tet® V!,, is, 194. PoStnlna piaSana v goSoBln!. V Llublfafti, w sred© 3©, 1922, Posam. St- 75 p. Glasilo Socialistične stranke iugosiaviie. ——SMPBggEi BSZBMBI Napad na urednike »Republike*. (Govori posl. sodr. Etbina Kristana in vojnega ministra Mil. Vasica v Narodni skupščini dne 1. avgusta 1922.) Eibin Kristan: . Gospodje, po sedmih mesecih priha-» .^..dnevni red naposled vendar inter-Ja, ki Je vložena že meseca de-sluč • !anske^a leta. Gre, gospodje, za hu vV1 sv°jčas dvignil mnogo pra-se e°Sradu in tudi drugod, in, kakor bil g P° prav^c'- bilo bi dobro, če bi Prav°^P0C* vojni minister raziskal stvar ko J? . no in podal skupščini poročilo, m°£lQ še pričakovati, da bi za-t>anJlv ?d?«vor lahko pomiril duhove. Toda Pri^aja odgovor precej pozno, stvari ^5?’° bolje, da se razpravlja o *a ki se je pri- skei?a j Be°gradu dne 9. decembra lan-iz§lo Vf,' .Nekaj dni pred tem je bilo nekolik „a^niem dnevniku »Republika« kritni v’s^ai^0V> ^ so se bavili z neka-mi j'’!mi oficirji, z njih kvalifikacija-mene ^ 'javiti moram, gospodje, da se bili tkr ?,m momentu nič ne tiče, ali so bila j . članki opravičeni ali ne, ali so HiČna ^va, ki so se tam navajala, res-Hii je ^!.ne J niti ne gre za vprašanje, ali Datičn . Vse tist° Pisanje osebno sim-9. de 0 a|i ne. Za to gre, kar se je dne ne&a ]f*ra zgodilo ravnatelju omenje-?°Vetn ’ ffospodju drju. Ikoniču in nje-5anire^ .^rudniku gospodu Pavloviču, Hapadp da sta bila po noči sredi mesta Cer ju ^a °d vojaških oseb s koli, in si-eriijn napadel neki podnarednik še z llvvO]akom. Hista txm’ kolikor sem bil informiran, da s tem asil’karja nikdar imela opraviti niti giitxi narednikom, niti osebno z dru- ti voiau-^oficirji ali vojaki, tako da niso Hakšne Sami mog^ imeti absolutno ni-Ha razl°ga, da bi napadli omenje- '-asnikarja. tista n?f|Ueje se ie Pa zvedelo, da je bil Vraciiil?rcdnik °nega večera v resta-(stari <; ,ar°dne potrošačke zadruge« Ulu DrSClJ}listični Dom), da je tam k nje-Javedo p -neki inaj°r' katerega ime je šepetalno. v interpelaciji, da mu je nekaj J>r°ti . [a Pri tem z glavo namigaval asnika za katero so sedeli omenjeni Je tu r^ri~i bi!° ie prav čudno, kako se j*««? .............„__________________ ^cinl-leS^° preko vseh običajev vojaške njemu . P°dnarednik, ko pristopa k Oa vo' 1?,a?or> „ne vstaja in ne pozdravlja kakor h na^*n, temveč sedi in posluša, ranR. da govori z njim kdo, ki mu je po Pr0fe ,.enak. Jaz, gospodje, nikakor ne demot m zoper to, da se manifestira rati naratlčen duh in enakost; konstati-den * , moram, da je to povsem nenava-nim j Ucai med vojaškim predpostavye-ki (j0KiPodreienim. Prav ta podnarednik, Ue vemV^ tl,kaj nekakšne informacije — rn> kakšne, ker nisem bil navzoč — napade ob 11. zvečer s kolom omenjene časnikarje. E, gospodje, kdo je mogel imeti razlog, da aranžira ta napad? — Tudi s tem majorjem Stojkovičem niso ti časnikarji nikdar imeli opravka; tudi on ni mogel imeti osebnih razlogov za tako atako, niti za to, da izda nalog za napad. Po vsem se more zaključiti le to, da je tudi on dobil nalog od nekih drugih ljudi in da je dal ta nalog dalje omenjenemu podna-redniku, in da se je stvar izvršila tem potom. Jaz., gospodje, bi rad izvedel od gospoda ministra, kaj je dognala preiskava, o kateri se nadam, da je bila uvedena, ker bi bilo nezaslišano, da se morejo goditi take reči, pa da se ne bi raziskale, da se ne bi storilo vse, da dobe napadeni ljudje zadoščenje, in da se prepreči vsako ponavljanje takih dogodkov. Pričakujem torej odgovor gospoda gospoda ministra, pa si bom tedaj eventualno dovolil izpregovoriti še kakšno besedo Predsednik dr. Ivan Ribar: Besedo ima gospod vojni minister. Vojni minister Miloš Vašič: V interpelaciji, ki mi jo je bil predložil gospod Etbin Kristan s tovariši, in katere glavno vsebino ste slišali, so mi bila adresirana sledeča vprašanja: 1. Ali sem pri volji ukazati objektivno preiskavo omenjenega dogodka in obvestiti skupčino o rezultatu? 2. Kaj mislim storiti, da se da napadenim časnikarjem zadoščenje in da se kaznujejo krivci? 