SMUČINA ELA/V GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE ELAN TOVARNA ŠPORTNEGA ORODJA BEGUNJE NA GORENJSKEM LETNIK XXVIII MESEC OKTOBER-DECEMBER - 1988 ŠT. 5 Doseženi rezultati tik pred koncem leta nam kažejo da smo postavljene cilje dosegli. Bravo! Analiz vseh vrst, vsaj takih, kot smo jih delali do sedaj, smo se naveličali, saj več kot odgovorov na klasična vprašanja v glavnem nismo dobili, z njimi pa si kaj dosti niti nismo mogli pomagati. V Elanu smo vsi veliki pripadniki delovne organizacije, žal je ta fenomen zelo različen od osebe do osebe, ko delovno mesto zapustimo in pridemo v okvir naše širše okolice. Posebej letošnje leto je bi- lo sila plodno vseh vrst osnovnošolskih domišljijskih zgodbic, ki so dobro karak-terizirale našo pripadnost, ki se žal vse prevečkrat konča v trenutku, ko smo sami ovrednotili težo plačilne kuverte. Če pogoji poslovanja ne bi bili precej težji kot kadarko- li doslej, potem bi veljalo nekaj posameznikov poiskati in jih premestiti v naš marketing, saj popestritve v načinu razmišljanja lahko samo koristijo. Tako pa so časi preveč resni, usoda vedno večjega Elana pa v naših rokah in res je samo od nas samih odvisna naša prihod- nost. V sklopu Elana praznujemo 10. obletnico dela naše enote v Brnci. Z veseljem ugotavljamo, da je na relaciji Begunje—Furnitz v tem času vzpostavljen kvaliteten tok blaga, informacij, znanja in medsebojnih odnosov, ki nam morajo biti za zgled, saj je brez posebej pisanih elaboratov in predpisov ta tok potekal nemoteno. Elan— Brnca pa je ravno v jubilejnem letu dosegel enega svojih vrhuncev saj je poleg ve- OD: pred referendumom Še ostrejši pogled naprej like proizvodnje alpskih smuči svojo pozicijo uveljavil tudi kot proizvajalec snowhoardov, ki postajajo vedno zanimivejši smučarski pripomoček. To je jubilej, ki ravno zaradi svojega delovnega zgleda zasluži še posebno pozornost in še posebno prisrčno čestitko. Glede na padec kupne moči v Jugoslaviji, posledice slabe zime v lanskem letu in ponovno slab položaj ameriškega dolarja, se nam na začetku leta 1989 ne piše najbolje. (Nadaljevanje na 2. strani) Srečno 89 Trije naši: Ingemar Stenmark, Armin Bittner in Mateja Svet Proslava za Dan republike 25. XI. je bila ob zaključku dopoldanske izmene proslava za Dan republike Se ostrejši pogled naprej (Nadaljevanje s 1. strani) Za izboljšanje naše pozicije bo potrebno več znanja in naporov kot kadarkoli do sedaj. Preds. PO Uroš Aljančič Leto 1989 bo za Elan izredno pomembno, saj ocenjujem, da bo PRELOMNO gledano z več vidikov. Osnovne smeri svoje do sedaj uspešne usmeritve — to je panoga prostega časa — ne bomo menjali, potrebno pa bo storiti določene korake naprej v smeri diverzifi-kacije, predvsem pa širitve programa pod našo lastno blagovno znamko. V evropskem prostoru se podjetja povezujejo tako v istih panogah kot tudi po drugih kriterijih. Naš ugled in potencial sta dovolj velika, da nam omogočata korake v tej smeri, vendar je uspeh odvisen od naše pripravljenosti in znanja na vseh področjih. Pri tem nam zakrnele oblike našega ekonomskega sistema ne pomagajo, zato je posebej v smeri lastninskih oblik in oblik pretoka kapitala potrebno najti določene možnosti, ki so pogoj za nemotene procese na teh področjih. Seveda pa boste z delom na projektu strategije Elana sproti seznanjeni, bolje kot kadarkoli do sedaj, saj je uspeh takega projekta odvisen od vključenosti celotnega kolektiva in vsak posameznik bo pri tem moral odigrati svojo vlogo. Naš uspeh v letu 1989 pa bo najbolj odvisen od našega dela v Elanu od 1. 1. naprej. Notranje rezerve na področju kvalitete, produktivnosti, dela z materialom, obračanja vseh vrst zalog, so veliko večje kot si mislimo. Kaže, da se potreb po reševanju teh nalog še vedno ne zavedamo dovolj resno, sicer si ne bi tako prijateljsko odpuščali napak, kot to delamo. Posebej pomembno je to spoznanje pred začetkom tega leta, saj imamo pred seboj leto vlaganj v infrastrukturo, ki posebnih efektov na proizvodnjo ne bo imelo, za naše počutje in delovno vzdušje pa še posebej. Cena denarja se še ne bo kmalu znižala, tako da lahko pričakujemo, da nas bo ob dodatnih vlaganjih cena obresti še kako pestila. Ob koncu pa samo še ugotovitev: pripravljeno