Leto XXV., It. 8
JpfdtUlJlVv Tel e!i >n U
MUUlIdU* CUiClUIICV»
41-22
ulica V
lu-c>iia> jdueiek LIUDIMUU Puiuaitev» ali'
a > - leleloo « »1-iV il .it Podružnica Nove rorslo Liuhlianika cesta 42 Izkliufnr caMop^tvc a mli» i kalij« ip
'nivt-nr.ru 1'PI * A Mil AM»,
K.iC U<11 Ca LfuOi t.illlkt iMlkralKK Of pušiau
fekovn»-!» iavtx)u ta P »4V. a jstalc kraj t Ira'iit Servern ( null Torr Po«i No 11-111»
Pofcnlua pte«aas , go»
•»"«TKebuhi lui hrahli
Ljubljana, peflsSc 12. faimarja 1945
— ^ena z.—» fc
Izhaja vsaK das razen puneoeijKa. Mesečna naročnina 32 Ur
Uredništvo: Ljubljana — Puccmijeva ulica ftt. & Telefon St 31-22. 31-23. 31-24.
Rokopsi se ne vračajo
Weitere Befestigungen der MaginotUnie im Sturm genommen
Zahlreiche Orte Im Elsass befre't — Verlustreiche Angriffe der Amerikaner scheiterten an unserer starken Abwehr — Vorspringender Teil der Ardennen-
Front zur besseren Flankenstützung zurückgenommen — Zahlreiche Sowjet-Angriffe in Ungarn abgewehrt — Der sowjetische Einbruchsraum nördlich der Donau weiter eingeengt — Erfolgreicher Vorstoss der Grenadiere unseres
Brückenkopfes Memel
Nadalfnfs utrdbe v Maginotovi črti zavzete v naskoku
Številni kraji v Alzaciji osvobojeni — Z Lgubami zvezani napadi Američanov so se izjalovili ob nagli močni obrambi — Izpostavljeni del bojišča v Ardenih umaknjen zaradi boljše podpore bokov —- Številni sovjetski napadi na Madžarskem — Sovjetsko vdomo področje severno od Donave nadalje zoženo —► Uspešen sunek grenauirjev našega Memelskega predmostja
Bojni odmor v Italiji traja dalje.
Ans Arm FiihrerhauptqnarMer, 11. Jan.
DNB Das Oberkomamndo der Wehrmacht g;bt bekannt:
Um die tiefen Flanken unseres Frontbogens in den Ardeonen bes.ser ab/us ützen, wurde der über die Ourthe na--Ii Westen vorspringende Teil, ohne vom Feinde be-driingt ttu werden, zurückgenommen und c!;o Stadt St. Hoher' auf'-e-reben. Die dort eingesetzten englischen Divisionen folgen unseren Bewegungen nur zög'irnd.
An	Ncrdflanke des Kampfraumes
Küdnestlich V'elsalm vermoch'en die Amerikaner mit ihren verlustreichen Angriffen srečen unsere starke Abwehr nicht durchzudringen. Auch im Gebiet von Pa-s'or-ne hat sich trotz des an!a*ten<ien f !'!<-• 7!!chen Druckes nsch Norden der Frontverlauf nicht wesentlich verändert.
In Lothringen eroberten unsere Truppen den «trt*. r -.gen umkämpften Ort Ftimling nördlich Kohrbach. Die Waldkämpfe um die Tala -sgänge der unteren Vogesen dauern an.
In der flheinebrne nahmen deutsche Verband^ weitere Befestigungen der ,Izginotij nie bei Hafen im Stnrm und befreiten 7nh"r< iche Orte 5m mittleren E'^ass. Nach hoff gen Kämpfen worden südlich Erstrin eingeschlossene felnd'lrhe Kräf'e vernichtet, ihre Rieste in Stärke von über "CO Mmn ?it die Gefan«r»vn«chaft abgeführt. ' Vv.t S'ömng des feindlichen Naehschubs Jic-en LiVt'ch und Antwerpen unter verstärktem Fernbeschuss.
B©|1 ¥ SaaisMpi
Die Kampfpause in Mjftelitallen dauert
an.
Bei starkem Schneetreiben worden In Ungarn zahlreiche feindl'che Angriffe südlich und nordöstlich des Vertes-Gebirges abgewehrt und dabei 16 sowjetische Panzer abgeschossen.
An der Os'front von Budapest nahm der Gegner erst am Nachmittag seine Angriffs vrieder auf, Sie scheiterten sämtlich trotz des E'nsatzos zahlreicher Flammenwerfer auf Panzern am zähen Widerstand der Besatzung.
In gut fortschreitendem Angriff engten unsere Verbände den feindlichen Einbruchs-la ira nördlich der Donau ein. Bei der Abwehr feindlicher Gegenangriffe wurden 17 bolschewis'ische Panzer vernichtet.
Am Brückenkopf Memel brachen deutsche Grenadiere und Panzer auf einer Frontbreite von 4 Ihn überraschend in die feindlichen Stellungen ein und fügten den Sowjets bei geringen eigenen Ausfällen empfind!"che Verlus'e zu.
An der übrigen Ostfront blieb die Kampf-.täfcigkeit gering.
Die nordamerikanlschen Terrorbomber griffen gestern den fron'nahen Kaum im Wösten und Orte am Khefn an. In den frühen Abendstunden warfen britische schnelle Kampfflugzeuge Bomben auf Hannover.
Der Grossranm von London liegt dauernd un'er unserem Vergeltungsfeuer.
^zEgmmmwaaammmmmmBtmamm
JS*.
Berfn, 11 jan. Mednarodni poročevalski ura3 javija iz Bud.npešte: Madžarski pa-c'a'c, nemški oklepniki gre-adirji in žje vojne SS so zavzeli v hudih ptulič-nh b:jih južno od vzhodnega koloivera več h S. med njimi neko veliko bolnišnico. EVczniSke naprave so branilci obdržali kljub mečnim sovjetskim r&padcm, pri katerih so uporabljali baljševiki tu-;i metalce p amenov. Severno od vzhodnega kolodvora. kjer so morali branile: izpraznit} nekaj cest. 33 držali številni napaüa'.ni od.'.elki vdrle sovražnikove sile taka dolgo v šiiu, dokler niso bila poslopja okrog izgubiie-nega predela pr;pravl.ena za obrambe. Na jug J vzhodu mesta s o ohra iie iiiad.žar. ske m nemške čete svoje po3toja.nke " drugem obrambnem pasu ob zapadlem robu K spesta. Tudi v esepelskem tovarni škem ekraju so se sovjetski sunki izyjil^-vi i. Na zapadnem bregu Donave viaua i" cadal_e mir.