3. Kaj mislim storiti, da se v bodoče prepreči zloraba oblasti od strani vojaških predpostavljenih in da se iz vojske iztrebi vsaka sled duha, ki je v nasprotju z enakimi pravicami vseh državljanov in s pozitivnimi zakoni? . . . Pred vsem imam reči, da ni v tej stvari nihče pokazal, kdo da je krivec, ampak se splošno govori »podnarednik v uniformi«, »vojak v uniformi«, brez vseh dokaznih sredstev, da bi se mogla preiskava uvesti proti dotičnemu človeku, o katerem se govori in da bi bilo mogoče, da se lotimo določenega človeka: ampak vodil sem_ preiskavo o tem, kar nam je bilo dano, in po teh zbranih Podatkih morem dognati siedeče: (Čita:) Odkar se je dogodil omenjeni slučaj, pa do danes ni ne ena komanda ali vojaška ustanova v Beogradu dobila nikakršne tožbe ali predstavke, v kateri bi napadeni kot privatni tožitelji označili katerega koli vojaka ali podoficirja kot izvršilce omenjenega napada. Toda kljub temu je komanda mesta j v Beogradu po svoji lastni inicijativi ta- Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in uoravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 312. uek. rac. št. * 1.959. Stane mesečno 10 Din, za inozemstvo 20 Din, Oglasi: prostor 1 X 55 mm 80 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. koj, ko so naši dnevni beogradski lstf označili kot izvršilce tega napada nekega podoficirja in nekega vojaka, pov- vzela vse korake, da bi za vsako ceno našla napadalce. In dasi so kompeitente vojaške ustanove in komande za vsakega podoficirja in vojaka te posadke pre-iskavale, kje je kdo od njih prebil noč od 9. do 10. devembra, se vendar ni mogla dobiti proti ne enemu od njih' zakonska osnova, na podlagi katere bi se proti kateremu koli moglo uvesti kazensko postopanje zaradi omenjenega de- likta. Tako je torej dosedanje prizadevanje vojaških oblasti, da bi našle izvršilce tega fizičnega napada na gosp. dr. Ikoni-ča med podoficirji in vojaki, ostalo brea zaželjenega uspeha. Nadalje, če ne bi privatni tožitelji imeli možnosti, da bi podali svojim predstavkam kaj bolj določenega o napadalcih, ne bi vojne oblasti imele nikakršne možnosti niti zakonskega temelja za nadaljnje delo glede na preiskavo. Kar se tiče časnikarske vesti, da je pehotni major gosp. Milan Stojkovič pred napadom šepetal z napadalci v lokalu Narodne potrošačke zadruge —< kakor je bilo javljeno, brez vsakega dokaza, tudi ni moglo vojaškim oblastvom poslužiti kot zakonska podlaga, da bi se proti majorju Stojkoviču kot sokrivcu pri tem napadu moglo uvesti kakršno kazensko postopanje. Po tem, kar sem povedal, in če napadeni ne bi mogli vojaškim oblastim podati kakšen podatek o udeležbi majorja gospoda Stojkoviča pri tem napadu, ne bi vojaške oblasti absolutno imele nikakršne zakonske možnosti, da bi le na podlagi te osamljene časnikarske vesti 1 napravile majorja gospoda Stojkoviča j kazensko odgovornega za kakšno ude-1 ležbo pri tem dogodku. To tem manje, če se ima v mislih, da je major gospod Stojkovič takoj po časnikarskih vesteh potom raporta obvestil svoje predpostavljene, tudi mojega predhodnika, da vloži protii beogradskim dnevnikom uradno tožbo pri kompetentnih sodiščih prve instance zaradi žaljenja časti in obrekovanja; in je tudi vložil tožbo. Kar se tiče korakov, ki naj bi jih storil, če bi se v bodoče primerile take zlorabe oblasti v oficirskem zboru, lahko odgovorim, da sem z naredbo »Zaupno, štev. 2854« opozoril ves oficirski zbor na’ ta žalostni dogodek in naložil vsem oficirjem kot dolžnost, da me ob vsakem podobnem primeru obvestijo potom raporta, če bi izvedeli o postopanju take vrste za kateregakoli svojih tovarišev, bodisi pred dogodkom ali po izvršitvi, da' bi v interesu ugleda oficirskega zbora vedno imefl^ možnost, da se obvstim o dogodkih in podvzamem zakonite korake. (Dalje prih.) Po?itf£n@ vesti. + v comoč stradajoči Rusiji s strani naše države itak nismo nikoli verjeli, se takrat ne, ko je vlada odobrila 6 milijonov dinarjev v ta namen. Vedeli smo, da bo tudi ta vsota kakor približno vse druge, ki jih vlada