S itirilkL I HMHi MML jMVjmd, flilfeli. m* m i ^ ^ i^iuni i -i a ii' a \' ■ i i ' i a ii i a^ ^ ^ ak bte|B vaaa aaa HfHin EiumH aaaaHa ta araaalaa. tatara«t Prostor 1 m/m X 54 mim z« navadne ta malt oglase 80 vio«, sa uradne razglase 1-20 K, za poslano in reklame 2 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede tnssratov na) se prttotl znamka za odgovor. laaltata f^BMvaJttvo »Slav. Varaaa" ta „Narodna Tlakaran«* alkM it i, pHtlltaa. — Talalaa st tO. ^——— „taavaaafel Mara«1 vaj* v Jaaaalawl|li celoletno naprsj plačan . K 120-— polletno ...,•••» 60*— 3 mesečno. • ••••» 90*— 1 - ....... H*- v Lfaalfnal ta pa pstti celaietHO ......K 140-— poUetno.......„ 70*— S mesečno ....... 35-^ .........I*- Novi naročniki na) pošljejo v pralč naročnino vedno MP* P° nakaznici. Na samo pismena naroČila brez poeUtve denarje se ne moramo ozirati ■»-■mnMm««HS«lHHHHMIIMMHi apaaaaanva npsav« nsfssiia naansva soam ot§ a% ia Baaamaaaab Talaiaa atav • 0a* Posnmesna itevllka volja 60 vinarjev. Dr. Vladimir Rybif: Bilanca. Ljubljana, 1. januarja. Pred letom ani so odšli naši delegati v Pariz. Tam se je začela mirovna konferenca, o kateri se je bilo Že toliko pisalo in govorilo, da bo čisto na moderni podlagi, da ji bodo služila kot temelj moderna Wilsono-va načela o samoodločbi narodov, o malih narodih in mnoKo drugih takih lepih stvari; z eno besedo, da bo to popolnoma drugačna kontt>- je stopil imperija! izem v ospredje. Wilson je propadel že v začetku. Kdo se je več brigal za samoodločbo TtBrodov in za male narode! \Vilso-io\e 14 točke so bile izbrano agita-DfJslfO sredstvo med vojno, toda na mirovni konferenci v Parizu so postale: mrtva točka. Izdelal se je načrt lige narodov, a tudi to je ostalo samo pri r»ač>tu; sedaj se nahaja v trrtvem š^diju«. V Parizu so se sesli zastopniki vseh zavezniških narodov, toaa shaiali so se samo k slavnostnim s^-Jam. dočim je odločeval o usodi narodov le sosvet desetorice, pozneje petorice. In kar je teh 5 gospodov sklenilo, Ii bilo nov^lie za vse aVtrfre narode. Tore? iz tako moderne konference je postala čisto navadna konferenca iz začetka 19. stoletia. Ko so prišli naši d*Warje v Pa-rte ie bila situacija taka: na naSI strani skoro nobeden, kaiti Amerikanci so zavzeli začetkoma nevtralno stališče. Pozneie so orisi? do zaključka, da bi bila nafboifša rešitev jadranskega vprašanja ona ominoz-na reška vmesna državica, ki naj bi obsegala FeTco, Postojno. Logatec fn Tdrijo: torej za nas nekaj nesprejemljivega. Francozi in Angleži so bili zvezani z londonsko pogodbo, Italijani pa naSi očitni sovražniki. In mi smo ostali skoro popolnoma osamljeni! Pri taksnem položaju je bilo delo nai * delegacije seveda zelo otež-kočeno. Pošiljalo se je memoranda. proteste, sklicevalo protestne shode, potovale so v Pariz razne deputacije poslancev in odposlancev z zasedenega ozemlja. In usoch? Recimo kar odkrito: nikakšen. Kai le vzrok temu. nočem tu raziskovat?. Toda en vzrok našega neuspeha si moremo pač sami sebi pripisovati. To je naša neurejena notranje - politična situacija. 2a!lbo$r še nismo prišli do spoznanja, da smo faktor, 8 katerim mora sedai tudi svetovna politika računati. Pri nas se pozna skoro izključno le strankarsko korist ne pa državno, ne gleda se pa prav nič, kako je onkraj meja in kako zro na nas drugi. Na to se popolnoma pozablja. In vendar je znano, da pazljivo orazujejo tujci vsak naš korak, pri čemer pa se najbolj odlikujejo naši »zavezniki« Italijani. O jadranskem vprašanju se je v Parizu ie mnogokrat r a zmot rivalo. toda vedno se je odložMo. Konferen-'romerence se Kaze ru v najDousi luči. In leto je minilo. Konferenca je šla na »poči+nice«. Američani so odpotovali iz Pariza. Skliče se v London vodilne može fZntente in tu se čisto odkrito nove" Italijanom: Stvar mora se enkrat končati, sporaznmite se sami z Tugosloveni. Tn VVPson? W;1son l^-;av? z^nva Italnanom: F>r» ru in ne dalje. In kar naenkrat ie NftU za sporazum. T?eVa nima nobenega pomena več za Italiio in ita'iiansko čas^-nisie tudi nekako plairMra 7a sporazum z nami. No. in Nitti pošlje našemi min. pr~dsedfu"V*#~Pflv4doviću novoletno voščilo, v katerem hiti izražati Jugoslovanom svoie simoatite. ^rava italijanska neodkrit^srčnost. Toda Že se ie zbal. da ie preveč rekel. V rimskem senatu je imel skoraj nato Nitti covor. v katerem meo drugim opornima Srbe in .l"«^Povene, nai ne pozahiio. kM i** Ital^a vse storila za nie. da Ttaln'a ne zahtev« Reke, marveč da Reka zahteva, a« se združi z Italijo. Ali misli Nitti. da so Srbi pozabili, kako so lun Italiiani pomagali. }'0 so se morali umikati preko albanske gore? Ali se italHanskl krmi1ar.fl ne spominjalo, da so jim tlstikrat ponudili svo*o pomoč le pod pogo-iem ako p^dp'šejo londonski pakr, kar pa so Srbi odločno zavrnili?! Ali je Nitti pozabil, da so bili bas .Tugosloveni in <*ehi v Avstriji tisti, ki so povzročili poraz Avstrije na Piavi s t^m. da so zrevolu-cilonizirali avstrijsko armado, tako-rekoč proglasili pasivno rezistenco v monarhiii ?n tako nomadi ftgl^a-nom do »arloriose vittorie« in »zmagovitemu« nahodu v na??e kraie? In še mnogo dmHh shičaiev bi mog?* našteti in z lahkoto ugotoviti, kdo je komu dolžan hvaležnosti: mi Itali- ianom 3I? ItaViani nprn* In sedaj, kd smo stopili v novo leto. Čujemo, da se hočejo Italijani z nam? direktno pogajati. Da, dobro ie, toda kdor pozna Italijane, ve\ kakšna so njihova pogajanja. Ponudi jim prst, vzamejo ti celo roko. V Ttafiii namreč velia zavratnost kot dobra lastnost. Zahtevajo od nas, da se naj pogajamo radi stvari, ki nam pripada že zdavno po vsem pravu. Toda Že so prinesli nekateri ju-coslovenski listi poročila iz Pariza. da stoji naSa stvar ugodno. Mar-li je to že ugodna rešitev jadranskega vpra^infa. ako bode pripada! Loga- moglo eventuelno govoriti o pogajanjih! In ako mislijo, da se jim godi krivica, pa naj odloči narod v zasedenem ozemlju sam o svoji usodi. Pripravljeni pa moramo biti, da pride do tega. da izgubi Jugoslavija nekoliko 100.000 naš?h najboljših ljudi, da. morala bo celo podpisati to trdo odločitev, toda prepričani naj bodo velmožje v Parizu, ki odločujejo o usodi narodov, da naš narod kot tak ne prizr.a takšne rešitve jadranskega vprašanja in da se nikdar in_ nikoli ne odreče svoie zemlje, fci mu bo odvzeta krivično In nasilno. Potiska, Jugoslavija in Rusija. Poljska eksistira, svobodna in ujedinjena: država slovanskega naroda, kf šteje blizu 30 minonov duš. To Je dejstvo in s tem dejstvom moramo kot Slovan? računati. Ce bi tega ne stori!1, bi za sedanjost zidali zračne gradove, v bodočnosti se pa za svojo zmoto bržkone kesali. To bodi uvod mojemu poročilu o brošur, ki jo ie pod gorntrm naslovom v srbskem jeziku obtevfl sedanji poslanik v Beogradu, g. Erazem Pile. Ne-zmnie o pqTjj£ prošlosti, ki je nanie TiaUel g. avtor med Jugoslovani, ma te bilo povod, da je sredino svoje razprave posveti no!