Per'in, 11. jan. Mednarodni poročevalski arad javlja iz Buiimpeš e: Po nekem prav kar došlsm poročilu nemškega vojnega pa-rocr/alca, ki pripada obkoljeni posadki, so spričo sovjetskih le'slskih napada iv in top vškega cgnja poškodovan al po uše-ni skoro vsi kulturni spomeniki madžarskega glavnega mesta. Med os alim je bila zadeta ribarn ca. cerkev kronanja, kraljevski dvor. števiine druge krasne zgradbe ob gradu, zgradbi parlamenta ter opera Povsod so lahko opazili nemšk' :n madžarski branilci, da so pričeli boljše-viki po zaseden "n h:šah takoj planiti, kar jim je. kakor ^'e bilo že večkrat javljeno, sov:ersko vojno vodstvo tudi izrecno dovolilo.
so	bufffl*
jještai3skega prebivalstva
Szombathely, 11. jan. Madžarski časopisi poudarjajo v svojih poročilih o b'tk za Budimpešto hrabro zadržanje prebivalstva. Vse trpljenje v preteklih dveh tedn:h ni moglo omajati odporne sile prebivalcev. Poveljujoči general v Budimpešti se je sedaj tudi s posebn m pozivom zahvali1, bu-dimpeštan-kemu prebivalstvu za vzg'edno izpolnjevanje dolžnosti ter je posebej pohvsli.l takojšnjo izvedbo reševalnih del po boljševiških le'alskih napad h »Zgodovina bo zabeležila«, tako je rečeno v pozivu, »di so poleg boreč;h se čet tudi prebiva'ci Budimpešte doprinesli k temu, d-i je bil red v obleganem mestu ohranjen«.
Kahe
v Esxtergzmu
Dun*f. 11 an. Po pono\Tii zpsedb» ma^žar-
skegn ~kof j '20& m&sfa Esxter«&r._ ^ 90 odkrili ncinšk voiak". gmzotna z!oč'nst\*a boJišeukov naproti ubogemu neoboroženrmu prebiv^b^u. Ljudje, ki -=o ostali v mestu, skoraj nključno st-To-ci in otroci so b-li neprostovo':ne prče sovjetskih 0ro7o<ieistev Nartcvinje vse^h umorov. k so jih zir'rc*:i. bo! scviki za ča-a svoje kra'ke \iacle v F.srterormu bi naro'ni'o dcb:'o kn i'So Omeiili se b">mo le ni navedbo izjav madžarskega zdravntca dr. 5'rdorja Kertesza nem "k m osvobodilcem. Dr. Kertesz je izpovedal tole:
Po svoji do!/no<ti sem ostal kot zdravnic v mestu tudi po njegovi zasedbi Čeprav smo imeli v mestm bo!ni:nr; med bo'r.ik po večini pr par'ri ke de'ovne^a ijud^t\a. so bolj!eviki po?tiTvili z ni'mi kot z z'oči"c» Z utemeljitvijo. da mora o spremeniti bo'n co v vojaški lazaret. so vrgli bo'n'ke. ki rro mogli Himi st3ti pokonci, iz nj hovih pc.st?lj Več težko bo'nih, k- jih n.vmo mos»!> odnesti, smo sku-?<ili naglo in^aviti v sobo za bo'n:vke sestre. Tam na üb je odkril nek' sovjetski komisar ter jih meneč, da tako n'so sipnsr.bm za življenj enostavno nns^relil Ob- bolni'ki sestri, bih sta to mati in hči. »o podlo mučili in sramotili. nazadnje p» prav tako ubili. V porodnišnici je bilo nekaj žena, ki so čakale na
Führerjev glavni stan, 11. jan. Vrhovno poveijnišivo obarože iih sil javi ju:
Da bi bolje zaščitili globoke boke n2&e-ga bojiščnega loka v Ard nih smo bi cz sovražnikovega osrežanja umakni i njegov preko Ourthe proti zaj adu sesajoči del ter opuitiii nieste St. Hubert. Tamkaj bo.eüe se angleške divizije slede našim pokrevoui le oklevaje.
Na severnem kr'lu boj esra podrač-ia Američan, m jngczai-afTno od Vie.sal.i.a 1 i uspelo z njihovimi, z iz.;ub; mi zveza imi napadi prebiti nr.še močne cb nmbe. Tudi na podroLju Basi::gne se ki.iub irajncma sooriinikovemu prit. ku proti se era f.ol k bojr.e črie ni bistveno scr^meniL
V	Lorcni so zavzc;e naše črte kraj K:m-Jing severno od Rohrbacha. Zanj so se vr-šili več dni hudi boji. Gozdne borbe za izhodišče iz dolin spodnjih Vogczuv traj^.o dalje.
V	Renski ravnini so zavzeli nemš' i oddelki z rasiio'iom nröa jn e ur be Mu >-noteve črte pri Hattenu ter osvobodili številne kra.k v siednji A'z.'.ciji. Po Mli.v iih bojih smo unič li južno od Erste na obkoljene sovražnikove sile. riihove tr. o ta 1. ke, po številu nad SCO mož, pa oJp-ljaii v ujetništvo.
V	svrho motnfe sovražnikovega oskrbovalnega prometa ob streli" i-mo Le?« in Anvccs z ojačeaim tialj;.ost. e nim «rožJtm
V hudih snežnih metežih smo odbili na Madžaiskem š.ev Jne sovražnikove nanade južno in severnovzhodno od gorovja Ver-tes ter pri tem uničili 16 sovjetskih okloo-
nikov.
Na vrhodnem bud rnpešta-skem boj ščn
je sovražnik šeie popoldne obnovil svo.e uayade. Kjjub uporabi šlevijrih me'a'cey p amenov na oklopnikih »o se vsi izjalovili spričo žilavega odpora nemšk h po adk.
Z dob o napredujočim na-adem so ioži'J naši cdde ki scvražnikovo vdorno p;droij« severno od Donave. Pri olrambi sovražnikovih protinapadov «mo uničM 17 beliže-viik h oklopnikov.
Ob mem^lsVem prrdmis'ju so vdrli rem» gki grena'irji in oklotnrki v š!rini 4 km presenet jivo v sovraŽTikove pO t Janke ter zacn'i bo'JIevlkom k|.uib r'alenkr* nim lastnim izpadom občutne izgube.
Na os'a'em vzhodn-m bojišča je bila bojna aktivnost majhna.
Severnoameriški teroris ični bombn ki so naraäli vte:a,j b ižnje 7a edje ra za adu in kra je cb Renu. V zgodnS h v č rlh urah so vrela brza britan?.ka letala bembe na Hannover.
Vrlrpo-^rfv je Lon^^na je trajno iem rovrač'!; em egnju.
t na-
Ka| je prinesla „tsvsfeBfiitev" Francije
porod. Horda div ako? poti vodstvom nekega konv^arja je vdria v sobo ter aaukazala ne- ; srečnim ženam, naj jo takoj izpraznijo. Ker ; nro mogle tega storiti, so jih boljševiki na- j padli. Žene eo umrle zaradi posledic prestar-h grozodejstev in zaradi prezgodnjih porodov, ki . j:h je povzročil prestani strah.