odobri, šla v pomoč le kakemu gladnemu — žepu tega ali onega visokega državnega predstavnika. To se ie faktično zgodilo, kar nas oa dosti ne zanima, saj smo pri nas takšnih stvari navajeni in povemo, da bodo dajali za ta-x D0Č^e merodajni krogi nekoč težak račun. Da na se upa vladna klika zadrževati darove, ki jih ie ljudstvo, bolj človeško čuteče kot pa ona. nabirala umirajočemu ruskemu narodu v podporo tega pa ne bi kmalu pričakovali. In vendar se te zgodilo! Zamanj čaka »Odbor za po-nroc gladni Rusiji« in druge organizacije, ki so denar zbirale, na dovoljenje in sodelovanje vlade pri odpošiljatvi prispev-koy> kateri nai bi rešil: vsaj nekaj človeških življenj. Vladotvorno kanibalstvo si bo treba dobro zapomniti za bližnie volitve. obenem pa prosimo naše poslance, naj store vse potrebno da or ide še ta zadeva, ena izmed desettisočih, ki smo jih doživeli po zaslugi korumpiranega režima, pred pristojno mesto. Delavstvo pa naj tukaj vidi, da ie bilo čisto upravičeno, kar smo rekli že tolikokrat: Prispevki, kateri se nobiraio izven delavskih organizacij in ki so navezani na pomoč naše buržoazije, ne bodo nikoli dospeli v Rusijo. + V Osijeku je policija zaplenila vse plakate dunajskega velesejma, ki so bili nalepljeni na vseh vogalih in oglasnih deskah. Dež je namreč pokvaril plakate, na katerih ie izginila reklama 7a dunajski velesemenj. pokazala pa se propaganda za komunizem v rdeči barvi. Policija se-dai preiskuie. kdo je utihotapil te plakate. + V Dalmaciji, v Siverižu in Velu-šiču še vedno traja stavka rudarjev zaradi prenizkih mezd. Inozemski kapitalisti so sedaj prijavili rudarje kot komuniste in nrotidržavne elemente, češ. da so hoteli pognati v zrak električno centralo, nakar ie pričela noliciia z mnogobrojnimi aretacijami. Rudarji stavkajo že tri tedne. vlada pa se še vedno ni zganila, da bi prisilila kapitaliste, znižati svoje ogromne dobičke na račun delavskega znoja in truda. 4- Iz Moskve poročajo, da so izgnali zagovornike na smrt obsojenih socialnih revolucionarjev v Arhangelsk. 4- Na Dunaju so otvorili 28. t. m. 20. zasedanje interparlamentame unije, katere se udeležuje približno 300 poslancev iz 24 držav Evrope. Amerike in Azije. Najvažnejša točka, o kateri bo razpravljala unija, je manjšinsko vprašanje. Glavni referent je bivši švedski minister Adelsward. + V Berlinu je otvorila belgraiska viada jugoslovanski generalni konzulat. i+ V Havru je prišlo do cestnih bojev med stavkujočimi pristaniškimi delavci in policisti. Več oseb je bilo ubitih, 37 pa ranjenih, med njimi 15 policistov. Delavska zveza ie proglasila za 29. t. m. 24urno generalno stavko v znak protesta proti režimu. Dissvji® vesti. II. Ljubljanski veliki selom 1922. V soboto doc 2. septembra se otvori v Ljubljani II. veliki sejem. Prostor za I. Ljubljanski velesejem, ki se je vršil lansko leto se je pokazal dokaj premal vsled tega se je moralo sejmišče za letošnjo pri- reditev povečati na 40.000 m*. Ce le lansko leto obiskalo v 12 dnevih jesenski Ljubljanski velesejem preko 120.000 kupovalcev in je znašal promet nad 150 milijonov dinarjev, bo ta številka letošnje leto za veliko nadkriljena. Ljubljana ima zaradi svojih ugodnih zvez s tu in inozemstvom j izvanredno ugodno lego za take prireditve in se je vsled tega nadejati ,da bo obisk II. Ljubljanskega velesejma z vseh delov kraljevine naravnost ogromen, to tembolj, ker je posetnikom da- ; na možnost izlet v krasne kraje in divne Alpe ši- j rcm sveta znane Slovenije. Ljubljana ima z i ozirom na borzni značaj najbližji obenem pa naj- I cenejši vir vsakojake izvrstne robe najboljše ka- 1 kovosti. Vsi razstavni predmeti se morejo kupiti. Legitimacije za poset II. Ljubljanskega velesejma, ki upravičujejo obenem do polovične vožnje po vseh železnicah kraljevine SHS ter za brezplačni vstop v vse sejmske prostore in za poset historične razstave slovenske umetnosti se dobe za ceno 40 Din pri vseh denarnih zavodih v vseh večjih mestih ali pa proti predplačilu naravnost pri uradu Ljubljanskega velesejma. Dosedanji