15 KDOR REČE A, oddajo vodi Peter Rapp;
22.15 SRČEK, oddaja za zaljubiti z Rudijem Carrellom;
22.40 IMENOVALI SO GA STICK, (Stick - ameriški film,
1983); 0.30 POLNOČNA ZABAVA, (Le jeu de la verite - fran-
coski film, 1961); 1.50 POROČILA; 1.55 EX LIBRIS
AVSTRIJA
14.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Hermann Serient;
14.45 SP V ŠAHU 1990, iz New Yorka; 15.15 BORZNA
POROČILA^ 15.30 ADVENTNO PETJE, prenos; 16.00 OZRI
SE PO DEZELt, Silbertal; 16.45 KOLEDAR AVSTRIJSKIH
OBIČAJEV; 17.00 LJUBA DRUŽINA; 17.45 KDO ME HOČE?
- ŽIVALI IŠČEJO DOM, 18.00 ČUDOVITA LETA, Račun
z zvijačo; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 19.00 AVSTRIJA DANES;
19.30 ČAS V SLIK11; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
ČAJKOVSKI GALA. prenos koncerta Leningrajske filharmo-
nije: 22.20 X-LARGE, Red, Hot and Blue - dobrodelna
oddaja ob svetovnem dnevu aidsa; 23.40 V ŽIVO OB SOBO-
TAH, glasba in pogovor; 1.30 EX LIBRIS
SLOVENIJA I
7.50-0.30 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.05 VIDEO STRANI;
8.15 OTROŠKA MATINEJA; 8.15 ŽIV ŽAV; 9.10 HOV!, pono-
vitev angleške nanizanke (10/11); 9.35 GRADOVI: ZATON
GRADOV, ponovitev (12/13); 10.05 ZGODBA O HOLLYWO-
ODU, ponovitev angleške dokumentarne serije (9/10); 10.55
MATI IN SIN, ponovitev avstralske humoristične serije (1/
14); 11.25 VIDEOMEH; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA HTV;
13.00 VIDEO STRANI: 13.10 ONA -F ON, ponovitev; 14.40 S.
BAREJA: ALTERNATIVE 4. poljska nad. (5/9); 15.30 SOVA,
ponovitev, ZLATA DEKLETA, ameriška nanizanka (13/25),
MURPHVJEV ZAKON, ameriška nanizanka (3/13); 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 POBEG; 18.45 RISANKA; 19.00 TV MER-
NIK; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV
DNEVNIK 2; 19.55 VREME; 20.05 PRIMOŽ TRUBAR: Nl-
GDIRDOM, tv nadalj. (2/4); 21.20 ZDRAVO; 22.45 TV DNEV-
NIK 3; 23.05 SOVA: SPET TI?, MURPHVJEV ZAKON; 00.20
VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
9.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI; 9.55
VALZOLDANA: SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU
-Slalom (Ž), prenos 1. teka; 10.40 DANES ZA JUTRI, oddaja
za JLA: 13.00 VALZOLDANA: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - slalom (Ž), prenos 2. teka; 13.30 ŠA-
HOVSKA OLIMPIJADA, dnevni pregled, oddaja TV Novi
Sad: 14.30 ŠPORTNO POPOLDNE; 19.00 DA NE BI BOLE-
LO: Med strahom in pogumom; 19.30 GLASGOVV; PODELI-
TEV EVROPSKIH NAGRAD ZA FILM - FELIKS, prenos;
21.30/22.00 SVET VULKANOV, francoska dokumentarna se-
rija (2/6); 22.00/22.30 DP V NOGOMETU: Olimpija - Parti-
zan, reportaža iz Ljubljane; 22.30/23.00 SVETOVNI POKAL
V	ALPSKEM SMUČANJU - slalom (Ž), posnetek iz Valzolda-
ne; 23.30/00.00 ŠPORTNI PREGLED TV ČRNA GORA
HRVATSKA I
9.30 LATHATAR - HORIZONTI; 9.45 POROČILA; 9.50 TV
KOLEDAR; 10.00 DOBRO JUTRO, nedeljsko dopoldne za
otroke; 12.00 KMETIJSKA ODDAJA; 13.00 POROČILA; 13.05
DAKTARI; 13.55 DRUŽINSKI MAGAZIN, 14.25 OBZORJE;
16.55 VENI-VIDI; 17.00 EMO, kulinarični kotiček; 17.05
CASH MCCALL; 18.45 EWOKSI, risana serija; 19.10 TV
SREČA; 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 DONATOR; 20.50 Ml-
DASOV DOTIK; 21.45 TV DNEVNIK 2; 22.05 POROČILA
V	ANGLEŠČINI; 22.10 GLASBA ZA LAHKO NOČ^ 23.10
ŠPORTNI PREGLED TV ČRNA GORA; 23.55 POROČILA
HRVAŠKA
10.00 TEST; 10.30 HOROSKOP: Kozorog; 11.00 SUPER
POLICAJI; 12.30 Valzoldana: SVETOVNI POKAL V ALP-
SKEM SMUČANJU - SLALOM (Ž), 1. tek (posnetek); 12.55
Valzoldana: SLALOM (Ž), 2. tek^ prenos); 14.00 SPREGLE-
DALI STE, POGLEJTE; 15.00 ŠPORTNI PREGLED; 19.30
GLASBENI VSAKDAN; 20.00 V DUHU GOSTA; 21.15 DRAGI
JOHN; 23.00 CIKLUS FILMOV CLINTA EASTVVOODA
10.00 RAZISKOVALNA BAZA; 11.45 ODBOJKA; 13.31 NE-
DELJSKI SPORTIME; 19.00 TVD STILIŠČE; 19.25 ČAROB-
NA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM, SEALB 2020, risan-
ke, RIN TIN TIN, tf; 20.00 »TUTTI FRUTTI«, glasbena oddaja;
21.00 AKTUALNA TEMA; 21.40 MOD SOUAD, tf; 22.20 TV
DNEVNIK; 22.30 EUROGOLF; 23.30 ODBOJKA, finale
AVSTRIJA I —----------------
9.00 POROČILA; 9.05 MESTO BREZ PROMETNE GNEČE,
ponovitev; 9.50 Univerzum: KASTE IN RAZREDI, Spremem-
be indijske družbe; 10.35 TEDNIK, z vremensko napovedjo
za prihodnji teden; 11.00 TISKOVNA KONFERENCA; 12.00
HELLO AUSTRIA, HELLO VIENNA, tedenska oddaja o Av-
striji v angleškem jeziku; 12.30 ORIENTACIJA, ponovitev;
13.00 PAN-OPTIKUM, ponovitev; 13.25 NOVO MITOLOGIJA,
Pigmalion, risanka; 13.30 ČUDOVITA LETA, Račun z zvija-
čo, ponovitev; 13.55 KMEČKI KOLEDAR, različne epizode iz
vaškega življenja, ki govorijo o ljubezni, zakonu, sporu in
spravi, nasprotju med rodovi in prepiru s sosedi. - Posne-
tek predstave na Rittnerskih poletnih igrah 1990.; 15.35
HELMI - OTROŠKI PROMETNI KLUB; 15.40 BRAVISIMO;
16.25 MINI ČAS V SLIKI; 16.35 MAPETKI, risanka; 17.00 X-
LARGE, oddaja za mlade z X-Charts; 18.30 GRAD OB VRB-
SKEM JEZERU, Rekreacijski center; 19.30 ČAS V SLIKI 1;
19.48 ŠPORT; 20.15 JAZ O SEBI, Avtobiografski zapiski
dirigenta in pravnuka nadvojvode Johanna - Nikolausa
Harnoncourta; 21.20 OTELLO, opera Giuseppa Verdija;
23.50 KOMORNI KONCERT, Nikolaj Rimski Korzakov - Kla-
virski kvintet op. posthum - Residenz Ouatertett pod vod-
stvom V\/olfganga Savvallischa; 0.20 POROČILA
AVSTRIJA II — —-Jg
9.00 POROČILA; 9.05 KULTURNI TEDNIK; 9.30 KULTURA
ZA ZAJTRK, novinarji o aktualnih temah razpravljajo s pri-
zadetimi; 10.30 V PROSTEM PADCU, Serapionensemble
1980-1987; 11.25 COMPUTERANIMATION, Prix Ars Elec-
tronica 1988: Jumping Jacgues Plash G. Kulerja; 11.30
CAPRICE VIENNOIS: v spomin Fritza Kreislerja (Dunaj
1875-1962 Nev\* York) - posneto v Kavarni Central na
Dunaju, junija 1990; 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, oddaja
za koroške Slovence; 13.30 SLIKE IZ AVSTRIJE; 14.30
ŠPORTNO POPOLDNE; 17.15 KLUB ZA SENIORJE, sesta-
nek z vsemi, ki so po srcu ostali mladi; 18.00 ČUDOVITA
LETA, Rock n roll legenda; 18.30 SLIKA AVSTRIJE; 18.55
KRISTJAN V ČASU; 19.00 AVSTRIJA DANES; 19.30 ČAS
V SLIKI 1; 19.48 PRIMER ZA TOŽILCA; 20.15 ZMEŠANA
PLOSKONOŽCA, (I due superpiedi quasi piatti - italijanska
komedija, 1976); 22.10 POROČILA; 22.15 BODI NEŽEN,
PINGVIN, (Avstrijsko-nemška komedija, 1982); 23.45 PE-
TROCELLI, Fotograf Onsiovic 0.30 ŠPORT/POROČILA
SLOVENIJA I
8.35-11.25 in 15.05-0.10 TELETEKST TV SLOVENIJA; 8.50
VIDEO STRANI: 9.00 TV MOZAIK: 9.00 MITI IN LEGENDE
ISLAMSKIH LJUDSTEV: Zgodba o bronastem mestu (11/
13); 9.15 CICIBAN, DOBER DAN: Pri čevljarju; 9.30 DA NE BI
BOLELO; Med strahom in pogumom; 10.00 TAMBURASKA
SKUPINA BISERNICA IZ RETEČ; 10.15 MUZSIKAS, madžar-
ski ansambel za ljudsko glasbo; 10.30 UTRIP; 10.45 ZRCA-
LO TEDNA; 11.00 TV MERNIK; 11.15 VIDEO STRANI; 15.20
VIDEO STRANI; 15.30 SOVA, ponovitev, SPET TI?, ameriška
humoristična nanizanka (1/13). MURPHVJEV ZAKON, ame-
riška nanizanka (4/13); 17.00 TV DNEVNIK; 17.05 TV MOZA-
IK: ZDRAVO, ponovitev; 18.25 SPORED ZA OTROKE IN
MLADE; 18.25 RADOVEDNI TAČEK: Jajce; 18.45 ČEBELICA
MAJA: Nepovabljeni gost, risana serija; 19.10 RISANKA;
19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI: 19.30 TV DNEV-
NIK 2; 19.55 VREME; 20.05 PLAVALNI TEČAJ; 20.50 OSMI
DAN; 21.35 OD OBZORJA DO OBZORJA, oddaja o knjigah;
21.50 TV DNEVNIK 3; 22.10 KRST PRI SAVICI; 22.45 SOVA:
ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVUA, MURPHVJEV
ZAKON, 0.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
16.45 ŠAHOVSKA OLIMPIADA, dnevni pregled, oddaja TV
Novi Sad; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA
- studio Ljubljana; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 LEPA NAŠA
DOMOVINA: TURIZEM; 20.30 PO SLEDEH NAPREDKA;
20.55 SEDMA STEZA, športna oddaja; 21.15 OMIZJE:
O PLEBISCITU
HRVATSKA
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 SEDMI VETER,
otroška serija (7/10); 9.45 HIHITAVČKI, otroška serija (7/10);
10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.15 KAJ DELA, KAKO DELA;
10.30 V iskanju glasbe; 10.45 USTNO IZROČILO DANES;
11.15 FAMILV ALBUM, tečaj ameriške angleščine (5/26);
11.45 TV LEKSIKON: Meščan in državljan; 12.00 POROČI-
LA; 12.10 VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PROGRAM:
15.25 NAŠI UMETNIKI: Hatze - Vidovič; 16.05 VIDEO STRA-
NI; 16.25 TV KOLEDAR, 16.30 POROČILA; 16.35 SEDMI
VETER, otroška serija (7/10); 16.50 HIHITAVČKI, otroška