imamo eno najatraktivnejših kolekcij smuči, v proizvodnjo moramo čim hitreje dobiti našo prvo jahto, veleprodaja se je s svojim programom močno uveljavila itd.. Dejstva, ki govorijo, da naša kreativna moč ne slabi kljub težkim časom. Ostane nam, da se pošteno preštejemo in da v optimalnem obsegu krenemo naprej. Brez pravega elana ne bo našega Elana, kakršnega si želimo. Želim vam lepe božične praznike in srečno novo leto. Uroš Aljančič OD: pred referendumom Da bi v naši delovni organizaciji povečali učinkovitost in motivacijo za kvalitetnejše in učinkovitejše delo, smo se odločili za spremembo načina nagrajevanja in delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. To pa pomeni, da je treba spremeniti, oziroma dopolniti veljavni Pravilnik o osnovah in merilih za delitev osebnih dohodkov in skupno porabo. Pri pripravljanju strokovnih predlogov je bilo naše vodilo, da je treba boljše delo tudi bolje nagraditi. V delovni organizaciji ne sme prevladati takoimeno-vana uravnilovka, ki pri ljudeh vzbudi občutek, da je tako ali tako vseeno, kaj in koliko delamo, važno je, da bo naslednji mesec spet plača. Vse to pa za sabo potegne neaktiven odnos do dela, ne-ustvarjalnost, apatičnost, nezainteresiranost za »usodo« delovne organizacije — za tiste kvalitetne dejavnike, kot so razvoj, dohodek, akumulacija, ki podjetju omogočajo obstoj in nadaljni razvoj in ki konec koncev predstavljajo tudi materialno osnovo za delitev naših plač. Kajti vse ostrejši pogoji gospodarjenja nas bodo slej ko prej privedli do resničnega dejstva (ki pa se ga nekateri še ne zavedajo ali nočejo zavedati), da je možno deliti samo to, kar smo z delom in gospodarjenjem tudi ustvarili. Vse bolj se bomo morali zavedati, da delavci svoj osebni dohodek dobivamo na osnovi tistega, kar smo ustvarili, to pa je v končni fazi izključno dohodek in denar, ki ostane firmi, oziroma povečuje njeno lastno premoženje (akumulacijo). Zato naš cilj ne more in ne sme biti, kako bomo delili, ampak koliko in kako bomo ustvarili tisto, kar bomo delili. Kajti še tako »pravičen« sistem delitve nam ne bo nič pomagal, če bo pogača, ki jo bomo delili, majhna. Kljub temu smo predloge za delitev osebnih dohodkov in skupne porabe oblikovali tako, da delavci, ki zaradi starosti ne morejo več tako dobro delati kot v mladih letih, zaradi tega ne bodo prikrajšani pri osebnih dohodkih. Prav tako bodo delavci, ki so dokazali svojo pripadnost Elanu in so v njem vztrajali tudi v težkih situacijah, bolje nagrajeni kot doslej. Večji poudarek smo dali tudi elementom, ki bistveno vplivajo na dohodek delovne organizacije (obračanje zalog, kvaliteta proizvodnje). Poleg tega bomo še dodatno nagradili delavce, ki delajo v časovno manj ugodnih terminih (dvoizmensko delo, redno popoldansko delo). Podrobnosti so bile pojasnjene na seji delavskega sveta in na delovnih skupinah, kjer ste lahko aktivno sodelovali in izrazili svoja stališča in predloge, kajti noben predlog ni tako dober, da ne bi mogel biti še boljši, nagrajevanje in delitev sredstev za osebne dohodke pa je sploh živa stvar, ki se spreminja, dopolnjuje, izboljšuje in jo je kot tako tudi treba jemati. Beno Jurejevčič Med skokom z »Elanovim« padalom Elan se je predstavil na Dunaju Elanova tiskovna konferenca na Dunaju Elan je eden od soustanoviteljev gospodarskega centra Domus Slovenica na Dunaju. Pobudo za formiranje tega razstavnega centra je dala Republiška Gospodarska zbornica v sodelovanju s slovenskim-kulturnim društvom Virtuti et Musis na Dunaju. Glede na vedno pomembnejše mesto Dunaja v evropskih gospodarskih, finančnih in kulturnih tokovih se je poslovna zamisel za predstavljanje sprva slovenskega, pozneje pa jugoslovanskega gospodarstva na tak način zdela vsem zelo zanimiva. Ker je dovolj kvalitetna predstavitev na Dunaju močno povezava tudi z velikostjo vloženih sredstev, je bilo sprva nekaj težav, saj je bil prostor, ki leži na izredni lokaciji v samem mestnem centru, potreben ustrezne prenove. Kljub vsemu so aktivnosti v letošnjem letu vendarle stekle. Glede na ugled Elana v poslovnih krogih je bilo sprva predvideno, da bi Elan kot prvi nastopil že lani, ven- sedno, saj je bila naša predstavitev na Dunaju res kombinacija obeh. K sodelovanju