PoStnino plačana v gatorM.
Leto XXIM št. 118
Ljubljana, četrtek 23« maja I940
Cena 2 Din
Upravmsivo. i_jumjana, tinalijeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Lnseratni oddelek: Ljubljana, Selen-ourgova uL — Tel. 3492 in 3392
Podružnica Maribor: Grajski trg 5t ?. — Telefon 2455.
Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 17.749.
Skrb za človeka
Na zapadu obilno žanje smrt. Voju-joče se države žrtvujejo za svojo zmago prav najbolj zdrave, mlade, krepke ljudi. Pri nas, kjer še uživamo blagor miru. se v znamenju Protituberkuloz-nega tedna zbirajo sredstva za pomoč jetičnim bolnikom, skratka: za razširjenje našega socialno zdravstvenega skrbstva. Zdelo bi se, da je to eden najznačilnejših kontrastov našega časa; medtem ko se na eni strani ugo-nabljajo naibolj zdrave plasti narodov, se na drugi strani ščitijo slabe, bolezensko načete ali celo že bolne plasti.
V novejšem času so se pojavili nauki, ki odklanjajo zaščito slabih, uvrščujoč sem tudi one, ki so težko bolni Ti nauki se .sklicujejo na Dar-w i novo teorijo o borbi za obstoj, v kateri zmaguje samo močnejši in zdca-vejši. Ruski sociolog Kropotkin je dokazal. da ta teorija ne velja niti v surovi prirodi popolnoma in brezizjem-no Sicer pa nam sam pogled v priro-do kaže. da so prav največje in najmočnejše živalske in rastlinske vrste izginile in da so se poleg velikih in močnih ohranile tudi majhne in slabotne. Ne Darwin in ne kak drug resen prirodoslovec ni mislil, da se da z zakonom boja za obstoj razložiti socialni razvoj človeštva in da bi mogel ta zakon obvladovati tudi civilizirano družbo. Bila bi to prav tako primitivna zahteva, kakor da moramo opustiti vsako zdravljenje nalezljivih bolezni, ker je narava ustvarila bolezenske bacile in jim izročila tudi človeka za njihovo naravno »izživljanje«. Veličina človeške civilizacije je bila vedno v tem. da ie popravljala in izboljševala prirodo ter jo obračala človeku v prid.
Na kontrast teh dveh naziranj, katerih končna konsekvenca je tudi življenjska pravica in enakovrednost malih narodov, smo morali misliti v teh dneh. ko se pri nas srečujejo vesti o velikih človeških pokoljih s propagando za ohranitev in ozdravljenje bolnih poedincev. Človeštvo je doseglo ogromne uspehe prav v medicini in higieni. Bolezni, ki so bile še pred nekaj desetletji— med njimi tudi jetika— neozdravljive. se dandanes vedno bolj umikajo iz vrst sovražnikov človeškega rodu. S higieničnimi uredbami se ie podaljšala povprečna dolgost človekovega življenja in zmanjšala umrljivost otrok, ki je bila še pred enim stoletjem ogromna. Posledica je pač raz-množitev človeštva, ki je v enem stoletju (1800 — 1900) naraslo samo v Evropi od 187 milijonov na več ko 400 milijonov. Morda je prav v kontrastu med ogromnimi uspehi zdravstvenega napredka in mnogo manjšimi uspehi socialne, gospodarske in moralne kulture eden izmed poglavitnih vzrokov sedanjih in bodočih ogorčenih borb za razdelitev evropskega in kolonialnega prostora in za naravne vire blagostanja.
Čeprav je moderna vojna, kakor nam kažejo najnovejše izkušnje, brezobziren uničevalec človeških življenj, morda v nekem oziru hujši od kuge, ki je v srednjem veku morila narode, je vendar brezupen poizkus posameznikov. da bi se vojna proglasila za normalno stanje človeštva. Zato so tudi brezupne doktrine, ki bi hotele zaradi napačno razlagane, skrajno diletant-sko pojmovane »borbe za obstoj« izključiti iz civilizacije zaščito slabih in bolnih poedincev, kakor tudi čustvo usmiljenja in dobrote.
Prav proučevanje tuberkuloze nas je privedlo do tega. da v tej bolezni ne vidimo več same »usode«, ki v svoji slepoti zadene posameznika in ga skuša izključiti iz življenja, marveč vidimo v nji izrazito socialno bolezen. Z izolacijo bolnih in z njih smotrnim zdravljenjem se da rešiti velika večina tuberkuloznih. Z zdravstveno pro-filakso. s higienskimi in gospodarsko-socialnimi ukrepi pa se da tuberkuloza znatno omejiti, nemara celo izkoreniniti vsaj kot množestveni pojav. Socialna in higienska zanemarjenost, torej napaka, ki so je krivi sami ljudje, je povzročila da je postala tuberkuloza morilka narodov. Ne naravna priro-jenost in ne kruti boj za obstoj v Dar-winovem smislu, marveč neurejenost človeških razmer povzroča stotisoče bolnih poedincev. ki jih pristaši doktrine o borbi močnih zoper slabe ;zlo-čujejo »v imenu prirode« iz javne zaščite! Njihove zmotne nauke bi lahko zasledovali do nadaljnjih konsekvenc. Dognali bi tudi to. da so »slabotni« v socialnem, številčnem, mehaničnem smislu (t. j. mali narodi) sijajno izpričali svoio življenjsko sposobnost in svojo koristnost za človeštvo in če niso v vsem uspeli, ni krivda njihove »sla-botnosti«. marveč posledica splošne neurejenosti v skupnih zadevah narodov in občestev.
Smo in moramo biti za zdravstveno zaščito in rešitev poedincev, ker smo s tem tudi za tisti svetovni nazor, ki mu je poedinec polnovreden član dražbe.
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znate mesečno 25 dto. Za Inozemstvo 40 din.
Urednlfrtvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Vrsta malih, a srditih bitk
Od torka večera do sinoči na boiišcih ni bilo važneiših sprememb — Naihuiši boii so se bili pri Arrasu in Cambraiu — Ob Maginotovi liniii zatišie
Pregled včerajšnjih operacij na zapad-nem bojišču daje vtis malega zastoja v nemškem prodiranju. Vršile so se pač lokalne bitke večjega ali manjšega obsega, deloma v centru, deloma na periferiji izvršenega prodora, vendar pa so glede na splošni potek operacij samo podrejenega značaja. Zastoj je pripisati fizični utrujenosti napadalcev kakor branilcev in ukrepom za izpopolnitev potrošenega materiala, pogonskih sredstev, municije itd. Potrebne so seveda tudi pregrupacije v dosedanjih borbah več ali manj težko prizadetih edi-nic obeh taborov.
Najvažnejše borbe so bile včeraj pri Arrasu, ki so ga — po londonskih in pariških poročilih — zavezniške čete zopet iztrgale Nemcem, iz česar bi se dalo sklepati. da je napovedano preorientiranje an-gleško-belgijske vojske deloma že uspelo
Nadaljnje umikanje angleško-belgijskih in francoskih divizij na črti Gent — reka Sehelde se vrši po vesteh iz Londona v redu in sistematično in v nemških poročilih tudi res ni vesti o kakem večjem številu ujetnikov ali zajetem vojnem materialu na tem odseku. Edino kar je bilo na tem sektorju tekom včerajšnjega dne bolj važnega, je bilo nemško letalsko bombardiranje kanalskih luk Ostende. Dunkerque, Boulogne in Dieppe. Namen teh bombardi- !
ranj je porušitev pristaniških naprav, da
bi se onemogočilo izkrcavanje in vkrcava-nje zavezniških čet in vojnega materiala.
Na severozapadnem francoskem bojišču v podaljšku prodornega klina (od St Quentina do Abbevilla) se je tekom dneva vršila cela vrsta lokalnih bitk pri katerih operirajo predvsem še vedno samo motorizirane edinice obeh taborov. Izgleda, da Nemci v ta prostor še niso privedli potrebnih pehotnih sil za sistematično zasedbo in zagotovitev zavzetega ozemlja. Boji v tem predelu se vrše tako v centru pri Cambraiu, kakor tudi na periferiji pri Arrasu in Valenciennesu. Po dosedanjem toku operacij je lahko domnevati, da stremi zavezniško vrhovno vojno vodstvo predvsem za tem, da bi si pridobilo čim več časa za koncentracijo in namestitev svojih strategičnih rezerv.
Na južnem bojišču na črti St. Quentin— La Fere—Laon— reka Somme—Rethel— Sedan—Montmedy drže Francozi svoje postojanke in so bili krajevni nemški napadi po francoskih poročilih povsod odbiti. Ni pa izključeno, da se bo prav v tem odseku sprožil kak nov nemški prodorni sunek v večjem obspgu, ako bi naletele nemške sile v zapadnem in severnem predelu klinastega prodora na večje ovire.
ška vojna poročila
Trdovratna borba V Flandrlji — Napad angleških tankov pri Arrasu — Borbe v zraku in na morju
Berlin, 22. maja. br. (DNB). Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Prodor do francoslke morske obale ob Rokavskem prelivu so nemške čete razširile proti severozapadu v smeri proti mestom St. Pol in Montre sur Mer. Nemško letalstvo je zopet uspešno napadlo pristanišča in pristaniške naprave v Ostendu, Dunkerqueu, Bologneu in Dieppu.
V	Flandriji se ob reki Scheldi sovražnik še vedno trdovratno brani, da bi kril umik glavnih sil. Pri francoskem mestu Valen-ciennes napadajo nemške čete francoske sile, ki so tod deloma obkoljene. Vodi se zelo trdovratna borba. Poskuse sovražnika, da bi se v pokrajini Artois preko Ar-rasa prebil proti jugu, so nemške čete preprečile. Pri Arrasu so nemški strmoglavci mnogo pripomogli k izjalovljenju napada angleških tankov.
Pri borbah v pokrajini Zeeland, ki so bile končane 19. maja, so nemške čete ujele 1600 Francozov in 13.000 Nizozemcev.
Močna in moderno sodobno zgrajena utrdba Le Chateau v liegeškem trdnjav-skem sistemu se je vdala. Pri tem je bilo ujetih 12 oficirjev in 500 vojakov.
Včeraj je nemško letalstvo v prvi vrsti motilo sovražnikov umik. Razen tega je nemško letalstvo bombardiralo sovražna letališča. Pri tem so bile uničene letališke naprave in mnogo letal. Kolodvora Com-pieque in Creil sta v plamenih.
Pred belgijskimi in francoskimi pristanišči in v pristaniščih je bilo uničenih 11 trgovskih ladij in ena sovražna križarka ter ena transportna ladja Veliko število nadaljnjih ladij je bilo poškodovanih.
Sovražnik je izgubil včeraj skupno 120 letal. 35 jih je bilo sestreljenih v zračnih bitkah, 14 od protiletalskega topništva. Ostala so bila uničena na tleh. Nemško letalstvo pogreša 10 svojih letal.
V	pretekli noči so sovražna letala zopet vrgla nad zapadno Nemčijo mnogo bomb, da so padle po večini na nezazidano ozemlje. Vojaški objekti niso bili zadeti. Dva sovražna bombnika sta bila od protiletalskega topništva sestreljena.
Nemški klin
Berlin, 22. maja. AA. (DNB). Kot dopolnilo včerajšnjega poročila nemškega vrhovnega poveljništva so dali nemški mero-dajni vojni krogi v zvezi s tem nemškemu poročevalskemu uradu tole sporočilo:
V	vojnem poročilu z bojišča z dne 19. maja je bilo sporočeno, da sta bili zasedeni francoski mesti Le Cateau in St. Quentin. 48 ur pozneje so nemške čete, ki so prodrle iz severne Francije napredovale nadaljnjih 130 km od St. Quentina proti francoski obali Rokavskega preliva severno od Abe-villa. S tem je sovražna armada, ki se bori ob Belgiji, odrezana od severne Francije. Nemške oklopne sile so napravile močan klin, ki se hitro širi. Z vzhoda, t. j. z belgijske strani sledijo nemške čete takoj sovražniku, ki se umika s težkimi izgubami. Francoske čete v prostoru pri Valenciennesu poskušajo stalno s protinapadi
zavarovati si umik, toda med temi francoskimi silami se pojavlja podoben klin kot na severu.
Bitka tankov pri Arrasu
Berlin, 22. maja. AA. (DNB). Poročajo, da se ni posrečil poskus angleških oklopnih edinic, da bi preko Arrasa prebile nemški obroč. Velik del angleških oklopnih edinic je obležal zaradi strahovitega ognja na zemlji, dočim je bil ostanek prisiljen na ponoven umik. Pri Arrasu so bili Angleži zaradi razširitve nemškega prodora proti obali ob Rokavskem prelivu prisiljeni stopiti v boj, da bi obenem varovali umik svojih čet, ki se s pospešenim maršem umikajo proti pristaniščem ob Rokavskem prelivu. Treba je počakati, v koliko bodo te čete mogle pravočasno prispeti do ladij, ker je naše letalstvo prizadejalo pristaniškim napravam znatno škodo.
Glavni sipopad
šele pride
Curih, 22. maja. z. »Neue Ziircher Zeitung« poroča: Poveljnik 6. nemške armije general Reichenau je sprejel novinarje tei jim izjavil, da se odločilna bitka še ni pričela. To, kar je bilo do sedaj, je šele predigra. To je bil šele prvi stik s sovražnikom, ki svojih glavnih sil sploh še ni poslal v boj. Nemške izgube v tej ofenzivi znašajo manj kakor 10 odstotkov ujetnikov. Nemčija si ne dela nikakih iluzij in tudi ne slavi prezgodnje zmage. Mi dobro vemo, da nas glavna bitka še čaka, in se na njo pripravljamo.
General je dalje naglasil, da ae ▼ nemških vojaških krogih čudijo, da so zavezniki doslej poslali v boj tako malo letalstva. Razlagajo si to tako, da štedijo zavezniki svoje letalstvo za glavno bitko.
Gospodarski pomen
nemških osvojitev
Berlin, 22. maja AA. (DNB): Dasi se operacije na zapadnem bojišču nahajajo v polnem toku, je vendar mogoče dati površen pregled o izgubah zapadnih velesil. Francija in Anglija sta pretrpeli občutno škodo, ki so jo jim prizadeli Nemci, posebno kar se tiče dobav gotovih potreb gospodarstva Francija je v Ardenih izgubila zelo razvito industrijo in rudnike. Francija je izgubila jeklo, ki ga je dobivala iz Luksemburga. Prenehale so tudi dobave letal čez Nizozemsko. Z ozirom na zastoj dobave angleškega premoga Franciji je postalo važno dejstvo, da odpade 6 milijonov ton premoga in koksa, ki ga je dobivala Francija iz Belgije in Nizozemske. Francija je izgubila v pokrajini Longville 25 odst. skupne proizvodnje surovin. Ker odpade zelo razvita belgijska in nizozemska kovinska industrija, bo Francija zelo prizadeta. To velja posebno tudi za svinec, cink, baker in nikelj, ki sta jih Belgija in Nizozemska izvažali v Anglijo in Fran-
Za nazor, ki ne zakriva neurejenosti človeških zadev s površnim ali varljivim sklicevanjem na naravni zakon »boja za obstoj«. Prav v interesu obstoja vsakega naroda, posebej še malega naroda, je skrb za slehernega posameznika, tudi bolnega. Tam, kjer je mogoče bolnika ozdraviti, morajo biti na razpolago tudi javna sredstva, zakaj sleherni živ človek predstavlja dragocen vir energij, ki so tem obilnejše in tem pozitivnejše, čim večje je njegovo zdravje. Mali narodi ne morejo razsipavati s tako dragocenim materialom, kakor so ljudje. Zato je pri nas skrb za ljudsko zdravje še mnogo važnejša, kakor pri velikih narodih. To dejstvo je morda že bilo kje BMHjaKgne, tem bodi £>a gje Botreba,
poudariti v sedanjem usodnem, tragičnem razdobju evropske zgodovine.
Rešitev tistih bolnikov, ki se dado rešiti, poglobitev socialne medicine, razširjenje profilaktičnega zdravstva, boj zoper alkoholizem in venerične bolezni — to so naloge vitalne politike. In v krvavem svitu sedanjih bojev je zlasti malim narodom potrebna čim boljša vitalna politika, ki bo postavila zdravstvene probleme v ospredje vsega našega socialnega m nacionalnega dela. Vitalna politika se bo morala krepko oprijeti tudi osnovnih evgenič-nih nalog. Tudi to spada med naloge naše nacionalne obrambe — ne toliko j v sedanjosti, kolikor v bodočnosti In ' za bodočnost mora vsak hip živeti sle-1 hemi narod, ki veruje vasei
, cijo. Angleška oborožitvena industrija je
: izgubila jeklo, ki ga je dobivala iz Belgije. Zavezniki ne morejo več izkoriščati belgijskih in nizozemskih topilnic in plavžev. Anglija je uvažala doslej tudi 25 odst skupnega uvoza papirja iz Nizozemske, Belgije in Luksemburga. Tudi s tem da bo ta uvoz prenehal, je Anglija zelo prizadeta
Slika z belgijskih bojišč
Stockholm. 22 maja. AA. (DNB). Dopisnik lista »Svenska Dagbladet* iz Berlina, ki je obiskal bojišče v Belgiji, poroča svojemu listu, da je na svoji poti od danske meje do Bruslja videl mnogo strašnih razvalin. Preseneča pa, da je toliko cest in mostov ostalo popolnoma nepoškodovanih. Prav tako tudi številna mesta niso pretrpela prav nobene škode: zato pa so na drugi strani kraji, v katerih ni ostal kamen na kamnu. To dejstvo je značilno za nem-
3co bliskovito vojno. Nemški oficirji smatrajo, da nove nemške metode prizadevajo manjšo škodo prebivalstvu kakor stare. Na številnih mestih v Belgiji kmetje spet obdelujejo zemljo.
Domneve španskih listov
Berlin, 22. maja. DNB poroča iz Madrida: Vsi španski listi naglašajo pomen nemških uspehov na zapadnem bojišču. »Madrid« pravi, da obstojata dve možnosti za onemogočenje nadaljnjega prodiranja Nemcev. Ena možnost bi bila v tem, da se nemški obroč na Som mi preseka, seveda z ogromnimi žrtvami, druga možnost pa v tem, da se okoli en milijon francoskih, angleških in belgijskih vojakov vkrca čimprej ter odpelje v Anglijo, odkoder bi se vrnili v Francijo. List smatra, da ne bo mogoče izpeljati nobene od teh dveh možnosti Drugo možnost bo težko izpeljati zaradi hitrosti, s katero se vodijo sedaj operacije na zapadnem bojišču.
Francoska vojna poročila
Najhujši boji so v Belgiji in pri Cambraiu - Nemški lahki motorizirani oddelki v pokrajini severno od reke Aisne — Kako je bilo v Abbevilleu
Pariz, 22. maja. AA. (Havas). Uradno sporočilo z dne 22. maja zjutraj se glasi: Sovražni pritisk se vrši še naprej v smeri proti obali v obliki prodiranja malih motoriziranih oddelkov. Arras se nahaja sedaj v naših rokah. V Loreni je sovražnik obsul z ognjem tri mesta v ozadju našega bojišča, na kar bomo odgovorili z ognjem na tri mesta za nemškim bojiščem.
Pariz, 22. maja. AA. (Havas) Pri operacijah na zapadnem bojišču niso nastopile čez noč nobene posebne spremembe. Snoči ie bil položaj tale: V Belgiji so se boji med francosko-belgijskimi-angleški-mi četami na eni in sovražnikom na drugi strani nadaljevali na področju reke EScaut (Sehelde). Pri Cambraiu se boji nadaljujejo in nekateri kraji oziroma postojanke prehajajo iz rok v roke Severno od Somme je položaj še dalje nejasen, največ z ozirom na to. ker se tam udeležujejo bojev mali lahki nemški oddelki, ki križarijo po teh krajih. Na sami črti reke Somme se francoske čete čvrsto drže, prav tako pa tudi pri reki Aisne in to od reke same do pokrajine jugovzhodno od Sedana. Vzdolž same Maginotove črte. to je od krajev vzhodno od Sedana oa do švicarske meje ni bilo nobenih važnejših dogodkov.
Pariz, 22. maja. AA. (Havas). Položaj v Picardiji severno od Somme zbuja zadnje čase posebno pornost. Toda o razvoju tega položaja ie včeraj prispelo zelo malo obvestil. Zdi se. da mali nemški oddelki križarijo po teh krajih, za njimi oa tudi večji blindirani oddelki. Gre za manjše skupine motociklistov, oboroženih s strojnicami. ki dirjajo po cestah kakor otroci, ki so se izgubili, ter izvajajo napade z večjim ali manjšim uspehom na prometna središča. V AmienSu je bilo opaziti pomembnejšo skupino takšnih nemških lahkih elementov v južnem predmestju.
V	Abbevilleu so Nemci napadli postajo. Pred prihodom Nemcev je dežurni uradnik ravno spustil zadnji vlak s postaje. Malo za tem se je mudil s policijskim inšpektorjem v pisarni, ko ie nenadno zaslišal brnenje motorja. Nemški vojak je stopil v pisarno Policijski inšpektor in železničarji so ga ubili toda tedaj je prispelo še kakih 10 nemških motociklistov. Železničarjem in policijskemu inšpektorju se je posrečilo pobegniti pred Nemci proti Sommi. Ko so prispeli do reke. so se vrgli v vodo in jo preplavali, čeprav je reka na tem kraju precej široka. Nemci so nanje začeli streljati s strojnicami in je bil en uradnik ubit. Policijski inšpektor ie takoj. čim je preplaval reko. dal znamenje za alarm.
Poročajo, da so francoske čete porušile vse mostove na Sommi ter bo vsak poskus prekoračenja te reke zahteval uporabo pomembnih sredstev, s katerimi, kakor se zdi. Nemci zdaj več ne razpolagajo. Tudi Nemci niso poskušali, da bi spet prekoračili reko Aisne pri Rethelu. Močne utrdbe pri Montmedyju kakor tudi velike nemške izgube, ki so jih pretrpeli pri zadniih napadih. So povzročile, da so Nemci ustavili ofenzivo na tem področju.
Francosko večerno
vojno poročilo
Pariz, 22. maja br. (Havas). Vrhovno poveljstvo zavezniških čet je objavilo nocoj naslednje vojno poročilo:
V	Belgiji in severni Franciji so se danes nadaljevale borbe. Na ostalih frontnih odsekih nič posebnega.
Reynaudov in Weygandov apel prebivalstvu
Pariz, 22. maja. s. (Reuter). Danes popoldne je bila preko francoskih radijskih postaj prečitana izjava ministrskega predsednika Reynauda. Izjava pravi:
»Ravno sem se sestal z generalom Wey-gandom. Vrhovni poveljnik vojske mi je sporočil, da ima popolno zaupanje glede položaja, pod pogojem, da bo vsakdo storil svojo dolžnost z največjo energijo. Civilno prebivalstvo se ne sme pustiti prestrašiti zaradi- pojave sovražnih mehaniziranih kstetk w « &šS>m
niče v prejšnjih časih. Prebivalstvo naj ostane na svojih mestih in naj nadaljuje delo. Popuščanje dela slabi državo. V tem smislu so bili izdani ukazi civilnim in vojaškim oblastem. Ponavljam še enkrat: Ce zdržimo en mesec — in izdržati moramo —, bomo imeli tri četrtine poti do zmage za seboj.«
»Brez prave fronte«
Pariz, 22. maja. br. (Havas) Vojno ministrstvo je nocoj objavilo poročilo, v katerem pravi, da so se francoske čete zakopale na položajih vzdolž reke Somme. V svojem prodiranju proti morju so Nemci dosedaj uporabili le manjše motorizirane oddelke. Ponovno zavzetje Arrasa po francoskih četah komaj 24 ur potem, ko so ga zavzele nemške čete, dokazuje, kako naglo se spreminja položaj v severni Franciji. Amiensu, ki ga drže le mali nemški oddelki, se naglo približujejo močne francoske čete. V vsej severni Franciji se vodijo borbe brez točno določene fronte. Francoske čete so popoldne podvzele napad na desni bok sovražnika pri Cambrai-ju. Vzhodno od Valenciennesa so v teku hude borbe.
Weygand v Belgiji
Pariz, 22. maja. br. Maršal Weygand je danes ob zori z letalom odpotoval v zapadno Belgijo. Tam se je sestal z vrhovnimi poveljniki angleške in belgijske vojske. Imel je z njimi posvet, ki ie tra i al več ur. Še v dopoldanskih urah se je nato z letalom spet vrnil v Francijo. Opoldne je bil že spet v Parizu.
Velika vloga nemških motociklistov
Pariz, 22. maja. br. (Havas) Francoski vojaški strokovnjaki ugotavljajo danes v svojih presojah položaja na fronti, da so se pričeli Nemci posluževati v svojih prodorih spet nove taktike. V prvih črtah operira sedaj okrog 60.000 nemških motociklistov. Motociklisti se poženejo po vseh poteh, ki so prehodne, z veUko brzino in povzročajo tako zmešnjave v vrstah francoske vojske. Njihovi oddelki pa niso nevarni, ker so oboroženi le s strojnicami in drugim manjšim orožjem. Tej nemški taktiki je pripisati tudi poslednji prodor v Amiens in Arras.
Toda med tem so Francozi pognali v zrak že vse mostove na Sommi kakor tudi na Aisni. Nemci spričo tega ne morejo prodreti proti jugu. Položaj se je na tej črti sedaj ustavil in južno od reke se Francozi kljub raznim letalskim napadom naglo koncentrirajo. Tudi v Belgiji in na skrajnem severozapadnem koncu Francije, se angleška vojska trdno drži na črti vzdolž rek Scarpe in Sehelde. Francoski vojaški strokovnjaki priznavajo, da je bil nemški načrt prodora proti morju izredno smel.
Churchill v Franciji
London, 22. maja. s. (Ass. Press.) Ministrski predsednik Churchill se je danes mudil v spremstvu vojaških in mornariških strokovnjakov v Franciji. Konferiral je s francoskim ministrskim predsednikom Reynaudom in vrhovnim poveljnikom zavezniških vojsk generalom Weygandom.
Položaj v Parizu
Pariz, 22. maja. AA. (Havas). Francoska vlada zanika vesti o nekem baje težkem položaju v Franciji ter poudarja, da se na poteh, ki vodijo v Pariz, pojavljajo samo skupine kolesarjev in zelo majhno število meščanov, ki zapuščajo Pariz. Sicer pa je stanje v prestolnici nespremenjeno. Vlada nadalljuje s svojimi preventivnimi ukrepi.
S pristojnega mesta opozarjajo tuje radijske poslušalce na vesti iz raznih virov, ki se že 48 ur tedenciozno širijo o položaju v Franciji. Zlagane so n. pr. vse vesti o nekih neredih. Vse javne službe se vre-
Nodidievtmje na Z. strmi

du opravfljajo, tako brez motenj poteka
preskrba vse države, kar more ugotoviti vsak nepristranski opazovalec, ki živi v Parizu ali pa v notraniosti Francije. Povsod jc čutiti patrijotsko odločnost, s katero sprejema ljudstvo begunce iz severne Francije bežeč pred sovražnim bombardiranjem in strojniškim ognjem iz letal.
Morala francoske vojske
Basel, 22. maja. z. »Basler National Zeitung« piše v zvezi s položajem na zapadu, da obstoja za zaveznike največja nevarnost v tem, da bi neprestano nemško napredovanje zlomilo moralni odpor francoske in angleške javnosti in povzročilo razkroj v armadi. Do sedaj pa je morala vojaštva še vedno odlična, kar dokazujejo zlasti nekatere podrobnosti iz bojev zadnjih dni. Tako se med drugim poroča, da so francoski topničarji z daljave 100 m streljali na nemške tankovske kolone. Za tako dejanje je pač potrebna skrajna hladnokrvnost. Glavna naloga generala Wey-ganda je trenutno v tem, da ohrani tako visoko moralo in da prepreči razkroj v vojski. Druga glavna naloga pa je organizirati uspešnejši odpor proti nadmočne-mu sovražnemu letalstvu. Takojšnja dobava letal s strani Zedinjenih držav bi vsekakor močno vplivala na nadaljnji razvoj bojnih operacij na zapadu.
Turške simpatije
Ankara, 22. maja. AA. (Havas). Časopisje poudarja iskren in ganljiv ton Rey-naudovega govora. Pooblaščeni krogi s simpatijami spremljajo francoski položaj in smatrajo, da je težaven, da pa je francoska vitalnost v stanju, da vsak čas dovede do preobrata. Poluradni »Ulus« izraža zaupanje v znano vztrajnost in hrabrost francoske vojske in v moralo civilnega prebivalstva. Isti list trdi, da je poskus, da bi se razcepil francosko-angleški
blok, obsojen na popoln neuspeh, ter zaključuje da Reynaud, Petain in Weygand varujejo zdaj Francijo pred vsakim presenečenjem in nevarnostjo. Ves francoski narod je za temi tremi šefi.
Francoski listi
Pariz. 22. maja. AA. (Havas) »Zdržati in zmagati«, to ie vsebina pisanja vseh listov, ki pod velikimi naslovi komentirajo splošno zmešnjavo, v kateri se je spoprijel nemški napadalec s francoskimi ojačenji. ki hitro prihajajo v senci letal. ki letijo nad armadami in njihovim ozadjem. »Petit Parisien« opisuje nejasni položaj ter upa, da je nemško napredovanje izvršeno pod takimi pogoji, ki bodo omogočili najti slabe točke nasprotnika. Pisec članka pričakuje v tem primeru protinapad z največjim zaupanjem. General Duval trdi v »Journalu«, da je vse samo vprašanje materiala in da delajo sedai ameriške tovarne s polno paro za zaveznike. Leon Blum pravi v »Populai-ru«. da Nemčiia premalo pozna Francijo, če misli, da io bo ustrahovala. »Matin« izraža zaupanje v junaštvo tn sposobnost vojakov ter energijo šefov in volio gene-raiisima. »Figaro« pravi, da se bo francoska vojska pod poveljništvom generala Weyganda srdito borila, in da bo Francija napela, vse sile.
»Figaro« pravi, da morajo imeti vsa Francozi jekleno voljo ter pomagati Franciji, ki ji bo tudi Bog pomagal. »Epoque« pravi, da še daleč ni rečeno, da bi bila bitka na severu izgubljena. »Or-dre« trdi. da bo francosko-angleški organizem prebolel preizkušnio. ki mu jo vsiljuje nemška vojska, potek se bo hitro spremenil, ker bodo mobilizirane vse sile, ki stojijo za Francijo in Anglijo. »Jour« pravi, da ie to vojna materiala ter smatra, da se bodo zavezniške tovarne razširile do Zedinjenih držav in Kanade.
volna poročila
Zopst&o zavzetje A^rasa — Nemški pritisk proti obali in proti Parizu - Padalci v bojih pri Cambraiu
London, 22. maja. s. (Reuter). Iz današnjega francoskega vojnega poročila je razvidno, da so zavezniške čete zopet zavzele Arras. Nemški pritisk proti Kanalu se nadaljuje, vendar samo z manjšimi mehaniziranimi edinicami. Nemško vojno poročilo kaže, da so Nemci obnovili pritisk tudi v smeri proti Parizu, vendar za to trenutno ni še nobenega uradnega francoskega potrdila.
Zastopnik francoskega vojnega ministrstva je izjavil danes dopoldne, da operirajo Nemci sedaj iz Amiensa z motociklistič-nimi in drugimi motoriziranimi oddelki proti raznim točkam obale. Ozemlje kjer izvajajo Nemci te operacije pa ni stvarno zasedeno od Nemcev. Pri Cambraiu so v teku hudi boji, ki se jih na zavezniški strani udeležujeta tako angleška, kakor francoska vojska. Južno od Aisne, na južnem delu fronte so se Francozi zakopali v strelske jarke in so odbili nemške napade pri Rethelu.
Zastopnik vojnega ministrstva je pojasnil tudi važno vlogo, ki so jo igrali pri Cambraiu nemški padalci. Ti so se spuščali v zaledje, opremljeni z zažigalnimi pripravami in velikimi količinami eksplozivnih snovi. Napadali so potem važne železniške zveze, kolodvore, javna poslopja, mostove, itd. ter tako povzročili zmedo. Kolodvor v Amiensu in Arrasu sta postala žrtev požarov.
Angleški novinarji javljajo, da so se pred angleškimi postojankami pri Arrasu vršili včeraj hudi boji. V Arrasu samem je prišlo do pouličnih borb.
V severni Berlgiji so v teku boji med zavezniško vojsko, ki jo sestavljajo angleške, francoske in belgijske čete, ter nemško vojsko. Bojišče je v bližini reke Schel-de.
F©!©žaj pri Rethelu
Pariz, 22. ma,ja. AA. (Reuter). V poročilih, ki prihajajo v Pariz se omenja, da so Nemci zasedii Rethel. Toda naglasa se dejstvo, da samo mesto Rethel leži na severni obali reke Aisne in da so propadli vsi poizkusi Nemcev priti čez reko vzhodno ali zapadno od Rethela. Francoske čete so se sedaj močno zakopale ob vsej obali reke. Vsi mostovi so vrženi v zrak. Francozi držijo močno tudi Sommo.
jugovzhodno Anglijo
London, 22. maja. s. (Rente-). Nemški bombniki so preteklo noč napadli ladje ob južno-vzhodni angleški obali. Napadalci so naleteli na močan ogenj protiletalskih topov in na odpor angleških lovskih letal. Eno samo angleško lovsko letalo je v borbi z 20 nemškimi bombniki tipa Heinckel sestrelilo dve nemški letali in se je srečno vrnilo v svoje oporišče. V vzhodnem Kentu je bil dan zaradi pojave nemških letal ponoči letalski alarm.
Skupni komunike letalskega in notranjega ministrstva je javil, da so nemška letala na dveh mestih v južni Angliji ponoči odvrgla bombe. Nekaj bomb je padlo na neko vas, ne da bi povzročile večjo škodo. Zadeta je bila neka farma s perutnino.
Angleška letala
nad zapadno Nemčijo
London, 22. maja. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je danes javilo, da so včeraj in preteklo noč angleška letala napadla prometna sredstva, tako železnice in mostove. vzhodno od Aachena v Nemčiji. Prav tako so bili izvedeni napadi neposredno za fronto, zlasti na železnice in mostove preko Meuse med Namurom in Dinantom.
Berlin, 22. maja. z. švicarski listi poročajo, da je bil Aachen včeraj zopet bombardiran od angleških bombnikov. Ob 12.45 se je pojavilo nad mestom šest bombnikov, ki so kljub močnemu protiletalskemu ognju celih 40 minut krožili nad mestom in metali bombe. Ko so se pojavila nemška lovska letala, so se bombniki umaknili, teda pozneje so ponovno prileteli nad mesto in odvrgli še nekaj bomb.
Angleži o nemških izgubah na morju
L<>ndon, 22. maja. AA. (Reuter). V zadnjih 10 dneh so britanske bojne ladje uspešno napadle pet nemških prevoznih in
preskrbovalnih ladij. Ostale nemške ladje so bile žrtve zavezniških minskih polj. Nemci so sedaj izgubili več ladij zaradi zavezniške akcije, kakor pa so jih zavezniki izgubili zaradi nemške akcije. Celotna nemška izguba v trgovskem brodovju se ceni na 820.000 ton, kar predstavlja petino nemške predvojne tonaže. Največ nemškega brodovja je bilo uničenega o priliki norveške akcije. Ko so nemšlke čete vdrle v Belgijo in Holandijo, so britanske vojne ladje zaplenile 26 nemških par-nikov, kar predstavlja okrog 144.000 ton. Dve nemški ladji z več ko 10.000 tonami sta bili potopljeni od nemške posadke same.
Napadi pri Abbevilleu
London, 22. maja. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je nocoj objavilo, da so včeraj angleška letala napadla prve oddelke pro-dirajočih nemških mehaniziranih kolon v severni Franciji. Neki oddelek nemških mo-tociklistov je bil napaden severno od Abbe-villea, drugi oddelek v nekem gozdu pri Abbevilleu je bombardiralo 11 angleških letal.
Angleški listi
London, 22. maja. AA. (Reuter). Današnji angleški listi ne prikrivajo, da gre razvoj dogodkov na bojišču skozi kritično fazo, toda istočasno izražajo vero in odločnost angleške nacije, da stoično vztraja v borbi, pa naj bo še tako težka. Listi na-glašajo, da ta odločnost jamči za končno zmago. O govoru Paula Reynauda pravijo, da izraža enako odločnost francoskega naroda. »Daily Telegraph« pravi med drugim: Poglejmo dejstvom v oči. Naša država se nahaja sedaj v neposredni bližini bojišča. Znali bomo prenašati tudi najhujše, kar bi nas lahko zadelo.
Glede Reynaudovih izjav o napakah, storjenih na Meusi, pravi »Times«: Glavna značilnost Reynaudovega govora je njegova absolutna iskrenost. Njegove besede popolnoma drugače razsvetljujejo legendo o brezpogojni nemški nepremagljivosti. Tudi če bi se pokazalo, da smo to fazo vojne izgubili in da moramo biti pripravljeni še na ono, kar pride, četudi bi bilo še tako neugodno, moramo navzlic temu sprejeti sovražnika hladnokrvno in brez omahovanja.
Ob prvi obletnici nemško-italijanske pogodbe
Italija že sedaj podpira Nemčijo s tem, da veže najmanj milijon zavezniških vojakov — Komentarji tiska
Rim, 22. maja. AA. (Štefani). Diploma- men osi. Pravi, da je bilo to sodelovanje
in nacionalno socialistična revolucija, ki sta obe vzporedno nastopali proti versaj-ski pogodbi. Mussollnl je storil vse, da bi dosegel z zapadnima velesilama sporazum o sodelovanju na osnovi enakosti pravic. Nemčija ni nastopila z gospodarsko blokado proti Italiji za časa abeslnske vojne. V teh dneh je Italija z Nemčijo v borbi, ki jo vodi ln katero voditi je bila prisiljena. Stvarno je Italija takorekoč že prisotna v tej borbi že s tem, ker njena oborožena sila na raznih točkah šahovske deske Sredozemskega morja zadržuje večji del angleške In francoske mornarice ter drugih vojaških kontigentov, za katere se skupno lahko smatra, da znašajo milijon vojakov.
Rim, 22. maja. AA. (Štefani). Dipioma-tični urednik agencije Štefani objavlja pregled zgodovinskih pogojev na osnovi katerih sta postali Italija in Nemčija so-trudnici in sta v zadnjih letih sklenili zvezo ter zastopali skupno stališče. Solidarnost obeh držav je nastajala že v toku minulega stoletja, ko so Italijani in Nemci začeli borbo za nemško in italijansko nacionalno edinstvo. Takrat je Italija sklenila pakt s Prusko. Ta solidarnost se je pokazala tudi po versajskem miru, ki ni bil uperjen samo proti Nemčiji, temveč tudi proti Italiji. Italija je vedno odklanjala udeleževati se politike, ki se je vodila po svetovni vojni proti Nemčiji in ki je bila neupravičena. Prišli sta fašistična
Italijanski Usti
Milan, 22. maja. AA. (Štefani). »Corrie-re della Sera« objavlja uvodnik, posvečen obletnici pakta med Italijo in Nemčijo, ki sta ga v navzočnosti voditelja raiha podpisala grof Galeazzo Ciano in Joahim v. Ribbentrop. List poudarja, da se je ta pakt takoj pokazal čvrst in nezlomljiv in da je dobil ime »jeklenega pakta«. Tega dne — pravi list — sta dva velika naroda in dve veliki revoluciji stisnili roke druga drugi.
Glede sedanjih dogodkov piše omenjeni list, da vojna ni ločila, pač pa še bolj zbližala Italijo in Nemčijo. List poudarja, da italijansko stališče nevojskujoče se države ni bilo v nasprotju z določbami zavezniške pogodbe med Nemčijo in Italijo. Vse se bo izpolnjevalo jutri prav tako kakor včeraj v okviru »jeklenega pakta« z dne 22. maja 1939, tako končuje omenjeni ilist in poudarja, da bo ta dan ostal važen mejnik v zgodovini.
Rimski »Messagero« piše, da predstavlja jekleni pakt ne samo srečanje dveh revolucij, ki pred vsem svetom potrjujeta novo pojmovanje življenja, temveč tudi osnovo nove pravice, novega ravnotežja in novega reda v Evropi. Jekleni pakt je bil upor proti neenakosti versajskega sistema, upor dveh proletarskih narodov, ki sta plodna in dinamična, proti hegemoniji in monopolu bogastva s strani dveh plutokratičnih demokracij. Dve imperialni demokraciji, pravi »Messagero«, zapirava oč* pred novo stvarnostjo namesto da gresta lojalno novemu življenju in novim zahtevam pravice naproti
Nemški listi
Berlin, 22. maja. AA. (DNB). Nemški tisk posveča svoje članke prvi obletnici podpisa nemško-italijanskega pakta. »Ber-liner Borsen Zeitung« pravi med drugim, da je od dneva podpisa tega pakta do danes minulo leto najtežjih preizkušenj in pomembnih dogodkov. London in Pariz sta mislila, da bosta potem, ko je Italija izjavila, da ostane nevojskujoča se sila, mogla sama voditi borbo proti Nemčiji ter jo premagati. Toda danes se morata Anglija in Francija pokloniti pred dejstvi, ki tako močno govore. List omenja nato zadržanje angleške in francoske javnosti proti Italiji in pisanje tiska zapadnih velesil o tej državi ter pravi, da vse to jasno kaže kako gledata zapadni demokraciji na to stanje. List omenja nato izjave grofa Ciana ter citira najvažnejša mesta Cianovega govora, posebno besede Ciana, da sta se Nemčija in Italija postavili na čelu Evrope. List naglaša na kraju važnost osi Rim—Berlin za bodočnost Evrope. »Deutsche Allgemei-ne Zeitung« opisuje zgodovino dosedanjega nemško-italijanskega sodelovanja ter po-
lazvoj v Ameriki
Roosevelt si želi zagotoviti tretjo izvolitev — Koncentracija še ni dozorela — Novi predlogi za povečanje
letalskih sil
WaShington. 22. maja. AA. (Havas) Zadnja poročila z zapadnega bojišča, kakor jih je objavil Paul Reynaud na včerajšnji seji senata, so povzročila zmešnjavo v washingtonskih političnih krogih in ameriškem javnem mnenju. Splošno mnenje ameriških predstavnikov zunanje politike se je vedno naslanjalo na zapadni zavezniški velesili, ki ju po njihovem mnenju nikoli ni mogoče resno spraviti v nevarnost. Celo predstavniki izolacioni-stične politike so bili tega mnenja. Toda dogodki zadnjih dni na zapadnem bojišču so vplivali na to. da se ameriško stališče revidira. O rezultatih še ni mogoče dati preciznih obvestil. Po poročilih predstavnika agencije Havas se smatra, da bodo dogodki v Evropi vplivali na bodoče stališče Zedinjenih držav. Predlogi o imenovanju koncentracijske vlade so še vedno podvrženi gotovim opazkam. Naglaša se, da želi predsednik Roosevelt samo to. da se mu zagotovi tretja izvolitev za šefa ameriških držav. Ugotavlja se. da ameriško javno mnenje ni toliko okupirano z notranjimi vprašanje same Amerike. kolikor z razvojem dogodkov v Evropi. Kakor se izve, se bo predsednik Roosevelt še nadalje trudil, da se doseže sporazum glede koncentracijsike vlade, toda v okolici Bele hiše se izjavlja, da za zdaj ne obstoja možnost, da bi predstavniki republikanske stranke stopili v sedanjo vlado.
Roosevelt o oboroževanju
Washington, 22. maja AA. (Reuter). Roosevelt je dal snoči zastopnikom časo-
pisja izjavo, v kateri je obrazložil tri politične momente v zvezi z razpravo o programu oboroževanja USA. Na prvem mestu je poudaril, da ne želi videti niti enega vojnega milijonarja v Zedinjenih državah, čigar bogastvo bi izhajalo od izkoriščanja vojne v Evropi Drugič Roosevelt smatra, da delavci ne bodo izkoristili tega položaja, da bi dosegli večje plače ali kakšne druge privilegije, tretjič pa da vlada v nobenem primeru ne bo dovolila, da se zmanjša narodni in življenjski standard.
Po RooseveJtovem mnenju so to tri najvažnejše stvari. Končno je Roosevelt dejal, da so Zedinjene ameriške države prilično zainteresirane na sedanjem položaju ter da so ameriški narodi toliko bolj zainteresirani za sedanji položaj, kolikor hitreje prihajajo nove vesti iz Evrope.
I6.000 novih letal
Washington, 22. maja. (Reuter). Predsednika odbora za pomorstvo v senatu in predstavniškem domu sta izdelala zakonski predlog, da dobi mornarica 10 do 16 tisoč novih letal. Ta predlog sta omenjena predsednika sestavila po konferenci, ki sta jo imela z Rooseveltom. Istotako sta predlagala dopolnilni kredit v znesku 125 milijonov dolarjev za ustanovitev novih in razširitev starih letalskih oporišč.