serija (7/10); 17.05 ŠOLSKI PROGRAM, FAMILV ALBUM,
tečaj ameriške angleščine (5/26); 17.40 HRVAŠKA DANES;
18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 18.45 ALPE JADRAN, doku-
mentarna oddaja; 19.15 RISANKA; 19.30 TV DNEVNIK;
20.00 BOLJŠE ZIVUENJE; 21.00 7 DNI V SVETU, zunania
politika; 21.30 TV DNEVNIK 2; 21.50 POROČILA V ANGLEŠ-
ČINI; 21.55 KINOTEKA HOLLVVVOODA: DEJANJE NASILJA;
23.15 POROČILA
HRVAŠKA II
16.05 TEST; 16.30 TELETEKSI, SPREGLEDALI STE, PO-
GLEJTE; 17.00 CIKLUS FILMOV CLINTA EASTWOODA;
18.40 MIDASOV DOTIK; 19.25 DOBER VEČER; 19.30 GLAS-
BENI VSAKDAN: 20.00 GARFIELD, 20.10 ZGODBA ZA LAH-
KO NOČ: 20.15 SVET ŠPORTA; 21.05 TO NI DELO ZA
DAMO, humoristična serija; 21.30 POJOČI DETEKTIV; 22.20
TOP LISTA; 22.50 POROČILA; 23.05 SVET VULKANA, KRO-
NIKA ŠAHOVSKE OLIMPIADE
KOPER	=T—
12.30 SUPERVVRESTLING (ponovitev); 13.30 ODBOJKA
(ponovitev); 15.45 EUROGOLF (ponovitev); 16.45 WREST-
LING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Argentinsko prv.;
18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA
MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE 20.00 GLASBA: JOAN FAUL-
KNER AND BIG BAND, 2. del; 20.30 PONEDEUKOV
ŠPORTNI Pregled; 21.00 CAMEL TROPHV, dok. oddaja;
21.30 TV DNEVNIK; 21.45 6. KROG-ŠPORT IZ ZAMEJSTVA;
22.15 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ, 23.15 EUROGOLF; 00.15
OB RINGU-POSEBNA ODDAJA
AVSTRIJA II	je™
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, Rock n roll legenda,
ponovitev; 9.30 SLIKA AVSTRIJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA
TV; 10.30 KUPČIJE S STRAHOM, ponovitev 3 dela angle-
ško-nemške nadaljevanke (1989); 11.20 NEIZPROSNA,
A PRISRČNA, Lov na lisico; 12.05 Evropa: DE GAULLE:
SVETOVNA VLOGA SAMOTARJA, ponovitev, 13.00 PORO-
ČILA; 13.05 PRIMER ZA TOŽILCA, ponovitev z odmevi gle-
dalcev; 13.35 TEDNIK, ponovitev; 14.00 SKRINJA S STARO
ŠARO, Larry in Harry - smešna bratca, burleska z Larryjem
Semonom in Harryjem Langdonom, ČB: 14.15 ALF, Stric
Albert; 14.40 ONEDINOVA LINIJA, Zasledovanje z razpetimi
jadri; 15.30 Otroški program; 15.35 BABAR, Slonje mesto,
risanka; 16.00 AM, DAM, DES; 16.20 MINI ODER; 16.30 MINI
SREČANJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 GUSARJI Z RE-
KE SPREE, Kralj Berlina; 17.30 VIDEO USPEŠNICE IN KVIZ;
17.55 PINGU; 18.00 Ml; 18.30 GRAD OB VRBSKEM JEZE-
RU, Lepotni kirurg; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČAS V SLI-
KI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 ŠPORT V POhiEDE-
UEK; 21.08 KUHARSKI MOJSTRI IN NJIHOVE SPECIALITE-
TE; 21.15 MIKE HAMMER, Lov na Johna Doeja; 22.00 PO-
GLEDI S STRANI; 22.10 DRUGI POGLED, Filmski esej Jo-
hanna Heerja in VVernerja Schzmiedla
AVSTRIJA I h
16.40 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Ernest Friedrich;
16.45 DRUGAČNO RAZMIŠLJANJE, reportaža?; 17.30 LI-
POVA ULICA, Kdor ima izbira; 18.30 ČUDOVITA LETA, Oh,
te ženske; 18.30 VVURLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAM;
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20.15
DOBRO, DA IMAMO MARIJO, serija; 21.08 KUHARSKI MOJ-
STRI IN NJIHOVE SPECIALITETE; 21.15 ŠILING, gospodar-
ski magazin: 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 Evropa: V OBLJUB-
UENI DEŽELI, 1. del: Carola Neher - Vzrok smrti neznan;
23.10 NOČNI STUDIO, Oglednik v nikogaršnji deželi etike
- filozofski sprehod s HansomJonasom po Salzburgu; 0.10
POROČILA
26. stran - 28. november 1990
televizijski spogg
SLOVENIJA!
8.50 VIDEO STRANI: 9.00 TV MOZAIK; 9.00 ZGODBE IZ
ŠKOLJKE, 36. oddaja ŠOLSKA TV; 9.30 ČLOVEKOVO TE-
LO; koža; 9.55 V HRIBIH SE DELA DAN... Uršlja gora In
Robanov kot (2/8); 10.25 NEMŠČINA - Alles gute, 25. lekci-
ja; 10.55 SEDMA STEZA, športna oddaja; 11.15 OSMI DAN;
12.00 VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO STRANI; 15.00 TV MO-
ZAIK NEMŠČINA - Alles gute, 25. lekcija; 15.30 SOVA,
ponovitev ALFRED HITCHCOCK VAM PREDSTAVLJA ame-
riška nanizanka (5/13); 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; šolska tv, ponovi-
tev; 17.05 KOŽA; 18.05 LONČEK, KUHAJ; zelenjavni zrezki;
18.15 ZBIRAJMO STAR PAPIR, zabavnoglasbena prireditev;
19.00 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE VEDETI;
19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 ŽIVLJENJE V BARVAH; 21.00
MEDNARODNA OBZORJA: Bolgarija, 21.30 MESTNE
ZGODBE: Tuzla, zabavna oddaja tv Novi Sad (4/5); 22.30 TV
DNEVNIK 3; 22.50 SOVA; DEKAMERON, MURPHVJET ZA-
KON, AMERIŠKA NANIZANKA (6/13); 0.15 VIDEO
SLOVENIJA II^^Km^K
15.45 ŠAHOVSKA OLIMPIADA, dnevni pregled; 16.30 SVET
ŠPORTA, oddaja HTV; 17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV
SLOVENIJA - STUDIO 2 KOPER; 19.00 NAŠA PESEM 90,
7. oddaja; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE: 20.30 ŽRE-
BANJE LOTA; 20.35 GRADOVI: POMNIKI SE SPREMINJAJO
V	LEGENDO, 13., zadnji del; 21.05 UMETNIŠKI VEČER,
ŽELEZNI ČLOVEK, poljski film; 23.35 VUTEL
HRVATSKA I
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 MALI SVET, odda-
ja za otroke; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 ZGODBE IZ
MUZEJA; VIOLINA; 10.20 KDO ŽIVI V GRMOVJU; PROGA-
STI PRAŠIČKI; 10.35 MOJSTRI GLASBENE DELAVNICE:
ORGLE; 11.05 V VRTINCU STOLETIJ; TISOČLETJA MESTA
HVARA; 11.35 MIKROBIOLOGIJA; 12.00 POROČILA; 12.10
VIDEO STRANI; 12.20 SATELITSKI PROGRAM; 15.00 HR-
VAŠKA KLAVIRSKA GLASBA; 16.05 VIDEO STRANI; 16.20
POROČILA; 16.25 TV KOLEDAR; 16.35 MALI SVET, oddaja
za otroke; 17.05 ŠOLSKI PROGRAM: JOSIP JURAJ STROS-
SMAVER, dokumentarno igrani film; 17.35 HRVAŠKA DA-
NES; 18.25 ŠTEVILKE IN CRKE, kviz; 18.45 PRETEKLOST
V	SEDANJOSTI, izobraževalna oddaja: 19.15 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 OČE BOM, 6. zadnji del italijan-
ske nadaljevanke: 20.45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 V VELI-
KEM PLANU, kontaktna oddaja; 22.20 TV DNEVNIK 2; 22.40
POROČILA V ANGLEŠČINI; 22.45 KINOKLUB EVROPA ŽI-
VETI NEVARNO, grški film; 0.15 POROČILA
HRVAŠKA II ^ »
16.05 TEST: 16.25 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE, PO-
GLEJTE; 16.30 DEJANJE NASILJA: 17.50 TO NI DELO ZA
DAMO; 18.30 POJOČI DETEKTIV; 19.30 GLASBENI VSAK-
DAN; 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ;
20.15 OFF THEATRE BAGATELLA: TALK SHOW; 21.15 VI
STE GOTOVO MOŽ; 21.45 GOST; 22.00 POJOČI DETEKTIV;
22.50 POROČILA; 23.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, KRO-
NIKA ŠAHOVSKE OLIMPIADE
KOPER
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 EUROGOLF; 14.00 OB
RINGU - POSEBNA ODDAJA; 15.45 IZBOR ŠPORTNIH OD-
DAJ; 16.45 6. KROG - ŠPORT IZ ZAMEJSTVA (ponovitev);
17.30 SKUPNI PROGRAM Z II. MREŽO TV SLOVENIJE,
PRIMORSKI REGIOALNI RPOGRAM - ODDAJA V ŽIVO:
Klepet z gledalci, aktualna dogajanja, reportaže polemike,
zanimivosti; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE;
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM, SE-
ALB 2020, risanke; 19.45 KOMBATT KILLER, celovečerni
film: 21.15 OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIVA, tf; 22.00
ŽREBANJE LOTO; 22.05 TV DNEVNIK; 22.15 SMUČARSKI
TEDNIK; 23.15 OB RINGU; 00.14 ZADETKI TEDNA, oddaja
o nogometu
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, Oh, te ženske, ponovi-
tev: 9.30 ANGLEŠČINA ZA ZAČETNIKE; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 ZMEŠANA PLOSKONOŽCA, ponovitev, (I due super-
piedi quasi piatti — italijanski film, 1976), 1220
V PONEDELJEK, ponovitev; 13.15 POROČILA 13,^
ponovitev; 13.55 SKRINJA S STARO ŠARO, Mišnica k
ska s Charliejem Chaseom; 14.10 RISANKE; 14is
Odvetnik v lastni zadevi; 14.40 ONEDINOVA LINIJa"^^
vanka — igra Peter Gilmore; 15.30 Otroški program it'®-
TUDI HEG MORA BITI; 16.00 AM, DAM, DES 16 3n . ^
ATELJE; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 DEGRASSI jh^
HIGH, Zapečaten; 17.30 14- KAJ ZDAJ? Pred izbiro
ca; 17.55 PINGU; 18.00 Ml; 18.30 GRAD OB VRR^k
JEZERU, Odvečni kilogrami; 19.22 ZNANJE DANES 10 ^
ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.1$ k«!'^
IN RAZREDI, Spremembe indijske družbe, 2,— zad^-^
21.00 TV KOTIČEK ZA ŽIVALI; 21.07 DALLAS, Prepir v h ^^
ni: 21.50 POGLEDI S STRANI; 22.00 GRAD V SENCI
fleet — ameriški film, 1955); 23.25 PETROCELLI Zrr»^
zrcalce na sten i; 0.10 POROČI LA
AVSTRIJA II r
16.55 LEKSIKON ZA UMETNIKA, slikar Franz Schvvarzl^
17.00 ŠOLSKA TV; 17.30 ORIENTACIJA; 18.00 ČUDOVi?