smo namreč povabili našega dolgoletnega prijatelja in avtorja zadnjega Bloškega smučarja Janeza Boljko. Prav Bloški smučar naj bi bil vezni člen med Elanom in umetnikom in menim,'da je osnovna ideja v celoti uspela. Ker smo širši javnosti po smučeh dokaj poznani, smo na Dunaju hoteli predstaviti predvsem ostale programe. Prav gotovo je bila velika senzacija, ki je tudi pri mimoidočih na ulici izzvala veliko reakcije, naš način predstavitve jadralnega letala, ki je z repom in desnim krilom gledal iz zgradbe na ulico. Ostali izdelki iz našega programa so bili razstavljeni na popolnoma nekonvencionalen način, kar je dalo razstavi še posebno vrednost. Razstava ne bi dosegla svojega namena, če ji v dneh, ko je bila odprta, ne bi dali tudi določene vsebine. Tako je po uspešni otvoritvi, ki ji je prisostvovalo precej pomembnih gospodarskih in kulturnih delavcev, sledila tiskovna konferenca z našimi tekmovalci, ki je bila izredno dobro obiskana s strani velikega števila novinarskih hiš. Posebej pomembni za našo prodajo v Avstriji pa so bili zadnji trije dnevi, ko smo na Dunaj povabili večje število avstrijskih trgovcev, ki bi naj nam pomagali pri povečanju prodaje na tem trgu. Ker je pomemben dejavnik za utrditev položaja na trgu UGLED, postajajo tudi take dejavnosti pomemben del našega nastopanja na svetovnem trgu. Menim, da je naš prvi nastop v tej smeri na Dunaju uspel. Uroš Aljančič dar se je pokazalo, da bi bila ta odločitev prej škodljiva kot koristna, tako da smo se odločili, da to storimo v letošnjem letu in to potem, ko bo nekaj prireditev že organiziranih. Na začetku sem omenil, da gre za poslovno-kulturni center, od tod tudi osnovni koncept, saj je bilo od svega začetka mišljeno da si bodo razstave sledile; ena DO, eden od slovenskih umetnikov itd. Tak je bil tudi začetek, saj je bilo pred nami že nekaj razstavljalcev, tako npr. KRKA, Novo mesto, akademski slikar Boris Jesih itd. Elanov namen je bil, da bi letos povečali našo prisotnost v Avstriji. Zato smo se odločili, da poleg sodelovanja na sejmu Internautica v Celovcu pripravimo razstavo na Dunaju, poleg tega pa določene aktivnosti organiziramo tudi v sklopu praznovanja 10. obletnice Brnce. Naziv poslovno-kulturni center Domus Slovenica smo morda vzeli kar preveč dobe- DG-300 »v zraku« na Dunaju Vinko Bogataj podeljuje na Dunaju priznanje za osvojen naslov svetovnega mladinskega prvaka v veleslalomu Gregorju Grilcu ZJb'-J&0- £L£N Elanova smučka in jadralno letalo razstavljena na Dunaju Elanov ski camp 1988 Kamp je potekal v dneh od 13. 10.-17. 10. 1988 v Kaprunu v Avstriji, organizirala pa ga je tekmovalna služba Elana ob pomoči vodstva pionirske reprezentance. Na naš kamp so bili povabljeni vsi najboljši mladi tekmovalci iz Jugoslavije, ki vozijo Elanove smuči, in pa najboljši mladi tekmovalci iz Švice, Nemčije in Švedske. Žal so morali zaradi obveznosti odpovedati udeležbo Švedi in Švicarji. Nemci pa so zadnji dan odpovedali udeležbo zaradi spremembe reprezentančnega programa. Predhodno je bilo namreč zelo slabo vreme. Od vodstva mladih tekmovalcev iz Jugoslavije je bilo prisotnih 5 trenerjev in organizator iz Elana, Zdravko Jazbec. Kamp je bil v čudovitem vremenu. Temu primerno je bilo tudi vzdušje. Program na snegu je obsegal različne smučarske aktivnosti, tako da smo si z vodstvom reprezentance lahko ogledali in strokovno ocenili vse mlade tekmovalce. Program na snegu je vseboval: prosto smučanje s posebnimi nalogami, vadbo posameznih elementov tekmovalne tehnike, vožnjo med veleslalomskimi vratci in za konec še vadbo v hodniku v različnih izvedbah. Zadnji dan pa smo pripravili tudi zelo zanimivo tekmovanje v paralelnem slalomu. Tudi popoldanske aktivnosti so bile zanimive, saj so mladi tekmovalci merili moči med seboj v tenisu, nogometu, košarki, odbojki, namiznem tenisu itd. V večernih urah so si mladi ogledali video posnetke s terena, tekmovalce pa smo seznanili tudi s pripravo smuči. Skupno se je kampa ude- ležilo 20 tekmovalcev iz Jugoslavije in Japonske. Zdravko Jazbec Mladi tekmovalci iz Jugoslavije in Japonske, ki vozijo ELAN Mladi tekmovalec Branika iz Maribora Materljan smuči Ocena aktivnosti »Elanov ski camp 1988« SMUČARSKA ZVEZA SLOVENIJE FČDŠRATION SLOVENE DE SKI Tovarna športnega orodja ELAN Tekmovalna služba -alpsko smučanje V dneh od 13. 