. Številka. Trst, v *n1»oto I I. junija 1 SOS. iVf^rrn« izdanje) Tečaj XXIII. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k. Lastnik konaorcij lista „Edinosti". Natisnila „Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, /jutranje izdanje izhaja ob 11. uri, večerno pa ob 7. uri. O ponedeljkih izhaja prvo izdanje ob 1 uri pop. \nroenina znaša : Obe i zda nji na leto . . . gld. SI'— Za »amo večerno izdanje . „ 12-— /a pol leta,Četrt leta in na mesec razmerno. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine še uprava Na drobno se prodajajo v Trstu ^jutranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke popoldanske Ste- ' vilke po 2 nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. EDMOST GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Mtane 4 nvč. Telefon Itv. 870. V edinosti Je moč! Oglasi «e rarunajo po vrstah v petitu. Za več-kratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zalivale, domari oglasi i. t. d. se računajo po pogodili. Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništui. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se no vračajo. Naročnino, reklama« ije in oplase sprejema upravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Iredništvo in tiskarna s(> nahajata v ulici Carin lin stv. 12. I'|»ri« vništ vu, td> pravuKtvo in sprejemanje lu-cratov m v ulici Molin piccoio Stv. II. nadstr. It" tiskarna konsorcija lista „Edinosti" v Trstu. Novejše vesti. Madrid 10, Kabel pri Snntiago ni prerezan. Ministerski predsednik jo dobil danes brzojavko od od tam. S Kilipin ni niknko vesti; istotako ni nikako vesti o uničevalcu torpedov »Terror«, o katerem so menili Amerikam, da se je potopil. )Vuslliirtoii 10. Oddelek mornarnice javlja, da je admisal Sampson dne 7. t. m. za u kazal križarjema »Marblehead« in »Yankee«, naj se polastita vnanjoga dela zaliva Guatanamo. Ladiji sti vstopili v pristanišče, sti prisilili neko topnjaeo, da se je morala umakniti v notranji zaliv, in sti vzeli potom tudi notranji del pristanišča, katerega jo zašel »Marblehead«. M'hsIi | iiifton 10. Hiša reprezentantov jo vsprejola 164 proti 107 glasom poročilo ukupnoga odseka o zakonu za pokritje vojnih stroškov. Wasliiiiirton 10. Brodovje, sestoj oče iz dO ladij, ja zbrano v vodovju Kloride, da sprovede transporte na Kubo. Dunaj 10. Na slavnost Palackcga, ki se bodo vršila v Brnu prihodnjo nedeljo, odpošljejo tudi Jugoslovani svojih zastopnikov. (Iz ravnokar došlih ljubljanskih listov posnemamo, da pojdejo v Brno v imenu »Slovansko krščansko-narodne zvezo: posl. Einspieler, Pogačnik, Klaič in dr. Žitnik. Op. ur.) Dunaj 10. Ni nikako nade, da bi posvetovanja obeh odborov kvotnih deputaeij doseglo kakov vspoh. Dunaj 10. V današnji seji državnega železniškega sveta se jo spominjal predsednik dr. NVittek umrlih členov tega sveta. Kar se dostaje vozovja državnih žoloznie, je povdarjal sokoijski načelnik Piehlor, da letni naraščaj vozov za prevažanje blaga znaša na državnih železnicah (> °/0. Poleg toga se letošnje leto vzame v najem 1700 vozov za iz-posojevanje. Vrhu tega ukrene vse potrebno mini-sterstvo za železnice. Na predlog t r ž a š k e g a z a s t o p n i k a B u rgsta 11 erj a je državni železniški svet p r i p o r o čil m i n i a te rs t v u za železnice, naj čim prej izvede drugo železniško zvezo v Trstom. ie-li irredentovcev v Trstu ali ne? »Gazzetta di Venezia« piše: »(Medalja Trsta o petdesetletnici italijanske ustave.) Na željo in s prispevki tržaškega prebivalstva je dal odbor jnli-ških alp povodom petdesetletnice proglašenja italijanskega statuta nakovati spominsko medaljo, z željo, da hi vsi sinovi Italije imeli Jeden sam zakon. Medalja, 00 mm v premeru, kaže na jedni strani del rimskega stebrišča, predstavljajoči tempelj Patria italiana . Mod stebri so pomeščene figure, ki predstavljajo posamične sovražnike Italije. Iz sredo se dviga »Italija«, stopajoča ženski osebi nasproti, v kateri je poosohljen Trst. Le-ta ženska (Trst) postavlja nogo na prvo stopinjo tem-peljna ter steza svojo razprostrte roke proti njej, >Madre patria«, proseča poslednjo podpore v svojih nadah. Na drugi strani je odprta knjiga, na katero jedni strani je beseda »statut«, na drugi pa letnica 1H4H. — ter na nekakem ščitu napis: »Commemorando il patto — A guarantigia della libertA d' Italia — Vol uto del popolo e del Re — Trieste attende. (V zmislu pogodbe v zajamče- nje svobode Italije — zaželjone od naroda in od kralja Trst čaka.) Spominjska medalja, ki jo resnično umetno tlelo, je izdelana v atolijeju John-sona v