učni načrt na naših srednjih šolah. Izvzemški realko, ki ima sedanjim razmeram primeren učni načrt, se pečaio humanistične in realne gimnazije še vedno z nepotrebnim poukom starih jezikov. latinščine in grščine. Grščina je sicer na realnih gimnazijah nekoliko omejena. pa vendar se vlači naprej kot neobvezni predmet za prostovoljce. Ali ni to nesmisel, da so deset in enajstletni dečki prisiljeni osem let tratiti čas z učenjem mrtvih jezikov in zanemarjati predmete, ki so za njihovo prihodnie življenje zelo potrebni? Latinščina se že v prvem razredu dečkom v glavo vbija po 6 ur na teden, ko še v maternem jeziku ‘nimajo dobre podlage, ko so jim najvažnejši deli slovenske slovnice neznani ko bi najraje natančno spoznavali zanimivosti okoliš-čne prirode in naroda. Poleg latinščine se jim vbija v glavo nepotrebna cirilska pisava. medtem pa se zanemarjajo najvažnejši realni predmeti, ki so za praktično življenje zelo potrebni. Vse šole in vsi učitelji, ki vbijaio latinščino v glavo že deset in enajstletnim dečkom, delajo ne samo nepsihologično. ampak tudi protina-rodno in protisocialno. Oni ne škodujejo samo duševnemu razvjtku izročene in mladine sploh, ampak tudi narodnemu in socialnemu napredku. Oni ne ovirajo samo natančnega učenja maternega jezika, ampak tudi poglobitev v prirodoznanstvo in v kulturne razmere. Oni napravljajo v trden ustroj narodne šole globok razkol, ker po dovršenem četrtem razredu ljudske šole delijo otroke istega plemena, ki se naj kot odrasli v prihodnje razumevajo, složno delajo za blagor skupne domovine, že od prve mladosti v različne šole. iz katerih je prestop na drugo mogoč .le z izgubo let. In pri vsem tem ne oripozna-vajo humanisti nobenega važnega ugovora niti stvarnega, niti narodnega, niti socialnega ali psihološkega, kakor da bi znanje mrtvih jezikov bilo najvažnejši kulturni predmet v naši dobi za one. ki so poklicani sodelovati za narodno prosveto in napredek naroda. Za to ie treba ogromnega strokovnega znanja v tehniki, priro-doznanstvu in sociologiji. (Dopis smo prejeli od priznanega strokovnjaka v šolskih vprašanjih. Upamo, da ga bodo merodajni faktorji upoštevali.’— Opomba ured.). Solidarnost Lepa in posnemanja vredna je le ta pri gg. zdravnikih »Osiješkega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Slavoniji« kjer so zdravniki in nameščenci tega urada skupno organizirani. Kako lepo bi bilo, če bi se. čim se dejansko izvede zadnji stavek prvega odstavka § 147. zakona za zavarovanje delavcev, doseglo tudi pri gg. zdravnikih ostalih provinc naše države toliko solidarnosti. da bi se z nameščenci kot skup ni uslužbenci enega zavoda, tudi skupaj I organizirali. Naproša se gg. zdravnike, M organizacijo namteSSencev. nega zavoda, za .toz|'d®v0nd°tavek 2 'opcijske Opcijske prošnje. §.3' ° , oln OJradni Ust uredbe z dne 25. novembra 1920 ^aom^ štev. 147) določa, da teče opc^ki r° lju, zase^ ki imajo domovinsko pravico na ge reši denem po Italiji, šele od trenutka, in ko vprašanje naše državne meje pr Italija Italija Izprazni dotične naše kraji . defini-še ni izpraznila tretje cone v Da > j£ar se tivna meja med Jugoslavijo tudi mini- tiče Slovenije do sedaj ni ure) košj ua-Ljubljana 250 Din. Gospodična Dina M m,adIno teljica iz Zavrč je nabrala medI šolsk ^ ^d. 80 Din. Odvetnika dr. Josip Fur'a" kazensjf1 Kreč sta poslala iz neke poravnave ^ zadevi Z. c. R. 75 Din. rndustrdalna le*« ^ ba »Sava« v Ljubljani je glasom s*‘fpa62So Dj*1 zbora naklonila lepo svoto v iznosu1 ^ Di* Gosp. dr. Eržen, zobozdravnik v Kranj^ ^ Člani cenilne komisije za dohod:dnevnic« £ Ljubljano so odstopili tozadevne Cisti Din. Jos. Simončič, Ljubljana 110 sleP« nos raznih produkcij gojencev zavoda ^0 v Kočevju, katerega je upraviv«g za zgradbo za novi zavod 2116 D naiPri^f. darovalcem izrekamo tem P°t0? tritaina, „a nejšo zahvalo. Apel na vsa IndusOT ^ na na, trgovska in obrtna P^ietja. ob vsaki P vsakega posameznika! -- Zbirat ^ ge zgr liki za najbedneiše med bedl}imiec0 v 2'^ire, novi dom za odrasle slepce m dNoj,ene p,r,Lab