Dunaj, 11. an. V zadnjfo decembrsk'h dneh leta 19-14 je uspelo boljševikom, da so vdr » za nekaj časa v elova ki kraj Bohunice. Kasneje so jih nemški vojaki vrgli zopet nazai Toda j nekaj ur je zadostovalo, da sc posta'e Bohu- ! n-cc- kraj solza in žalosti. Prodrle sovjetske pehotne in cf-c'opni'ke čete so na prej izropale ves alkoho'. Razen tega so prisilile žensko pre-biva'stvo. da se jim je vdajalo. Starostna meja ni imela nobene vloge. Sovjetski snd zcm je strahovito divjal. Mnogo žena si. odvlekii zlo-stav-li ter jih nato pustili enostavno na cesti. Kc so nemški vojski kraj penovno zavzeli, jih je prcbJ \i'stvo objema o od vesel a ter za »Tavalo z izrazi zahva'e spričo osvoboditve izpod bo!jiicvvkeja terorja, čigar leclovt -kega obsega si ni moglo prej predstavljati n't» v tanjah.
Berlin, 11. jan. »Prepričani smo, ca &o Anglija kmalu potisnjena na svoj otok Amerika na svojo celino, boljševizem pa da bo uničen. Nad združeno Evropo bo si_ jalo sonce m ru ter jo združevalo v neraz. del jivo eneto, ki si je ir e bo upal nihče n:pastt. Evr;pa bo postala znova duševni vodja vsega človeštva.« To izpoved je 'pn- j dal predsednik fr?jico£kega osvobodilnega j odbora Dor.c-t na deovnem zborovanju . nemškega inozemskega zaanstvenesa za.- i v-cda.
Dcriot se je b^vil irajpreje z notranjim i poležajem v Franciji. Na temel.iu uraoaih ! de Gaullov h podatkev je dejal, da je v takozvaaih osvobo.ilnih bojih pad.o 300 tisoč Franoozov, 20 OOO pa so jih ubile angleške b:xnbe. Angloameriški bombniški napadi so uničili pcpo.:aioma 200.000 stanovanj, deloma pa 800.0^0. 5 milijonov Francozov ž vi da es življenje evaKuiran-cev. Izmed 900.000 ton trgovinske mornarice je preostalo sedaj le še 5u O00. Skorp.j vse iul-;e so porušene. Tri četrtine železniškega voznega parka ni zx rai>o, oci pro ostanka pa so m-:rali staviti 85% na 1 |> polago za vojne namene. V ve ikih mescih vladata lakota tn brezpesei ost. Celo vlada je morala priznati, da je 70.000 Ij^di
Priprave za filipinsko hitko
Jtrcmletalstvo napada — Assre^šfe© vz'£zz-o prefavje še 1:1 pr^-JrCo dal|e — Izkrcsvolras eete v stals'sua fajroa-
skem
dan je bil imenovan leta 1043. za Churhll-lovega Izrednega zastopnika pri glavnem stanu generala Mac Arthurja.
JafttassScl letabM uspehi
Tokio, 11. jan. Dne 9. januarja je japonsko letalstvo nenadno napadlo neko sovražil-kovu sprem! avo. ki je Skušala vdreti v Akiabski zaliv. Neka križarka h 30(X)ton.-ka tovorna ladja sta bi!» potopljen*. Dve prevozni ladji, vsaka 8000 ton sta bi \ poškodovani Razen tega su sestrelili dve sovražnikovi letali.
Japonsko letalstvo je napadlo nadalje včeraj sovražnikove postojanke pri Akiabu ter povzroči'o na sedmih krajih pc žarc. na enem pa eksplozije. Tudi sovražnikove postojanke severno-zapadno od Mandalaija je uspešno napadla.
Velüss lzzvi&2 amerlčkega letalstva t:a SUtsJsliCfin
Šanghaj 11. jan. V Cungkngu nameščeno amer-ško letalstvo je izgubilo po japon k h vesteh v času ofenzive v jugozapadni Kitajski j v zadnjem polletju skupno 470 leial 68 letal j so Japonci sestrelili. 402 pa zažgali a 1 težko ! poškodovali. V Istom času je izgublo japonsko letalstvo le 47 lcial, 11 sicer 30 v zraku, 17 pa na tkh.
Tokio, 11. jan. Komunike japonskega po-veljništva v öonanu (Singapur) pravi, da je priletelo danes nad Souaa približno 20 ameriških velebombnikov. Japonska obramba je sestrelila 2 letali, eno od teh je zbilo japonsko letalo, ki se je zaletelo v sovraž-n ka. Razen tega je bilo poškodovanih 14 japonskih letal.
Japonske vojne naprave niso utrpele skoro nobene škede.	»
feanghaj, 11. jan. Ob priliki poslednjih letalskih napadov na Hankov in Vučang sta japonsko protiletalsko topništvo in letalstvo sestrelila ali težko poškodovala 29 sovražnih letal.
T oko, 11. jan. I2 vojnih poroči! na področju Fi'ipnov je razvdno, da se vrše tam pr,prave za od!o"»'ni spopad. Sovražnikovo spremljevalno letalstvo je bombarcTralo 7. januarja japonske postojanke v zalivu Lingajen na otoku Luzmu. Istočasno je sovražnikovo letalno : i n--to bombard:raIo Lingajen in Mani'o. V tek» 'c i h voja:kih krogih smatrajo, da namerava na=jprotnik izkrcati na otoku Lu-zonu eno divizijo, ki jo pel ejo na 60 do 70 ve'ic'h iztvrceva'' n ču-n h. Neka druga spremljava, ki obstoji iz 150 prevoznih !ad'j ter jo ščiti močno vojno brodovje.-operira nadalje v vodah jugozapadno od Mndora. O gibanju neke tretje spremljave na M'ndanaj&kem morju ni nobmih novih poročil.
Ker kože. da premka hidi 38 brodovje vojne mornarice, katere letalske s;le so 3 n 4. januarja napnd'e Formozo, v smer' proti Filipinom so v Tokiju vedno boli prepričani aa je pričakovati odločinega spopada v b'tki za Filip ne v bližnji bodočnosti. Japonsko letalstvo pa medtem neprestano napada sovražni-k ladjevje.
Tokio, 11 jan O bitki za Fi':nme javljaio, da so izvidnišk! poleti japonskega letalstva ugotovili da je nasprotnikova g'avna si'a še vedno osredotočena v vodah zapadno od Lnga-jena.
Tudi neki drug oddelek se očitno spr'čo slo-v i1 i h napadov japonskega letalstva §s vodno drži zada; ter ne prodira proti severu. Tretje brodovje hči zapadno od Panaja in ga japonsko letalstvo prav tako energ čno napada S :cm mu enemogoča manevriranje in prodiranje prof. severu. Ameriško pre^mostje je ostalo tud' tretjega dne po izkrcanju še zelo nesigur-no Doslej na kopno prispe'e čete so v neprestanem ognju japonskih baterij. Branücl so popolnoma uničili efei sovražnih čet, ki se J» skušal izkrcati v Nabonu.
Američani priznavajo izgubo treh rušilcev
Stockholm, 11. jan. Po Reuterjevi vesti lz
Wash'ngtona priznava ameri'ko mornarico ministrstvo, da so se na zapadnem Pacifiku potopili trije ru^c» tamkajšnjega brodovja Poleg tega so uničili Japonci pr- neki sivoji akcij» ytiri izkrcevalne čo'ne, eno torpedovko, en manjši podmomCki lovec ter neko pomožno ladjo.