10. do 17. 10. 1988 je bil v Kaprunu v Avstriji kamp za najboljše mlade tekmovalce, ki tekmujejo na smučeh tovarne ELAN. Kampa se je udeleži- lo 20 tekmovalcev iz Jugoslavije in Japonske, s pomočjo trenerjev YU pio. reprezentanc pa ga je vodil Zdravko Jazbec, ki je sicer odgovoren za mladinski in pionirski tekmovalni program pri tovarni smuči ELAN. Ožji Strokovni svet SZJ z vidika izvedbe in udeležbe svojih tekmovalcev ocenjuje: naS znak vaS znak datum 21.10.1988 1. Kamp je bil izveden organizacijsko in strokovno na vzorni ravni in za nas tudi v zelo ugodnem terminu. 2. V času, ko je »kamp« potekal je bilo izjemno ugodno vreme in dobre snežne razmere, tako da je kamp po naši oceni izjemno uspel in sicer tako z ozko smučarskega vidika in z vidika pridobivanja drugih motoričnih informacij in znanj pri aktivnostih, ki so bile organizirane ob smučarskem delu (tenis, nogomet, odbojka, košarka, namizni tenis in druge družabne igre). 3. »Kamp« je imel za cilj tudi seznaniti tekmovalce z osnovami dejavnosti tovarne Elan, predvsem tekmovalne službe, v okviru katere deluje tudi servisna služba. Tekmovalce je vodja kampa seznanil tudi s pripravo smuči, seveda pa tudi s preventivnim delovanjem pri čuvanju opreme. 4. Nenazadnje je imel »kamp« tudi družabni značaj, ki je po našem mnenju pomemben vsaj iz dveh razlogov: — tekmovalci iz jugoslovanskih reprezentanc so imeli letos prvič priložnost trenirati in se družiti med sabo in drugimi, saj program v pionirskih reprezentancah do meseca decembra ne predvideva skupnih treningov in — dejstva, da je bil »Elan ski camp« po nekaj letih pre- mora ponovno izveden. Menimo, da je potrebno vedno znova vzpostavljati in negovati pripadnost opremljevalcu, v tem primeru tovarni smuči Elan. Še posebej je to potrebno za mlade tekmovalce in to ravno skozi takšne aktivnosti, kjer gre za združitev strokovnih učinkov z že prej omenjeno potrebo. Hvala za sodelovanje. Vodja pio. reprezentance SFRJ: Milan ŽVAN f ^ elKn \______________________J Dragi »tekmovalni konji« Z leve: Armin Bittner, Primož Ulaga, Ingemar Stenmark, Mateja Svet in Grega Grilc Armin Bittner med suhim treningom Na tekmovanjih z Elanovimi dvižnimi utežmi Žargonske besede v naslovu tega zapisa ljudje, ki se ukvarjajo s športom, predvsem njegovo komercialno in operativno platjo, vse pogosteje uporabljajo. Povsem normalno in prav je, da se temperatura v novembru med ljudmi naglo dviga. Na vsakem koraku je mogoče prisluhniti komentarjem, ki so različni, kakor smo različni ljudje, športniki in šport. V zadnjih letih so v svetu Slovence okarakterizirali kot smučarski narod ne samo zaradi uspehov smučarjev, ampak predvsem tudi zato, ker so ljudje s svojo pripadnostjo smučarskemu športu razvoj tega športa tudi omogočali. Po vsem svetu je bilo napisanih ogromno vrstic o »fenomenu smučarskega naroda«, kakršni smo Slovenci. Vprašanje, kako naprej, je tudi v smučarskem športu (ne samo v gospodarstvu) vsak dan bolj aktualno. Varčevanje in smotrno vlaganje sredstev dobivata vsak dan širše dimenzije, tudi v športu. Kot močan proizvajalec športne opreme smo med konkurenco v svetu zaradi specifične situacije, ki pri nas vlada, gotovo v najtežji situaciji. Kako v posameznih državah zadržati, drugod pa povečati tržne deleže, bo naša največja naloga in preizkušnja, ki ji bomo morali biti kos. »Tekmovalni konji« in aparat, ki jih spremlja, so nujno zlo ne samo za Elan, ampak tudi za druge proizvajalce smuči po svetu. Umik nekaterih naših konkurentov s področja tekmovalnega športa je počasi prinesel tudi umik s svetovnega trga in s prodajnih polic športnih trgovin. Tekmovalci tako ostajajo najmočnejši propagandni argument, zato se nakupi največjih zvezd kar vrstijo. Vsem nam znana imena Wirnsberger, Stock, Totsch, Figini so letos menjala proizvajalce smuči. Pridobil jih je v danem trenutku naj spretnejši in najkvalitetnejši. ELhN ■■■■BiH ® Naša tekmovalna ekipa začenja novo sezono svetovnega pokala in dveh svetovnih prvenstev številčnejša, vprašanje, ali tudi kvalitetnejša (brez Križaja), pa bo ostalo odprto do finalov na Japonskem in v Planici. V skakalnem športu smo najmočnejši in