«sko - ruski prošlost?, a prvi in zadnii del imata za predmet živo sedanjost. Današnjo Rusijo nam g. Pile označuje tako - !•: BoHSavizem. kt *e driH že 2 let! in ki le vojaški uspel proti Jude-niču in rud? KoJčaku in ki ima na za-nadu precej prtstašev, nI podcenjevati. Zadnji čas bolis*eviki očevidno popu-«\oio v metodi in clljfh soeflalno - de-rrrkratslc in socijalno - revolucionarni struii: alf se s tem okrene aH oslabe, se ne more reči. Carsko reakcijo vzdržuje »zapadna vlada« v Beroli-mi, ki računa z prejšnjim mišljenjem kmetskesra prebivalstva, aH se bo uračunala. Kolčakova Rusija (politična intervencija, kadeti, prešnii progresisti in oktobrfstO nastopa pod zastavo svobode fn demokrati zrna, na zanadu 5i na ne zaupaio prav. Pile pozna Uu-di te struie ter ne more verietj, da bi oni, ki Hm ie življenje poteklo v borbi za politično osvobojenle ruskeffa naroda, mojrlf zanasrf nazadnjaškim mislim, vsaj ne kar se tfč> notranje uredbe Rusije same; v Varšavi se boje, da bf se ti možje jrlede Poftske ne postavili na nepomirljivo stališče ter ne priznali plebiscita v Beli RusUi in ne iz- jave ruskega zastopnika na mirovni konferenciji Maklakova, češ da Rusija nima nikakršnih pretenzij na Vzhodno Oaliciio. Sicer ima Pcllska dragocene izjave simnatii iz važnih današnjih ruskih, središč, kakor so Omsk, Rostov, Arhanp:e!sk in iz Pariza, ali te izjave r*!*o dovolj konkretne. Poljski državniki se dobro zavedajo, kaka nevarnost tiči v zvezi Rusije z Nemčijo, zato se trudijo, z novo Rusijo priti v dobre od-nošaje; poljska vlada pošilja politične misije v Ju?no Rusijo in Sibirijo, a v Varšavi se že nahaja ruski diplomatski in vojaški agent O vseh teh stvareh g. Pile ne piše kot diplomatski zastopnik svoie države, ampak kot Po!»ak in Slovan, ki ceni ustvarjajoče sile ruskega naroda. »Ta narod je v zadnjih 60 letih na vseh polifh kulture dokazal sposobnosti !n energijo, ki zadivljuje . . . Verujem v velike in ustvarjajoče sile ruskega naroda in v njegovo bodočnost; smatram zvezo z Rušilo za vprašanje, ki ima za Poljsko važnost prve vrste«. Toda Jugoslovani često na rusko-poljske stvari gledajo kakor v megli prošlosti zadnjega stoletja. Danes ne $crt več za kako poljsko avtonomijo, ne za eno veliko slovansko državo na severovzhodu, ampak za dve: za poljsko in za rusko fn za njuno prijateljsko razmerje. To činjenico ponovno nafrlašam in sem jo povdaril tudi gori v uvodiL Jugoslovanski diplomat se dandanes ne sme samo vprašati, v kakem odnošaju bo njegova drŽava z ruskim narodom, ampak tudi kakšno bo njeno razmerje do Poljske. Interesi Ju-goslavie so zvezani z interesi Ruske in Poljske. Duh Pilčeve brošure sam kaže, da Je zmota preteklosti, misliti, češ, Poljska je neprijateljski razpoložer-* napram Rusiji. Včasih očitajo Poljakom imperi- alizem zlasti radi Bele Rusije, ki Jo ja Foljska v bojih z boljševjki vojaški zasedla. Zasedla jo je res, a ni je anektirala, obratno, poljski parlament je ves (od skrajne desnice do skrajne levice) enoglasno sklenil, da nobena {zmed staropoljskih pokrajin ne more biti se-' daj Poljski s silo vrnjena, da naj marveč v bodočnosti teh pokrajin odločaV pred vsem volja prebivalstva. V tem zmislu se je v Minsku izrazil sam predsednik Poljske republike Pilšudcki. Poleg tega pa ie treba tudi iskreno priznati, da je stroge meje med slovanski-mi narodi, zlasti tam, kier se Se ntsd kulturno močno razvili, težko določiti. merno pažnjo. Poleg poslanstva v Beogradu ima sedai konzulate v Zagrebu, v Ljubljani (mislim, tudi v Sarajevu). Čuje se, da je že tudi nase zastopništvo za Varšavo določeno. (V pomirienie nekim krogom bodi povedano, da mene ni v tem zastopništvu!) >Med Jugoslavijo in Poljsko,« pravi Pile ob koncu svoje brošure, »ni ničesar, kar bi ju delilo, a je vse, kar jih združuje. Nf Poljaka, ki ne bi želel sreče in napređ- i ka državi Srbov, Hrvatov in Sloveo-J cev, a ni tudi takega, k| ne bi smatral: take zveze z Jugoslavijo za koristno in k ije ne bi želel ▼ najvefcji meri.« Dr. Ff. I;' lA gina Ststa histn Med vojno so listi poročali, da i«; takratni avstrijski cesar Karol L 1917.1 00 svojem svaku princu Sikstu prosili prj Antanti separatni mir. PcKlrobnositj o tej mirovni ponudbi niso bile znane*: Sedaj pa priočuje francoski list »OpJ-| nion« dokumente, ki se nanašajo na. akcijo, ki sta jo započela leta 1917^ princ Sikst Parmski in cesar KareLl Dotična akcija se je pričela dne 25. ja-i nuaria 1917. Tega dne je prispel princ! S*st v Švico, kjer se mu je vročilo svoječasno pismo cesarjevo, v kate-; rem je Karel izrazil željo, naj H princ Sjkst prevzel vlogo posredovalca, da bi se sklenil med Antanto in Avstro-Ogrsko mir. Princ Sikst je na to 10-, februarja odpotoval v Pariz, da spo-; roči cesarjevo željo francoski vlad!.: 2e 12. februarja se je zopet vrnil m £vjco, kjer mu je poseben cesarjev] odposlanec vročil Karlovo pismo, T j katerem je le ta izjavil, da bi bil prI-> pravljen skleniti z Antanto separatni mir In sicer na temelju vrnitve Alzacile in Lotaringije Franciji, izpraznitve Belgije fn Srbije ter izročitve Carigrada; Rusiji. Dne 21. februarja je došd *!< Švico nov avstrijski odposlanec ter po-; vabil Siksta, v sporazumu s takratnim LISTEK. Arkadii Averčenko: Stirle sopotniki. (Konee.) IV. Prljamo je pogledal Cetveroru-kova in dejal vljudno: »Ne razumem, kako morete postiti, da se vaša gospa dolgočasi« ko imate toli krasen talent •••*., . Četverorukov Je prebledel m plaho vprašal: »Kaj — j? — jaz talent?« *Ljubi Bog! Vaše petje! Vi ste res pravi lisjak. Si M domišljate, če visi nad vami uniformska čepica, da zato ne spozna nihče v vas stavnega baritonista. ki žanje po vseh -eUklii mestih triumfe?« »Motite se.« se je Četverorukov smehb>i prisiljeno. »Jaz sem uradnik Četverorukov in to Je moja žena Staočka.« »Kardinal!* ie zakričal tujec In naperil revolversko cev na uradnika. »Kaj misliš: kdo je ta jrospod? Uradnik ali slaven baritonlst?« Sandomlrski se je škodoželjno ozrl na Cetverorukova In dejal malomarno: »Bržkone res baritonlst!« »Vidite! Iz ust kardinalov prihaja le resnica. Zapojte nam. maestro!« - »Saj ne znam.« je šeoetal Četverorukov brez moči. »Častna beseda: zoprn, srrčav glas imam.« »Ah, ha • ha - ha!« se je smejal tujec. »Skromnost pristnega talenta! Vnovič vas prosim: — zapojte!« »Zagotavljam vas . . .« »Pojte! Pojte! Za hudiča vendar!« Četverorukov Je sramožljivo poškilil na temni obraz svoje žene. skril roke v Žepa ter začel plašno in napačno peti: ... »Na sinflh valih oceanskih. ko zvezde sijelo svetlooo . . .« Tujec si Je naslonil glavo v roko in poslušal perje pazljivo ta z ve- likim zanimanjem. Včasih Je tlesknil s prsti in tiho obenem pel. »Dobro pojete! Okoli šest tisoč rabljev gotovo dobivate? Bržčas še več. Naj se misli karkoli, glasba vpliva vsekakor nlem*n1to na nravnost. Kai ne. kardinal?