Amsterdam, 11. Jan. Kakor Javljft agencija Reuter, je ubila japonska granata na krovu ameriške vojne ladje 6. januarja britanskega generalnega poročnika sira Herberte Lunsdana, Generalni £oro&0k Luna-
Izgube angTeSlce trgavinske iruJrnar'ce
Stockholm, 11. jan Kapitan vojne ladje Polland .namestnik ravnatelja reševalnega odseka br.tanske admiraiitete, je včeraj izjavil v Londonu, da je izgubila Anglija v prvih štirih letih vojne dve tretjini ladjevja svoje trgovinske mornarice. Izmed 17,5 milijona ton je izgubila do 1&43. leta 11,5 milijona ton.
Polland sodi, da Je zelo veliko Število ladij, ki so jih potopile nemške čete v lukah la vodah zasedenih dežel ter drugod,
crez dela. Nevarnost infiacije s^aa» raste. To so prve posledice «tngloamer.ške osvo-Dodiive. Toda dočim se Anglija in Amerika še borita za francosko kolonialno posest, je Sta in že na delu, da si iztrga vso Fran-c.jo. Churchill in Ro.sevelt sta Stalinu bkmo pr pravila tla. Brez junašnega boja nen:ske vojske bi bil Stalin nedvomno zmagovalec v tej vojni. Z zvezo s Francijo je spravil Stalin deželo p:d svoje varu-štvo. Prvič v zgodovini Evrope si je pridobila Sovjetska Rus. j a tako pravico vme_ š-vanja v zapadno-evropska vprašanja. »Stal.n m sli r.a Calais, g politiko, Ki >0 je vsiiii Franciji gl&-e odnošajev do Španije, pa hoče sam seči vse do Gibraltarja,« je ugotovil Doriot.
Nato je piikazoü notranjep:litične posledice pogodoe s Sov^etSKo zvezo. Dejal je, da je oopomiSki poKret mocnu Komun— stičn.0 pobarvan. Ta pokret obviada sedaj najvaž ejše postojanke. Moskvi je uspeio da je dobila s pomcejo francoskih Komunističnih vodij vpliv na delavska udruže-nja, sedaj pa hočejo poüminirati armado ter jo spraviti pod sovjetski vpliv. Stalin se prav n.č ne sramuje kar odkritih posegov v ir.otranvo politiko. S tem naraščajočim b:ljše-višk-m vpiivom r.arašča tudi »c-ror. Vodilni francoski lnte ektualc:, generali, novinarji, uradniki ln vsi stari Petai-novi ministr. so postali poleg desettisočev državljanov njegove žrtve. A lex.a Carrel, admiial Platon, .novinarja Suarez in Henri 3eraud so najbolj znani med njimi. Seznau žrtev raste dnevno, zakaj danes so komunistom sumljivi že oni Francoz , ki so nekoč A gloameričan.m utirali pot, kot na primer Giraud, Leclerc in drugi. Spričo takega razvoja ni čudno, da nastaja močan nasprotni pokret. Pristaš stare kolabora-cioa;stične stranke in milice so djegcvi nosilci. Za De Gaul.om nikakor ne stoji narod. Obratno živi d am es Franc ja pod diktaturo.
Za obnovo Evrrpe so potrebni vsak j deželi reformatorji, prežeti z narodnosociali-stičn m duhom, je ugotovil Doriot na kraju. Evropa rabi urejeno in dirigirano g:spoaairstvo ter pravi socializem. Velika kolonialna področja morajo biti vwm evropskim narodom na razpolago. Sele aato bo zavlalal med narodi pravi mir.
„Srarat-ctna zveza"
Berlin, S. jan. S sedeža francoskega vladnega odbora javljajo:
fief francoske ljudske stranke Jaques Doriot je podal na Silvestrov večer v radiu ponovno izjavo o sovjetsko-francoski zvezi, ki jo je označil za sramotno zvezo. Doriot je omenil, da se de Gaulle s posebnim veseljem primerja z velikimi osebnostmi Fran-c je, ter je poudaril, da so ravno te osebnosti proglašale Anglijo in Sovjetsko zvezo za najhujše sovražnike Francije. Najodilč-nejši Francozi, tako je izjavil Doriot med ostalim, so smatrali kot samo po sebi razumljivo, mislit! na razbitje boljševlške Rusije. Poincareju, Lyautyju ali Clemenceauju ne bi prišlo nikdar na misel skleniti pogodbo s Sovjetsko zvezo. Nikdar ne bi mislili na možnost, da lahko pust jo Stalina do vrat Varšave, Budimpešte in Bukarešte. Vznemirili bi se že ob sami misli, da bi lahko kakšen francoski minister sklenil takšno zvezo.
Po naSign ildM» teroristične csattrale
Stockholm, 11. jan. Reuter javija, da je Izjavil obtoženec Souri pr ponovni otvoritvi razprave proti morilcem britanskega ministra za Bližnji vzhod lorda Moyna, da je prišel v Kairo s točnim navodilom židovske terorist'čne organizacije, da mora lorda Moyna umoriti. Skupno s svojim sostoril-cem je bil član te židovske morilske organizacije.
Stockholm, 11. Jan., Dopisnik Usta »Eve-ning Standard« javlja iz Kaira, da je Rjavil državni pravdnik pri razpravi proti židovskim morilcem lord* Moyna med ostalim: »če morilec lorda Moyna pri prvem poizkusu ne bi zadel svoje žrtve, potem b1 ponovil ta zločin z razstrelivom. V hi«, v kateri sta obtoženca takrat stanovala, 00 naili tudi ročne granate,* '
Vojna še ni končana
Lahkotni način doživljanja m presojanja ve-llcih. pretres'j i vih. zlasti tako pomembn i1! dogodkov. kakor so vojn», ko n:so postav' ene na tehtn»co samo usode poedincev marveč usode celih narodov, ni tasitnost. ki bi priča'a o duhovni in narodno-pclit'čni zre'ost» Četudi poed«nca. k: tako gleda, morda vojna vibra še ni prizadela (kar bi do neke mere opravičevalo niegovo ülcdanje!). je to gledan ie znak osebne ozkoerčnosfi in nesrjos^bnost'. vživeti se v tra-g'čne usode 9oljudi srnamdn:akov in izvajati poledice v svojem gledanju in zadržanju. Takšna g'edanje :e le znak po'it:čne nedozore-losti Zal pn n<?« ne nahajamo samo nekaterih posdricev s takšno mentalHeto; pn nas ie to bolezen, «korsj epidem'»:a. ki je zajela šroke , narodne plahti že ob z^čfku sedmi« vone in J do danes še ni ozdravljena Nesol dno p^jmo-| \anje vojne je slabost na-* narodno življenjske borbe.