imamo nesporno najboljše smuči. Podatek, da je na 01 v Lake Placidu pred osmimi leti skakal na naših smučeh le en tekmovalec, danes pa skakalne smuči tekmovalcem in nacionalnim poolom zaračunavamo, so sanje vsake tovarne. Nykanen kot najboljši skakalec vseh časov jih v medijih po vsem svetu hvali mogoče celo preveč ali prezgodaj ... Naš glavni cilj je seveda Lahti in medalje, ki morajo skupaj z učinkovito propagando v Skandinaviji prinesti dobre prodajne rezultate. Štiri nove norveške tekačice so skupaj z Italijani naše želje v tekaškem tekmovalnem športu spet povezale z željo po prodoru Elanovih tekaških smuči v svetu. Na koncu nekaj besed o alpskem smučanju, morda na koncu zato, ker nam bo na tem področju najtežje. Ingemar ostaja še leto dni aktiven. Ob Bittnerju, Svetovi in Nilssonovi čakajo pred vrati prve skupine še Jagge (17. v SL), Čižman, Žan, Furuseth in Gerscheva. Glavni cilj sezone je tudi pri alpincih ozko povezan s svetovnim prvenstvom v Vai-lu, kjer naši prodajniki v ZDA pričakujejo, če ne celo zahtevajo, dve medalji. Kombinacija vrhunskih rezultatov in prodaje naših smuči nam je v preteklosti uspevala, prav tako razvoj tekmovalnih smuči, kjer je rezultat neobhodno potrebnega sodelovanja z našim Inštitutom in želja tekmovalcev spet nova VSL smučka, ki se je v pripravljalnem obdobju izkazala kot odlična. Razvoj gre torej naprej. Vse kaže, da bomo v tekmovalnem športu kljub težavam morali biti prisotni, seveda kar se da varčno in smotrno. Morda pa bodo v teh časih prav šport in vrhunski rezultati in Elanovo ime pomenili področje, na katerem se še lahko kosamo s svetom. Boštjan Gaser Novice — Svetovno prvenstvo v alpskem smučanju bo v Vai-lu (ZDA) od 29. 1. do 12.2. 1989. Sodelovalo bo 36 držav. — Ingemar Stenmark je na tekmah svetovnega pokala startal 256-krat in 85-krat zmagal v petnajstih sezonah. Tekmoval bo še v letošnji sezoni. Tone Stare Elan na domačem trgu nerji in potrošniki obdržimo in dobiček na jugoslovan- m v določenih programih skem trgu. povečamo svoje tržne deleže Stojan Lukane Ski-expo 88 in Elan Strokovni seminar za prodajalce v Maximarketu v Ljubljani. Na seminarjih je bilo veliko število naših poslovnih partnerjev. Osrednja osebnost je bil Bojan Križaj Elan ima organizirano prodajo proizvodov širše potrošnje v oddelku veleprodaje. Program veleprodaje sestavljajo: a) Elanovi izdelki: — smuči — športno orodje — plastika b) trgovski del: — zastopstvo Marker, Carrera, Kronos — oblačila za prosti čas. Razmerje med prodajo Elanovih izdelkov in trgovskega dela je približno enako. Situacijo na jugoslovanskem trgu vidimo in občutimo sami. Prodaja na domačem trgu se srečuje s: — padcem kupne moči (ca. 20 %) — posledicami »zelenih zim«. Navedeni razlogi so vzrok za zmanjšanje prodaje smučarske opreme v Jugoslaviji. V letošnjem letu se je močno povečala prodaja oblačil za prosti čas (trenerke, majice, hlačke itd.). Da bi obdržali prodane količine iz prejšnjih let, je bilo potrebno v precejšnji meri spremeniti kvalitetni nivo v trgovskem delu programa. Program smučarskih vezi Marker in športnih očal Carrera je postal enak programom omenjenih firm na ostalih svetovnih tržiščih, program športnih oblačil Elan pa se je tudi podredil ostalim Elanovim zahtevam, t. j. kvaliteta in svetovni de-sign. Glede na to, da je na jugoslovanskem tržišču tudi konkurenca (v vseh programih), s tem pa tudi borba za tržne deleže vse hujša, je bilo ob kvalitetnejšem programu, ažurnejšem poslovanju, potrebno v pospeševanje prodaje vložiti tudi precej več energije. Ob vseh nam že poznanih marketinških aktivnostih (ekonomska propaganda, tekmovalna služba) smo se letos še posebej osredotočili na kvalitetnejšo organizacijo strokovnih seminarjev za trgovce, svetovalne dneve v največjih trgovinah po Jugoslaviji in na nastop na največjih sejmih športne opreme v Ljubljani in Beogradu. Strokovni seminarji za prodajalce Seminarje smo organizira- li v 6 za nas najpomembnejših področjih v Jugoslaviji (Ljubljana, Maribor, Zagreb, Poreč, Sarajevo, Beograd). Na seminarjih, kjer smo predstavili naš program (smuči, smučarske palice, vezi Marker, športna očala Carrera, obutev Kronos in oblačila za prosti čas Elan) je bilo prisotnih 450 prodajalcev in njihovih