mestu Slovenije v Ljubljani. u prire“| se to je pri raznih gostijah, .v^Sp0Cj jetja “a{ se-itd. ne zamudite za zbiranje. Jv knji«. P; wdi spomnijo ob zaključku svojih trg- jobicka bo stavi bilance, da odpišejo od is slePe’. „iflega znesek v prid zgradbe zavoda obojo*, imel pod streho odrasle m slePce- kfbeti spola. Imejte smisel in srce , naIIio s orj-žite, da smo kulturni, da tudi I* za slepce, kakor druge sosedne uPravattno ti jaznosti zbira prispevke radev .. .Q dir ek ga lista. Darila pa se lahko P jjpfava. zavod za slepce v Kočevju • Ljubija"8* keg8 Stanovanja za obiskovalce, ^novani-likcga semnja. Mnogi posestni zlet,se- prijavili stanovanja z4a ..vf *0,fubljansk« ve‘avlJeii da velja njih prijava tudi za 11 je priP menj. To je napačno mnenje. K ob)skovalce _lnj dati na razpolago stanovanje za da is -1_______________ pamtlia. SC ’ - - Radi odmere hišne l92napo- 1923/1924 je podaU dokončaobtfai davčni administraciji v Lju^ hlSnim* ^5 *t op0' vedi najemninskega donosa s W Hišni lastniki v Ljubljani se na ^konltini P05* zarjajo. da se Izognejo neljuDun dicam. izobraževal^ j« Plesni tečaj. Delavsko jz priredl zf , \p-štvo »Svoboda« v Spodnji ** tane — P1 rjfl * člane kdor še ni član lahko P ^j se kopa#' čaj počenši s 1. oktobrom. Je v ije gostilniškem salonu gosp. Va««^ infornjaC,k < skl ulici v Spodnji Šiški. Nata 0(j 20.-"^^ dobe vsak torek pri Šahovski ^je. " Zadružnem domu, kjer se tu® odbor, Celje* jj), po* Zanimivosti iz stavke |ackerme^J močnikov. »Maks Jan ič. is neke aus Cllli«, ie poslal^ s edeči s pekovskemu pomočniku, moisj^ gpji veda: »Ker so vsi pekog^ da^. jim stavkirfočim D^ideiavske dan (25. avgusta) p°5lali^aj0 gutfdp ce in obračune. ker in so držati kolektivne 06 drugod v službo, srna kavico za Končano. To boste 'danes braTt V »Novi Dobi«. Meni bi bilo zelo ljubo, če bi z današnjim dnem nastopili pri meni službo predpečnika (Helfer). Vsled tega yas prosim. da mi takoj po g. Juliju Kovačiču. najpozneje pa -do 5. danes zvečer telefonirajte, da vam vem poslati voz do g. Kovačiča. Ne bojte se. kajti storili smo vse potrebno za zaščito delavoljnim. Pnpomniri moram, da nastopate s tem trajno službo, katera bo odgovarjala va-Sttn interesom. Izvršila bova pogodbo, ki bo odgovarjala zakonu. S pozdravom vaš Maks Janič. Pripis. Voz lahko po telefo-nicnem poročilu orei ali slej pride. Ce ne bridete. tudi sporočite, da bom dobil dru-?e.Ra Pomočnika.« Isti gospod ie poslal tajništvu živilskih delavcev sledeči do-»Sporočam vam. da sem z današnjim dnem, t. i. 25. avgusta t J. pri merodajnih oblastih odjavil sledeče pomočnike: vranca Črnko in Franca Pevca Delav-sse knjige se nahaiaio pri kolektivni za-v Celju, kakor tudi dozadevni mezd--p obračun. S spoštovanjem Maks Janič.« ako, »Nova Doba«, namaži si oči z popom. katerega ti servirajo celo klerikalcu sigo katerega je pisal gospod Janič, otovo navdahnjen od krščanske ljubezni oo svojega žepa. je namenjeno nekemu ^^Pčniku v Voijiik. Zvedel je. da dela v {d/arni in ker ie vedel, da ima družino, Kotovo pograbil »stalno službo«. Ti ni& « t!‘ ^ai mislite, da bo delal g. Ja-botrrvm S^T°V’ Dobi« na ljubo individualno letr se tepeio stavkujoči za ko- se p°u^icer Pa javnost itak ve. za kaj ‘oh--: ^0Pi so preveč zaprti in se težko dar aj°‘ D os pod Janič pa je tako rado-mn v' ^a ie oonudil voz. Sicer Da pozna-rrn„ Jfm.^ Mi .se dobro zavedamo. Takle grmu 5ivi v iluziji, da je v Ameriki. Tam tn^.-10 delavce vklenjene na delo. To bi Pr> nas radi upeliali. 2 Javna seja občine okoGce Celja dne PreČMVE:“sta i^2. Kot prva točka, po-sgj ‘laihu in odobren ju zapisnika zadnje °dsel<-J-e p‘?ročil° odsekov. — Finančni raznn.' , J'e več prošenj za podpore Velik društev ali zavodov: Z ozirom na Čjjja e lzdatke, katere ima letos naša ob-bii0 s p°Pravilom cest in mostov, je akoranerno?