i Če 5re oh r*?etku leta oziramo nazaj m ?ku-Samo poglobit» nekatera spoznan'a. moramo i Ugotov:ti. da 90 dosi'ej nekateri hod;'i po poti i utvar brez vere v trdne narodne ;dca!e omahljivi, kon junkturstično nartrrreni. do neke mere prinravljeni snrejeti vsako rešitev ns-, šega narodnega po'ozaja. četudi ta ni v skladu niti z naš-m nanxlnmi i7rr>ci!om niti z nas-m narodr'm b^vom. z	srcia'n m» in go
spr<d<irsk;mt kon»tmi. Tr-žko breme vojne «mo e» naloži!» na rame z ma'r.marno^tjo in lahkotnost o. s krfrrV.o vrže na svoja p'eča lahki oprbvk nede'ict"» 'z'ctni': na Šmarno g~ro. ne ps — kakor bi b lo to edino pametno jn 'rraz na?e d"-zore!oT^ — kot turi«r. ki je nam°n;en na dcl<«o. nev^mo in težavno pot. ki jo bo hod«! mo^itavtien nnirazlične??'m nevarnostim in nredhorVn temo'jito preseda w> zalogo, v^k jermen^k ;n opremo al' bo in vzdrfa'a. DMie smo vojno smatrali za krat-ko'-'-'Ino n^dlo*) V» bo =la mimo nas brez večjih pret-ocor. k: bo imela za na» se vfrVio do vol no k o'»"no Vane, razvedril in m'kavn'h pustolovščin. M's';"» -"imo. da smo medvedi, ki si za zunanji svet 'ehko privolimo vo'no s>pa-nle. v kateran n««: ne bn nhče nadlegoval ... Na zunaj na so b''a va ta leta leta za-esmja-štva UtvarifT) tmo s?, da «mo si tem. ko smo bi'i krat'fc ča« v vo'ni. storili jo do'znoM- kl da bo odl^'en de'a! za nas čas. mi pa ri m"dtrm 'ahko nrivoščinn r zre dr»mačc po'^i'-ie 'wr», knket'lranii s komunizmom ?n celo bratomorno revolucijo. Cena na?n na^o-lni krvi se "o nastavi''i kakor da ie do'enisfc» cvi'ek; ve-"ča anacion°lna pron-'rtanda na je na!	na-
rodni prcb'em m interes predstav!jaU kot reakcionarno navlako o kateri ni trAo voditi n?-akega računa; med narod je vrgla nov »narodni program«.
Zanesen'"a rtvo. k» ga fe b'lo tako že več Vo preveč, je d^biva'o ve^no novega netiva tudi v propagandnem prerokovanju da bo voma vsak čas končana 2e 'eta 1941 so nekateri verjeli v mof^o^t. da se vo na zaključi Leta 1942 ifi je bi'o že več in n^Mcdnje*!a leta so skoraj že v*'» prsega!'. da bo konec vojnih strahot Glas treme«»«, ki je svari' pred taksnim zmo-hrm np.riranjem, je bi! «»"as vniiočega v puščavi. A^aci:a. o kateri so m,c'»'i. da vendar ve kdaj bo konec vojne, je bila m~čnej5a.
Letošnje 'cto začenjamo v znamenju trpko-Pa sr>c7nan|a. da sc b'le v»ie to ie utvare ia da je vo'na, ki še vedno traia. težja, kakor smo si celo mogli predstavljati V»'cti je. da je bi! konec vo ne mnrda res bližji na SUve-strovo kakor pa na dan Novega le'a To ?rerv ko sooznanie nujno rlü. da nared me končno obračun svojega zaneseniaštva in se od'oc mo, da hočemo po^ej g'edati «-jfvari takšne, ka-kr'ne so v resnici, ne pa takšne, kakršne ^ morda že'»mo.
če se defnej §e nismo hotel« spriaznfH ■ nvs'ijo. da smo v vojni, je treba, da to sto-r»no vsaj sedaj To spoznan > pa zahteva od nas tudi še rad&'jnio doslednost: da v*j? silq, kolikor jft nismo doslej brezplodno iztrošl'» naiskrimej« raciona'iziramo. t. j., da jih poslej uporabMamo po pamet», ki je ne bo so"la ag'taci a Rac'ona'izacija na^'h naroc^n-h sil n« ne sme biti preračunana »na štirinajst dni*, ko bo zopet kdo hote! zaključit« vo'no, marveč nv>ra b:ti preračunana do njenega pravega ia resničnega konca, ki ga pa — še n e vdrnot. Svoje sfe mrramo torej preračunati na zelo dolgo dobo Bo'i? je. da nas preseneti hiter konec v o «ne. kakor na ugotovitev, da smo p.> troš^i vse svoje $?e pred časom ko bi jih nujno potrebovali. Niti trohica torej ne smo it i v brerr-'o-dno «zffubo. vs« potreb^» napori p« mora o bi*-! skrtmo pretehtani. Na'e vodilo mora biti: z najmanjšim naporom in z najmanjšo potrošnjo energije doscč; č'm več.
Dane*, ko dajejo vsi svobodoljubni narodi v Evropi vse <1e na razpolago za zmago r?»-pfce in boljše bodočnosti, je zločin, brezplodno trositi narodne s;!e za po'rične utvare in »e izčrpa vati v borbi, k» je ia'ova. Zavedajmo se: konec vojne, k- ho potreboval v«» naše še ni nred vrsti' To nam dokazuje vojaka moč Nemčije n vedno bolj oč'tna nesoglasja v zavezniškem taboru.
Rajtäejaßje v Angüfl
Stockholm, 11. jan. Kakor javlja *Sleck> ho^ms Tišninge «, se je angleška vlada doslej branii-i objavit-: pop:lno poročilo • škodi, ki so jo povzročile nemške leteče bombe. Pc am v ^em mnenju živi sedaj kvečjemu le 10«/D vsega prebivalstva v povsem nepoškodovanih hišan. najrnaoj 120.000 ijudi pa prežilja dneve in noč» 9 prodorjh lo donske pedzemske železnic«.
Po ameriškem računu je bilo v Angliji že pred napadi letečih bomb un čenih približno 500.000 hiš. Nadalje so Američani preračunali, da so morali v Ang'Ji p'pra» viti a4i povsem nanovo zgraditi najmanj 2 milijona h*.
Bero, 11. Jan. V nekem uvodnfku, v katerem prinaša poročilo iz »vsakodnevnega angleškega življenja« pravi »Berner Tage, blatte: Število zaradi letalske vojne poro. »enih ali poškodovanih hiš raate v Angliji v mj!;Jone. Napadj z letečimi bombami ter aagadi S »¥ 2« ae razdejanje naglo večali.