New York, 22. maja. AA. (Havas). Letalski krogi v Washingtonu izjavljajo, da poštni letalski promet med Ameriko in Evropo ni ukinjen. Ukinjen je edino promet z Belgijo, Nizozemsko, Ltiksemburgom in skandinavskimi državami
od prvih dni nenavadno plodno in da sta cbe državi s tem naglasili svoje življenjske pravice. »Vdlkischer Beobachter« pravi, da nemško-italijanski pakt ni navaden diplo-matični akt, temveč izraz skupne ideje skupnega pojmovanja stvari in pomena nacionalnih revolucij. Ta pakt je istočasno izraz istih interesov. List naglaša nato lojalno sodelovanje Nemčije in Italije ter posebno to, da se Nemčija v dobi sankcij ni hotela pridružiti onim, ki so šli za tem, da ovirajo Italijo pri dosegi njenih pravic. List omenja nato skupno delovanje v španski vojni. Na koncu pravi list, da si je nemogoče predstavljati, da Italija ne bi sodelovala v teh usodnih dneh Evrope, ko se ustvarja nov svet. Mussolini in Ciano sta večkrat naglaslla, da se akcija ln program Italije nista spremenila in da se Italija zaveda svoje moči. ter da je odločena še nadalje voditi borbo za dosego svojih ciljev. Italija ne želi še nadalje ostati suženj Sredozemskega morja.
»Meje Italije so trdne"
Budimpešta, 22. maja. AA. (Štefani). »Uj Magyarsag« objavlja članek svojega posebnega dopisnika iz Italije, v katerem opisuje italijansko mejo nasproti Franciji in alpske utrdbe. Dopisnik ugotavlja, da so bile te utrdbe zgrajene do 2500 m višine in da bi mogle zaustaviti celo vojsko, ki bi štela več milijonov mož. Utrdbe, ki se začenjajo pri Genovi ln gredo vzdolž Alp so bile zgrajene v teku enega leta. Mnogi strokovnjaki smatrajo te utrdbe kot najboljše in najzanesljivejše na vsem svetu. Obramba teh utrdb je zaupana predvsem ljudem, ki so se rodili in živeli v teh hribih, kajti ti ljudje dobro poznajo kraje, kjer utrdbe potekajo.
V članku dopisnik poudarja, da je meja Italije absolutno trdna, ter dodaje, da niti napadi iz zraka ne bi pomenili resne nevarnosti za Turin in Plemont, ker je Italijanska vlada znatno okrepila v teh krajih protiletalsko obrambo.
Priznanja Nemcem
Rim, 22. maja. AA (Štefani). Listi naglaša j o. da se nahajajo Nemci Ob Rokav-skem prelivu 100 km oddaljeni od Anglije, pri Laonu oa 75 km od Pariza Listi predvidevajo, da se bo nemška akciia sedai koncentrirala mani proti Parizu in bolj proti uničenju onega milijona angleških. francoskih in belgijskih vojakov, ki so obkoljeni v Belgiji in severozaoadni Franciji Vojaški kritik »Messaggera« pravi, da ie v vsakem primeru gotovo, ne
glede na razvoj položaja in možnosti m-akcije s strani francoskega poveljnižtva. da je nemška vojska, ki ie v 11 dneh prispela do La Manchea in se približala Parizu na 75 km. izvršila enega največjih vojaških podvigov sodobne zgodovine.
Turinska »Stampa« pravi, da je nemški glavni generalni štab. ki ga upravlja genij vodje rajha Hitlerja. lahko ponosen na svoje strateške operacije, katerih drznost in obseg nimata primera v zgodovini.
General Ep p v Rimu
Rim, 22. maja. AA. (Štefani). Sef nemške kolonije in general v. Edp se ie odklonil danes dopoldne na grobovih Viktorja Emanuela II. in Umberta I v Pan-teonu ter je na grobove italiian kih kraljev položil lavorjeve vence. Zatem ie izkazal speštovanie na grobu neznanega junaka na Beneškem trgu in žrtvam, ki so padle za fasistično revolucijo.
Svečan sprejem v Berlinu
Berlin. 22. maja. br. O prvi obletnici italijansko nemškega zavezništva je italijanski poslanik v Berlinu Alfieri danes v prostorih italijanskega poslaništva priredil svečan sprejem. Na sprejem so prišli Hitlerjev namestnik Hess. veliki admiral Raeder. minister za delo dr. Ley še nekateri drugi člani vlade in državni podtaj-niki ter skoraj ves diplomatski zbor z apostolskim nuncijem na čelu.
Italijansko odlikovanje maršala Gor in ga
Rim. 22. maja. AA. (Štefani). O priliki prve obletnice podpisa italijansko-nemške zavezniške pogodbe, je kralj in cesar Viktor Emanuel odlikoval maršala Goringa z najvišjo stopnjo Anunziate. To je najvišje italijansko odlikovanje, ki se podeljuje nečakom kralja in cesarja. To odlikovanje je bilo podeljeno tudi že v. Ribbentropu o priliki podpisa zavezniške pogodbe med obema državama.
Grof Ciano v Albaniji
Rim, 22. maja. AA. (Štefani). Zunanji minister grof Ciano je odpotoval ponoč: ob 0.20 v Albanijo. V Bariju .-:e ie vkrcal danes dopoldne na križarko »Garibaldi«. Popoldne ie prispel v Drač kjer ie pregledal dela v luki. nato pa dela na vodovodu in bonifikaciji zemljišča v okolici Drača. Nato ie nadaljeval pot v Tirano. Ciano ostane v Albaniji do sobote. Pregledal bo izvršena javna dela. industrijska središča ter vsa ostala dela. ki so sedaj v toku v vsei državi.
Protiletalske vaje
Rim, 22 maja. br. Po vseh italijanskih mestih so v teku velike vaje protiletalske zaščite. V pretekli noči so bila vsa glavna italijanska mesta zatemnjen-. Vaje so se razvile v izredno širokem obsegu. Kakor zatrjujejo, so povsed debro uspele. Posebno velik obseg so imele v Turinu in Milanu. Danes se bodo pričele tudi v Trstu.
Daljnosežni obrambe!
ukrepi v A
Poseben zakon pooblašča vlado, da izvaja popolna nadzorstvo nad vsemi osebami in vsem imetjem v Angliji Attleejev govor v parlamentu
London, 22. maja. s. (Reuter). Angleška vlada je danea dobila z novim zakonom polnomočje, da lahko izvaja popolno kontrolo nad vsemi osebami in vsem imetjem v Angliji. Zakon Je bil predložen parlamentu popoldne ter je bil v obeh šitanjih sprejet soglasno v približno dveh urah. Takoj nato ga je sprejela tudi zgornja zbornica in kmalu po 18. uri je postal zakon s kraljevim podpisom polnomočen.
Zakon razširja polnomoeja vladi, ki jih je ta že lani prejela z izrednimi polnomočji. Novi zakon določa, da morajo biti vladi neposredno na razpolago vsi viri, če je to potrebno za narodno obrambo. Vse osebe, njihovo delo in imetje so odslej na razpolago kralju, če je to potrebno za zasiguranje narodne varnosti, javnega reda, uspešnega nadaljevanja vojne ali dobav oziroma dela v korist skupnosti. To polnomočje kralju in vladi velja dve leti in obsega tudi Severno Irsko.
London, 22. maja AA. (Reuter). V današnjem govoru, ki ga je Imel v spodnjem domu, je Attlee razložil sedanji položaj kot zelo kritičen. Dejal je med drugim:
»Mi vsi se moramo zavedati resnosti današnjega položaja. Vodi se velik boj povsod. Naši ljudje na morju, na kopnem in v zraku se bore z navdušenjem in s hrabrostjo. Vsakomur mora biti jasno, da bo prihodnjih nekaj tednov kritičnih. Naš sovražnik se ne bo oziral na nobeno stvar in tudi ne bo spoštoval mednarodnega prava. Verujemo, da sovražnik v tem ne bo uspel. Britanska vlada se je odločila, da mobilizira vse svoje vire, ki so na razpolago naši državi. Vse svoje sile moramo zastaviti, da premagamo napore. Ne moremo vedeti, kaj nam bodo prinesli prihodnji tedni. Pa naj se zgodi kar hoče, britanski narod se bo polkazal takega, kakršnega, se je pokazal vedno. Potrebno je, da vlada izvede popolno nadzorstvo nad osebami, ne samo nad nekaterimi, temveč nad vsemi, naj bodo bogati ali revni. Izvesti mora nadzorstvo p« posestnikih in delavcih, pri moških in ženskah. Danes sem naslovil na britansko vlado poziv, da mobilizira vse vojne sile. Ne zahtevam tega od britanske vlade zato, da bi zbujal paniko. Zdaj niso časi za to. To sem zahteval zaradi tepa, ker so nam potrebne nove moči. V teh kritičnih urah verujem, da bo ogromna večina britanskega naroda dala vse za to državo in nudila vso pomoč, ki se bo od njega zahtevala. Zahtevamo te ukrepe ne za/to, da bi dvomili v dobro voljo britanskega naroda, temveč zato, ker so te moči neobhodno potrebne vladi.«
Dalje je Attlee razložil potrebo po temeljiti pripravi, pri kateri mora vsak sodelovati, a pri tem nadaljevati s svojim delom dokler mu ne bo ukazanega kaj drugega. Morda bo potrebno — je dejal Attlee — da se kaj spremeni, da se spremene delovne ure in pogoji, pod katerimi se dela. Treba je mobilizirati vse efeKttv-ne sil«, s katerimi rasspoiaga britanski narod.
GovoreC o nadzorstvu nad imovino je dejal: Nekaj imovine bo pod nadzorstvom
in to pod popolnim, dočim bo ostala imovina stavljena pod nadzorstvo pozneje. Ta posestva bodo delala za račun in pod nadzorstvom vlade. Po vsej državi bo industrija delala za skupne namene, a ne za zasebne koristi. Morda se bo pokazala potreba, da. nekatera podjetja p.enehajo z delom. Morda bo potrebno, da se uniči kako posestvo tu ali tam. Težko bo rešiti vprašanje kompenzacije. Pozneje se bo ponovno razmotrilo vprašanje kompenzacije, do tedaj pa bo ostalo nerešeno. Ne bo samo industrija pod nadzorstvom države. Izvesti se bo moralo nadzorstvo tudi nad finančnimi ustanovami in c iugimi posli. Ne morem našteti vseh poslov in vseh ustanov, nad katerimi bo uvedeno nadzorstvo. To bi bilo predolgo. Nadzorstveni seznam bo izdala britanska vlada. Odgovorna oblast za vsak posamezen primer bo minister sam. V današnjem kritičnem času je potrebno, da se proizvede čim več municije. Minister za dela bo odgovoren za preskrbo delovnih moči, ki so potrebne, da se vojni program izvede v celoti.
Končno je Attlee objavil sestavo tega sveta za nadzorstvo nad proizvodnjo. Predsednik bo kot zastopnik delavcev minister Greenvvood. Odbor bo sestavljen, da olajža preskrbo z delovno močjo. Delodajalci bodo dolžni dajati obvestila, ali je število zaposlenega ljuistva popolno. Tovarne za municijo bedo dobile odbor, ki bo nadzoroval njihovo proizvodnjo. Morda bo potrebno, da se začasno ustavi getova vrsta proizvodnje v industriji.
Ne morem končati, da ne bi ponovil, da stojimo pred nevarnostjo. Na'e politične pravice, naše pravice samoodločevanja, naše industrijske pravice, vse j« v nevarnosti. Vsa ta nevarnost bo izginila, če bomo zavrnili sovražnika (odobravanje).
Novi vodja labu^istov v parlamentu
London, 22. maja. s. (Reuter). Poslanci delavske stranke so imeli danes se.io, na kateri so izrazili zaupanje svojim zastopnikom v vladi. Za vodjo delavske strarte v parlamentu je bil namesto Attleeja. ki je vstopil v vlado, določen poslanec Lee-Smith. Ker po vstopu delavske stranke ni v parlamentu oficielno nobene opozicijske stranke, bo Lee-Smith fungiral samo kot predsednik delavske parlamentarne skupine, ne pa kot vodja opozicije.
Gospodarski svet
Balkanske zveze
Beograd, 22. maja. AA. Grspcdarski svet balkanskega eporazuma se bo sestal v soboto 1. junija v Beogradu. Namen, ''a bi se svet sestal v Dubrovniku, so opustili.
Zemunska vremenska napoved: V zapadnih krajih in primorju se bo zop :t pooblačilo in bo nekoliko deževalo. Delno oblačno v ostalih predelih, kjer bodo tudi nalivi in morda slabše nevihte. Temperatura se bo v zapadni polovici države dvignila. na vzhodu pa bo ortala brez znatnejše spremembe.
Trezna presoja naših
odnošajev z Rusijo
Izvajanja beograjskega gospodarskega tednika
Znani beograjski gospodarski tednik »Narodno blagostanje« objavlja v svoji poslednji številki uvodnik pod naslovom- »Jugo-silovensko-sovjetski odnošaji brez iluzij«. Po članku posnemamo naslednje glavne misli:
Trgovinski razgovori s Sovjetsko unijo so se tudi pri nas pojmovali kot zunanjepolitični dogodek, tuje časopisje pa jih je samo tako tolmačilo. TrgovinsK; sporazum je že podpisan, kar da je večje izglede vzpostavitvi diplomatskih odnošajev. O potrebi vzpostavitve odnošajev se je sicer pri nas že preje govorilo, toda to zahtevo so vedno zavračali, češ da se bodo s tem otvo-rila vrata komunistični propagandi. Izkušnje iz drugih držav kažejo, da ta razlog ne drži. Diplomatski predstavniki niso nosilci propagande. V kolikor se more o tem govoriti, spada na področje notranje pofli-tike, kjer vladi niso nikdar vezane roke v borbi proti njej. Zunanjo politiko mora voditi realizem kajti samo realizem nam more razložiti, zakaj morejo diplomatsko sodelovati države, ki so si ideološko precej oddaljene. Neupravičen je tudi strah, da bi kulturni sporazum, ki bi znabiti bil sklenjen po diplomatskem in ki bi omogočil
Od dveh ciljev, ki vodita sovjetsko zunanjo trgovino, političnega in gospodarskega, se od gospodarskega nimamo preveč nadejati. Od drugega pa lahko samo pridobimo. Vprašanje je le, ali obstoji politični interes in ali on ni samo prehodnega značaja. Razen tega mora biti ta interes obojestranski Obojestranost ir enakost interesov nas namreč lahko rešita strahu, da bi se iz takega sodtlcvania moglo poroditi več, kakor se želi Nekateri naši listi so opozorili na silovanofilstvo Moskve. Četudi to dopuščamo, smarramo da v realizmu zunanje politike slovanofilstvo nikdar ni bilo nagib, tako tudi ne iedaj Sovietska unija je država, ki hoče zgraditi nov socialni gospodarski red po načelih marksistične doktrine. Dokler je zvesta tej doktrini, ima sovjetska Rusija interes, da isti red uvede tudi v druge države Zato je razumljivo, ako se v svoji zunanji politiki pusti voditi bolj po tem kakor drugem načelu. Toda neodvisno od tega maksimalnega programa obstoji program Sovjetske un;je kot države, ki mora predvsem gledati na svojo varnost. Zunanja politika izhaja torej s tega vidika in tu se postavlja vprašanje, ali se naši interesi varnosti krijejo s sovjetskimi.
Od leve na desno so: podpredsednik sovjetske narodne banke Vozjakov, poddirektor naše Narodne banke Mikič, pomočnik komisarja za zunanjo trgovino Kušarov, svetnik našega zunanjega ministrstva Markovič, šef naše delegacije bivši minister dr. Djordjevič, direktor oddelka za zunanjo trgovino Bičanič, šef oddelka za trgovinske pogodbe pri sovjetskem komisariatu za zunanjo trgovino Mišustin, šef publicističnega odseka Centralnega presbiroja dr. Dimič, pomočnik našega ministra trgovine in industrije
Obradovič
razpecavanje sovjetske literature v državi, ojačal komunistično propagando. Kulturni sporazum ne bi namreč ovirali vlade, da ne bi prepovedala propagandne literature. S tem. da smo leta molčali o odnošajih s sovjetsko Rusijo, smo izgubili kriterij, po katerem bi morali ocenjevati njihovo vrednost. Ko pa je bil storjen prvi stik, se je naše časopisje vrglo v drugo skrajnost, da namreč v teh odnošajih najde tudi ono, česar ni mogoče najti.
Tako na primer vidimo ponekod precenjevanje pomena naših gospodarskih odnošajev, češ da bi z njimi mogli rešiti problem naših surovin. Skupna višina naše trgovinske izmenjave (176 milijonov dinarjev) je premajhna za naše potrebe, toda precejšnja glede na naše in sovjetske možnosti medsebojne izmenjave. Sovjetska unija ima mnogo surovin, toda ona jih v glavnem sama potrebuje. Zunanja trgovina je v sovjetski Rusiji izgubila značaj ki ga je imela v caristični. V načrtnem gospodarstvu je zunanja trgovina samo eno izmed njegovih sredstev, eno izmed orodij. Spremembe v gospodarskem načrtu lahko spremene tudi pogoje zunanje trgovine s sovjetsko Rusijo, tako da lahko sledi dobi živahne trgovine z njo doba popolne izgube ruskih tržišč Upoštevati pa je treba pri tem tudi politične nagibe Ker je v Rusiji vsa trgovina v državnih rokah, se je sovjeti poslužujejo tudi kot sredstva svoje politike.
Razvoj dogodkov v svetu je dovedel do tega, da se ti interesi krijejo bolj ko kdaj poprej. Naš interes je enostaven: nevtralnost. Kdor hoče biti danes nevtralen, mora poskrbeti, da ne bo napaden. Ako je to naš interes, more-li biti to obenem tudi sovjetski? Da, toda ne zato, ker so Jugoslove-ni Slovani, temveč zato, ker je Jugoslavija balkanska država, in sicer najpomembnejša, ne le po svoji velikosti, temveč po svojem zemljepisnem položaju. V rokah Jugoslavije so glavne prometne črte na Balkanu, ki se ne končujejo na njem, temveč vežejo po kopnem Evrcpo in Azijo. Sovjeti so zainteresirani na varnosti Črnega morja in prehoda skozi Dardane-le Ako bi katerakoli velesila hotela zasesti Balkan, bi prej ali slej hotela nadzirat. Dardanele. Kdor hoče varnost Dardanei mora želeti tudi varnost Balkana Dokler so tu samostojne, neodvisne države, je varnost Dardanei maksimalna. Z nevtralnostjo balkanskih držav se oddaljuje nevarnost od sovjetske Rusije. Zato ima ona interes, da gospodarsko pomaga balkanskim državrm Ta interes je imel za posledico dobre gospodarske odnošaje z Bolgarijo ;n on nam pojasnjuje tudi naše razgovore z Moskvo. Ta interes ni prehodnega, temveč trajre&s značaja, ker je narekovan po zemljepisnem položaju in sosedstvu. Čim večia Je nevarnost za Balkan, tem večji je ta interes.
Nova nemška »bela knjiga« v srbohrvaščini
Nemško zunanje ministrstvo je izdalo novo zbirko: »Dokumenti, ki se nanašajo na angleško-francosko politiko, katere glavni cilj je, da se vojna razširi«. Zbirka je izšla v več jezikih, med drugim tudi v srbohrvaščini ter ima, kakor vse nemške uradne zbirke dokumentov o sedanji vojni, obliko in značaj »bele knjige«.
Zbirka vsebuje znani govor nemškega zunanjega ministra Ribbentropa pred diplomatskim zborom ter nemškimi in inozemskimi novinarji v Berlinu z dne 27. aprila. (Govor je objavilo »Jutro« v svoji številki z dne 28. aprila t. L). V posebnem pregledu opozarja knjiga na vsebino in pomen dokumentov ter pravi med drugim: »V teku obrambnih ukrepov na Norveškem so nemške čete dobile v roke zelo zanimiv material. Ta material omogoča, da vidimo v pravi luči načrte Anglije, ki se nanašajo na izkrcevanje čet v nevtralni Norveški in na pripravljanje angleških vojnih ukrepov na norveškem ozemlju, ki jih je nemška akcija preprečila v zadnjem hipu. Nekoliko dokumentov iz tega materiala izročamo sedaj javnosti.«
V	pregledu sledi nato podrobnejši apis dokumentov ki so razdeljeni na pet skupin. V prvi skupin' so objavljena povelja, ki so jih sporočili angleški oficirji 8. bataljona »Sherwood Forester« (148. angleška pehotna brigada), ko so bili zajeti pri Lille-hammerju. Pod šifro »Stratforce« je objavljen celotni operacijski načrt angleških čet na Norveškem, ki je objavljen v zbirki kot dokaz, da so Angleži pripravljali svojo ekspedicijsko vojsko na Norveško že nekaj tednov pred nemškim izkrcanjem.
V	drugi skupini so objavljeni dokumenti, ki vsebujejo šifrirane brzojavke v izpisanem tekstu, kakor so jih Nemci našli v kontrolni knjigi britanskega konzula v Narviku. V tretji skupini ie objavljen nalog direktorja »obaveštajnega gddelka britanske admiralitete« britanskemu konzulu v Narviku V četrti skupini st zbrani izvlečki iz papirjev francoskega mornariškega atašeja pri francoskem poslaništvu v Oslu.
V peti in zadnji skupini pa sc končno objavljeni dokumenti norveškega zunanjega ministrstva, ki so iih Neme našli v Oslu. Zbrani so kot dokaz, da je norveška vlada, čeprav je vedela za angleške načrte, vendar dopuščala Angležem njihovo delo in jih celo podpirala.
General Georges
Poročali smo že o zamenjavi v vrhovnem vodstvu zavezniških armad, ki je prešlo iz rok generala Gamelina v roke generala Weyganda. Značilno je, da je tudi novi vrhovni šef zavezniških operacij zadržal šefa generalnega štaba zavezniške vrhovne komande, generala Alfonza George-sa, človeka, o katerem je najmanj slišati v Franciji. In vendar je bil general Georges že v svetovni vojni desna roka maršalov Focha, Petaina in sedanjega generalisima Weyganda. V francoskih vojaških krogih govore o njem kot o »živem neznanem junaku«, ki bo igral morda odločilno vlogo tudi v sedanji težki krizi, v kateri sta se znašli Anglija in Francija.
General Georges je dovršil svoje vojaške študije v sloviti francoski vojni akademiji v St. Cyru. Sedaj je star 65 let. Po dovršenih vojaških študijah je služil naj-prvo v Alžiru ter je sodeloval v vrsti bojev proti raznim plemenom, svetovni vojni je bil ranjen že pri prvem spopadu. Ko je okreval, ga je poslal francoski generalni štab na Krf, kjer je sodeloval pri reorganizaciji srbske vojske. Iz Krfa je odšel s srbsko vojsko na Solun, kjer si je stekel intimno prijateljstvo s pokojnim kraljem Aleksandrom. Postal je šef štaba solunske vzhodne vojske in skupaj s srbskimi vojskovodji izdelal načrt za proboj solunske fronte.
Po vojni je bil dolga leta načelnik raznih oddelkov v francoskem generalnem štabu in pozneje v vojnem ministrstvu. Leta 1928. je postal divizijski general v Alžiru. Od tu ga je poklical nazaj v ministrstvo takratni vojni minister Andre Maginot, s katerim je izdeloval načrte za strategične osnove Maginotove linije. Na tem položa-
ja je ostal do leta 193L, ko je odšel za
komandanta francoskih čet v Alžiru. Leto pozneje je postal najmlajši član francoskega vrhovnega vojnega sveta. V tem svojstvu je tudi sprejel kralja Aleksandra Zedinitelja pri njegovem prihodu v Mar-seille. Pokojni kralj Aleksander je namreč izrecno želel, naj bo ves čas njegovega bivanja v Franciji v njegovi neposredni bližini general Georges.
Pri atentatu na kralja Aleksandra je oddal atentator strel tudi na generala Geor-gesa in ga težko ranil. Ko je zvedel za to maršal Petain, je dejal: »Ako nam umre Georges, bo to nepopisna škoda za francosko vojsko«. General Georges se je boril štiri tedne s smrtjo. Počasi je okreval in kmalu postal šef francoskega generalnega štaba.
Nova angleška letala
V letalskih borbah v Belgiji so Angleži prvič poslali v borbo nova lovska letala »Defiant« in nove bombnike »Bristol Beau-fort«. Novo lovsko letalo »Defiant« omogoča — po poročilih angleških listov — povsem nov način napadov v zraku. Doslej so imela angleška lovska letala trdno montirane strojnice in letalske topove, ki so streljali v smeri letalovega leta. Večina strojnic je vgrajenih v krila. Lovsko letalo »Hurricane« ima v svojih krilih vdelanih 8 strojnic, ki jih je nrogoč« vse hratu sprožiti z enim pritiskom na gumb. Pri lovskih letalih znamke »Defiant« pa so vgrajene strojnice in letalski avtomatski topiči v posebnem stolpu, ki se obrača okoli osi s pomočjo električnega toka. Zaradi tega pilotu v letalu »Defiant« ni več treba leteti naravnost proti sovražnikovemu letalu, ker lahko strelec v stolpu sam izbira cilj in po svojem preudarku nameri orožje proti sovražniku. Novo lovsko letalo »Defiant« jc enokrilnik s pogrezljivim kolesjem Po zatrjevanju angleških letalskih strokovnjakov je »Defiant« najhitrejše večsedežno lovsko letalo, kar jih leti do sedaj pod nebom.
Novi bombniki »Bristol Beaufort« imajo štiri može posadke. Imajo po dva motorja, vsakega s 14 cilindri. Pocdinosti o njem so vojaška tajnost Listi pravijo samo, da razvijajo še večjo brzino, kakor bombniki tipa »Blenheim«.
Poziv ameriške
novinarke
Ugledna ameriška novinarka Dorothy Thompson objavlja v lendonskem listu »Daily Telegraph-< članek o jesenskih predsedniških volitvah. V članku poziva voditelje republikanske stranke v Zedinjenih državah, naj pri prihodnjih predsedniških volitvah ne postavijo kandidala svoje stranke, da bi bila tako zagotovljena izvolitev Rcosevelta. ki je Zedinjenim državam danes še posebno potreben. V zunanjepolitičnem pogledu, -piše Thomp-sonova, ni dejansko nikakih razlik med Rooseveltovo in republikansko politiko. Prav bi bilo ako bi Američani odložili v sedanjih težkih prilikah vse svoje notranjepolitične razprave spričo nevarno^ sti, ki se pojavlja na obzorju tudi za Zedinjene države. Tompsonova zaključuje svoj poziv:
»V sedanjih prilikah bi bilo najbolje, ako bi se republikanska stranka odrekla svojemu kandidatu za predsednika, dobila pa nai bi zato podpredsednika. To bi vplivalo na sestavo vlade, v katero bi mogli vstopiti tudi republikanci.«
Boji na Norveškem
Berlin, 22. maja. br. (DNB) Kakor je bilo že objavljeno, je včeraj skupina nemških letal napadla angleško brodovje, ki operira pred Narvikom. Nemška letala so pri tem s težkimi bombami zadela eno oklopno bojno ladio in eno težko križar-ko. Razen tega so z bombam* poškodovala dve nadaljnji vojni ladji in tri trgovske ladje. Pri ponovnem napadu sta bila včeraj poškodovana še en ruš:lec in ena transportna ladja.
V pomorskem področju blizu Bergena so Nemci zasegli pet manjših norveških edinic vojne mornarice in jih priključili nemški vojni mornarici.
Pri Narviku se vodi neprestana borba nemške skupine proti številčno mnogo močnejšemu sovražniku Naši gorsk' planinci, ki prodirajo ob Trondhjemu proti severu, so 400 km severno od Trondhjema zavzeli Mo in Storefjor Pri tem so vjel' mnogo Norvežanov in Angležev. Angleški vojaki so bili vkrcani v Angliji že 7 aprila ter pripeljani najprvo pred Narvik potem pa v Mo.
Prenos poslov socialne pontike na Hrvatsko
Beograd, 22. maja. p. Danes je bila podpisana uredba o prenosu poslov resora za socialno politiko in narodno zdravje na banovino Hrvatsko, kolikor se nanašajo na njeno področje.
Notranji minister
v Zagrebu
Zagreb, 22. maja. o. Od včeiaj se mudi v Zagrebu notranji minister Mihaldžič. Z banom dr. šubašičem je imel že več razgovorov.
Velik vlom v Zagrebu
Zagreb, 22. maja. o. V pretekli noči je bil izvršen velik vlom pri tvrdki Prevedan Hoffman v Boškovičevi ulici. Vlomilci so navrtali blagajno in odnesli iz nje okrog 200.000 din. Policijske oblasti so ugotovile, da so vse zločinsko delo opravili v rokavicah, tako da niso pustili na blagajni niti drugod nikakih prstnih odtisov. Poslužili so se očitno tudi zelo modernega vlomilskega orodja, ker bi jim bilo drugače težko uspelo navrtati blagajno, ki je bila iz izredno trdega jekla.
Metan v okolici Vršca?
Vršac, 22. moja. o. V okolici Vršca so našli velik vrelec podzemne slane vode, ki vsebuje tudi velik odstotek joda. V podzemskih skladih pod mestom in njegovo okolico, kjer je bilo nekda j tako zva-no belo slovansko morje, so izs':edili tudi velike množine metana, iz katerega bo po sodbi strokovnjakov mogoče dobiti mnogo več kalorij toplote kakor iz najboljšega šlezijskega premoga. Po mnenju strokovnjakov so tam tudi večje množine nafte.	^
Omejitve v francoskem
železniškem prometu
Nemški listi poročajo, da so stopile 18. t. m. v Franciji v veljavo nadaljnje omejitve v železniškem prometu. Ukinjenih je bila večina ekspresnih in velik del brzih in potniških vlakov. Na nekaterih lokalnih progah vozi le po en par vlakov na dan. S temi omejitvami je francoski železniški promet zmanjšan za več ko polovico svojega normalnega stanja. Nemški listi jih pojasnjujejo poleg splošnih vojaških potreb na eni strani s pomanjkanjem premoga, na drugi strani s pomanjkanjem osebja. Število železniških uslužbencev v Franciji znaša 450.000 od tega je bilo 91 tisoč poklicanih v vojaško službo.
(NSERIRAJTE V „JVTRV"!
M
Če greš na pot: povsod!
Proizvodi UNION, Zagreb.
Lonoon
A riVERS
LAICrLE
O
OLOUVlERS
ev*£UX\Anus
> T" ^V
O MOflTulDIER/3?
VOiAi
CLERMOnr C0MPM0L nuur
^tŠOISSMS
\Z£RMIIL£S
CHARLEROl
cdihaht
zmotiti t V	__
O-57 QuLnTin OHiRhon< \ oveRViru / I
CCHARLEViLLE
nLAon	T)5EDAfi
on otnri	\
l	IS "otirneoi
CHAriTlLLJ	QR[IMi
VERI
CHALOris.)
PARIZ
Volitve na Hrvatskem
Izid nedeljskih občinskih volitev je sedaj uradno objavljen in ne prinaša nikakih presenečenj
Včerajšnji hrvatski listi objavljajo službeno poročilo o izidu nedeljskih volitev na Hrvatskem. Glasilo dr. Mačka ugotavlja v komentarju, da nobene volitve na Hrvatskem še niso vzbudile tako malo interesa, kakor nedeljske občinske. Vse zanimanje javnosti je posvečeno veliki borbi na zapa-du. Živahnejša je bila volilna borba samo v čisto srbskih občinah ln v občinah s srbsko večino.
Kar se samih rezultatov tiče, niso presenetili. Računi, zasnovani na dejstvu, da je bilo glasovanje javno, so se izkazali za pravilne. Vladne stranke so odnesle zmago v veliki večini občin. V čisto hrvatskih občinah, ki so po dobrem delu imele samo po eno listo, je zmagala z eno edino izjemo HSS, s svojimi oficielnimi, deloma pa tudi z raznimi disidentskimi listami. Srbske in po večini srbske občine so bile od zadnjih Stojadinovičevih volitev v glavnem v rokah JRZ. Tokrat je v njih nastopila kot druga vladna stranka SDS. Mandati so torej razdeljeni med ti dve stranki. Vendar so se v mnogih srbskih občinah uveljavile tudi opozicijske liste pod raznimi imeni. »Hrvatski dnevnik« naglaša. da je SDS kot stranka dobila 27 občin, glavni tajnik stranke g. Kosanovič pa zatrjuje, da so samostojni demokrati dobili samo na področju bivše savske banovine preko 50 občin. Mandate je dobila SDS tudi v onih mešanih občinah, kjer imajo Hrvati večino in so bile postavljene skupne liste KDK. Teh občin je bilo preko 100.
Glavno glasilo HSS, ki je dosedaj vztrajno stalo na stališču, da občinske volitve na Hrvatskem sploh nimajo političnega značaja, pripisuje sedaj rezultatu volitev v srbskih in mešanih krajih izreden političen pomen, češ da se je pokazalo, da Srbi iz Hrvatske po svoji večini sprejemajo sporazum.
Iz podrobnih rezultatov objavlja »Hrvatski dnevnik« sledeči pregled:
Volitve so se izvršile v 625 občinah, večino mandatov v teh občinah (kakor znano, velja za te volitve tudi neke vrste pro-
porc) so dobile: HSS v 423 občinah, SDK v 116, SDS v 27, HS in muslimani 4, HSS in Nemci 1, SDK z raznimi skupinami 1, SDS z drugimi srbskimi strankami 1. JRZ 20, JRZ in zemljoradniki 1, skupna «rbska lista 8, izvenstranKarska srbska Usta 18. muslimani 2, izvenstrankarske meščanske liste 2, neodvisne (večinoma pristaši HSS) 2, levičarska 1, zemljoradniki 1, Nemci 3, razne liste 2.
★
»Hrvatski dnevnik« poudarja, da so dosegli samostojni demokrati vsekakor upoštevanja vredne rezultate. Pri tem je seveda treba upoštevati rezultate, ki jih je dosegla SDS ne samo tam, kjer je nastopala samostojno, nego tudi v občinah, kjer je postavljala svoje kandidature skupaj s HSS pod imenom list Kmetsko demokratske koalicije. Če se seštejo vsi odborniki SDS, ki jih je dobila pri nedeljskih volitvah. potem se mora reči, da je SDS najmočnejša predstavnica Srbov v banovini Hrvatski. »Zaradi tega je bila povsem odveč izjava »Akcijskega odbora za volitve v banovini Hrvatski«, kateremu stoji na čelu baje predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič. To tem bolj, ker poskuša ta izjava dokazati, da so bili samostojni demokrati v nedeljo poraženi, še bolj neresna pa je trditev, da je SDS izrabljala uradni aparat za popravljanje svojega položaja. Na temelju nedeljskih volitev ne morejo postavljati srbski nasprotniki SDS nobenih zahtev, ki bi šle na njeno škodo. Na podlagi teh rezultatov ima nasprotno ravno SDS pravico predstavljati večino Srbov v banovini Hrvatski.«
Glavni tajnik SDS g. Kosanovič zatrjuje v posebni izjavi, da je »doživela JRZ v ne-delio velik neuspeh. Leta 1936 je dobila JRZ na področju banovine Hrvatske 108 občin, SDS pa 22 občin, V nedeljo je obdržala JRZ vsega skupaj še na teritoriju savske banovine, kjer je imela leta 1936 77 občin, vsega skupaj 17 občin, dočim so dobili samostojni demokrati na tem teritoriju okoli 50 občin.«
Taborjani s pesmijo na naši meji
Lepo uspela koncerta v Planini in DoL Logatcu
Pevski zbor društva Tabor iz Ljubljane je v nedeljo prihitel v našo obmejno Planino, kjer je pred spomenikom nesmrtnega Vilharja položil lavorjev venec z narodnimi trakovi, zbor pa je zapel dve prigodni pesmi. Tej pietetni svečanosti je prisostvovalo mnogo domačinov.
Ob 4. popoldne pa ie bil koncert jugoslovanskih narodnih pesmi v sckolski dvorani v Planini pod vodstvom pevo-vodje Janka Gučka. Malo dvorano so domala popolnoma napolnili domačini. Poslušalci so z zanimanjem in s hvaležnostjo v srcu spremljali lepo našo pesem. Navdušenje ie raslo od točke do točke, tako da ie zbor moral dodati še par točk. — Po koncertu je bila zakuska v gostilni pri Kopitarju. V nadvse prijetnem razpoloženju se je zbor poslovil od naše Planine in se odpeljal proti Dolenjemu Logatcu, kjer je bil koncert ob pol 9. v dvorani Sokolskega doma.
Tu je pevce pozdravil prosv. društva dr. Ciril Kraševec s prisrčno dobrodošlico. Med koncertom je prišlo po nekaterih točkah do burnih aplavzov, tako. da so se morale mnoge pesmi ponavljati in dodajati še nove. Program je bil nadvse zanimiv. saj so bili zastopani Prelovec Premrl. Ipavec. Adamič. Ocvirk. Schvvab, Guček. Terčelj. Venturini. Mustač. Dev, G rum. SanteL Vodopivec. Osterc in Mo-kranjac. Posebno so vnele poslušalce Ostečevi »Na pust« in »Tepežnica«. Guč-kova »Ko stroji molče« in Mokranjčev 2. rukovet. katere ie moral zbor ponavljati.
Zbor je bil posebno v Logatcu odlično razpoložen ter je program obvladal do potankosti, za kar gre pač nemala zasluga pevovodju skladatelju Janku Gučku. Zal
koncert v Logatcu ni bil obiskan, kakor bi zaslužil, vendar pa to naj ne plaši zbora. temveč naj pohiti še v ostale kraje z odličnim programom ter s tem cepi in vzgaja ljubezen do naše narodne in umetne pesmi, na drugi strani pa vrši s tem veliko nacionalno delo, ki je baš v današnjih časih nadvse potrebno. Zbor zasluži vso pozornost naše javnosti, društvu Tabor in njegovemu pevovodji pa gre zahvala za trud in delo v procvit jugoslovanske narodne in umetne pesmi.
V Planini n v Logatcu je pevovedja Guček prejel šopke rdečih nageljnov z narodnimi trakovi.
Molitev k svetemu Petru
Bilo je v junaških borbah okrog Tarabo-ša pri Skadru, leta 1913. Neki vojnik iz ljubotinskega bataljona je dobil nalog, da s pomočjo bomb preseka žico na prvih utrdbah. Uspelo mu je priplaziti se k utrdbi, vzel je bombo, da bi izvršil zapoved. Obračal je in vrtal, toda bomba se ni užga-la. Ko je naposled videl, da si ne more pomagati, je obrnil oči proti nebu in začel glasno prositi:
—	O sveti Peter Cetinjski. pomagaj danes ali nikoli, da se užge bomba, sicer bo mqi ponos za vse čase zapisan sramoti!
—	Beži! Bomba bo eksplodirala! so vzkliknili njegovi tovariši.
Vrli Ljubotinčan pa je mislit samo na sv. Petra in na bombo. In ko je pričakoval pomoči sv. Petra, se je bomba užgala, raztrgala je žico. pa na žalost tudi hrabrega Lju-botinčana.
Gospodarstvo
Težkoce z uredbo o elektrifikaciji
Poročali smo že, da je bila ob koncu aprila v Beogradu konferenca predstavnikov elektrotehniških podjetij, na kateri so razpravljali o najnovejšem načrtu uredbe o elektrifikaciji. V smislu sklepa te konference je posebna deputacija predstavnikov jugoslovenskih elektrarn posetila gradbenega ministra ter mu izročila obširno spomenico.
K vprašanju uredbe o elektrifikaciji objavlja sedaj zagrebški »Jugoslovenski Lloyd« članek, ki pravi naslednje: Nedavno so morala naša elektrarniška podjetja predložiti na pristojnih mestih spomenico v zvezi z načrtom uredbe za pospeševanje in izkoriščanje električne energije. To je že deseti načrt, ki se proučuje in nikakor ne moremo priti do te, tako dolgo pričakovane uredbe, ki naj bi olajšala elektrifikacijo naše države. Besedilo poslednjega načrta uredbe se drži še vedno v veliki tajnosti. Elektrarniška podjetja so v svoji predstavki poudarjala med drugim potrebo, da se naši elektrifikaciji postavi določena smer in da se elektrifikacija čim bolj pospeši, odnosno da se pritegne čim več potrebnega kapitala in na ta način omogoči racionalna proizvodnja električne energije. V ta namen pa je potrebno, da se pri obravnavanju in pri izdajanju dovoljenj za elektrarniška podjetja vzpostavi enakost med privatnimi, državnimi in samoupravnimi podjetji.
Po izjavi, ki jo je podal inž. Momčilo Petrovič, predsednik Zveze električnih central, bi morala nova uredba predvsem spoštovati pridobljene pravice obstoječih podjetij, olajšati bi morala administrativne formalnosti pri izdajanju novih gradbenih dovoljenj ter uvesti olajšave pri taksah, ki so v zvezi z gradnjo central. Nadalje je potrebna oprostitev uvoznih carin na električne stroje za proizvodnjo in razpečavanje električne energije in na termične aparate, obenem pa bi se morale normirati cene bakrenih električnih vodov, ki se pri nas izdelujejo iz domače surovine. Končno je potrebno, da se reši vprašanje dajanja brezobrestnih posojil in subvencij za elektrifikacijo vasi, vprašanje primernih ukrepov za tehnično spojitev obstoječih central in vprašanje racionalizacije proizvodnje s favoriziranjem načrtne gradnje velikih central na izvorih energije.
K izvajanjem zagrebškega lista bi še pripomnili, da se nam ne zdi na mestu, dajati #preveč prednosti samoupravam in državi pri poslih elektrifikacije. Res je treba nastopiti proti nekaterim elektrarniškim podjetjem, zlasti na jugovzhodu naše države, I
ki brezobzirno izkoriščajo svoj položaj in zahtevajo pretirano visoke cene, toda s tem, če je elektrarniško podjetje v samoupravnih rokah, še ni rečeno, da je vprašanje cenene oskrbe gospodarstva z električnim tokom rešeno.
To najbolje vidimo na primeru ljubljanske mestne elektrarne, ki svoj monopolni položaj bolj izkorišča, kakor bi ga izkoriščalo privatno podjetje, kar se ne da opravičevati s tem, da gre dobiček v korist občini. Če imamo v Ljubljani tako visoko ceno električnemu toku, je to zgolj posledica prizadevanja občine, da črpa čim več dohodkov iz svojega elektrarniškega podjetja. V proračunu za tekoče leto je pod postavko »pristojbina za uporabo javnega sveta« in pod postavko »upravni prispevki« skritih preko 6 milijonov din, ki jih mora prispevati elektrarniško podjetje občini. Če še upoštevamo ostale usluge, ki jih daje elektrarna občini (brezplačna razsvetljava mesta in brezplačne instalacije v ta namen), tedaj pridemo do vsote 7 milijonov din, kar predstavlja eno tretjino vseh dohodkov mestne elektrarne od prodaje električnega toka.
Vsako leto naglašajo navodila finančnega ministra za sestavo občinskih proračunov, da občine ne smejo nalagati bremen na produkcijska sredstva in produkcijske pripomočke in vsako leto nalaga ljubljanska mestna občina odjemalcem električnega toka v obliki nekakšnih pristojbin in uprav nih prispevkov večja bremena, kar onemogoča vsako pocenitev električnega toka.
Mislimo, da bi bila prva naloga vsakega zakona, ki naj pospeši elektrifikacijo države, da poskrbi za pocenitev električnega toka. S tem, da bi prešla zasebna elektrarniška podjetja v last države ali samouprav, pa to vprašanje nikakor ni rešeno, ne glede na to, da pri uresničenju velikih elek-trarniških projektov ne gre onemogočati privatno iniciativo. Vprašanje pocenitve električnega toka se tudi ne da reševati na ta način, da bi banska uprava, ki ima svoja lastna elektrarniška podjetja, odobravala tarife drugim zaseb. elektrarniškim podjetjem. Kot lastnice elektrarn lahko pridejo banovine same v skušnjavo da zahtevajo previsoke cene, ali pa da otež-kočajo poslovanje zasebnim konkurenčnim podjetjem. Končno pa je splošno znano, da poslujejo javnopravna podjetja manj racionalno, kakor zasebna, zlasti ker se pogosto zgolj iz političnih razlogov nastavlja prekoštevilno osebje, kar je zlasti nevarno pri takih javnopravnih podjetjih, ki imajo v svojem poslovanju monopolni položaj, četudi le na določenem teritoriju.
Zahteve slovenskih vinogradnikov
Preteklo nedeljo so imeli slovenski vinogradniki pod okriljem Vinarskega društva za dravsko banovino v Dolnji Lendavi svoj XII. vinarski kongres, o katerem smo že poročali. Na tem kongresu je bila sprejeta naslednja resolucija:
Vinogradniki zbrani na vinarskem kongresu 19. maja v Dolnji Lendavi prosimo vsa merodajna oblastva, naj podpirajo delovanje Vinarskega društva in stremljenja vinogradnikov. Posebno pa še poudarjamo naslednje potrebe:
1)	še vedno ni izpolnjena naša kardi-nalna zahteva po ukinjen ju vsake trošarine na vino oziroma, kolikor to ni mogoče, da bi se celokupna trošarina maksimirala na 1 din od litra. Vsekakor pa naj se trošarina na vino pavšal i ra.
2)	Prodaja vina po producentu naravnost kcnsumentom naj bo trošarine prosta. Ravno tako naj bo trošarine prosto vino pri zamenjavi z drugimi kmetijskimi pridelki.
3)	Dokler trošarina na vino ni maksimirana, naj se zviša odstotek za izgubo v vinskih skladiščih od sedanjih 6o/0 na leto na 10%. Prav tako naj se zviša tudi izguba pri prevozu vina od proizvajalca v skladišče ali iz skladišča v skladišče od sedanjih 1.5»/o na 5o/„ in prizna izguiba 1/i % mesečno gostilničarjem pri zalogi
4)	Vino, ki ga razstavljajo -vinogradniki na vinskih razstavah in sejmih, ki jih prirejajo vinogradniške organizacije, naj bo trošarine prosto, ako se to vino ne prodaja.