LETA, Priti na psa; 18.30 VVURLITZER: 19.00 LOKALNI PrI*
GRAM: 19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KUITn
RA; 20.15 TISTA STVAR JE, kviz; 21.00 TV KOTIČEK
ŽIVALI; 21.07 REPORTAŽE IZ TUJINE, oddaja zunanjel?
tične redakcije: 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB 2 PORr^
ČILA	^^
SLOVENIJA - gP^
8.35-11.35 in 14.20-1.25 TELETEKST TV SLOVENIJA: 8.50
VIDEO STRANI; 9.00 TV MOZAIK: 9.00 ŽIV ŽAV; 9.55 PLA-
VALNI TEČAJ, film HTV: 10.35 ŽIVLJENJE V BARVAH, fran-
coska nadaljevanka (1/4); 11.25 VIDEO STRANI; 14.35 VI-
DEO STRANI; 14.45 ŽARIŠČE, ponovitev; 15.15 SOVA, po-
novitev DEKAMERON, MURPHVJEV ZAKON: 17.00 TV
DNEVNIK 1: 17.05 TV MOZAIK: 17.05 SVET VULKANOV,
francoska dokumentarna serija (2/6); 17.30 PO SLEDEH
NAPREDKA; 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00
ZBIS: ČAROVNIK UJTATA (^'3); 18.20 KRIŽEM, KRAŽEM, 6.
zadnji del oddaje TV Skopje; 18.50 OD OBZORJA DO OB-
ZORJA, oddaja o knjigah; 19.00 RISANKA; 19.10 TV OKNO;
19.15 DOBRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 FILM
TEDNA: UMETNI RAJ; 22.15 OKNO; POVRATEK K STAXU,
zabavnoglasbena oddaja HTV; 23.10 SOVA: ALF, ameriška
nanizanka (14/24), MURPHVJEV ZAKON, ameriška nanizan-
ka (7/13), ZGODBA O HOLLYWOODO, io. zadnji del angle-
ške dokumentarne serije; 1.15 VIDEO STRANI
SLOVENIJA
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
18.30 MOSTOVI, 19.00 TV SLOVENIJA 2 - STUDIO MARI-
BOR; 19.00 POSLOVNA BORZA; 19.15 TV RULETA; 19.30
TV DNEVNIK; 20.00 DANES V SKUPŠČINI; 20.45 TUZLA:
KVALIFIKACIJSKA TEKMA ZA EP V KOŠARKI: Jugoslavija
- Španija, vključitev v prenos: 22.00 IZREDNI ŠPORTNI
PREGLED; 22.25 SVET POROČA; 23.25 VUTEL (DO 0.25)
HRVATSKA	^
9.20 POROČILA; 9.25 TV KOLEDAR; 9.35 HOV!, angleška
otroška nanizanka; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM; 10.00 TV
VRTEC: ZAKAJ. ZAKAJ; 10.25 GALERIJA LIKOVNIH UMET-
NOSTI V OSIJEKU; 10.55 OD BRASTOVE DO BAŠKE; 11.25
MOJE TELO, francoska risana serija; 12.00 POROČILA;
12.10 VIDEO STRANI: 12.20 IZBRALI SMO ZA VAS, GLASBA
IZ ATELJEJA: FREDERIC CHOPIN; 16.10 VIDEO STRANI;
16.25 POROČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 HOV! angleška
otroška nanizanka; 17.10 ŠOLSKI PROGRAM, TV GLEDA-
LIŠČE: IGRA; 17.40 HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN
ČRKE, kviz; 18.45 LEPA NAŠA, dokumentarna oddaja;
19.15 RISANKA: 19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 NAJDRAŽJA
MAMICA, ameriški film; 22.05 TV DNEVNIK 2; 22.25 PORO-
ČILA V ANGLEŠČINI: 22.30 INTERVJU: Dute Glibota: 23.30
POROČILA '
HRVAŠKA II
16.05 TEST: 15.25 DOBER DAN; 16.30 TELESKI, SPREGLE-
DALI STE, POGLEJTE; 17.00 OČE BOM; 17.50 VI STE GO-
TOVO MOŽ; 18.30 POJOČI DETEKTIV; 19.30 GLASBENI
VSAKDAN: 20.00 GARFIELD; 20.10 ZGODBA ZA LAHKO
NOČ: 20.25 Tuzla: KVALIFIKACIJE ZA EVROPSKO PRVEN-
STVO V KOŠARKI; Jugoslavija - Španija: 22.00 ŠPORTNI
PREGLED; 22.20 PETDESET PLUS, UKRADEN, serijski film
KOPER^^^— ^^fcsF
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 OB RINGU; 14.00 ZA-
DETKI TEDNA, oddaja o nogometu (ponovitev); 15.45 SMU-
ČARSKI TEDNIK (ponovitev); 16.45 WRESTLING SPOT-
LIGHT; 17.30 NOGOMET; 18.30 PROGRAM V SLOVEN-
SKEM JEZIKU; 18.45 ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE;
19.25 ČAROBNA SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM, SE-
LAB 2020, risanke, LAUREL & HARDV, risanke; 20.00 DRU-
ŽINA SMITH, tf; 20.30 ČLOVEK IN ZEMLJA, dok. oddaja;
21.15 OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIFA, tf; 22.00 TV
DNEVNIK; 22.15 USA ŠPORT; 23.15 OB RINGU; 00.15 USA
ŠPORT
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, Priti na psa, ponovi-
tev; 9.30 FRANCOŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 GRAD
V SENCI, ponovitev, (Monfleet - ameriški film, 1955); 11.55
RAJI ŽIVALI, Nojevo perje; 12.15 REPORTAŽE IZ TUJINE,
ponovitev; 13.05 POROČILA; 13.15 Ml, ponovitev; 13,,
SREČANJE Z NARAVO, oddaja o živalih v sodelovani,
z WWF; 14.15 ALF, Lov na zločince, 1. del; 14.40 ONEDiNa
VA LINIJA, Deček proti vsej ladji; 15.30 OTROŠKI Pro.'
GRAM: 15.35 DUC TALES, Nevidni gost, risanka: let«
LUTKOVNA IGRICA; 16.30 GLASBENA DELAVNICA: 17«
MOJA MALA LAURA, Obisk; 17.30 MINI KLUB: 18.00 n
18.30 GRAD OB VRBSKEM JEZERU, serija; 19.22 ZNAftf
DANES: 19.30 ČAS V SLIK11; 19.63 VREME; 20.00 ŠPORt
20.15 MOSELBRUCK. Prihaja Elfrieda; 21.05 POGLEDi'
S STRANI; 21.15 ŠTIRIDESET VOZOV PROTI ZAHODU, (Tt,
Halleluja Trail - ameriški vestem, 1965); 23.35 PETROCEl,
Ll, Hipi na motorju; 8.20 POROČILA
AVSTRIJA II	^
16.55 LEKSIKON UMETNIKOV, slikarka m kiparka Mars
Biljan-Bilger; 17.00 KOMUNIKACIJSKA MREŽA, 10. - zaj.