« »Pa še kako!« Je pritrdil Sandomlrski neodločno. »Vidite, gospoda! Kakor hitro ste se prenehali za tale vati. ste postali boljše volje hi dolgčas Je izrinil. Saj se vendar ne dolgočasite več?« »Niti govora ne more biti o dolgem času!« je vzdihnil zastopnik tvrdke Evans & KrumbeO. »Neprestano se zabavamo.« »Žeto me veseli. Vidim« da Je tudi vaš obrazek, milostiva dobu drugačen izraz. Najstrašnejše v življenju, gospoda. Je Hcemerstvo, hi-navščhia! Toda če se V 8ovck upre pogumno hi odločno, se razprši sleparija na vse vetrove. Gotovo ste, milostiva, poprej imeti tega gospoda za trgovskega potnika In svojega lastnega sooroga za uradnika. Morda M «1 smatraH za takega vse sv*-Je življenje... Jaz pa sem Kres otav' lišev razkrinkal oba. Pokazalo se je. da je reden kardinal in drugi pevec Ni 11 res. kardinal?« »Zelo modro govorite«« Je odvrnil Sandomirski pobito. »Laž se dandanes širokoperi povsod in to je strašno. Od otroških plenic dalje nas obdaja in nas spremlja ob vsakem koraku v našem živ-Henju. Vdihavamo jo, nosimo na licih, na svojem telesu javno na vpogled. Vi n. pr., milostiva, nosite svetlo obleko, modre in čevlje z visokimi petami. Toda jaz sovražim vsak sleparski videz! Milostiva, uso-jam si vas z vsem velespoštova-njem prositi — odložite svojo obleko! Ona zakriva najlepše, kar Je v stvarstvu — človeško telo!« Čudaški sopotnik Je naperil svoj revolver galantno na Simočkinega moža in. Simočko ostro motreč. Je nadaljeval s pohlevnim glasom: »Blagovolite se sleči! . . . Vaš soprog vendar ne bo nič ugovarjal?« Simočkin soprog Je zrl s topim pogledom na revolversko cev hi od-govoril, šklepetate z zobmi: »Jaz — ne — ugo — varjan^ prav — čisto — nič. Jaz ljubim lcw] poto. Majceno se lehko slečai, he,.^ * Iz *Simočkinih oči so sršelf plav meni. S studom je gledala bledega Cetverorukova, molčečega Sando-' mirskega. skočila energično na noge ter dejala, histerično se smeje: »Jaz sama ljubim lepoto in so* vražim vsakršno strahopetnostl Zš vas se hočem sleči. Ukažite le svo* jemu kardinalu, naj se okrene!« »Kardinal!« Je zavpil tujec stro^ go. »VI kot duhovnik prizora ^vseii niizorov ne smete gledati! Držite si časopis pred oči!« »Simočka ...«je šepetal Četver rorukov. »Samo malo . ..!« »Molči! Venu kaj ml Je storiti.« Odpela si Je pas. spustila krilo na tla in. ne da bi koga pogledala. Je odložila život čisto bleda In z »K gubančenimi obrvmi. »Kaj ne, zanimiva sem?« ie 9t» jala izzivalno, in kotički njenft ust so drgelaU. »Ce me hočete poUuMtL lehko vprašate mojega raoša sa ** Stran 2 »SLOVENSKI HAROP« dne 8, januarja 1920, štev. 5* irvstro - ogrskim ministrom zunanjih 'del grofom Czerninom, naj pride na Dunaj. Dne 5. marca je Sikst prispel v Pariz, kler ga le sprejel predsednik francoske republike Potočare. Princ Je vročil Poincartju dve pismi. Prvo pismo je napisa! min. grof Czernin, drugo je bilo svojeročno pismo cesarja Karla. Czerninovo pismo je bilo doka) nejasno. Czernin ie v tem pismu na-glašal, da ie avstrijsko - nemška zveza tako trdna, da jo bo težko razbiti, do-čim je Kar! v svojem pismu izjavil, da bo Avstro - Ogrska podpirala Francijo to z vsemi sredstvi pritiskala na Nemčijo, da tndi le ta sklene mir. Poincare je izjavil, da smatra cesarjeve pismo kot ugoden temelj za nadalj-na pogajanja- Naglašal je, da bo vsebino cesarjevega pisma sporočil ministrskemu predsedniku Briandu, carju Nikolaju, kralju Jurim in Llovd Georsu. Italijanska vlada se o stvari ne bo obvestila, ker se je bati, da bi vso akcijo ne izdala Nemčiji. Dne 8. marca 1917. je imel princ Sikst znova sestanek z Pojncarejem v navzočnosti ministrskega predsednika Brianda. Nato se je vrnil v Švico, kjer je vročil cesarje-,vemu odposlancu grofu Erdčdviu načrt mirovnih pogojev, ki bi jih morala sprejeti Avstro - Odrska. Glavne točke tega načrta so bile: izročitev Alza-eiie Lotarjngije Franciji, vzpostavitev Belgije in Srbije s primerno odškodnino, podajanja z Rusi jo radi Carigrada, vojaško premirje in obljuba Antante pomagat jAvstro - Ocrrski. ako bi se Nemčija s silo upirala sklenitvi mirovne pogodbe. V družbi z grosom- Frdodvem sta nato princa Sikst in Ksaver odpotovala na Dunaj, kjer sta dne 23. marca 1917 skrivaj vročila cesarju Karlu Antantine pogoje. Naslednjega dne je Karel vročil princu Sikstu novn pismo, ki se nanaša zlasti na A!zac:jV> Lota-:rfngijo. S tem pismom je Sikst odpotoval v Pariz, kjer ga je 31. marca zo-|pet sprejel v avdiienci Poincare. kateremu je izroči! cesarjevo pismo, v katerem se je zlasti razpravljalo vprašanje o eventualni rusko - francosko -angleško - avstrijski zvezi. Dne 25. aprila se je Sikst zopet vrnil v Švico, kjer ga je čakal že grof Erdodv. da prevzame od njega pismo, naslovljeno na cesarja Karla. Dne 24. maia 1917 se je vrnil Erdodv z Dunaja in prinesel s seboj Karlovo pismo, v katerem cesar naglasa, da je odposlanec italijanskega sreneralisima Cadome pred tremi ted-W ponudil avstrijskemu poslaniku v t Bernu separatni mir, pod pogojem, •ako Avstro - Ogrska odstopi Italiji italijanski del Tirolske. Princ Sikst se !e • na to incognito odpelial zopet na Dunaj, kjer mu ie cesar Karel vročil novo \% dne 9. maia datirano pismo, v katerem naglasa, da Italijanske zahteve ne • bodo tvorile nobene zapreke za za-Mjučitev separatnega miru. Istočasno ne |e princu vročila tudi posebna nota •grofa Czernina, v kateri Je zahteval, ;<3a se zajamči avstro - ogrski monar-hin popolna teritorijalna integriteta. V tej noti je grof Czernin povdarial. da bo Avstro - Ogrska sklenila separatni mir, ako Antanta sprejme pogoje Avstro -.Ogrske glede njene popolne teritorijalne integritete. S cesarjevim pismom h dne 9. maja fn s Czemjnovo noto se ie [princ Sikst vrnil v Pariz, kjer je imel Konference s Porncareiem in ministrom ;Pibotom. Iz Pariza se je napotil v Lon-|rdon, kjer je konferjral z Llovdom Ge-!orgom in bil sprejet tudi od kralja. Iz jLondona se je Sikst vrnil v Pariz. Ker [je med tem za to akcijo izvedelo nemško časopisje, in seveda tudi nemška i vlada, so se pogajanja razbila in cesarjevo lastnoročno pismo z dne 9. maia, | naslovljeno na Poincarćja, je ostalo brez odgovora. Ako bi akcija princa iSiksta in cesarja Karla leta 1917. uspela, bi nesporno še danes obstajata avstro - ogrska monarhija in vprašanje Jugoslovenskega ujedinjenja bi bito odloženo ad kalendas graecas._____ Spominjajte se zaklada „Slov. sokolske zveze". PolitiCna vesti. ___= Krajtfit PoIHltaa argafltaacUa JDS ¥ Spodili Šiški vabi pristale, da se udeleže sestanka v soboto dne 10. januarja 1930 zvečer ob 7. uri. Sestanek se vrti v gostilniški prostorih g. Peter Štepica v Sp. Šiški. = Občinske volitve v UnUianL Sedaj vemo, da bo 10. t m. razglašen volilni red za slovenske občine in da se bodo občinske volitve v Ljubljani vršile pričetkom meseca marca. Dolžnost naše stranke je, da se takoj loti priprav, da pri teh volitvah stranka ne propade. Agitacija bo silna. ?