5)	Uredba o zaščiti vin se naj čimprej
uveljavi
6)	Z vsemi možnimi javnimi sredstvi naj se podpre in pospeši ustanavljanje kletarskih zadrug povsod tam, kjer je potreba in so dani za to pogoji. Pri zidavi zadružnih kleti se naj ne stavijo prevelike ovire, ki bi akcijo onemogočale.
7)	Zakon o vinu se naj najstrožje izvaja. Namestiti je treba zadostno število kletarskih nadzornikov, da bo kontrolna služba uspešnejša.
8)	Promet z raznimi umetnimi pijačami se naj prepove ali vsaj visoko obdavči.
9)	Iz kreditov za pospeševanje vinogradništva se naj dotirajo banovinskim tisnicam večje vsote, da bo omogočena
cenejša oddaja cepljenih trt določenega trsnega izbora. Banovinstke trsnioe morajo vinogradništvo pospeševati, ne glede na njih lastno rentabilnost ter morajo služiti za vzor trsničarstvu.
10)	Izvaja naj se strogo kontrola trs-nic. Zakotne trsnice morajo izginiti
11)	Izvrši naj se revizija trsnega izbora za Slovenijo ter na to izda knjiga »Trsni izbor« v besedi in sliki
12)	Trsni izbor za Prekmurje naj se ponovno prouči in krajevnim razmeram primerno dopolni z ustrezajočimi sortami, ki se naj predhodno preizkusijo.
13)	ČSan prej naj se uveljavi že pripravljena uredba o sanaciji vinogradništva, korigirana po predlogih Vinarskega društva ln kr. banske uprave. Obenem je poskrbeti za čim strožje izvajanje te uredbe. Vzporedno s tem naj se s posebno sistematično akcijo omejijo oziroma Iztrebijo samorodnice.
14)	Za vodstvo obnove vinogradnikov naj se namesti zadostno število vinarskih inštruktorjev in nadzornikov, sflasti naj se ti nameste v Ljutomeru, Ormožu, Brežicah, Krškem, Novem mestu, Šmarju pri Jelšah, Konjicah in Črnomlju.
15)	Formalnosti pri odobritvi prošenj za brezobrestna posojila pri ofcnovi vinogradov naj se poenostavijo in rešitve pospešijo.
16)	Zaradi znižanja cen modri galici naj se izvedejo svoječasno sprejeti sklepi o osnovanju zadružne tvornice za galioo.
17)	Vse podpore iz javnih sredstev naj se podeljujejo predvsem organiziranim vinogradnikom.
18)	Divji zajec Je preteklo ztmo napravil v vinogradih zelo veliko škoda Priključujemo se akciji sadjarjev ter zahtevamo, da se zajca s spremembo lovskega zakona proglasi za nezaščiteno divjačino.
19)	Po vzoru drugih naprednih vinarskih krajev v sosednih državah naj se tudi pri nas začne s sistematično odfbiro ali selekcijo vinske trte. Da bo uspeh popoln je poleg izvajanja splošne selekcije nujno potrebno začeti z vzgojo Monov. Pri izvajanju omenjene akcije pa je potrebna izdatna finančna pomoč banovine, ki naj se v ta namen zasigura.
Nas uvoz filmov
Državna filmska centrala objavlja za preteklo leto poročilo o uvozu in prometu filmov in o kinematografskih podjetjih. Centrala je lani registrirala in cenzurirala 819 filmov v skupni dolžini 777.000 m. Od tega je bilo le 11.113 m domače produkcije (50 filmov), in sicer 1 zabavni, 33 kulturnih in 16 reklamnih. Za javno predvajanje je bilo prepovedano 6 filmov v skupni dolžini 6280.
Prav zanimiva je statistika o prometu filmov inozemske proizvodnje. Od uvoženih in cenzuriranih 769 filmov je bilo 467 ameriških, 139 nemških, 99 francoskih, 24 angleških, 13 madžarskih, 12 čeških, 10 italijanski, 4 poljski in en švedski. Od skupne dolžine uvoženih filmov (766.000 m nasproti 935.000, 822.000 in 767.000 m v prejšnjih treh letih) pa je odpadlo na uvožene ameriške filme 405.000 m ali 53"/o, na uvožene francoske filme 147.000 m ali 19.2o/o in na uvožene nemške filme •124.500 m ali 16.2o/0.
Delež Amerike pri uvozu filmov se je leta 1938 dvignil od 45 na 55*»/0 lani pa je malo nazadoval na 53%. Zmanjšal se je tudi delež Nemčije od 22.2 odn. 22.8°/o v prejšnjih dveh letih na 16.2% v lanskem letu. Delež Francije, ki je prejšnje
leto padel od 17.0 na 13.4<>/o, pa »e je lani zopet dvignil na 19.2«/®.
Uvozna trgovina s filmi je koncentrirana predvsem v Zagrebu. Od celotne dolžine odobrenih filmov so lani uvozile zagrebške tvrdke 516.000 m, beograjske tvrdke 223.000 m, ena ljubljanska tvrdlka (Emona Film) pa je uvozila 13.726 m (5 zabavnih filmov in 1 predobjavo).
Kinematografi
Število kinematografov v naši državi Je lani ponovno naraslo. Leta 1933. smo imeli v vsej državi 174 zvočnih kinematografov; že prediansJrim je to število naraslo na 357, lani pa na 397; od tega je bilo v (hinavski banovini 114 (prejšnje leto 93), v savski 80 (76), v dravski 63 (58), v rao-ravski 27 (24). v vardarski 23 (23), v drin-ski 21 (18). v primorski 16 (15). v vrbaski 14 (14), v zetski 12 (12). in na področju uprave mesta Beograda 27 (24). Ob koncu lanskega leta je bilo v Beogradu 21 zvočnih kinematografov (s 13.453 sedeži), v Zagrebu 18 (z 10.565 sedeži), v Ljubljani 8 (s 3981 sedeži), v Novem Sadu 5 (s 3214 sedeži, v Sarajevu 5 (z 2580 sedeži), v Skoplju 4 (s 1900 sedeži) itd. Nemih kinematografov je bilo lani v naši državi le še 35.
Gospodarske vesli
= Pred zaključkom trgovinskih pogajanj z Nemčijo. Kakor poročajo iz Beograda. je pričakovati, da bo zasedanje iugoslovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora še ta teden zaključeno. Pogajanja ugodno napredujejo in že sestavljajo končno besedilo protokolov o zasedanju. Po dobljenih informacijah ni ; pričakovati kakšnih večjih sprememb v trgovinski izmenjavi med našo državo in Nemčijo, četudi so izvršene manjše spremembe kontingentov zaradi prilagoditve j potrebam domačih tržišč obeh držav, j Glede uvoza iz Nemčije odnosno glede I plačila tega uvoza bodo izvršene nekatere spremembe z namenom, da se olajša uvoz odnosno da se olajša plačilo, v splošnem pa glede plačilnega prometa ne bo posebnih sprememb. Sekcija, ki ie razpravljala o plačilnem prometu, je svoje delo dokončala in zatrjujejo v poučenih krogih, da ni pričakovati kakšnih sprememb glede tečaja klirinške marke na naših borzah, ker nemški delegati tega vprašanja niso iznesli na dnevni red.
= železniške blagovne tarife bodo povi šane 15. junija. Kakor smo že poročali je ! bila pretekli teden zaradi povišanja bla-| govnih tarif seja tarifnega odbora pri j generalni direkciji državnih železnic. Po prvotnih vesteh bi moralo povišanje blagovne tarife za 15% in tarife za komadne pošiljke za 20% stopiti v veljavo 1. junija. Sedaj poročajo lz Beograda, da bodo tarife povišane šele 15. junija. O vprašanju pre-klasifikacije blaga (lz nižjega v višje razrede) bo razpravljal še ožji tarifni odbor 4. junija, nakar bo ponovno sklican ple-num tarifnega odbora.
-= Prvo škropljenje vinogradov. Bano-
vinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru opozarja vse vinogradnike, da je prišlo do prve Infekcije s peronosporo v letošnjem letu 4. maja povsod tam, kjer je bilo ta dan listje že dovolj razvito. Dne 4. t. m. je bilo izredno toplo in je tudi ponoči od 3. na 4. maja padel obilen dež. Ako bi bdlo letošnje vreme toplo skozi ves maj, kakor je bilo to v začetku maja, bi moralo biti izvršeno prvo škropljenje že tik pred 20. majem. Zaradi letošnjega hladnega vremena pa je razvoj peronospore na listju bolj počasen. Izbruh peronospore bo letos sledil takoj, čim bo padel prvi dež in čim bo minimalna nočna toplota dosegla temperaturo nad 13. st. C. Zaradi pomanjkanja delovnih sil in zaradi visoke cene gali-ci kakor tudi slabega nastavka v vinogradih je letos posebno polagati pažnjo na pravočasno prvo škropljenje vinogradov. Zaradi tega opozarja zavod vse vinogradnike, naj pazno sledijo radijskim in dnevnim poročilom, ki bodo vinogradnike točno opozarjala na pravočasno škropljenje v vinogradih. Priporoča se radijskim poslušalcem, da obvestijo o pravočasnem škropljenju tudi bližnje sosede. Predvidoma bo prvo škropljenje v letošnjem letu šele v začetku junija, vsekakor pa takoj, čim bi nastopilo toplo vreme z obilnim dežjem.
—	Znatno povečanje bombažnih kultur v Južni Srbiji. Iz Djevdjelije poročajo, da so južnosrbdjansfci kmetje letos zasejali znatno povečano površino z bombažem. Dolgotrajna zima je napravila precej škode na posevkih. Predvsem so utrpeli posevki z makom Makova polja so po večini prearali in so poleg sezama in zemeljskega oreha posejali v glavnem bombaž. V strokovnih krogih se ceni da bo letos znašala površina. posejana z bombažem. preko 8000 ha nasproti 5450. 5481, 3090, 1833 in 1439 ha v zadnjih petih letih od leta 1939. do 1935. K temu povečanju bombažnih kultur je v znatni meri pripomogla pravočasna določitev primerne Odkupne cene, ki je letos določena na 26 din za kilogram čistega vlakna. Lani je bila odkupna cena kasno določena, kar je imelo za posledico, da se je skupna površina bombažnih kultur v primeru s prejšnjim letom nekoliko zmanjšala, namesto da bi se povečala. Ta vzrok je letos odpadel Verjetno pa ie. da bi bila površina kultur še večja, če ne bi nastopile težkoče glede dobave primernega semena. Banska uprava v Skoplju je sicer pravočasno nabavila seme. ki pa ni ustrezalo našim klimatskim pogojem, in je morala potem s kreditom kmetijskega ministrstva nabaviti novo seme.
ž= V marcu so se povečale Vloge pri hranilnicah za 9 milijonov. Po najnovejših podatkih Zveze Jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so narasle v marcu pri 29 slovenskih samoupravnih hranilnicah vloge na knjižice za 2.6 na 594.3 milijona din, vloge v tekočem računu pa za 6.4 na 433.0 milijona Skupaj so se torej vloge na knjižice in v tekočem račun povečale v marcu za 9 milijonov in so prašale ob koncu meseca 1027.S milijona din. Te številke kažejo lep napredek v primeri s prejšnjimi meseci, kajti naraščanje vlog v marcu je bilo večje nego pred krizo leta 1931.
=* Ustanovitev sindikata upnikov blokiranih španskih terjatvah. Glavni upniki blokiranih terjatev v Španiji so imeli 20. t m. sestanek v prostorih zagrebške borze, kjer so sklenili napraviti energične in nujne korake, da se likvidirajo njihove terjatve, ki so blokirane v Španiji od pri-četka državljanske vojne in predstavljajo za naše izvoznike znatne zneske. V ta namen je bil ustanovljen sindikat upnikov blokiranih španskih terjatev, katerega posle vodi generalni tajnik Makso Mautner. Sindikat je pozval vse upnike blokiranih španskih terjatev, da mu čim preje prijavijo svoje terjatve na naslov: Zagreb, palača Borze, soba št 5.
fe= Gradbena dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za gradbena dela pri Zavodu za mineralogijo, tehnično raziskava-nje ln izkorišča van je mineralov univerze v LJubljani (za težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela in konstrukcije ter za kleparska dela) ln drugo licitacijo za vgraditev vodovodnih cevi za drugi del prve etape vodovoda v Ribnici
= Poravnalno postopanje je uvedeno o
imovini Marije Klinarjeve, trg. na Jesenicah (poravn. upravnik dr. Miha Potočnik, odv. na Jesenicah; poravnalni narok pri okr. sod. v Kranjski gori 12. junija ob 9., prijavni rok do 5. junija).
" Dobava. Hidrografetd inštitut mornarice v Splitu sprejema do 31. t m. ponudbe za dobavo raznesla litograf skega in tiskarskega materiala ter kemikalij.
-	Prodaja. Dne 1 junija bo pri primorskem žandarmerijskem polku v Sblitu licitacija za prodajo raznih odpadkov od sukna, usnja, gume, železa. Jekla in dr. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za
'liUft&tt ~~ "rnrfT*
Borze
22. maja
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70— 14.90. Grški bom so se v Zagrebu trgovali po 28.50. v Beogradu pa po 28.75. Bolgarski klirinški čeki so se nudili v Beogradu po 96.50. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca slaba. Vojna škoda se je trgovala po 411 (v Beogradu po 408—409). Promet je bil še v 4°/» severnih agrarnih obveznicah po 51 in v delnicah Trboveljske po 245.
DEVIZE
Ljubljana. Tečaji na svobodnem trgu: London 144.40—147.60. Pariz 81.60 —83.90, New York 4425—1485. Curih 995 —1005. Oficielni tečaji: London 178.44—181.64. Pariz 100.89—103.19. Nevv York 5480—5520. Curih 1228.18—1238.18.
Curih. Beograd 10. Pariz 8. London 14.25. Nevv York 446. Milan 22.50. Madrid 45. Berlin 178.75. Stockholm 106.25, Sofija 5.50. Budimpešta 79.50. Atene 3.10. Bukarešta 2.37.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 411—413 (411). 4% agrarne 50 bi., 4% severne agrarne 50.50—51.50 (51), 6® n begluške 70 bi. 6% dalm. agrarne 58 bi., 6°/o šumske 61 bi. 7®/o stabiliz. 94 bi. 7% in-
, vest. 94—96, 7% Blair 86 bL, 8*/o Blair 90 1 bi; delnice: PAB 180 bi. Trboveljska 240 —245 (245), Gufanann 53 bi., Sečerana Osa-jek 215 den.. Osiječka ljevaonica 160 den. Jadranska 380 den.
Becgrad. Vojna škoda 407—408.50 (408 —409). 6°'o begluške 68 bL (68). 6°/'« dalm. agrarne 58—59 (57). 8°/« Blair 83 den. (84). PAB 176 den. (176).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 22. maja Začetni tečaji: pšenica: za maj 83, za julij 82.25, za sept 82; koruza: za sept. 60.75.
+ Winnipeg, 22. maja. Začetni tečaji: pšenica: za julij 72, za sept. 74.875.
+ Novosadska blagovna borza (?*>. t. m.) Tendenca nesprem. Pšenica: baška okolica Novi Sad 248 — 250; sremska 248 — 250; slav. 248 — 250; ban. 248 — 250; baška ladja Tisa 250 — 252. Rž: baška 200 — 202. Oves: sremski 194 — 196; slavonski 196 — 198. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 207.50 — 210. Koruza: baška 191 — 192: par. Indjija 196 — 198. Moka: baška in ban. »Og« in »Ogg« 362.50 — 372.50; >2« 342.50 — 352.50; >5« 322.50 — 332.50; J>6« 302.50 — 312.50; >7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180; Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: sremski beli brez vreč 435 — 440.
BELEŽKE
(Jvaževanja vredno
priporočilo
Glasilo JRZ za banovino Hrvatsko »Glas Primorja« objavlja tehten članek o dolžnosti do kralja, naroda in države. Članek ugotavlja, da je lahko biti rodoljub, takrat ko sije sonce in ko ni potreba ničesar žrtvovati, nato pa nadaljuje:
»Časi v katerih živimo, postavljajo brez usmiljenja jugoslovenski narod pred najtežje preizkušnje. Vsa znamenja kažejo, da bo moralo tudi naše pokoljenje dokazati tisto globoko moralno silo, s katero so gradili naši očetje temelje naše države. Naša mladina bo morda morala žrtvovati vse za ohranitev naše svobode in neodvisnosti. Moderni vojni material predstavlja v današnji novi vojni strategiji gotovo velik činitelj. Odločujoč pa postane šele takrat, če ga imajo v rokah k vsemu odločeni borci. V zadnjih letih je propadlo sedem držav. Nekatere med njimi so bile oborožene povsem moderfio. In vendar so se nekatere podale brez večjega odpora in žrtev. V srcih njihovih državljanov je pač prevladal duh lagodnosti in ubijajoče pas vnosti. Nam se kaj takega ne bo nikoli pripetilo.«
Glasilo JRZ priporoča nato. naj se potisnejo na stran vsa krajevna, plemenska in strankarsko-politična vprašanja.
Dr. Korošec na velesejmu v Vratislavi
Agencija Avala poroča, da sta odpotovala na velesejem v Vratislavi (Breslau) predsednik gilavne zadružne zveze dr. Anton Korošec in podpredsednik bivši minister Stojadinovičeve vlade inž Voja Djordjevič. Ogledala si bosta še posebej razstavo poljedelskih strojev. V Nemčiji se bosta mudila nekaj dni.
Jugoras v beograjski občini
Beograjski listi so nedavno objavili imena novo imenovanih članov beograjskega mestnega sveta, ki so vsi pristaši Jugoslo-venske radikalne zajednice. Sedaj poročajo, da je med novo imenovanimi občinskimi svetniki tudi 5 zastopnikov Jugorasa s po-slevodečim podpredsednikom Mitičem na čelu. Zastopniki Jugorasa v beograjskem občinskem svetu so ustanovili svoj poseben klub, ki bo nastopal povsem samostojno. Klub je izdal izjavo, v kateri pravi, da so delavci in zasebni nameščenci v beograjskem občinskem svetu premalo številno zastopani in da se bo v prvi vrsti zavzemal za povečanje tega zastopstva.
še vedno dve kmetijski zbornici v Banjaluki
V vrbaski banovini se ne morejo pohvaliti baš z vzornim poljedelstvom. Zato se pa lahko ponašajo s tem. da imajo trenutno kar dve kmetijski zbornici. Prvo kmetijsko zbornico za vrbasko banovino je s posebno odredbo razpustil sedanji minister za poljedelstvo dr. Branko Ču-brilovič in razpisal volitve za novo zbornico. Proti razpustu kmetijske zbornice se je pritožil njen predsednik Jovo Trivi-čevič. enako tudi proti razpisu novih volitev. Državni svet je pritožbi ugodil in razveljavil razpust kmetijske zbornice. Medtem pa so se izvršile že volitve nove zbornice, ki se je že tudi parkrat sestala.
Sestaja in razpravlja pa tudi razpu.šče-na kmetijska zbornica. Tudi ta ponedeljek je imela sejo pod predsedstvom g. Trivi-čeviča. Na sestanku so sklenili poslati k predsedniku vlade deputaciio s prošnjo, naj omogoči izvedbo sodbe Državnega sveta in vzpostavi prejšnje stanje. Zanimivo je. da je večina odbornikov razpu-ščene kmetijske zbornice članov JRZ.
Zanimivo pripovedovanje
Dopisnik beograjske »Politike« M. Petrovič objavlja razgovor z načelnikom štaba neke francoske divizije, ki je na francoski fronti vzdržala najtežje udarce. Ta oficir ni spal skoraj pet dni. Pripovedoval je med drugim:
»V tem trenutku je vse odvisno od naše volje in naših živcev, ker imamo dovolj možnosti, da ustavimo nadaljne napredovanje nemških kolon. Potrebno se je samo braniti za vsako ceno in prilagoditi našo taktiko nemški taktiki. Na našem delu fronte smo to že storili. Prav tako se bo to zgodilo tudi na drugih odsekih. Doživeli smo velika in težka iznenadenja. Neumno bi bilo to zanikati V prvih dneh operacij ao uporabljali Nemci svoje tanke in letala v silnih masah. Naši ljudje se pred tolikimi množinami niso mogli prav znajti. Prve posledice iznenadenja pa so že prešle Naši ljudje so se že navadili nemške taktike in na njo že primerno odgovarjajo. Zlasti bdjejo brez prizanaša-nja nemška letala, ki se morajo pred tem ognjem iz strojnic mnogokrat umakniti. Proti tankom uporabljamo topove iz neposredne bližine. Nemške napadalne kolone puščajo za seboj velika nezasedena ozemlja, kar nam ostavlja celo vrsto šans aa nbošse oueraciie. Sicer pa se jav-
ljata nered in zmeda tudi v njihovih vrstah. Tako smo včeraj povsem iznenadili neko nemško oklopno edinico pred mestom. ki ga branimo. Nemško edinco smo ne samo zavrnili, temveč jo uničili. Ujeli smo njenega voditelja, nekega polkovnika, ki nam je priznal, da je bil prepričan, da smo mesto že davno izpraznili.«
Švicarska sodba o položaju na Balkanu
Švicarski list »National Zeitung«, ki izhaja v Baslu. objavlja uvodnik pod naslovom: »Mir na Balkanu in Turčija«. V tem članku čitamo med drugim:
»Sistematična kampanja je hotela v zadnjem času prikazati Balkan kot središče nemirov in kriz. V ta namen je trosila deloma napačne, deloma pa kar gorostas-ne vesti o Balkanu. Z vsake meje, tudi od tam. kjer je sleherni vojni spopad izključen, je javljala o premikanju čet. v vsaki balkanski državi so bile baie na dnevnem redu neke zarote in komploti in v vsaki balkanski prestolnici so se baie vodili »tajinstveni razgovori ;< in podvze-mali »izredni ukrepi«. V Beogradu. Bukarešti. Atenah. Ankari in Sofiji pa niso še izgubili doslednega mišljenja in zato stvarno lahko presodijo resnične zunanje nevarnosti... Razen tega moramo vprašati: ali znabiti cenijo tam. kjer napovedujejo skorajšnje razširjenje vojne na Balkan, lastne sile in lastno volio jugovzhodnih držav tako malo. da mislijo, da bi mogel biti Balkan še vedno samo žoga v rokah velesil? Prav v zadnjem času je solidarnost balkanskih držav močno napredovala in poskus napada bi naletel na nepričakovano močen odpor.«
Italijanski interesi
v madžarski luči
Budimpeštanski vladni OTgan »Pester Lloyd« takole opisuje italijansko stališče: »Volja, poslanstvo in življenjski interesi Italije, odkar je ta nastopila dediščino cesarskega Rima. se ne smejo napačno razumeti. Sleherni poznavalec zgodovine, zemljepisnega položaja in pozicije Italije kot velesile je moral spoznati, da ne more več biti dolgo ujetnik Sredozemlja. Izgraditev imperija — Tripolis. Libija. Egej-sko otočje. Somalija in Abesinija — zahteva zavarovanje in svobodno gibanie. Sredozemlje, ki pomeni za Italijo življenje, ne sme več biti samo zvezno morie. katerega vrata stražijo drugi, ki jim je Italija prepuščena na milost in nemilost. Pisanje italijanskih listov in poročila od vsepovsod se skladajo v tem. da je
cesarstvo sedaj odločeno, da si zagotovi svoj položaj kot svetovna velesila.«
Prijateljstvo Slovakov
z Nemci m Rusi
Generalni vikar banjsko-bistriške škofije na Slovaškem msgr. Messik-Vajda je nedavno na letalskih svečanostih v Sanjski Bistrici govoril o slovaško-nemških odnošajih. Uvodoma je omenil, da je že lani nekoč naglasil dolžnost hvaležnosti Slovakov do Nemcev. Takrat so mu mnogi zairerili, češ kako more kot katoliški duhovnik z navdušenjem govoriti o nemškem narodnem socializmu. Velik del katoliške duhovščine na Slovaškem je bil takrat še proti takim besedam. Kasnejši dogodki pa so pokazali, da imajo Hitler in Nemci s Slovaki poštene namene, kar jim slovaški narod priznava in vrača. Hitlerjeva zmaga bo pomenila obenem tudi zmago slovaškega naroda. Slovaki so danes svobodni in so gotovi, da se jim ne more nič zgoditi, ker je nedotakljivost njihove države zajamčena od Nemcev.
»Toda mi nismo prijatelji samo z Nemci«, je nadaljeval msgr. Messik-Vajda. »marveč tudi z Moskvo. To dejstvo vliva Slovakom moč in samozavest, ker vedo, da niti Nemci, niti Rusi nemajo interesa, da bi segli po svobodi Slovaške ali da bi Slovake raznarodili. Ko smo se Slovaki prepričali, da so Nemci z vsem srcem z nami in so tudi v praksi pokazali svoje prijateljstvo, jim moramo vračati topla prijateljska čustva. Slovaški duhovniki molijo za zmago Hitlerja, ker njegova zmaga pomeni zmago pravice.«
Nemška zimska psmoč
Velikopotezna akcija za zimsko pomoč v Nemčiji, splošno znana pod kratico WHW (Winter-Hilfs-Werk) je v sedmih letih svojega obstoja zbrala okrog 3 milijarde mark. v našem denarju okrog 45 milijard dinarjev. Samo v pretekli zimi so nabrali 600 milijonov mark ali 9 milijard dinarjev. Donos te zime je bil daleč največji od vseh dosedanjih, kar je razumljivo zaradi vojne dobe. Po objavljenih podatkih je prišlo letošnjo zimo na tisoč prebivalcev 63 pod-pirancev, dočim je bilo pred šestimi leti na tisoč prebivalcev 253 podpirancev. Tudi ta sprememba je delno posledica vojne, ko se je možnost zaposlitve močno povečala.
V poletnih mesecih je akcijo za zimsko pomoč zamenjala akcija za nemški Rdeči križ. Izvaja se na enak način, predvsem z zbirkami po cestah in stanovanjih. Nemški listi izražajo nado, da bo ta akcija enako uspešna, kakor je bila zimska.
Maši kraji in ljudje
Med planinskim cvetjem v Radovljici
Mlad vrtnar Je izdihnil sredi najlepšega cvetja
Radovljica. 22. maia Vprav zdaj. ko do planinah kc»pne zadnji ostanki puste, dolgotrajne zime in se mlada Vesna pripravlja, da zakraljuie tudi tam gori na planinah, se ie zbralo prvo planinsko cvetje, do malega vse, iz srednjih leg in z vrhov, v starodavnem radovljiškem graščinskem vrtu.
Največ vrst ie zbranih v krasni planinski skupini, vrh katere se ponosno dviga Aljažev stolpič. Poleg raznih planinskih trobentic, ki so prav zdaj v najlepšem cvetju, cvetijo med skalami, v mahu. planinske velikonočni ce, Marijini čeveljčki in veliki modrooki planinski svišč. Hčerke visokih vrhov, bele zvezdice planike pa tudi že komaj čakajo, kdai jim pomladno sonce odpre rahlo pop je Da je slika bolj prirodno gorska ie v skupini nasajenega precei nizkega, gorskega bora.
Dočim so v skupini nasajene le posamezne raznovrstne cvetice, cvetejo v drugih delih vrta cele grede najrazličnejših planinskih cvetic
To. kar so za velemesta živalski vrtovi, je za našo gomjegorensko prestolnico kra-
\ sen planinski vrst. Ne samo domačini, tu-' di tujci, ki posečajo Radovljico, radi prihajajo občudovat lepoto planinskega cvetja. To učinkuje na prijatelja prirodnih lepot jačje kakor v drugih krajih, posebno zaradi ozadja mogočnih gorenjskih planin, ki čuvajo in dičijo naše sicer majhno. toda lepo mesto. Toda prav te dni, ko je cvetje v najlepšem razmahu, je dahnil skozi planinski vrt strašen, hladen dih. Ni poparil cvetja, marveč je to pot veljal mlademu vrtnarju Milanu, ki je ustvaril naš krasni planinski vrt. Ko ie bil zbiralec planinskega cvetja presrečen, ker je bil dosegel tisto, o čemer je sanjal leta in leta, je nenadoma s strupeno koso zamahnila bela žena. V vrtnarjev! hiši je ležal na mrtvaškem odru mladi mož sredi krasnega cvetja, ki si ga je bil sam natrgal nekaj ur pred smrtjo. Tragična igra usode: v nedeljo popoldne so odnesli skozi vrt. ki je vprav zdaj v najlepšem cvetju. Milana Prešerna, idealnega mladeniča, velikega prijatelja prirode in vzornega člana radovl.fškega Sokola. —s
Kupčije z nepremičninami na Dolenjskem
Kmetje ne prodajo posestev — Leto ne obeta nič
dobrega
Novo mesto. 22. maja Nič novega ne povemo, če zapišemo, da v današnji živčni vojni žele premožnejši sloji vložiti prihranjeno gotovino v nepremičnine. Tako se javljajo v raznih dolenjskih krajih kupci, ki želijo kupiti posestvo ali zemljišče, ki naj bi jim tudi pozneje, ko se bo Evropa pomirila, služilo za letovišče. Kupljenih je bilo v zadnjem času v raznih predelih Dolenjskega več zemljišč. hiš. vinogradov z zidanicami in podobnega. Se mnogo več pa bi bilo kupčije z nepremičninami, če bi bili lastniki voljni odprodati posestva. Zlasti po deželi, koder so lepi letoviški kraji, je povpraševanje precejšnje. Zlasti razni ljubljanski rodoljubi so zelo vzljubili Dolenjsko. Toda dolenjski kmet ljubi svojo grudo, navezan ie na svojo zemlio. ki io v potu svojega obraza obdeluje, in se le v skrajni sili loči od nie. Kjer pa vendarle pride do kupčije, si kupci urede udobno podeželsko bivališče, vzorno uredijo vrtove in sadovnjake. Kakor ie na eni strani prav, da so kmetje čvrsto zrasli s svojo grudo, tako ni oporekati, da posamezni lastniki iz mesta dajejo konservativnemu kmečke-
mu živi ju lepih zgledov in vzpodbud za modernizacijo posestva. S pritokom leto-viščarjev na Dolenjsko se bo sčasoma razvil tudi tujski promet, s tem bo gotovo prišlo tudi nekaj denarja v te kraje in se bo stanje dolenjskega kmeta kolikor toliko izboljšalo.
Letošnje leto v siplošnem ne obeta kmetovalcu nič dobrega. Mnogo škode po sadovnjakih, vinogradih in tudi na polju je naredila dolga ostra zima. Pritegnila je k temu še hladna in deževna pomlad. Zastajalo je delo na polju in vedno deževje ga tudi še zdaj ovira. Pridelki, ki so že v zemlji, se ne morejo povoJjno razvijati, ker primanjkuje toplote. Vse panoge gospodarstva so letos v zastoju, le trava v nemočvirnih legah je v lepi rasti Pa tudi ta bi že potrebovala lepih dni Na sadnem drevju se je marsikod pojavil cvetožer. mnogo sadnega drevja se pa kljub obilnemu cvetju ni moglo oploditi Po vinogradih se zelo poznajo posledice mraza in tudi čebelarji že prav nejevoljni gledajo na deževje, ki ovira izletavanje čebel. Letos se le redki čebelarji lahko pohvalijo z zgodnjimi roji.
Zanimiv izum mladega tehnika
Aparat, ki beleži glasove igranja na klavirju
Ljubljana, 22. maja. Nocoj je v Glasbeni Matici predvajal mladi izumitelj Jože Battestin pred povabljenimi gosti, skladatelji in glasbeniki svoj zanimivi izum, aparat, ki zapisuje igranje na klavirju in podobnih instrumentih. Jože Battestin je slušatelj na strojnem oddelku tehnične fakultete. V pogovoru z našim urednikom je takole obrazložil svoja dosedanja prizadevanja in f mi sel svojega izuma, katerega je že prijavil patentnemu uradu: — Spominjam se, da sem na idejo samo mislil že v sred. šoli. Sprožila jo je žeija, da bi to, kar zaigram imel tudi zapisano. Prve skice sem začel delati v šesti gimnaziji. Najprej sem mislil o stroju, ki bi tiskal melodije in akorde v našem normalnem notnem sistemu. To idejo sem moral opustiti, ker sem takoj sprevidel zamotanost rešitve, da-si bi bila s tehničnimi sredstvi izvedljiva, toda silno draga, tako da za praktično uporabo ne pride v poštev. Nato me je pripeljal iogičen sklep do edine praktične mož oosti zabeleževanja zaigrane skladbe, do zabeleževanja na tekočem traku. Pri vsem tera je važno, da se je porodila ideja o notnem sistemu, ki mora biti nad vse pregleden, da ne ovira skladatelja pri prepisovanju. V sedmi šoli sem že imel sestavljene natančnejše skice Ln sem hotel idejo realizirati. Nastopilo pa je vprašanje denarja in časa, tako da do izvršitve načrtov ni prišlo. Odložili sem svoje misli do boljših časov. Lansko leto v decembru pa sem ob-
ljubil, da bom aparat izvršil. Obljuba dela dcig in danes stojim pred gotovim aparatom in patentno prijavo.
Slika vam prikazuje nekaj taktov mojega novega notnega sistema, ki so spodaj prepisani v normalni notni sistem. Notni sistem, ki je v bistvu kontinuirna slika klaviature (temne proge predstavljajo črne pike), proicira na filmski trak, ki teče v posebnem aparatu s konstantno hitrostjo, posebna osvetljevalna naprava zvezana s klavirjem. V klavirju je kontaktna naprava, ki
Xo P-Ol
ob pritisku na tipko sklene električni krogotok. V tem trenutku nastane na odgovarjajočem mestu osvetljevalne naprave svetlobni znak, ki se fotografsko zabeleži na traku. Na ta način nastane znak, ki po svoji dolžini pove, koliko časa je bila tipka pritisnjena. Zgornji, izven notnega sistema zabeleženi periodični znak pa nam pove lego taktnice, ki jo vidimo na posebni odčitni napravi. Aparatura bdleži še tako hitro in komplicirano igranje z absolutno točnostjo. Na novem notnem sistemu je možno odčitati pofleg melodije, teme in tehnike tudi metriko in ritmiko, agogika pa je zastopana le deloma in to s spremembo tempa, dočim dinamike v zvezi s klavirjem ni mogoče odčitati, kar pa ni važno, ker jo skladatelj po navadi vstavi šele po končanem zapisovanju. Aparatura pa ne deluje le v zvezi s klavirjem, ampak jo je možno združiti z vsakim instrumentom, ki dopušča montiranje kontaktne naprave. V zvezi z orglami ali harmonijem pa je notni sistem popoln tudi v dinamiki, ker je možno snemati istočasno tudi registracijo.
Zanima vas morda tudi finančna stran aparature. Aparature same pri nas ni mogoče izvrševati industrijsko, prvič zato, ker število skladateljev ni tako visoko, da bi dopuščalo takšno izdelovanje, drugič pa zato, ker imamo celo vrsto različnih instrumentov in je potrebno tako rekoč za vsakega posebej aparat uravnati. Kljub tem neugodnim okoliščinam pa celotna aparatura ne stane več kakor dobra harmonika ali boljši radijski aparat. Obratni stroški pa tu-ni niso visoki: Ena ura nepretrganega hitrega igranja stane okoli 60 din. počasnega pa okoli 30 din. Ta strošek je seveda odvisen od hitrosti filma, ki jo moremo na aparatu poljubno spreminjati. Imam pa najboljše upanje na drug filmski trak, ki bo obrat zelo pocenil. Z njim bo namreč stala ura hitrega igranja le 15 din. Cena pa tudi v gornjem primeru m visoka, saj vsak sam ve, koliko strani obsega normalni notni sistem za eno uro hitrega igranja.
Glavni arhivar Anton Gregprič upokojen
Nedavno je bil po blizu 40 letih vestnega službovanja razrešen kot šef pisarne pri policijski upravi v Ljubljani g. Anton Gre-gorič. Mož, ki je po rodu Notranjec, je služboval vrsto let pri raznih sreskih na-čelstvih kot sreski tajnik. Po prevratu je bil dodeljen poverjeništvu za uk in bogočast-je, zatem spet sreskemu načelstvu v Ljubljani, nadalje velikemu županstvu v Mariboru, slednjič pa je do upokojitve služboval pri policijski upravi v Ljubljani.
Marsikod so ga dodelili kot odličnega pisarniškega uradnika, da je uredil mnogotere posle, ki so jih predniki kakorkoli zanemarili. Na vseh odgovornih mestih je bil v stalnem stiku z ljudstvom, kateremu je po vseh danih možnostih pomagal in si pri njem zagotovil spoštovanje in trajno lep spomin. Zlasti v svetovni vojni je storil mnogo dobrega kot komisar pri popisovanju žita in setve in kot član oproščevalne komisije. Kljub vsej poštenosti je doživel mnogo zapostavljanja in denunciacij. Toda sel je odločno preko vsega in ostal vedno pokončen, značajen mož.
Slovenski javnosti
Se vedno je jetika bolezen, ki zahteva največ smrtnih žrtev med našim ljudstvom, posebno pa med doreščajočo mladino. To je dejstvo, pred katerim ne smemo zapirati oči. Zdravstvena oblast stori od leta do leta več, da U omilila bedo, ki jo povzroča jetika v širših slojih našega ljudstva, vendar pa razpoložljiva sredstva žal ne zadoščajo, da bi mogli nuditi vsem bolnim varno zatočišče in možnost zdravljenja in da bi odvračali od vseh zdravih nevarnost okužen ja.
Ako hočemo zmagati v borbi z jetiko, ako hočemo odpraviti Jetiko kot ljudsko kugo, tedaj Je najkrajša in najzanesljivejša pot do cilja, da pomaga vsak po svojih močeh. Geslo letošnjega protituberkuloz-nega tedna Je — skrbeti za zdravljenje siromašnih Jetičnlh Slovencev ter ▼ ta namen z izdatnimi denarnimi prispevki ustanoviti primeren sklad.
Sredi p roti tuberkuloznega tedna smo. Prireditve, predavanja, denarne zbirke, vse, kar bo v tem tedna storjenega za učvrstitev razumevanja za potrebe proti-
tuberkuloznega skrbstva, Je pod viteljstvom gospoda bana. Ko gre moč sočloveku, naj bo v strnjeni narod od najvišjega do najnižjega.
Protituberkulozna zveza prosi, da in posamezniki s srcem in dušo spremljajo propagando za vzbujanje razumevanja ha smisla za njene cilje in naloge. Pozivamo zlasti vse občinske oprave, da se blagohotno odzovejo prošnjam, ki so Jih od Protituberkulozne zveze prejeli njih predstavniki, vso ostalo slovensko Javnost pa prosimo, naj se pridno posluži položnic, priloženih našim dnevnikom. Vse naše edinice naj zlasti v zadnjih dnevih protftuber-kuloznega tedna v polni meri izvrše svojo dolžnost in s tem dokažejo, da se zavedajo potreb, Id jim jih nalaga p roti tu ber kolona borba.
Skrb in prizadevanje vsakega Izmed naa naj bo, pripomoči siromašnemu jettenema so bratu do potrebnega zdravljenja!
PROTITUBERKULOZNA V LJUBLJANI.
Poprišče njegovega narodnega delovanja je široko. Je iskren nacionalist, vnet Sokol, med vodilnimi člani raznih naprednih društev. Pri prvem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922. je zlasti odlično rešil svojo nalogo kot predsednik stanovanjskega odseka za dvorski okraj Venomer je sodeloval z nabiranjem prispevkov za so-kolski tabor in za vsakoletne obdaritve revnih otrok pri božičnicah naprednih društev. Kot tajnik krajevne organizacije JNS za poljanski okraj je vršil svojo funkcijo dosledno tako, da je bil vsakomur pravičen. Kot ljubitelj prirode je stiasten lovec. Skratka, Gregorič je tipičen predstavnik čvrstih neomajnih notranjskih korenin. Napredni listi ga štejejo med svoje zveste naročnike, zlasti *Jutro* že od svoje ustanovitve med najzvestejše prijatelje. Želimo g. gjavnemu arhivarju Gregoriču, da po 40-letnem službovanju, ki je bilo v uradu in izven njega vzorno uživa zdrav in zadovoljen zasluženi pokoj.
Slovenske narodne noše pri procesiji v Ratečah
Slovenske narodne noše, tako lepe, zlasti od tujcev tako občudovane, so se v vsakdanjem življenju žal že povsod umaknile enotnemu evropskemu kroju. Le tu in tam, ob prav posebnih, slovesnih prilikah, pa tudi le še v nekaterih krajih lahko vidimo narodne noše take, kakor so bile prej, ko jih vaščani in vaščanke oblačijo tako kakor svoje čase.
Le malo je še takih krajev, kjer so narodne noše res dobro ohranjene. Eden teh redkih krajev so Rateče v Gornjesavski dolini. Tudi tu vidimo narodne noše le redko. Največ nas je še menda takih, ki smo jih videli pozimi na sveti dan, ko nas je bilo polno v Ratečah na smučanju in so šli Ratečani in Ratečanke k maši slavnostno napravljeni. Danes je zopet praznik, ko bodo zlasti Ratečanke v velikem številu oblekle svoje lepe stare narodne noše, tako imenovane rateške narodne noše. Ra-teške narodne noše so zelo pestre. Na glavi nosijo dekleta zavijače z zlatimi našivi na črnem baržunu ter z belo pentljo. Snež-nobell srajčnik iz finega platna krase nabrane široke čipke pod vratom. Preko ramen zavežejo svilene rožaste ali rdeče rute. Krila so iz težke svile, drobno nabrana ter ob dnu obrobljena s širokim trakom Predpasnik je črn ali rožast, svilen ter zadaj zavezan z veliko pentljo s širokimi dolgimi trakovi. Okrog pasu je dragocen sklepa-nec ali kositar. Nogavice so bele, gladke ali gumbaste, žene nosijo pod tilnikom zavezane bele rute, kar pri dekletih odpade. Pri moških so narodne noše žal že zelo redke, ženskih narodnih noš je pa še silno veliko.
Tudi vas sama se za praznik sv. Rešnje-ga Telesa prav posebno okrasi. Ceste in pota so skrbno pometena, pred hišami stoji mlado drevje, okna so pogrnjena z belimi prtiči, s pisanim narodnim vezenjem, okrašena so s križi ali svetimi podobami, s svečami in raznim cvetjem. Cela vas hiti k procesiji, doma ostanejo le varuhi, pa še ti se pred procesijo umaknejo v hiše. V vasi so postavljeni še štirje oltarčki. Za časa procesije se sliši ubrano zvonjenje iz župne cerkve, pri procesiji pa poje cerkveni pevski zbor, kjer so žene in dekleta oblečene v narodne noše.
Prav gotovo je, da bo ta slavnostna prilika privabila veliko obiskovalcev tudi iz
drugih krajev, da si ogledajo lepote narodne noše v pristnem domačem življenju, pa tudi, da prežive lep dan v prijetni vasi na koncu Gornjesavske doline.
Obnovljeno znamenje
v škof ji Loki
V nedeljo ob 11. je doživela Škofja Loka svojevrstno svečanost. Bilo je blagoslovljeno staro znamenje na Mestnem trgu. Znamenje, posvečeno Mariji, je bilo postavljeno leta 1751. Predstavlja tedaj dragocen spomin na pretekle dni. V osemnajstem stoletju so nekajkrat napadale loško prebivat stvo hude bolezni in požari pa so se zaradi tega mestni očetje na mestni seji zaob-
ljubili. Znamenje je bilo obnovljeno leta 1879. Po svetovni vojni, Seta 1921, ga jo zima zopet znatno poškodovala. Steber z Marijino soho se je podrt, ostal pa je podstavek s svetnikoma sv. Jožefom in sv. Antonom. Letos so znamenje obnovili. Mesto je z lastnimi in drugimi prispevki postavilo steber in Marijin kip z Jezusom v naročju. Dela, ki so bila urno opravljena, jo vodil poseben odbor. K svečanosti so prispeli pevci, dekliška mladina, nekateri predstavniki oblasti, med njimi sreski načelnik g. Malešič in župan g. Ziherl, zbralo pa se je tudi meščanstvo. O opravljenem delu je spregovoril mestni župnik Jernej Podbevšek, zbor je zapel več pesmi, dekla-mirala je neka deklica. Znamenje so obdajale smrečice z državnimi zastavicami. Prenovljeno znamenje je mestu vsekakor v okras.
Tri iz kasarne
Prav tisti dan, ko sem prejel vaše ljubeznivo povabilo, naj povem nekaj misli, kako povečati duhovno pripravljenost našega naroda, njegovo samozavest in odporno moč, sem oblekel vojaško suknjo. Zato kar nisem več utegnil razmišljati o tem perečem in tako važnem vprašanju. Pač pa se mi zdi nocoj, ko po opravljenem poslu sedim v sobi dežurnega oficirja in sem z »broj-nimi stanji« in »nedeljskimi dozvola-mi« vred potegnil iz žepa tudi vaše pismo, da bom nemara le malo prispeval k: vaši anketi, če načrtam tri drobne slike iz dni, ki jih z menoj premnogi od mladega jutra do trudne noči posvečajo skrbi in pripravi za obrambo ljubljene domače zemlje.