Milanu. Jedini eksemplatf v zlatu, posvečen mostu Turinskemu, se je izročil po posebni deputaciji, sestoj oči iz gospodov dra. Biharda Fabrisa in Uajmunda Battera. Nekaj eksemplnrov v srebru je določenih prvim mestom Italije, drugi, iz bronca, s«; razpošiljajo senatorjem in poslancem kraljestva, listom itd. Vsaki medalji jo pridejana diploma, opremljena umetniški«. Toliko smo izvedeli po odkritosrčni gostobo-sednosti uvodom imenovanega beneškega lista. Hvala mu na tem! List »ReichsNvehr«, ki tudi govori o tej medalji, vprašuje: Kaj poreko k temu merodajni krogi v Trstu?! Ti ljubi in mili Bog: kaj poreko?! Oudno vprašanje to, na katero je odgovor prav težak, ali pa prav lohak — kakor si že hočemo vzeti stvar! Mi bi odgovorili n. pr. tako-le: O sedanjih »me-rodajnih krogih« ne moremo reči ničesar, ker no vemo še, da-li so sploh že kaj premišljali o vprašanju: je-li irredontoveev v Trstu ali ne?! — O »merodajnih krogih«, ki so bili še no dolgo temu, pa vemo, da bi isti bili kar pripravljeni z odgovorom : to so same otročarijo ' (Gassenbli-beroien.) Pozabiti pa ne smemo, da jo tudi med sedanjimi »merodajnimi krogi« še mnogo onih, ki so bili že poprod. Po tem dejstvu naj si čestiti čitatelji kombinujejo stvar in pri k roj d odgovor na vprašanje: kaj poreko »merodajni krogi« v Trstu ogori opisani spominski medalji?!1 Med tem, ko kombinujejo naši čitatelji in se »merodajni krogi« skrbno — izogibljejo vprašanju o irrcdenti v Trstu, pa »čaka« »Trst« in goji »svoje nade« in »razprostira svoje roke« proti »Madre patria« — da govorimo z gori opisano medaljo! No, mi zaupamo dobremu geniju naše državo, tla obvaruje on, da »Trst« ne pričaka nikdar, česar čaka!! V pregovoru je že, da mora često moč popraviti, kar je pokvarila diplomacija! Hvalimo Boga, da na tem poslu »popravljenja« grehov diplomacije stoji včasih meču na strani tudi dobri genij. Tudi on čuvaj torej milo domovino našo in nam občuvaj te svete zemlje naše ob obali Adrijo, dokler ne pridejo »merodajni krogi« na jasno, je-li irredentovcev v Trstu ali ne?! Politični pregled. K položaju. Stvar so glasi skoro absurdno in vendar jo resnična: naj huji ubijalec vzajemnosti vseh nemških strank brez razlike politiškega mc-nenja, takozvane gemeinhiirgsehnft, je— gospod \Volf. Njegovi govori ne zgrešajo nikdar svojega efekta v tej smeri. Zadnjim govorom svojim pa je tako rekoč prekosil samega sebe, dosegel je najsi-jajnoji rekord. Gospod Dipauli se svojo stranko je že polnil kovčeke in delal zadnje pripravo za odlični iz bližine nesimpatičnih mu Slovanov, da se namesti v senci košatega nemškega hrasta, kjer imata svoje šatore \Volt' in Sehonerer. Vse je bilo že pripravljeno za koncentracijo vseh nemških strank — kar je z grmel gospod \Volf s poznano, lastno mu, cinično odkritostjo, da ta hrast ne srka življenja sokov iz avstrijskih tal, da tudi ne more vspovati v avstrijskem okvirju, ter da oni, ki so postavili svoje šatore pod tem hrastom, prisezajo na idejo protostantsko-velikonemško, no pa na katoliško-avstrijsko-nemško. Gosp. Dipauli je okamenel v prvi hip, iu vskliknil nekaj novo!jno proti Cehom; a na to se jo obsvestil ter spoznal, tla bi bil zločin na lastnem programu in na lastni stvari, ako bi katoliški konservativec hodil v bližino takih šato-rov. Gosp. Dipauli soje skesano povrnil v t a b o r desnice in — n e m š k a g o m o i n -b (i r g s c h a f t j e bila porušena na jednom o g 1 u. To je jeden glavnih dogodkov po govoru NVolla. Zaboleživši to dejstvo pa nismo spremenili svojih nazorov o »stanovitnosti« Dipaulija in o koristnosti za nas, da je ta skupina obešena na naš voz kakor — zavora. Tudi Poljaki so izdali slovesno izjavo, da ostanejo i v bodoče zvesti programu desnico. Ker je bila ta izjava vsprejeta soglasno, torej tudi od kompanijo Madejski A: Ruto\vski, sodili bi, da tudi na to stran ni zgrešilo elekta Wolfovo veleizdaj-stvo. Ako Nemcu Dipauliju ni dopuščala vest, da bi stopil v tako kombinacijo, knmo-li da bi mogel Poljak storiti kaj takega?! No treba, dajo človek Slovan, ampak dosti jo, da ni Velikonemec in izdajalec avstrijske domovine, pa no more biti v družbi z ljudmi, ki govore, kakor govori jeden \Volf. Glavni znak položenja je torej ta, da je Wolf zopet nekoliko utrdil organizem na desnici, vdol-bivši zopet jedno luknjo v nemško gemoinburg-sehaft. O tem, kar namenijo vlada, tu1 kaže niti da bi govorili. Saj bi morali beležiti celo vrsto ugibanj in govoric. Počakajmo do torka in videli bo-demo, za katero pot se jo odločil grof Thun. Wolfu po prstih. »Kolnischc Zeitung« svari