nji del; 18.00 ČUDOVITA LETA, Dragi prijatelj - Ljubezw
ska pesem; 18.30 V\/URLITZER; 19.00 LOKALNI PROGRAI^
19.30 ČAS V SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 KULTURA; 20,1S
EL LUTE, 1. del TV filma; 21.50 NOVO V KINU, filmi |
njihove zvezde; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.30 SPOMINI: 23,3)
AVSTRIJA - ALPSKA BALADA, Dokumentarna oddajazoj
mi sovjetskega novinarja in snemalca predstavlja Avstri|o
0.40 POROČILA
SLOVENIJA	' ..M
8.35-11.50 in 14.45-24.00 TELETEKST TV SLOVENIJA;
8.50 VIDEO STRANI; 9.00 GRIZLI ADAMS, 32. del ameriške
nanizanke za otroke, ŠOLSKA TV; 9.20 ODDAJA ZA UČITE-
LJE: LIKOVNI POUK (IGRE S SVETLOBNIMI VIRI); 9.35
PUSTOLOVŠČINA SLIKARSTVO: SLIKAR IN NJEGOV UNI-
VERZUM; 10.10 MUZZV, angleščina za najmlajše (12/20);
10.25 MOSTOVI; 10.55 ZAKON V LOS ANGELESU, 27. del
ameriške nanizanke; 11.40 VIDEO STRANI; 15.00 VIDEO
STRANI; 15.10 TV MOZAIK: 15.10 MUZZV, angleščina za
najmlajše (12/20); 15.25 MOSTOVI; 15.55 SOVA, ponovitev,
MURPHVJEV ZAKON, ameriška nanizanka (7/13); 17.00 TV
DNEVNIK 1; 17.05 TV MOZAIK; ŠOLSKA TV, ponovitev;
17.05 ODDAJA ZA UČITELJE; LIKOVNI POUK (IGRE
S SVETLOBNIMI VIRI); 17.20 PUSTOLOVŠČINA SLIKAR-
STVO: (IGRE S SVETLOBNIMI VIRI); 17.20 PUSTOLOVŠČI-
NA SLIKARSTVO; SLIKAR IN NJEGOV UNIVERZUM; 18.00
SPORED ZA OTROKE IN MLADE; 18.00 TELESKI '90: PRI-
PRAVIMO SE NA SMUČANJE; 18.30 ALF, ameriška nani-
zanka (6/24); 18.55 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DO-
BRO JE VEDETI; 19.30 TV DNEVNIK 2; 20.05 VOJNE USO-
DE, angleška nadaljevanka (3/7); 21.10 TEDNIK; 22.15 TV
DNEVNIK 3; 22.35 SOVA: VSE RAZEN LJUBEZNI, ameriška
nanizanka (14/19), MURPHVJEV ZAKON, ameriška nanizan-
ka (8/13); 23.50 VIDEO STRANI
SLOVENIJA u^mmmmrnrn
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
LJUBLJANA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 DANES V SKUPŠČI-
NI; 20.45 DIVJI SVET ŽIVALI, angleška poljudnoznnstvena
serija (5/14); 21.15 MALI KONCERT: Maja Cerar, violina,
Hinko Haas, klavir: 21.30 SVET NA ZASLONU; 22.00 RE-
TROSPEKTIVA »KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU«,
SEDMA ZAPOVED: KRADI MALO MANJ; 0.30 VUTEL
HRVAŠKA \_________________
9.15 poročila, 9.20 tv koledar: 9.30 operacija bar-
barossa, tv nadaljevanka za otroke (6/7); 10.00 šolski
program, spoznajmo gledališče: 10.35 kaj se do-
gaja v atomskem jedru; 10.55 priče preteklosti:
otroci mavrice; 11.10 človek in voda; 11.30 nemš-
čina - alles Gute, 12. lekcija; 12.00 poročila; 12.10
video strani; 12.20 satelitski program; 15.00 mo-
kra koža, tv drama: 16.10 video strani; 16.25 poro-
čila; 16.30 tv koledar; 16.40 operacija barbaros-
sa, tv nadaljevanka za otroke (6/7); 17.10 ljubitelji
narave: daphne sheldrick; 17.40 hrvaška danes;
18.25 številke in črke, kviz; 18.45 znanost in Ml;
19.15 male skrivnosti velikih kuharskih moj-
strov; 19.30 tv dnevnik 1; 20.00 spekter, politični
magazin; 21.05 na gori raste zelen bor, jugoslovan-
ski film: 22.25 tv dnevnik 2; 22.45 poročila v angleš-
ČINI; 22.50 VELIKI VIRTUOZI: DUNJA VEJZOVIČ; 23.40 PO-
ROČILA
HRVAŠKA II	—
16.05 TEST; 16.25 DOBER DAN, SPREGLEDALI STE, PO-
GLEJTE; 16.30 NAJDRAŽJA MAMICA; 18.30 UKRADEN, se-
rijski film; 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD;
20.10 ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 TUDI TO JE ŽIVUE-
NJE, ŠALJIVI HIŠNI VIDEO; 22.35 POROČILA; 22.50 UKRA-
DEN, serijski film; 23.45 NOSTALGIJA, KRONIKA ŠAHOV-
SKE OLIMPIADE
KOPER ^B
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 14.00 USA ŠPORT; 15.45
V RINGU; 16.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGO-
MET; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45
ODPRTA MEJA; 19.00 ČAROBNA SVETILKA-OTROŠKI
PROGRAM, VVOOBINDA, tf; 19.50 AKTUALNA TEMA; 20.30
»TUTI FRUTTI«, glasbena oddaja. Vodi: Alex Bini; 21.30
OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIVA, tf; 22.10 TV DNEVNIK;
22.20 NOGOMET: EVROPSKI GOLI, 23.15 OB RINGU: 00.15
»VELIKI TENIS«
AVSTRIJA	_
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, Dragi prijatelj, ponovi-
tev: 9.30 ZEMLJA IN LJUDJE, ponovitev; 10.00 ŠOLSKA TV;
10.30 ŠTIRIDESET VOZOV PROTI ZAHODU, ponovitev, (Th
Hallelujah Trail - ameriški film, 1965); 12.50 KLUB 2»
SENIORJE, ponovitev; 13.35 POROČILA; 13.45 Ml, ponn
tev; 14.15 FRED BASSET, risanka; 14.20 ALF, Lovnazloči
ca, 2. del; 14.45 ONEDINOVA LINIJA, Na tajni nalogi: 15.3
Otroški program; 15.35 PERRINE, Prvi sneg - risanli
serija po romanu Brezdomci Hectorja Malota; 16.00 A*
DAM, DES; 16.20 USPEŠNICE IN KVIZ; 16.55 MINI Čil
V	SLIKI; 17.05 CURIOSITV SHOW, zabavna in poučna zna«
stvena oddaja za otroke; 17.30 MINI LEKSIKON; 17.55 Pl
GU; 18.00 Ml; 18.30 GRAD OB VRBSKEM JEZERU, Plen
stvo te ne obvezuje; 19.22 ZNANJE DANES; 19.30 ČA
V	SLIKI 1; 19.53 VREME; 20.00 ŠPORT; 20.15 MUSIMI
TENSTADL, večer narodnozabavne glasbe s Karlom
ikom iz Salzburga; 21.45 KULINARIKA; 21.50 POGLEDI
S STRANI; 22.00 POZOR RDEČA LUČ, TV film; 22.45PfiW
UUBEZEN, (First Love - Nemško-švicarski film, 1970V,I).15
PETROCELLI, Zlata kletka; 1.00 POROČILA
AVSTRIJA II	%
17.10 LEKSIKON UMETNIKOV, risar Felix VVaske; 17,1S
NEBU NAPROTI, 9. del: Lov na hitrost; 18.00 ČUDOVIT*
LETA, Vrni mi moje srce: 18.30 VVURLITZER; 19.00 L0KA13
NI PROGRAM; 19.30 ČAS V SLIKI 1; 10.53 VREME; 20,«
KULTURA; 20.15 DOMAČE REPORTAŽE; 21.05 SPElt
TRUM; 22.00 ČAS V SLIKI 2; 22.25 KLUB, POROČILA ^
SLOVENIJA I
8.35-10.30 in 14.35-1.10 Teletekst TV Slovenija; 8.50 VIDEO
STRANI; 9.00 TV MOZAIK; 9.00 DELFIN FLIPPER, 16. del
ameriške nanizanke za otroke: 9.25 VOJNE USODE, angle-
ška nadaljevanka (1/7); 10.20 VIDEO STRANI; 14.50 VIDEO
STRANI; 15.00 SVET NA ZASLONU, ponovitev; 15.30 SOVA,
ponovitev, VSE RAZEN LJUBEZNI, MURPHVJEV ZAKON;
17.00 TV DNEVNIK 1; 17.05 MOZAIK: TEDNIK, ponovitev,
18.10 SPORED ZA ČTROKE IN MLADE; 18.10 GRADOVI:
POMNIKI SE SPREMINJAJO V LEGENDO, ponovitev 13.
- zadnjega dela; 18.40 HOV!, 11., zadnji del angleške nani-
zanke; 19.05 RISANKA; 19.15 TV OKNO; 19.20 DOBRO JE
VEDETI: 19.30 TV DNEVNIK 2; 19.59 ZRCAO TEDNA; 20.20
NEBU NAPROTI, angleška dokumentarna serija (11/12);
21.20 ZAKON V LOS ANGELESU, ameriška nanizanka (30/
41); 22.10 TV DNEVNIK 3; 22.35 SOVA: DRUŽINSKE VEZI,
ameriška nanizanka (14/22), OB LETU OSOREJ, ameriški
film; 1.00 VIDEO STRANI
SLOVENIJA II —
16.00 SATELITSKI PROGRAMI - POSKUSNI PRENOSI;
17.30 REGIONALNI PROGRAMI TV SLOVENIJA - STUDIO
MARIBOR: TELE M; 19.00 VIDEOMEH, ponovitev; 19.30 TV
DNEVNIK; 20.00 ŽARIŠČE; 20.30 AVE MARIJA; 21.00 VPRA-
ŠAJTE ZIS; 22.00 VUTEL; 23.00 VIDEONOČ
HRVATSKA
9.15 POROČILA; 9.20 TV KOLEDAR; 9.30 KAPETAN GROM
IN VOJAKI PRIHODNOSTI, ameriška znanstvenofantastična
nanizanka; 10.00 ŠOLSKI PROGRAM: ŽIVETI Z AIDSOM,
kontaktna oddaja; 12.00 POROČILA; 12.10 VIDEO STRANI;
12.20 SATELITSKI PROGRAM; 13.50 SHAKESPEARE NA
TV: SEN KRESNE NOČI: 16.10 VIDEO STRANI: 16.25 PORO-
ČILA; 16.30 TV KOLEDAR; 16.40 KAPETAN GROM IN VOJA-
KI PRIHODNOSTI, ameriška znanstvenofantastična nani-
zanka;, 17.10 POGOVORI O ZNANOSTI: SKOLIOZA; 17.40
HRVAŠKA DANES; 18.25 ŠTEVILKE IN ČRKE, kviz; 18.45
TAKSI, ameriška humoristična nanizanka; 19.10 RISANKA;
19.30 TV DNEVNIK 1; 20.00 PREPOVEDANO, ameriški film;
21.55 ZAGREBŠKI SEJEM JAZZA '90; 22.40 TV DNEVNIK 2;
23.00 POROČILA V ANGLEŠČINI; 23.05 EKRAN BREZ OKVI-
RA, oddaja o kulturi; 0.35 POROČILA
HRVAŠKA
16.05 TEST; 16.25 DOBER DAN; 16.30 TELESKI; 17.00
SPREGLEDALI STE, POGLEJTE; 18.30 UKRADEN, serijski
film: 19.30 GLASBENI VSAKDAN; 20.00 GARFIELD; 20.10
ZGODBA ZA LAHKO NOČ; 20.15 ZMENEK V PETEK, PORO-
ČILA IZ MEST, BIBLIJA; 21.50 HAGGARD; 22.30 POROČI-
LA; 22.45 LOVEJOV; 23.35 Opatija: VIDEONOČ
MUHLENTALA. Divja svinja. Tatinska sraka; 17.30 Mfll
KVIZ; 17.55 PINGU; 18.00 Ml; 18.30 GRAD OB VRBSKE«
JEZERU, Mr. Charlie iz L. A., zadnji del; 19.22 ZNANJE
DANES; 19.30 ČAS V SLIKI I; 19.53 VREME; 20.00 ŠPOR^
20.15 STARI, Tiha smrt; 21.20 KUPČIJE S STRAHOM. (Rul«
of Engagement - 4/5 del britansko-nemške nadaljevanise
1989); 22.10 POGLEDI S STRANI; 22.20 TRAILER, oddajaS
ljubitelje filma; 22.50 DOBRODOŠLI V KRVAVEM MESTU
(VVelcome to Blood City- kanadski film, 1976); 0.25 PETR&
CELLI, Prijateljeva smrt - Petrocelli; Barry Neman, Adaf
North: VVilliam Shantner; 1.15 EX LIBRIS
AVSTRIJA II	^
16.25 LEKSIKON UMETNIKOV, slikar Andre Verkuas-V^
Ion; 16.30 BORZNA POROČILA; 16.45 ELLIS ISLAND,6_*
nadaljevanke po romanu Freda Mustarda Stev\/arta;
SREČANJE Z NARAVO, oddaja o živalih v sodelovanj«,
z WWF; 18.00 ČUDOVITA LETA, Vrnimo se na dreveS
18.30 VVURLITZER: 19.00 LOKALNI PROGRAM; 19.30C^
V	SLIKI I; 19.53 VREME: 20.00 KULTURA, 20.15
uganite ime znanstvenika; 21.00 MODA OSEBNO, žensj<®'
shovvbusinessa in plemstva klepetajo o modi; 21.20 HAOt^
ZA DOM, Kabaret z dnevno sobo Josefa Haserja: 22.00C^
V	SLIKI 2; 22.25 ŠPORT; 22.50 V BORBI PROTI AlD^"
ZGODBE O OUILTU, (Common Threads: Stories from^
Ouilt - ameriški film, 1989); 0.15 H6HENFEUER, (Švicars*
film, 1985); 2.15 EX LIBRIS
KOPER 3 - : ^^^^^^^^
12.30 RAZISKOVALNA BAZA; 13.00 NOGOMET: EVROPSKI
GOLI (ponovitev); 14.00 »VELIKI TENIS«; 15.45 OB RINGU;
18.45 VVRESTLING SPOTLIGHT; 17.30 NOGOMET, Šapan-
sko prv.; 18.30 PROGRAM V SLOVENSKEM JEZIKU; 18.45
ODPRTA MEJA; 19.00 TVD STIČIŠČE; 19.25 ČAROBNA
SVETILKA - OTROŠKI PROGRAM, SELAB 2020, risanke,
BOBER DON CHUCK, risanke; 20.00 MANJŠE, BOGATSVO
EVROPE, dok. oddaja; 20.30 SKAG, TV nanizanka v 9. delih:
6. del; 21.15 OČE IN SIN, POSEBNA DETEKTIVA, tf; 22.00
TV DNEVNIK; 22.15 BASKET - »ASSIST«; 22.45 SUPER-
VOLLEV; 23.15 IZBOR ŠPORTNIH ODDAJ; 00.15 NOGO-
MET, Nemško prv.