»JUTRO« 5t. 8
Petek 12. L 1943
MsrafnI razkr gJ
iii©i
čete NOV in POS na svojih »junaških« pohodih r.ajčešče izgubljajo tudi svoje arhive in tako pride v roka domobrancem marsikaka tajna m važna listina, kf je namenjena samo tolovajskim poglavarjem in je zato objektivna. Nedavno so d'cmobranci zaplenil enega izmed takih zaupnih dokumentov, ki. daje globok vpogled v prilike, vladajoče v tolovajskih toL peJi in razgalja vso bedo ter brezupnost teil čet
Gre za okrožnico, ki jo je lani 11. oktobra izdal pomočnik politkomisarja KI. bataljona Cankarjeve brigade. Namenjena je vsem pomočnikom poiitkom.sarjev čet in tajnikom SKOJa in je v njej poudarjeno, aa je treba paziti, da »je ne dobijo v roke borci, ker je določena samo za Partijo in za SKOJ.«
čiovek se čudi, zakaj ne bi smeli borci NOV in POS vedeti, kaj sporoča pomočnik bataljonskega politkomisarja svojim tovarišem, toda treba je le pozorno preči tati njegovo poročilo, pa je vsakomur jasno, zakaj raja ne sme vedeti, kaj vznemirja vrhove. Vendar je stvar v tem, da borci, ki se jim redno dajejo nesiani in nezabeijeni obroki kruha, le izvedo zadeve ofarske politike in dobe vsa obvestila, seveda oso-ljena in zabel j ena z opazkami, utemeijit-vaoni in dopolnili politikomisarjev. V izredni »svobodi« ofarskega sožitja mora vsakdo misliti in verovati le to, kar zahteva stroga partijska hierarhija.
Naj sledi par odstavkov iz znamenite okrožnice.
2-Povejte borcem, da se moramo osvoboditi sami, brez zaveznikov m raeče vojske, da. od nj h ne smemo pričakovati, da nas bodo osvobodili oni, ampak da smo mi tisti ki moramo osvoboditi naš narod. Dvigniti moramo pri borcih ofenzivni in borben, duh, da boio mogd prenašati vse težave, ki bodo nastale.«
Težko da bi se dvignil borbeni duh tolovajskih tolp, ko bodo »borcu zvedeli, da je vse ogromno osvobodilno delo odvisno od siromašne, razcapane in sestradane tolpe. Saj je vendar znano, da se je njih morala opirala le nato, da jim v pospešenih pohodih hiti na pomoč vsa sovjetska vojska. To sporočilo bo prav hladen tuš za komunistično vojsko, kar se zadnje mesece prav razločilo opaža. Duh njen se namreč ni
©vaji
dvignil, marveč so ga domobranci ie še bolj potlačili.
Drugo navodilo: »Borce je pripraviti do tega, da ne bodo čakaii niti zaveznikov, niti rdeče armade, ampak da bodo čutili v sebi potrebo, da se sami čim preje osvobo. • dimo.	•
Tolovajem bo kmalu začelo presedati občudovanje vsega sveta, ako jim ta svet sporoča, da naj se sami osvobodijo, ko so tškj junaki, ne da bi od svojih občudovalcev dobili živil m vsega najpotrebnejšega. Vsekakor bo ob tak h prilikah komunistični za'et skromen in da bodo občudovalci kmaiu razočaran-, vodstvo tolovajev pa bo morda ie spreleteio bridko spoznanje, da se je njih gibanje res zaletelo v slepo ulico katastrofe.
Tretje: »Razkriakavati peto kolono. Peti koloni moramo tudi posvetiti precej p&ž-nje, da se nam ne vrinejo v noše vrste t pi. Posebno je treba paziti na novo mobilizirane tovariše iz štajerske, da ne bi prišli in začeli z maienkostnri razkrajati našo edinico. Moramo vedeti, da se peta kolona poslužuje vsakih najmanjših stvari, n. jjr. »Sem strgan, ne grem aa stražo.« itd.«
Ta poziv o razkrinkavanju pete kolone je naravnost smešeč. Kdo se nek, vriva v tolovajske vrste, ko je vendar znano, da se mobilizira vse kar leze in gre, da se viači skupaj s silo, s kundakom in z grožnjami-Zdaj pa je treba naenkrat paziti na Štajerce, ki najbrž le ooiso »tako zelo navdušeni, kadar enkrat spoznajo, v kake stru-hote so zabredli.
četrto: »Dokazovati moramo borcem važnost 15. septembra, da ni, kot so nekateri m slili, da»:, ne vem kakšne c.-fenzive in bombsirdiranja, ampak, da je ogromne važnosti, da je bila s 15. septembrom ukinjena vsaka možnost vseh »okupatorjevih« hlap_ cev, da prestopijo na stran OF in so vsi postavljeni pred narodno sod šče kot narodni izdajalci. Važnosti 15. septembra moramo študirati tudi na partijskih sestankih.«
To navodilo je brezpredmetno, sa.j je sam »maršal« Tito odložil predajo in doiočil zadnji rok do 15. jan. 1945. S predajo bo morJia isto, kakor s koncem vojne, samo da je le-tega vodstvo odkladalo le na 14 dn, predajo pa odlagajo kar za 4 mesece. Seveda se bo slednja zakasnila gotovo še bolj kakor konec vojne.

Borba kostumjistov ln zvesaoveev sa oSiclrie m sisSaiiisao Uvafanfe kolbazo? pod d&'ssgim inaesuitn
Iz Bolgar je, zasedene od boljševiškia armad, prihajajo ie redka poročila, ki pa kljub temu dovolj osvetljujejo položaj, v katerega je zašla država po izdajski kap:, tulaciji. Zavedni, nacionalni Bolgari prihajajo vse bolj g« spoznanja, da je uničen» življensko del© carja zedmitelja Borisa in da- je Bolgarija danes v še težjem položaju kakor je bila po zlomu v prvi svetovni vojni. Postala je sedaj slepo orodje v rokah kremeljske politike. Izvajati mora notranjo In zunanjo politiko, kakoršno ji narekujejo moskovski okupatorji.
Zaradi trenutnega položaja in iz taktičnih ozirov so ohranili moskovski mogotci v Bolgariji še videz parlamentarne demokracije, ki pa se mora brezpogojno pokoravati njihovim navodilom. Dočm so, vsaj Cf videz, prepustili vlado še domačim politi kom, ao se sistematsko vrgli na »prevzgojo« bolgarske mladine, pri kateri iščejo pomočnikov za svoje nadaljnje načrte na B a.-kanu. Bolgarsko mladino pa bi radi pridobili za se tudi »Zvenovci« z vojnim ministrom Damjanom Velčevom na čelu, ki je ustanovil v ta namen novo organizacij« »Narodno ednstvo« V to organizacijo no-skuša Velčev pritegniti predvsem mlajše aktivne in rezervne častnike. V številnih govorih in člankih iznaša pred bolgarsko javnost mišljenje, da so ravno mlajši oficirji najbolj poklicani, voditj novo Bolgarijo in prerojeno boigarsko meščanstvo. Velčev je osebno velik nasprotnik sedani<» ga bolgarskega meščanstva, ki ga dolži zaradi njegovega nacionalnega prepriča, nja, da je glavni krivec bolgarskega poloma. V tem oziru se polnoma strinja z nazori bolgarskih komunistov, ki p**av tako napadajo meščanstvo kot krivca brezupnega položaja bolgarske držav«.