<^*acija bo huda in vsaka stranka bo napela svoje moči ao skrajnosti. Želeti bi bilo, da bi se agitacija vršila v dostojnih oblikah in da bi se listi posameznih strank ne spremenili v mesnice, kjer bi se nasprotni kandidati na kilograme sekali in prodajali.1 Kar se našega lista tiče, vodil bo agitacijo za svojo stranko z največjo vnerro, z največ>o požrtvovalnostjo, izrekamo pa Že danes, da nas ni volja podati se na tisto blatno stezo, na katero se Je, sklicuje se na bodoče občinske volitve, že podal zadnji »Slovenec«. Mi ne bomo nikomur časti kradli, mi n© bomo nikogar posajali v gnojnico, mi borno, kratko povedano, skušali dognati dokaz, da se tudi pri nas lahko za vsako volitev agitira v tisti eža na Jurčičevem trgu. — Polzela. Ob prflfld obletnice njeiđl-^ilenia SHS te podarila tukajšnja tovarna Kurka & Wildt telovadnemu društvu Sokol l\ prvi kamen bodočega Sokolskega do-•na 10.000 K, za kar se H iskreno zahvali ulemo. Odbor sklicuje na 11. t m. redni občni zbor v svoji gledališki dvorani pri bratu Cmapermanu. Na sporedu volitve ta lučaircostl. Dnevne vesti. Ljubljana, 7. januarja 1920. — Predsednik pokrajinske vlade za Si-veniio dr. G. Žerjav se Je snoči vr-1 i1 iz Zagreba* kjer je Jmel važne konference s hrvatskim banom dr. Totnlje--ovicem in ministri Pribičevičem, dr, Kramerjem In driem Lukiničem. — Božične praznike praznuje danes pravoslavni del našega naroda* Prijateljem in čitateljem našega lista Pravoslavne vere čestitamo Božič — Vladna naredba o novem občinskem vol'lnem redu Izide med 10. in 15. t m., ker io mora Se preje odobriti ministrski s^et. — »ffrv«!«.« Sele sedaj sem zvedel da me ie nred kakim tednom dni m* članka »Težak dan« (»Slov. Na-rf>d« z dne 20. decembra) napadel za-FroMki »Hrvat«, Odgovoril bom v »Riječi Srba, Hrvata i Slovenaca«. Dr. Fr. ncifč. — Poslopje Jadranske banke« Ja-tiranski banka namerava zgraditi na festn, ker stoj! sedaj hotel Mallč, ve-Tko moderno oslopje. Z zgradbo name* rava bate pričeti Se tO leto. — Konec proces« GrošeH-dr. Men« cH Svoječasno smo poročali o tofbi, ki jo je vložil prof. Grošelj proti svojemu tovarišu drjn Mencejn. ker se Je le ta, zasl'šan pri viSjem Šolskem svetu, nepovoljno izrazil o tož itelju. V tej to-*bi radi raižaljenla časti se Je vrSpo WS obravnav. Pred kntfctnt fa ran* previjalo o tem slučaju vzklicno sodl-Ice, M Je tofenega nroteaorja dr. Men-ceja oprostilo, ker se le prepričalo, da ie toženec ravnal v dobri veri. ToliteiJ mora nositi vse tožbene stroške. — Transport v Prano 12. t nu Vsi udeležniki se opozarjajo, da mora imeti vsak svoj potni list, ker so skupni notni listi prepovedani. — DlJnik) transporti. Transport v Prago preko DunaJa in Brna (tovorni vagoni), ki je bil napovedan za 8. t. m., se vsled prireditve plesa v korist visokošolskega dijaStva, ki se vrši 8. t. m., preloži na 12. t m. ob 3. url popoldne. Transport vodi tov. Z. Fakfn. Vodna steza št. i. Nadalinii transporti odhajajo na Dunaj: 20. januarja, vod] tovariš Metod Pfe?fer, Rimska cesta št. 12 fn ?Q. januarja, vodi tov. Miloš Ryba£ Poljanska cesta 7. — Glede potnib listov naznaniamo enkrat za vselej, di lih spreiema tovariš Zupanč:č v pisarni Podpornega društva, bntel Tivoli, vsak dan od 11. do 12. ure. Zadnji termin oddaje je štirj dni pred odhodom vsake-pa transporta. — ^Ferijalni Savez Ljubljana«, hMel Tivoli. — Vojaške zadeve. Prejeli smo. V štev. 3 »Slovenskega r»_m>da< z dne 3. januarja 1500 čitamo poj na slovom »Vojaške zadeve« več prav 'epib točk. katere namerava ministerstvo za vej no mornarico v najkrajšem Čjsu izvesti. Presenetljivo je pa, Ja se omema glede napredovanja le txvlćastnjke iz s'are srbske vojsk?. Ali ni tki tudi iz bivše avstrijske vojske ^z ktuo jzvef-banih in izobraženih podčastnikov, kateri bi to zaslužili? Nahcijrjo se med njimi tudi taki, kateri imajo po a. o. fn sedanjih predpisih že davno prav* co do napredovanja administrativnih častnikov in celo takih, ki anaHMi že čez eno leto mesta samostojnih adm" niftrativnih častnikov, za katere se pa živa duša ne zmeni. Skrajni čas je, da se tudi v tem ožim kaj ukrene. — Za Kimndnike. Kdor še ni popisa! na Mateam rratristratu svoje živine oziroma perutnine in čebelnih panjev, se nujno opozarja, da nemudoma stori svojo dolžno??, ker je rok za Dopisovanje že potekel. Zamudnik?, ki se odzovejo temu pozivu do sobote, ne bodo kaznovani. Prinašati se je v mestnem popisovarrtem uradu. — V Mariboru je urr.rl vpokoieni polkovnik, glavni urednik lista »Mar-burger Zeitung« Edvard pl. Blaha. Pokopali so sa z vojaškim? častmi pretekli ponedeljek. Pogreba so se udeležili zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Ob odprtem srrobu je govoril župnik Moravec. Bi as mn spomin! — Lov občine TrebeHevo se za dobo petih let odda ootom javne dražbe, ki se bo vršila dne 16. januarja ob 10. doooldne pri okrajnem glavarstvu v Litiji. ^>— Simikov pogreb. Kakor smo zadnjic poročali, je bilo dne 3. t. m. v Borovljah ekshumirano truplo junaka Pavla Si mika in prepeljano v njegov rojstni kraj, v Zalog. Pri Devici Marili v Polju se je vrš?! včeraj pogreb junaka nad vse svečano. Pogreba so se udeležil? razen pokojnikovih znancev in sorodnikov častniki takratne boro-veljske oosadke z majorjem Lavričem, general Smiljanić s svojim štabom. Sokol iz Dev. Mar. v Polju, občinski za-stop, šolska mladina, razna društva in veliko število ljudstva. Sprevod je vodil vojni superjor Klobovs, ki je v krasnem govoru na grobu slavji junaka kot vzornega sina, vojaka in tovariša: »Sladko je umreti za domovino, toda umreti za domovino, ki komaj vstaja, je apostolstvo in mučeništvo«. Nato se je poslovi! od pokojnika tovariš mu v njegovem boju, major Lavrič, ki je pri-spodabljal Sjrnikovo junaštvo Leoni-dovemu junaštvu v Termopilah, ki *e branil svoio domovino proti ogromni premoč? do poslednjega diha. Kakor Leonidu, postavili smo Sirniku spomenik, k? naj še poznim rodovom priča o junaštvu jugoslovenskega Spartanca. Vojaška godba ie nato zaigrala himno »Lepa naša domovjna« in vojaški oddelek ie oddal nočastno salvo. Končno }e govor?! poročnik Ude. ki je proslavljal Simika kot prvoboriteija za svobodo. Ob odprtem srrobn le povdarJal, da odklanjamo vsako rešHev jugosloven-skega vrtraSania, ki bi ne odgovarjala STrnfkovlm Idejam — Pevski zbor Sokola Je zapel vec" Žafc>*t-nk: na kolodvoru, na Slrnjkovem d^mn v Zalogu, v cerkvi In na pokopališču. Na grob Je bilo položenih mnogo vencev, med njfmi venec ženskega društva v Borovljah, venec Slmikovlti tovarišev, venec