pred tem, da bi nado, izraženo od poslanca Wolfa v avstrijskem parlamentu, nado, tla nemški bratje gori v raj h u ne dopuste, da bi avstrijski Nemci ležali na tleh, hoteli tirati do skrajnega. Rečeni list no bi hotel svojim molkom vzbujati nad, ki se težko ko daj uresničijo v tem zmislu. Naj so simpatije še tako tople, to pa jo vendar izključeno popolnoma, da bi nemška država kedaj posegla v sffiro avstrijskih interesov. Nemci gori v državi goje trdno nado, da avstrijski Nemci sami pripomorejo do zmage opravičenim zahtevam svojim. Nemška država ima nujen, velik interes na tem, da je A vstro-Ogcrska močna. Kolniseho Zoi-tung« obžaluje sedanji položaj v prijateljskem in z Nemčijo zvezanem cesarstvu, katero poslednje hoče ob težkih notranjih bojih izreči zahvalo in spoštovanje svojemu vzvišenemu vladarju ob petdesetletnici njega slavnega vladanja. Tako kolonjski list. Seveda bi se moglo ugibati, da-li je ros le korektno mišljenje narekovalo to lekcijo gospodu \Volfu, ali pa le ozlovoljcnost radi tega, dajo rečeni kompanjon Sehonerjcv veliko preodpet v svojih govorih, oziroma, da je mož tako nepreviden, da obeša na veliki zvon, kar mora dobiti še le trdnih oblik v skriti delavnici veliko matere Ger-manije! In ki naj bi ostalo skrito, dokler uc pride tisti »veliki trenotek , o katerem jo govoril ti' dni gospod \VoIf tako odkrito in drzno, da je morda se svojo hlastnostjo vendar enkrat izbil dno eel<5 ploviti potrjH'žljivosti | >i*< »ti avstrijskim narodom vsikdar energičnih avstrijskih vlad. Ali lmiii si kakor hoče: bratje v rajhu naj si /npomnijo, da ko gre /a avstrijske stvari, tu* ka/c govoriti samo / gospodom NVolfotn, ampak da je tu tildi nekoliko milijonov Slovanov, ki so dolžni nami no hi, skrbeti za to, da simpatije«, o katerih govori Kolnisehe Zcitung«, ne zadobe konkretnih oblik, ki Ki mogle postati nevarne — nam in tej avstrijski državi!! Se že poskrbi tako ali tako, da \Volfova drevesa ne v/rastejo do nebes! Računi brez podlage. V/lic vnem najno-vcjim poročilom, vzlie manifestaciji poljskega kola , vzlie najnovcji spremembi v smeri Dipaulijevega manevriranja, vzlie dejstvu, da se ravno poljski novinarji v velikem številu udeleže shoda v Pragi, da glavno mesto Galicijo odpošlje svojega župana V Prago v poveličanjo proslav«' Palaokega: vzlie vsem tem pojavom dcbutirn graška Tagespost« z vestjo, da desnica ra/pa milijonov za izvršenje najnujnejših del. O tem predlogu se je pritožil svetovalec Ivan G ori u p, da so ni jemalo ozira na potrebščino okoličanov in da se ni povprašalo prav nič okoličanskih zastopnikov o tem, česar treba okolici! Naznanil je tudi, da okoličanski zastopniki sestavijo svojo posebno spomenico, katero predlože stavbenemu uradu v pregled. Če se ne ugodi njihovi prošnji, bodo oni proti tako velikim izdatkom. Dr. Venezian je izjavil, da je pravično, da se uvažujejo opravičene želje okoličanov. Svetovalec Dollenz je pritrdil besedam Gori u povi m in jih podprl z dokazi. Seja je bila zaključena ob D. uri zvečer. (Jrof Alfred Corouilli. Razni listi so prinesli vest, da se jo odpovedal poslanstvu visokor. g. Alfred grof Coronini. Mi pa moremo povedati svojim čitateljem, da g. grof je danes prav tako šo poslance, kakor je bil zdaj loto. Vesolje nekaternikov je bilo torej prezgodnje. _ Z vso odločnostjo pa zavračamo zlobne opazke nekaterih irredentovskih listov, češ, da visokorodni grof je že sit Slovi........ ki ko vodno obešajo za njegov žep itd. — Na to odgovarjamo, da gospod grof vedno enako ljubi slovenski narod, kakor ta njega. Kar g. grof žrtvuje za nas Slovence, stori vselej iz svojega nagiba; on izdatno pomaga, kjer vidi potrebo, in to stori z veseljem, z navdušenjem za dobro stvar. In slovenski narod mu jo tudi hvaležen. — A' drž. zbor lotos še ni šol, ker so mu zdravniki prepovedali. Toliko na znanje ljubeznivim nasprotnikom. — Tako čitamo v danes došli nam »Soči«. Šolski dom v Gorici. Poslopje v Križni ulici je doraslo že do druzega nadstropja, tako, da bodo goriški Slovenci že na jesen mogli slaviti bla-goslovljenje Šolskega doma«. Ako pomislimo, da jo v kratki dobi devetih mesecev že podpisanih 20.000 ghl. za to neizmerno važno ustanovo, moramo sneti klobuk z glavo prod Goričani in jim čestitati najsrčnejo. Koliko divnoga cvetja poganja sedaj na Goriškem slovenska požrtvovalnost! Narodu, ki tako ume skrbeti za svoje kulturne po- trebe, se ni bati za svojo bodočnost. Rad ujmo se torej na delavnosti Goričanov: kajti njih korist — naša korist!! Vipavska železnica. Zdaj gredo dela hitreje od rok. Od »I. t. m. so že razpoloženi (in bodo do li>. t. m.) pri županstvih na Vipavskem vsi načrti za odkup sveta, koder pojde železnica. — Vsakdo naj si torej ogleda te načrte na županstvih, da ho znal varovati svoje koristi in pravice. Določen je tudi že pol i tisk i obhod proge do km. Obhod prične 4. Julija od Gorice do km. po svetu občin Gorica, Št. Andrež, Vrtojba in Miren; — f>. julija od .'l. do 7. km. po svetu občin Vrtojba, Orohovlje, Bilje in Buko-viea; »>. julija od 7. do I t. km. po svetu obČ. Bukovica, Prvačina in Vogcrsko; — 7. julija od 11. do 14. km. po svetu Prvačine in Domberga; X. julija od 14. do 17. km. po svetu Dornberga in Batuj; — 0. julija od 17. do 20. km. po svetu Batuj in Sela, — Ostali del proge pozneje. Ob tej priliki naj občine dajo na zapisnik svoje zadnje zahteve, prod vsem, da zahtevajo vse napise najprej slovenske in potom, ker drugače že ne more biti, nemške. Imena postaj morajo ostati čista, kakor: Št. Andrež, Miren, Bilje, Rt ■nče ; edino Ajdovščina moro pridržati že priznano nemško Haidonseluift na drugem mestu. — Pričakujemo, da vse občine dajo take zahteve na zapisnik, ker pravi čas je zdaj, da se ne bodo pozneje pritoževale. »Soča.« V slovo. S 1. julijem se umaknejo iz prometa novčiči in polnovčiči; z istimi izginejo zadnji ostanki starega drobiža. Italijani med seboj. — To jim že treba priznati: Italijani so superijorni v — škandalu. To ni kar si bodi, kar so si zmetali to dni na glavo drug drugemu gospodje uredniki »Mattina« in »Pic-cola« ! Kaj taeega ne zmoremo mi Slovenci; ros: inferijorni smo! Vidi se, da ne srkamo nektarja iz božanstvenih virov avito eulture. Kako primitivni smo mi Slovenci v svojih nazorih o življenju ! In sosebno pa še o dolžnostih novinstva! Kolika naj i v-nost je to, ki meni, da v novinarskih razpravah je stvar vse in oseba — nič!! Kolika najivnost, ki inoni, da to vpliva na ljudstvo demoralizovnlno, in da jo tudi brutalno, ako so zasebne stvari urednikov in njih bolj ali manj umazana minolost razpravljajo pred vso javnostjo na dolgo in široko! Le najiven Slovan, noohlizan odavite eolture, more misliti, da to uničuje ugled institucijo novinstva ter da mora ljudstvo zgubiti vsako spoštovanje ne le do dotičnih urednikov, ampak tudi do novinstvrf samega, ako se kar eoram puhlico pore umazano perilo posamičnih urednikov, tako, da ti kar udarja v nos smrad mlakuže! Kakor rečeno: le nas nekultivirane Slovane morejo begati taki pomisleki. Italijanski novinarji pa so vzvišeni nad tako malenkosti! Oni so še ponosni, kadar so veselo preobračajo v — smrdljivi mlaki. Toda, govorimo resno! Takih gnusnih stvari so si metali te dni v obraz uredniki »Mattina« in »Pieeola«, da celo ta poslednji — kateremu bi smeli očitati vsej prej nego tenkočutnost — slednjič ni mogel drugače, nego da je uložil tožbo proti uredniku in izdajatelju »Mattina«, Xa tej razpravi se seveda razobesi še enkrat vso umazano perilo; morda izpostavijo na ogled še drugih pikantnosti iz aktov sodnih oblasti v — Italiji! ! Saj to je ravno, da tržaško laško novinstvo pokriva svoje potrebe skoro izključno od tam doli iz Italije!! Večina tukajšnjih novinarjev so tuji podaniki, ki tu razobešajo svoje umazano perilo in jim jo zajedno poverjena poli-tiška vzgoja tržaške javnosti!! l)a v tej vzgoji ni ravno na prvem mestu poglavje o avstrijskem p a t r i j o t i z m u, to si je pač lahko misliti! In potem je še ljudij, ki se čudijo, da je v nas tako — kakor je. Toda »Mattino« ima sedaj boj na dve fronti; boj — na umazane cunje! Tudi z uredniki socija-listiškega »Lavoratore« si jo »Mattino« v laseh. Pov-dariti treba, da so to sami krcmen-soeijalisti. Teinu v dokaz se lahko sklicujejo na dejstvo, da so v kratki ■in času služili že po vseli uredništvih tržaških. Kdo bi jim mogel torej očitati, da men j njej o svoje — prepričanje!! Včeraj popoludno je bila tiskarna Tomusi-cheva, kjer so tiska »Mattino«, pozorišče nastopne idile. Na vratih je stal g. Tomasieh. Mimo je prišel neki urednik od Lavoratore«. Poslednji je me- ril prvega izzivaj«»čimi pogledi. Prvi je zgrabil jm-slednjega za vrat ter ga potisnil v hišno vežo. Poslednjemu je došla pomoč od dveh tovarišev, prvemu pa od njegovih sinov. Stvar se je pomirila za trenotek. Potem je prišlo več oseb na prag To-masicheve tiskarne. Ta nova vojska je hotela nad Toniasicha palicami in solnčniki. Toda le-ta je bil junak, ako smemo verjeti poročilu v »Mattino«, ki je pognal v beg vso Lavoratorovo« vojsko...... In nam ne preostaja druzega, nego da vsklik-nemo: Živela italijanska superijornost, ki