šefov iz cele Jugoslavije. Kot posebno informacijo je potrebno dodati, da je na teh seminarjih sodeloval, oz. predaval naš novi sodelavec Bojan Križaj. Odziv in s tem tudi naš uspeh sta bila zaradi te nove poslovne poteze fantastična. Športni sejmi Prisotni smo bili v Ljubljani in Beogradu. Na obeh sejmih smo predstavili celoten Elanov program ker tadva sejma nimata le informacijske, temveč tudi prodajno funkcijo, je bila prisotna tudi naša maloprodaja. Kot zaključek bi dodal še to: Gospodarjenje na jugoslovanskem trgu je vse težje. Vendar smo se že v prvem letu (od maja 1988 naprej) »novih razmer« na jugoslovanskem tr;;u lahko prepričali, da lahko z inovativnostjo, kvaliteto, dobrim slovesom, designom in dobrimi rezultati s poslovnimi part- Ski-Expo; Begunjska trgovina je v Ljubljani ustvarila lep promet in s tem pokrila stroške našega razstavnega prostora Ski-Expo; razstavni prostor športnih očal Carrera Sejem Ski-Expo 88 Ljubljana; na sejmu, kjer smo imeli osrednjo pozicijo, je bilo zanimanje za naše proizvode izredno veliko. Na najbolj vidnem mestu so bile razstavljene naše smuči. Ski-Expo; del razstavnega prostora na katerem je bil predstavljen program obutve Kronos Ski-Expo; Marker in Elan skupaj Pred ogledom še nekaj o Elanu V Elanu že dolga leta prvo soboto v novembru za širšo javnost organiziramo ogled proizvodnje smuči, telovad- < nega orodja, čolnov in jadralnih letal. To soboto že v i letnem koledarju določimo kot delovno soboto. Tako smo tudi letos ta i ogled pripravili 5. novembra. > Trideset (30) vodičev — teh- I nikov in inženirjev je po sku- < pinah vodilo goste po vna- < prej izbrani poti, ki je zaje- 1 mala čim več proizvodnih 1 obratov in oddelkov, da so < obiskovalci lahko dobili celovito sliko proizvodnih ciklu- 1 sov. ( Ogled je potekal v redu v 1 naše zadovoljstvo in v zado- voljstvo gostov. Obiskovalci so se zanimali za proizvodnjo jaht (F 33, E 43) in jadralnih letal. Vsega je ta dan Elan obiskalo 721 ljudi (lansko leto 1056, leta 1986 920 in leta 1985 717 ljudi). To ne pomeni, da zanimanje za Elan upada, ampak da je ta dan (datum) neprimeren, ker večino delavcev tudi v drugih delovnih organizacijah vsako prvo soboto v mesecu dela. Letos pa so imeli tudi otroci šolske obveznosti. To dokazuje, da je »Dan Elana« potreben tudi v bodoče, saj je to sestavni del marketinga. Slavko Knafelj Ski-Expo; Elanova smučarska oblačila za jesen—zimo 1988/89 Ena izmed skupin na ogledu Elana »Dan Elana« — 721 obiskovalcev Pakiranje smuči v SGI pred odpremo Jugoslovanska vaterpolo reprezentanca, ki je v Seulu osvojila naslov olimpijskega prvaka, je dan pred odhodom v Seul obiskala Elan in si ogledala proizvodnjo Obisk olimpijca Lojzeta Kolmana v Elanu SNOWBOARD Veliko vas je, ki o tem že ogromno veste, oziroma ste že sami preizkusili sedaj ne več novost v svetu, ki predvsem v Severni Ameriki in zahodnih državah Evrope buri duhove in daje nove zimske užitke smučarjem, naveličanim klasičnega smučanja oziroma surferjem, tistim, ki se sicer poleti ukvarjajo z jadranjem na deski. Se vedno pa so med nami takšni, ki se sprašujejo kakšne široke smučke pa so sedaj pričeli izdelovati. Za kaj pravzaprav gre? Izdelali smo prototipno serijo snovvboardov, recimo jim snežnih desk, čeprav je to dobesedni prevod, pa vendar še ni povsem udomačen v slovenskem besednjaku. Gre za deske za vožnjo po vseh vrstah snega, tudi steptanega, saj imajo tako kot alpske smuči jeklene robnike na drsni strani, ki preprečujejo prekomerno drsenje v zavoju na poledenelih terenih. Vsekakor, snowboardi nudijo največ užitka v celem, nesteptanem pršiču, v katerem pride do izraza vsa akrobativnost tega novega športa. Povejmo še, da v svetu teče že svetovni pokal v posameznih disciplinah enakih kot pri alpskem smučanju. — »Večerni list«, Zagreb, je 27. 10. 1988 objavil članek, v katerem je navedeno, da je za opremo za smučanje potrebno že 3,482.546.