borovelj. Sokola in Sokola pri Devici Mariji v Poln ter še vež dragih. — V čnsMifco obtaOnlco je bilo dne 4. i m. vtomHcno hi odneseno iz zaloge ca. 350 m podlase (frose). Pred nakupom se svari. Omenjena podlaga le bila v zavitkih po 42 m, barva ramen* rn črne. Snmljfve osebe nal sa prvemu stražniku naznanilo. — Poročil se le 5. t m. v St. Iflu v Slovenskih goricah g. OabrlJal Sv|-ligoj, poštar, z gospo M|mi Zclzer, rof. Zvilak, gostilničarfco in oosealiifco. Đh zbrali gostje g. Iv. Petrtča, trgovca in gostilničarja v Borovnici, ob njegovem godovanju dne 27. decembra L L celih 500 kron. Razdelili so Jih tako, da so dali 200 K pokroviteUnine za Iv. Petrt-čevo hišo v Borovnici št. 85, 300 K pa podružnici CM. dražbe. Tako zavedni domoljubi podpirajo CM. družbo! Na zdar! Živeli posnemalci! — Zahvala. Gospod Josip PlemefJ iz Ravne pri Cerknem, kj se ie nastanil v Rušah, Je daroval z\ občinske utožce in revne šo'ane ob novem letn vsoto 1000 K, za kar se mu izreka v irrenu občine in šolskega vodstva pri-stčna zahvala. — V deželni bolnišnici je umrl v starosti 35 let profesor dr. Janko Bra-t i n a, doma z Otlice nad Ajdovščino. Pred vojno je služboval v Gorici. Vsled vojne pregnan z doma se je vrnil po prevratu v svoj rojstni krai. Ker mu pa italijanske okupacijske oblasti niso izplačevale plače, preselil se Je v Ljubljano, kjer je podlegel neki želodčni bolezni. Zapušča vdovo z otrokom. -Bratina se je večkrat oglašal v naših političnih listih ter tudi v beletrističnih kot n. pr. v »Ljubljanskem Zvonu« z manjšimi leposlovnimi ali znanstvenimi črticami. Pogreb ie danes ob 15. uri. Kultu — Radi obolelosti več članov smo morali spremeniti repertoir prihodnjih dni sledeče: Opera: V sredo, 7. t m. Rusa lk a, abonm. D. V četrtek, 8. t m. Rigo-letto, abonm. E/2. Drama: V sredo, 7. t. m. zvečer Protekcija izven abonm. V sredo, 7. t m. Na dnu, abonm. A. V četrtek, 8. t m. Pcpelka, uradniška predstava izven abonm. — Beležile iz slovanskega sveta. Sta-nole Stanojević", univerzitetni profesor v Beogradu, čigar velika »Istorija srpskog naroda« se prevaja v češemo, je bil pretekli mesec izvoljen za člana Češke Akademije v Pragi. — Poljska Akademija znanosti v Krakov u je izvolila za člana profesorja levovske univerze, enega največjih poljskih pesnikov Jana Kaspro-v i c z a. — Na zagrebški tehniki se ureja kurz za izobrazbo učiteljev na višjih trgovskih šolah; pouk poljščine je prevzel proi. Julij Benešič, ruščino pa bo poučeval dr. Petanjek. — Knjižničar Instituta Ossolinskiu v Levovu, naš dobri prijatelj VVladtslav W y s 1 o c k i je izdal »Bibliografijo poljsko*, in sicer dopolnke za leta 1914—1917 (Krakow) in »Bibliografija bibli-jofilstva in bibliografije poljske« za ista leta (nekako gradivo za literarno zgodovino). — Kakor poročajo zagrebški listi, je profesorski zbor tamošnje medicinske fakultete predložil za profesorje plimo et unico loco kot oftalmologa dr. A . B o 11 c-r i j a iz Ljubljane, kot ginekologa dr. E. Herzmanna (rodom iz Oseka) in za sodno medicino dr. E. Miloslaviča (rodom iz Dubrovnika). — Na vseučilišču v Beogradu se osnuje kmetijska fakulteta. — Glasbena Matica v Mariboru. Prihodnja pevska vaja Je v petek, dne 9. januarja ob pol 8. zvečer v risalnici deške meščanske šole, Kaiserstrasse 1, (prvo nadstropje, stranski vhod v poslopje realke). Ker moramo Izpopolnit! moški pevski odbor in izvoliti Ženski pevski odbor, pridite točno, polnoštevilno in privedite novih pevk in pevcev seboj! — Pevski odbor. — Veliki simfonični koncert v Mariboru. Mariborska divizijska godba v Mariboru priredi dne 9, januarja 1920 ob 20. uri (ob 8. zvečer) v slavnostni dvorani pivovarn« G6tz v Mariboru pod vodstvom g. kapelnika Ferdo Herzoga in s sodelovanjem virtuoza na klavirju g. Hermana Frisch velik simfonični koncert Spored: Bedf. Smetana: Otrvertura k operi »Hu-bička« (Poljub). Fran Schubert: Simfonija v H-moll (nedovršena). Aleksij Borodin: V centralni Aziji (stepna skica). Claude Debussy: Petite suite. Edvard Grieg: Kla-virni koncert op. 16 A-moll s spremljeva-njem orkestra. Solist g. Herman Frisch. Cene sedežev- Sedeži in stranski fotelji L vrste 20 K, sedeži in stranski fotelji II. vrste 15 K, sedeži in stranski fotelji III. vrste 10 K. Sedeži na balkonu 12 K, stojišča v parterju In na balkonu 3 K, stojišča za dijake in vojake 2 K. Predprodaje vstopnic v papirni trgovini Zlata BriŠnlk, Grajska ulica št. 10 In v trgovini za muzikalije Jos. Hoffer, šolska ulica. Na dan koncerta je tudi blagajna od 18. ure naprej v koncertni dvorani odprta. — Šolski list je izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani in sicer v 3 stopnjah (3 zvezkO kot nadomestilo za čitanke za dobo, dokler ne izidejo času in novi državi primerne čitanke. In ravno omenjeni -Šolski list« bo za prehodno dobo Izvrstno služIl šolski mladini, celo odrastll m bodo s pridom m zanimanjem čitali. »Snfski list« je viš šolski svet aoro-bfral. Cena ra posamezne stopinje je 2 K, 3 K 50 v in 4 K. NafmmfSa ooroRla. ZAGREBŠKE KONFERENCE. Zagrtfc. 7. Januarja. Resolucija JDS z dne 2. Januarja gtede valutnega vprašanja Je v tukajšnjih krogih napravila vsled svojega stvarnega in prepričevalnega tona v splošnem zelo ugoden utis, in se vsestransko odobmje. V vseh krogih se poudarja, da bi bila v državnem interesu notrebna večja solidarj-teta med LfntriJano : Zagrebom ztatU v gospodarskih 7 H. V tel smeri so se vršili dne * uarja važnJ razgovori med mWgtroni notranjih del Švetosarom Pribičevićem, ministrom Si trgovino h industrijo dr. Krtmer- . tem, ministrom za pošto in brzojav dr. I Mdrtrtt'em, banom dr. Tnujhnuilflim * ta predsednikom deželne vlade za Slo-ventjo dr. Žerjavom. Ravno ftedi ve* bitnega vprašanja, zlasti pa, da se zapreci pomanjkanje in nadaljno devaJvi-ranje naše edine novčanice« Je treba krepke inicijative is Zagreba in LJubljane. Na sestanka se Je tudi govorilo o potrebi paralelne borbe proti veriž-ništvu in draginji tako v Zagrebu, kakor tudi v LJubljani. POTOVANJE KANCLERJA DR. RENNERJA V PRAGO IN BEOGRAD. Dunaj. 