se pojavlja najlepše, kadar so Italijani — med seboj!! Občili /bor zadruge k romarjev, srost II-niearjev in hotelirjev se je imel vršiti včeraj popoludno. Večina društvenikov-krčmarjev se jo zjedinila in dogovorila, da je treba odsloviti sedanji odbor, kateri ni izpolnjeval svoje naloge. Razycn tega trde, da vprava blagajne ni bila pravilna. Le-ti so razposlali tudi posebne okrožnice, v katerih so dokazali, da dosedanji odbor zaslužuje nezaupnico. Zadovoljstvom moramo omenjati tukaj, da so bile dotične okrožnice tiskano v vseh treh jezikih. Na občni zbor je došlo kakih 2H0 zadružnikov. Zborovanje se pa ni vršilo, ker..... da, tu no vemo, kako je bilo prav za prav. »Triester Tag-blatt« poroča, da se jo oglasil za besedo magistralni asesor dr. Artico kakor zastopnik obrtne oblasti inje prijavil, da predsednik in podpredsednik nista mogla priti, ker sta nenadoma — obolela!! Tudi »Piecolo« poroča o nenadni bolezni obeh gospodov, z razliko pa, da jo gostilničar Ha oker prijavil zborovalcem to »tužno« vest. Slednjič pa bodi zabeleženo kakor se poroča nam — namreč, da je predsednik sicer došel, da pa je zbežal, ko je videl, kaka sapa piše mod zborovalci. Tako različno so glase poročila, ki pa soglašajo v tem, da je bilo ogorčenje med zborovalci veliko. Mestni stražarji so se hoteli nekaj utikati vmes, kar jo še pomnožilo razsrjenost zbranih gostilničarjev. Ker torej predsedništvo ali ni prišlo, ali pa jo pobegnilo, so seveda zborovanje ni moglo vršiti. Odhajajoči zadružniki so ugibali razburjeno, kaj bi bilo storiti proti predsodništvu ?! Razmero v tej zadrugi morajo biti res nekam čudno. Noben krat so občni zbor no moro izvršiti že o prvem sklicanju, ker tega noče —- predsedništvo. Isti manever so je izvršil pred par loti, vsled česar je bilo takrat polomljenih precej stolov in pobitih — nekaj glav. Kar se tiče resničnih ali morda le namišljenih nepravilnosti, nas stvar ne briga dalje. To naj poravnajo meti seboj zadružniki in predsedništvo. Briga nas pa dejstvo, da tudi ta zadruga stoji verno na strani drugim ustanovom tržaškim v — preziranju našega jezika v lice dejstvu, da je dobra polovica krčmurjev tržaških naše narodnosti!! Seveda so tudi ti poslednji krivi, da je tako. Maloveč odločnosti, pa bi bilo drugače!! Ako res pride do nove dobe v upravi zadruge, pa naj pride nov duh tudi mej našo slovenske gostilničarje! V Marko vije! Vsmiljenje do svojega bližnjega je cvetka — hči božja! To je plemenita cvetka, ker klije v vseh plemenitih srcih. Glavni znak plemenitosti duše je sočutje z sočlovekom. Takega sočutja smo dolžni vsem ljudem na svetu. Koliko bolj nas vežo ta plemenita dolžnost do onih, ki so z nami jedna družina, ker nas spaja žnjimi sorodstvo krvi!! In sosebno tedaj, ko tak brat naš po rodu, krvi in govorici trpi bedo, ne da bi bil kaj zakrivil: ali moreš drugače, nego da mu odpreš svojo srce in — svojo roko! Za nas je sedaj irelevantno to vprašanje, kaj in koliko so zakrivili oni okoličani, ki ječe sedaj v zaporih, mi vemo le to, da njih družine ni ho zakrivile ničesar, a da trpč sedaj bedo, ker so jim odvzeti oni, ki so skrbeli zanje. Te družine so naši bratje! Bratom pa moramo pomagati. Res se jo storilo že precej, ali potreba je velika in je v pcrmaucnci! Nad 70 družin je, ki potrebujejo pomoči vsmiljenih src, dokler jim ne bodo povrnjeni hranitelji. Plemenit je bil torej sklop društva Adrija v Barkovljah, da priredi jutršnji dan kouccrtno veselico na korist nesrečnim družinam zaprtih oko-čanov. Vrt narodnega doma v Barkovljah je lep, a najlepši je — namen tej veselici!! Nadejamo se torej, da pohiti jutri v Bar-kovlje, kdor bode le mogel, dbor »Pelalskega podpornega druStva« v Trstu je sklenil v zadnji seji enoglasno, da priredi dne 2ti. t. in., o priliki izlčta pevskega društva Ljubljana", izlet v Sežano svojim posebnim vlakom. Vabijo se torej vsa narodna društva Trsta in okolice, da pravočasno ukrenijo vse potrebno za ta izlet, da bode možno o pravem času dogovoriti potrebno z inšpektoratom južne železnice. Vsem narodnim društvom našim jo dolžnost delali na to, da bode udeležba od naše strani veličastna. To snu* dolžni milim ljubljanskim gostom in dolžni smo tudi namenu, v kateri se priredi velika narodna slavnost v Sežani. Ustanovljenje brzojavne postaje v Jlodljl-Izlakill. Dne 10. rožnik« se jo odprla v Medij i -Izlakili, političnem okraju litijskem, nova brzojavna postaja z omejeno dnevno službo, združena s tamošnjim poštnim uradom. /aloiura. Sedaj 4Motni Anton Lubces&ta-jarskega, kateremu bi človek prisojal že kakih <»() let, je zapustil prod sedmimi leti svojo ženo in svojo hčerko. V St. Petru na Stirskem se jo seznanil potem z sedaj 27-letno Viljelmino Kozjak, s katero sta živela potem skupaj. Ker jima je šlo slabo, sta prišla pred tremi tedni v Trst. Tudi tukaj ni kazalo bolje. Toda Viljelmina sije vedela pomagati; zapustila je njega in so preselila lepo v »veselo« ulico Pcscheria št. 1. Mod tem je Lubee dobil delo na državni železnici. Hudo mu jo delo, da ga jo zapustila tovarišioa. Sinoči se jo podal k njej. Dobil jo je ter je zahteval, naj se povrne k njemu. Toda ona so mu jo le nasmehnila v odgovor. To ga je raztogotilo še bolj in v jezi svoji'je potegnil izpod pasu kuhinjski nož. Ona jo hotela zbežati, a ni več mogla, ker pograbil jo je za roko in jej ob enem zasadil nož v trebuh. Mej tem, ko se je ona vlekla po stopnicah doli, zabol je Lubcc nož v trebuh samemu sobi. Oba sta bila takoj v krvi, Ljudje, ki so prihiteli od vseh strani, so ju prenesli v bližnjo lekarno. Zdravnik z zdravniške postaje je naročil, da se preneseta hitro v bolnišnico, kjer ju so zdravniki operirali. Oba, posebno pa ona, sta v veliki nevarnosti. Samomor. Včeraj se je vrgla z okna tre-troja nadstropja v ulici Nuova št. 18 na dvorišče še mlada šivilja Natalija Minal iz Scnta v Švici. Padla je ravno pred vratarja, ki jo pometal takrat dvorišče. Zmečkala si je vos obraz, zvila noge in so je poškodovala tudi v notranjem tako hudo, da je umrla že čes dobre pol tire potem. V pismu, ki ga je napisala za policijo, prosi, da se nima nikogar obdolžiti radi njenega dejanja. Samomorilka prišla je pred jednim mesecem v Trst. Zblaznel je sinoči 04-letni Josip M. iz sv. M. 31. Magd. spodnje. Zdravniku z zdravniško postajo so je posrečilo zvabiti nesrečneža seboj v bolnišnico. Policijske vesti. Včeraj je redar odvel na polioijo služkinjo Vršulo K., ki je hotela oddati ponarejen srebrn goldinar. Ker je že prej enkrat hotela oddati ponarejeno krono, odredila se je takoj preiskava na njenem stanovanju. Aretiran je bil sinoči 5G-letni Josip Germ radi grdega vedenja. Aretirana sta bila včeraj popoludne Ivan Gržol in Marij Dellolio, ker Bta na parniku » Aehile« pometala v morje kuhinjskega pohištva, vrednega 5 gld., potem, ko sta prosila in dobila tam za jesti. Jor Stol an, 4H-lotni eunjar iz Cividada, je bil aretin minolo noč, ker je izgnan od tu. 100.000 kron in 4 krati 25.000 kron so glavni dobitki j u bil ej ne razstavne loterijo, ki so izplačajo v gotovem lo z 20°/0 odbitka. Mi opozarjamo naše čitatelje na to, da bode žrebanje nepreklicno dne 24. junija iHilH. Loterijske številke, izžrebano dne 11, t. m.: Dunaj:........22, 1, 413, 11, 7<> Gradec:.......71), 01, 70, 43, 33 Koledar: Danes v soboto 11, junija: Barnaba, up,; Marcija, m ur. Jutri v nedeljo 12. junija: 2. pobili k. Janez Fak. spozn. Solnhii: Lunin : Izhod ob 3. uri 30 min. Izhod ob —. uri — min. Zahod „ 8. „ 20 „ I Zahod „ 12. „ 10 „ Ta je 24. teden, Danes je 101. dan tegu leta, imamo o rej Se 204 dni. Književnost. Rusko-slovenski slovar, (ZvrSetek.) O vsem tem pravi nevtrudni gospod pisatelj v svojem predgovoru : »V pričujočem delu ponujam svojim dragim rojakom pomožno sredstvo, katero jim omogoči, da se nauče jezika največjega in najmočnejšega slavjan-skega plemena in da bodo črpali neizmerna bogastva rusko književnosti iz nje prvovira. Popolno odveč se mi zdi, razprostranjevati se o važnosti znanja ruskega jezika za vso evropejske narode sploh, za nas jednokrvne brate Ruskih pa šče posebe; ako so romanska in germanska plemena s takoj mrzličnoj energijej začela pečati se izučenjem jezika velikanske severne države, to mi, Slavjani, seveda ne smemo zaostajati za njimi. Zalibog, dosihdob Slovenci rusko-slovonskega slovarja popolno niso imeli, a jedina pred desetimi in desetimi loti izdana in zdaj sestavljajoča biblijografično redkost »Ruska slovnica«, katero je spisal blagega spomina o. Matija Majar, bila je nepopolna in imela mnogo drugih nedostatkov. Pričujoča slovar in slovnica zaključata v sobi le ono, kar sestavlja razliko mej ruskim in slovenskim jezikom. V slovarji torej so izpuščene besedo, ki so obče obema jezikoma in ki imajo v obeh jeden in isti pomen; v slovnici pa, da-si so jednake v obeh jezikih oblike in jednaka pravila tudi izpuščena, no pokazuje so na njih istovetnost, da bi si bolj zaupal oni, kateri jo rabi. V slovarji pa so ipak pomeščenc besede, katere imajo rasten slovenskega šče poseben pomen v ruskem jeziku, n. pr. djdlo, vodit. Daljše stoje v slovarji le osnovne besede, izvodne pa lo takrat, ako so