★
Od pol sedmih že štrle topovske cevi v neprijazno majsko nebo. Merilne priprave spremljajo domnevno letalo visoko pod oblaki, merilci dajejo elemente, moštvo pri topovih ravna po njih. Povelja so glasna, ostra ... Ure vežba-nja z običajnimi odmori naglo potekajo ..
Približalo se je poldne. Baterija sameva na travniku. Le stražar s puško in nasajenim bajonetom še stopa med topovi, ki imajo zdaj cevi pokrite s platneno prevleko.
Vojaki veselih obrazov stoje blizu poljske kuhinje in čakajo na kosilo. Iz kctla. ki ta ga na dveh drogih prinesla kuharjeva pomočnika in ga postavila v vrsto, toplo in prijetno diši po juhi s fižolom in rezanci, v kateri se je kuha-
lo mnogo mesa. Službujoči podnarednik razdeljuje hlebce okusnega kruha, ki bi se nam njim oblizovali tudi razvajeni civilisti. Prišel je dežurni oficir. Kuhar z belo čepico na glavi je privzdignil pokrov, da je nestrpno čakajoče vojake še bolj zaščegetalo v nosu, pomešal z zajemalko po kotlu in dal častniku po-kusiti kosilo. Ta je zadovoljen pokimal in začelo se je razdeljevanje. Lepo po vrsti ko hiše v Trsti.
Izza kostanja, ki je jel sramežljivo cveteti, stopim med gručo vojakov. Posedli so pod drevo. Na kolenih drže do vrha polne kositrne skodele, ki jim zdaj pravimo porcije. Besede ni med njimi. Sliši se samo oblizovanje in cmokanje. Nagovorim starejšega obveznika. Posestnik male kmetije je, z Gorenjskega, oče treh otrok.
—	No, Tone, kako je? Vam je všeč ručak?
—	Kaj bi mi ne bil? Doma imam le redko takega. Pri nas je meso le bolj za praznike.
Vprašam še redova, tovarniškega delavca, in mladega kaplarja, ki je v ci-vilu mizarski pomočnik pri ugledni tvrdki, pa mi oba vesela potrdita, da je hrana iz našega vojaškega kazana res dobra in obilna. Zdaj se vmeša v pogo-vc. še Janez, ki je sluga v veliki banki in se svoje boljše polovice Minke bolj boji kakor do zob oboroženega sovražnika. Hudomušno nakremži ustnice, oči se mu lokavo nasmehnejo, ko strumno poskoči na noge, se postavi v stav »mirno«, da je trd ko nenamočena polenovka, in javlja:
»Gospodine poručniče, a tem kosilu
bi tudi moja žena ne mogla nič slabega reči!«
Dopustniki se vračajo v svojo edini-co. Nekaj — mestnih — je prišlo že v nedeljo zvečer. Prijetno so dišali po domu, po ljubih, toplih rokah...
V ponedeljek na vse zgodaj zjutraj pa prihajajo dopustniki iz okoliških krajev. Ob vratih v zgradbo, kjer je nastanjena naša baterija, jih čaka in sprejema narednik-djak, mlad učitelj z dežele, idealen, delaven fant V petih letih učiteljevanja v industrijskem kraju je spoznal življenje našega delavca in kmeta od dobre in slabe strani, spoznal zlasti, kako ponekod pijača uničuje in ponižuje naš narod.
Prav zato jc x ponedeljek šakal in
sprejemal dopustnike, ki so se — kakor so pač prihajali njih vlaki in avtobusi — vračali v svojo baterijo, z običajnim zavitkom za priboljšek v levici. Narednik jih je urejal v vrsto. Ko se jih je nabralo že čedno število, jih je pazno pregledal, zlasti v njih nabrekle bluze in za široke hlače v pasu je vsakemu zapičil svoje ostro oko. Nato je več ko polovici vojakov velel stopiti tri korake naprej. In oglasilo se je povelje: »Steklenice z žganjem na dan!« Pa so začele romati izpod bluz in izza hlač trebušaste zelenke, polne slivovke in domačega sadjevca, ki so ga letos toliko nakuhali v naši zemlji. Prijazno so se svetile v zgodnjem majskem soncu. Toda ne dolgo. Zakaj na-rednikova sablja jim je drugi za drugo upihnila vabljivo luč. Cenk, cenk, je žvenketalo steklo, čof čof je pljuskala žlahtna tekočina, za katero so zbegano gledale debele oči.
O, gospod narednik-djak ve, kdo je zanesljiv zaveznik naših neprijateljev, in ve tudi, kako se je treba boriti z' njim...
Zadnjič je nenavadno rahlo potrkalo na vrata baterijske pisarne. To niso vojaške roke, si mislim. In res! Vstopila je skromna ženica. V rokah je držala bel list in se plaho bližala moji mizi.
—	No, kaj bo, mamica? jo prijazno vprašam.
—	Gospod, tisti France Hribar ,ki zdaj služi pri vas, je moj mož. Prošnjo sem prinesla, da bi ga pustili domov. Sama sem s štirimi otroki. Najstarejši ima komaj 15 let. Ne bomo mogli
vsega podelati brez gospodarja. Lepo jih prosim!
—	Razumem vaše skrbi, mamica, jI mirno pogledam v zgubani obraz. Toda povejte mi, kdo jih pa v teh težkih in usodnih časih nima? Saj veste, kako je po svetu! In kako bi moglo biti tudi pri nas. Vse žene in vse matere trpe danes bolj kakod kdaj koli. Trepetajo za svoje može, za otroke, za košček domače zemlje, ki jo družina že toliko let obdeluje z ljubečimi rokami. Zato so vse matere in vse žene potrebne pomoči in podpore. Najbolj pa je pomoči in podpore potrebna mati nas vseh, naša domovina, ki ima petnajst milijonov otrok. In eden teh otrok je tudi vaš mož. Dober vojak je, požrtvovalen vojak mamica, za zgled mlajšim, tako se je vživel, saj ve, kako smo vsi potrebni... Vi bi nam ga pa ravno zdaj radi vzeli, ker vidite samo krpico svoje zemlje, ki je le neznaten del naše lepe, s toliko krvjo odkupljene Jugoslavije, brez katere vsem nan n« življenja pod božjim soncem in bre* katere bi bil tudi vaš ljubljeni domek samo beden sirotek ...
Zvečer tistega dne se je France Hribar truden vrnil v baterijski stan. Dolgo sta potem z ženo stala ob ograji in se pogovarjala. Šele ko je trobentač ukazal k počitku, sta se brž poslovila.
—	Le nič ne skrbi, France, ga je po-križala dobra ženica, vse bom lahko sama uredila. Ti moraš ostati tu, da ne bomo dobili mačehe ...!
Pavel KarNa
Domaie vesti
Čar tuje robe
V lepem slovenskem mestu si je imovit meščan omislil dragoceno pohištvo. Naročil ga je pri veliki zagrebški tvrdki. Seveda, pohištvo mora biti inozemskega izvora, da bo imelo polno veljavo. Saj so vendar tudi hlače bolj kreditne, če je rečeno, da so bile narejene v Parizu in ne v Ljubljani. Hlačam se sicer nič ne pozna, da jih je šival pariški pomočnik. Samo veljajo mnogo več kakor bi bilo treba. Ali kaj to! Giavno je, da se nekaterim zdi, da jih obdaja neviden in nesnoven čar, ki je vreden občudovanja in visoke cene.
Pohištvo je torej bilo dobavljeno in je stalo 80 tisočakov. To ni nič pretiranega, če pomislimo, da je bilo res lepo in pa da je prišlo — kar je glavno — iz »zamejstva«. Ponosni lastnik je vendarle hotel zvedeti strokovno mnenje domačega strokovnjaka o svojem novem pohištvu. Zato je pri prvi priliki povabil v svoje stanovanje uglednega šentviškega mizarskega mojstra.
—	No, koliko cenite moje pohištvo? je vprašal meščan.
—	Kar ste dali nad 35 jurjev, je vse preveč! — je presodil mojster.
—	Toda vi ne vpoštevate, da je to pristna inozemska roba in najboljša kakovost.
—	Vse prav. Priznam, da je dobra stvar. Toda glede cene... Kar sem rekel, sem rekel.
Mizarski mojster je pohištvo vedno pozorneje ogledoval. Potem je vzel svoje orodje, odmaknil kos pohištva in zadaj na njem odvil deščico. Nasmehljal se je, po-kimal z glavo in rekel:
—	Se mi je takoj zdelo!... Pohištvo sem napravil za zagrebško tvrdko — jaz, nihče drugi. Za to pohištvo gospod, sem dobil 25 tisočakov. Poglejte, tukaj le je pa vrezano moje ime.
To sta se pogledala bogataš in šentviški mizar! Samo izraz njunih obrazov je bil jako različen. Skratka, čudno naključje je odpihnilo ves čar tujstva s pohištva. Kratkotrajna utvara je pa bogataša vendarle veljala pet in petdeset tisočakov.
Grobnice in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje
FRANJO KUNOVAR
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — Tel. 49-09.
*	Mnogo plodne zemlje še lahko pridobimo. V daljšem dopisu iz Bosne razpravlja »Politika« o posledicah letošnje povodnji in pravi, da je velik del prebivalstva, zlasti v bosanskih krajih, ostal brez strehe in brez hrane. Na tisoče hektarjev plodne zemlje je bilo pod vodo, uničeni so bih posevki. Narod v poplavljenih kra,jih je ostal brez vsega, le država mu je nudila pomoč v denarju in žitu. Izdatki so bih ogromni in bridki, posebno danes, ko je državi potreben sleherni dinar. Povedati pa je treba, da bi posamezni deli poplavljenih pokrajin bili lahko ostali brez nesreče, če bi jim le posvečali malo več pozornosti. Z zgraditvijo obrambnih nasipov in s kopanjem kanalov, bi se kmetovalci rešili velikih nevšečnosti, država pa ogromnih letnih izdatkov. Tej nalogi bo treba v bodoče posvetiti vso pozornost. Ce se bodo še dajale podpore, je treba za to gotove obveznosti. Z dosedanjimi podporami so se ljudje navadili brezdelja in miloščine in je za pomoč prosil vsakdo, kije ni bil potreben. Kadar se bodo za žito ali denar uvedla obvezna dela na cestah, mostovih in nasipih, bodo prosili za podporo samo tisti, ki je bodo resnično potrebni. Da se bo pomoč v bodoče delila pravično, bo treba v prizadetih krajih postaviti odbore, ki bodo presojali zapriseženo objektivno.
O PREHRANI
Pri prehrani vobče, a posebno pri otroški prehrani je posebno važno poleg vseh drugih faktorjev sorazmerje posameznih glavnih vrst hrane. V otroški mlečni moki »BRACO« je sorazmerje ogljikohidratov, masti in beljakovine prav tako kakršno je za nežne otroške organe potrebno in za ves sestav.
•	Cedo MUič ponovno oproščen. Pri
okrožnem pcdLvču v Mostarju je bila ponovno razprava proti Cedi Miliču, znanemu javnemu deiavu in starešini sokolske žu-pe mostarske. Državni tožilec ga je bil obtožil na podlagi zakona o tisku zaradi razširjanja resolucije lostarskih srbskih društev, ki jo je bil dižavni tožilec svoj čas zaplenil. Ker je Stol sedmorice v Zagrebu razveljavil sodbo okrožnega sodišča, s katero je bil Milič oproščen, je prišlo do druge razprave, pri kateri je bil zaslišan tudi tiskarnar Dušan Gordič. Takoj nato je sodišče ponovno oprostilo Ceda Milica.
*	Službeni list dravske banovine objavlja v 41. številki, od 22. maja: uredbo o odložitvi izvršbe proti civilnim osebam v vojaški službi; uredbo o prijavljanju žitnih zalog; pravilnik o izvrševanju uredbe o prijavljanju žita; pojasnilo k predpisom člena 35 uredbe o volitvi narodnih poslancev za narodno skupščino in navodila Narodne banke pooblaščenim denarnim zavodom v zvezi s prometom z devizami in valutami.
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
» Ali sem storil svojo dolžnost? Naročniki slovenskih dnevnikov naj ne pozabijo, da so prejeli položnice Protituber-kulozne zveze. V teh položnicah so s solzami v očeh napisane prošnje revnih slovenskih jetičnih bolnikov, ki prosijo pomoč. Ali ste mar gluhi za te obupne prošnje? Niste, ker ste dober in zaveden Slovenec, človek s čutečim srcem! Tudi vsi drugi se vprašajte, če ste storili svojo človeško dolžnost in dali svoj prispevek v namene protijetične borbe. Ne čakajte na nabiralce prispevkov, sami se odločite in pošljite primeren znesek, odkupite nabiralne listke, zahtevajte položnice, stopite v poslovne prostore protijetičnih lig in pokažite, da čutite z narodom!
•	Uredbo o akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu ter o glasbenih šolah banovine Hrvatske so objavile zagrebške uradne »Narodne novine« v torek 21. t. m. Akademija likovnih umetnosti v Zagrebu feo najvišja prosvetna ustanova za pouk v
umetnosti. Imela bo veljavnost vseučiliške | fakultete. Pouk se bo vršil v dveh delih: za čisto umetnost in za učitelje umetnosti, šolsko leto se bo pričelo 1. oktobra in se bo končavalo 30. junija. Slušatelji so lahko samo redni. Glasbene šole banovine Hrvatske so lahko banovinske, samoupravne in zasebne. Banovinske so visoka in srednje. Visoka je samo ena v banovini in se imenuje akademija glasbe in gledališke umetnosti s sedežem v Zagrebu, ima veljavo vseučiliške fakultete, je avtonomna in pod banovim vrhovnim nadzorstvom. V njenem območju so srednje glasbene šole, kakršne se bodo odprle po razpoložljivih sredstvih v mestih, kjer se bo pokazala potreba.
Zoper trdo stolico, zlato žilo in črevesne katarje je naravna Franz-Josefova grenčica, večkrat na dan užita, dobro sredstvo.	Reg. S. br. 15485/35
*	Po slavnih medicinskih učenjakih naj
bi se imenovale nekatere zagrebške ulice, tako predlagajo zagrebški zdravniki, včlanjeni v Hrvatskem društvu za zgodovino medicine. Predlog je že bil stavljen mestnemu svetu in navaja, da zaslužijo svojo ulico naslednji učenjaki: Djordje Bagli-v i je bil doma iz Dubrovnika, deloval pa je v Italiji, kot profesor medicine v Rimu in je bil ustanovitelj tako imenovane ija-trofizične medicinske struje. Janez Krstnik L a 1 a n g je bil po rodu Belgijec, deloval pa je v Varaždinu, tedanjem hrvatskem glavnem mestu ter je bil početnik hrvatske medicinske književnosti. Josip Zlata-r o v i č, Zagrebčan, je bil profesor na Dunaju, v pokoju pa je živel v Zagrebu; zdravil je številne ugledne osebe, med njimi tudi nesrečnega hrvatskega glasbenika Va-troslava Lisinskega. Umrl je v Gradcu. Ti trije možje torej najbrž dobe svoje ulice v Zagrebu.
*	Letna skupščina Kola srpskih sester v Beograd^ je trajala od nedelje do torka in so bila podana obširna poročila o delovanju posameznih odborov v državi. Po zaključku zborovanja so se vse udeleženke podale v saborno cerkev, kjer je bila za-dušnica za Viteškim kraljem, za patriarhoma Dimitrijem in Vamavo ter za vsemi junaki, ki so padli od kosovske bitke do današnega dne, kakor tudi za vsemi pokojnimi dobrotniki. Zadušnice so se udeležili tudi številni ugledni predstavniki. Beograjski listi poudarjajo, da je skupščina Kola srpskih sester pokazala res uspešno delovanje pa tudi zavest srbskih žena in deklet. da morajo biti pripravljene, da v teh negotovih časih pomagajo varovati neodvisnost in mir, ki ga hoče ohraniti Jugoslavija.
Pri slabem teku, zaprtju črevesja — poživi ena časa naravne Franz-Josefove grenčice pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal.	Reg. S. br. 15485/35
*	»Hrvatski Junak« svečano blagoslovljen. v nedeljo so imeli v Zagrebu svečanost s tem, da je bila svečano blagoslovljena rodoljubna in telovadna organizacija »Hrvatski Junak«. Ob 9. je bila maša v cerkvi sv. Katarine, kjer so tudi blagoslovili organizacijo in prapor stega št. 1 Oddelki »Hrvatskega Junaka« so nato krenili pred mestno poglavrstvo, kjer so defi-lirali med županom Starčevičem, banom dr. šubašičem in vodjo »Hrvatskega Junaka«, Miljutinom Majerjem, ki je tudi veliki mojster družbe bratov Hrvatskega zmaja. Nastopilo je kakih 2.000 članov in članic, ne samo iz Zagreba, marveč tudi z dežele. Ob 11. je bil v dvorani zagrebškega velesejma slavnostni zbor. kjer je govoril Miljutin Majer o namenih »Hrvatskega Junaka«, nakar je bilo nekaj nastopov in petja. Poslednji je govoril dr. Pro-tulipac pod zaglavjem: »V borbi in delu bo nastala nova Hrvatska.« Popoldne je bila telovadna akademija.
*	Bernard Shaw je ljubezniv. Znana je ujedljivost in bistra odrezavost slavnega dramatika Bernarda Shawa. Zagrebško gledališče se je odločilo uprizoriti njegovo igro »V zlati dobi dobrega kralja Karla«. Za dovoljenje uprizoritve je komediografa zaprosil bivši ravnatelj zagrebške drame Mato Grkovič. Bernard Shaw je te dni prijazno odgovoril: »Pošiljam vam knjigo v posebnem zavoju. Ponosen bom, če bo moje delo predstavljeno hrvatskemu občinstvu pod okriljem Narodnega gledališča«.
*	Dijaki se uče kuhanja. V Zagrebu je bil te dni v gospodinjski šoli zaključen kuharski tečaj, ki se ga je udeleževalo 14 mladeničev, članov »Hrvatskega junaka«. Opraviti so morali izpit in so svoje naloge izvršili prav zadovoljivo. Namen tečaja je bil, da se dijaki usposobijo za kuhanje po letnih taboriščih in je bila tudi usposobljenost uravnana v tem pravcu, da znajo pripravljati jedila, ki so po taboriščih običajna: jajčne, mlečne in močna te jedi. Dijaki so vsa jela pripravili zelo okusno. Zgled zasluži posnemanje tudi pri nas.
*	Čevljarski pomočniki v Zagrebu so PC dolgih tednih prenehali stavkati. Dosegli so sporazum z mojstri, ki jim povišajo zaslužke za nadaljnjih 10« /o, s čimer so pomočniki od pričetka letošnjega leta dosegli skupno za 20o/0 poviška.
*	P°llcijska šola v Zagrebu je ustanovljena s posebno uredbo in jo bodo odprli 1. junija. Obiskovalo jo bo 250 tečajnikov iz vseh krajev banovine Hrvatske. Pozneje bo v njej prostora za 300 redarjev-pri-pravnikov. V okviru te šole bodo tudi tečaji za vodje patrulj in policijske nadstraž-nike. Povišalo se bo število redarjev ne samo v Zagrebu, marveč tudi v drugih hrvatskih mestih. Zagreb ima zdaj 930 redarjev, dobil jih pa bo še 300. Policijsko poveljstvo v Zagrebu, ki je obenem osrednje poveljstvo za vso redarstveno stražo na področju banovine Hrvatske, bo poskrbelo. da bo vsak stražnik imel svojo posteljo. Nabavljene bodo tudi nove sivkaste uniforme in so krediti že odobreni, predvsem pa je treba porabiti sedanje uniforme.
*	Poslovilno pismo Marije Doberškove.
Zvest prijatelj »Jutra« iz Laškega nam piše: Z največjo pozornostjo sem čital poročila o žaloigri delavske žene Marije Doberškove. Ker pa skušajo nekateri v Laškem in okolici še vedno olepšavati dejansko ozadje te žaloigre nesrečne mlade matere, vam pošiljam pismo, ki ga je pisala svojemu očetu tik pred smrtjo. Revica se je namreč zatekla k moževim staršem v Rečico pri Laškem, kjer pa ni našla utehe, kar je razvidno iz pisma, ki ga je pisala očetu rudarju Kostevšku v Trbovljah. Pisano je, kakor pač pišejo običajno vse delavske žene. Revica piše (nekaj stavkov
izpustimo): »Ljubi ata! Pišem Vam sedaj poslovilno pismo. Jaz od Franceta (moža) se ne nadejam, da bi se še kdaj videla. Te velike sramote pa ne morem prenesti... Danes sem v dveh tovarnah vprašala in prosila za delo. Pa še druge sem ves čas prosila, ko bi se kje dalo zaslužiti. Pa ni bilo nikjer nobene pomoči. Vam, ko ste tako stari in ko mašina (šivalna) je že lansko leto bila prodana, si pa nisem upala priti do Vas in Vas še kaj nadlegovati, Bolana sem, tudi če se držim dijete. Pa sem slabotna tako, da se tudi nisem upala nobenemu reči. Tam v Železnikih tiste stvari pa Vi vse lahko dobite. In tukaj v Laškem boste sliko lahko dobili za spomin. Se bomo z Ivotom in Marjanom skupaj slikali. Ali mene in Ivota ne boste več živa videli. Pošiljam Vam zadnje poljube od Ivota in Mici. Ce bi se Franci oglasil pa še njemu, ker sem ga do zadnje minute imela rada. Laško, dne 6. maja 1940. Mici Doberšek.« To so lastne besede uboge žene pred smrtjo, s čimer bo naši javnosti docela jasno ozadje te pretresljive ža loigre. S tem pismom pa bo tudi ohranjen pokojnici in štiriletnemu sinčku časten spomin in dobro ime.
*	Vojni invalidi, ki so že piv jel i železniške legitimacije za neomejeno število potovanj, naj jih takoj predložijo zaradi žigosanja cmi železniški direkciji, ki je legitimacijo izdala. Store naj to čimprej po najkrajši poti, pa pošti ali osebno.
*	Cena domači masti. Na zadevno pojasnilo kr. baitske uprave sporoča Združenje trgovcev, da je maksimirana le cena domači mesarski masti. Na uvoženo mast se plača še posebej mestna trošarina in ogl ednina 2 din za kg. (—)
*	Novo postajališče Prečna na progi Novo mesto — Straža je bilo v nedeljo otvorjeno. Kakor smo že beležili, se ljudstvo z imenom postajališča ne strinja, ker je vas in občina Prečna precej oddaljena in se noben prebivalec Prečne ne bo posluževal tega postajališča. Vendar je ljudstvo zadovoljno, da so kraji ob progi dobili postajališče, kjer bodo ljudje lahko vstopali na vlak in izstopali. Postajo sov nedeljo lepo okrasili z zelenjem in državnimi zastavami, postavili so tudi mlaje. Dopoldanski vlak je s precejšnjo zamudo pripeljal goste in radovedneže. Ko se je vlak prvikrat ustavil na novem postaja,-lišču, je bila blagoslovitev. Sledilo je nekaj govorov, ki so merili na politiko, kar bi v ostalem dandanes lahko kar izostalo. Ko je vlak odpeljal proti Straži, so se udeleženci razšli po gostilnah, da proslave ta važni dogodek. Posebni vagoni so se vsakokrat pri odhodu vlaka napolnili in je bilo zelo veselo.
*	Pred smrtjo je zapel in ostal živ. V Požarevcu živi Milan Gjurgjevič, ki je bil v svetovni vojni ujet od Avstrijcev. Danes mu je 60 let, a takrat je bil čvrst mož, na višku svojih moči. Ko ga je šestorica avstrijskih vojakov prijela in ga gnala nekam v samoto, da ga ustreli, je Milana Djurdjeviča prevzelo čudno razpoloženje in je začel na glas prepevati. Avstrijski vojaki so se zdrznili. Ko so ga postavili na mesto, kjer bi moral pasti, je Milan vzel iz žepa svojo fotografijo ter fotografijo svoje žene in dveh otročičkov. Roke so mu zdrhtele in obe fotografiji sta mu padli na tla. Vojaki so ju pobrali in začeli med seboj razpravljati. Eden izmed njih je pohitel tja, od koder so prišli, ostalih 5 pa je še razpravljalo, ali ga naj ustrelijo ali ne. V bližnjem gaju se je začul sumljiv šum. štirje vojaki so skočili pogledat, kaj se tam godi. Onega vojaka, ki je sam ostal pri Milanu, pa je Milan treščil s škatlico za cigarete po glavi in pobegnil. Bil je meglen jesenski dan in Milan je srečno odnesel pete. Po mnogih nočeh brez spanja in po velikih naporih je dosegel srbsko vojsko in se podal z njo na Krf. še danes je Milan vedno nasmejan in rad zapoje, kakor takrat, ko se mu je bližala smrt.
*	V zapuščenih Mahovljanih. Kakor smo poročali, se je nedavno preselilo v Italijo 260 italijanskih družin z 1.200 pripadniki, ki so prebivali v vasi Mahovljanih pri Banjaluki. Zapuščeno kolonijo je obiskal dopisnik zagrebških »Novosti«. Pravi, da so se italijanski begunci po navodilu avstrijskih oblasti naselili v Mahovljanih pred kakimi 60 leti. Čeprav je bila zemlja najslabša v tem okolišu, so se italijanski kolonisti dobro znašli in so jim zlasti uspevali vinogradi. Grozdje je Italijanom prinašalo lepe dohodke. Razen tega so imeli dobre kupčije s svojimi izdelki iz gline. Tudi služinčad Banjaluke se je rekrutirala iz Mahovljanov. Zadnja leta pa se je kolonistom zahotelo v staro domovino in naša oblastva so dosegla sporazum z Italijo. Italijanska vlada jim je preskrbela zemljišča nedaleč od Rima, kjer je nastalo novo mesto. Kolonisti iz Mahovljanov so se izselili v treh skupinah. Nepremičnine so deloma prodali posameznikom, deloma zadrugi »Napredka« v Banjaluki pa tudi nekaterim slovenskim magnatom, ki se tresejo za milijončke in za glavo. Dosegli so kolikor toliko dobre cene. Ostalo pa je še nekaj premožnejših družin na dobri zemlji, ki se nočejo izseliti, ker jih vežejo na te kraje rodbinske zveze. Vedno so italijanski kolonisti živeli z domačini v bratskih odnošajih ne glede na vero. Iz novega kraja zdaj pišeio, da so zadovoljni in da se vedno spominjajo Mahovljanov.
*	Parižanka okradena v vlaku. Parižan-ka gospa Jeanne Marchallov je potovala iz Beograda preko Sarajeva na Cetinje. Ko se je pripeljala v Sarajevo, je ugotovila, da ji je neki tat v vlaku ukradel ročno torbico, v kateri so bile razne listine in okrog 2.000 frankov. Ostala prtljaga je bila nedotaknjena. Policija je takoj uvedla strogo preiskavo.
*	Maščevanje oklevetane snahe. v Baru je kmet Pero Stojanovič pred dvema letoma oklevetal svojo 351etno svakinjo Ljubico, češ, da je bil z nio v nedovoljenih odnošajih. Ljubičin mož, Petrov brat Blažo je živel dalje časa v Ameriki in je popolnoma zaupal svoji ženi. Toda ljudstvo ie kmalu začelo klevetati Ljubico. Ko se je mož vrnil in je čul te govorice, je sklenil izgnati nezvesto ženo iz hiše. Ljubica se je težkega srca ločila od njega, šla pa je naravnost na sodišče in vložila tožbo proti svaku Petru zaradi klevete. Te dni je bil Peter obsojen na 7 mesecev zapora in na plačanje stroškov. Ljubici to ni zadostovalo. Pred sodiščem ga je pričakala in oddala nanj iz starega črnogorskega samokresa pet strelov, štirje so bili smrtonosni. Ljubica se je nato sama javila sodišču.
*	žal mu je, da se ni prodal. V šibeniku živi Rade Stošič, ki ni znan samo po tem, da ima srce na desni strani, vranico pa na levi. Znan je tudi po raznovrstnosti svojih obrti. Je kuhar, mornar, lekarniški pomočnik, mesarski pomočnik in mehanik. In vendar nima službe. Ko je bil kot mor-, nar v Buenos Airesu ga je želela »kupiti«
Samo Se danes in jutri imate priliko ogledati si najboljši ameriški socijalnl film globoke vsebine, ki na izredno nazoren način prikazuje življenje in usodo malih
|IA VA|«A 1»S JIAIiia ljudi v trdi borbi ** vsakdani> kruh-ne V t? lit) Kaj tlclžfiju Danes ob 15, 17., 19. in 2L uri.
Silvia Sidney, Joel Mc Crea in mala hollywoodska garda. Za mladino Izpod 16 let film ni primeren!	KINO SLOGA, tel. 27-30
Najzabavnejša burka, ki bo izzvala cel orkan smeha!
Vesela vsebina tega filma bo nudila 1JAČA MAT A	A	vsakomur obilo razvedrila!
tino/t rlr&lj/l	v g\ vlogi šarmantna Kathe Nagy.
Razveseljevali Vas bodo najboljši komiki in to Paul Kemp, Lucie Englisch in Georg
Aleksander. — Predstave ob 15., 17., 19. in 21. uri. — KINO UNION, tel. 22-21
I
DOLINA VELIKANOV
V	naravnih barvah.
V	stilu filma »ROBIN HOOD«. Epopeja junaštva in svobode — Publika navdušeno aplavdira. KINO MATICA, tel. 21-24 — Ob 15., 17., 19. in 21. uri.
neka medicinska ustanova, da bi ga sleherni dan prikazovala znanstvenikom. Toda Rade se ni hotel »prodati«, boječ se, da bi ga ubili in šele nato razkazovali. Zdaj ko je brez posla pa se nekoliko kesa, da se ni rajši »prodal«.
« Kaj bo obsegala »Razstava o zaščit! pred napadi iz zraka«? y glavnem bo imela dve skupim: aktivno in pasivno obrambo. Aktivna obramba so protiletalski topovi in strojnice, prisluškovalni aparati, reflektorji ter pripadajoči vozni park. Pasivna obramba pa bo imela muzejski del in historiat; pouk in propagando; službo javljanja nevarnosti; službo odkrivanja in uničevanja bojnih strupov; gasilstvo; skupno zaščito in zaklonišča; osebno zaščito; sanitetno službo, kamuflažo. Razstava bo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija. (—)
« Za Sklad prof. dr. p. Grošlja so razen že imenovanih darovali: Odbor za postavitev spomenika dr. I. Lahu 50 din; Skubec Rihard, ravnatelj T. P. D., Ljubljana, 1.000 din; Fon Emilija, lekamarica v Kostanjevici, 100 din; Delniška družba pivovarne »Union<r, Ljubljana, 200 din; Fran Martinec, mestni tesarski mojster, Ljubljana 20 din.
* Najstarejša in najpametnejša gos. V dobi velikih senzacij ni brez zanimanja poročilce iz Sombora, ki ga čitamo v hrvatskih listih. Posestnik Luka Subnježič v Starem Vrbasu ima nenavadno gos, ki po starosti in obnašanju vzbuja pozornost daleč naokoli. Goska je stara 26 let, s čimer je že dosegla svojevrsten rekord. V 20 letih je spravila na svet nad 300 kljunov naraščaja. V Starem Vrbasu jo vsakdo pozna pod imenom Milka, šest let že ne leže več jajec in tudi perje ji več ne odpada. Gospodarju je umrla žena in tudi otroci in mu je goska ostala edina prijateljica. Povsod ga rada spremlja in če pride gospodar pozno ponoči domov, ga goska vedno budno pričakuje in ga pozdravi z gaganjem in prhutanjem. Kadar gospodarja ni doma. se obnaša kakor čuvaj; čim začuje kaj sumljivega, začne ga-gati in prhutati in sosedje takoj vedo, da je kdo prišel v hišo. Pravijo, da je to najstarejša in najpametnejša gos v Jugoslaviji. Zelo verjetno. Vsaj toliko kakor ta in ona — novinarska raca.
h Ljubljane
u— Spored koncerta koloraturne sopra-nistke Ksenije Kušejeve bo obsegal naslednje točke: prvi njen nastop bo iz klasične glasbe in zapela bo: Handlov Arioso, Bachovo: Ne pusti me, in Mozartovo: Uspavanko. Sledijo Schubertovi samospevi in sicer: Skrivnost. Pesem na vodi. in Pastir na skali. Slednji samospev ie s spremljevanjem klarineta in klavirja. Nato bo zapela Glazunova: Orijentalsko romanco in De Fallovo Seguidilo. Po odmoru so najprvo na vrsti trije samospevi domače izvirne literature, Osterc: Vrata, Sivic: Poštni predalček. Leskovic: Popevka. Na koncu sporeda pa sta dve absolutno koloraturni zadevi in sicer: arija Gilde iz Verdijevega Rigoletta in Alabi-jeva pesem Slavček. Vmes pa bo zaigral pianist Sivic naslednja klavirska dela. Iz Sukove op Življenje in sanje: Tajinstve-no. klepetavo. Iz preludiiev Martinova pa Largo in Presto. Začetek koncerta bo točno ob 20. uri v ponedeljek 27. t. m. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
(—)
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM _V ŠIŠKI, telefon 41-79_
Napeta, misteriozna ljubavno-kriminalna afera primadone v filmu
Glavna priča
(V VRTINCU GREHA)
V gl. vlogah: Sybille Schmitz in Svet. Petrovič
Predstave: danes ob 3., 5., 7., 9. uri in jutri ob pol 9.
Prihodnji spored:
Ulična glasba
Daneš bo praznoval 401etnico svojega umetniškega dela. V veliki vlogi poglavarja v »Revizorju« bo gostoval nestor hrvaških igralcev gospod 31. Markovič, ki šteje to vlogo med svoje najboljše. Ta večer naj bo toplo priznanje velikemu slovenskemu igralcu in zahvala za vse prijetne trenutke, ki jih je slavljenec skozi 40 let sipal s svojim bogatim humorjem našemu občinstvu. Predprodaja pri operni blagajni.
Ljubljanski S
priredi v nedeljo 26. t. m. ob 16
telovadni nastop
na letnem telovadišču v Th oli.ju z izbranim sporedom. — Vabljeni! V primeru slabega vremena bo nastop 2. junija. Vstopnice kupite od jutri dalje v pisarni Ljubljanskega Sokola v Narodnem domu!
u— Razstava Srečka Magoliča v Jakopičevem paviljonu bo odprta le še do nedelje. Danes ob pol 11. bo slikar osebno vodil po razstavi
u— Tobačne razstave naše monopolne uprave, ki jih zadnja leta redno prireja na pomladanskem velesejmu v Ljubljani, so postale zelo priljubljene in zaradi svoje odlične sestavljenosti dobro služijo propagandi porabe tobačnih izdelkov. Tudi letos bomo na ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. junija imeli veliko reprezentativno razstavo tobaka in tobačnih izdelkov. Za to priliko bodo prišle v promet j z posebne vrste tobaka izdelane izložbene cigarete, ki ne bodo nič dražje od cigaret istih imen v navadni prodaji. Naprodaj bodo samo za časa ljubljanskega velesejma v trafiki na sejmišču. (—)
AKUMULATORJI
VAMTA
za avto—telefon—radio — dobavlja
Danes
se že povsod govori, da je izšla težko pričakovana
nova žepna pesmarica
slovenskih narodnih pesmi
ki jo dobite v lični vezavi za malenkostni znesek din 16.— pri ZALOŽBI HRAM,
Ljubljana, Florjanska ulica 14/1.
u— Varnostno cepljenje proti davici je odredilo mestno poglavarstvo na podlagi zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. K temu obveznemu cepljenju je treba pripeljati vse otroke od dopolnjenega 2. do dopolnjenega 10 leta starosti. Cepljenja bodo oproščeni le tisti otroci, ki bo pri njih uradna zdravniška preiskava ugotovila upravičen vzrok oprostitve. Cepljenje šolske mladine bo v šolskih prostorih, predšolsko mladino pa je treba pripeljati k prvemu cepljenju v dnevih od 27. maja do 6. junija na mestni fizikat v Mestni dom od 9. do 11. dopoldne in od 16. do 18. popoldne. Z ozirom na pogosto pojavljanje davice v Ljubljani, posebno pa še zaradi možnosti še večjega razširjenja te bolezni v primeru morebitne evakuacije otrok je tako zaščitno cepljenje za otroke življenjskega pomena, samo po sebi pa ni združeno z nobeno nevarnostjo za zdravje. Uspeh ima le trikratno zaščitno cepljenje v presledkih po 15 dni. Ker se davica ponavlja, je treba pripeljati k cepljenju tudi vse tiste otroke, ki so bolezen že prestali. Neopravičen izostanek ali prekinitev obveznega cepljenja bo po zakonu kaznovano.
u— Ljubljansko občinstvo opozarjamo
na redek umetniški jubilej, ki bo v nedeljo 28. t. m. v opernem gledališču. Priljubljeni dramski igralec gospod josip
A. GOREČ
poleg nebotičnika.
Roparju Iz Cernetove draguljar n-na sledi? Velikopotezni zločin, ki ga j; neznan razbojnik v ponedeljek opoldn«. izvršil v draguljarni Ludvika Čeme ta v VVolfovi ulici, je vzbudil senzacionalno zanimanje v vsej naši javnosti. Storilca zasledujejo policije v Beogradu, Zagrebu Skopi ju, Splitu, Mariboru in drugod in vsa kaže, da mu ne bo uspelo s plenom pobegniti preko meje, prav tako pa mu bo tudi onemogočena prodaja doma. Kriminalnemu oddelku policijske uprave v Ljubljani, ki vodi preiskavo, se je že prijavilo nekaj prič, ki so usodno uro videle neznanca, ko se je pred izložbo trgovine razgo-varjal z draguljarjem. Tako je policija dobila v roke precej točen popis storilca in sum se zgoščuje okrog nekoga, ki se je že večkrat mudil krajši čas v Ljubljani Mnoga znamenja kažejo, da razbojnik s plenom ni mogel iz Ljubljane, temveč se je takoj po napadu zatekel v neko skrivališče v mestu, kjer čaka ugodnejšega trenutka za pobeg. Skrivanje mu je za nekaj časa toliko lažje, ker ,je iz blagajne v trgovini odnesel tudi okrog 10.000 din gotovine.
Rib^rsko društvo v Ljubljani priredi v nedeljo 26. maja za svoje člane in prijatelje poučni izlet v ribogojnico Dra-gomelj. Zbirališče na glavnem kolodvoru. Odhod z vlakom v Domžale ob 13.40. (—)
Trgovina s kovčegi
ROSSI
TRST,
Via Ponchieffi N. 3 Piazza
Caduti fascisti N. 4 Telefon štev. 89-53
TOVARNA DEŽNIKOV trgovina na debelo in drobno
Torbice - kovčegi - skrinje - palice itd. Popravila v teka dneva
u— Bolničarji (be) Rdečega križa, ki
še niso oddali svojih legitimacij pri odredu ah v pisarni Rdečega križa, naj se oglasijo v petek, 24. t. m. ali soboto 25. t. m. med 16. in 19. uro v pisarni Rdečega križa, Gosposvetska 2/II, in prinesejo legitimacije s seboj. Oglasijo naj se tudi tisti, ki so napravili bolničarski izpit in nimajo (knjižic) legitimacij.
Smučarji, turisti in športniki!
Uporabljane dr. KMETOVO MAZILO LN OLJE ZA SONČENJE. — Dobi se povsod. Zaloga: Lekarna dr. St. Kmet, Ljubljana, Tyrševa cesta.
u— J u u sresko društvo Ljubljana okolica zahodni del. Tovariši in tovarišice! Kakor domenjeno na zadnjem zborovanju, priredimo 25. t. m. izlet v Kranj, kjer si bomo ogledali tekstilno tovarno »Jugoče-ško« in tovarno gumija »Semperit«. Po ogledu tovarn bo zborovanje pri »Stari pošti«. Odhod iz Ljubljane ob 8. zjutraj. Spomnite se na lansko zborovanje v Hrastniku in pridite v čim večjem številu!
MOŠKE SRAJCE PO MERI
Alojzij Potrato — prej
JO S. KUNC&Co.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 32.
u— Zgodbica o ukradenem plašču. Zgodilo se je v torek zvečer ob uri, ko je kavarna Union najbolj obljudena. Mlad moški, dostojno oblečen in vljudnega vedenja, je sedel za mizo in naročil črno kavo. Da, prosim! se ,je podvizal natakar in mu jo prinesel, pa še kup časopisov zraven. Toda gostu očividno ni bilo ne do čitanja ne do kave, kajti čez čas je natakar na svoje začudenje opazil, da je nenadoma izginil in pustil kavo nedotaknjeno in seveda tudi neplačano. No, kaj naglo so se mu odprle oči. Nekemu stalnemu obiskovalcu je z ob<išalnika izginil plašč. Hopla! se je posvetilo natakarju. Pribito je, da si ga je izposodil zastonjkar! In, ne bodi len, je v svojem detektivskem zanosu jadrno pričel z zasledovanjem. Natakarji imajo oster čut za spoznavanje ljudi in obrazov. Najbolje bo, če ga poišče kje v lokalih. Prav gotovo ne bo daleč. In v resnici — ni se mu bilo treba dosti truditi. V neki bližnji kavarni je našel svojega gosta v družbi znanega ljubljanskega pohajkovalca, takisto specialista za »izposojanje« sukenj. Za njima, na steni je čisto nedolžno visel ukradeni plašč. Tako in tako, je piičel neusmiljeno natakar. Ta plašč ste pred pol ure ukradli v naši kavarni! Ni res, je rekel tat in pomežiknil tovarišu, še tisto sekundo je tovariš po bliskovito snel plašč s kljuke in zbežal na cesto. Tatu pa je natakar prijel za rokav in ga odgnal nazaj na kraj tatvine. Prišel je stražnik in storil svoje. Tiček sicer taji in se izgovarja na razne viže, češ, da mu ni ničesar znanega o kakšnem plašču, da ga sploh ni bilo tam, da svojega prisednika, ki jo je s plaščem popihal, sploh ne pozna itd. Seveda mu ne bo nič pomagalo. Videli so ju, da sta skupaj prišla in tudi vse ostale reči so na dlani. Zdaj bo nepridiprav v policijskih zaporih počakal, da bodo privedli pred mizo pravice tudi komplica, ki mu za čas še sveti zarja svobode.
F0TOi\MATERJI!
Pri nas Vam jamčimo za vsak kupljeni film — za vsako povečavo in vsako kopijo posebej. To Vam je dokaz kvalitete naših amaterskih del. — Priporoča se edina
specijaina fototrgovina
JANKO POGAČNIK
LJUBLJANA, Tyrševa c. 20.
n— Kolesa kradejo. Epidemija tatvin
koles se čim dalje bolj širi. Saj ga že ni več dneva, da ne bi prišla na policijsko upravo vsaj ena prijava o ukradenem ko-Tako je bilo 17. t. m. odpeljano ! palače Grafike« Davorinu Jesenku -> tipa »Torpedo«, tov. štev. š^ "v. 2-6049, črno pleskano, : dn	n. i ^o i.!-«k«rto moško kolo
znamke Gritzner«, tov. štev. 4857TS, Avjd.
1-tev.	2-12-844-1 z dinamo svetilke znamke »Bosch«, vredno 500 din, je izginilo dne 17. t. m. iz kletne veže Srednje tehnične šole v Aškerčevi ulici v škodo Antona Mauerja. Prav tako črno moško kolo znamke »Puch«. tov. štev. 726. evid. štev.
2-18759-1.	pa je bilo ukradeno istega dne izpred hiše štev. 53. na Tyrševi cesti urar-skemu mojstru Francu Zajcu. Vrednost 500 din.
Daruj z radostnim srcem in čim več moreš za protituberkulozno skrbstvo v Sloveniji! Močna denarna sredstva nas čim preje privedejo h končnemu cilju.
u— Razne tatvine. Neka gospodinja v Rožni dolini, cesta II., štev. 26, je po po-vratku s potovanja opazila, da ji je nekdo iz nezaklenjenega predala v sobi odnesel 4 komade obveznic vojne škode in 2 srečki Srbskega rdečega križa v skupni vrednosti 1.600 din. Takoj je osumila svojega podnajemnika, ki je bil delj časa brez posla in ji je dolgoval za stanovanje in hrano že lepo vsotico. že prej ga je ob neki priliki zalotila, da je stikal po stanovanju, pa se je izgovoril, češ, da išče neko knjigo. Značilno za tatvino je tudi dejstvo, da je tat pustil v nemar hranilno knjižico za 2000 din, ki je ležala v predalu zraven obveznic, in da je bilo v sobi tudi nekaj oblek, ki bi se jih bil priložnostni tat prav tako najbrž poslužil. Osumljenca so seveda takoj aretirali. Ukradene obveznice vojne škode so iz serije 3100 in nosijo številke: 0060, 0061, 0062 in 0200. — Tat se je dne 15. t. m. priplazil v stanovanje Leopoldine Coti-čeve v Kavškovi ulici 3. Premetal in prebrskal je po predalih in odnesel devet sto-takov. — Iz pevske sobe na m. drž. realni gimnaziji za Brežigradom je izginilo pred nekaj dnevi vijolončelo, zavito v vreči. Instrument je vreden 3.000 din. — Pletena košara, v kateri je bila vojaška knjižica, 300 din gotovine in nekaj jedače v skupni vrednosti 500 din, je bila ukradena 17. t. m. iz gostilne »Pri starem Tišlerju« Alojziju Prijatelju. — Z dvorišča odnosno iz šotora v Pokopališki ulici 3 je nekdo odpeljal Amaliji Kleinovi psa volčjaka, vrednega 1.000 din. Pes ima krog vratu na usnjatem jermenu obešen medeninast obroček in sliši na ime »Rintin«.