6. januarja. Včeraj se je vršil tu ministrski svet ki se Je bavil med drugim tudi s potovanjem državnega kanclerja dr. Rennerja v Prago in Beograd. Dr. Renner bo nastopU svoje potovanje koncem teza tedna. — V političnih in gospodarskih krogih se pripisuje temu potovanju veliko važnost. CRNOGORSKI GLAVNI STAN V ITALIJI. Beograd« 6. januarja. Rimski dopisnik »Politike« poroča svojemu listu, da se nahaja v bližini Napolja v Gaeti glavni stan »črnogorske vojske«. V celem se nahaja v tem taborišču kakih 7G0 naših ljudi, ki so se dali preslepiti od Italijanov in emisarjev črnogorskega razkralia Nikite, da so prestopili v »črnogorsko vojsko«, ki ima nalogo, vpostaviti staro dinastijo v Orni gori. V tem glavnem stanu je tudi nekaj stotin Črnogorcev, katerih število pa jako variira, ker mnogo izmed njih ob priliki transporta v Crno goro porabi ugoden položaj in pobegne domov. Vsak dan pride v Gaeto častnik razkralia Nildte ter razdeljuje med tamošnje vojake ^Glas Crnogoraca«, ki se tiska v Neuvillu. V tem glasilu se dela veliko propagando za zopetno osamosvojitev Črne gore in za upostavitev dinastije Njeguš, Tudi v Rimu obstoja odbor, ki Širi to propagando in ki ima nalogo, nadzorovati uspehe in napredke te propagande. Enaki odbori obstojajo tudi v Brindisiiu in Milanu, ZA NAŠE DOBROVOLJCE. Zagreb, 6. januarja. Včerajšnji službeni list prinaša naredbo o preskrbi dobrovoljeev, katera naredba se deli v pet delov. Prva točka ugotavlja, kdo 5c pravzaprav dobrovoljce. Druga točka ugotavlja pomoč dobrovoljcem in njihovim rodbinam. Pomoč se ima deliti te v izjemnih slučajih trenotno v denarjih, pomaga naj se pa brezposelnim s preskrbo služb in mest. Trgovcem in obrtnikom se zagotavlja kredit za otvoritev lastnega obrata. Kmetijskemu delu dobrovoljeev se zagotovi primerno zemljišče :n sicer dobrovoljcem, ki so bili na fronti po 5 ha, dobrovoljcem, ki pa niso bili direktno na fronti, po 3 ha- Tretja točka te naredbe obsega izvršitev te naredbe, Četrta organizacijo dobrovoliecev, peta pa splošne odredbe. VRNITEV NASE TRGOVSKE MORNARICE. Split, 5. januarja. Kakor se izve iz zanesljivega vira. vrnili bodo Italijani tekom meseca februarja oni del našega trgovskega brodovja, ki so ga bili svo-ječasno zaplenili. Vlada si ie zagotovila od vrnjene tonaže eno tretjino za vporabo v lastne svrhe, dve tretjini pa smejo vporabljat! lastniki teh ladij. ITALIJA IZPUSTI JUGOSLOVANSKE VJETMKE. Beograd, 6. januarja. Vlada ]e prejela iz Rima službeno obvestilo, da je italijanska vlada skenila v najkrajšem času odpustiti \rse jugoslovenske vjet-nike, ki se nahajajo v taboriščih v Italiji, v domovino. ITALIJANI ZAPUSTE KORČULO. LDU Split 6. januarja. (DDU) Italijanski poveljnik na Korčuli je pozval k sebi bivšega župana, narodnega poslanca Amerija in mu javil, da italijanska vojska kmalu odide. Prosil ga je, nal dela na to, da se sprte stranke pomirijo. VPRAŠANJE VISA. LDU Split. 6. januarja. (DDU)' Pokret za Vis se širi po vsej Dalmaciji. Vse večje občine, uciteljstvo in duhov-ništvo izdajajo ostre resolucije. Prebivalstvo Dalmacije z nevoljo odbija pohlepnost neprijatelja, da odcepi od Jugoslavije biser dalmatinskega otočja, Vis. ZA RAVNOTEŽJE V EVROPI. LDU Parta, 6. januarja. (DKU) Po poročilih iz Londona, bo angteslri zastopnik za finančna vprašanja, sir Ge-orge Paish, ki le dospel v Ameriko, zahteval v svrho vzpostavitve evropskega ravnotežja kredit 280 milijonov AVSTRIJA PRED BANKEROTOM. Dana), 6. januarja. Dne 14. januarja se sestane nemško - avstrijski parlament. Radikalni socijalni demokratje so pripravili sa prvo sejo posebno predlogo, v kateri zahtevajo, da se proglasi Nemika Avstrija sa insolventno In da se proglasi državni bankerot O tej predlogi se pričakuje v parlamenta živahnih in burnih debat. POTOVANJE NAŠEGA PRESTOLONASLEDNIKA. LDU Lyon, 6. januarja. (Brezžično.) Prestolonaslednik regent Aleksander le odpotoval v ponedeljek v Strassburg. da Izroči mestu vojni križ KaragJorglevićev. Ogledal si Je pristaniške, obiskal vseučilišče, kjer so ga dočakali dijak!, ki jim je prestolonaslednik govoril in oaglaSal v tem govora svoje občudovanje in svoio Uube- BORZA. LDU LMMtas, 7, Jamarja Jng* slovenska krona Je notirala dne 5. Januarja v Curinu 7« v Trsta D* 14 da 1450 Društvene vesti in prireditve« — Afcad. lesa. drnsrto »Triglav« «1 Gradca naznanja, da se vrli dne 18. Ja-' ouarja 1920 zborovanje stareJUa in Oano*-ob 10. v Narodni kavami (zadaja aobaXJ Starejšine in člani udeležite se tega sestanka. V prvi vrsti se bo določil sedef, društva, izvolil nov odbor, Id bo vzel v svoje roke selitev. Prosi se, da bl starejU-ne iz Celja, Maribora, Ptuja itd. poslal svoje delegate. Na starejsissko zvezo* kot na odbor so prišla važna poročila in zahteve, tako da ]e prisotnost vseh potrebna« Odbor. — Akcijski odbor narodso-stanovsIAi društev. Danes, dne 7. t m. ob 6. zvečer« sefa širšega akcijskega odbora v prostorih narodno-socijalistične stranke v Narodnem domu, L nadstropje. — Občni zbor naprednega, poHtičaesc ) in gospodarskega društva za I. S—Šii (po* j IjanskJ) okraj se ie vršil v soboto 3. t m»t | ob 8. zvečer v mali dvorani Mestnega do-*t * ma. Predsednik g. Jakob Babnik Je pr>! j zdravil navzoče, nakar je podal tajnik £. V. Sadar sliko delovanja društva v minu-j Iem letu. Blagajnik g. V. Magister Je poročal, da Je imelo društvo v preteklem* letu' j 6849 K 39 v doohdkov in 2753 K 70 v iz-j | datkov, tako da znaša prebitek 4095 K96 v/ ; Društvo le kupilo 40 delnic Narodno soct-; jalne tiskovne zadruge po 50 K, t j. 2000' i kron, knjižnica ie vredna 6000 K, inventar, pa 2000 K, tako, da znaša društveno premoženje 14.095 K 96 v. Na predlog pregte« j dovalcev računov se podeli odboru abso-I lutorij. Nato se spremene na predlog g. Sa-; j darja nekatere točke pravil. Pri volitvah Je: J nil izvoljen sledeči odbor: predsednik sv i Jakob Babnik; podpredsednik g. Vendetra, Sadar; tajnik g. Dragotin Vojska; blagajnik g. Alois Jakič: odborniki gg.: P. Ge-strin, St Ferrant, Fr. Modrijan, L. Pust in! L Štele; namestniki gg.: A. Zdravič, Fr.; Roje, A. Ferrant, A. Kavčič in V. Magister;', pregledovalca računov gg.: Iv. Zirkelbach in Gašp. Kumelj..— Predsednik g. Babnik je očrta! nato današnji politični položaj ter predlagal, da se društvo kot tako priklopi novo ustanovljeni Narodno-socijalni stran-' kt Po daljšem utemeljevanju tega predlo-, ga po g. Vojski je bil ta predlog soglasno' sprejet — Letna članarina se določi na m kron. — Končno se sprejme ie predlog,; da se posije mestnemu magistratu vlogo glede odprave rasni nedostatkov po ulicah, v poljanskem okraju, nakar je predsednik!j zaključil zborovanje. — Zveza poitttSt organizactf za Slovenijo v Ljnbrjaoi ima zabavni ve J čer v soboto dno 10. januarja 1920 v] veliki dvorani hotela Union. Spored;' Koncert vojaške godbe pod ▼odstvoml g. dr. Cerina. Petje, srečolov, šaUivaJ pošta. Po izvršenem sporedu ples. Za^j četek ob 8. uri zvečer. Vstopnina po 6 K za osebo. Vstopnice se dobe v tra-J fiki g. J. Dolenčeve v Prešernovi nlfci j In pri blagani na večer prireditve. Ci«-sti dobiček je namenjen zaMadn za pod-' poro bolnih članov !n nHh rodbin. -^ Predplačila se hvaležno sprejemajo. ' — Občni zbor tfvbljafisfceza šahovskega kluba se vrfi 8. t m. prt Miknfu, Kolo-1 dvorska ulica št 3. Na dnevnem redu Je volitev novega odbora, pomenek radi priprav za mednaroden šahovski turnir rta! Bledu itd. Odbor. Društvo mestnih nižjih usfožbeecov je priredilo v ponedeljek, dne 5. Jamarja v veliki dvorani hotela »Union« animiranoj