jih pomen težko ali celo popolno ne daje zaključiti iz osnovne besede; tako prevod besede tidjčl ne kaže premo, kako je treba razumeti izraz: »udjćlnij vjos«. Besede, ki so popolno ne dajo prevesti ali ki so ne dajo prevesti v svojem točnem pomenu na slovenski jezik, objašnjene so celimi stavki; takemu objašnjenju dajala so je tudi prednost pred besedami krajevnih slovenskih narečij. Iz besed, vzetih iz starih jezikov, razlagajo se le one grške besede, katere se tičo bogusluženjn n. pr. prosforit, dlskos, itd. Posebno se je pazilo na naglas. Naglas je duša jezika. Razgovor boz pravilnega naglasa je godba boz takta. V slovarji je dolgi glasnik z naglasom zaznamovan znakom kratki naglašeni glasnik pa znakom n. pr. pisitt, tolpi!; besede z dvema znakoma mogo imeti ta ali oni naglas, n. pr. ščelkilt čita se ščolkat, ali pa ščelkat. Naglas samostalnikov so včasi promiče. Pri tem so vzmožni slodeči slučaji: a) naglas pada na padožno konečnico začenši od ro d i ln i ka j ednine; pred takimi stoji znak —, n. pr. — rukav, -A, -il, -?>m itd. b) naglas pada na padožno končnico začenši od imen ovalni ka množine; pred takimi stoji znak *, n. pr. * slovo — slovit, c) naglas prehaja na končnico začenši od rodilu i k a množine; prod takimi stoji znak ==, n. pr. — ploščad, množ. ploščadi, pldščadčj, d) polnoglusni samostalniki ženskega spola: borodft, golovA, sko-vorodit itd., ki močo v tož, jedn. in imen. množ. naglas na začetni slog, označeni ho n. pr. -f-borodit; torej: bdrodu, bdrodi — vsi drugi padeži imajo naglas na konci. Ostali slučaji premičnosti naglasa v sklanjatvi objasnjujo so v slovnici v poglavji »O ruskem naglasu«, kakor tudi pri posameznih delili govora. Tako se slovnica in slovar mej seboj popoln j ujeta.« To knjigo pribavi si vsak, kdor koli se smatraš slovenskim izobražencem. Gotovo ne bo ti žal za ono tri krone, ki jih za-njo potrošiš. Učo se ruskemu, učimo so svoj emu jez i k u. Kotlar prolistaš, predragi prijatelj! kedar promozgaš v prvem tednu lo to slovnico, vzemi v roke n. pr. A. S. Puškinova sočinjentja. Naletevši v njih na kako besedo, tebi neznano, — in višo od treh četrtin ti bo žo znanih, — pogledi v slovarji, kaj da ona pomenja; po tretjem, četrtem tednu ti so ista so-činjenijn tako priljube, da jih ne denoš več iz roke, dokler jih prav \soli no pročitaš. V mesce dnij premagaš najhujšo potežkoče in po nedolgem bo ti ruščina isto tako tako domača, kakor ti je domača draga tvoja slovenščina. Poskusi torej : friseh gewagt, halb ge\vonnen. INI. A. Lamurskij. Zadnje vesti. Madrid 11. Govori so, da bode skušala Nemčija sklicati splošni evropski kongres za pretreso-vanje filipinskega prašanja. Madrid 11. Brzojavka iz Havane poroča, da se nahajajo pred tamošnjim pristaniščem dve top-njači in jeden monitor. Pred pristaniščem Santiago do C u ba je 20 ladij, med njimi S oklopnie. Now-York 10. Iz Washingtona došla brzojavka javlja, da se transportno Indije za prevažanje vojaštva na ('uho nahajajo še vedno v Tampi. Masliiiitftoil II. Senat je vsprejel poročilo odseka obeh zbornic kongresa o zakonu za pokritje stroškov za vojno. Dllliaj 11. Cesar je vsprejel danes zjutraj v daljši avdijenei ogerskega ministerskega predsednika BanilV-ja. Dunaj 11. Avstrijska kvotna deputacija se jo sešla danes zjutraj pod predsedniStvom grofu Sehonborna. Navzoča sta bila ministerski predsednik grof Tliun in finančni minister Kaizl. Zbor je imenoval odsek sedmih členov. Danes zjutraj sti imeli obe kvotni deputaciji skupni pogovor. IjVOV II. Poljski poslanci, ki so se povrnili v domovino, so pozvani brzojavno od predsodništvii poljskega kluba, naj pridejo gotovo na Dunaj za prihodnji torek, kor jo pričakovati važnih dogodkov. Itllliaj 11. Jutri bode ministersko posvetovanje, na katerem so utegnejo storiti sklopi za pojašnjenje neznosnega položonja. Sosebno se mora odločiti ministerstvo, ali so bodo nadaljevalo razprave v zbornici, ali pa so ista odloži. Najnoveja trgovinska vest. NeW-York 10. junija. (Izvirni brzojav.) PŠeniea za julij lbV/4 (včeraj D38/i,)> m st,l)_ tember 7t)7/» (veeraj 80), za deeember (včeraj 7Hn/n), koruza za julij 37"/i (včeraj 368/i,), za september 383/i (včeraj 375/s), mast 622 (včeraj G57). Zahvala. Podpisani odbor so zahvaljuje tem potoni nuj-srčnojo tamburaškomu zboru od Sv. M. JI, Spodnjo za prijazno sodelovanje na veselici, kakor tudi igralcem in igralkam, da so Udi častno rešili svoje uloge. Iskreno zahvalo izrekamo še posebe slavnemu pevskemu društvu »Kolo« iz Trsta, ki se jo korporativno vdeležilo našo veselice; potoni