°^e ustreči vsem prošnjam, da ^Vn° le celotni odbor odkrito priznal, Urkni v?! Prosilci opravičeni do kakšnih ŠOU daril. Za obrtno-nadaljevalno toS S.e ie končno dovolilo 1000 K. ostale snrJ1 so se, žal, morale zavrniti. — Go-Sp arfki odsek: Pri napravi škarpe v stroji- dinji, se je sklenilo vse skupne bo :^e razdeliti na tri tretjine tako. da se ter datek razdelil sorazmerno na tri in-ePte. in sicer na gosp. Majdiča in bora a ’ ena tretjina ostane občini v tivJuVnavo- dede naprave mostu »pri sprMr,*0?0^® se prvotni načrt nekoliko Ča Meni in se sklene delo v najkrajšem Šek Dr'^ed- — Prošnji Karoline Gaher-Qah Za. obnovitev gostilniške koncesije v Karli11 se odkloni. Ravnotako g. Mariji gost;?7 na Davi 21, kajti pomanjkanja bianiv danes ni opažati, pač pa po-lesp^ uJe stanovanj. Prošnji za postavo je barake ob cesti iz mesta v Gaber-Prodno sadja in drugo se odkloni ije za vselej za vse. kajti z barakami £ maramo krasiti naše okolice. Gospodu baroi!1Jalcu se naloži občinski davek od ol) cesti v Gaberjih na 150 K me- sečno . ?dldad s strogo pripombo, da nima pravice ati na najemnika, ki sedaj posedu- Ška1^S‘OVo barako, bremen od tega povi-Gab d?.^. Na prošnjo gosp. Kokala v 2q 1rJl« za sprejem v domovinsko zve-neodi proti odplača« v to določene ta3?se. ?=» Volitev reklamacflslce komisije. Izvoljeni so bili: ss. Jelen in Martinčič, ter gg. Levstik, Pišek. Kukovec, Kajtna, Pušnik in Omladič. Predseduje tej komisiji sodr. župan sam. •— Volitev komisije za spojitev občin mesta in okolice CelSe: Kakor hitro prečita sodrug župan to točko, nastane v občinski svetovalnici pravcato rjovenje, kakor, da bi se nahajali v zverinjaku. Gospodje klerikalci so pokazali v največji meri, da so pravcati staroverci in zastopniki zarjavele nazadnjaške metode. Posebno sta pokazala klerikalni učitelj Levstik ter gruntar Stren-čan, kako znata trezno misliti in presojati delo. ki naj bi nam kazalo bodočnost Sedaj nam je pa popolnoma znano, zakaj se je poprej tako moderno gospodarilo v naši občini, da smo imeli vse ceste podobne jarkom, hiše razvalinam itd., ker so sedeli v občinskem odboru sami taki možje, ki so se danes slavno pokazali kot največji nasprotniki naprednosti in modernosti. Dobro se zavedamo, da vas mora hudo peči. da so prišli socialisti pri zadnjih volitvah v tolikem številu v občinski odbor. Tudi ta pot gre vedno naprej, modemi duh in zavednost se širi, nazadnja-štvo in klerikalne metode psijajno propadajo. Po obširnih in jedernatih referatih ss. Čebularja in Martinčiča se je končno prišlo do volitev, oziroma do glasovanja, ali sploh izvolimo to komisijo ali ne in tukaj so ostali klerikalni »brem-zarji« naprednosti na cedilu z 8 glasovi proti 14. Ej, gospodje klerikalci, vaš boj za nazaj se vam je izjalovil in se vam bo najbrže še večkrat, ker danes ne sovražimo klerikalcev po imenu, temveč po njih nazadnjaških metodah. Drugi klubi so glasovali kakor jim je velevala njih poštena vest in prepričanje do dviga obeh občin. V komisijo so bili izvoljeni načelniki klubov, in to so: za socialistični klub s. Jelen, za NSS gosp. Jakob Omladič, za JDS gosp. Baeblpr, rudarski svetnik, za klerikalni klub g. Glinšek. — Predlog glede pasjega davka; Pasji davek se poviša za luksusne pse za 100%, za navadne pa ostane kakor dosedaj. Davek na pivo se je prvotno povišal za 25%. toda na veliko pritoževanje gosp. Fazarinca, da ie še davek na pijače itak previsok se je sklenilo odobriti uradni predlog, to je 25 Din na hi. Čudno, da ni gosp. Fazarinc že davno to povedal, da je na pijače previsok davek, ker bi se mu mogoče v sili skočilo na pomoč s kakšno občinsko podporo. (Dobri ljudje vse narede). — Nato se je razpravljalo o raznih drugih važnih stvareh, kakor na primer glede zgradbe šole. ki je že skrajno potrebna. Hudo je sedaj gospodarjenje v današnji veliki draginji. Poprej se ni nihče spomnil na take potrebe, temveč se ie le bolj delalo po staroveških metodah. — Z ozirom na prošnjo vojnih invalidov glede »kina« v Gaberjih se županstvo pri prihodnji županski seji izreče v odločitev in predloži pred prvo plenarno sejo v odobritev. PftUf. Ptuj. Stavka usnjarskega delavstva v tovarni »Petovia«. ki je trajala ravno tri tedne, se ie končala z zmago delava stva. ker si ie isto