plesno zabavo, kl Je izborao uspela. Prtre^ ditve so se udeležili poleg več drugih zastopnikov oblasti tudi nekateri občinski, svetniki. | Aprovizacija. V Članf »SpfoSne gospodarske aa-j druge« v LJubljani, ki Še niso dobili) rumenih izkaznic, se vabijo, da pridejo \ pO izkaznice, katere dobe v prodajalni.] Pri prihodnjih razdelitvah se bode blaV go dobivalo le proti tem izkaznicam. s t Teža kruha. Odsek za določanje cen; ie sklenil v svoji drugi seli dne 3. t rru da, morajo peči vsi peki v okolišu ljubljanske j mestne aprovizaerje enako težak kruh in; sicer mora tehtati a) bel kruh 50 dkg, ki se! ne sme dražje prodajati kakor po 2 K 50 vj in b) crn kruli po 70 dkg, kf se ne sme1 dražje prodajati kakor po 1 K 50 v. Pre-J stopki teh predpisov se bodo kaznovali s* zaporom do 1 meseca — ki se ne more! spremeniti v denarno globo. Razven tega j se izreče zapadlost blaga. Ta razglas stopi takoj v veljavo. Poizvedbe. V soboto ie bil od slaščičarne Za-i iaznik po Starem trgu, Gradišču do $i~' mon Gregorčičeve ulice zgubljen Ipic! za smotke in sValčice z zlatim ustni-: kom. Pošten najditelj naj ga odda proti* nagradi g. J u r ma n n, brivcu v hotelu' »Slon«, Ljubljana. f Iatgobfl se |e na SUvestroro v zgornjiK< prostorih Nar. doma Crn, kratek bom z: malo glavo za okoli vratu. Poštenega nal-'1 ditelja se vlindno proti naj dotiftiega od-; da takoj v upravntštvu »Slov. Naroda«. IzgenOe se It 5. decembra po Dunajski cesti do PreSernove ulice nova obveza za želodec. Najditelj dobi nagrado. Odda naj jo pri policiji v Ljnbijaai. mmBmtaEsmssBSBBgssmammmmmmKm Glavni arednlk: Raslo Pestosletafek. Odaovornl vredeft; Boihtar Vodttv j Stran 4. .SLOVENSKI NAROD9 dat 6. januarja 1920. 4 4. ttcv. Imu lirika ,8& dvm ,esni »trokov- U4M IflUB njaka za prevzemanje lesa. Plača izborna. Ponudbe na poštni predal št. 74 Celje. 120 Razno pohištvo m »reda v KlUtrjevi nllcl it. T, vrate a. 87 HM fiJBioJfllet "Iz'^z ■ hotel izkazati gospodični majhno uslugo? — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda". 86 Kisa ideznato lin "rUS? Duitiska cesta, kreDča mal krvne, nervozne, oslabele odiasle in otroke. Naročila proti povzetju. 1060: tnraiffO ta Prfdna in zanesljiva bla-aaiLj9K iX gajoičarka z lepo, hitro pisavo in trgovsko naobrazbo. — S prakso imajo prednost. — Kje, pove upravo .Slovenskega Naroda'. 90 Sanostojia. fina Marica. ;,£„■& seli premeniti službo. Gre tudi izven Slovenije. Event. ponudbe pod .Samostojno sobarica/111* na ucravo »Slov. Naroda*. 111 Katera dobra, zanesljiva oospodinja bi bila pripravljena vzeti mlado matei z dojenčkom v popolno oskrbo. Blagohotne ponudbe z navedbo zahtev pod »Dojenček 1920,89* na upravo »Slovenskega Naroda«. 89 Preklic. Spodaj imenovani preklicujem, kar Sem govoril razžaljivega zoper Anico JezerŠek. M. Preseinh, Ljubljani, Poljanska c 75, Prodam piMSten fotografski sna- Wt IflvU rm s potrebnimi pritikli-idl, lU^IJ 1111, nami za 3000 K Aparat in vse drugo je v najboljšem stanju. Naslov pod: »Fotograf 5* na upravništvo »Slov. Naroda*. 5 Vf|\i4f i | Proda se kompletna oprava JlUVtill. ceie kovačnke, vse številno orodje v najboljšem stanju, meh, Stroji itd. 300 novih podkev, L dr. — Nudi se Vam ugodna prilika. — Kje, pove upravništvo .Slov. Naroda". 94 Vzajemna zavarovalnica (živijenskl oddelek) v Ljubljani. Dnnajska cesta 171. sprejme potovalnih uradnikov Posredovalcem nudimo lep postranski zaslužek. 85 Gospoda, pozor! Obleko obnošeno za moške in ženske kupujem za vporabo za kmetske delavce aH dam v zameno slanino in preka-jeno meso. Ponudbe se prosijo na naslov Anton Kcvačič, posestnik v Suha dol 2. poŠta Pilštajn, Slovenija. 122 Wnyoiir (bobne), pločevinaste kupuje v vsaki množini ter po najvišji ceni tvrdim Breznik & Frttscn, trgovina z lelezen Ljubljana, Cankarjevo nabrežje'št. 1. 97 Sttntovanie s hrano za 18. 1. mladeniča iz Prage se za takoj fflBT iiče "VB pri boljši stranki. Preskrbi se potrebna živila. Ponudbe na šifro .Druga domovina/40* na adm. Slovenskega Naroda. lienitiianoiiDdbat^ost.n^iet: samostojen trgovec in uradnik IX. či-novnega razreda,simpatične zunanjosti, resne narave, Selita v svrho znanja?in poznejše ženitve stopiti v dopisovanje z dvema gospodičnama, ne nad 27 let. Fotografije bi bile zaželjene, ter se prosi nasloviti pisma pod šifro »Neznana sreča 88« na upravo lista. Tajnost zajamčena._______________88 lice se obratovDdja uli nadrntir (štajger), ki bi bil od rudarskega urada priznan, za banskitni rudokop. Zahteva se znanje jugoslovanskega jezika (slo-vensko aH hrvatsko) ter tudi nemškega. Dopisi na dr. Otona Vallentsehaga, Ljib-IjaM, Aleksandrova cesta št. 5. 98 Kolesa rabljena, kupuje J. Goreč, LJubljana, Goanosveiska c štev. 14. 99 loiatn teteffl koledar 1920 M dobi v vseh trgovinah s papirjem* Česa S 0— priatavsl poatnlao. — Kjer ni trgovin, naj se naroča direktno pri ljubljanski kartonažni tovarni I. B O N A t, sin v Ljubil« ni. Pri postnih naročilih naj se denar pošlje naprej. 101 Ženitna ponudba. 42 letni mož. vilji uradnik, zdrave, narave, resnega in poštenega značaja, priden delavec, zaveden Slovenec, išče vsled popolnega pomanjkanja znanja tem potom damo istega značaja za za pošteno dopisovanje, izmenjavo misli in prelivijenje nekaj srečnih ur; poznejša poroštev ni izključena. Samo resne ponudbe In ako mogoče s priloženo sliko, katera se vrne, se naprosijo na opravo .Slovenskega Naroda* pod naslovom .Bodočnost 3751/10p- 100 Vina *•* "*«*%►» letnic 1919 isaa rinv M fn4*\ Franc Pianist, sate-staft, aaaa it I, »rt Kritem 113 lin n nlai #ft tatt! "^ n ■aswB aa ajnjaj eaega konja in za dva, cena se zve pri prodajalcu Anton Jakdfaiaj, kovat, Kočevje. 114 niaakTaaftrai za 10° do l5° **fn*c pri- UIHsaJlillJ r raven, napetost toka 110 ali 220 volt, kakor tudi potrebno opremo kapi ostrSaifttvo Pedgrad pri Vraasteta (štajersko). ________H7 Vsako tnnniinn ura ttinen lesa kupi za takoj in dobavo do konca maja tega leta Budali* Dar-gan, trgovec, La&ko, in prosi tozadevne ponudbe za 100 kg franko vagon nakladalna postaja. "**'*■"**•*■ f^favif^ansi * **avraa s ussassn Magacn. 91 ilanMasat 1 Iflllt ** P****- iiaaVfanjl i mwm Dopisi pod .a»- gajaicarta It/lit* na upravo »Slovenskega Naroda«. 108 Rfisi sniUaaaaa faha 2* dve °»eDi. sHCaTl BnBllfIBa MBS plača dobra. - Ponudbe pod .Dabra plača/107« na upravo .Slov. Naroda". 107 p Bi iizRtt *5ž2S? Ponudbe p d .Otresti vazleek/105* na upravo .Slov. Naroda*. 105 llaitanaijijihrajo "e'/o^r Trafika cesta 11 1. aads'r. 104 KlIHl ta dobro ohranjena kompletna napi se oprava sa spala« sabo. Po,.ud be pod .Stalna oprava 83* na upra o »Slovenskega Naroda*. 