AVSTRIJA I
9.00 POROČILA in ČUDOVITA LETA, Vrni mi moje srce,
ponovitev; 9.30 RUŠČINA; 10.00 ŠOLSKA TV; 10.30 PRVA
LJUBEZEN, ponovitev, (First love - nemško-švicarski film,
1970); 12.00 KONJENICA NA LEDU, film Luisa Trenkerja,
ČB; 12.10 DOMAČE REPORTAŽE, ponovitev; 13.00 PORO-
ČILA; 13.10 Ml, ponovitev; 13.40 SKRINJA S STARO ŠARO,
Bahavi Ben, burleska z Benom Turpinom, ČB: 13.55 SANC-
HO IN PANCHO, risanka; 14.00 GARBIELA, (Nemški film,
1950); 15.00 Otroški program; 15.35 ALFRED J. KVVAK,
Pustolovščina na odprtem morju, risanka; 16.00 AM, DAM,
DES; 16.20 KOTIČEK ZA ŽIVALI; 16.35 5 X JAZ IN TI, pregled
programa; 16.55 MINI ČAS V SLIKI; 17.05 OTROCI IZ
gremo v kino
KINO UNION
do 3. 12.: DICK TRACY
-	ameriški film
od 4. 12.: ŠKANDAL V HOL-
LYWOODU - ameriški film
KINO MALI UNIOKN
od 26. 11. do 1. 12.: ZAPO-
SLENO DEKLE - ameriški
film
od 3. 12.: SESTANEK
Z NEZNANCEM - ameriški
film
KINO METROPOL
od 27. 11. do 3. 12.: VELIKA
MODRINA - francoski film
od 27. 11. do 3. 12: VRNITEV
V PRIHODNOST III. del
-	ameriški film
od 4. 12.: OTOK Z ZAKLA-
DOM - ameriški film
od 4. 12.: FASCINACIJA
-	ameriški film
Matineja
1.	12.: KAKŠNA ZMEŠNJA-
VA - ameriški film
KINO DOM
od 27. 11. do 3. 12.: ERIK
-	ameriški film
od 4. 12.: VRNITEV NAVA-
HO GROMA - ameriški film
do 3. 12.: TRINITA - italijan-
ski film
KINO VOJNIK
2.	12.: VEČNI MAŠČEVA-
LEC - ameriški film
KINO ŠMARJE
29.	11. in 1. 12.: PTIČ NA ŽI-
CI - ameriški film
30.	11.: ZADNJI IZHOD ZA
BROOKLVN - ameriško-
nemški film
2. 12.: NORČIJE BARONA
MUNHAUSNA - ameriški
film
KINO ZDRAVILIŠČE
ROGAŠKA SLATINA
29.	11. in 30.11.: OSEM MILI-
JONOV SMRTI - ameriški
film
Nočni kino
30.	11.: DETEKTIVKA IZ
BEVERLLY HILLSA - ame-
riški film
KINO ŠENTJUR PRI CELJU
1. in 2. 12.: LA BAMBA
- ameriški film
KINO VELENJE
30. 11., 1. 12. in 2. 12.: OTOK
Z ZAKLADOM - ameriški
film
3. 12. in 4. 12.: HOLANDSKE
LUTKE - ameriški film
5. 12.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
Nočni kino
30. 11., 1. 12. in 2. 12.: RAZ-
UZDANKA - ameriški film
KINO DOM KULTURE
3. 12.: DRUŠTVO MRTVIH
PESNIKOV - ameriški film
Matineja
2. 12.: POPAJEVE NORČIJE
-	ameriški film
KINO ŠOŠTANJ
2.	12.: UMAZANI PLES
-	ameriški film
3.	12.: OTOK Z ZAKLADOM
-	ameriški film
HOTEL PREBOLD
v turobnih zimskih dneh vam ponujamo nekaj
novega, slastnega in eksotičnega iz daljnjega
Vzhoda.
TAJSKA KUHINJA
v restavraciji TAl v HOTELU PREBOLD
od 29. 11. naprej, vsak dan, razen torka, od 18. do
23. ure.
Za popestritev prazničnih dni, vas vabimo
1. decembra na ples.
Igral bo ansambel MI STE R PAUL.
' Vabljeni!

28. november 1990 - stran 27
Z objektivom v zakulisju v Libojah
Štime je treba uglasiti: Prerod in Vesna.
Na koncu pa vsi na oder.
Zemetovi so se pripravljali za nastop od dopoldanskih ur.
Libojske notice
Med najbolj zaposlenimi
muzikanti so bili_ zadnjo nede-
ljo v novembru Šaleški fantje,
ki so poleg dveh nastopov v Li-
bojah sodelovali še na dobro-
delnem koncertu v Velenju.
Da fantje in dekle vzdržijo tak
napor, si v zakulisjU'omislijo
tudi kakšno šalo. Pevka Erika
je med drugim razglasila kita-^
ro njihovemu basistu« • Druži-
na Galič, ki seje uspešno vrni-
la z gostovanja po Južni Ame-
riki, tokrat ni pripeljala s sabo
ansambla Slovenija, temveč
vokalni kvintet Ajda. ki je bil
z domačimi priredbami prijet-
na popestritev revije. Jože je
ob tem d^al da je poleg njih
popestritev tudi nova napove-
dovalka, domačinka Tanja Ba-
hh. Z njegovo trditvijo so se
strinjali tudi poslušalci v dvo-
rani • Med tistimi ansambli, ki
so imeli težave z boleznijo v se-
stavu je bil tudi Hmeljarski in-
strumentalni kvintet, ki pa ni
pustil organizatorjev in poslu-
šalcev na cedilu in si je pač
sposodil harmonikarja pri Ga-
iiških fantih • Poslušalci so ve-
čino ansamblov nagradili
z dolgotrajnim aplavozom,
fned drugim tudi domačine,
ansambel Mira Klinca. To pa
"i nič čudnega, saj je imel vgo-
steh eminentno gostjo Tino
Turner, za katero seje skrival
basist Franci Božnik. Poleg
Klincov so za humor poskrbeli
fantje ansambla Prerod • Brat-
je iz Oplotnice, Trio Simona
Legnarja, ansambel Braneta
Klavžarja in Frankolovčani pa
so svoj prihod napovedali. Po-
slušalci so jih seveda pričako-
vali, tik pred začetkom priredi-
tve pa so nekateri svoje počet-
je opravičili, nekateri pa sploh
ne. Tine Lesjah, vodja ansam-
bla Bratje iz Oplotnice se je
v zadnjem trenutku pojavil
z opravičilom, da mora eden
od fantov delati nadure. Da pa
ima primerno zamenjavo: mla-
de »pubece« Trio Svetlin, ki so
nastopili kot prvi in resnično
ogreli dlani poslušalcev
• V okrepčevalnici kulturnega
doma je zmanjkalo vina z zaš-
čitno znamko. Nekateri zlob-
neži so za krivca poiskali pev-
ko ansambla Vesna, Ireno
Vrčnkovnik • Andrej Zemeje
imel zelo odgovorno nalogo.
Moral je paziti na izposojeno
kitaro niihovega bivšega člana
Jožeta Zlavsa, pa tudi na voj-
sko ni smel čisto pozabiti.
Prost izhod je imel le do izteka
nedeljskega dne.
Humanitarni koncert za slepe
Pretekli teden je bil v Narodnem domu v Celju humani-
tarni koncert, katerega izkupiček so namenili 29 članom
Medobčinske zveze slepih in slabovidnih Celje, katerim je
Minula povodenj prizadela največ škode.
Prireditev je poleg omenjenega društva pomagala pripra-
viti tudi Zveze kulturnih organizacij iz Celja. Vsi nastopajoči
So se odrekli honorarju. Sodelovali pa so: mešani komorni
Pevski zbor Celje, moški pevski zbor Antona Bezenška iz
frankolovega, Celjski godalni orkester, Revijski tambura-
^ki zbor iz Celja in KUD Zarja iz Trnovelj.
Koncert so omogočili: Tovarna papirja Radeče, Kovino-
^hna Celje, Skupščina občine Celje, Novi tednik in Radio
[-elje. Vrtnarija Medlog, cvetličarna Ocvirk ter novinarski
^iši Delo in Večer.
Z.S.
Kdai Veseli
Libojčani?
»Libojsko revijo vsako leto
vzamem zelo resno in tudi le-
tos sem bil že več ur pred pri-
reditvijo v garderobi za muzi-
kante. K meni je prišel mlad
fantič, harmonikar, ki sem ga
prvič videl in me nagovoril:
,Dober dan gospod Zeme'. To
me je izredno raz^'eselilo, saj
vidim, da se mladi zanimajo za
domačo glasbo in nas še poz-
najo. Še bolj me je razveselilo,
ko sem ta mladež videl igrati,
kako jim gredo prsti po tipkah.
Ni se nam treba bati za to našo,
domačo glasbo.«
Tako se je v imenu 15. an-
samblov zahvalil organizator-
jem za povabilo Franci Zeme
in seveda obljubil, da bodo
med poslušalce, ki. pridejo
praktično iz vseh vetrov v Li-
boje, radi prišli tudi v prihod-
njih letih. Ob tem pa pozval
glavne krivce te po tradiciji
najdaljše tovrstne prireditve
na našem območju Vesele Li-
bojčane, da se po dolgih letih
zopet zberejo in nastopijo na
jubilejni 20. reviji. Nekdanji
vodja Libojčanov in zdajšnji
glavni organizator Heri Kuz-
ma pa je ob tem dejal
»Ce ste me že izvali in izziv
se mi zdi mikaven, bom seveda
s fanti skušal vzpostaviti stik
in skoraj zagotovo si upam tr-
diti, da nas boste čez dve .leti
videh na jubilejni reviji. Konec
koncev; če je Zeme sodeloval
na vseh 18. revijah, zakaj se ne
bi srečali skupaj na odru v pre-
hodu v tretje desetletje naših
revij.«
EDI MASNEC
Zvok andskih piščali vznemiril Celje
Mlačnost Celjanov, ki ni-
smo vajeni drugačnega hru-
pa kot je ropot avtomobi-
lov, ali ropot, ki ga povzro-
čajo delavci ob popravlja-
nju cest, je dodobra razbur-
kal nenadejan obisk. Kar
sredi Celja, pred Metrojem,
se je pojavila skupina and-
skih indijancev, ki je s svo-
jo glasbo zbudila tempera-
ment zaspanega ljudstva.