Za pritegn itev mladih oficirjev v svoje vrste pa se živo zanimajo tudi komunisti. Zaradi tega je prišlo že do ostrih sporov med njimi in »Zvenovci«, ki bi si radi pridobili v vrstah bolgarske vojske poseben položaj. Ti spori so se tako zaostrili, da je izbruhnila radi njih skoraj kriz» bolgarske vlade. Vlada je namreč izoala poseben zakon, s katerim obijub.ja popolno rehabilitacijo vsem bolgarskim oficirjem, ki bi se prostovoljno pridružili borbi proti »fašizmu«. Zakon je bil sprejet na. predlog vojnega ministra Velčeva, ki si ie želei z njim pridobiti za svoje politične načrte čim večje število aktivnih in rezervnih oficirjev. Proti formulaciji zakona pa &o vstali komunistični ministri in dosegli, da je bil popravljen v toliko, da bodo rehabilitirani samo tisti cf cjrjl, ki bodo pridio-bili v borbah proti »fašistom« vsaj eno odlikovanje. Zve. ovci v vladi so se šrcer branili, končno pa so le morali popustiti in sprejeti komunistično zahtevo.
S poredno s tem pa je biia viada po naročilu Kremija prisiljena pristopiti k »čiščenju« bolgarske vedske. Velčev se Je sicer na videz up.ral, končno pa je moiai popustiti, ker so poslali komunisti na sofijske ulice svoje pristaše, ki so burno zahtevali izvedbo čim temeljitejšega »čaščenja« v okviru boigarske vojske, »čiščenje« se je že pričelo in tako roma dan za dnevom iz bolgarskih vojašnic na stotine najboljših bolgarskih oficirjev v vojne zapore in koncentracijska taborišča, odkoder vodj pot ali pred puške, ali pa t rusko pregnanstvo. •
Bolgarski komunisti pa so'posvetili svojo posebno pozornost ne samo vojski in mladini, marveč tudi bolgarskemu kmetu. Organizirali so preko sofijskega radia posebne oddaje za kmete, pri katerih sodelujejo najsposobnejši boljše viški agitatorji. Poznavajoč razpoloženje bolgarsKega se-Jjaka, pa so v svoji propagandi zelo pre-rfdni. Premišljeno . prikrivajo svoje prave CÜje ln skušajo vzbujati videz, da nso proti zasebni lastnini. Zato ne govore o
pcdržavljenju kmetske zemlje, ampak samo o »zadružnem obdelovanju zemlje«. Kaj si predstavljajo pod »zadružnim obdelovanjem zemlje«, bolgarski Javnosti ne j bo težko uganiti. Komun sti pripravljajo uvedbo kolhozov po-d drugim imenom.
Psilclfs&a uara v Sofiji
Sofija, 10. jan. Sofijski radio poroča, da je v bolgarskem glavnem mestu po 10. uri zvečer prepovedana hoja po cestah. Vsi javni lokali se zapirajo ob 21. uri.
Neorsi po CMSlsoda
feoEgarskilt ©3t
Dunaj, 11. jan. Neki bolgarski prebežnk z bojišča v Sremu je izpovedal, da so naatali pri prevozu 30. pehotnega polka iz Simeanovgrada ! nemiri zaradi pobi janja ljud v tuje dežele. V Šidu v Sremu je prišlo nato do srovitih sporov, v katerih so političn. komisarji grozili bolgar-skm vojakom, da jih bodo s pomočjo tolovajev z orožjem pognali v boj. Nemire so povečali iz Sofije došli tovariši, k so prinesli vesti, da je prišlo tam do rednih sporov med komunisti in zastopnki delavske stranke glede vprašanja pošijatve bolgarskih čet izven Bolgarije.
(EtrsfiS
dva sosTiš&a letaka
Zagreb, 10. jan. Begunci iz kistanjsicega
okrožja zapadno od Knina poročajo o zanimivih podrobnostih o odnošajih med Komunističnimi tolpami in Anglo-Američani. Trije Ameriški letalci so morali zasiino pristati v tem kraju in so pri tem priSli v območje Titovih tolp. Takoj so j h odpeljali na komunistični »štab« k zaslišanju. Med zaslišanjem je prišlo med Američani in ban-diti do ostrega spora, ki se je končal s tem, da sta bila dva ameriška p lota ustreljena. Tretjemu Američanu pa se je baje posrečilo, da se je z begom umaknil isti usodi.
Pomanjkanje žlv!2 v Beograda
Zagreb, 10. jan. Po poročilih iz Srbije primanjkuje v Beogradu celo najnujnejših življenjskih potrebščin, ki jih ni mogoče dobiti niti po izrednih cenah, kakršne so sedaj v Beogradu splošno v veljavi. Pomanjkanje življenjskih potrebščin je postalo tako katastrofalno, da si mora prebivalstvo ccio kruh kupovati na črni borzi.
Post?»ifranfe preti maršalu Antoneseu
Stockholm, 11. jam. Kakor javlja »Sven-ska Dagbladet«, nameravajo po nepotrjenih vesteh postaviti maršala Antcnesca, bivšega namestnika rumunskega ministrskega predsednika Mihaila Antonesca ter vojnega mi-n'stra Pantazija kot. tako zvane vojne zločince pred sodišče. Isto poročilo pravi, da sta bila oba Antonesca sedaj zaprta v bližini Bukarešte. Druga poročila pa pravijo, da so odvlekli maršala Antonesca in Mihaila Antonesca kmalu po sovjetskem vkoraka-nju v Bukarešto v Sovjetsko zvezo.
Mjševiška literatura v Huiwiji
Bukarešta, 10. jan. Rumunski list »Tim-pul« poroča o ustanovitvi posebne založbe, katere namen je izdajati izključno marksistično in komunistično literaturo v rumun-ščini. Ta založba j« pod kontrolo moskovskega Marx-Engels-Lenin-Stalinovaga instituta in Je dobila posebno nalogo, da oskrbi rumunske visoke in srednje šole x boljševi-ško umerjeno politično literatura
Varčujte z elektriko!
TramvaJsSd premet začasna ustavljen
paradi občutnega pomanjkanja električnega toka v Ljubljani je šef pokrajinske uprave izdal sledečo^ odredbo:
Obratovanje električne cestne železnice v Ljubljani se iačasno ustavi.
Ta odredba se uveljavi z dnem 12 januarja 1945.
Javnost se v zvezi z gornjo odredbo opozarja, da bo to stanje trajalo predviuno le kratko dobo, ker so že iaciani ukrepi, ki bodo Ljubljano ponovno zagotovLi s potrebnim električnim tokom Prezident div. general: RUPNIK, s. r.
Državni maršal Gering
star sa let
Berlin, 11. jan. Sr edi huuih bojev te vojne dopolnjuje maršal nemškega Reicha Hermann Göring 12. januarja svoje 52. leto.