Iz Celja
e— Uprizoritev mladinske spevoigre »V Kraljestvu palčkov«, s katero bo gostoval ženski krožek mariborskega društva Ja-dran-Nanos danes ob 17. v celjskem gledališču, je združena z materinsko proslavo. Cisti dobiček je namenjen obdaritvi revnih mater na severni meji. Udeležite se predstave v čim večjem številu!
e— Celjski šahovski klub bo igral v petek 24. t. m. prvo B polovico svojega brzo-turnirja za prvenstvo v mescu maju. Glavni igralci se ne smejo udeležiti turnirja v skupini B. Prijave do pričetka turnirja v petek ob 20. v klubskih prostorih kavarne »Evrope«.
e— Celjska vojaška godba priredi danes od 18. do 19. in v soboto od 18. do 19. pred kolodvorom promenadni koncert v prid protituberkulozne lige.
e— Iz vojaške službe. Podpolkovnik g. Josip Krasnik, dosedanji namestnik poveljnika vojaškega okrožja v Celju, je zapustil Celje in odpotoval na svoje novo službeno mesto v Veles. Pešadijski kapetan I. razreda g. Franjo Toš v Celju je na lastno prošnjo upokojen.
e— Umrla sta v torek v celjski bolnišnici 651etna delavčeva žena Marija Kuzma-nova iz Gaberja pri Celju ln sinček občinskega tajnika Ivan Robar iz Rogatca.
e— žrtev napadalca. V nedeljo je neki moški v prepiru zabodel 181etnega delavca Alojza Bobika z Zg. Pristave pri Konjicah v levo pleče in mu tudi zlomil desno roko. Bobika so oddali v celjsko bolnišnico.
e— Nesreča s puško. Ko je 191etni radar Stanko Bezgovšek od Sv. Jurija pri Hrastniku pregledoval v ponedeljek puško, se je puška sprožila in krogla je zadela Bezgov-ška v levo koleno in levo roko. Bezgovšek se zdravi v celjski bolnišnici.
e— Dva usodna padca. V ponedeljek je padla 821etna občinska reva Terezija Vre-čerjeva iz Celja na Cankarjevi cesti tako nesrečno, da si je zlomila ievo nogo v kolku. Včeraj zjutraj je padla 301etna služkinja Marija Zorkova iz Košnice pri Celju na cesti z voza in si zlomila desno nogo nad gležnjem. Obe ponesrečenki so prepeljali v bolnišnico.
e— Srečke za 3. razred drž. razredne loterije so prispele. Obnovite jih čimprej v podružnici »Jutra« v Celju.
a— Vera Majdičeva gostuje v »Plesu v maskah«. Kot Amalija bo pri vseh predstavah znamenite Verdijeve opere »Ples v maskah« gostovala znana, slovenska operna pevka Vera Majdičeva, ki je mariborskemu občinstvu že dobro znana iz svojih lanskih gostovanj v »Aidi«.
a— InOzemci, ki bivajo v Mariboru in ki imajo dovoljenje za zaposlitveno izkaznico in je doslej še niso predložili pred-stojništvu mestne policije, se pozivajo ponovno, da to takoj store, ker bodo sicer izkaznice izgubile svojo veljavnost.
a— Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem ima danes v četrtek 23. t. m. v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zdravnika dr. Ivan Turin, Linhartova ulica 12.
a— Pogreb inž. Ziatka Najžerja bo danes ob 16. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču na Pobrežju.
a— Toplota narašča. Tezenska vremenska postaja obeta izpremenljivo oblačno vreme, ponekod morda dež oziroma krajevne nevihte. Toplota narašča Predvčerajšnja maksimalna dnevna temperatura je bila 20.5, včeraj ob 11. uri je že bilo 18 stopinj C.
a— Himen Poročili so se trgovski poslovodja Stanko Preac in zasebna uradnica Lucija Belšakova ter uradnik Mestne hranilnice Adalbert Koser in zasebnica Franja Zupančičeva Novoporočencem obilo sreče!
a— Mladina in glasba. V dobro zasedeni veliki dvorani Narodnega doma je bil javni nastop gojencev srednje stopnje Matične glasbene šole. Gojenci in gojenke so pokazali tehtno izvežbanost v izvajanju izbranih skladb na klavirju in goslih pa tudi v petju. Lep uspeh torkove produkcije je zasluga skrbnih in veščih glasbenih vzgojiteljev prof. Finžgarjeve, prof. Vrabca, prof. Pahorja, prof. Serajnikove, prof. Poljanca, prof. dr. Klasinca in pref Ropasove. Občinstvo ni štedilo s priznanjem nadarjenim gojencem ter gojenkam.
Iiremategrafi
Tržič, Kino predvaja danes velefilm »Kraljica Viktorija«. Za dodai.o-k pa zanimiv film »Veliki Klek«.
Kranj. Kino Narodni dom prikazuje d? -nes duhovito rusko operetno komedijo »Pastir Kostja«. (—)
Jesenice. Kino Radio predvaja danes ob 15. uri in pol 21. uri krasen velefilm »Častna legija«. V glavnih vlogah Marie Bell in Charles Vanel. Med dodatki tudi risana šala Popaj. Sledi »Gibraltar«. (—)
Is živl*snfa na
n— Kino »Dom« v Sokol "kem domu predvaja danes ob 16.. 18.30 in 20.30 izvrsten glasbeni film »Tajna« s slavno pevko Gitto Alparjevo v glavni vlogi. Prihodnji film: »Bela sužnja«. V glavni vlogi: Viviane Romance. (—)
Iz Gornje Radgone
gr— Dograjen je spomenik radgonskim žrtvam in Maistrovim borcem. Kamnoseška družba Vodnik iz Ljubljane je v torek, dne 21. t. m. končala s postavljanjem spomenika, ki stoji na drugi terasi poleg cerkve Sv. Petra v Gornji Radgoni kot simboličen svetilnik miru. S spomenikom, s kakršnim bi se ponašalo vsako mesto, se bo Gornja Radgona najlepše oddolžila spominu padlih herojev. V nedeljo 26. t. m. po pozni maši bo na slovesen način vzidana spominska listina, svečano odkritje pa bo 2. junija.
gr— Najden utopljenec. Pri Sv. Jurju ob ščavnici je bil v ponedeljek 20. t. m. pokopan od 7. maja pogrešani posestnikov sin Jakob Domanjko iz ženika. Našli so ga bili v soboto 19. t. m. naplavljenega v potoku ščavnici, ki je po prestanem deževju nekoliko padel.
gr— Dvojni jubilej je praznoval v sredo 22. t. m. trgovec g. Kari Halbarth in sicer 601etnico rojstva in 301etnico samostojnega vodstva znane tvrdke Vincenc Halbarth in sin. Čestitamo!
gp— Koncertna prireditev. Meddruštveni odbor pevcev iz Murske Sobote je priredil v soboto 18. t. m. pod vodstvom g. Grma v posojilnični dvorani v Gornji Radgoni izredno lejjo uspelo koncertno prireditev.
Občinstvo, ki je do kraja napolnilo dvorano, je nagradilo prireditelje z dolgotrajnim odobravanjem. Naj bi nas Sobočani kmalu spet razveselili s slično prireditvijo.
gr— Slaba sadna in vinska letina se nam obeta. Ko je po 14dnevnem deževju nastopilo zopet toplejše vreme, je dobilo sadno drevje posebno rjavkasto barvo. Cvetje je zaradi neprestanega deževja pričelo rjaveti in to ravno ob času razvoja, s čimer je prej dobro obetajoča letina za letos odpravljena. Le v dolinah tu in tam je ostalo nekaj drevja zaščitenega in to ono drevje, ki se je razvijalo in cvetelo pozneje. Tudi v goricah se opaža velik zastoj pri razvoju vinske trte, ki je silno trpela zaradi letošnje dolgotrajne zime.
Iz Novega mesta
n— Kakor drugod, se je ustanovila tudi
v Novem mestu prepobrebna Unija za zaščito otrok. Unija bo mogla opravljati svoje plemenito delo le, ako bo imela na razpolago primerne denarne pripomočke in drugo neobhodno. Unija je zaenkrat brez vsega, tega. Njena skrb bo, da si preskrbi sredstva za svoje načrte. Zato bo začela takoj zbirati denar in drugo po Novem mestu, zlasti bo trkala na vrata imovitejših. Pa tudi drugi naj pomagajo po svojih močeh. O tem obveščamo meščanstvo, da ne odreče pomoči gospem in gospodičnam, ki so si naložile to težko opravilo in da jih ne zavrača. Novome-ščani in Novomeščanke pokažite svoje zlato srce. Dandanes naj velja: vsi za enega, eden za vse. Nekateri so obljubili Uniji zneske po 1.000 din in še več. Unija se jim za to velikodušnost kar najlepše zahvaljuje.
SOKOl
Sokol I. Ljubljana-Tabor vabi članstvo na društveni pešizlet. ki bo danes popoldne. Zbirališče na Taboru ob 12.30, odhod ob 13. preko Golovca čez Orle na Bizovik s povratkom v Štepanio vas k Ivanu Briclju. Udeležite se izleta polnošte-vilno!
Sokolsko društvo Ljubljana—Moste sklicuje v smislu navodil o sokolski pripravljenosti zbor vsega članstva in naraščaja za petek, 24. maja ob 20. na letnem telovadi-
šču. Ob tej priliki bodo prejeli vsi bratje in sestre potrebna navodila. Vse članstvo, moško kakor žensko, od 17. leta starosti naprej, pozivamo, da takoj predložijo svoje društvene legitimacije v svrho overov-ljenja. Oni, ki legitimacij še nimajo si morajo nabaviti nove do 15. junija. Stare legitimacije, ki bi do tega dne ne bile overovljene, zgube veljavnost, tudi ako je članarina plačana za tekoče leto. Za izdajo novih legitimacij je potrebna fotografija v velikosti 4x7. Poslovne ure so vsak dan razen nedelje in praznika, od pol 20. do pol 21. ure v društveni sobi. Pričakujemo takojšen in polnoštevilen odziv. Zdravo! Uprava.
Sokol Kranj. Zaradi odpošdljatve dokončnega sporočila o udeležbi iz Kranja na pokrajinskem zletu v CeJju vabimo članstvo in javnost, da se prijavi najkasneje do 25. t. ni, v društveni pisarni. Podrobnosti so razvidne na oglasni deski v veži Narodnega doma. Poznejših prijav ne bomo mogli upoštevati. Odločite se in pridite!
O
k a.
Kulturni zapiski
»Maskah«, novi knjigi Juša Kozaki je izšla pri Tiskovni zadrugi, je priobčila beograjska »Pravda« v številki z dne 20. t. m. daljše poročilo iz peresa Milana Rakočeviča. Pisec prikazuje na kratko celotno Kozakovo delo in prehaja na to k posameznim novelam v »Maskah«. Svoj sestavek končuje takole: »Predaleč bi nas vodilo, če bi hoteli našteti vse kvalitete najnovejše knjige Juša Kozaka. Po našem skromnem mnenju sodijo »Maske« med najboljše prozne knjige, ker jih je dobila slovenska književnost po Ivanu Cankarju.«
Beograjski balet v Budimpešti. 5.. 6. in 7. julija bo gostoval v madžarski prestolnici beograjski balet pod vodstvom dirigenta Lovra Matačiča. Program gostovanja bo obsegal Stravinskega »Zar-ptico«, Čajkovskega »Francesco da Rimini« in celo dejanje iz opere »Knez Igor« prvi večer, drugi večer Lhotkovega »Hudiča na vasi«, tretji pa Mozartovo »Balerino in bandite«, Babakirjeva »Tamaro« in Ravellovega »Bollero«. Plesni večeri bodo prirejeni pod milim nebom
Dolnja Lendava — premalo znana
Slovenski izletniki naj hi &m pogosteje hiteli
v Prekmurje
Kakor smo poročali, so slovenski vinogradniki, včlanjeni v Vinarskem društvu, zborovali preteklo soboto in nedeljo v Dolnji Lendavi, kjer je bila z občnim zborom in kongresom združena tudi jako posrečena razstava vin z vinskim sejmom. Dolnja Lendava se je s svojim gostoljubjem vsem močno prikupila. Da bo privabljala v bodoče več gostov kakor doslej, naj sledi opis tega lepega kraja in značilnosti lendavske pokrajine.
Dolnja Lendava? Kje stoji, kakšna Je, kako živijo ljudje tam? Skoraj lahko rečemo, da jo malokdo pozna. Ker bo danes tam 12. kongres vinogradnikov dravske banovine, vam hočemo Lendavo očrtati v nekaj besedah!
Manjši južni in južnovzhodni del Prek-murja v površini 340 km2 obsega lendavski srez. Razprostira se med Muro in madžarsko mejo. Ves srez pripada po formaciji Panonskemu nižavju. Zemljišče je nizko, ravno, odprto, za oko, ki je vajeno hribov, skoraj monotono. Le ob severni in vzhodni meji sreza tik ob madžarski meji se vlečejo nizka gričevja, ki so podaljšek Goričke-ga v murskosoboškem srezu Ta gričevja se prično z Bogojinskimi goricami in nadaljujejo s Strehovskimi goricami na severu. Ob vzhodni meji pa se vlečejo Lendavske gorice, enotno gričevje, ki ima po vinorodnih legah svoje posebne oznake za posamezne dele teh goric, kakor Dolgovaške gorice. Dolnjelendavske gorice Čentibske gorice, Doilinske gorice in najjužnovzhod-neje Pincovske gorice. Najvišji vršič dose-za skromnih 326 m nad morjem. Na južno-zapadni strani teh goric v samem podnožju stoji Dolnja Lendava Njen položaj je zelo lep, ker lega goric v neposredni bližini poživlja nizko odprto ravnino.
Vode vsega Prekmura zbira potok Le-dava z dvema manjšima pritokoma. Zaradi ravnega terena ima Ledava premajhen padec, da bi hitro odtekala Zato so morali ta j>otok regulirati, mu vrezat; strugo in jo zavarovati z nasipi. Normalne vodo lahko odvaja. Hudi nalivi m taljenje snega na Goričkem pa dajejc to!>ko vode da Ledava enkrat sli dvakrat letno preplavi obrežna polja ob svoji strugi. Z upravičenostjo dobi takrat Lendava naziv »Prekmurske Benetke«.
Še hujše škode pa napravim poplave reke Mure. Zaradi malega pad-./i teče Mura v zavojih po prekmurski nižini. Pomladno ta janje snega v avstrijskih plan nah ob Muri in veliko jesensko deževje povzročata letno eno ali dve poplavi. Te *kodt so vsako leto velikanske Regulacija Mure *n sploh
rešitev vodnega vprašanja Prekmurja. posebno v lendavskem srezu, sta najtežji problem teh krajev.
Vsa prekmurska ravnica je na rečnih napla vinah proda in peska Zgornja plast je že rodovitna obdelovalna zemlja Na njej se v glavnem razprostirajo plodne njive, slabši travniki in redki gozdovi.
Lendavski srez je izrazito poljsko-živi-norejskega značaja S kmetijstvom se peča 90% prebivalstva Njive zavzemajo 58.8% vse obdelovalne zemlje ali 46 9% vse zemljiške površine sreza. Pridelujejo se vse vrste žita, koruza, krompir in živinska krma. Težava je le to, da donos pridelkov ni za-nesiljiv in stalen zaradi poplav, včasih pa tudi zaradi prehude suše. Pridelke bolj malo prodajajo, ker se večina porabi za dom in za krmo živini Glavne dohodke imajo kmetovalci od prodaje živine. Reja govedi, konj, svinj in perutnine je kmetu največji vir dohodkov. Vso živinorejo pa bo potrebno še intezivirati, in to predvsem s povečanjem pridelovanja boljše krme in z odbiro boljše živine za pleme.
Drugi razmerno manjši de' dohodkov pa imajo kmetovalci od sadjarstva in vinogradništva V srezu je 804 ha vinogradov, kar predstavlja 2.4% vse zemlje Najboljši položaji so in najžlahtnejše rase v Lendavskih goricah. Izmed 804 ha je 597 ha ali 72.2% vinogradov posajenih z žlahtno trto. 225 ha ali 27.8% pa z necepljenim sa-morodnim trsjem Nasadi necepljenega trs-ja so povečini v Bogojinskih m Strehov-skih goricah
Lendavske gorice so glavni vinorodni okoliš. Najboljše lege v njih so Trojiški vrh in položaj za gradom. Velik del goric sestavljajo že čisti nasadi laškega rizlinga, muškatnega silvanca, belega in rdečega burgundca. Vina so zelo pitna, ker niso pre-sladka in imajo blago kislino. Posebno dobro se mešajo z mineralnimi vodami in so kot taka zelo iskana. Lendavska vina se prodajo največ v Prekmurju, Medmurju, pa tudi v Zagrebu.
Lendavske gorice so povečini v posesti malih kmetov Po večini so lastniki teh go ric kmetje 12 Dolinskega, ki imajo po nekaj ur hoda do svojih goric. Zato gorice ožive e ob času dela. posebno trgatve, sicer pž. je v njih idiličen "ivr.
Dolnja Lendava z 2500 prebivali je gfiav-n: kraj in sedež lendavskega sreza. Kraj, katerega lega je ze'o prijazna, ima trgo-vinsko-obrm^.ki značaj. V kraju je tudi nekaj industrije (opekarne, parni mlini, par-
. /•■fga, tvornica dežnikov in tvornica trikotaže). Po večini pa se pečajo prebivalci s kmetijstvom in vinogradništvom.
Petnajst let ječe m dve življenji
Razprava o dvojne^ «ibo]u pri Ljutomeru
Murska Sobota 21. maja
Te dn: je veliki senat okrožnega sodišča v Murski Soboti sodil Li doviku Potočniku. čevljarskemu pomočniku v Brezov-ščaku ori Ljutomeru, ki ima na vt ti dve življenji. Ludvik Potočnik je bil na letošnjo velikonočno soboto v Ljutomeru pri vstajenju. Vendar ni šel v cerkev, amoai-je rajši zavil v gostilno kjer je oopil lite; vina. Bil je več ko d bre volie in primerno razpoložen za Dieten. Alkohol mu ni dal miru in ga ie venomer silil, da pokaže svoje pretepaške zmožnosti Na po-vratku proti domu je skušal Potočn:k vsakogar. ki ga je srečal, izzivati Klical ie na korajžo in vzbujal splošno ogorčenje ljudi, ki so se vračali iz cerkve.
Po isti poti se je vračal domov v družbi svoje žene in prijatelja Mihaela Stajnka posestnik Maks Prajner. ki je z mirnimi besedami pozval pijanega Potočnika na red. Ta pa je brez besede skočil k njemu, potegnil nož, ki ga ie imel v žeou že odprtega, in ga je zasadil Prajner ju v levo stran vratu. Udarec z nožem je prerezal nesrečnemu Prajnerju vratne m šice in žilo dovodnico. da ie siromak kmalu iz-krvaveL
Prajnerjev tovariš Stajnko ie takoi priskočil na pomoč. Mislil je, da je razjar-
jen Potočnik udaril tovariša samo s pes.jo po vratu. Nič hudega sluteč je odrinil napadalca in ga tudi s pestjo udaril jx> obrazu. Potočnik je brez pomisleka tud. Siajnku zasadil nož v vrat na isto mesto kakor nekaj sekund prej Prajnerju. Tudi Stajnku ie vročekrvni zločinec prerezal žilo dovodnico. da ie na mestu oto-iežai mrtev.
Potočnik ie pred sodiščem svoje dejanje priznal, zagovarjal pa se je s pijanostjo. Sevada sodišče tega njegovega zagovora ni preveč upoštevalo, in je obsodilo Ludvik. Potočnika na 15 let ječe.
★
Okrožno sodišče v Murski Soboti je Izrek o tudi zelo hudo kazen zaradi krive prisege. Peter Lepoša iz K rižev cev je živel s svojim sosedam v stalnem prepiru in pravdah. V neki pravdi bi moral Le-poš i plačati sosedu 300 din. Ko je prišla zadova pred sodišče, sta Lepoševa žena Marija in Julija Novakova potrdili, da je bil gornji znesek sosedu že plačan. Svtfji izpovedbi sta potrdili s prisego. Sodišče je naknadno ugotovilo, da ženski nista govorili resnice in sta zato zdai vnovič prii li pred okrožno godišče. ki je Lepoše-vo obsodilo na eno leto in pol ječe. Nova! ovo pa na <?no leto in štiri mesece strogega zapora.
i Naše gledališče
D B A M A
Četrtek, 23.: Asmodej. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Petek, 24. ob 15.: županova Micka. Varh. Dijaška predstava. Cene globoko znižane od 14 din navzdol. Sobota, 25.: Severna lisica. Red B. Nedelja, 26.: zaprto. (Dramska predstava v operi).
Delo enega najz namenitej&lh francoskih sodobnih pisateljev, člana Akademije, Frangorsa Mauriaca, je »A s m o d e j«, ki ga bodo uprizorili na praznik pri znižanih cenah od 20 din navzdoL Dramatik je postavil v sredino dejanja poosebljenega duha razpora Asmodeja v osebi vzgojitelja Blaži ja in mladem Angležu Frangoisu. Konflikti, ki jih povzroča Blaži jev psihološko izredni značaj, tvorijo vsebino igre. Delo je zrežiral Milan Skrbinšek. Igrali bodo šaričeva, Simčičeva, Gabrijelčičeva, Sever, Jan, Lipah, Presetnik, J. Boltarjeva in Starič.
Dve igri iz začetkov slovenske dramatike, ki osvajata gledalca z vsebino, originalno govorico, dognanostjo sloga in igranjem sta Linhartova »županova Micka« in Garric k-S m o 1 e t o ▼ »V ar h«. V glavnih vlogah Drenovec, šaričeva, Kralj. Potokar, Mira Danilova, Jan, Sever, Lipah, Levarjeva in Rakarjeva. >2 u p a n o v o Micko« je zrežiral dr. Bratko Kreft, »V arh a« pa prof. sest.
Proslava 401etnice umetnišKega deja Josipa Dajieša-Gradi ša bo 26. t. m. v opernem gledališču. V vlogi poglavarja bo gostoval pri jubilejni predstavi g. M i h a j 1 o Markovi č. bivši član zagrebškega gledališča. To gostovanje bo dalo poleg Dane-ševega jubileja predstavi še posebno zanimivost. Markovič je znan našemu občinstvu iz svojih prejšnjih gostovanj. Za Daneševo proslavo kupljene vstopnice veljajo za to predstavo. Ker vlada zanjo izredno zanimanje, opozarjamo p. n. občinstvo, naj si pravočasno zagotovi vstopnice.
OPERA
četrtek, 23.: Modra roža. Red četrtek. Petek, 24.: zaprto. (Generalka). Sobota, 25.: Evgenij Onjegin. Premiera. Premierski abonma. Gostovanje ruskega baritonista Borisa Popova. Nedelja, 26.: Revizor. Izven. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja Josipa Daneša-Gradiša in gostovanje Mihajla Markoviča iz Zagr eba. Drevi se bo na našem odru spet uprizorila zabavna in prikupna slovaška opereta »M odra rož ac, ki sta ji avtorja G. Dušik in dr. Braxatoris. Libreto je pisan izredno spretno ter zajema snov iz deloma pustolovskega sižeja. Glasba je lahkotna in prijetna ter razodeva žilico pravega sodobnega operetnega komponista. V naši uprizoritvi se v glavnih vlogah zlasti odlikujejo Ribičeva, Barbičeva. Poličeva, B. Sancin, M. Sancin, Lupša. Frelih in Pia-neeki. Režija je Zupanova, dirigira R. Si-moniti. Opozarjamo, da velja nocojšnja predstava za abonente reda četrtek.
Veliki ruski skladatelj Čajkovski, čigar stoletnico rojstva obhaja ta mesec ves kulturni svet, je skomponiral po nesmrtni Puškinovi pesnitvi »Evgenij Onjegin« kongenialno operno delo, M ga bo naša opera v soboto z na novo naštudirano uprizoritvijo spet uvrstila v svoj repertoar. Naslovno partijo bo pel odlični ruski bari-tonist Boris Popov. Lenskega kot gost Josip Gostič, Gremina mojster Be-t e 11 o, Tatjano pa V. Heybalova. Režiser C. Debevec, dirigent Niko štritof.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Četrtek. 23.: Izdaja pri Novari. Znižane cene. Zadnjič.
E
D I
Četrtek, 23. maja
Ljubljana 8: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 9: Verski govor. — 9.45: Dvoržakov »Koncert za violoncello in orkester«. — 10.30: Insti-umentalni dueti (klavir in harmonij). — 11.15: Praznični koncert radijskega orkestra. — 12.30: Poročila in objave. — 13: Napovedi — 13.02: Godalni kvartet. — 17: Skrbimo za naše bolnike (predava dr. R. Neubauer). — 17.30: Domač koncert radijskega orkestra,
—	19: Napovedi in poročila- — 19.20: Nacionalna ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. — 20.30: Paganinijeve skladbe za kitaro. — 21.30: Orkester (plošče). — 22.15: Za dobro voljo igra radijski orkester.
Beograd 18.30: Koncert radijskega orkestra. — 19.40:? NarotU... .)3e®5»\». — 21.30: Ruske pesmi s plobi. — pitesiia glasba.
—	Zagreb 12.40: Ko&cert ;>a ploščah. — 17.15: Koncert radijeKega orkestra, — 20: Klavirski koncert. — 20.30 Koncert radijskega orkestra. —S ■ Prenos plesne glasbe iz kavarne. — fcoi ~ja 17: Glasba za ples in zabavo. — 18.45: Mali orkester. — 20: Komorna glasba. — 20.45: Sopran. — 22: Plesna glasba. — Praga 20: Zabavni koncert. — 21.20: Opereta. — 22.30: Plesna glasba. — London 22.35: Godalni sekstet.
—	23.15: Plesna glasba. — 23.40: Klavirski koncert. — Pariz 18: Prenos iz opere Comique. — 22.45: Lahka orkestralna glasba. — R»m 17.15: Odlomki iz oper (plošče). — 22.25: Koncert na violoncellu. — 23.15: Plesna glasba. — Berlin 19.15: Lahka glasba in pesmi. — 21.30: Zabavni koa-cert radijskega orkestra. — 23: Raznovrstna glasba.
Presenečenja
V Grand Islandu v Nebraski je neki policist opazoval moža, ki je stikal okrog nekega avtomobila. Policist je imel vtis, da mož in avto ne spadata skupaj, bil pa ni o tem dovolj prepričan, da bi nastopil, šele ko je voz odpeljal, je opazil po številki na vozu, da je šlo za njegov lastni, policistov voz. . .
V Summittu v Nevv Jerseyu je neki elegantni gospod z nasmehom ponudil dami, ki se je zaman trudila, da bi svoj avto postavila na primerno mesto za parkiranje, svojo pomoč. Dama, ki ima šele kratek čas vozaški izpit, je bila očarana. Rada je izstopila in dovolila, da sede uslužnt gospod na njeno mesto za krmilo. Uslužni gospod pa je avto, namesto da bi ga zapeljal nazaj, pognal z vso brzino naprej in je Izginil, da ga ni nihče več videL
Postani in ostani Slan Vodnikove družbe!
SESTAVA NAŠE F
VOJSKE
Obvezniki, vpoklici, organizacija in vojni razpored
njihove rodbine pa dobivajo podpore, določene za rodbine vpoklicanih obveznikov vojne sile.
Obvezniki drugega poziva so formirani po vaseh, občinah in mestih v desetine, ki šteje)o po 10 do 15 obveznikov, tri do štiri desetine tvorijo vod. dva do štirje vodi pa četo. Čete imajo ime pc svoji občmi in ako jih je v občini več. dobijo še zaporedne številke. Na primer. 3. trboveljska četa pomožne vojske 2. poziva Starešine teh edinic se imenujejo desetar, vodnik, komandir čete. Vse čete enega sreza imajo sre-skcga zapovednika, več srezov skupaj ima okrožnega zapovednika. Okrožne in sreske zapovednike ter komandirje čet postavlja oan, vodnike in deserarje pa sreski zapo-vednik. Okrožm in sreski zapovedniki bodo prvenstveno upokojeni in rezervni oficirji iz področia dotične čete odnosno sreza.
V kolikor bodo obvezniki drugega poziva vršili stražarsko službo, bodo tudi oboroženi.
Pozivanje obveznikov drugega poziva se vrši po sledečem redu: a) obvezniki, ki so brezposelni, b) obvezniki, ki niso hranitelji svojih družin, c) vsi ostali.
Tretja poziv
psmožsae vojske
Tretjemu pozivu pomožne vojske pripadajo vsi obvezniki, ki niso razporejeni v prvem in drugem pozivu, predvsem duševni delavci, uradniki lavne in privatne službe. invalidi itd Obvezniki 3. poziva tvorijo nekako rezervno pomožno vojsko. Nadomeščali bodo one uradnike, ki so v aktivni službi, vršili posle za zaščito prebivalstva, sodelovali pri prometni službi, v sanitet-skih organizacijah in sploh pn vseh poslih, za katere so sposobni.
Mobilizacija obveznikov 3. poziva se vrši po potrebi, običajno postopoma. Vpoklici so lahko poimenični. po skupinah ali skupni. Dijaki do dovršenega 18 leta se morejo uporabiti samo v mestu svojega stanovanja.
Kadar se obvezniki 3. poziva uporabljajo v večjem številu, se po potrebi formirajo v desetine, vode in čete.
Rekvlzicije za pomožno vojsko
Uredba vsebuje tudi obširne določbe o uporabi živine, vozili, strojev in orodja za pomožno vojsko. Vsa živina v državi, vpre-žna in tovorna, ki ni vzeta v voino silo, pripada pomožni vojski po odredbah uredbe o rekviziciji. Isto velja tudi za vozove in bicikle ter za motorna vozila vseh vrst. Rekvizicije se vrše za živino in vprežna vozila potom občin, za motoma vozila pa potom sreskih načelstev Ravnotako je dopuščena rekvizicija poljedelskih strojev, strojev za graditev cest, valjarjev, žičnih železnic, motornih plugov itd.
Evidenčna služba
Evidenca pomožne vojske se vrši za obveznike 1. pozivf, nadalje za strokovnjake 2. poziva ter za intelektualne delavce in privatne ter državne aktivne in upokojene uradnike iz 3. poziva potom kartotek. Vsi ostali obvezniki 2. in 3. poziva so vpisani v posebne sezname pri občinah in sreskih načelstvih. Vsako podjetje, privatno in državno, kateremu so v slučaju mobilizacije dodeljeni obvezniki v službo, vodi za sebe seznam teh obveznikov
Na koncu vsebuje uredba podrobne kazenske določbe.
France G$dec
Po lepem uspehu.^ lil ga je dosegel s prvim nastiapom v LfssMlasii, bo v ssedeljo v Kranju odpri razstavo
Kakor smo že poročali, je bila te dni uveljavljena uredba o porrožni voiski državne obrambe (»Službene novine« 8. maja).
To je narodna vojska za borbo na notranji fronti. Njeno orožje niso puške in topovi, temveč stroj, lopata in pero. V njej bo mobilizirana narodna sila. da na vseh poljih našega narodnega življenja ojačimo in organiziramo vse, kar je potrebno da narod gospodarsko, socialno in duhovno vzdrži težke čase borbe.
Radi važnosti te uredbe — saj skoraj vsakdo, v kolikor ni vojaški obveznik, pripada novi pomožni vojski — objavljamo nekoliko podrobnejše glavne njene določbe. Uredba sama je jako obširna ter vsebuje 89 členov v 5 poglavjih
Kaj je pomožna vojska in kOo ji pripada
Pomožno vojsko državne obrambe tvorijo izvzemši obveznikov voine sile vsi moški državljani Jugoslavije in sicer: duševni delavci od 16. do dopolnjenega 70. leta, oni. ki so sposobni za telesno delo pt. od 16. do dopolnjenega 65. letu. Nadalje ji pripadajo vojni obvezniki, ki so v mobilnem in vojnem stanju oproščeni od aktivne vojaške službe radi njihove zaposlenosti v promet -ni ali poštni službi ter \ podjetjih, delavnicah in rudnikih, potrebnih za državno obrambo Te osebe se smatrajo da na svojih mestih vršijo vojno dolžnost v pomožni vojski, vendar se lahko zopet pokličejo v aktivno vojaško službo. Osebe, starejše od 70, odnosno 65 let. lahko služi ic v pomožni vojski kot dobrovoljci.
Obvezniki pomožne vojske se dodelijo na posamezne službe po njihovih sposobnostih in stalnem poklicu in to po potrebi ali pa na njihove zahtevo ter na podlagi zdravniškega pregleda.
Pomožna vojska se mobilizira v primeru državne mobilizacije po potrebi za zagotovitev življenja in delovanja mobilizirane vojne siile. kakor tudi za očuvanje življenja celega naroda in obstanka države v času vojne.
Obveznik pomožne vojske k- bi v službi izgubil življenje ali mu b; bila zmanjšana njegova sposobnost za delo se smatra za vojno žrtev odnosno za vojnega invalida. Pomožna vojska je razdeljena v tri pozive.
Prvi poziv tvorijo upravne in strokovno osebje ter strokovni delavci industrije, obrti, šumarstva, rudarstva, prometa, stavbarstva in sanitete.
V drugem pozivu so poljedelci in živinorejci, ki od tega poklica živijo, ter strokovnjaki teh gospodarskih panog kakor agronomi, ekonomi, veterinarji, podkovači.
Tretji poziv tvorijo vsi ostali obvezniki.
Minister vojske in mornarice je pooblaščen, da organizira za posamezne vrste službe prostovoljne izobraževalne tečaje.
Za dijaško mladino siednjih, meščanskih in strokovnih šol se bodo ti tečaji organizirali pod nadzorstvom šolskih oblasti.
Pomožna vojska se poziva v mobilnem in vojnem stanju, v kolikor je to potrebno, za izvrševan je važnih del za državno obrambo. V gotovih primerih se sme pomožna vojska pozvati na taka dela tudi v pripravnem stanju. Za poziv je potreben sklep ministrskega sveta in predlog ministra, v katerega pristojnost spadajo dela in posli zaradi katerih se poziv izvrši.
Državljani nevtralnih in zavezniških držav, ki stalno prebivajo v naši državi, so isto tako podvrženi obvezi dela za državno obrambo.
Pomožna vojska I. poziva
Uredba vsebuje v svojih nadaljnjih določbah podrobne odredbe za posamezne pozive.
Za obveznike prvega poziva velja načelr osemurnega dela. vendar se sme v slučaju nujne potrebe državne obrambe ta urnik tudi povečati. Uredba podrobno navaja pristojnost posameznih ministrstev za razne panoge, v katerih se more zaposliti pomožna vojska.
Vsak obveznik prvega poziva ima svoj voy'm delovni razpored ter je že v normalnem času vpisan v seznam podjetja, kjer bo zaposlen. Ta dodelitev mora biti vpisana v njegovo delavsko knjižico. Čim nastopi mobilno ali vojno stanje, obvezniki prvega poziva ne morejo brez predhodne prijave občini menjati svojega bivališča.
Obvezniki vojne sile, ki pripadajo upravnemu in strokovnemu osebiu, morejo biti osvobojeni od poziva v vojne edinice samo, ako podjetja, v katerih so zaposleni, preko pristojnega ministrstva zahtevajo njihovo osvoboditev, ker so jim kot strokovnjaki neobhodno potrebni in nenadomestljivi.
Čim se proglasi državna mobilizacija, se motajo vsi obvezniki prvega poziva v teku 24 ur podati xi mesto, označeno v njihovem razporedu, ter se prijaviti podjetju, kateremu so dodeljeni. Na železnici imajo za to potovanje prosto vožnjo.
Obvezniki prvega poziva so tudi za časa svoje vojne službe zavarovani po predpisih zakona o socialnem zavarovanju.
Starešinsko oblast nad zaposlenimi obvezniki vršijo rezervni oficirji in podofi-cirji, ki so za to posebno odrejeni, način dela in uporabe pri delu pa odreja vodstvo podjetja.
Sestava vojske II. poziva
Drugi poziv (kmetovalci in kmečki delavci ter poljedelski strokovnjaki) ima nalogo pomagati, da se zemlja čim bolje obdeluje in agrarna produkcija čim bolj poviša Obvezniki tega poziva pa se lahko pokličejo tudi na delo za gradnjo cest, železniških prog. osiguranje obale, za utrjeval-na dela itd Njihov dnevni delovni čas se določa po vrsti, važnosti in nujnosti dela. Obvezniki drugega poziva imajo svoj razpored v oni občini, kjer prebivajo preko tri mesece Obveznik, ki zapusti občino svojega bivanja ter išče dela drugod, se mora v svoji občini odjaviti, ako bo njegova odsotnost trajala več kakor 30 dni.
Vsi obvezniki drugega poziva morajo biti v mobilnem in vojnem stanju državi na razpolago tudi s svojo delovno živino, orodjem, vozili itd. Zato dobivajo odškodnino, ki jo določi ministrski svet.
Kadar so obvezniki drugega poziva zaposleni pri javnih dedih, jih yzdržuje držaja,
Ime mladega slikarja Franceta Godca je z njegovo prvo razstavo, ki jo je priredil nedavno tega v ljubljanski umetniški galeriji Obersne!«. kar čez noč vidno vzraslo med imeni dominantnih mladih ustvarjalcev likovne umetnosti. Njegov smel prvi nastop v javnosti je bd sprejet simpatično in častno od strani kulturne Ljubljane, saj je obiskalo njegovo razstavo preko sedem tisoč ljudi. Pač veliko zadoščenje in nepričakovano zadovoljiv moralni uspeh slikarja — mladega umetnika, ki si je v teh viharnih, zlih časih moško utrli pot iz današnje duhovne in materielne zmede v svet
čopiča in palete, ki je s svojim poslanstvom služiti Lepoti in Resnici tako daleč stran in tako zelo navkljub dogodkom časa in sveta. Na drugi strani je 86 Godce vi h pokrajin, portretov in temper izpričalo nedvomno umetniško kvaliteto in visoko ceno njegovega stvarjanja. Koliko valujočega, raznolikega življenja občutiš v barvah God-čevih del, ki s svojo pestrostjo in živost-jo dajejo pečat neupogljivega optimizma m vedre, mladostne, skoz in skoz borbene na-ture slikarjevega umetniškega jaza. Takšne so pokrajine, takšni so portreti. V n:zu številnih temper in študij pa se nam je predstavil Godec v vsej svoji psihološki pro-nicljivosti intimnih, drobnih doživetij, pri katerih ena sama poteza z barvo, kredo ali svinčnikom osvetli in razgali človekov najbolj notranji vzgib.
Ali ni — in zlasti še v teh dneh —lepo in prav, da se pobliže seznanimo z osebnostjo tega našega mladega slikarja k; je iz tesnih razmer tako krepko prebi! led na začetku svoje poti, z vso dušo in srcem idealista, z vso silo in prodornostjo ambicioznc erup-tivne umetniške potence Zunanje ogrodje njegovega življenja poznamo. Rodil se je leta 1910. v Ljubljani, študiral v Ljubljani in v Zagrebu na umetnostni akademiji. Zdaj naj na mpa sam pove kaj več o svojem življenju, o prilikah in tegobah naših
mladih likovnih ustvarjalcev, ki si v težkih, neprijaznih okoliščinah vsemu navkljub pogumno krčijo svojo pot navzgor.
»Kaj naj vendar o sebi povem? Ali nemara o vsem tistem, kar človeka v puberteti, v prvi duhovni rasti tako rekoč na vse prečudne načine razdvaja, meče iz nasprotja v nasprotje, iz zanesenjaškega navduše-vanja za dobro in lepo. iz skrajnega optimizma v skrajni pesimizem. To so leta neprestanega iskanja, ko človek grebe vase in v svet, požira literaturo in se trapi s stoterimi problemi visoke filozofije. Že v rani mladosti sem se učil risanja poleg tega pa še igranja na gosli, kar me je oboje navduševalo. Bral sem mnogo in padal pod vtisi raznih Schopenhauerjev in Dostojevskem v poplavo čustvenega balasta tako globoko, da že skoraj ni bilo več izhoda iz labirintov in zablod. Pa sem se le pobral in obračunal s pubertetnim zanesenjaštvom ter se v štirinajstem letu z odločno trmo uprl materi, ki je hotela napraviti iz mene dobrega uradnika ali trgovca. Vstopil sem v kiparsko šolo pri prof. Repiču in Kralju. Zadnji me je navdal z mnogimi upi na svobodno »ustvarjanje«, kar je prineslo v zatohlo šolsko vzdušje novega zraka. Seznanjal sem se z literaturo, z glasbo, slikarstvom in kiparstvom vsevprek. To so bila leta razmišljanja in ne dela. Tudi nisem imel denarja, da bi mogel trošiti material in barve pri negotovih poizkusih. Antika, renesansa, Roadin. Phvdias, Donatello, Michelangelo, Rembrandt, Liebermann in nešteti drugi so vplivali na mojo dovzetno naravo. Bila je to doba hudih notranjih bojev in ogrevanj za posameznimi umetnostnimi nazori. Nič bolje ni bilo za časa študija na zagrebški akademiji, kamor sem se vpisal leta 1929. Od nihanja med raznimi — izmi sem se dodobra oddahnil šele 1934, ko sem se poslovil od revolucicnizma. od Piccasa. Chvrica, od teoretizma in abstrakcije. Od vseh bogov so ostali trije: Cezanne, Van Gogh in Munch. Šel sem slikat v naravo.
Skušam se navezati na domačo linijo impresionistov, kakor sta Pilon, Kralj. Velika strast do barve in mnogoletno kiparje-nje pa mi ne dado, da bi skakal v kakšen prisiljen, protinaraver, tako zvani »surreali-zem«. V vsaki veliki umetnosti je nekaj, česar čas ne more premagati — to je večnost. Večnost zajeta v formo, linijo ali barvo. Ne -»izem« ne siže. ne literarna vsebina — resnična je muzika. je tisti ogenj, ki ga izžarevajo posamezne umetnine. Tista prešinjajoča mi.zika. ki je lastna lahko sohi Bizantinskega Krista kakor Pom-nej3nskesa dečka, ki si izdira trn — prav tako Rodinovim skicam kakor Michelange-lovim »Sužnjem«. Gre torej za to, da se umetnik duhovno osvobodi od vpliva posameznika in na podlagi temeljitega poznanja zgodovine in tradicije pravočasno vključi svoj »ustvarjalni motor«, primerno razmeram. v katerih živi, in okolju, za katero ustvarja. — Moje delo ima značaj periodičnega »bruhanja*. V veliki men odvisen od /' i.anjih okoliščin, sem preživel v brezde-
lju mnoge mesce, da sem potlej v ugodnejših razmerah presedel po cele dni in tedne za platnom. Uničil sem zaradi raznih nevšečnost blizu dve sto večjih ali manjših kiparskih deL Pustil bom skulpturo vse dotlej, dokler ne bom premogel primernega atdljeja. — A zakaj se nisem udeležil še nobene razstave? — Predvsem zato ae, ker sem si vtepel v glavo, da bom razstavljal sam, in zato pač ker si nisem zaradi prevelike komodnosti poiskal tovarišev. Sicer pa je to stvar okusa posameznika. Na svo je presenečenje vidim, da sem našel v javnosti silnejši odziv, kakor sem ga pričako-vaL Kaj naj še rečem? Želim se čimprej povzpeti do tistega življenjskega standarda, ki mi bo omogočil redno, res smotrno delo v takšni meri. da bom lahko povedal vsaj nekaj tistega, kar mi na duši leži «
L. Kianta
Dobro delo v prid hudo prizadeti družini
Zagorje, 21. maja V zagorski dolini, še posebno med rudarji, je opaziti, da ob nesrečah radi priskočijo na pomoč. Tudi to pot, ko se je
France Romih i kolesom smrtno ponesrečil na Trojanskem klancu, je četvorica tovarišev zbrala precejšnjo vsoto med delavstvom, da so pokojnika prepeljali v Zagorje m ga položili med pokojne ponesrečene tovariše. Tudi vodstvo rudnika in zu-
V nedeljski številki smo po beograjski »Politiki« začeli objavljati poljudne razprave o sodobnem orožju in njega učinkih, torej o zadevah, ki jih mora danes vsaj malo poznati prav vsak, saj se vojna ne omejuje več le na vojake v sprednjih po-
1. s tem, da se zarine v zemljo in eksplodira pod zemljo; 2. pri dotiku z zemljo; 3. po odskoku od zemlje v zraku. Eksplozija je
Učinek eksplozije v tem primeru je podoben metli, ki pomete zemljo okoli kraja, kamor je granata udarila. Njeni drobci so življenjsko nevarni na ravnem in odprtem prostoru celo za pešce, ki kleče. Najbolje je zavarovan, kdor se vrže na tla, po možnosti za kak hlod ali kako slično stvar.
Šrapnel je kakor nekaka leteča brizgal-nica, ki brizga v lljakovem snopu svoje ubijajoče kroglice, ki so nevarne za nezavarovane pešce. Lijakov snop kroglic je dolg do 150 m in širok do 30 m.