Med nas je za hip prišla sku-
pina Katari, ki jo sestavlja-
jo Horhe, Mitho, Francisko
in Anfelino.
Ansambel prihaja iz Južne
Amerike, iz Bolivije. Igra
glasbo andskih ljudstev, se
pravi dežel Ekvadorja, Boli-
vije in Čila. Primerna njihovi
glasbi so seveda tudi glasbi-
la, na katera igrajo. Ta pa se
imenujejo: zandavor, ki je
neka vrsta piščali, sikus, tudi
piščali, čarango - majhna
tamburica, čahčaš, inštru-
ment, ki ga sestavljajo nani-
zani kozji zobje, in seveda ki-
tara ter boben.
Člani ansambla so stari
v povprečju 26 let, kot skupi-
na pa igrajo šele eno leto. Do
sedaj so nastopali v Nemčiji,
Madžarski, Italiji, Avstriji in
Jugoslaviji. Turnejo po Ju-
goslaviji so začeli v Zagrebu,
nadaljevali v Mariboru in Ce-
lju. Preživljajo pa se izključ-
no z denarjem, ki ga zasluži-
jo s prodajo kaset in izkupič-
kom uličnih koncertov.
Začetna zadržanost Celja-
nov se je z vsako pesmijo
bolj topila in na koncu je ob-
veljalo staro načelo, da smo
Slovenci hladni le navzven.
BERNARDA STOJAN
Foto: EDO EINSPIELER
CLUB CASABLANCA vabi nocoj na nastop Borisa Novl(oviča in sliupine Nočna straža, jutri
pa bo v tej disl(otel<i gostoval BAJAGA.
Vljudno vabljeni!
Lestvici Radia Celje
Zabavne melodije:
1.	WHEN YOU COME BACK TO ME - JASON DONOVAN (7)
2.	ŠUM NA SRCU - ANDREJ ŠiFRER	(3)
3.	TONIGHT - NEW KIDS ON THE BLOCK	(8)
4.	SO HARD - PET SHOP BOVS	^ (4)
5.	THE JOKER - STEVE MILLER BAND	(9)
6.	LOOK ME IN THE HEART - TINA TURNER	(6)
7.	GOODBV MARIJA - POP DESIGN	(5)
8.	RAD IMAM - NERON	(8)
9.	CRVING IN THE RAIN - A-HA	(5)
10. GIVE IT ALL'AWAY - HOTHOUSE FLOWERS	(2)
Lestvica zabavnih melodij je na sporedu Radia Celje vsako
soboto ob 17.30.
DomaČe melodije:
1.	MNOGO LET-BURNIK	(7)
2.	PO SAVINJSKI DOLINI - VESELI DRENOVO!	(4)
3.	DANES JE TVOJ ROJSTNI DAN - HENČEK	(4)
4.	MARTINOVANJE - SLOVENIJA	(9)
5.	ZA LAŽJE SLOVO - KLINC	(3)
6.	SRCE NE JOČI VEČ - ŠTAJERSKI VRELEC	(7)
7.	NA ZDRAVJE ŠTAJERCI - KLAVŽAR	(10)
8.	JUŽEK IN MARTA - AVSENIK	(6)
9.	PLANINSKI KRST - NAGELJ	(2)
10. RODNI DOM - PODKRAJSKI FANTJE	(9)
Lestvica domačih melodij je na sporedu Radia Celje vsak
ponedeljek ob 17.30.
Predlogi za lestvico zabavnih melodij:
MIRACLE - JON BON JOVI
IN ZAIRE - AFRIČAN BUSSINES
YOU GOTTA LOVE SOMEONE - ELTON JOHN
Predlogi za lestvico domačih melodij:
PISMO PIŠEM TI - CELJSKI INSTRUMENTALNI KVINTET
SEME JE VZKLILO - LIPA
DRAGI MOJ VRNI SE - FANTJE TREH DOLIN
Nagrajenca: Štefka Duras, Kidričeva 2, Žalec
Vanja Slapnik, Varpolje 46, Rečica ob Savinji
Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje
Trg V. kongresa 3a, 63000 Celje
Vsakič nagrada - velika plošča, ki jo izžrebanca izbereta v
prodajalni MELODIJA v Celju.
KUPON
lestvica zabavnih melodij.
izvajalec_
lestvica domačih melodij
izvajalec__
ime in priimek.
naslov_
28. stran - 28. november 1990

prireditve
V	Zdraviliški dvorani v Laškem bo danes, v sredo 28.
novembra ob 20. uri četrti tradicionalni večer z New
Swing Quartetom.
V	dvorani Golovec v Celju bo v nedeljo, 2. decembra ob
16.30 uri dobrodelni koncert za poplavljene družine
v mozirski občini.
V	vojaškem zdravilišču v Rimskih Toplicah bo danes,
v sredo 28. novembra, koncert Železničarske godbe na
pihala iz Zidanega Mosta, ki jo vodi Ivo Gulič. Sodelovali
bodo tudi učenci radeške glasbene šole in operna pevka
Dragica Čarman.
V	Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo danes, v sredo
28. novembra ob 20. uri,- družabni večer s plesnim parom
Rabič-Stojilkovič. V petek, 30. novembra pa bo prav tako
v Kristalni dvorani ob 20. uri večer jugoslovanske folklore
z nastopom FS Minerali.
V	Likovnem salonu v Celju je do 15. decembra na ogled
razstava Fragmenti, delo akademskega kiparja Marka Ko-
vačiča.
V	knjižnici Edvarda Kardelja v Celju je do konca
novembra na ogled razstava etnografske literature, ki jo je
pripravila Vanda Četina.
V	galeriji Kulturnega centra v Velenju razstavlja slikar
France Slana.
Na Miklavževem trgu in ploščadi pred Namo v Velenju
bo v sredo, 5. decembra ob 16. uri Miklavževanje.
V	galeriji Kompas v Celju do 21. decembra razstavlja
umetniške turistične fotografije Vinko Skale.
_ V Pivnici v Rogaški Slatini je na ogled razstava del
"krešimira Jerka-Rončeviča iz Zagreba.
Veterinarska dežurstva
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Na veterinarski postaji
v Žalcu je redni delovni čas veterinarjev od 6. do 14. ure,
neprekinjeno dežurstvo za celo občino pa je od 14. do 6. ure
naslednjega dne. Dežurstvo je organizirano tudi ob koncu tedna
in ob praznikih. Telefon: 714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: V Mozirju na veteri-
narski postaji je redni delovni čas veterinarjev vsak dan, razen
ob nedeljah od 7. do 15. ure, redna dopoldanska ambulanta pa
od 7. do 9. ure. Do 2. decembra bo dežural Drago Zagožen, dipl.
vet. iz Ljubnega, tel. 841-769, od 3. decembra dalje pa bo dežurni
Ciril Kralj, dipl. vet. iz Ljubnega. tel. 841-410.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR: Na šentjurski vete-
rinarski postaji je redni delovni čas veterinarjev od 7. do 15. ure
vsak dan, od 15. ure do 7. ure naslednjega dne pa je organizirano
dežurstvo. Do 29. novembra bo dežural Franci Zapušek, dipl.
vet., tel.: 741-935, od 30. novembra dalje pa bo dežural Gregor
Bezernšek, dipl. vet., tel.: 741-264.
SP MERX - DO ZDRAVILIŠČE
DOBRNA
Komisija za delovna razmerja
objavlja dela in naloge
vodenje in organiziranje dela
v mehanični delavnici
Kandidati morajo izpolnjevati, naslednje pogoje:
-	V. stopnja tehnične usmeritve (strojne, elektro)
-	2 leti delovnih izkušenj
-	sposobnost vodenja in organiziranja del
-	izpit iz VPD
Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas,
S 3-mesečnim poskusnim delom.
Pisne prijave z dokazili naj kandidati
pošljejo v 15. dneh po objavi na naslov:
ZDRAVILIŠČE DOBRNA, Kadrovska služba, 63204
DOBRNA
[RGOVINA »IVIIKV MAUS«
- OSTROŽNO
ZA VSAKEGA NEKAJ
Pestra ponudba: delikatesa
piščanci in pakirano meso
sadje, zelenjava
preboldski kruh, pecivo
francoska solata
Posebna ponudba: fini narezki
tatarski biftek
domača potica - sirova,
ODPRTO:
delavniki 9.00 do 21.00 j^^p PRAZNIKI
nedelje 9.00 do 12.00 ODPRTO
S kuponom MIKI MAUSA kupujete pri
nakupih nad 500 din 5% ceneje
KUPON - MIKY
MAUS
Kupujte ceneje
ALENKA DOBNIK
Razgledna 2
Celje - Ostrožno,
tel: 35-442
HIVIEZAD GRAMES p. o. ŽALEC
Ul. Ivanke Uranjel< 1
63310 Žalec
Po sklepu delavskega sveta podjetja
objavljamo:
zbiranje pisnih ponudb
za prodajo poslovnega prostora v Žalcu
Cesta na Lavo 1
Površina poslovnega prostora - 513 m^.
K poslovni Stavbi sodi komunalno urejeno zemljišče
v izmeri 1584m^.
Ponudbe sprejemamo 10 dni v zaprtih ovojnicah
z oznako »za natečaj« na naslov: Hmezad Grames,
Ul. Ivanke Uranjek 1, 63310 Žalec. O izidu natečaja
bomo udeležence obvestili v 15. dneh po zaključku.
Dodatna pojasnila dobite po telefonu (063) 711-211,'
interna 18.
Izdelki kovinske, plastične,
usnjene, papirne in druge
galanterije
Ivo BRGLEZ
63000 Celje, Vrunčeva 22, tel. (063) 33-333
IZDELOVANJE
TISKANJE
POSREDOVANJE
TRGOVINA
Naš program proizvodnje, kooperacije in prodaje obsega izdelke
za najrazličnejše potrebe in namene:
-	reklamni izdelki
-	pisarniški pribor
-	usnjena galanterija
-	pripomočki za šoferje
-	igrače
-	namizne in stenske ure, termometri.
Vse izdelke vam po želji lahko opremimo tudi z napisi (sitotisk,
topli tisk, tampotlsk).
objavlja
prosta dela in naloge
1.	namestnik vodje PEGrosist
-	višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske
ali komercialne smeri
-	3 leta delovnih izkušenj v komercialnem poslova-
nju trgovine na debelo in drobno
-	poskusno delo dva meseca
2.	vodja skladiščne skupine
(skladiščnik)
-	peta oz. četrta stopnja - poslovodska šola oz. šola
za prodajalce in z delom pridobljene delovne zmož-
nosti.
-	3 oziroma 5 let delovnih izkušenj na podobnih
delih in nalogah
-	poskusno delo dva meseca
Delovno razmerje o zaposlitvi bomo sklenili za nedo-
ločen čas s polnim delovnim časom.
Kandidate vabimo, da pisne ponudbe z dokazili po-
šljejo v osmih dneh od dneva razpisa na naslov:
Hmezad, trgovsko podjetje NAMA P.O.Žalec, Titov
trg 2, 63310 ŽALEC.
Zaposlimo
\
elektrotehnika-elektronika
za servisiranje pisarniške mehanizacije.