— din na osebo. Tako kot pri monoski smučki tudi snovvboard ne uporabljamo v paru kot klasične smuči, pa vendar je med monoski smučko in rekli smo snežno desko bistvena razlika. Izraža se v tem, da je tehnika na monoski smučki bistveno bolj podobna smučanju, saj pravzaprav tudi gre za smučanje, tehnika vožnje s snovvboardom pa se razlikuje in je specifična, saj skuša oponašati surfa-nje, predvsem tisto brez jadra, tako imenovano jezdenje na valovih samo predvsem na Havajih, Javi, atlantski obali in drugod, kjer prihaja pogosto do zelo visokih valov, ki so osnova za to zvrst športa. Če s snovvboardom želimo oponašati surfanje na valovih, potem vemo, da stojimo na deski z eno nogo naprej in imamo nogi fiksirani v posebnih vezeh prilagojenih dimenzijam snežnih desk, pri monoski smučki pa sta nogi oziroma stopali paralelno, z vzdolžno osjo smučke, fiksirani v običajnih alpskih vezeh. Za razliko od jezdenja na valovih morata biti nogi na snovvboardu fiksirani na deski, sicer praktično ne bi bilo možno izvajati tako akrobatskih voženj, kot jih danes najboljši izvajajo. Valter Valenčič — O množični inovacijski dejavnosti v Elanu so se sredi oktobra pojavili članki v Delu, Dnevniku in Glasu ob razstavi inovacij v Radovljici. Ob koncu leta smo se v Elanu srečali z letošnjim olimpijcem Lojzetom Kolmanom in njegovim trenerjem Jožetom Mešljem. Oba sta bila v letošnji olimpijski odpravi kot edina zastopnika jugoslovanske gimnastike v Seulu. Namen obiska je bil predvsem pogovor o delu pri razvoju tekmovalnega gimnastičnega orodja, ki zahteva stalen kontakt s športniki, ki s svojimi izkušnjami sodelujejo pri oblikovanju lastnosti posameznih orodij. Kolman je tudi štipendist Elana, ki s štipendiranjem nekaj najboljših slovenskih telovadcev tako podpira poskuse k ponovni uveljavitvi V soboto, 24. septembra, 1988 je bilo na teniških igriščih v Podvinu organizirano Elanovo sindikalno prvenstvo v tenisu. Tekmovanja se je udeležilo 21 moških in 4 ženske. Tekmovalci so tekmovali ločeno, s tem da ni bilo določenih starostnih omejitev. Rezultati tekmovanja: 1. ženske 1. Pohar Lidija (OA) 2. Škantar Nuša 3. Šimic Olga 4. Pretnar Brigita 2. moški 1. Poljanšek Silvo 2. Kravcar Marko 3. Kokalj Blaž (štipendist) 4. Vogelnik Jurij 5. Cerar Janez te, nekdaj tako uspešne discipline za Slovence. Študira na Fakulteti za telesno kulturo in kljub napornemu urniku treningov redno opravlja vse obveznosti na fakulteti. Navkljub ne povsem uspelem nastopu na olimpijskih igrah, kjer je z eno samo napako na svojem najboljšem orodju — drogu pokvaril ugodnejšo oceno tega nastopa, meni, da je z letošnjo sezono zadovoljen. To predvsem na osnovi uspešnih nastopov na evropskih pokalih in Balkanskem prvenstvu. Gimnastika je šport, ki zahteva veliko zahtevnega treninga, kjer je pomembna predvsem močna volja za premagovanje naporov. Te volje Kolmanu sigurno ne primanjkuje, kar se odraža tudi na njegovem vsakoletnem napredku. Drug pomemben pogoj pa so sami pogoji treninga, kjer pa se naši telovadci ne morejo primerjati z uspešnimi nacijami na vzhodu in zahodu. V tem smislu začeta akcija gimnastika 2000 naj bi bila prekretnica tudi na organizacijskem in strokovnem področju. V tej akciji bo svoj prispevek dal tudi Elan, ne nazadnje z razvojem vrhunskega gimnastičnega orodja, ki bo omogočal osvajanje gimnastičnih prvin najvišjih zahtevnostnih stopenj. Primož Finžgar 6. Bertoncelj Valentin 7. Šmit Vito 8. Valenčič Valter 9. Vovk Borut (štipendist) 10. Jurejevčič Beno 11. Mulej Slavo 12. Ažman Tristan 13. Opalički Milan 14. Šter Miloš 15. Zajc Bojan 16. Urh Jože 17. Potočnik Joško 18. Kozamernik Stane 19. Branilovič Anton 20. Novak Mirko 21. Šlibar Avgust Zaključek tekmovanja s pogostitvijo je bil v gostišču Dobrča na Brezjah, kjer so trije prvo uvrščeni v obeh skupinah prejeli tudi kolajne. Bojan Zajc Sindikalno prvenstvo Elana v tenisu 1989:300-letnica bloškega smučanja V prihodnjem letu bomo v Sloveniji praznovali 300-let-nico, odkar je izšlo znamenito delo našega polihistorja Janeza Vajkarda Valvazorja »SLAVA VOJVODINE KRANJSKE«. V njej Valvazor prvi na svetu odkriva in piše o bloškem smučanju, kar je edinstven pojav v Srednji Evropi in daleč pred vsemi začetki smučanja. To je svetovni fenomen, priznan v zgodovini smučanja. S tem v zvezi že tečejo nekatere aktivnosti: — V Novi vasi na Blokah je ustanovljen iniciativni odbor za proslavo. — Fakulteta za telesno kulturo v Ljubljani je prevzela organizacijo simpozija o bloškem smučanju, ki bo oktobra 1989 v gradu Snežnik — Etnografski muzej v Ljubljani bo