Kroglice šrapnela imajo slabo probojno moč in že dobro napolnjenega nahrbtnika
nanj i obrat sta izkazala lepo pomoč ttsov da bo vdova z dvema hčerkama ostala le i nadalje v svoji hišici. Vdovo so sprejeti ▼ j službo in ker bosta tudi hčerki deležni pod> pore Bratovske skladnice, bodo vse tri lahko nadaljevale z mesečnimi odplačili za posojilo, ki ga je dala TPD na hišico. To je pač najlepša tolažba za izgubo dragega red-nika. Vse tri se prav lepo zahvaljujejo rudniškemu ravnatelju g. inž. Kolki, obrato-vodji Petriču, četvorici tovarišev in vsema ostalemu delavstvu.
UUUULUDDaaaaiUUULJLILILILILII II n I I T
Črnogorci govore
povsod o junaštvu
V neki koloniji v Severni Ameriki je bilo in je še danes precejšnje število Črnogorcev. Nekateri so stanovali skupaj tn so se po stari navadi skoraj vsak večer raz• govarjali o junakih in junaštvih. Pa nanese beseda na vojvodo Jakoba Dakoviča, ki se je moral na pečinah pri Grahovem predati Turkom. Eni so trdili, da je to moral storiti, drugi, da ne.
—	Da! Nel Da! Ne! so se prerekafl Črnogorci. Ko so uvideli, da nobena stranka ne popusti in da vsak ostane pri svojem, so prekinili razgovor in se podali k počitku. Ponoči pa vstane eden izmed onih, ki Je bil prepričan, da se je vojvoda Jakob moral predati. Pobere ves papir po sobi pa nekaj cunj in vse skupaj zažge sredi spalnice. Potem stopi pred vrata, zaklene ln mirno posluša, kaj se bo zgodilo. Ne mine minuta, ko začno njegovi rojaki vpiti:
—	Odpri v imenu sv. Vasilija OstroSk»-ga/ Zadušili se bomo!
—	Ne odprem! Povejte, aTi se je Jakob moral predati.
—	Ne! odgovarjajo oni znotraj, ogorčeni kakor še nikoli.
—	Ali se je moral? ponovno vpraša oni pred vrati.
Tako je šlo nekaj časa sem in tja. Napt>-sled, ko je bila sila že najhujša, so vendar oni v dimu soglasno vzkliknili:
—	Da... Toda odpri, če si črnogoreef
Takoj nato so se vrata odprla in tako /e
bilo rešeno vprašanje o predaji vojvode Jakoba Dakoviča.
stojankah. V prvem članku smo pisali e tem, kako eksplodira iz topa izstreljena granata. Danes prinašamo še nekaj podatkov o tem.
Granata lahko eksplodira na tri načine:
lahko po svojem učinku za borca zelo različna.
Granata pa se lahko zarije, če je tako tempirana, tudi globoko v zemljo in eksplodira šele v določeni globini. Tako strelja topništvo predvsem proti strelskim jarkom, katerih robove ruši s pritiskom eksplozije granat od strani.
*— - - - s -
Crianata lahko eksplodira tudi v zraku. Pri tem ubijejo njeni kosi lahko pešca tudi v zaklonu in strelskem jarku. Pri eksploziji v zraku lete kosi granate v obliki elipse, ki je dolga do 80 m in široka do 20 m.
SRAPNELI
Tudi šrapnel ima obliko granate, eksplodira pa v zraku. Polnjen je z dokaj manjSo količino eksploziva kakor granata. Naloga eksploziva v njem je, da raztrga obod šraj>-nela in vrže v notranjosti oboda zložene jeklene kroglice v gotovo smer v obliki lijaka, kakor je razvidno iz spodnje sliket
ne morejo prebiti, kakor tudi ne jekleoe čelade, ki jo nosijo pešci, šrapnel, ki eksplodira v večji višini, nI posebno nevaren, prav tako pa tudi ne, Ce eksplodira neposredno nad ciljem. V tem primeru Ima lahko usodne posledice samo slučajno^ kakor je razvidno iz spodnje slika.





»•••••••s..
V... - . .

Srapnel pa je najbolj nevaren, če eksplodira kakih 50 m pred ciljem, kateremu je
Sodobno orožje In njega učinki
O granatah in šrapnelih
Današnji nogometni spored
Nehaj prvenstva v Ljubljani ln prijateljska tekma v Celju — Tri tekme v državni ligi
čeprav je današnji praznik za nogometne prireditve prav gotovo prikladen, je spored z žogo vsaj pri nas za danes precej skromen. Je pač tako, da so časi vse prej kakor za igre, pa tudi o naših nogometaših slišimo vsak dan več slabega kakor dobrega.
V Ljubljani bosta danes izpopolnili spored dve juniorski prvenstveni tekmi, ki bosta obe popoldne na igrišču Ljubljane. Spored je takle:
ob 15. Hermes—Jadran in ob 16. Svoboda—Ljubljana, Ker je to zadnje kolo juniorskih tekem za točke, bodo gotovo mnogo pridobile na privlačnosti in nudile gledalcem dovolj užitka.
Olimp—Celje
Danes ob 15. na Glaziji
Danes ob 15. se bosta srečala na Glaziji v prijateljski tekmi SK Celje in SK Olimp. Za to srečanje vlada, kakor vsakokrat, med celjskimi športniki veliko zanimanje, posebno zaradi rezultatov zadnjih srečanj. Obe moštvi bosta nastopili v spremenjenih postavah; Olimp s moštvom, ki bo igralo prihodnjo nedeljo prvenstveno tekmo z Mariborom, Celje pa z močno pomlajenim moštvom, čigar igralci bodo polagoma nadomestili starejše moči. Pričakujemo, da bo danes igra lepa in fair in bosta obe moštvi pokazali vse svoje znanje.
V pravem nogometnem svetu se bo danes nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo s tremi tekmami, od katerih bosta dve v Zagrebu, tretja pa v Splitu. Ta konkurenca je postala zdaj še bolj napeta zaradi tega, ker bodo trije najboljši kandidati prišli pozneje v tekmovanje za mali srednjeevropski pokal. Tako je razumljivo, da bodo odslej ta moštva še vse bolj
napela svoje sile, da si pomagajo na boljša mesta. Današnji pari bodo:
v Zagrebu: Gradjanski—Jugoslavija in Hašk—BSK ter v Splitu: Hajduk—Slavija.
Dve napovedi
za nedeljo
ČSK v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani gostoval v otvoritveni tekmi za naslov slovenskega nogometnega prvaka Cakovečki SK, ki ga že dve leti ni bilo pri nas v gostih, žreb je odločil tako, da se bosta prvo nedeljo v tem tekmovanju srečala dva nasprotnika, ki še nista nastopila v medsebojni tekmi. O čakovčanih je znano, da so dobri nogometaši in simpatični igralci, ki znajo nogometu vtisniti predvsem ono koristno stran.
Mars za to tekmo nima na razpolago homogenega moštva, toda kljub temu tekme ni odpovedal, ker računa na žilavost in požrtvovalnost svojih Igralcev. Iz mlajše garde bo vzel najboljše, da izpopolni vrzeli, tehniko pa bodo Marsovci skušali nadoknaditi z vztrajno borbo in dobro voljo.
Tekma bo v nedeljo ob 15.30 na igrišču Ljubljane.
Atletski miting v Celju
V nedeljo 26. t. m. dopoldne bo na celjski Glaziji prvi letošnji atletski miting, ki ga priredi atletska sekcija SK Celja. Na tekmovanju bo nastopilo lepo število atletov prireditelja, posebno nekaj mladih novih moči, ki mnogo obetajo. Gotovo se bodo tega tekmovanja udeležili tudi atleti izven Celja in bodo dali s svojo udeležbo pomembnejši značaj. Pričakovati je, da bo prireditev uspela, zato opozarjamo ljubitelje atletike na to letošnjo prvo tekmovanje, ki se bo pričelo ob 10.
Resnica o našem nogometu
SK Ljubljana objavlja razloge nazadovanja slovenskega nogometa, posebej še svojega ligaškega moštva, ki ga bo morala razpustiti, če v zadnjem hipu ne dobi
izdatne in vsestranske podpore
Tekmovanje hrvatsko-slovenske lige je končano, žal moramo priznati, da so bile vse neugodne kritike o našem ligašu upravičene in gre predstavnik našega nogometnega športa s tako naglico rakovo pot, da je še v teku poletja pričakovati njegove popolne kapitulacije. Niti ena teh kritik pa ni segala tako daleč, da bi poizkusila javnosti vsaj v glavnih obrisih prikazati vzroke tega propadanja. Barka slovenskega nogometnega predstavnika se potaplja, zato ni umestna obzirnost ne na levo ne na desno in je treba pogledati resnici v obraz ter skušati rešiti, kar se še rešiti da.
Ne bomo posebej poudarjali, da se v našem stoletju telesni vzgoji, po vsem svetu posveča največja pozornost, da v vseh modernih državah v to svrho gojijo vse mogoče športne panoge, med katerimi je nogomet skoraj zmerom na prvem anestu. Domače in mednarodne tekme os merilo športne vzgoje in sposobnosti vsakega naroda — njegov športni ugled. Kakor po ostalih državah imamo tudi pri nas posebno ministrstvo za telesno vzgojo s podrejeno bansko oblastjo in krajevno občinsko upravo mesta Ljubljane. Vse navedene oblasti so pristojne in dolžne skrbeti za telesno vzgojo naroda s širjenjem in propagiranjem športa in čuvati narodni športni ugled, žal vse te javne oblasti za naš slovenski nogomet niso pokazale niti zanimanja, niti smisla in razumevanja ter so klici upravnih odborov športnih društev skoraj povsod naleteli na gluha ušesa. Naš slovenski nogometni reprezentant SK Ljubljana je bil na teh mestih vsako leto odpravljen z malenkostno denarno podporo, ki je kot kaplja v morje, vse njegove ostale potrebe in želje so pa bile zavrnjene s praznimi obljubami.
žal imajo tudi v športu denarna sredstva eno najvažnejših vlog, posebej še pri klubu, ki naj reprezentira slovenski nogomet v tekmah za državno prvenstvo, predvsem zaradi tehničnih priprav moštva, klubovo finančno stanje je obupno. Medtem ko so vsi ostali klubi v državi pridno trenirali in pripravljali svoja moštva, je moštvo SK Ljubljane zaradi pomanjkanja primernih prostorov in trenerja držalo križem roke. Kako naj tako moštvo dosega uspehe?
Kljub finančnim težkočam se je odbor SK Ljubljane odločil najeti trenerja, ki je začel moštvo trenirati 15. januarja t. 1., torej vse prepozno. Za vzdrževanje trenerja je odbor uvedel posebno trenersko akcijo. Nekaj klubovih prijateljev je pristopilo k tej akciji, časopisni poziv na ostalo javnost pa je ostal brez odziva. Ker so po velikonočnem neuspehu tudi nekateri teh prijateljev športa odpovedali svoje nadalj-ne prispevke, klubu ne preostane drugega kot da trenerja zopet odpusti.
Zaradi križev in skrbi z denarjem klub seveda ne more nuditi svojim igralcem vsaj nekaj tega, kar jim nudijo ostali klubi. Pri nas še ni uveden profesionalizem in se nogometni šport goji čisto amatersko, kar pa ne pomeni, da klub s svojimi igralci nima nikakih stroškov. Vsi treningi stanjo denar. Kadar je igralec brez zaposlitve, se obrne po pomoč — na klub. če mu ta ne more nuditi niti najskromnejše gmotne podpore za vsakdanji kruh, je takšen igralec hitro izgubljen, ker ga —'-amejo klubi iz sosedne banovine.
Govorili smo o klubovih izdatkih in potrebah, naj navedemo še njegove dohodke, članarina prinaša komaj toliko, da se z njo pokrijejo izdatki za administracijo in majhno sobico za tajništvo. Nabave in popravila dresov, žog, čevljev itd. in vzdrževanje igrišča je navezano na dohodke od vstopnine pri tekmah, žal pa so ti dohodki tako pičli, da letos niso pokrili niti izdatkov za potovanja moštva na ligaške tekme drugam. Prosjačenje pri zasebnikih in raznih podjetjih nima uspeha, drugih dohodkov pa klub nima.
Zanimanje za šport je v naši javnosti mnogo manjše kakor je bilo nekoč in se z neuspehi ligaša še rapidno manjša. Ne samo v javnosti, prav tako ali še bolj je popustilo zanimanje tudi pri nekaterih gospodih na naših merodainih mestih, ki nogomet odpravljajo kot »nogobrc« in pravijo, da se z njim mladina pohujšuje, ne pa
telesno utrjuje. To so predsodki, ki so že široko ukoreninjeni in bi jih morali pobijati z dobro propagando za šport. Kakšna pa je ta propaganda ? S streuii javnih oblasti ni nobene pobude, dnevno časopisje samo pa s športnimi rubrikami štedi, kolikor le more. Poglejmo samo beograjsko »Politiko« ali »Vreme«, pa bomo videli razliko, koliko prostora žrtvujeta ta dva lista za šport in koliko naši listi.
V teh razmerah ni nič čudnega, če nazadujemo m se bliža popoln polom našega ligaša v sramoto vsega slovenskega športa. Predaleč bi šli, če bi hoteli navajati važnosti, ki jih ima šport za razvoj in ugled vsakega naroda. Naj navedemo samo eno: državnim oblastvom ne more in ne sme biti vseeno, ali na vojaške nabore prihajajo degenerirani alkoholiki ali zdravi, razviti športniki! Zato razvoj športa ni stvar odbornikov športnih klubov, nego je stvar vse naše javnosti in državnih, ba-novinskih in občinskih oblastev.
Slovenski nogomet se da s pomočjo odločilnih faktorjev rešiti samo takole:
1.	Slovenski reprezentativni ligas SK Ljubljana mora dobiti primerno stalno mesečno subvencijo od banovine.
2.	Trener ligaškega kluba naj postane banovinski uradnik.
3.	Ljubljanska mestna občina naj preskrbi finančna sredstva za preureditev športnih naprav, ureditev higienskih sla-čilnic in kopalnic na igrišču ob Tyrševi cesti.
4.	Prav tako naj v eni svojih hiš da SK Ljubljani brezplačno na razpolago primerne klubske prostore.
5.	S subvencijo zainteresiranih oblastev naj se ustanovi športni tednik, čigar naloga bi bila objavljati obširna poročila o športnih dogodkih ter vršiti propagando za šport, obenem naj se pa ukrene potrebno, da se propaganda za šport v dnevnem časopisju vrši bolj intenzivno in široko-grudno.
To so minimalne potrebe, ki jih ima klub, ki reprezentira slovenski nogomet, minimalne potrebe za rehabilitacijo našega propadlega športnega prestiža. S ponovnimi uspehi tega moštva in z intenzivnejšo propagando se bo tudi dvignilo zanimanje naroda za šport in se bodo pričela zopet polniti športna igrišča, če pa te potrebe, s katerimi stopamo pred slovensko javnost ne bodo naletele na razumevanje in odziv, odboru SK Ljubljane ne preostaja drugega kakor sklicati izredni občni zbor ter predlagati razpust ligaškega kluba brez odgovornosti zato pred slovensko javnostjo.
SK Ljubljana.
V nekaj vrstah
Naši s tenisom
v Budimpešti
Konec tedna bodo naši teniški igralci nastopili že v drugem letošnjem mednarodnem dvoboju, in sicer za srednjeevropski pokal z Madžarsko v Budimpešti. Po neuspehu proti Italijanom ta nastop zanje ne bo prav lahek, saj so Madžari v boju z istim nasprotnikom držali bolj uspešno kakor naši. Naši teniški reprezentanti bi bili morali že v torek odpotovati v madžarsko prestolnico, vendar se je odhod zakasnil zaradi potnih formalnosti. Tekme se začno v petek, pa bo morda do tedaj
urejeno še vse pravočasno.
*
Proti tekmam za državno prvenstvo sta bila dozdaj vložena dva protesta, in sicer ugovarja Gradjanski proti izidu tekme s Slavijo, Sarajevčani pa so se pritožili zoper BSK-ovo zmago pretekle nedelje. Zanimivo je, da sta oba protesta utemeljena podobno, in sicer s tem, da bi bila morala sodnika v obeh primerih prisoditi enajstmetrovki namesto kazenskega strela izven kazenskega prostora, če bo obveljala dosedanja praksa, bodo morali pristojni forumi ta dva protesta — kljub vsemu prizadevanju prizadetih za pozitivno rešitev — odkloniti.
Beograjsko »Vreme« objavlja daljšo izjavo predsednika srbskega kolesarskega
saveza g. Amesa o vzrokih, zakaj v nedeljo na občnem zboru kolesarske zveze v Zagrebu ni prišlo do ustanovitve vrhovne kolesarske zveze. Predstavnik srbskih kolesarjev poudarja, da glede vprašanja sedeža bodoče zveze ni bil osamljen, temveč je imel številne somišljenike, predvsem med Slovenci, pa tudi med Hrvati. Zanimiva je ugotovitev, da so v Zagrebu utemeljevali zahtevo, da mora zveza ostati v Zagrebu, češ da bi njena premestitev drugam škodovala interesom in razvoju te športne panoge v državi. Dejansko pa je šel ves trud Zagreba za tem, da bi njegov prestiž v vodstvu te športne organizacije ostal neokrnjen. To kočljivo vprašanje bodo kolesarji ponovno načeli na novem občnem zboru na dan 9. junija.
Na nedeljskem atletskem mitingu BSK-a so bili doseženi naslednji pomembnejši izidi: v disku štetinin (Rusk) 40.59 m, na 100 m Jovanovič (Jug) 11.4 in v skoku v daljino Popovič (Jug.) 6.46.
Izlet Skalasev na Rožco in Kepo
TK Skala, Jesenice in Ljubljana, priredita v soboto dne 25. t. m. in nedeljo, dne 26. t. m. skupen izlet na Rošco in na Kepo. Odhod na Rošco, (kjer bo v Skalaškem domu vse lepo pripravljeno) bo v soboto; prenočili bomo na Rošci. V nedeljo ob 9. odhod z Rošce na Kepo (okoli 3.30 ure). Namenov ima ta skupen izlet več. Eden glavnih je, da seznanimo skalaško mladino in manj izkušene planince z lepotami naših Karavank. Saj je pot na Kepo dosti tehnična, da se na njej mlade moči lahko brez nevarnosti vadijo za poznejše težje ture. Razen tega je pot z Rošce na Kepo zanimiva in bogata na razgledu. Saj vidiš na eni strani; do naše bele Ljubljane, ki je ob rani jutranji uri še vsa zavita v meglo in le šmarna gora ti izda njeno lego. Drugačno je na Gorenjskem, kjer se v zlatem soncu koplje ponosni Kranj in neštete gorenjske vasi in trgi. če slediš izviru Save, te preseneti naš mogočni očak Triglav, da strmiš nemo prevzet po njegovem carstvu, ki sega daleč tja na zahod. A na drugi strani ne preveč strmega grebena, opaziš Dravo, ki se kakor srebrn pas vije med neštetimi njivami, mimo ličnih vasi, ki so kaj podobne našim. Pred teboj je vsa lepa Koroška s svojimi krasnimi jezeri in ličnimi mesti. Oko se ti ustavi na Dobraču, čudiš se mu, zakaj je tako osamljen, toda že hitiš dalje, te v ozadju opozarja koni-
časti Veliki. Klek, da si ogledaš tudi njega, ki je zmerom odet v svoj večno beli in čisti plašč.
Skala vabi vse članstvo in prijatelje, da se izleta udeleže in si tako vsaj za kratek čas znebijo morečih skrbi in razburljivih vesti. Pojdite z nami na Rošco in Kepo, da se navžijete lepote naših gora, ki so v svoji krasoti še nemotene in čiste, pojdite tudi še zaradi tega, da se navžijete novih življenjskih sil, ki so v današnjih časih vsakemu potrebne.
Pred ustanovitvijo Slovenske športne zveze
Kakor imajo Hrvati svojo »Hrvatsko športno slogo« in Srbi svoj »Savez srbskih sportskih savezov« bodo tudi slovenske športne zveze ustanovile svojo zvezo, ki naj bo predstavnik športa v Sloveniji. Razen športnih zvez pa bodo člani te zveze tudi predstavniki vseh ostalih športnih panog, ki se goje v Sloveniji, pa še nimajo svoje športne zveze ali pa jo zaradi počasnega razvoja v doglednem času ne bodo imele. Načelo je, da bo v Slovenski športni zvezi vsaka športna panoga zastopana z enim predstavnikom. Vsega gojijo v Sloveniji 22 športnih panog, od katerih pa so nekatere po dve včlanjeni v eni organizaciji.
Za 30. t. m. je razpisan ustanovni občni zbor. Pravila je pripravljalni odbor že predložil oblastvom.
S SSZ dobi Slovenija vrhovnega predstavnika športa, ki bo sodeloval z obema sorodnima organizacijama, HSS in SSSS. za razvoj in podvig jugoslovenskega športa.
SK Slavija. Danes igrajo juniorji II. prijateljsko tekmo z juniorji Korotana ob 14. na Korotanu. Ob 13. naj dvignejo opremo. Juniorji I. igrajo prijateljsko tekmo I. moštvom Mladike ob 17. na Mladiki. Opremo dvignite do 16. pri Gjuranu. Obe postavi tamkaj. Vsi sigurno; Slake, žiž-mond, Košir, Lobe sigurno! Kdor ima opremo doma naj jo prinese s seboj!
Svoboda (Ljubljana). Vsi igralci naj bodo danes ob 15.30 v naši garderobi. Za nedeljsko tekmo I. moštva in subjuniorjev bodo postave določene danes na igrišču; zato jutri ne bo sestanka.
SK Ljubljana: Juniorji za prvenstveno tekme naj bodo s Kroupo Ackom ob 15.30 v garderobi. Vsi točno in sigurno! Postava v omarici. Načelnik.
Obvarujmo čebele bolezni
Čebelarstvo je tudi važna panoga našega narodnega gospodarstva. Čebelo, ki daje med in vosek, so Slovenci že od nekdaj radi gojili. So bili celo časi, ko si ni bilo možno misliti boljše in trdnejše kmetije, na kateri ne bi gojili tudi čebel. Stari očan-ci, ki že niso bili več sposobni za težja dela, so svoja stara leta po večini presedeli pri svojih ljubljenkah čebelah s pipicami v ustih.
Splošna gojitev čebel dandanes po naših kmetijah ni več v navadi, vendar se od leta do leta spet pojavlja več čebelarjev, ki goje čebele v Žnidaršičevih paniih. ki so za naše prilike najprimernejši. Žnidaršiče-v-: panji čedalje bolj izpodrivajo naše domače kranjiče ali kranjske panje, ki pa v splošnem še niso izgubili svoje veljave. Saj se kranjiči še vedno priporočajo zlasti za čebelarjenje na roje, ker kranjiči pač najrajši roje in dajejo zgodnje roje. Tudi čebelarjenje na roje je priporočljivo, ker je kranjska čebela priznana in priljubljena živalca in je po njej veliko povpraševanje. Zato se jih mnogo izvozi v tujino, tudi v prekmorske dežele.
Čebela ima hude sovražnike v raznih boleznih, ki prizadevajo čebelarjem velikansko škodo in mnogokrat izpraznijo cele čebelnjake ali celo onemogočijo za dalje časa vsako čebelarstvo v okuženih pokrajinah. Ker se te bolezni večkrat pojavijo, jim je potrebno posvečati posebno pozornost.
Razlikujemo bolezni čebelne zalege in bolezni odraslih čebel, nenalezljive in nalezljive ali kužne bolezni. Najnevarnejše so kužne bolezni. Nenalezljivim boleznim so vzrok slaba hrana, pomanjkanje hrane pokvarjen zrak, mraz in še drugi činitelji. Vzroki nenalezljivih bolezni se hitre spoznajo in z njih odpravo se lahko hitro odstrani bolezen.
Najnevarnejša nalezljiva bolezen čebelne zalege je huda gniloba, ki jc prava kuga za čebelno zalego. Napada zalego, ko je še nepokrita. Dokler so okužene ličinke še žive, se na njih bolezen ne pozna. Okužene ličinke pomrjejo teden dni po okuženju, in sicer nekaj dni potem, ko so jih čebele pokrile s pokrovci. Odmrle ličinke izgube svojo bleščečo belo barvo, postanejo rjavkaste in dobivajo čedalje temnejšo barvo. V približno 20 dneh se spremene v sluzasto snov, ki se vleče, če vtaknemo vanjo klin-ček. Ta občutljivost je znak hude gnilobe. Tudi pokrovci nad zamrlo zalego potemne in nekoliko upadejo. V panjih, napadenih od hude gnilobe, ne duhamo posebnega vonja. Le satovje ima nekako gniloben duh.
Huda gniloba se zlasti hitro širi v poletnem času, ker toplota pospešuje njen razvoj. Sama od sebe ne preneha nikoli, temveč se zmerom bolj širi in čebelne družine je vedno manj. Tako oslabele okužene panje rade napadajo čebele roparice, ki se tudi same okužijo in s plenom prenašajo bolezenske kali.
Da se obvarujejo čebele pred to nevarno boleznijo, je treba skrbeti, da imajo čebele vedno dovolj naravne zdrave hrane in da ne trpe mraza. Močni panji so bolj varni pred gnilobo kakor slabiči z malo čebelami. Nikoli ni pitati čebel z medom, če ni zajamčen pitanec. Tudi ni dobro uporabljati stare panje in staro čebelarsko orodje, dokler niso temeljito razkuženi. Staro in črno satovje vsebuje mnogo bolezenskih kali. zato ga ni priporočati. Štiri leta staro satje naj se redno zamenja.
Kjerkoli se pojavi huda gniloba ali kaka druga nalezljiva čebelna bolezen, jo je po zakonu takoj javiti županstvu.
Okužene panje je takoj uničiti, sežgan ali globoko zakopati. V okuženem čebelnjaku je previdno in po danih predpisih pregledati vse čebelne družine in tako ugotoviti, kateri panji so napadeni od nevarne bolezni. Medeno satje, kjer ni čebelne zalege, se lahko pač s skrajno previdnostjo uporabi v običajne namene. Panje in vse predmete, ki so večje vrednosM. kakor tudi orodje, ki se je uporabljalo pri okuženih ga njih, se moja temejjuJo. rasdsuiui. Razku-
žit? je potrebno tudi čebelnjake, čebelar-jeve roke in obleko, ki jo ima čebelar pri delu z okuženimi panji na sebi.
Hudi gnilobi slična bolezen je pohlevna gniloba, ki se sicer lažje zatira in tudi ne napravlja toliko škode kakoT huda gniloba. Napada tudi le ličinke, ki pa redno že prej poginejo, preden se zabubijo. Čebele jih navadno s pokrivci ne pokrijejo. Okužene ličinke nekoliko potemne in se spremene v rjavkasto gnilo tvarino. ki povzroča močan smrad po kislini, ki je nekoliko sličen vonju potnih nog ali pa pokvarjenega čevljarskega lepa.
Scgnita tvarina obleži na dnu celic in je ali kašnata ali pa razpade v sluznato tvarino, da je čebelice ne morejo ali pa jo le s težavo odstranijo iz celic Pripeti pa se, med pohlevno gnilobo pojavi tudi huda gniloba.
Navadno gnilobo pospešujejo neprimerna in nezadostna hrana in neprimerne toplotne razmere. Razkuževanje se vrši na sličen način kakor pri hudi gnilobi.
Poleg navedenih so še gnilobi podobne bolezni, kakor vrečasta zalega, gniloba tro-tovine in prehlad zalege, ki pa niso tako nevarne in se dajo lahko ozdraviti ali pa jih močni panji sami iztrebijo.
Razne plesni povzročajo poapnelost in okamenelost čebelne zalege. Ličinke, ki zaradi plesni odmrjejo, ne zvodene in se ne skrčijo, temveč obdrže svojo obliko in otr-de. Otrdele ličinke so bclkastosive in črno-lisaste ali zelenolisaste. Lise so iz majhnih trosov, ki jih prenašajo čcbeie, čebelar in veter.
Pri poapnelosti je plesen be'a in ne na-/ravlja velike škode. Navadno preneha sama. Priporočati pa je, da se napadeno satje odstrani in sežge.
Nevarnejša je zelenkasta plesen, pri kateri čebelna zalega okameni. Njeni trosi so lahko gibljivi in vzkale tudi v čebelah, v domačih živalih in v človeku ter povzročajo v očesnih in dihalnih sluznicah vnetje. 0> amenclost zatiramo tako kakor hudo gnilobo.
Poleg navedenih u

morajo zasuti. Čebele naj bodo pri dobil
hrani dobro ozimljene. Hojev ali listni med za ozimljenje ni primeren. Najboljši je ajdov med. Ako ni za prezimljenje ajdovega medu. jc najboljše med izpihati in krmiti čebele s sladkorjem. Zdravil proti nozema-tozi ni. Zato je najboljše zelo oslabele čebele zažveplati, panje pa dobro razkužiti.
Tudi grinjavost ali pršičavost je nevarna čebelna bolezen, ki se iz drugih dežd približuje tudi k nam. Pojavi se navadno pomladi po prvem trebljenju ali tudi po daljšem deževju ali mrzlem vremenu, ko so čebele dalje časa v panjih.
Pršičave čebele pridejo iz panjev in letajo po bradi, poskušajo izleteti, a padejo pred čebelnjakom na tla, kjer kmalu poginejo. Zadka sicer nimajo napetega, toda njihova krila imajo nenaravno lego.
Povzročitelj pršičavosti so zelo majhne, dobro razvite živalce pršice, ki so podobne pršicam, ki povzročajo garje. Pršica ima osem nog in ostro sesalo, s katerim srkajo čebelno kri, do katere pride v dihalih in se tam redi in množi. Zunaj čebelnega telesa pršice ne morejo živeti in kmalu poginejo. Čebele se okužujejo med seboj s tem, da pršice prehajajo iz ene čebele v drugo, kar je zelo lahko, dokler so čebele še tesno skupaj (v zimskih mescih). Prenašajo pa pršice tudi okuženi trotje in čebele, ki zaidejo v druge panje, roparice in tudi čebelar, ko brezskrbno prestavlja satje iz panja ▼ panj.
Včasih so pršičave čebele žveplali in po-žigali. Danes se to dela le še z zelo oslabelimi čebelami. Prazne panje tudi večkrat zažveplamo in dobro zapremo za nekaj časa. da žveplov dvokis pomori vse pršice.
Pri manj obolelih čebelah se uporablja kot zdravilo sestavina iz dveh delov čistega bencina, dveh delov nitrobencola in enega dela safrola. S to spojino se zvečer (proč od ognja, ker jc nevarno) poškropi tako velik kos sukna ali klobučevine, kakor je panjevo dno. in se ta kos z žico potegne pod čebele v plodišču. Namesto sukna se lahko rabi tudi cunjasta lepenka, ker je cenejša. Uporabljanje tega sredstva je pri nas najprimernejše v jeseni, ko nimajo čebele več zaloge in tudi niso čebele več tako blizu pri tleh.
Poleg nalezljivih bolezni obole čebele tudi za nenalezljivimi boleznimi zlasti za majsko boleznijo in grižo. Prve sc najlažje ogne čebelar, če skrbi, da se v panjih ne razvija plesnoba, če vse plesnive sate odstrani iz panja in če pita čebele zlasti v času, ko je mnogo peloda, z razredčenim medom.
Griža se pri skrbnem čebelarju le redko pojavi. Vzroki griže so: neprimerna hrana, ki vsebuje mnogo neprebavnih snovi in premalo vode in vznemirjanje čebel v času ko se ne morejo trebiti. Neprimerna zimska hrana so hojev med, med od mane in kristalizirani med cd ogršice, jesenske rese m pravega kostanja.
Da se čebelar obvaruje griže, nai preskrbi v jeseni čebele z dobro hrano. Kakor že prej omenjeno je najboljša hrana ajdov med. Tudi sladkorna sipa je prav dobra zimska čebelna hrana, ki je tudi najcenejša. Sladkor se pomeša z vrelo vodo v razmerju 1 kg vode na 1 kg sladkorja. Tudi hojev med, razredčen z vodo v razmerju 1:1, ne bo škodil čebelam.
Vsako trkanje po panjih vznemirja čebele. zato naj se to opusti. Sploh se ogni vsakega vznemirjenja čebel. Čebele naj imajo vedno dovolj svežega zraka, dovolj toplote in nobenega prepiha. Za grižo obolele čebele naj dobe potrebne vode ali sladkorne raztopnine in jih je pustiti do prvega izleta v miru.
D. G.
- 'T
s<y s* j* * solistični instrumentalni igri: n^jj-bljanje, iskanje zadnjih nians ln tuje Ikrajne dovršenosti v tonu in izrazu jj0,otovo ugodno za dosego neke plemeni-store, je pa obenem lahko velika ovira za pičen napredek mladega človeka. Kaj sjC{ zna in pozna tak instrumentalist, ki
zal®
Nesmrtna morska kača
Maj je za pojavljanje »morskih kač«, kakor vse kaže, najugodnejši mesec. Na vsak način poročajo letos o njih iz raznih delov sveta, čeprav bi si človek mislil, da imajo časniki, ki iščejo senzacij, z vojno in drugimi podobnimi zmešnjavami, dovolj gradiva. Najzanimivejše poročilo prihaja iz bližine Havajskih otokov.
Tam sta se vozila dva ribiča po morju. Nenadno sta zagledala drevesno deblo, ki je plavalo v toku. Poskusila sta to deblo s kavljem pritrditi k ladji, tedaj pa se je »deblo« zganilo. Prestrašena moža sta zagledala pred seboj 2 m visok vrat, na njem pa glavo s premerom 30 cm. Seveda sta kavelj pustila na cedilu in jo popihala, kar so ju nosila vesla.
.fJva razstava nai bi bila v prvih jesenskih dneh v Ljubljani. Razstavljena bo lepa slovenska knjiga. Društvo »Slovenska knjiga« bo izdelalo dotlej program, kaj bo treba še storiti v doglednem času za širjenie in napredek domače knjige.
INSER1RAJTE V „JUTRU"!
Ie el v tej kapelici, kjer zdaj ploščo? Morda sto let, nemara dalj?... Agneza de
rcJdp varuje skrivnost mo-^fi v miru, namestnik de Pit
Polnil in zaječi j al:
't ne sme ostati pokopana! zeJlal, željno se razgledujoč rac bi storil Leonoro sokrivo mi 2 kako noč kakor plenilec pojln v to kapelico ... ter iz-bchajsi vstane namestnik iz di dgovor!«
njee jel hoditi po kapelici in gri^iizka vrata, ki mu jih je heI'moval kot vhod iz parka P>repričal, da jih je z vna-Jlnato se je približal koru ^ oltarjem je opazil mar-pQ,ila, da je tudi tukaj grob in jenja bitje, ki je nekdaj Ioč'.rpel0. S pridušenim gla-po>je bil vsekan v ploščo:
"e p o č i v a
ten ; „
riC(:a de Sennecour tar rojstva in smrti napis ni di kratkosti je bilo nekaj pai.
kor!« je zamrmral Klotar poonil glavo. »To je gotovo ®e .apelico, prva gospodarica {"len je postal last kralja
b.r'Koliko časa že spi za to
gi f
.V«
Sennecour,« je pomislil. »Ne poznam tega imena, čeprav mi je oče svoje dni razlagal grbe vseh plemenitih rodbin na Francoskem. Ne, ne spominjam se, da bi bil Filip de Ponthus kdaj vpričo mene izrekel ime Sennecour...«
vn
Ni vsak enakih misli o ljubezni kakor don Juan
Leonora ni Klotarja Ponthuškega nič vprašala, ko se je vrnil za njo v častno dvorano, kjer je bila sedla k nekakšnemu vezenju. Delo je bilo težavno, ogrinjač iz črne svile, in nitke so se ji venomer trgale, ker prsti niso dohajali nestrpne domišljije.
S kratkimi besedami je opisala mlademu možu prizor namestnikove smrti... nenadni vstop dona Juana, izziv in boj, ki se je bil tako naglo in nesrečno končal...
Klotar je iz te povesti posnel, kako nesramno in trdovratno zasleduje don Juan Christino sestro. Poslušal jo je z napeto pozornostjo. In ko je deklica končala, je rekel preprosto, kakor da gre za nekaj samoumevnega:
»Med Juanom Tenoriom in menoj je odsihdob boj na življenje in smrt. Eden naju dveh mora obležati na mestu ...«
Leonori ni prišlo niti na misel, da bi se zavzela nad temi besedami, kakršne je mogel izgovoriti samo ženin ali rodni brat.
Pomolčala je, kakor da šele polagoma dojema smisel njegove izjave. Nato je zmajala z glavo:
»Juana Tenoria se ne bojim. Po pravici povem — ne verjamem, da bi šlo zanj in zame...«

Današnji nogometni spored
Nekaj prvenstva v Ljubljani in prijateljska tekma v Celju — Tri tekme v državni ligi
Čeprav je današnji praznik za nogometne prireditve prav gotovo prikladen, je spored z žogo vsaj pri nas za danes precej skromen. Je pač tako, da so časi vse prej kakor za igre, pa tudi o naših nogometaših slišimo vsak dan več slabega kakor dobrega.
V Ljubljani bosta danes izpopolnili spored dve juniorski prvenstveni tekmi, ki bosta obe popoldne na igrišču Ljubljane. Spored je takle:
ob 15. Hermes—Jadran in ob 16. Svoboda—Ljubljana. Ker je to zadnje kolo juniorskih tekem za točke, bodo gotovo mnogo pridobile na privlačnosti in nudile gledalcem dovolj užitka.
Oiimp—Celje
Danes ob 15. na Glaziji
Danes ob 15. se bosta srečala na Glaziji v prijateljski tekmi SK Celje in SK Olimp. Za to srečanje vlada, kakor vsakokrat, med celjskimi športniki veliko zanimanje, posebno zaradi rezultatov zadnjih srečanj. Obe moštvi bosta nastopili v spremenjenih postavah; Olimp s moštvom, ki bo igralo prihodnjo nedeljo prvenstveno tekmo z Mariborom, Celje pa z močno pomlajenim moštvom, čigar igralci bodo polagoma nadomestili starejše moči. Pričakujemo, da bo danes igra lepa in fair in bosta obe moštvi pokazali vse svoje znanje.
V pravem nogometnem svetu se bo danes nadaljevalo tekmovanje za državno prvenstvo s tremi tekmami, od katerih bosta dve v Zagrebu, tretja pa v Splitu. Ta konkurenca je postala zdaj še bolj napeta zaradi tega, ker bodo trije najboljši kandidati prišli pozneje v tekmovanje za mali srednjeevropski pokal. Tako je razumljivo, da bodo odslej ta moštva še vse bolj
napela svoje sile, da si pomagajo na boljša mesta. Današnji pari bodo:
v Zagrebu: Gradjanski—Jugoslavija in Hašk—BSK ter v Splitu: Hajduk—Slavija.
Dve napovedi
za nedeljo
ČSK v Ljubljani
Prihodnjo nedeljo bo v Ljubljani gostoval v otvoritveni tekmi za naslov slovenskega nogometnega prvaka čakovečki SK, ki ga že dve leti ni bilo pri nas v gostih, žreb je odločil tako, da se bosta prvo nedeljo v tem tekmovanju srečala dva nasprotnika, ki še nista nastopila v medsebojni tekmi. O čakovčanih je znano, da so dobri nogometaši in simpatični igralci, ki znajo nogometu vtisniti predvsem ono koristno stran.
Mars za to tekmo nima na razpolago homogenega moštva, toda kljub temu tekme ni odpovedal, ker računa na žilavost in požrtvovalnost svojih igralcev. Iz mlajše garde bo vzel najboljše, da izpopolni vrzeli, tehniko pa bodo Marsovci skušali nadoknaditi z vztrajno borbo in dobro voljo.
Tekma bo v nedeljo ob 15.30 na igrišču Ljubljane.
Atletski miting v Celju
V nedeljo 26. t. m. dopoldne bo na celjski Glaziji prvi letošnji atletski miting, ki ga priredi atletska sekcija SK Celja. Na tekmovanju bo nastopilo lepo število atletov prireditelja, posebno nekaj mladih novih moči, ki mnogo obetajo. Gotovo se bodo tega tekmovanja udeležili tudi atleti izven Celja in bodo dali s svojo udeležbo pomembnejši značaj. Pričakovati je, da bo prireditev uspela, zato opozarjamo ljubitelje atletike na to letošnjo prvo tekmovanje, ki se bo pričelo ob 10.
Resnica o našem nogometu
SK Ljubljana objavlja razloge nazadovanja slovenskega nogometa, posebej še svojega ligaškega moštva, ki ga bo morala razpustiti, če v zadnjem hipu ne dobi
izdatne in vsestranske podpore
Tekmovanje hrvatsko-slovenske lige je končano, žal moramo priznati, da so bile vse neugodne kritike o našem ligašu upravičene in gre predstavnik našega nogometnega športa s tako naglico rakovo pot, da je še v teku poletja pričakovati njegove popolne kapitulacije. Niti ena teh kritik pa ni segala tako daleč, da bi poizkusila javnosti vsaj v glavnih obrisih prikazati vzroke tega propadanja. Barka slovenskega nogometnega predstavnika se potaplja, zato ni umestna obzirnost ne na levo ne na desno in je treba pogledati resnici v obraz ter skušati rešiti, kar se še rešiti da.
Ne bomo posebej poudarjali, da se v našem stoletju telesni vzgoji, po vsem svetu posveča največja pozornost, da v vseh modernih državah v to svrho gojijo vse mogoče športne panoge, med katerimi je nogomet skoraj zmerom na prvem »estu. Domače in mednarodne tekme os merilo športne vzgoje in sposobnosti vsakega naroda — njegov športni ugled. Kakor po ostalih državah imamo tudi pri nas posebno ministrstvo za telesno vzgojo s podrejeno bansko oblastjo in krajevno občinsko upravo mesta Ljubljane. Vse navedene oblasti so pristojne in dolžne skrbeti za telesno vzgojo naroda s širjenjem in propagiranjem športa in čuvati narodni športni ugled, žal vse te javne oblasti za naš slovenski nogomet niso pokazale niti zanimanja, niti smisla in razumevanja ter so klici upravnih odborov športnih društev skoraj povsod naleteli na gluha ušesa. Naš slovenski nogometni reprezentant SK Ljubljana je bil na teh mestih vsako leto odpravljen z malenkostno denarno podporo, ki je kot kaplja v morje, vse njegove ostale potrebe in želje so pa bile zavrnjene s praznimi obljubami.
žal imajo tudi v športu denarna sredstva eno najvažnejših vlog, posebej še pri klubu, ki naj reprezentira slovenski nogomet v tekmah za državno prvenstvo, predvsem zaradi tehničnih priprav moštva, klubovo finančno stanje je obupno. Medtem ko so vsi ostali klubi v državi pridno trenirali in pripravljali svoja moštva, je moštvo SK Ljubljane zaradi pomanjkanja primernih prostorov in trenerja držalo križem roke. Kako naj tako moštvo dosega uspehe?
Kljub finančnim težkočam se je odbor SK Ljubljane odločil najeti trenerja, ki je začel moštvo trenirati 15. januarja t. 1., torej vse prepozno. Za vzdrževanje trenerja je odbor uvedel posebno trenersko akcijo. Nekaj klubovih prijateljev je pristopilo k tej akciji, časopisni poziv na ostalo javnost pa je ostal brez odziva. Ker so po velikonočnem neuspehu tudi nekateri teh prijateljev športa odpovedali svoje nadalj-ne prispevke, klubu ne preostane drugega kot da trenerja zopet odpusti.
Zaradi križev in skrbi z denarjem klub seveda ne more nuditi svojim igralcem vsaj nekaj tega, kar jim nudijo ostali klubi. Pri nas še ni uveden profesionalizem in se nogometni šport goji čisto amatersko, kar pa ne pomeni, da klub s svojimi igralci nima nikakih stroškov. Vsi treningi stanjo denar. Kadar je igralec brez zaposlitve, se obrne po pomoč — na klub. če mu ta ne more nuditi niti najskromnejše gmotne podpore za vsakdanji kruh, je takšen igralec hitro izgubljen, ker ga -"-smejo klubi iz sosedne banovine.
Govorili smo o klubovih izdatkih in potrebah, naj navedemo še njegove dohodke, članarina prinaša komaj toliko, da se z njo pokrijejo izdatki za administracijo in majhno sobico za tajništvo. Nabave in popravila dresov, žog, čevljev itd. in vzdrževanje igrišča je navezano na dohodke od vstopnine pri tekmah, žal pa so ti dohodki tako pičli, da letos niso pokrili niti izdatkov za potovanja moštva na ligaške tekme drugam. Prosjačenje pri zasebnikih in raznih podjetjih nima uspeha, drugih dohodkov pa klub nima.
Zanimanje za šport je v naši javnosti mnogo manjše kakor je bilo nekoč in se z neuspehi ligaša še rapidno manjša. Ne samo v javnosti, prav tako ali še bolj je popustilo zanimanje tudi pri nekaterih gospodih na naših merodajnih mestih, ki nogomet odpravljajo kot »nogobre« in pravijo, da se z njim mladina pohujšuje, ne pa
telesno utrjuje. To so predsodki, ki so že široko ukoreninjeni in bi jih morali pobijati z dobro propagando za šport. Kakšna pa je ta propaganda ? S strani javnih oblasti ni nobene pobude, dnevno časopisje samo pa s športnimi rubrikami štedi, kolikor ie more. Poglejmo samo beograjsko »Politiko« ali »Vreme«, pa bomo videli razliko, koliko prostora žrtvujeta ta dva lista za šport in koliko naši listi.