Delo sklenemo za nedoločen čas s tri mesečnim
poskusnim delom.
Pogoj:
1.	vozniški izpit B kategorije
2.	tri leta delovnih izkušenj.
Kandidate bomo o odločitvi obvestili v 15. dneh.
»START«
ŠPORTNI SERVIS, ŠENTJUR
organizira
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE OPREME
v dvorani gasilskega doma Šentjur
Sobota, 1. decembra od 9. do 18. ure
Nedelja, 2. decembra od 8.-17. ure	Vabljeni!
STEKLARNA »BORIS KIDRIČ«
ROGAŠKA SLATINA
objavlja	^
prosto delovno mesto
direktor proizvodno-tehničnega
sektorja
Razpisni pogoji:
-	diplomirani inženir kemijske tehnologije
ali druge ustrezne smeri (VII. stopnja)
-	4 leta delovnih izkušenj v proizvodnji stekla ali
drugi ustrezni stroki
-	aktivno znanje svetovnega jezika
Kandidat bo izbran za dobo 4 let.
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahteva-
nih pogojev naj pošljejo kandidati v 8. dneh po
objavi v časopisu na naslov: Steklarna »Boris Kidrič«
Rogaška Slatina, Ul. Talcev 1, 63250 Rogaška Sla-
tina.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 30. dneh po
končanem zbiranju prijav.
MINI MARKET Z MAXI PONUDBO
Mini
MARKET
-	živila, delikatesa, pijače
-	sadje, zelenjava
-	čistila, kreme, praški...
-	itd.
Ob večjih nakupili
dostava na dom
Margareta ŠkrabI,
Cesta na Ostrožno 14
Celje, telefon: 37-083
POSEBNA PONUDBA:
-	tatarski biftek
-	razni narezki
-	francoska solata
Po trgovinskih cenah
ODPIRALNI ČAS:
vsak dan (tudi sobota)	7.30 do 20.00
nedelja	8.00 do 12.00
»MIK«
MODNA KONFEKCIJA PREBOLD
VABI K SODELOVANJU
V SVOJO SREDINO SODELAVKE ZA
OPRAVLJANJE DEL
konfekcionar - šivilja
Poleg splošnih morajo kandidatke izpolnjevati še
naslednje pogoje:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe za konfekcionira-
nje (oz. poklicna šola za šivilje ali krojačice)
-	eno leto delovnih izkušenj
Nagrajevanje je po učinku z možnostjo dobrega za-
služka.
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim
delom.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
o strokovni izobrazbi je potrebno poslati v 8. dneh
po objavi na naslov: MIK modna konfekcija PRE-
BOLD.
Kandidatke bomo o izbiri pisno obvestili v 15. dneh
po končani izbiri.
HOTEL EVROPA CELJE
Titov trg 4
objavlja
prosto delovno mesto
kuharja
Pogoji:
-	IV. stopnja strokovne izobrazbe kuharske smeri
-	2 leti delovnih izkušenj
-	2 meseca poskusno delo
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas in
s polnim delovnim časom.. Kandidati naj pošljejo
vloge v 8. dneh na gornji naslov.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od
dneva izbire.

28. november 1990 - stran 29
30. stran - 28. november 1990


28. november 1990 - stran 31
32. stran - 28. november 1990

nočne
cvetke
•	Stanovalcem v Šara-
novičevi ulici so se v torek
ponoči kravžljali živčki.
Ondulacijo so prenašali do
polnoči, potem pa so se
obrnili na policijsko posta-
jo in povedali, da pri sose-
dih razgrajajo. Javni red in
mir ter nočni spokoj je kršil
Stane P., ki je, alkoholno
zadet, počenjal same ne-
umnosti.
•	Čustveno pretreseni in
zaskrbljeni občani so v to-
rek zvečer javili na policijo,
da pri trgovini Dragstor ob
Ljubljanski cesti leži neza-
vesten moški. Potem se je
izkazalo, da je nezavest al-
koholnega izvora, tej »bo-
lezni« pa so bili kasneje kos
le v celjski bolnišnici. Ne
da bi se tega zavedal, je
Drago R. ta večer kršil jav-
ni red in mir.
•	Tudi v Milčinskega uli-
ci so bili stanovalci v torek
ponoči vznemirjeni. Sploš-
ni revolt je povzročil gumb
na zvočnem aparatu, ki je
bil naravnan na previsoko
številko. Ko so ljubitelju
bučnih zvokov prišli milič-
niki, je le-ta gumb zavrtel
v levo in v hiši je bil spet
mir.
•	Z Milčinskega ulice je
v četrtek ob pol dveh pono-
či poklicala ženska, ki ji ni
preostalo drugega, kot da
»zatoži« svojega možička.
Darko Č. je razgrajal, kar
pa nikakor ne sodi v dru-
žinsko nočno idihko.
•	Prava šlamparija je, če
se človek sredi belega dne
uleže in zaspi na javnem
prostoru. To si je v četrtek
popoldne privoščil Mirko
M. iz Celja, ki je pijan vzne-
mirjal poštene občane pred
gostiščem Amerika.
•	V četrtek ponoči je Da-
rinka s Čopove zaprosila za
policijsko intervencijo, ker
	Adem M. dorna razgraja,
t V petek ob enih ponoči pa
	so z Zidanškove poklicah
' in povedali, da Adem T.
, prenaglas navija. Prvi
( Adem se je posluževal last-
nih glasilk, drugi pa teh-
nike.
•	Zdravko S. ima težave
z orientacijo. V petek pono-
či je tolkel po vratih v hiši
na Okrogaijevi ulici, žal pa
niso bila prava. Zdravko je
zgrešil blok, vendar se na
slabo orientacijo ne bo mo-
gel zgovaijati. Tudi doma-
ča vrata nimajo rada trdih
I zvokov.
•	Javni red in mir, ne bo-
ste veijeli, kršijo tudi žen-
. ske. Sramoto svojemu spo-
lu je v soboto ponoči storila
Dragica K., ki so jo nazna-
nili sosedje iz Ulice bratov
Vošnjakov.
M. A.
93 POBOČA
Z vso »bojno« opremo so
celjski poklicni gasilci pridrve-
li na mesto, kjer naj bi gorelo,
pa ni bilo ognja niti dima. Ne-
slano šalo ši je privoščila Slo-
venijalesova alarmna naprava,
ki se je oglasila čisto po nepo-
trebnem.
Zares pa je v tem tednu gore-
lo v bloku na Ljub^anski cesti
60. Pri kuhanju seje vnela ku-
hinjska napa, hitremu ukrepa-
nju gasilcev pa gre zahvala, da
se svetla kuhinja ni spremenila
v črno.
Tudi težavam s ključi, ki iz-
ginjajo, so naši gasilci hitro
kos, pri vrtanju v ključavnice
pa so pravi mojstri. V tem ted-
nu so imeli eno tovrstno opra-
vilo. Podobno velja tudi za dvi-
gala, ki se nočejo sama odpreti.
V tem tednu so rešili eno pre-
strašeno zaprto posadko. Naj-
več dela pa so imeli s cestno-
prometnimi reševanji (13 krat),
sodelovali pa so tudi pri teh-
ničnem reševanju v prometni
nezgodi pri Brodah.
M. A.
Umor ali silohran?
Krvava tirama Iz Skornega vnovič preti sotiiščem
Jožetu Mehu iz Skornega,
ki ga je senat velenjske eno-
te Temeljnega sodišča Celje
obsodil na pet let zapora za-
radi kaznivega dejanja hu-
de telesne poškodbe, bodo
sodili ponovno.
Tako je sklenil senat Višje-
ga sodišča Celje in s tem raz-
veljavil prvostopenjsko sod-
bo. Ker ni več razlogov za
pripor, se bo obdolženi Meh
odslej branil s prostosti. Ob-
dolžen je, daje 18. decembra
lani z nožem zabodel svojo
ženo Frančiško, ki je izkrva-
vela in naslednje jutro
umrla.
Na prvostopenjsko sodbo
se je pritožila obtoženčeva
zagovornica, ki med drugim
meni, da je bilo v procesu
sojenja dejansko stanje
zmotno in nepopolno ugo-
tovljeno, ne strinja pa se tudi
z odločbo o višini kazni.
Obtoženi je pred senatom
Temeljnega sodišča, enote
v Velenju, zanikal krivdo in
vztrajal pri trditvi, da se je'
pred ženo v prepiru le branil,
potem ko ji je očital, da je
pijana. Nož je po njegovih
navedbah moral uporabiti
zato, da bi seje rešil, saj gaje
pahnila na tla in se sede na-
denj spravila s težo celega te-
lesa. Meh naj bi se torej le
branil, ker pa mu to ni uspe-
lo (telesno je bil namreč šib-
kejši oziroma lažji od žene).
jo je v silobranu z nožem za-
bodel v stegno leve noge. Za-
radi rane je oškodovanka
močno krvavela. Po tem de-
janju ji je obtoženi Meh sicer
nudil prvo pomoč in ji začas-
no zaustavil krvavitev, ni pa
se mu zdelo potrebno, da bi
poiskal zdravniško pomoč.
Lahkomiselno je namreč pri-
čakoval, da bo ženi lahko
sam pomagal.
Obtoženi se je zagovarjal,
da se ne čuti krivega za dol-
goletne spore z ženo in da
tudi ni kriv za konflikt pred
tragičnim dogodkom. Trdil
je, da je za izkrvavitev kriva
pokojna žena sama, saj je na-
slednje jutro vztrajala, da gre
sama na stranišče, kije izven
hiše. Na tej poti je pričela
ponovno krvaveti in na dvo-
rišču jo je našel mrtvo.
Izvedenec sodnomedicin-
ske stroke je mnenja, da rana
ni bila takoj smrtno nevarna
in da bi pravočasna operaci-
ja rešila oškodovankino živ-
ljenje. Glede rane pa je oce-
nil, da je bila poškodba
obrambna in da ni bila tipič-
no ubijalska. Analiza pokoj-
ničine krvi je pokazala, da je
bila Frančiška Meh trezna.
Po navedbah prič (starejši
sin, hčerka, sosedje), je bila
oškodovanka velikokrat
v položaju, ko se je morala
pred možem braniti, bil pa
je, odkar ga poznajo, nasilen
do družinskih članov.
Obtoženec je po dejanju
ženi obvezal rano in ji skuhal
čaj, vendar je njeno poškod-
bo skrbno skrival pred do-
mačimi in pred sosedi, zato
je smrt obtoženčeve žene
pripisalo njegovi zavestni
malomarnosti.
Obramba obtoženega Jo-
žeta Meha je predlagala zasli-
šanje prič F. S., A. V., P. S.
ter M.M.R., a jih je sodišče
zavrnilo z utemeljitvijo, da ti
dokazi ne bi doprinesli
k boljši razjasnitvi zadeve.
Senat Višjega sodišča Ce-
lje meni, da je sodišče prve
stopnje premalo kritično
presojalo tisti del obtoženče-
vega zagovora, kjer le-ta trdi,
da je oškodovanko zabodel
samo zato, da bi se rešil nje-
nega prijema. Torej je pre-
uranjeno zaključilo, da se je
branila oškodovanka, saj bi
bili vlogi lahko tudi obrnje-
ni. Tudi ne gre prezreti priče-
vanja M. G., ki je povedala in
potrdila obtoženčev zagovor,
da ga je oškodovanka v do-
poldanskih urah inkrimini-
ranega dne dvakrat vrgla po
tleh pod domačimi brajdami
in ga lažje telesno poškodo-
vala. Po mnenju pritožbene-
ga sodišča se prvostopenjski
senat ni opredelil do izve-
denčevega mnenja, da ne gre
za tipično ubijalsko rano.