izvojevalo 15% povišek plač. vpeljavo akordnega dela sporazumno z zaupniki (ne pa po diktatih gosp. Saksla. kakor si je on želel), sprejemanje in odpuščanje delavcev sporazumno z zaupniki in še več drugih važnih točk. Glede izenačenja plač z onimi v drugih podietjih se je dosegel sporazum na način, da bo vodstvo tovarne izenačilo delavstvu plače potem, ko bo- orga- nizacija preložila tozadevne tarife Dztr. plačilne tabele v drugih podjetjih. Važni so za delavstvo tudi sledeči dve točki pogodbe: Ravnateljstvo izda mojstrom ukaz. da so dolžni postopati z delavstvom vljudno in korektno: vsako šikaniranje delavstva imajo zaupniki javiti ravnateljstvu. Nadalje se ravnateljstvo obveže predložiti pred objavo vsak razglas ali »ferman« zaupnikom v pregled;’ zaupniki imajo pravico posamezne točke razglasa sporazumno z ravnateljstvom predrugačiti ali odpravita Mariborski »Tabor« je pisal, da se ie delavstvo v »Petoviji« uklonilo in da so ga demagogi zapeljali v stavko. »Taboru« želimo dober tek. delavstvu pa kličemo: Naprej od tej poti! Ez stranke. Spodnja Šiška. V sredo, dne 30. L m. bo v »Zadružnem domu« članski sestanek krajevne^ politične organizacije SSJ v Spodnji Šiški. Člani, udeležite se sestanka, dnevni red zelo važen..1— Odbor. Gospodarstvo. Vrednost deuarja. 1 dolar velja 87.50 Din. 1 lira3.97 Din. 100 avstrijskih kron pa 10 par. V Curihu velja 100 naših kron 1.47 švicarskih frankov. Misli ob rudarski stavki f (Konec.) Ta sodba jasno kaže neinformiranost — ali pa ima namen (kar je najbolj go« tovo). prevari ti maso in blatiti rudarje. Zato tudi državni nameščenci ne smete preje pričakovati zvišanja plač, dokler ne bodo vaše obleke raztrgane in dokler ne bodo popolnoma prazni vaši želodci, zakaj preje se vam ne bo priznalo pomanjkanje. In sedaj še: »in tudi se v trboveljskem revirjn proda toliko dragega alkohola kot nikjer drugod v Sloveniji«. Res jel Veliko se pije pri nas in veliko nesreč je že bila zaradi tega. Ali, oglejmo si sedaj vzredi tega pijančevanja — ki pa se z onim pijančevanjem na I. Velikem sejmu niti primerjati ne da. Brez dvoma povzročuje pijančevanje današnji družabni red, ki posveča vsem drugim stvarem veliko ved pozornosti kakor temu. Veliko krivde tiči v stanovanjski bedi. Predstavljajte si delavčevo družino (recimo 8 članov), stisnjeno v majhno luknjo. Oče pride domov, umazan, utrujen do smrti. Naspal bi se rad •— otroci kriče. Umil bi se rad... Obupan nad tem prekletstvom gre in si zastrupi svoie razpoloženje. — Pa je veliko takih družin J Mj Pa je treba pomisliti samo na ravnatelje, inšpektorje —ki se šopirijo po prostranih vilah —, in krasnih vrtovih. Ali ni človeku hudo do skrajnosti? Inšpektor SoveS — rudar človek... Inšpektor bog — rudar baraba. — O, pa te gospode ne vidijo, kadar praznuje bakanale v rudniški restavraciji — samo rudarja vidijo, ki se je napil zaradi obupa in nevednosti! Iz nevednosti tudi! Zakaj zelo veliko rudarjev je kmečkih fantov, ki še nikdar niso slišali o škodljivosti alkohola. Sicer pa tudi prilike ni imel. kje slišati kaj takega-Toliko se vpije o »zaslužnih« kulturnih! delavcih v T rbovljah — pa smo moraH' dobiti predavatelja iz Ljubljane, da ie predaval rudarjem o alkoholizmu. Kje so učitelji, ki jih je precejšno število v Trbovljah? Razen enega, ni šel nihče med delavstvo. da bi jim pridigoval o kulturi. sIcer seja,i kulturo med de- V v£ž Ce na/° ninoffi izmcd niih “dani oe£n w"r Sl1b?Sti? A!i ni t0 ,)re' M ne h- IS troove!’skesa Pijančevanja? f ®, ' .110 umestno, da se take odlične ve ■ ' Jlm je iiubezeri do drža- \-w sam0 on Kozarcu vina Odgovor: Oblast! Torej ona oblast, k! bi morala skrbeti za blagostanje ljudstva, izdaje dovoljenja za točitev ljudskega stru-r?a; bi _vsak dan ie več gostilen. Ali ni to n sivec ja ironija, če take oblasti tarnajo o , Pijančevanju — medtem ko ga na drugi m katerim [ strani z obema rokama podpirajo! He, vu vi; SSno I »držS,TCi* šole. \i^o°takpS'ki !n' tfniU deiu- aIi na da nasta" 22AV ae!ai° — ne samo par ur pri ^-tovtahli — temveč tudi izven Mogoče bo zaraditega kak u cdim>nVVa",1: rr!rejanie veselic (katere ecuno je njih »kulturno« delo) — ni kulturno delo temveč je čisto navadno pospeševanje pijančevanja, in to tembob _________ ker se zbirajo na teh veselicah tisti faktorji. ki bi morali voditi ljudstvo k treznosti — tako pa ga še sami tlačijo vanjo pam sem slišal odličnega narodnjaka, ki .te dejal: »Vsaka veselica se najboljše obnese. kadar je »colenga«. zakaj takrat imajo delavci denar!