93 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš iskrenoljubljeni oče, gospod Kari Noser cestni nadzornik v p. in posestnik dne 4. prosinca 1920 zjutraj po kratki mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika se vrši v torek, dne 6. t. m. zjutraj na farno pokopališče. PREKOPA PRI ŠT. JERNEJU, 5. januarja 1920. Žatejotl otroci. Razglas. Dne 2. januarja 1920 so bile izžrebane nastopne obveznice 4§/a deželnega posojila vojvodine Kranjske iz 1. 1888. 4 komadi po 20.000 K in sicer: 3 komadi po 10.000 K in sicer: 76 komadov po 2.000 K in sicer; 193, 464, 720, 914, 1229, 1530, 1842, 2180, 107, 324, 589, 860, 1107, 1317, 1453, 1976, 2258, 2451, 2741, 199, 533, 735, 941, 1231, 1533, 1844, 2186 110 126, 332, 642, 925, 1112, 1335, 1482, 2015, 2269, M72, 2882, 245, 557, 765, 957, 1285, 1553, 1863, komad 133, 355, 666, 952, 1139, 1338, 1624, 2019, 2297, 2489, 2901, 265, 566, 782, 979, 1309, 1586, 1869, ov pc 146, 357, 715, 987, 1180, 1347, 1697, 2040, 2300, 2510, 2970. 312, 579, 790, 1004, 1315, 1615, 1903, \ 200 1 201, 374, 748, 1001, 1186, 1400, 1710, 2062, 2341, 2562, 2979. 341, 597, 799, 1019, 1339, 1639, 1910, in si 222, 498, 795, 1048, 1198, 1421, 1730, 2081, 2345, 2572, 2989. : 25, 9 ; 37, 365, 655, 821, 1055, 1422, 1693, 1921, :er: 237, 526, 803, 1053, 1200, 1422, 1752, 2090, 2356, 2594, 2996; 36, 81, 95, 412, 681, 824, 1077, 1476, 1719, 1962, 10, 305, 548, 808, 1076, 1274, 1436, 1803, 2144, 2382, 2663, 52, 99; 154, 416, 684, 833, 1099, 1504, 1783, 1977, 19, 306, 557, 841, 1097, 1284, 1441, 1887, 2183, 2386, 2674, 98; 162, 456, 696, 862, 1135, 1507, 1785, 2014, 24, 313, 586, 850, 1104, 1307, 1451, 1962, 2210, 2414, 2675, Navedene obveznice bo Izplačevala kranjska deželna blagajna v Ljubljani od dne 1. julija 1920 dalje v Imenski vrednosti; izplača pa jih tudi s kuponi vred tri mesece pred dotekllm rokom proti 4% eskomptne pristojbine. Od prej izžrebanih obveznic 4% dežel, posojila so doslej neizDlačane nastoone obveznice: do 200 K. 5, 224, 364, 648, 894, 1060, 1173, 1254, 1394, 1616, 1734, 2027, 2168, 2256, 2388, 2523, 2778, 2853, 2973, 100, 425, 801, 1162, 1401, 1708, 1956, 77, 10, 68, 266, 370, 651, 909, 1069, 1176, 1299, 1396, 1635, 1761, 2056, 2201, 2268, 2406, 2536, 2791, 2857, 2988; po 2 190, 434, 923, 1182, 1414, 1778, 2002, 77, 282, 422, 667, 930, 1075, 1187, 1302, 1420, 1638, 1828, 2070, 2212, 2271, 2410, 2540, 2795, 2864, 000 K. 200, 448, 956, 1199, 1420, 1784, 2023, 81, 300, 485, 672, 941, 1079, 1191, 1306, 1434, 1640, 1839, 2094, 2213, 2279, 2421, 2549, 2798, 2866, 226, 467, 969, 1202, 1426, 1810, 2037, 100, 304, 503, 690, 995, 1091, 1216, 1310, 1457, 1641, 1858, 2105, 2217, 2290, 2430, 2564, 2799, 2911, 227, 484, 975, 1217, 1443, 1818, 2052, 111. «50o, 518, 726, 1004, 1105, 1235, 1337, 1472, 1644, 1862, 2114, 2220, 2301, 2462, 2625, 2804, 2920, 247, 507, 1013, 1225, 1543, 1822, 2060, 138, 325, 555, 762, 1019, 1115, 1237, 1361, 1477, 1653, 1872, 2129, 2223, 2306, 2495, 2705, 2810, 2938, 307, 537, 1022, 1227, 1546, 1899, 2099, 163, . 346, 556, 766, 1020, 1116, 1245, 1377, 1507, 1669, 1898, 2146, 2230, 2328, 2512, 2716, 2833, 2951, 323, 620, 1058, 1262, 1611, 1884, 2145, 178, 360, 612, 807, 1021, 1140, 1246, 1380, 1526, 1670, 1950, 2156, 2242, 2371, 2516, 2729, , 2845, 2954, 330, 686, 1130, , 1312, 1661, 1887, 2164; i 190, 361, 645, 826, 1045, 1169, 1248, 1387, 1547, 1709, 1960, 2161, 2255, 2378, 2521, 2770, 2847, 2965, 407, 733, 1145, 1332, 1700, 1901, a po 10.000 K: 95, 100; po 20.000 K; 24, 30, 77. Dam k mm I Ml I Mi HI MPUS) IH ■ MMMM1 Kinu a na aam i sanni ana um. V Ljubljani, dne 3. januarja 1920. NaCdafc: dr. TrfUcr L r. Večji antfiaa šteoKaltov je naprodaj. Poizve se: Jeranova nI. Številka 11. 10424 IfMnffnfaM 0rilJetec 45&/0. Zajamčeno rlapRsUM čistega nudimo z* ceno od K *HV— po Lt/a, franko sod, stanica Nova-Gradiška 1082o Kitrjt k letu Siincr-etl šivalni tfjllj pri C. I. Banani, Mesta! trg & Mnesasollcitotorla soreine odvetniška ptseroa dr. Ivana Lovrenefca v L obijani, Mi-fc losi ca t a cesta 41 v. 8. 06 Čevlje BBa na debelo in drobno mm Bniat, mm sa* i npll bi takoi veo sto kg Mam smole ekoče ali trde, tnr verige za prevažani« lesa« Obvestilo se pros na Franc Pust, LJubljana Strelišta olica št 33. 55 ~~Zn žMuTelpna-- išče delniško društvo izvrstnega strokovnjaka. Vešč naj bo postavljanja apnenic (poljskih peči) nameščenje dobro in trajno. Ponudbe na Blocbnarov anonča« zavod. Zabreb Jnrfava^a 31« rsod šitro^n „Vh^*90 781*'- H9 PlM! Pot! PoiflOFončg več vagonov, prve vrste (prima) se prodajo po jako nizki ceni; Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod „Pomaranče/35". Prva Juof^lovanska hm listu uri nudi pomade bele — rdeče, prah v zavitkih, kakor tudi beli izvleček „S I DOLIN" — tekočina v malih steklenicah — naboljše čistilo za vse kovine. A. Radestch nas!., Kaiail Zastopnik za Slovenijo Ivan Koželj, Ljubljana Tria?ka cesta 27 Prah se razpošilja tudi v celih vagoain Iniai večja domačija v Beogradu, v centru mesta, ugodno za rento ali zidanje novih zgi-adeb. Obračati se je radi informacije na upravništvo pod št. ,,908 Rudolf Mosae« Zagreb Ilica 21 v, 10832 P«F* KUPlUl ^W vsako množino hrastovih hlodov od 25 c m debeline naprej, kakor tudi hrastove deske 25 do 30 m/m debele oziroma nažagane frize za parketne deščice. Ponudbe s ceno franko vagon Ljubljana ali odpošiljalna postaja na Ivin Šiška, tovarna parketov ia parna žaga Ljubljana, Metelkova alf ca 4. v 10938 : Puma bosanske: •••• slive •••• • •M »lIVlj MM ▼ sato|!n p« 19 kllngr. Cnknlndn KavksMS Karml nrldntnk Konjak Ukorjl OnnanmaJMo nasnlauao ntno Mlass FaMPSMflnmIU jc.F£jii.ljuljaia Razpošilja po celem kraljestvu od 5 kg naprej poštnine prosto. fMMffnna ***** lz J*4* Ponsdb* na} MPajnl se pošiljajo aa postni pre-dal it. 31._________________________21 2 karespaadeata oziroma korespondentinji se sprejmeta za slovensko, nemško in italijansko dopisovanje. Strojepisci In stenografi Imajo prednost. Ponudbe je napraviti na ..SAVO", lesno trgovsko in lndustrijalno družbo z o z., Ljubljana. 42 Jri piemoeovniku v Hrastniku se s 1. svečanom t 1 razrisuie slsžba ooduradnika. Rtflektifa Se ^amo na moči, ki so v računanju po olu'rna zanesljive ter izutjeiie v stroepisiu. Plača po dogovoru Lastnoročno p»sane pro«in e z St- ri-čeval- o šolski rred zobrazbi in o dose-d nien slij?hovanju n^j se bhgoi/u'iio o s ti do 20, L n, na rudniško rav r Teljstvo Hrastnik. 116 lairnaa Mna deoisj nova. kompletna« Jedili IfM ta Drsiš. Vet se poizve v OlcisHstt aMd It l/P. aaisk. fvt, O BmjR dobra mlekarica. sa prosa. — ailffl. — Ogleda se lahko v NnnsM uiid it 3. aa DRVA mehka in trda dobavi in pripelje na dom. ▼• Saognottl, parna žaga za državnim kolodvorom. _____G92!__________________ SnciBJa, ^ZfGSS?* je nadalje v besedi in pisavi popolnoma zmožna s ovenSćine in nemščine m ki zna sten grafijo in strojepisje, se takoj spreime pod zelo ugodnimi rogo i. Prednost imajo one, ki so že delova e v pi