V novem sojenju bo sodišče
moralo ponovno oceniti, kaj
je v konkretnem primeru po-
menilo napad in kaj obram-
bo. Potem bo lahko odgovo-
rilo na vprašanje o obstoju
silobrana in, končno, kdo je
ravnal v silobranu ali preko-
račenem silobranu.
MARJELA AGREŽ
mini krimiči
Ključavnice, ki
vabijo
v ponedeljek, 19. novembra
dopoldne, so neznanci vlomili
v šest stanovanj v stanovanj-
skih blokih v Velenju.
V	vseh primerih so storilci
ciljali na takšna vrata, ki so bi-
la oprem^ena s slabimi klju-
čavnicami, takšnimi ki so pre-
tirano štrlele iz ležišč. Iz stano-
vanj so vlomilci in tatovi odne-
sli kar čedno vsoto dinaijev,
deviz, zlatnine in drobnih upo-
rabnih predmetov. Oškodo-
vanci so ključavnice zamenja-
h, jezijo pa se, da to niso storili
že prej.
... ko se V jarek
zvrne
Istega dne, ob ZZ. uri, so de-
lavci Postaje prometne milice
Celje v Šempetru ustavili
voznika osebnega avtomobila
M. K. iz Tinskega.
Ta je pred tem zbežal pred
patruljo Postaje milice Šent-
jur, ki ga je hotela ustaviti.
Drugi poskus ustavitve »ubež-
nika« je torej uspel, ko pa je
prometni miličnik začel voditi
postopek zoper voznika, je le-
ta sunkovito zapeljal vzvratno
in z vozilom za sabo potegnil
miličnika, ki pa na srečo ni bil
poškodovan. Nadaljnja vožnja
pa se za M. K. ni dobro konča-
la, saj je na cesti za Gotovlje
zapeljal s ceste in pristal v jar-
ku. Nočna avantura se je kon-
čala z razbitim vozilom, voznik
pa je bil kar pošteno alkoholno
doziran. Moral je k preiskoval-
nemu sodniku.
Gostilna je brez
fischerja
v noči na 21. november je
neznanec vlomil v gostišče
v Zadobrovi pri Celju.
Odločil se je za glasbeni
stolp fischer, sproti pa pobral
še zavojčke cigaret in stekleni-
ce z alkoholnimi pijačami.
Šolenjčki v avtu
Neznanec je v noči na 22. no-
vember vlomil v avtomobil
Yugo, last V. R. iz Ulice bratov
Vošnjakov v Celju. Storilca je
v avto zvabil par novih in uvo-
ženih ženskih čevljev. Na hitro
je v žep spravil še nekaj video
kaset.
Tat bitrih rok
Minuli petek dopoldne se je
F. Š. iz Podčetrtka mudil
v Celju.
V	Stanetovi ulici ga je usta-
vil neznanec s prošnjo, da mu
zamenja bankovec za manjše
enote. Ko je oškodovanec br-
skal po denarnici in iskal dva
bankovca po pet dinaijev, mu
je neznani »hitrorokec« izma-
knil okoli tri tisočake. Manjko
v denarnici je občan iz Podče-
trtka opazil kasneje, ko je v tr-
govini hotel poravnati račun.
Oropani fičko
V petek dopoldne je na par-
kirnem prostoru Steklarne Bo-
ris Kidrič v Rogački Slatini
neznanec napadel tam parkira-
nega fička in iz notranjosti po-
bral vse, kar se je pobrati dalo.
Po tem dejanju avto ni hotel
vžgati. kar je lastnika zelo raz-
jezilo.
V tretje gre
v noči na 24. november je
osumljeni Š.K. iz Vrbja pri
Žalcu »obiskal« tri družbene
objekte.
Najprej se je odločil za Les-
nino v Levcu, od koder ni od-
nesel ničesar. Nato je s kam-
nom razbil okensko steklo pro-
dajnega centra Nama Leveč,
a je tudi od tod odšel praznih
rok. Pot je nadaljeval do Pe-
trovč, kjer je z zidakom razbil
steklo in vstopil v prodajalno
Preskrbe. Da bi ves trud ne bil
zaman, je odnesel dva tranzi-
stoija iz programa akustike.
Spomnil se je, da bo potrebo-
val tudi baterijske vložke, kaj
bo počel s klobukom in z zaš-
čitnimi rokavicami, pa nam ni
znano.
M. A.
prometne
nesreče
Trčil v nabrežino 1
v sredo, 21. novembra J
je, ob 21.30 uri, pripetij!
prometna nezgoda v Sen
vici, v kateri je bila ena os!"
ba hudo telesno poškodov!
na, gmotna škoda pa znašj
okoli 30 tisoč dinarjev. ,
Voznik osebnega avtonif,
bila Ivan Talan iz Zgornjeg'
Tinskega, ki začasno biv!
v Nemčiji, je vozil svoj avt,J
mobil iz Celja proti Srnaiju
Pri vožnji po klancu navzdol
je pri Senovici zapeljal v ofc.
cestni jarek in trčil v nabrežjll
no ter se pri tem hudo po^
škodoval. Iz Zdravstvenega
doma v Šmarju so ga prep^
Ijah v celjsko bolnišnico.
Na mostu
v ograjo
v naselju Brode se je v ne
deljo ob 4.50 uri pripetila
prometna nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo, ena
pa lažje telesno poškodova
na. Materialno škodo so
ocenili na 13 tisoč dinarjev
Iz smeri Žalca proti Vran.
skem je vozil osebni avtomo.
bil Aleš Jereb iz Idrije
V Brodah je na ravnem delu
ceste zapeljal v desno tertr^
čil v ograjo mostu čez potok
Bolska. V nezgodi seje hudo
telesno poškodoval sopotnili
Davor Bačnar, lažje pa ss
potnica, mladoletna M. J
oba iz Idrije.
Trčil v tovornjak
v nedeljo zjutraj se je pi
petila prometna nezgoda i
regionalni cesti izven nas
Ija Vinska gora. Eden (
udeležencev se je hudo t
lesno poškodoval, škode n
vozilih pa je za okoli 30 t
soč dinarjev.
Voznik osebnega avtoma
bila Boris Tekauc iz Vojnilca
je vozil iz smeri Velenja prot
Arji vasi. Ko je v Vinski goii
pripeljal v levi nepregledtt
ovinek, je zapeljal na levo
stran vozišča in trčil v na
sproti vozeči tovornjak, ki g«
je vozil Janez Rezman iz Pfr
nikve pri Žalcu. Voznik Te^
kauc se je v nezgodi hude
telesno poškodoval. '
M. A
LISTAMO
PORUMSNEU
STRANI
Zblr«:
Mi|oš Ukar
Slovenski narod, 1879
Celje. 24. aprila je bila petindvajsetletnica cesarjeve
in cesaričine poroke, ki sta jo slavila na Dunaji. Četrt
 stoletja živeti v srečnem zakonu, to ni mnogim priso-
jeno; zatorej je ta dan kot poseben vesel praznik, kig^
praznujejo vsi avstrijski narodi, kar je bila ta redka
sreča prisojena našemu vzvišenemu vladarju in njego-
vej blagej soprogi.
Na predvečer tega dne so v Mozirju praznovali. Že
popoludne naznanjalo je slovesno noč pokanje mož;
narjev in zvonenje pri farnej cerkvi in vseh podružni-
cah. Tržani razobesili so na vseh hišah cesarske,
narodne in belozelene zastave v mnogobrojnem šte-
vilu. In ko se zvečer oglasi godba s cesarsko himno,
takoj je bil ves trg v krasnej razsvitljavi, isto tako sta
bila samostan Nazaret in graščina na Brcah sijajno
razsvitljena, užigal se je umeteljni ogenj in na hribih
goreli so veliki kresovi. Godba je svirala pozno v noc
po trgu razne komade, koje je spremljalo mnogo
občinstva hvaležno udanega čuvstva, glasili so s^
nadušeni živio klici. O jutrnicah slavnostne dneva je^o
je zopet odmevati pokanje možnarjev z 101 streli i^.
budnica po trgu. Ob sedmi uri zbrali so se občinski
zastop trga in okolice, društva čitalnice in posojilnic^'
učitelji in šolska mladež z zastavo ter šli v sprevodih
z godbo v cerkev k slovesnoj maši. Po končanet^
opravilu vrnili so se v istem redu na trg, kjer se J^
prečitala slovenska slavnostna adresa do Nj. VelU^^'
stev s trikratnim živio klicem in cesarsko himno.
SP. REČICA I 63270 LAŠKO
(pri tovarni TIM)
tel. (063) 731-046
Odprto od 7.30 do 19. ure,
sobota od 7.30 do 17. ure,
nedelja od 7.30 do 12. ure.
-	olje Zvezda 14,20
-	sladkor-50 kg 9,90 din
-	koruza	3,80 din
-	pšenična krmilna
moka	3,70 din
-	detergent za posodo
16,90 din
-	mehčalecJolly 15,90 din
TAKO SO SODILI NEKOČ
Iz »Krvnosodnega reda« Karla V., kazenskega pravd-
nega reda in zakona, ki je izšel leta 1532 in bil pri nas
v veljavi nad 200 let
Kako naj sodnik razglasi sodbo
Na zaključek predsednikov n^ da sodnik sodbo javno
prečitati po zapriseženem sodnem pisaiju v navzočnosti
obeh strank. Če je določena kazen na telesu ali usmrtitev,
mora biti objavljeno tudi kje in kako se bo opravila.
Kdaj naj sodnik prelomi svojo palico
Ko je obtoženi končno obsojen na krvavo kazen, naj
sodnik na kraju, kjer je to običaj, prelomi svojo palico,
preda nesrečnika krvniku, le-tega pri njegovi zaprisegi
zaroti, da bo sodbo dosledno izvršil, vstane in počaka, da
krvnik opravi.
Objava, da ima krvnik proste roke
Ko je sodnik prelomil svojo palico in je krvnik nesreč-
nika spravil na krvniški oder, naj sodnik javno naznani in
po službeni dolžnosti zapove, da se krvniku ne sme delati
nobena ovira in posredovati tudi, če mu kaj spodleti.
O spovedi in opozarjanju po sodbi
Po obsodbi nesrečnika na smrt ga je treba spovedat in
pustiti pri njem najmanj enega spovednika, za sprehod ali
sprevod pa dva. Ti ga morajo usmeijati k pravi veri v lju-
bega Boga, k zaupanju vanj in v Kristusa, našega zveli-
čaija ter ga opozaijati, naj se kesa svojih grehov. Pri pri-
vodu pred sodišče in k usmrtitvi naj se mu nosi tudi križ.
Zdravilišče Dobrna
Za praznične dni
vas Zdravilišče Dobrna vabi na
VEČER Z JASNO ZLOKIČ
IN NJENIM ANSAMBLOM
v četrtek, 29. In v petek, 30. 11.
v restavraciji hotela Dobrna.
Rezervacije sprejema recepcija na tel. (063) 778-000.
Želimo vam prijetne praznične dni!