V teh razmerah ni nič čudnega, če nazadujemo in se bliža popoln polom našega ligaša v sramoto vsega slovenskega športa. Predaleč bi šli, če bi hoteli navajati važnosti, ki jih ima šport za razvoj in ugled vsakega naroda. Naj navedemo samo eno: državnim oblastvom ne more in ne sme biti vseeno, ali na vojaške nabore prihajajo degenerirani alkoholiki ali zdravi, razviti športniki! Zato razvoj športa ni stvar odbornikov športnih klubov, nego je stvar vse naše javnosti in državnih, ba-novinskih in občinskih oblastev.
Slovenski nogomet se da s pomočjo odločilnih faktorjev rešiti samo takole:
1.	Slovenski reprezentativni iigaš SK Ljubljana mora dobiti primerno stalno mesečno subvencijo od banovine.
2.	Trener ligaškega kluba naj postane banovinski uradnik.
3.	Ljubljanska mestna občina naj preskrbi finančna sredstva za preureditev športnih naprav, ureditev higienskih sla-čilnic in kopalnic na igrišču ob Tyrševi cesti.
4.	Prav tako naj v eni svojih hiš da SK Ljubljani brezplačno na razpolago primerne klubske prostore.
5.	S subvencijo zainteresiranih oblastev naj se ustanovi športni tednik, čigar naloga bi bila objavljati obširna poročila o športnih dogodkih ter vršiti propagando za šport, obenem naj se pa ukrene potrebno, da se propaganda za šport v dnevnem časopisju vrši bolj intenzivno in široko-grudno.
To so minimalne potrebe, ki jih ima klub, ki reprezentira slovenski nogomet, minimalne potrebe za rehabilitacijo našega propadlega športnega prestiža. S ponovnimi uspehi tega moštva in z intenzivnejšo propagando se bo tudi dvignilo zanimanje naroda za šport in se bodo pričela zopet polniti športna igrišča, če pa te potrebe, s katerimi stopamo pred slovensko javnost ne bodo naletele na razumevanje in odziv, odboru SK Ljubljane ne preostaja drugega kakor sklicati izredni občni zbor ter predlagati razpust ligaškega kluba brez odgovornosti zato pred slovensko javnostjo.
SK Ljubljana.
V nekaj vrstah
Naši s tenisom
v Budimpešti
Konec tedna bodo naši teniški igralci nastopili že v drugem letošnjem mednarodnem dvoboju, in sicer za srednjeevropski pokal z Madžarsko v Budimpešti. Po neuspehu proti Italijanom ta nastop zanje ne bo prav lahek, saj so Madžari v boju z istim nasprotnikom držali bolj uspešno kakor naši. Naši teniški reprezentanti bi bili morali že v torek odpotovati v madžarsko prestolnico, vendar se je odhod zakasnil zaradi potnih formalnosti. Tekme se začno v petek, pa bo morda do tedaj
urejeno še vse pravočasno.
*
Proti tekmam za državno prvenstvo sta bila dozdaj vložena dva protesta, in sicer ugovarja Gradjanski proti izidu tekme s Slavijo, Sarajevčani pa so se pritožili zoper BSK-ovo zmago pretekle nedelje. Zanimivo je, da sta oba protesta utemeljena podobno, in sicer s tem, da bi bila morala sodnika v obeh primerih prisoditi enajstmetrovki namesto kazenskega strela izven kazenskega prostora, če bo obveljala dosedanja praksa, bodo morali pristojni forumi ta dva protesta — kljub vsemu prizadevanju prizadetih za pozitivno rešitev — odkloniti.
Beograjsko »Vreme« objavlja daljšo izjavo predsednika srbskega kolesarskega
saveza g. Amesa o vzrokih, zakaj ▼ nedeljo na občnem zboru kolesarske zveze v Zagrebu ni prišlo do ustanovitve vrhovne kolesarske zveze. Predstavnik srbskih kolesarjev poudarja, da glede vprašanja sedeža bodoče zveze ni bil osamljen, temveč je imel številne somišljenike, predvsem med Slovenci, pa tudi med Hrvati. Zanimiva je ugotovitev, da so v Zagrebu utemeljevali zahtevo, da mora zveza ostati v Zagrebu, češ da bi njena premestitev drugam škodovala interesom in razvoju te športne panoge v državi. Dejansko pa je šel ves trud Zagreba za tem, da bi njegov prestiž v vodstvu te športne organizacije ostal neokrnjen. To kočljivo vprašanje bodo kolesarji ponovno načeli na novem občnem zboru na dan 9. junija.
Na nedeljskem atletskem mitingu BSK-a so bili doseženi naslednji pomembnejši izidi: v disku štetinin (Rusk) 40.59 m, na 100 m Jovanovič (Jug) 11.4 in v skoku v daljino Popovič (Jug.) 6.46.
Izlet Skalašev na Rožco in Kepo
TK Skala, Jesenice in Ljubljana, priredita v soboto dne 25. t. m. in nedeljo, dne 26. t. m. skupen izlet na Rošco in na Kepo. Odhod na Rošco, (kjer bo v Skalaškem domu vse lepo pripravljeno) bo v soboto; prenočili bomo na Rošci. V nedeljo ob 9. odhod z Rošce na Kepo (okoli 3.30 ure). Namenov ima ta skupen izlet več. Eden glavnih je, da seznanimo skalaško mladino in manj izkušene planince z lepotami naših Karavank. Saj je pot na Kepo dosti tehnična, da se na njej mlade moči lahko brez nevarnosti vadijo za poznejše težje ture. Razen tega je pot z Rošce na Kepo zanimiva in bogata na razgledu. Saj vidiš na eni strani; do naše bele Ljubljane, ki je ob rani jutranji uri še vsa zavita v meglo in le šmarna gora ti izda njeno lego. Drugačno je na Gorenjskem, kjer se v zlatem soncu koplje ponosni Kranj in neštete gorenjske vasi in trgi. če slediš Izviru Save, te preseneti naš mogočni očak Triglav, da strmiš nemo prevzet po njegovem carstvu, ki sega daleč tja na zahod. A na drugi strani ne preveč strmega grebena, opaziš Dravo, ki se kakor srebrn pas vije med neštetimi njivami, mimo ličnih vasi, ki so kaj podobne našim. Pred teboj je vsa lepa Koroška s svojimi krasnimi jezeri in ličnimi mesti. Oko se ti ustavi na Dobraču, čudiš se mu. zakaj je tako osamljen, toda že hitiš dalje, te v ozadju opozarja koni-
časti Veliki. Klek, da si ogledaš tudi njega, ki je zmerom odet v svoj večno beli in čisti plašč.
Skala vabi vse članstvo in prijatelje, da se izleta udeleže in si tako vsaj za kratek čas znebijo morečih skrbi ln razburljivih vesti. Pojdite z nami na Rošco in Kepo, da se navžijete lepote naših gora, ki so v svoji krasoti še nemotene in čiste, pojdite tudi še zaradi tega, da se navžijete novih življenjskih sil, ki so v današnjih časih vsakemu potrebne.
Pred ustanovitvijo Slovenske športne zveze
Kakor imajo Hrvati svojo »Hrvatsko športno slogo« in Srbi svoj »Savez srbskih sportskih savezov« bodo tudi slovenske športne zveze ustanovile svojo zvezo, ki naj bo predstavnik športa v Sloveniji. Razen športnih zvez pa bodo člani te zveze tudi predstavniki vseh ostalih športnih panog, ki se goje v Sloveniji, pa še nimajo svoje športne zveze ali pa jo zaradi počasnega razvoja v doglednem času ne bodo imele. Načelo je, da bo v Slovenski športni zvezi vsaka športna panoga zastopana z enim predstavnikom. Vsega gojijo v Sloveniji 22 športnih panog, od katerih pa so nekatere po dve včlanjeni v eni organizaciji.
Za 30. t. m. je razpisan ustanovni občni zbor. Pravila je pripravljalni odbor že predložil oblastvom.
S SSZ dobi Slovenija vrhovnega predstavnika športa, ki bo sodeloval z obema sorodnima organizacijama, HSS in SSSS. za razvoj in podvig jugoslovenskega športa.
SK Slavija, Danes igrajo juniorji n. prijateljsko tekmo z juniorji Korotana ob 14. na Korotanu. Ob 13. naj dvignejo opremo. Juniorji I. Igrajo prijateljsko tekmo I. moštvom Mladike ob 17. na Mladiki. Opremo dvignite do 16. pri Gjuranu. Obe postavi tamkaj. Vsi sigurno; Slake, žiž-mond, Košir, Lobe sigurno! Kdor ima opremo doma naj jo prinese s seboj!
Svoboda (Ljubljana). Vsi igralci naj bodo danes ob 15.30 v naši garderobi. Za nedeljsko tekmo I. moštva in subjuniorjev bodo postave določene danes na igrišču; zato jutri ne bo sestanka.
SK Ljubljana: Juniorji za prvenstveno tekme naj bodo s Kroupo Ackom ob 15.30 v garderobi. Vsi točno in sigurno! Postava v omarici. Načelnik.
Obvarujmo čebele bolezni
Čebelarstvo je tudi važna panoga našega narodnega gospodarstva. Čebelo, ki daje med in vosek, so Slovenci že od nekdaj radi gojili. So bili celo časi, ko si ni bilo možno misliti boljše in trdnejše kmetije, na kateri ne bi gojili tudi čebel. Stari očan-ci, ki žc niso bili več sposobni za težja dela, so svoja stara leta po večini presedeli pri svojih ljubljenkah čebelah s pipicami v ustih.
Splošna gogitev čebel dandanes po naših kmetijah ni več v navadi, vendar se od leta do leta spet pojavlja več čebelarjev, ki goje čebele v Žnidaršičevih panjih, ld so za naše prilike najprimernejši. Žnidaršiče-v-: panji čedalje bolj izpodrivajo naše domače kranjiče ali kranjske panje, ki pa v splošnem še niso izgubili svoje veljave. Saj se kranjiči še vedno priporočajo zlasti za čebelarjenje na roje, ker kranjiči pač najrajši roje in dajejo zgodnje roje. Tudi čebelarjenje na roje je priporočljivo, ker je kranjska čebela priznana in priljubljena živalca in je po njej veliko povpraševanje. Zato se jih mnogo izvozi v tujino, tudi v prekmorske dežele.
Čebela ima hude sovražnike v raznih boleznih, ki prizadevajo čebelarjem velikansko škodo in mnogokrat izpraznijo cele čebelnjake ali celo onemogočijo za dalje časa vsako čebelarstvo v okuženih pokrajinah. Ker se te bolezni večkrat pojavijo, jim je potrebno posvečati posebno pozornost.
Razlikujemo bolezni čebelne zalege in bolezni odraslih čebel, nenalezljive in nalezljive ali kužne bolezni. Najnevarnejše so kužne bolezni. Nenalezljivim boleznim so vzrok slaba hrana, pomanjkanje hrane pokvarjen zrak, mraz in še drugi činitelji. Vzroki nenalezljivih bolezni se hitro spoznajo in z njih odpravo se lahko hitro odstrani bolezen.
Najnevarnejša nalezljiva bolezen čebelne zalege je huda gniloba, ki je prava kuga za čebelno zalego. Napada zalego, ko je še nepokrita. Dokler so okužene ličinke še žive, se na njih bolezen ne pozna. Okužene ličinke pomrjejo teden dni po okuženju, in sicer nekaj dni potem, ko so jih čebele pokrile s pokrovci. Odmrle ličinke izgube svojo bleščečo belo barvo, postanejo rjavkaste in dobivajo čedalje temnejšo barvo. V približno 20 dneh se spremene v sluzasto snov, ki se vleče, če vtaknemo vanjo klin-ček. Ta občutljivost je znak hude gnilobe. Tudi pokrovci nad zamrlo zalego potemne in nekoliko upadejo. V panjih, napadenih od hude gnilobe, ne duhamo posebnega vonja. Le satovje ima nekako gniloben duh.
Huda gniloba se zlasti hitro širi v poletnem času, ker toplota pospešuje njen razvoj. Sama od sebe ne preneha nikoli, temveč se zmerom bolj širi in čebelne družine je vedno manj. Tako oslabele okužene panje rade napadajo čebele roparice, ki se tudi same okužijo in s plenom prenašajo bolezenske kali.
Da se obvarujejo čebele pred to nevarno boleznijo, je treba skrbeti, da imajo čebele vedno dovolj naravne zdrave hrane in da ne trpe mraza. Močni panji so bolj varni pred gnilobo kakor slabiči z malo čebelami. Nikoli ni pitati čebel z medom, če ni zajamčen pitanec. Tudi ni dobro uporabljati stare panje in staro čebelarsko orodje, dokler niso temeljito razkuženi. Staro in črno satovje vsebuje mnogo bolezenskih kali. zato ga ni priporočati. Štiri leta staro satje naj se redno zamenja.
Kjerkoli se pojavi huda gniloba ali kaka druga nalezljiva čebelna bolezen, jo je po zakonu takoj javiti županstvu.
Okužene panje je takoj uničiti, sežgati ali globoko zakopati. V okuženem čebelnjaku je previdno in po danih predpisih pregledati vse čebelne družine in tako ugotoviti, kateri panji so napadeni od nevarne bolezni. Medeno satje, kjer ni čebelne zalege, se lahko pač 8 skrajno previdnostjo uponabi v običajne namene. Panje in vse predmete, ki so večje vrednosti. kakor tudi orodje, ki se je uporabljalo pri okuženih ganjih, se mora temeljite	Ražk«-
žiti je potrebno tudi čebelnjake, čebelar-jeve roke in obleko, ki jo ima čebelar pri delu z okuženimi panji na sebi.
Hudi gnilobi slična bolezen je pohlevna gniloba, ki se sicer lažje zatira in tudi ne napravlja toliko škode kakor huda gniloba. Napada tudi le ličinke, ki pa redno že prej poginejo, preden se zabubijo. Čebele jih navadno s pokrivci ne pokrijejo. Okužene ličinke nekoliko potemne in se spremene v rjavkasto gnilo tvarino, ki povzroča močan smrad po kislini, ki je nekoliko sličen vonju potnih nog ali pa pokvarjenega čevljarskega lepa.
Segnita tvarina obleži na dnu celic in je ali kašnata ali pa razpade v sluznato tvarino, da je čebelice ne morejo ali pa jo 'e s težavo odstranijo iz celic Pripeti pa se, med pohlevno gnilobo pojavi tudi huda gniloba.
Navadno gnilobo pospešujejo neprimerna in nezadostna hrana in neprimerne toplotne razmere. Razkuževanje se vrši na sličen način kakor pri hudi gnilobi.
Poleg navedenih so še gnilobi podobne bolezni, kakor vrečasta zalega, gniloba tro-tovine in prehlad zalege, ki pa niso tako nevarne in se dajo lahko ozdraviti ali pa jih močni panji sami iztrebijo.
Razne plesni povzročajo poapnelost in okamenelost čebelne zalege. Ličinke, ki zaradi plesni odmrjejo, ne zvodene in se ne skrčijo, temveč obdrže svojo obliko in otr-de. Otrdele ličinke so bclkastosive in črno-lisaste ali zelenolisaste. Lise so iz majhnih trosov, ki jih prenašajo čebeie, čebelar in veter.
Pri poapnelosti je plesen be'a in ne napravlja velike škode. Navadno preneha sama. Priporočati pa je, da se napadeno satje odstrani in sežge.
Nevarnejša je zelenkasta plesen, pri kateri čebelna zalega okameni. Njeni trosi so lahko gibljivi in vzkale tudi v čebelah, v domačih živalih in v človeku ter povzročajo v očesnih in dihalnih sluznicah vnetje. Oramenelost zatiramo tako kakor hudo gnilobo.
Poleg navedenih	• - • •
SO 5 p —
naj je ko: sto i
ske zal le rej da Pit pe ser
r £
zel rac mi poj; bel. di < nje griž beli B v ji
H J. mo Po-in loč po/
ne ten ric<
tar q
pa: ko po se im
br.
gj|
.Vs
Ponovitev posnetka
morajo zasuti. Čebele naj bodo pri dobti
hrani dobro ozimljene. Hojev ali listni med za ozimljenje ni primeren. Najboljši je ajdov med. Ako ni za prezimljenje ajdovega medu, jc najboljše med izpihati in krmiti čebele s sladkorjem. Zdravil proti nozema-tozi ni. Zato je najboljše zelo oslabele čebele zažveplati, panje pa dobro razkužiti.
Tudi grinjavost ali pršičavost je nevarna čebelna bolezen, ki se iz drugih dežel približuje tudi k nam. Pojavi se navadno pomladi po prvem trebljenju ali tudi po daljšem deževju ali mrzlem vremenu, ko so čebele dalje časa v panjih.
Pršičave čebele pridejo iz panjev in letajo po bradi, poskušajo izleteti, a padejo pred čebelnjakom na tla, kjer kmalu poginejo. Zadka sicer nimajo napetega, toda njihova krila imajo nenaravno lego.
Povzročitelj pršičavosti so zelo majhne, dobro razvite živalce pršice, ki so podobne pršicam, ki povzročajo garje. Pršica ima osem nog in ostro sesalo, s katerim srkajo čebelno kri, do katere pride v dihalih in se tam redi in množi. Zunaj čebelnega telesa pršice ne morejo živeti in kmalu poginejo. Čebeie se okužujejo med seboj s tem, da pršice prehajajo iz ene čebele v drugo, kar je zelo lahko, dokler so čebele še tesno skupaj (v zimskih mescih). Prenašajo pa pršice tudi okuženi trotje in čebele, ki zaidejo v druge panje, roparice in tudi čebelar, ko brezskrbno prestavlja satje iz panja ▼ panj.
Včasih so pršičave čebele žveplali in po-žigali. Danes se to dela Ie še z zelo oslabelimi čebelami. Prazne panje tudi večkrat zažveplamo in dobro zapremo za nekaj časa. da žveplov dvokis pomori vse pršice.
Pri manj obolelih čebelah se uporablja kot zdravilo sestavina iz dveh delov čistega bencina, dveh delov nitrobencola in enega dela safrola. S to spojino se zvečer (proč od ognja, ker jc nevarno) poškropi tako velik kos sukna ali klobučevine, kakor je panjevo dno. in se ta kos z žico potegne pod čebele v plodišču. Namesto sukna se lahko rabi tudi cunjasta lepenka, ker je ce-nejša. Uporabljanje tega sredstva je pri nas najprimernejše v jeseni, ko nimajo čebele več zaloge in tudi niso čebele več tako blizu pri tleh.
Poleg nalezljivih bolezni obole čebele tudi za ncnalezljivimi boleznimi zlasti za majsko boleznijo in grižo. Prve sc najlažje ogne čebelar, čc skrbi, da se v panjih ne razvija plesnoba. če vse plesnivc sate odstrani iz panja in če pita čebele zlasti v času, ko je mnogo peloda, z razredčenim medom.
Griža se pri skrbnem čebelarju ie redko pojavi. Vzroki griže so: neprimerna hrana, ki vsebuje mnogo neprebavnih snovi in premalo vode in vznemirjanje čebel v času ko se ne morejo trebiti. Neprimerna zimska hrana so hojev med, med od mane in kristalizirani med cd ogršice, jesenske rese m pravega kostanja.
Da se čebelar obvaruje griže, naj preskrbi v jeseni čebele z dobro hrano. Kakor že prej omenjeno je najboljša hrana ajdov med. Tudi sladkorna sipa je prav dobra zimska čebelna hrana, ki je tudi najcenejša. Sladkor se pomeša z vrelo vodo v razmerju 1 kg vode na 1 kg sladkorja. Tudi hojev med, razredčen z vodo v razmerju 1:1, ne bo škodil čebelam.
Vsako trkanje po panjih vznemirja čebele. zato naj se to opusti. Sploh se ogni vsakega vznemirjenja čebel. Čebele naj imajo vedno dovolj svežega zraka, dovolj toplote in nobenega prepiha. Za grižo obolele čebeie naj dobe potrebne vode ali sladkorne raztopnine in jih je pustiti do prvega izleta v miru.
D. G.
Nesmrtna morska kača
Maj je za pojavljanje »morskih kač«, kakor vse kaže, najugodnejši mesec. Na vsak način poročajo letos o njih iz raznih delov sveta, čeprav bi si človek mislil, da imajo časniki, ki iščejo senzacij, z vojno in drugimi podobnimi zmešnjavami, dovolj gradiva. Najzanimivejše poročilo prihaja iz bližine Havajskih otokov.
Tam sta se vozila dva ribiča po morju. Nenadno sta zagledala drevesno deblo, ki je plavalo v toku. Poskusila sta to deblo s kavljem pritrditi k ladji, tedaj pa se je »deblo« zganilo. Prestrašena moža sta zagledala pred seboj 2 m visok vrat, na njem pa glavo s premerom 30 cm. Seveda sta kavelj pustila na cedilu in jo popihala, kar so ju nosila vesla.
Poškodovan original
»JUTRO« St lis.
10
Četrtek, 23. 1W0.

w
Prehod čez reko
looo fantov Jamesa Maxtona
Položaj voditelja angleške neodvisne delavske stranke
Nemški vojaški oddelki se poslužujejo za prehod jez reke lahkih gumastih čolnov
„gesta kolona"
Umestne besede švicarskega lista v dnevih zmede
Ugledni švicarski list »Neue Ziircher Zeitung« piše:
šesta kolona sestoji iz padalcev, ki pri-skačejo iz kraljestva govoric. Nenadno stoje pred teboj, bulijo z nagubanim čelom vate in postavljajo stereotipno vprašanje. sAli že veš najnovejše?«
Tvoja bledica, tvoj strah — kajti najnovejše more biti vedno le nova strahota — tvoj jecljavi »ne« so jim v zadoščenje, v sadistično zabavo. Pasejo se nad tvojo prestrašeno negotovostjo. Morda te potrepljajo očetovsko po rami in vele: »Tako hudo pač še ni — bil je le tuj letalec, ki je v bližini odvrgel nekoliko bomb in ubil tri igrajoče se otroke. Seveda je bilo naključje, toda navzlic temu je obžalovanja vredno.«
In da bi svoje obžalovanje vidno pokazali, dvignejo ramena ter odidejo po prstih, da bi ne motili tvoje žalosti, tvoje pre-sunjenosti.
še isti večer čuješ v gostilni - ker se hočeš raztresti s kozarcem vina - da sta bili dve tuji letali in da so bomoc poleg šestih igrajočih se otrok raztrgale še enajst žensk ter starcev.
Naslednji dan je nastalo iz dveh letal celo brodovje, ki je zatemnilo nebo in sosedno vas razbilo v razvaline. Niči kamen ni ostal na kamnu.
Vse preplavljajoča govorica dospe konč-
no oblastim do ušes. Uradno potem sporočijo, da so odvrgli pri vasi tej in taj bombo, ki je k sreči poškodovala samo neki električni vod. Smrt otrok, o katei! kroži govorica, je izmišljena. Otroci so sa pač igrali v bližini, a so ušli s samim strahom.
»Kaj je sedaj resnica?« nas vpraša znanec, ki grozoviti govorici bolj verjame re-go nedolžni uradni objavi. Ne da bi poslušal naš odgovor, nadaljuje: »čudnn se samo temu, da sem povsod slišal le nasprotne trditve. V govoricah, ki se vedno znova pojavljajo, mora biti zrnce resnice. — V ostalem sem včeraj slišal, da se neuradno vodijo že pogajanja za mir.«
Mož ob sosedni mizi plane pokonci: »Ali serr prav razumel?« pravi trepeta je, ne da bi se mogel skoraj obvladati, in odloži časnik, ki poroča o začetku največje vseh bitk. Pod blažilnim filtrom »mirovnih pogajanj« se nam odmika brutalna, grozovita resničnost. Primemo se za tenko vejico miru, da bomo naslednji dan - strmoglavili v brezdanji prepad.
Kaj je danes slabše: optimizem, ki obljublja novo življenje, ali pesimL&om, ki napoveduje smrt?
Uravnajmo vendar naše vrste, zaupajmo našim vojakom in vodjem in ne nazadnje tudi našemu lastnemu zdravemu razumu, da se šesta in najzavratnejša izmed vseh kolon končno uniči!
V Parizu molijo
Francoski listi poročajo, da je bila v nedeljo v pariški cerkvi Notre Dame maša, pri kateri je pariški nadškof molil, da bi bila podeljena zmage, francoskemu orožju. Množica je napolnila vse prostorčke v cerkvi že eno uro pred začetkom službe božje. Morali so zapreti vrata, da ni nastala v cerkvi prevelika gneča. Pogled v cerkveno ladjo je bil nadvse pretresljiv. Vsi ljudje so kleče jokali in molili, da bi bila njih domovina rešena pogube.
Venera v sijaju
Ve&eraisa sife te dni kakor majhna luna
Te dni doseže večernica Venera, najvidnejša zvezda na nebesnem severozapadu, ki sije skoraj do polnoči, svoj največji sijaj. Dne 17. aprila je bila z ozirom na svoj položaj na nebu najbolj oddaljena od sonca. Odtlej se soncu do 26. junija približuje in bo ta dan posebno velika. Ker pa bomo imeli tedaj tako rekoč »Venerin mlaj« in nam bo premičnica obračala svojo temno stran, nam bo nevidna, pred to
spodnjo konjunkturo, kakor se to Imenuje, in po njej pa bo imela v daljnogledu obliko ozkega srpa.
V teh dneh, od 20. do 25. maja, je ta Venerin srp, kar se tiče žareče ploščine, največji, zato zvezda sije, kakor bo sijaia tako močno šele po osmih letih. Sije kakor majhna luna s takšnim bleskom, da meče, če zaslonimo stransko svetlobo, prav razločne sence.
Pes na bojišču
živaH premagujejo najrazličnejše ovire
O uporabi psov za prenašanje poročil v nemški vojski, poroča »Berliner Zeitung am Mittag« sledeče:
»Ob Siegfriedovi črti uporabljajo za prenašanje sporočil najrazličnejša pasja plemena, ovčarje, rottweilce, airedalske terie-re, dobermannske pinče i. t. d. Te pse držijo v posebnih stajah za fronto ter jih uporabljajo za določene proge, na katerih vzdržujejo dodatne poročevalske zveze s sprednjimi postojankami. Te proge so dolge 2 do 5 km.
"Pes mora pri tem premagati najrazlič-
nejše ovire, zapore, žične pregraje, ozke steze, jarke i. t. d. in nič ga ne sme zmotiti, da zaide s prave poti. živali so doslej brez izgub prečkale celo minska polja. Takšna polja za pse niso nevarna, ker so živali premalo težke, da bi sprožile kakšno mino. Motiti se ne dado niti od treskanja granat. V šolah jih nauče prenašati tudi najhujše poke. Pri teh vežbah morajo živali teči po progah, na katere mečejo pokajoče in dim razvijajoče predmete. V sedanji vojni imajo kakor v prejšnjih vojnah veliko ulogo tudi sanitetski psi.
»Cvetje zla" za 60 tiseč frankov
Na neki javni dražbi v Parizu so pred kratkim prodali izvod Baudelairove pesniške zbirke »Cvetje zla« za lepo vsoto 60.000 frankov. Izvod je bil posvečen Theophilu Gautieru in sicer mu ga je posvetil s svojim podpisom pesnik sam. Nekoč je bil last Louisa Barthouja, ki je imel, kakor znano, eno najdragocenejših zasebnih knjiž nih zbirk v Evropi. Drug izvod istega dela. posvečen Mariji Daubrunovi, pesnikovi in-spiratorki, so prodali za 30.000 frankov.
Brat angleškega kralja ranjen
Vojvoda Gloncestersld, brat angleškega kralja, je trii na francoskem bojišču od nemškega izstrelka ranjen na obeh rokah bi se je odpeljal na zdravljenje v London
List »Daily Mail« poroča o nekoliko čudnem položaju, v katerega je z nedavno rekonstrukcijo angleške vlade zašel voditelj neodvisne delavske stranke James Maxton.
Po zakonitih določilih bi moral voditelj opozicije Nj. Vel. v zadnji zbornici dobivati 2000 funtov letno. Zdaj pa prave opozicije nI, ker so v vlado vstopile vse stranke. Tudi nezavisna delavska stranka je v vladni večini, nima pa v vladi nobenega ministrskega mesta. Zato ima Maxton zakonito pravo na omenjenih 2000 funtov.
Toda stranka, ki ji načeluje Maxton ima poleg njega samo še dva poslanca in nastali so pomisleki, da-li se sme ta skupinica sploh smatrati za pravo opozicijo, saj nima na razprave v parlamentu prav nikakršnega vpliva. Predstavniki tiska so se obrnili na samega Maxtona, da pozvedo iz prvega vira, kako se bo stranka zadržala
napram okoliščini, da bi lahko zahtevala in dobila 2000 funtov. Maxton je odgovoril smeje, da je sam zaradi tega v največji zadregi:
»Ce zahtevam in dobim denar, bodo ljudje dejali, da naši skupini sploh ni za drugo kakor samo za denar in da se jaz ženem za njim. To pa seveda ni res, kajti nikomur izmed nas treh ni niti v sanjah prišlo na misel, da bi se stvar utegnila tako z&-sukati, da bi jaz kdaj imel pravico do teh 2000 funtov. To menda sprevidi vsakdo. Na drugi strani pa je težava, ako odklonim denar. Ljudje bodo rekli, da sem ga odklonil zaradi demagogije in pozerstva, da bi pokazal, kako idealna je naša politična skupina. Po mojem mnenju mora to vprašanje rešiti predsednik zbornice. Kakor bo on odločil, tako bo, mi trije pa ne bomo storili niti najmanjšega koraka gleda tega denarja.«
Reka gorja in bede
NavaJ beguncev iz pokrajin, katere zasedajo tuje armade, v Francijo Je
Večinoma se umikajo ženske
Ramzes se je navduševal za beluše J
Jed za sladokusce v starih časih
Le malokdo ve, da so beluše, ki so bile v srednjem veku evropskim ljudstvom popolnoma neznane, visoko cenili že v starem Egiptu pod vlado Ramzesa Velikega. Stari Rimljani so uživali beluše že v tretjem stoletju pred našim štetjem. Katon starejši je v svoji knjigi o poljedelstvu dal navodila za gojitev teh rastin, ki jih je na svojem posestvu v Kampaniji sam preiskusil.
Tudi v jedilnem listu slovitega rimskega sladokusca in milijonarja Lukula so imeli beluši veliko vlogo. Ob koncu srednjega veka so si pripravljali beluševo solato s soljo Italijani in Španci, počasi se je ta
jed razširila potem po Evropi. Eden najbolj navdušenih uživalcev belušev je bil francoski pisatelj Fontenelle, ki je živel za časa Ludovika XIV. in ki je trdil, da ima ta zelenjava okus samo, če je pripravljena s kisom in oljem, med tem ko jo je njegov prijatelj, kardinal Dubois, cenil v zvezi z jajčno omako. Nekoč je Fontenelle Duboisa povabil na obed in njegov kuhar naj bi pripravil beluše na oba načina. Toda kardinala ni bilo, prišel je sel in sporočil, da je Dubois nenadno umrl. »Grozno!« je vzkliknil Fontenelle, obenem je planil ▼ kuhinjo in kuharju zavpil: »Vse beluše ■ kisom in oljem!«
Božanstvena Greta i Najdaljša vzpenjača
Neki znani kalifornijski slikar je začel slikati Greto Garbo. V zadnjih tednih je imel opravka baš z najtežavnejšim delom slike, z lepimi očmi filmske zvezdnice. Da bi mogla ta držati pogled čim bolj miren, ji je dovolil kaditi, med tem ko je sam sedel pred platnom. Zvezdnica je kadila cigareto za cigareto. Naslednji dan je prispel slikarjev sinček ves vesel iz šole in je očetu pokazal celo vrečico bakrenih novcev. »Od kod imaš ta denar?« je vprašal oče začudeno. Nadobudni dečko pa je odgovoril: »Pobral sem vse cigaretne ugaske Grete Garbo iz pepelnika in sem jih v šoli prodal tovarišem. Verjemi, da so se zanje tepli in drug drugega skušali prekositi s cenami. . . «
Presenečenja z živilskimi nakaznicami
Evine hčere se izdajajo za mlajše nego so v resnici
V Franciji bodo v kratkem izdelali živilske karte in za ta namen so morali vsi prebivalci navesri na vprašalnih polah svoje osebne podatke. Ob tej priliki se je izkazalo, da so se mnoge ženske izdajale za mlajše, nego so bile v resnici. Ker pa bodo posebno za kruh določili obroke po starostnih dobah, so oblasti poverile organe civilne zračne zaščite, naj vpišejo v vpra-šalne pole pravo starost prebivalcev tistih hišnih blokov, ki so podrejeni tem organom. Organi so se nemalo začudili, ko so dognali, da niso samo Evine hčere napačno navajale svojo starost, temveč da so se v mnogih primerih tudi stari samci izdajali za mlajše. V mnogih primerih je bilo treba tem ljudem, ženskam in moškim, s rojstnim listom v roki dokazati pravi letnik.
Živilske karte so dale priložnost še za druge zanimive ugotovitve. Veliki Pariz je v mirnem času štel 2,9 milijona prebivalcev, živilske karte so zahtevali samo za 1,860.000 oseb. V dvanajstih francoskih departementih, ki so jih pred vojno do-
Če še n© v<?i 7A™*
da se nahaja vsa uprava zasedene Nizozemske in Belgije v nemških vojaških rokah;
da nastopa letalec Lindbergh v Ameriki dosledno proti ukrepom prezidenta Roo-sevelta;
da so začeli te dni izvajati zatemnitev italijanskih mest, kakršno so prvotno poskusili in potem opustili lani v septembru;
da je bil v Kaliforniji potres, ki je povzročil za dva milijona dolarjev škode;
da je bila plesalka na dunaiski Volks-operi Gertruda Prochaska te dni na dunajski univerzi promovirana za doktorico filozofije;
da se je švicarska ambulanca, ki ie med rusko-finsko vojno odootovala na Finsko, te dni preko Stockholma vrnila v domovino;
da je v 81. letu svoieea življenja umrl švedski pisatelj in Nobelov laureat. član Švedske akademije Werner Heldenstan:
da kanijo po vesteh iz Rima Angleži izprazniti Gibraltar;
da šteie Itallla no zadnjem ljudekem I štetju 44,715.000 prebivalcev.
ločili za evakuirano pariško prebivalstvo, živi kakšnega pol milijona beguncev, kakšnih 500.000 Parižancv pa živi v drugih departementih. kakor sklepajo iz navedenih številk.
Najdaljšo vzpenjačo v Evropi gradijo ta čas na švedskem in dograditi jo mislijo še letos. Proga bc dolga 41 km ln na njej bodo vsako uro lahko prepeljali 90 ton tovora. Tvrdka, ki je naročila to gradnjo, bi svoje proizvode lahko prepeljala z ladjami, tovornimi avtomobili ah vzpenjačo. Izračunala je, da so obratni stroški z zadnjo polovico manjši nego za prevažanje z ladjami in da znašajo komaj sedmino tega kar prevoz s tovornimi avtomobili. Višji stroški zaradi gradnje se kmalu poravnajo z majhnimi obratnimi stroški.
4NEKD O T A
Stari maršal Wrangel je sedel nekoč v družbi poleg neke princese in se ni mogel dovolj načuaiti njenim nežnim rokam. Princesa je starega vojščaka posvetila v svoje toaletne skrivnosti in je potem radovedno čakala, kaj bo dejal.
»Za nežnost svoje kože se moram zahvaliti samo rokavicam iz usnja divjačine.« je dejala. »Takšne rokavice stalno nosim.«
»Ni mogoče!« se je čudil Wrangel. »Jaz nosim že petdeset let hlače iz usnja divjačine, a o nežnosti ni nobenega govora !<
VSAK DAN ENA
Mož, ki si je priskrbel zobotrebec.
(»Humorist.«)
Kulturni pregled
štirideset let
Ob jubileju Josipa Daneš a
Kronika gledališča ve povedati marsikaj o jubilejih in o jubilantih. Včasih prikazuje tak praznik petindvajset let in je uradno in zakonito priznan s štampiljka-mi. tekočimi štev. akta in podpisi visokih gospodov. Tak jubilej ob 251etnicah zasači jubilanta običajno še vsega čilega, na višku tvornih sil in z umirjenim in jasnim pogledom v bodočnost. Potem postajajo jubileji redkejši. Zakaj? Zato. ker terja življenje z leti čimdalje večji odpor in napor, pride utrujenost, in morda še kaj...
★
Daneš bo te dni ugotovil štirideset let aktivnega dela v gledališču. To res ni kar tako! Saj že štirideset let življenja ni šala. kaj pa šele življenja kot je bilo dano Danešu. Vsa ta dolga vrsta let. ki jih je tolkel v teatru, so bila prav za prav nepretrgana veriga večjih in manjših prask, bitk in porazov, seveda tudi polna velikih uspehov, ki so bili edina vzmet, ki ga je dvigalo vedno iznova, ga ohranila mladostnega in gibčnega ... A vendar!... Kako neizprosno se ponavlja v Daneševi karieri skrivnostni ukaz. da mora dovtip in šala prikriti tragično masko človeka. Pod to postavo so skrivali svoje resnično obličje Nestroy in Raimund, Moliere jo je prinesel prav do nebeških vrat, kar v kostumu in maski »namišljenega bolnika...« Pa Verovšek je vedel povedati o njej in Molek, ki je hotel biti traged. a je bil komik...
Kje je iskati razlogov za pošastne maske velikih klovnov, kje je odgovor, da so lica girlov vsa enaka, kakor lica lutk?...
*
Odgovor le v obrabljeni krilatici, ki se imenuje fSmei se ba.iaco«! Skriti vsem samega sebe. svoje doživetje, svoje gorie. to je bila Danešu na njegovi dolgi poti maksima. Čim boli je zorel v njem umetnik, tem boli ie strmel človek Daneš.. Iz njegovega gorja so se rodili nepozabni liki. ki so bili vsi polnoikrvni. resnični... na široko ie delil blagodat, ki mu jo je ukazal Gospod Bog — smeh in vedrost. Tisoči in tisoči so ob njegovih stvaritvah pozabljali lastne brige in težave in s hvaležnostjo in vedrimi očmi zapuščali teater ... Da. v tem ie poslanstvo, v tem je veličina Daneševe^ tvorbe...
Kronist in biograf bo našel v Daneše-vem delu in živlieniu ogromno snov. kjer bo njegova knjiga »Za vozom boginje Taliie« tvorila samo neznaten del tvarine. Lahko pa ob tei priliki ugotovimo, da je Daneš med slovenskimi igralci edini, ki ie prehodil vso bridko pot v vseh etapah, ki io daie poklic igralčev. On edini pozna in ve. kaj je potujoči glumec, on edini
ve, kako se raznašajo gledališki plakati, on edini ve, kako igrajo »Zrinjskega« brez kostumov in ve. kako se dela bojni hrup brez statistov... ve pa tudi. kako se lega spat brez večerje, kako se pomaga kolegu — siromaku in kako se smeje, če poka srce...
Vse to. vse to se je naučil Daneš pcleg neštetih vlog ... In še mnogo več ve ... še mnogo več se je naučil... Kakor pri vseh ljudeh, ki so z življenjem ostro povezani, srečamo tudi pri njem oni zagonetni nemir... Ta nemir ga žene neizprosno po tem svetu in srečamo ga zdaj v Pragi in Varšavi, dobimo ga v Londonu in Ameriki... Podre se mu brod in nade
Daneš kot Fabricius v »Glembajevih«
potonejo — Daneš se pobere in prične spet da capo al fine ... Vedno iznova... Pridejo leta. ko podvomi o tehtnosti in poslanstvu igralskega poklica, obrne se drugam, računar postane, bančnik in bog-sigavedi kaj še vse... Pa pride dan in ura, ko spet zaipade tajinstvenemu apiiatu. ki ga skriva gledališče, spet zahreipeni po šminki in čarobni paličici Ciarlatana Ce-pionata ... Igralec - umetnik je spet rešen. ..
★
Krog njega se je spletla v teku let obširna skladovnica anekdot, ki ga osvetljujejo od vseh strani, kot vestnega umetnika z obširno klaviaturo in pa kot iz-glednega tovariša. Poleg svojega dela ima pri srcu dvoje stvari: prirodo in živali. Posebno psički dobe v njem ljubeznivega gospodarja, ki se ne naveliča zlepa poskokov in kapric štirinožcev.
Kdor sme reči, da opravlja svoj poklic štirideset let. sme tudi reči, da je delal, kajti edino brezmejna, strastna ljubezen do poklica zmore tako dolgo dobo. — Vsa ta dolga doba Daneševe tvorbe pa je na-gosto posejana z najžlahtnej širni dragulji njegovih vlog ...
Mi pa pristavljamo ob prazniku, da je še marsikaj opraviti, zato želimo še marsikaj.	Ost
Monmnentalne slike iz slovenske zgodovine
Obisk pri slikarju Cojmiru A. Kosu
Ko sem zvedel, da je slikar prof. G. A. Kos izgotovil svoji dve veliki sliki za palačo banske uprave, sem se oglasil v njegovem ateljeju v Kolizeju. Globok vtisk, Ki ga je napravilo name uspelo delo našega priznanega mojstra, me sili, da o njem poročam še prej, preden bo celotno delo razstavljeno v Jakopičevem paviljonu.
Kosov atelje je sicer primerno opremljen. a za slike tako nenavadnega formata (720X200 cm!) pač preozek. Zato si je slikar omislil posebno napravo v obliki tri-strane prizme s tremi valjarji na robovih, okoli katere je bilo napeto dolgo platno. Tako je lahko iz zadostne daljave gledal na eno tretjino slike, ki jo je imel v delu. Sedaj sta sliki že postavljeni k steni, da si ju lahko ogledaš v celoti.
Kakor je znano že iz lanske razstave, ko so bili konkurenčni osnutki za zgodovinske slike razstavljeni v Jakopičevem paviljonu, si je izbral Kos za glavne motive umeščenje koroškega vojvode in prizor iz kmečkega punta, torej ava motiva, pri katerih ima glavno vlogo naš kmet. Po ocenitvi žirije in po prejemu dela se je umetnik takoj podal na delo in začel prvotno zamisel izoblikovati in zboljševati. Kar je danes izgotovljeno v velikih dimenzijah, je plod izredno velikega dela, ki se kaže v raznih črno-belih in barvnih skicah, predhodnicah definitivne izvršitve. V prvi skici so se avtorju zdele postave nekako toge in v kompozicijskem pogledu preveč adirane. a premalo povezane med seboj, ce bi bil prvotni osnutek kratkomalo povečal, bi bile figure postale lesene in negibljive. Vse to se je po mnogih poskusih docela izpremenilo. Slikar je imel pri iz-premembi prvega koncepta pred očmi še posebej prostor v palači banske uprave, kamor pridejo njegove slike. Hodnik, ki
mu bodo stene okrašene s slikami, je dokaj ozek in gledalec tudi tam ne bo imel potrebne distance, da bi ujel celotno sliko z enim pogledom. Temu primerno je slikar tudi uredil svojo kompozicijo, ki je razdeljena pri obeh slikah na več skupin. Vsak tak del slike je celota zase, vendar je s sosednim delom vezana. Slike so postale v primeri s prvim osnutkom mnogo bolj razgibane, kar je dosegel avtor s pripravljalnimi črno-belimi skicami.
Poseben problem je bila barvna kompozicija. Pri ogledovanju pripravljalnih skic lahko opažamo v tem pogledu zanimivo evolucijo iz čisto slikarskega podajanja do prečuteno dekorativnega učinkovanja barvne lestve, iz katere so izločeni kričeči toni, kakor živo zelena, drap in rumena. Iz fortissima živobarvnega orkestra je slikar prešel v sottovoce umerjenega — rekel bi — fresco-kolorita, ki je vsekakor za ta mali prostor bolj primeren. Ozadje obema slikama tvori v glavnem prijetna topla sivina neba, izpred katerega odstopajo figure v modrih, okrskih in opekasto rdečih barvah raznih odtenkov. Tehnika je seve čisto Kosova: široke ploskve, obdelane z lopatico, vendar naslonjene na precizno risbo, ki se tu pa tam pri obrazih in rokah pojavlja v konturah, ne da bi s tem zmanjšala čisto slikarski značaj velikih olj. Vse barve so zmešane s slikalom, ki ne povzroča neprijetnega odsvita in bleska.
Vsebinsko predstavlja prva obeh slik umestitev — ne ustoličenje! — koroškega kneza na knežjem kamnu. Kos je postavil čas dogodka, ki ga je naslikal, v 13. stoletje ter je vse noše izbral tako, da ustrezajo temu času. Dejanje samo je razdelje-
no v posamezne dele, ki bi se dali označiti takole: Z levega kraja slike se premika proti središču skupina kmetov. Druga skupina je ona s sedečim kmetom in njegovo najožjo okolico. Med obema se nam odpira pogled v ozadje, kjer vidimo v globini slike del ljudstva s pogledom proti sredini. Z desne proti levi je postavljena skupina plemičev, na kar sledi po presledku s pogledom v globino na desnem kraju slike skupina s konjem in bikom. Vsaka teh skupin je zelo premišljeno komponirana, da tvori sama zase lepo celoto, a se druži vendar s sosedno, s čimer dobi cela slika , potrebno povezanost. Zelo učinkovito so j uporabljene poševne kompozicijske poteze, ki ustvarjajo potrebno razgibanost v ploskvi in v globini.