« In ta odlični narod-nak je član zelo odličnega narodnega društva. Tudi delavci prirejajo veselice Ali nikoli ne v takem obsegu. In če jih — bi morata biti sveta dolžnost vseh trboveljskih inteligentov. da. stopijo med delavno maso (seveda sami se morajo preje odpovedati vinu) in da jo ponče! on x^0s^en, is v Trbovljah menda čez oU, če ne vec. Sedaj pa se vprašamo: Kdo pa deli dovoljenja za otvoritev gostilen...? Kaj oa se ie napravilo proti pijančevanju še^ pri nas? Niti ene propagandne brošure se nismo dobili v Trbovlje za pobijanje tega zla. Da bi se sai na šolo ovor ah j spomnili! Ali bi ne bilo zelo koristno, da ,iic cntprfv hj se nied ljudstvo, posebno med šolarje razdeljevale take brošure. Seveda zastonj! In še nekaj! Če hočete odpraviti pijančevanje — morate najti nadomestila za to. Ste že kaj poskusili s tem? Ne? Dajte delavcu gledališče, knjižnico, čitalnico, kinematografe — pa bo delavec kmalu našel razvedrila. Javna knižnica že obstoji par let — pa jo še danes nimamo. Vse, kar so napravili v tem oziru so napravili delavci sami s svojimi kulturnimi organizacijami. Drugi niso prispevali niti drobca h kulturi. O. marsikaj bi se še dalo povedati. I o pa. mi delavci dobro vemo. da če bomo kdaj odpravili pijančevanje, ga bomo sami — zakaj, namesto da bi nas podpirali pri tem delu. ga nam oblasti z otvar-janjem vedno novih gostilen. sramotno vsiljujejo. Tako ie pri nas. Ce se fiočete preori- čati, pojdite v Trbovlje in vprašajte vsa kega delavca, če je res tako ali fVe-vsakdo vam bo odgovoril: O, in nic gače! Trbovlje. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Odgovorni urednik: Anton Podbevšek. Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. dne 26. avgusta 1932- ! Kar Je res, Je Testenine res i šaman :pIoŠn° so tako okusne in tečne, da so s hvaljene. Zahtevajte jih pri trgovc ^lafvežla različnih pletenin, majic, nogavic pri tvrdki in rokavic A. A E. Skabernf t Ljubljana, MesSiti trg ^ ^ Naizanimlvelie bode brez dvoma ©CScBiililiC ŠtL SF trgovskega paviljona in razstavišča. Vse najpraktičnejše, najlepse in najboljše, kar je svetovna tehnika v stroki ii^alrails straSen došedaj iznašla in preiskusila, razstavi S¥©t©wna tvrdka lINGER ŠI¥ALH1-STR0JS iiourne & c«, v svojih paviljonih na ogled. Najmodern. šivalne stroje bo sodila elektrika sila kar prihrani čas in denar. To ni življensko vprašanje samo tvornic marveč velja dandanes prihranitev časa in denarja posebno za rodbine. ©t*i$k teh paviljonov Vam bo donesel več koristi in zabave kot vse senzacijonalne kino-predstave! Sprejmem starejšega kleparskega pomočnika v trajno delo ; če je dober delavec, plačam čez tarifo. Frane Tašker, stavbeno in galanterijsko kleparstvo; Celje. Tovarna SVILA modni nakEft( £f*iaie šširse sa šivHje i» m°s naleeneje Pfl’ <*. šimkovi«^8*1- LjubSiassa, vsakovrstno. ilaj volja zaloga m i i se priporoča y,a nakup najboljših insim. inentov izvrstnih to- P Kemično Ljubljana, Poljanski nasip 4 Podružnica: Šelenbnrgova ul, 3. Maribor Gosposka ul. 38 . SvetSoIIka Podružnice Novomesto Glavni trg goceV]e št. 39- T V R D 1C j* 1 ©OLEiC, varn po najsolidnciših LlMfelJana, Hil£erj|Qwa MSSCčJ i$- S *n nizkih cenah. 1 • Veleindustrif sko podjetje v Boso* išče zmožnega # tesarskega poli*Ja* Ponudbe naj se vpošljejo pod šifro »Tesarski p upravo „Naprej-a i f Delniška glavnica: 1 0 | | 1 1 L^^ooo-ItlflttflllfVS Hbfl| en Podružnice: Novo mesto, Rakek, Slovenjgradec. Sfelenbursova fiiEica š&. 1. Rezervni za K 0,500.00®; Telefoni St. '46> BrZ°MPTNA- Izvršuje vse bančne posle aajtožaeje in najkulaataeje. ESKOM ^