organiziral razstavo bloških smuči, smučarjev, smučanja in smučarskih običajev. — Tudi Elan ne more mimo te obletnice, da je ne bi izkoristil za afirmacijo svoje tovarne in izdelkov. Tako bo Elan prevzel sponzorstvo — stroške za izdajo knjige »BLOŠKO SMU- ČANJE« avtorja Svetozarja Gučka (založnik »Kmečki glas«), 1.500 izvodov, od katerih jih bo nekaj na razpolago Elanu. V knjigi bo tudi pripis, da je izdajo knjige omogočil Elan ob 100-letnici športnega smučanja. Razen tega bo Elan s svojimi prispevki sodeloval na razstavi o bloškem 'smučanju, smučeh in običajih. Prav tako bo Elan eventualno dodal nekatere teme k simpoziju, ki ga bo organizirala Fakulteta za telesno kulturo iz Ljubljane. Glede naročila filma o bloškem smučanju Elan čaka na sinopsis in predračun stroškov, preden se bo odločil za odkup. Pač pa smo pri kiparju Marjanu Keršiču-Belaču naročili 60 cm visok bronast originalni kip bloškega smučarja kot prispevek k proslavi. S tem bo Elan dodal svoj delež k tako pomembnemu zgodovinskemu dogodku — 300-letnici bloškega smučanja. Slavko Knafelj Kainradla na njegovi vsakdanji poti proti Smrekovi dragi, pa očanca Antona Bevka in Naceta Velikonjo gori pod Goljaki — torej naš prvi smučarski kader na slovenskem ozemlju! Lesa za smuči ni manjkalo, a po jer-menje smo hodili v Ajdovščino.« Čibej tudi omenja, da so že po nekaj tednih vztrajne šole tako napredovali, da so lahko smučali v Lokve v nemalo presenečenje tamoš-njih domačinov. Posebno ponosen je bil na svojega učenca vojaka Rudolfa Krapeža z Dola, ki je šel učit smučanja častnike in podčastnike na Tirolsko. »Tam se mu je prav dobro godilo in je bil zaradi vsestranske uporabnosti kmalu povišan v narednika. Iz zapiskov Edmunda Čibeja povzemam, da prvotno sploh ni vedel za znamenito tradicijo bloškega smučanja, o katerem poroča J. V. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689). Tudi ni poznal našega pristnega izraza smuči. In ker mu norveška tujka »ski« ni bila všeč, jih je imenoval snežke. Čibej tudi ni vedel, da so prebivalci skandinavskih dežel uporabljali smuči že pred našo ero (odkrili so 3000 let stare risbe, vsekane v skalo), mislil je namreč, da jih je izumil šele Fridtjof Nansen. Ko sem se pred tridesetimi leti zanimal za Čibejeve (Nadaljevanje na str. 10) Bloški smučar po zamisli arhitekta Boljke Pred 100 leti so prispele na slovensko prve norveške smuči V tistih časih, ko je Fridtjof Nansen prepotoval Grenlandijo in je ves svet občudoval njegovo zmago nad težavami polarne zime, je v Dolu nad Ajdovščino živel sedemindvajsetletni učitelj Ed-mund Čibej (1861 — 1954). Bi- lo je v jeseni leta 1888, potemtakem pred 100 leti, ko so bila v časopisih prva poročila o uspelem podvigu Nan-senove ekspedicije, ki je po izrednih, dva meseca trajajočih naporih po snegu in ledu prepotovala okrog 550 km in prispela na zapadno obalo Grenlandije. Dunajski »Weltblatt« je objavil članek, v katerem je bila med drugim opisana »snežna obutev«, ki je članom Nansenove odprave omogočila potovanje po snežnih pustinjah. Ko je učitelj Edmund Čibej članek prebral, se je na mah odločil, da si bo naročil smuči iz Norveške. Tako je tudi storil. »Nisem čakal dolgo«, je za- pisal zdaj že pokojni Čibej v svojih spominih, »ko so srečno prispele smuči in z njimi vred močna, dolga, z obročkom na spodnjem koncu opremljena palica. Vsa priprava me je stala 15 goldinarjev avstrijske veljave. Toda nemalo me je ozlovolji- lo, ko sem ugotovil, da je pošiljka brez potrebnega navodila. Kako naj vendar pričnem in kako naj sploh ravnam s to na videz tako nerodno pripravo, da dosežem potrebno spretnost. Pa sem kljub temu pričel brez navodila.« Na Čibejevo pobudo se je na robu trnovske planote v zimi 1888—89 zbrala prva druščina novodobnih smučarjev. Mizar France Krapež je po norveškem vzorcu izdelal več parov smuči za gozdarje v Predmeji. Dotlej so pod Goljaki, Zelenim robom in tam okrog v zimskem času poznali le krplje. »To bi takrat videli našega Filipa * m m % gctRogtlmms £tam: ffiabrc / ariinMidjf/ unD r(č)t rigmMitfc ®f(rafrv gjhmfdj' ®tpfrrti(gni (Ktlligjra ®r6faiib (Icbm&m IVjfliniAmtfrirtMfife« »«if0«wb«i«ocjb N« ir«l»^nW £>unfc kM'rtfl«nc/ UntfrtK&mg/ gobanu SRnfgart) jtofoafoc/ ®rn)bcnn/ Cin« bcxtl6t>li