Druga slika predstavlja bitko pri Krškem 5. februarja 1573. S tem konkretnim dogodkom iz velikega upornega gibanja naših slovenskih in hrvatskih kmetov je slikar zajel drugo velepomembno epizodo iz narodne zgodovine. Vso tragiko ponesrečenega osamosvojilnega pokreta naših prednikov je mojster strnil v eno samo sliko, iz katere se zrcali obenem samozavest, pogum, razočaranje in obup. Ti različni momenti so zopet podani v posameznih kompozicijsko ločenih, a vsebinsko strnjenih skupinah. Na levi strani slike vidimo grajske hlapce in valpte, ki so v boju s kmeti. Odprtina med osprednjimi figurami nam dovoljuje pogled v ozadje, s čimer je poudarjena globina slike. V osrednji skupini je kulminacija boja, kjer gra-ščakov bojevnik zahode starega kmetskega kolovodjo. Njegov kmetski tovariš je že pripravljen za protisunek, toda v njego-
vem obličju že zazremo omagovanje in strah, ki ga kaže že cela skupina tovarišev. V naslednji skupini na desnem kraju slike že vidimo pripravljenost za beg in beg sam.
Obe sliki sta kljub umerjenosti v barvah in monumentalnemu konceptu risbe živahni in silita gledalca k razmišljanju o naslikanih dogodkih, kakor tudi o načinu podajanja teh dogodkov. Kontrastov je dovolj, saj gledamo tu kmete v njihovih preprostih nošah in s primitivnim orožjem, v nasprotju z grajskimi ljudmi, ki so oblečeni v načičkane obleke srednjeveškega okusa in opremljeni z orožjem, s kakršnim so se brez težave ubranili pred vilami, kosami in podobnimi kmetskimi napadalnimi pripravami. V slikarskem pogledu so najvažnejša barvna in senčna nasprotja, v risarskem pa nasprotja, ki jih je slikar ustvaril z uporabo navpičnih in poševnih osi pri osebah ter pri različnem obdelovanju sttupin v ospredju in v ozadju. Ker je horizont obeh slik nizek, se morejo videti osebe iz ozadja le med odprtinami, ki so nastale med skupinami oseb v ospredju. Obe sliki sta izpolnjeni z opisanimi dejanji tako. da za krajino ni ostalo mesta. Komaj da je rahlo markirana s travo okoli knežjega kamna in zasneženim drevesom med vojskujočimi se kmeti.
Kosovo delo je velika umetnina, ki je nastala po vestni pripravi. Vse figure so anatomsko dognane, tipi kmetov, grašča-kcv in naslikanih živali so zgovorni in zanimivi, njih kretanje prepričevalno in razumljivo. Obe sliki ne bosta le v okras banski palači, nmpak se utegneta v reprodukcijah razširiti po slovenskih domovih ter tako postati — upajmo — narodna lastnina.	—1.
Rimsko glasbeno pismo
Italijani in slovenska g-Iasba.
Med koncerte, katere prirejata v Rimu »Acoademia di S^nta Cecilia« in »Acea-demia Filarmonica« se uvrščajo kot posebno zanimivi koncerti pod naslovom »scambio ccn l'estoro« (izmenjava s tujino). Ministrstvo za narodno kulturo v Rimu je namreč organiziralo v nekaterih evropskih diržavah izmenjavo izvajajočih umetnikov, predvsem pianistov, violinistov in dirigentov. Tako je mogoča zanimiva primerjava raznolike interpretacije in pojmovanja skladb. Zaradi razumljivih tesnih zvez je največje število umetnikov doslej poslala Nemčija. V drugi polovici sezone so dirigirali v Rimu kar zaporedoma: Herbert Albert, Kari Bohm in Eugen Jochum. Zlasti prvi Ln zadnji sta se izkazala za *l|a.leko nadpovprečna inteipreta nemške klasike in romantike (Brahms, Weber, Beethoven in Strauss). Uveljavil se je tudi Grk Oekonomides, vodja atenske Glasbene Akademije. Vendar če kljub vidnim in neoporečnim uspehom naštetih umetnikov primerjam z njimi kakega našega Baranoviča ali Matačiča, mislim, da bi bilo tudi za razvajeno rimsko občinstvo zanimivo slišati Slovanskega interpreta. Daisi je g. Baranovič v svoječasnem razgovoru s kulturnim urednikom »Jutra« izjavil, da slovanska glasba prodira tudi v Italijo, ni za to trditev vsaj v Rimu nobenega razloga. Dosedaj je bilo tekom vseh orkestralnih koncertov letošnje sezone izvajanih le kakih 10 slovanskih skladb. V komornih in solističnih koncertih prevladujejo od modernih razen Italijanov še Francozi in Spanci, v klasiki in romantiki pa seveda Nemci.
Zdi se, kakor da bi se tu v sporedih skoraj namenoma izogibali slovanskih skladb. Toda temu ni tako. Navada je pač ta, da vsak dirigent prinese Seboj večji del programa sestavljen. Jasno je, da italijanski dirigenti izbirajo razen standardnih del klasične literature predvsem domača dela, tujci pa prinašajo le svoje.skladatelje. Tako je omenjeni Oekonomides prikazal dva odlična grška folklorista, od katerih je bil eden učenec Schonberga. Ni torej ovira ali odpor do slovanske glasbe v občinstvu. Ovira je — če govorimo o jugoslovanski glasbi — v popolni neorganiziranosti naših prilik. Dokler ne bo imelo prosvetno ministrstvo na naših poslaništvih oziroma konzulatih v tujini sposobnih kulturnih referentov, ki bodo poznali našo kulturo in znali na pravem mestu besedo zanjo zastaviti, toliko časa ne bo vidnih uspehov nade kulturne propagande. Kolikor mi je znano, pošilja italijanske umetnike, ki koncertirajo po naši državi, »Mi-nistero della cultura popolare«. Od Italijanov se samo lahko naučimo, kako je treba kulturno propagando organizirati in zanjo žrtvovati dela in denarja. Koliko udejstvovanja nas	! Kajti italijan-
ski narod je brez dvoma dovzeten za sočno slovanska glasbo, Romanom nepoznane svežine in elementamosti. Prepričani smo lahko, da bi tudi slovenska instrumentalna dela imela v Rimu uspeh. Naši dirigenti pa. bi ne smeli poleg tega pozabiti drugih slovanskih, zlasti čeških skladb. Kajti češke glasbene produkcije tu kljub
njeni veličini skoraj nič ne poznajo (razen Dvoraka). Kako ugodno bi vplivalo, če bi namesto premnogokrat izvajane nemške klasike in romantike bilo na sporedu Smetanovo, Sukovo ali Nov&kovo delo!
Modema glasba in rimsko občinstvo
Kar se tiče tukajšnjih sporedov in njihove udarnosti, je treba priznati vso voljo, da se utirajo pota novi glasbi. Nešteto nam docela neznanih imen mlajših Italijanskih skladateljev-sodobnikov se vrsti na sporedih. Skoraj vse nove, v modernih zvokih se gibajoče skladbe so kar načeloma izžvižgane, da si so mnenja vselej zelo deljena. Razumljivo je, da je Rim s svojo prebogato glasbeno tradicijo nekoliko konservativen. Zato pa so prvaki kakor Gasella, Malipiero, Pizzetti in drugi docela sodobno orientirani. Nova, delovna Italija je odprla na stežaj vrata tudi novim skladateljem. Zanimivo je, da nikdo od skladateljev razen Sicilijanke Barbare Giiiranne ne skfcida kakih opevanj fašistične Italije (vsaj v večjih orkestralnih delih ne). Skoraj vse skladbe se gibljejo pod strogo formalističnimi naslovi večinoma tudi v enako strogih oblikah (Suita, Simfonija, Varijacije in podobno). Za neovirano presojo rimskega občinstva pa je dovolj zgovoren dokaz, da je bila tudi epopeja Nove Italije omenjene skladateljice Giuranne izžvižgana — ne zaradi vsebine, seveda, kajti v domoljubju So vsi Italijani enako neprekosljivi — pač pa zaradi modernih zvokov.
Mojstri v tehniki
Vsa dela brez izjeme odlikujejo odlična kompozitorna in instrumentacijska tehnika. če še spomnimo na Schonberga, ki pravi, da hoče dati svojim učencem predvsem neko ročno mojstrstvo, potem je ta namen v Italiji v največji meri dosežen. Saj itak ni mogoče pričakovati, da bi v obilici skladateljev, ki vstajajo na vseh krajih, bili vsi ali večinoma veliki geniji. Toda iz visokega znanja povprečja, z okolice, ki svojo stroko že skozi generacije dobro obvlada, se bo verjetno rodil pravi, ne samo tehnični mojster. Prav takega tehničnega znanja pa se mora naša slovenska glasbena mladina temeljito naučiti. Pri nas je namreč narobe: kakor hitro zaslutimo v glasbeniku »božjo iskro«, ga čez vse mera povzdigujemo in razvajamo (dokler je študent, namreč), ga nazivamo mladi mojster in umetnik in mu ne damo časa, da bi do kraja izpopolnil svoje znanje. Prav nič ni treba dvomiti, da so veliki muziki svojo stroko tudi zgolj tehnično obvladovali res mojstrsko, le spomnimo se na znamenite može dunajske klasike in romantike, kako so oni mojstrova-li oblike, modulacije, instrumentacijo! Podobno je v solistični instrumentalni igri: poglabljanje, iskanje zadnjih nians ln tudi skrajne dovršenosti v tonu in izrazu je gotovo ugodno za dosego neke plemeniti igre, je pa obenem lahko velika ovira za tehničen napredek mladega človeka. Kaj pač zna in pozna tak instrumentalist, ki
po dovršenem absolutoriju svoje stroka nima pregledane niti desetine obstoječe literature? Namesto, da bi forsirali tehnično znanje in si s tem omogočili hitrejši napredek, obširnejši razgled v ogromnih literaturah kakor so n. pr. klavirska ali violinska, in lažii doetop do težkih koncertnih del, se izgubljajo študentje v problemih, ki niso glede na njihovo mladost niti važni niti ne večinoma dosegljivi. Rezultat je potem ta, da so le realki oni slovenski glasbeniki, ki bi mogli n. pr. uspešno delati zaključni izpit na italijanskih šolah. Kajti tam je izpit preizkus resnične tehnične in duževne zmogljivosti kandidata. Tako je treba inztrumentallstom med drugim v 6-urni klavzuri docela samostojno na študirati jako tež'co, nepoznano skladbo in jo nato takoj kolikor mogoče brezhibno izvajati pred komi3ijo. Seveda je treba v presoji teh izpitov, ki *so prikrojeni za Italijo, upoštevati tudi ogromno izbero študentov izmed 40 milijonskega naroda bogate glasbene tradicije! Vsekakor pa kaže težki značaj izpitov tudi na pametno šolanje, kar ni zadnji vzrok visoke ravni tukajšnje instrumentalne glasbe — ne samo pevske, kakor ponavadi napačno mislimo.
Poglavje o naših orkestrih
Posebno poglavje so orkestri. Res je, da se ponaša Italija z najboljšimi trobili na svetu. Njihov zvok smo imeli Ljubljančani priliko občudovati že na lanskem koncertu EIAR iz Torina (izvedba Verdijevega Rekviema). Pa tudi razlika v celotnem zvoku je med našimi in italijanskimi orkestri ogromna. Vzrok temu so pri nas oni tehnično slabši godalci, ki z netočno igro onemogočajo dobro intonacijo in delajo le nekak medel šum k polnemu, lepemu Jtn sočnemu tonu dobrih violinistov. Drugi vzrok pa so seveda pihalci in trebile i, v kolikor niso dorasli nalogam. Treba je tudi upoštevati, da je ljubljanski operni orkester zaradi nesmisslnega forsi-ranja godal, ki zbog svojega pičlega Jtevi-la seveda ne morejo biti v nikakem ravnotežju z naravno močnejšimi pihali in trobili, v svojem zvoku jako pokvarjen. Le tenkoslušnim dirigentom se bo posrečijo njegov zvok, ki je premnogokrat v katastrofalni opreki z normalnim in pravilnim zvokom modernega orkestra, popraviti in usmeriti na pravo pot. Seveda pa brez pomnožitve godalcev ne bo šlo, to bo moralo operno vodstvo čimprej uvideti in popraviti prejšnje napake. Kot vzor grdega zvoka naj navedem nesmiselno razbijanje tolkal (pavk) ob priliki ponovitve šker-jančevega Sonetnega venca. (S tem seveda nočem delati krivice timpanistu, ki je pač storil, kakor mu je bilo ukazano). Pravi lepi »forte« in »fortissimo« ne dosegajo italijanski — in sploh vsi dobri orkestri nikdar s kakim prekomernim napenjanjem naravne zmogljivosti instrumentov. Naloga i-aših glasbenih zavodov pa je, da z vsemi silami skušajo odpomo-či slabemu stanju orkestralnih razmer. Slovenci se namreč niti ne zavedamo, kakšne bisere instrumentacije že beleži naša glasbena orkestralna produkcija. Toda doslej nam je bilo kljub priznani in hvalevredni vnemi izvajalcev prikazano vse v zvoku, ki je le medla senca onega, ki si ga je skladatelj zamišljal in ga realiziral v partituri. V ta namen, da se izboljšajo orkestri, je potrebno skupno delo v vseh glasbenih organizacijah, ki jih mora voditi le načelo dobre kvalitete glasbenikov.
Marijan LipcvšcK
„Slovenska knjiga"
Z izdatno podporo banske uprave je društvo »Slovenska knjiga«, ki pod vodstvom bivšega ministra g. dr. Frana Novaka združuje vrsto odličnih slovenskih intelektualcev, dovršilo prvi del svojega programa: Nabavilo je stalno ogrodje za potujočo knjižno razstavo. To ogrodje, obstoječe iz razstavnih praktikablov. polic in sikrinj ter opremljeno s smiselno razporejeno svečavo, bo v kratkem ^izdelano. Načrte zanj je izvršil g. prof. inž. arh. Kos. Tako bo poslej mogoče prirediti v poljubnem kraju, če le razpolaga s primerno dvorano, propagandno razstavo slovenske knjige.
V teku je tudi drugi del. pripravljalnih del: zbiranje knjižnega standarda za bodoče razstave. Pisateljica ga prof. Milena Mohoričeva je sestavila obsežno kartoteko slovenske knjige, ki se bo še izpopolnila. Iz nje bo poseben odsek izbral knjige, ki naj tvorijo standard sleherne razstave d črna in v tujini. Založniki bodo naprešeni, da ostopijo izvod teh knjig za razstavne namene. Tako bo ustreženo njihovemu interesu in interesu propagande za domačo knjigo.
Prva razstava na i bi bila v prvih jesenskih dneh v Ljubljani. Razstavljena bo lepa slovenska knjiga. Društvo »Slovenska knjiga« bo izdelalo dotlei program, kaj bo treba še storiti v doglednem času za širjenje in napredek domače knjige.
INSER1RAJTE V „JUTRU"!
MICIIEL ZftVACO:
119
Sinit Juan
ttUMAN.
Klotar se je vzravnal. Plamen mu je zasršal iz oči. Desnica se mu je skrčila na ročniku meča. Srce ga je zaskelelo od želje, da bi stal don Juan ta mah prec1 njim, z golim mečem v roki. A že je izjcegovor?la Leonora s prejšnjim glasom globokega zaupanja:
»Gospod de Ponthus, pustim vas z očetom samega, ker ste želeli govoriti z njim. Počakam vas v častni dvorani, kjer vam povem, kako in zakaj je Juan Tenono ubil namestnika Sancha de Ulloa.«
Glcfccko se je priklonil. Ko je vzdignil glavo, je vid^l Leonoro odhajajočo skozi vrata kapelice... V naslednjem trenutku je izginila; morda je prav tedaj oblak zakril solnce, kajti kapelico je mahoma napo.nil mrak.
Oči su mu obvisele na negibni postavi marmornatega viteza
Podobnost je bila očitna. Klotarju se je zazdelo, da namestnik Ulloa samo začasno leži na tem kamnu in počiva; vsak hip mora vstati, stopiti z marmornate postelje, izdreti svoj silni meč in ukazati naskok.
Kletarjev duh se je boril z nedoločnim občutkom, v katerem sta se družila bolestno razočaranje ir zamolkel srd nad oviro, ki je tako nepri
čakovano vstajal med njim in železno skrinjico.
»Senor de Ulloa,« je mislil sam pri sebi, v negibni odrevenelosti zroč na kip, »zakaj ste si izbrali v počitek prav ta kraj in ne drugega... ta kraj, kjer naj po očetovi zapovedi odkrijem tajnost svojega življenja?... Z vso težo, senor de Ulloa, pritiskate na železno skrinjico, v kateri leži slika moje matere... Kaj mi je storiti? Ali morem terjati od vaše hčere, naj poseže v očetov smrtni sen in vas za kratko uro odrine s plošče, ki jo moram vzdigniti? Ali smem to storiti? ...«
2e ob takšni misli ga je iznreletela groza.
Da je Klotar poznal Leonorme namere in ukrepe, bi bil njegov pomislek nemara manj močan.
V svoji otroški pobožnosti je bila Leonora de Ulloa sklenila, da prenese namestnikovo krsto v Seviljo, na njeno pravo mesto v frančiškanski kapelici, kjer je počival ves ullojski rod. Ta sklep je hotela izvršiti tisti dan, ko zapusti Pariz, da se vrne na Špansko.
S tem namenom pred očmi je bila naročila rake v, ki se je dala ena njenih stranic odpreti. Spomenik je bil votel; prostor v njegovi notranjščini je bil tolikšen, da je mogla stati v njem velika krsta. Ko bi bil Klotar to vedel, bi bil torej zlahka odprl sarkofag, začasno odstranil krsto in hitro odkopal skrinjico.
A vse to je bilo mlademu možu neznano.
»Ne,« si je dejal v burji turobnih misli, »Leonora ne bo- dajala odgovora za takšno svetoskrun-stvo! Oče ne bo v sanjah stopal pred njo in ji očital, da je motala njegov večni pokoj. Nikoli ne
sme zvedeti, kaj sem hotel v tej kapelici, kjer zdaj namestnikov marmorni kip varuje skrivnost mojega rojstva!... Počivaj v miru, namestnik de Ulloa!...« Mahoma pa se je zdrznil in zajecljal: »In vendar... skrivnost ne sme ostati pokopana! Da, odkrijem jo!« je dodal, željno se razgledujoč po okolici rakve. »Ne da bi storil Leonoro sokrivo svojega svetoskrunstva, se kako noč kakor plenilec grobov priplazim v park in v to kapelico ... ter izvršim očetovo voljo, pa najsi vstane namestnik iz groba in me pokliče na odgovor!«
Okrepčan po tej misli, je jel hoditi po kapelici in se razgledovati. Našel je nizka vrata, ki mu jih je bil Filip de Ponthus zaznamoval kot vhod iz parka v posvečeni hram, ter se prepričal, da jih je z vna-nje strani lahko odpreti nato se je približal koru in krenil okrog oltarja. Za oltarjem je opazil marmornato ploščo, ki je kazala, da je tudi tukaj grob in da tudi tu čaka vstajenja bitje, ki je nekdaj dihalo, živelo, ljubilo in trpelo. S pridušenim glasom je prebral napis, ki je bil vsekan v ploščo:
Tukaj počiva plemenita Agneza de Sennecour To je bilo vse. Letnic rojstva in smrti napis ni navajal. V njegovi turobni kratkosti je bilo nekaj presunljivo skrivnostnega.
»Agneza de Sennecour!« je zamrmral Klotar Ponthuški in pobožno sklonil glavo. »To je gotovo tista, ki je dala zgraditi kapelico, prva gospodarica Arronškega dvorca, preden je postal last kralja Ludvika dvanajstega... Koliko časa že spi za to
ploščo? Morda sto let, nemara dalj?... Agneza de Sennecour,« je pomislil. »Ne poznam tega imena, čeprav mi je oče svoje dni razlagal grbe vseh plemenitih rodbin na Francoskem. Ne, ne spominjam se, da bi bil Filip de Ponthus kdaj vpričo mene izrekel ime Sennecour...«
vn
Ni vsak enakih misli o ljubezni kakor don Juan
Leonora ni Klotarja Ponthuškega nič vprašala, ko se je vrnil za njo v častno dvorano, kjer je bila sedla k nekakšnemu vezenju. Delo je bilo težavno, ogrinjač iz črne svile, in nitke so se ji venomer trgale, ker prsti niso dohajali nestrpne domišljije.
S kratkimi besedami je opisala mlademu možu prizor namestnikove smrti... nenadni vstop dona Juana, izziv in boj, ki se je bil tako naglo in nesrečno končal...
Klotar je iz te povesti posnel, kako nesramno in trdovratno zasleduje don Juan Christino sestro. Poslušal jo je z napeto pozornostjo. In ko je deklica končala, je rekel preprosto, kakor da gre za nekaj samoumevnega:
»Med Juanom Tenoriom in menoj je odsihdob boj na življenje in smrt. Eden naju dveh mora obležati na mestu,

Leonori ni prišlo niti na misel, da bi se zavzela nad temi besedami, kakršne je mogel izgovoriti samo ženin ali rodni brat.
Pomolčala je, kakor da šele polagoma dojema smisel njegove izjave. Nato je zmajala z glavo:
»Juana Tenoria se ne bojim. Po pravici povem — ne verjamem, da bi šlo zanj in zame...«
MALI
Letovišče
Na Goremskem oddam celo prvo nadstropie, obstoječe iz Z velikih in l majhne sobe, c dobro domačo hra no po zmerni ceni. Kdor si želi miru, počitka, zraka in vode. nai piše pod šifro »Sora«, na ogl. oddelek Jutra.	13444 38
Danes ste vabljeni
v staro znano gostilno pri »PANJU«, Vegova ul. 10. toči se izborni dolenjski cviček. fina štajerska vina, pivo v vrčkih, razna topla in mrzla leaila, godba, petie itd. Se toplo priporoča in na veselo svidenje želi Tone Huč.
1354418 Pri Putrichu
danes vesela zabava ■ ole sem Vsi vabljeni.
13519 lt
V gostilni Marinšek, Prečna 8
dobite tudi v brezmesnih dneh vsa mesna ledila iz konjskega mesa; v mesnici tudi sveže meso.
1352318
Jutri koncert
s plesom kakor vsako nedeljo in praznik. Gostilna »Triglav«, Celovška 160 pri remizi.
13475-18
Točilca
sposobnega in mladega, išče za čimprei gostilna Figovec.
13508-1
Potniku
ki obiskuie špeceriste, damo .iva špecerijska predmeta v prodajo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Provizija«.
13507-5
Natakarico
mlado, agilno iščem. Lahko začetnica. Gostilna Zupančič Sv. Jakoba trg 8, Ljubliana.
13515-1
Frizerko
dobro izvežbano v vodni in železni ondulaciji sprejme salon Godina. Sv. Petra 3.
13513-1
Frizerko
za izpomaganje ob nedeljah dopoldnt, potrebuje Z>vrl M lan. frizer, Št. Vid n^d i tubliano.
13516-1
Služkinja
dobi službo takoj v gostilni. Nas'ov v vseh poslovalnicah Jutra.
13547-1
^ieseda l dm. davek j din, za šifro ili daianie aaslova 5 din Naimaniši znesek 17 din.
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
13456-3
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ili dajanje naslova < din Naimaniši znesek 17 din.
Leico ali Retino II
kupim. Ponudbe z navedbo optike in cene pod šifro »Fotoaparat« na ogl. odd. lutra.
13469-7
Prvovrstnega
akviziterja
za potovanje in organi zacijo proti dobri pači in proviziji iščemo. Biti mora bolj.;a moč s primerno izobrazbo. — Ponudbe pod Boljša moč« na ogl. odd. Jutra.
13208-1
Sprejmem
takoj več mladih mizarskih pomočnikov, ki bi se hoteli izpopolniti v izdelovanju pr-vo\istnega poh;šrva. Naslov 7 vseh poslovalnicah lutra.
13562-1
Kamnoseka
za umetni kamen sprejme Jos. Cihlar, Ljubljana, Tyr-ševa c. 69.
13558-1
Brivskega
pomo?nika
Vprašati Gospo-
13497-1
puiiiu',nift<i
srreimc takoj. — Vprašati Cerjak. frizer, Gospo-svetska 7.
Tapetniškega
pomočnika
dobro izurjenega, sprejmem za takoišen nastop. Kobal Peter. Kranj.
13503-1
Zobotehniškega
praktikanta
sprejmem zs na deželo, s predpisano šolsko izobrazbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13448-1
Služkinjo
ki zna kuhati in vsa druga gospodimska dela opravljati, iščem. Gasilska 15/1. desno od 3. do 5. ure.
13464-1
Dva mizarska
pomočnika
za stavbno in smrekovo pohištvo, — sprejme takoj Dobrajc, Rožna dolina II, štev. 36.	13477-1
Mlajšega mehanika
solidnega, vestnega in pridnega delavca z nekoliko razredi srednie, kakor tudi z delovodsko šolo elektrotehnične stroke sprejme industrijsko podietje. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Dober mehanik«.
13450-1
Pekovskega
pomočnika
sp-ejmeir takoi. Tušar. Med veetova c 30.
13549-1
Dekle
začetnico za pomoč pri gospodinjstvu spreirnemo. — Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Kmečko dekle«.
13541-1
deseda 50 Dat, davek 3 din. :ei i din ta šifro »li daia iie naslova — Naimaniši znesek dm 15.
Zobotehnica
z absolvirano učno dobo in nekaj prakse želi k zobozdravniku kot asistentka in pomoč v tehniki. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod šifro »Zanesljiva«.
13099-2
Sobarica
pridna, išče primerne namestitve, event. gre tudi na sezono. »Lizika«, uslužbenka v zdravilišču Topolščici vila »Zora«.
		
te	'■•S- *-<■'' 'to.n	ioto
Brivski pomočnik
išče službo za takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Tutra.
13495-2
Ključavničarski
pomočnik
dobi mesto za takoišen nastop. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod značko »Takojšen nastop 940«.
13480-1
Starejši gospod
sprejme samostojno dobro gospodinjo, srednjih let. neoporečne preteklosti in čedne zunanjosti. Biti mora dobra kuharica ter snage in čistosti navajena. Ponudbe s sliko, katera se takoj vrne na ogl. odd Jutra pod »Skrbna gospodinja«.
13493-1
Mlado postrežnico
iščem za takoj. Zglasiti se 15. ur e popoldne ob Podmilščakovi ulici Vila Tončka, parter.
13494-1
Pisarniško r»oč
iščem za takoj Pogoji: zna-nie knjigovodstva. strojepisk. slovenščine, hrvaščine in nemščine. P.eflektanti naj se predstavijo od 9. do 12. ure. Smartinska cesta 10 »ROBOT«.
13505-1
Brivski pomočnik
mlad dober delavec, dobi službo — Zrimšek Rudolf. Litija.	13526-1
Iščem
dobrega podkovskega vozov-neea kovaškega pomočnika r večletno prakso. Ivan Tla-ker Teharje pri Celju.
135311
Služkinjo
iščem, pošteno in pridno, v eno kuhe n vseh hišnih dei Babnik. Tomačeve 12 pr; Ljubljani.
13509-1
Natakarica
začetnica, prikupljiva išče mesto v boljšem lokalu. Govori nemško in francosko. Naslov: Marija Ko-privšek, Svetčeva 10, — Ljubljana.
13471-2
Brivski pomočnik
mlad, dober delavec, išče službo. Cenj. ponudbe na naslov: Pri »Zrimšek«. Litija.
13445-2
Trgov, pomočnica
izurjena v čevljarski stroki išče mesta kjer koli. Naj-ra|e v Mariboru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva in poštena«.
13484-2
Strojni tehnik
z večletno prakso išče primerno mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro: »Strojegradba«.
13554-2
20 letno dekle
želi premestitve v službi. Gre najraje v delikatesno trgovino, pekarno ali bufet. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena, vestna«.
13349-2
Diplomirani
pravnik
išče provizornega nameščenih v kakršnikoli pisarni. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Borba«.
13560-2
Gospodična
prevzame po zelo nizki ceni vsakovrstno prepisovanje na stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutr« pod »Hitra«.
13559-2
Trgovska
pomočnica
peštenj in zanesljiva, dobro verzircnn v vseh strokah še m.ada želi takojšnje name-st't/-" Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13533-2
Dve Biedermeier
postelji
in nočni omarici (Schnabel-betten) prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13455-7
beseda 1 din, davek 3 din. '.a šifro ali daianie naslova i din. Najmanjši znesek 17 din.
Motorno kolo
DK\V in Diamant 100 ccm, malo rabljena in Ziin-dapp 250 ccm ugodno naprodaj. Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa 12 (dvorišče).	13499-10
Avto Opel Kadett
zaprt malo vožen v brezhibnem stanju lepo ohranj'en ugodno prodam radi odpo-tovanja. Taksa 1940 plačana. Oglejte si Pate. Rožna dolina cesta VIII št. 9.
13555-10 Ziindapp motor
DtK 250 ccm. 1939. 3000 km vožen, skoro nov prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13534-10
Hišo z parcelo
in delavnico v centru Ljubljana ugodno prodam. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Kedka prilika«.
13542-20
NJO SMO
vsi pričakovali
njen prihod pozdravljajo vsi fotoamaterji, ki so si želeli nabaviti zrcalno refleks-kamero, a zaradi plitkega žepa tega doslej niso zmogli...
Ikoflex I tvrdke Zeiss je zelo solidno izdelana in ima napravo zoper dvojno osvetljenje filma. Svetlo motno steklo in Novar objektiv 1:3,5 s Compur zapiračem.
Ta aparat si lahko ogledate pri vsakem fototrgovcu; brezplačne prospekte dobite pri tvrdki M. PAVLO VIČ, Beograd, Mil. Draškoviča 9, poštni pretinac 411.
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje aaslova din Naimanjii znesek 17 din.
Kolesa
pj neverjetno nizki ceni. Izbira velika. Remec, Dolenjska ces. 5, Ljub-jana	11455-11
Damsko kolo
staro, dobro ohranjeno — kupim. Ccnj. ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Navedite ceno«.	12969-11
Deško kolo
prodam ali zamenjam za moško. Novi trg 4/11.
13479-11
Moško kolo
dinamo svetilko, ugodno prodam. Žabjek 7, pritličje.
13504-11
Beseda 1 din, davek 3 din, '.a šifro ali daianie aaslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Gostilničarji!
v^ečje število dobroohranje-nih miz m stolov navadnih, vrtnih, ter stelaže. kredenci, livan, omare, postelja in •e drugega gostilniškega inventarja in vrtne rože ter oleandre ugodne prodaja gostilna Lloyd na Sv. Petra :csti 7.
13334-18
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, — prodam. Detelova 5, priti, desno.	13474-6
Dva brzoparilnika
z mešalnikom, vsebina po 300 1 za izdelavo mazalnega mila ali tovotne masti prodam. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Mazalno milo«.	13451-6
Otroški voziček
lep. prodam. Društvena ulica 6 (Moste).
13486-6
Pupo
rn šiviljo ali damskega krojača prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13512-6
Košnji
obe na travniku v bližini kolodvora Laverca za '.eto 194C naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13520-6
Proda se voz
z diro ali brez, po zelo nizki ceni, istotam se prodajo tudi dvoje dvigal za metrsko trugo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13345-6
f wm msmni«
%'afencs(ke)
Vajenko
sprejme tako) damski krojaški salon. Kolodvorska 23 I. nadstropje.
13498-44
Deklica
p 'št' nili staršev se želi izučiti v- trgovini ali katerikoli drugi obrti. Naslov v vsen poslovalnicah Jutra.
13532-44
Pouk
Besed;. I din, davek i din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Poslovno
na letovišču, na potovanju, rabite tuje jezike. Specijalna metoda za hitro napredovanje v angleščini, francoščini in ruščini. Prevajanje tekstov. Fiignerjeva ulica 17, priti., levo. — Informacije vsak dan od 13. do 14. ure.
13487-4
Prodamo
raznovrstne pletilne in specialne šivalne stroje in strojno volno. Mela, Ljubljana, Tyrševa 20.
13363-6
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Pohištvo
novo m že rabljeno. Ki ga žeUte prodati ali sa mo dati v shrambo — -prejmemo v posebni od ielek v komisijsko pro. dajo po zelo ugodnih pogojih Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo Vso reklamo preskrbimo sami. — Sporočite nam na do plsnici ali ustno. Prevo2 pohištva preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub itara Tvrševa 12
19-12
Spalnico
lepo. moderno 14 kom. prodam ugodno radi daljše izselitve. Poizve se pri Lipič Anton, pekarna, Celje, Dečkova c. 1.
13535-12
Orehova soba
gosposka, skoraj nova, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13557-12
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslovi 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Delavnico
za precizno mehaniko prodam Prelc Franc, Poljčane 57. '	13537-19
Zagrebško
parno neks.rno
izvrstno idočo, renomirano, t mnogoletnimi stalnimi odjemalci, z veliko proizvodnjo kruha in drobnega peciva, prodamo s celotno ureditvijo in stroji za din 38.000. Osigurana solidna najemnina. Prodaja poslov-nica Pavlekovič, Zagreb, , llica 144.
:	13501-19
Zagrebški buffet
najboljši, na najprometnej-4em središču, z garantiranim dokazanim mesečnim toča-rinskim in jestvinskim prometom 70.000 din, prodamo s celonim prvovrstnim inventarjem in zalogo blaga za 165.000 din. Najdobič-kanosnejši gostilniški eta-blisman v Zagrebu: Poslov-nica Pavlekovič, Zagreb, llica 144.
13500-19
Zagrebško mešč.
gostilno
na eni izmed tržnic, izvrstno idočo, med dvema kolodvoroma, prodamo s kom plctno ureditvijo, ugodnimi prostori, s kuhinjo, pivnico in prostorom za letno teraso, skupaj za din 25.0000. Poslovnica Pavlekovič, Zagreb, llica 144.
13502 19
Trgovino
z mešanim blagom in dve sobi oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13^24-19
Beseda t din, davek 3 din, za šifro ali daianie naslovs 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Malo posestvo
prodam. — Anton Ivane. Št. Jernej.
13430-20
V'< iika trgovska hiša
<i mestu Celju naprodaj. Po nudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Trgovska hiša«.
13402-20
Hiša na
Starem trgu
več parcel, travnikov in gospodarsko poslopje pride v kratkem na javno dražbo, ki bo o pravem času objavljena v ljubljanskih dnevnikih. — Informacije, Stari trg 5/11.
13496-20
»Realiteta«
posredovalnica nepremičnin (za hiše, vile, parcele, gozdove, posestva itd.) je samo v Prešernovi ulici 54 1. nadstr., nasproti glavne pošte. Telefon 44-20. Posluje hitro in solidno. Vse informacije so brezplačne. Prepričajte se!
13489-20
Opekarno
v bližini Ljubljane, novo, enonadstropno hišo z vsem zemljiščem, ugodno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Opekarna«.
13481-20
3-stanovanjsko vilo
enonadstropno ob Tyrševi cesti, z vrtom in stavbno parcelo, naprodaj. Žagar, Stožice 78.
13491-20
Parcela
l njiva) v Ljubljani pro-c„m. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13521-0
Hišo z vrtom
v Ljubljani ali najbližji okolici, dvo ali večstanovanjsko kupim. Cena do 400.000 din. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Vrt«.
13511-20
Na Bledu
kupim vilo ali stavb išče. — Ponudbe z navedbo lege in cene na ogl. odd. Jutra pod »Bled, solnčna lega«.
13510-20
Hišico z vrtom
na Galievici št. 124 takoj
oddam.
1351d-20
Stavbne parcele
a 600 m2 blizu Tyrševe periferije prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13553-20
NAPRODAJ:
HIŠA enodružinska, novo-zidana, tri sobe, kuhinja, pritikline, vrt, cena 68 tisoč din, št. Vid. HISA trgovska z lokalom in trafiko, dvostanovanjska, vrt, cena 185.000.— HIŠA trgovska, z gostilno, več stanovanj, skladišča, pisarna, vrt, cena 620.000 Večja hipoteka. Razne parcele v mestu in okolici, posestva na deželi itd.
Brezplačne informacije daje Realitetna pisarna ADAMIČ, Ljubljana, Gosposvetska 7, vis-a-vis »Slamiča«.
13550-20
Kupim
večje arondirano posestvo na Dolenjskem event. Štajerskem. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Brez posredovalca«.
13527-20
Hranilnica
proda v Ljubljani hišo s tovatniškimi prostori za 245 tis i J din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno od plačilo«.
13350-20
Prodam
ali zamenjam
po zelo nizki ceni z veliko najeroniško hišo v Mariboru ali Ljubljani svoje 70 oralov dobre orne zemlje in lepo gesposko poslopje z veli kimi gospodarskimi poslopji 3 minute od mesta Vršac. Vprašati: M. Havranek, Pavliš-Vršac.
13540-20
Dve parceli
v velikosti 400 do 500 m2 prodam v Kapucinskem predmestju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13546-20
Lepo stavbne
parcele
v neposredni bližini mesta Celja naprodaj. Vprašati pri Faninger, Celje. Glavni trg št. 8.	13536-20
Dve parceli
ob Večni poti zelo ugodno na prodaj. Informacije: Posest, Miklošičeva 4.
13563-20
Žimo
novo. sivo in belo pod ceno predam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žima«.
13561-6
Kapital
Beseda 1 din, davek 3 din, i za šifro ali daianie naslova 1 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Hranilne knjižice vrednostne papirje
najugodneje prodate nri Bančno Kom. Zavodu, Maribor, Aleksandrova 40
• 134 16
Dobro šiviljo
s kapitalom do 32 let — iščem za kompanjonko za trgovino na deželi. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Podjetna«.
13446-16
Iščem kompanjona
ali pa dam v najem trg. z .mešanim blagom na prometnem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na ogl. odd. Jut- i ra pod šifro »20«.
12985-16 j
Posojilo din 60.000 j
proti vknjižbi na prvo mesto i na nepremičnino Din 450 ' tisoč z odplačevanjem in obrestovanjem po dogovoru raS m takoj. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Varno«.
13556-16
LInolej
za kuhinjo — najcenejše v zalogi pri
SEVER, LJUBLJANA, Marijin trg 2. Strokovno polaganje linoleja.
RADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE!
Najnovejši otroški in igračni vozički, dvokolesa, šivalni stroji prevozni tricikli, pnevmatike. — Ceniki franko!
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška 4
MARIBOR — ALEKSANDROVA C. ST. 26
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nami sočustvovali in spremili na poslednji poti našega skrbnega in nepozabnega moža in očeta
VIDMARA JOSIPA
se najprisrčnejše zahvaljujemo.
Žalujoča vdova In sinova
Več stavbnih parcel
se piodi v šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13548-20
Stanovanje
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali daianie oaslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Trisobno stanovanje
oddam 1. ali 15. junija v Devovi ulici. Poizve se: Celovška cesta št. 279.
13482-21
Stanovanje
z dvema sobama in pritikli-nami oddam 1. iunija na Doleniski cesti 48, občina Rudnik.
13483-21
Trisobno stanovanje
z obdelanim vrtom pri bežigrajski šoli za 1. junij, oddam. Cena din 600. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13488-21
Dvosob. stanovanje
pritiklinami oddam 1. iu-liia. Večna pot 31. Ogledati med 15. in 18. uro.
13517-21
Trisob. stanovanje
s centralno kurjavo oddam za avgust. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13551-21
Dvosob. stanovanje
s centralno kurjavo oddam za avgust Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13552-21
Stanovanja
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali daianie naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Stanovanje
obstoječe iz dveh sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin v strogem centru oddamo 1. junija. Informacije v knjigovodstvu Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 22, soba št. 1.
13453-2Ia
Enosob. stanovanje
večje ali manjše dvosobno, iščem za 1. iunij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kodeljevo ali Sentpetrski okraj«.
13473-21a
Sobo in kuhinjo
iščem na deželi. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi«.
13529-21a
Sobo odda
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din. Za dajanje naslova 3 din. Naimanjši znesek 20 din.
Opremljeno sobo
oddam takoj gospodu. Gradišče 8b, parter, levo.
13476-23
Sobo
lepo. solnčno, z vso oskrbo in souporabo kopalnice oddam 1. junija. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13522-23
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom oddam boljšemu gospodu. Naslov: Tyrševa c. 69a, III. desno.
13514-23
Oddam sobo
boljši solidni osebi za 1. in-nij pr; glavnem kolodvoru. Slcmškova 4. Pire.
13528-23
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Pianino
prav dobro ohranjen se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »Pianino«.
13258-26
Klavirska
harmonika
zelo dobro ohranjena, 120 basov in register naprodaj. Na ogled Brezovšek. Vod-rnatska 1, Moste - Ljubljana.	13 )"5-26
Vsaka beseda 2 din: davek 3 din Za daianie naslova
jpuoz ijiaEUjiFfvj uip (
' 20 din. Industrijalec
želi spoznati mlado, lepo črnko. Dopise na oglasni odd. Jutra pod značko »Industrijalec«. — Diskrecija častno zajamčena.
13472-25
Beseda 1 din, davek 3 din,
za šifro ali dajanie aaslova 5 din. Najmanjši znesek - 17 din.
Vsakovrstno zlato kupuje no najvišjih cenah ČERNE mvelir Ljubljana \Vrlfova ulica
Poziv
Podpisana posredovalnica^ za nepremičnine prosi spoštovano občinstvo, da ji prijavi proti primerni nagradi vsakega, kdorkoli bi bil, ki š u š m a r i v njenem imenu s prodajo ali z nakupom hiš, zemljišč itd. V izrednih slučajih pri ogledih objektov se izda mojemu osebiu posebna uradna legitimacija.. Kdor te nima, naj se istega takoj meni prijavi. Z odličnim spoštovamem »Realiteta«, Ljubljana, Prešernova 54/1. Telef. 44-20.
13490-31
Stroji
Pisalni stroj
L. C. Smith, Underwood in Ideal v prvovrstnem stanju in šivalni stroj proda — »Torpedo«, Miklošičeva 18.
13525-29
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali daianje naslova 5 din. Najmaniši znesek 17 din.
Dva foksterierja
krt m. Kajfež, Ljubljana, Floi>2Dska ul. 4.
13530-27
Razno
Beseda 1 din, davek 3 din. za šifro ali dajanie naslova i din. Naimaniši znesek 17 din.
OTOMANE
po din 320.— nudi
R. RADOVAN
tapetnik Mestni trg 13.

V2H
KOKS — DRVA
nudi
L Pogačnik
BOHORIČEVA 5 Telefon 20-59 Postrežba brezhibna
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo postite redne kemično čistiti aE barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6
— SfHlolifcilnic:
Psibografolog in astrolog
Psiho grafolog Paradiso Vam pokaže smer sreče m blagostanja. Predložite svoje rojstne podatke in lastnoročni podpis, pa Vam opiše Vaš značaj. Odpre Vam zastor Vašega življenja Pove Vam, s kom m kako se boste poročili. Kako se obvarujete nesporazuma v zakonu. Ksko vzgajajte otroke. Kater Ji bolezni se morate varovati. Kdaj se podajajte v špekulacije, da Vam srečno uspelo. Kdai stavite v loteriji itd.
Dela na najnovejši znanstveni podlagi grafolcgiie. Niegovim psihološkim analizam izraža na tisoče obiskovalcev prisrčne zahvale. S. PARADISO. astrops:ho grafolog. Maribor, Kneza Koclja ul. 24 Vam pokaže smer sreče in blagostanja itd. Za stroške in dopisovanje je poslati din 40 v naprej.
M O D R O C E,
vseh vrst posteljne mreže, vrtne stole Vam nudi po nizki ceni
E. ZAKRAJŠEK,
tapetništvo, LJUBLJANA, Miklošičeva 34, tel. 48-70.
KDOR Z
dobi ves stavbeni material pri
.MATERIAL"
trgovina s stavbnim materijalom lastnik: MIRO VOVK,
Ljubljana — Tyrševa cesta 36-a t U-fon 27-16 — Br/.ojavi MATERIAL
Trstie za
parkete, bakulo, strešno lepenko, bitumenjuto, bitumen, lesni cement katran, karbolinej, JUGOLIT-plošče za predelne stene in izolacijo — in razna sredstva za izoliranje dobite najceneje pri
Jos. R. Puh,
Ljubljana
ZALOGA PARKETOV. Gradaška ulica 22 Telefon 2513
i
ZAHVALA!
Trgovski samopomoči v Mariboru
izrekamo toplo zahvalo za točno in zelo izdatno izplačilo posmrtnine po mojem umrlem soprogu Belle Francu. Obenem si usojam predvsem trgovcem in obrtnikom vljudno priporočati, da pristopijo k tej kulantni in dobrodelni instituciji, ki nudi posmrtninsko zavarovanje pod ugodnimi pogoji.
MARIBOR, dne 21. maja 1940.	BELLE MARGARETA s. r., vdova
f
Zidarje, cementiste, kamnoseke
prvovrstne samostojne delavce za finejše izdelke, dobro izvežbane, z daljšo prakso — SPREJME proti stalni namestitvi:
..ALPEK0" tovarna umetnega kamna Ljubljana
Nenadoma nas je zapustila naša ljubljena soproga, hčerka, teta, gospa
Buzzoliiti Vida
N|. POLAJ
Na zadnji poti jo spremimo v četrtek, dne 23. maja 1940, ob 5. url popoldne Izpred mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križa.
LJUBLJANA, dne 22. maja 19«).
Žalujoči: HUMBERT, soprog; JOSIPENA PEFVGARČAR, mati in ostalo sorodstvo.
urejuje Davorin Ravljen. — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virani. — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiskarna rja Fran Jeran — Za inagratai dal ja odgWWi Alop Novak. — Vaji ? LjabJjaofc