pevskemu in bralnemu društvu »Straža« iz Plavij, da so ni plašilo dolge poti, ko je hotelo utrditi bratsko voz mod okoličani in Istrani. Koncčno bodi izročena zahvala ostalemu domačemu in zunanjemu občinstvu, ki jo tako izdatno pripomoglo, daje veselica pevskega društva »Slava« vspela toli častno. Odbor pevskega društva „Slava": Jožef Pregaro, Anton Mlklavee, tajnik. predsednik. Tiljelmov čaj od Frana Willelia-a lekarnarja v Funfkirchea (Spodnjo Avstrijsko) I dobiva se v vseli lekarnah. Paket stane I gld. Kašelj, hripavost in prsni katar ublažuje in zdravi IV „planinski zeliščni sok" i/. „Ueželne lekarne pri Mariji IVmniraj" M. Leuslekii v Izubijani. £}enn L steklenico 50 nove. HiizpoSilja se z obratno posto najmanj 2 steklenici. II Podpisani naznanjam si. občinstvu, da sem odprl V lllh'I (oiUlIMTciillo stv. II (stara openska cesta) prodaj alnico jestvin, z vsem dobro preskrbljeno in urejeno, tako, da morem z najboljim in vselej svežim blagom jio najnižjih eenali in ne boječ so konkurenco posjtreei. Nadejajoo se ohilega obiska in naročil od strani slov. občinstva, so beležim udani Vekoslav Pečenko. OLJA Zaloga na debelo in na drobno. Posiljatve I«' »hI 5 lit. naprej. CKNK: OLJE jedilno fino Liter nvc..... 28 m finejše „ „ . . . . 32 „ oljkino . . „ „ . . . . 36 j j „ fino „ „ . . . . 40 „ namizno ,, „ . . . . 44 „ „ finejše „ „ . . . . 48 „ „ Extra „ „ . . . . 52, 56 „ Specjalit. „ „ .... 64. 72 OLJA za cerkvene svetiljke v vrčih orig. od lit. 15. 20. 25 po zmernih cenah. Posiljatve na debelo namreč za razprodajalce. so da se ni bati nikake konkurence. Za Trst in okolico prosto na dom. pustivši vrč na posodo. ANTON SIRCA Trst. Via Aquedotto št. 9. Vila na prodaj v Tomaju pri Sežani, pri cesti, sama na sebi, mod Toma jem in Dutovljom, [»red hišo je sadni vrt, za hišo pa vinska gorica, nekoliko travnika in mali log. Naslov: F. karta, Ihltovlje. poste restante. Nova centralna čevljarnica v Trstu. Via Mnlcanton Stv. 2. Bogat izbor čevljev /a gospode, gospe in otrok«'. Delo solidno, trpežno in po mogočih konkurenčnih cenah. V najem se i razpošilja gratis in franko kataloge v slo-vensko-hrvatskem jeziku z več kakor JJOO slikami o vseh vrstah aparatov za stroje, potrebnih predmetih za kmetijstvo, vinarstvo, za obrtne in gospodarske namene. Cene nižje kakor drugod. Za reelno postrežbo se garantira. Solidne zastopnike se išče. IVAN SCHINDLEB ecs. kralj. priv. lastnik Dunaj, III Erdbergstr. Stev. 12. Pomada Phonix. Odlikovana iih r»z-lHvi xu »lravlji>uji> in |»>«tr>'*lHi holnikiiv v Stntl){»rt-(i I. isimi.. I>rip *u v«|H-h in ni^kiHlIjlvmt. I'......... 80 lil1., fMi |M.*li ali |Mivzrijn 90 n«. K. Hoppe, Dunaj, I. WipplingerfltriiM«<' 11 „Viktorija" moderci Velik~izbor vseh predmetov za pomlad in leto, volneno blago, perkal za obleke in srajce, ceflr in oxford, lawn-tennis, saiinets gladki, tiskani in mrežasti, vsakovrstni svileni predmeti za obleke in kinčanje, velik izbor čipek, trakov, zavratnikov, modnih specijalitet vsake vrste, rokovic iz svile, nitij in kože, dežnikov. Velik izbor perila dobiva se v mannfaktnrnej zaloti JAKOBA KLEMENCA V TRSTI', — ulion sv. Antona stv. 1. - V TRHTI'. Na za lite vanje dopo&ljejo ne uzorci /, dotičnimi cenami poStuine proKto. LINEMENT. CAPSICI COMP. Iz Klcliterjeve lekarne v Praifl pripoznano izvrstno, bolečine blažeče mazilo dobiva se j)o 40 nvč., 70 nvč. in 1 gld. po vseh le-karmdi. Zahteva naj se to splošno priljubljeno domače sredstvo vedno le v originalnih steklenienh z varstveno znamko „sidro" iz Richterjevc lekarne ter vzame previdnostno samo steklenice s to varstveno znamko kakor originalni izdelek. Ricliterjeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. 45 i Lastna delavnica. — Lastna delavnica. V soboto dne 4. junija je bilo odprtje nove prodajalnice pohištva, V ulici Paste liuove (vogel ulice Squero nnovo), v kateri se bodo dobivale spalne in jedilne sobe n a j modernega kroja po eeni, ki se ni treba bati nobene konkurence. Pohištva artistična in priprosta. K obilnemu obisku z geslom »Svoji k svojim« priporoča se najndaneje Andrej Černigoj. Lastna delavnica. — Lastna delavnica. ui Le 50 nvč. za 4 žrebanja I Glavni dobitek brat 100.000Kron ii v gotovini z o | Predzadnji teden i 4krat 25.000 Kron dbltkoin 20 u o Srečke jubilejne razstave po 50 nvč. H priporočajo: Giuseppe Bolaffio. Mandl &. C. hjn. Neumnim. E I. žrebanje: 24. junija 1898. II. žrebanje: 6. avgusta 1898. III. žrebanje: 15. septembra 1898. IV. žrebanje: 22. oktobra 1898. nr. Schiffmann Aleš. Levi. It Mercurio Triestino. m. Nigris.