Od prvih dni bojev stoji ob sUani Führer-ja Hermann Göring, poslednji poveljnik slavne Richtnofnove letalske jate v svetovni vojni. Je ustvariteij in vrhovni poveljnik nemškega letalstva, ki si je pripelo na svoje zastave lievenljivo siavo in ki dnevno z novimi dogodki vrši največja dejanja. Kot pooblaščenec za 4 letni načrt je zagotovil nemškemu gospodarstvu neodvisnost, ki mu omogoča sedaj izpolnjevanje velikih vojnih zahtev. Führer je z imenovanjem Herman-na Göringa za maršala velikonemškega Rei-cha počastil napore in zasluge svojega neumornega soborca.
Svetovni prevrat
2e več kot ©..krat se je pisalo, da je pravi cilj boljševikov v tej vojni, da povzročijo v Evropi svetovni prevrat. Manj osvetljeno je le vprašanje, kakšen cilj boljševiki a svetovnim prevratom prav za piav zas.eoujejo.
Da Stalin ni idealist, ki bi ne spravljal zunanje in inotrunja po>itike svuje dežele v odvisnost z abstraktnimi idejami marksističnih dogem, ne dopušča niikakega dvoma. če zasledujemo celotno dejavnost Stalina ;n i.jegove najožje okolice, pada v oči, da ji manjkajo prave osnove. Marksizem kot tak pomen ja tem ljuciem samo sredstvo za uesego cilja, da si zagolove oblast. Stalin in z iij.m na čelu sovjetske vlade stoječi možje niso o potrebi svetovnega prevrata prepričani zaradi tega, »ker Kari Marx tako uči,« marveč zaradi tega, ker b. sicar v kratkem prišli ob svojo moč.
Psevdoaocia'istiöai upravni in gospodarski sistem v Sovjetski zvezi se od vsega početKa ni ohrani. Kojti ta sovjetski sistem, ki počiva na popolnoma Dirokratič-nem državnem aparatu ob popolnem izključen ju vsake osebne gospodarske, kulturne aii politične iniciative, se je izkazad za reakcio arnega iai za narod -n or 2a ,o na noben naoin korisui ga. Da bi narod uklonili takšnemu boljševižkemu sisiemu, so morali Slalin in NKVD v teku vse strankarske diktature v Sovjetski zvezi izvajati neusmiljeni ranož čni teror. Verjetno pa boljševiki niso sposobni, da bi večno trajajoči teror vzdržali. Ravno tako jim ni mogoče, da bi prebivaistvo S >v et-ske zveze trajno s kitajskem siuom loči.. od vsega ostrega sveta.
Staim se življenjske nesposobnosti in pcma. ji-dji/06ti svoje državne ureuitve popolnoma zaveda. Z ara i tega kaž, da se ne straši nobenega sie-čstva, da ne bi pod svojo oblast spravil tudi dru^h d:~av iai njih nar'^aov. Ker boljoevišKi viadi ni uspelo odetraniti socialna, go^podaroka in politična protis.ovja, k; Sovjetsko zvezo nenehoma tirajo v prepad v nocrai-josti dežele, poskuša rešiti te napetosti v svojem zunanjem vplivnosLntm področju, takere-koč v nredrarodni ai'c..r. To je gonilna sila in smisel Stalinove imperialistične politike in pojasnilo za kurz svetovnega prevrata, ^i ga je začel in za katerega se je svojčas trudii Leo Trock.. Ko je Stalin Trockega in njegovo skupi., o storil neškouijivo v stranki, se vendar kijub temu ni mogel pop: ln orna odkloni.no za-ržati napruai teoriji svetovnega prevrata, ki jo je zagovarjal Trookl. S tem je prišel v ški-ipce, da je morai priznati upiav-čencst Trociri-jeve teze. da marksističnega siatema v eni deželi m mogoče izpeljati. Za vsakega pametno mislečega človeka, kr se zaveua, kaj predstavlja b.ijši.viška diktntura, ni niti najmanjšega dvoma, da b- se marksistični državni sistem in Staimov nazovisociali-zem mogel tra.no uveljaviti' bodisi v Sovjetski zvezi bodici v drugih deželah. Notranji lazclor v Sovjetski zv,_zi, prenesen v svetovno aaeno, ne bi izginil, marveč bi se še bolj ojučil in zavzel ..esluten obseg.
Boljševiki ne pripravljajo svetovnega prevrata iz lepega življenja. Vedo, da pri_ čakujejo svojo moč in možnost ribarjenja v kalnem samo iz kaosa in krvave groze ter iz svetovnega požara, ki ga nameravajo povzročiti.	•
f?£<g£ji g&ž^rala Ss&bica
Ženeva, 11. jan. Kakor javlja agencija
Reater iz Aten. so bili v sredo izročeni zastopnikom LAJvia dokončni pogoj, goneiaia Scobiea.
Agencija Reuter javlja istočasno, da se je vršila seja izvršnega odbora britanske delavske stranke, na kateri so se posvetovali o zadržanju na bodočem zasedanju parlamenta grede grškega vprašanja Imenovana je bila komisija, ki bo obiskala Churchilla ter ga opozorila, da delavska stranka ne more odobriti politike, ki ne bi omogočila takojšnjega premir ja v Grčiji, amnestije in sprejetja EAMovih pristašev v viado.
Stockholm, 11. jan. Ne da bi imenoma omenili Grčijo, se bavi po vesteh moskovskega radija uradni list »Vojna in delavski razred« s problemi tako zvanih »osvobojenih dežel«. Sovjetski list pravi, da je izključeno, da bi se one države, katere so zasedli Nemci, vrnile po »osvoboditvi« zopet v razmere, ki so vladale pred vojno in ki so kasneje tako odpovedale.
Amsterdam, 11. jan. Osrednji odbor grške socialistične stranke je izročil po vesti londonskega radija včeraj britanskemu veleposlaniku v Atenah izjavo, v kateri stranka obsoja sedanje boje. V izjavi poziva EAM-ove in ELASove čete, naj odlože orožje.
Blokada Aten -
Stockholm, 11. jan. Kot javlja Reuter, so sedaj dokončali postavitev žičnega zapornega pasu okrog Aten in pirejskega področja.
Ameriški gangster]! preti cezaššitenitn
Nerneom
Köln, IL jan. K>k »r c« je sedaj izved lo, je noki amerštei oodee.^ 23. de embru odorog 17. ur« na costi med \Ve*Lti<>m in Aach-1 o m, neuailuč od Haarec* n. pade; Hikupino Nemcev ner jo od zauuj ob rei.e-vai z brzostevJkami. Nemce so .-Imor čani najprej močno ozmerjati, ko pa ti na U) niso reagirali, marveč mirno na dal. jv^it svojo pot, so jih amertsiki gangsiei-ji v vojaških uniformah obetreljev^aü od ziid.ij z brzostrelkami v razdalji 20 do 30 meirov. Za njimi so vrgli tudi več ročnih granat.
Pri tem nesramnem napadu sta bil' na mestu ubiti 28<«tna Ka(h.trina K s eiler ter 361etna Johanna SteinkauJ-r, me :te.n
ko je bi a tretja, Arnos Kah.ir, raaijenu. Razen tega je bil ööietni rudar AJirnd VVirtz ta».o težko ranjen, da je kmalu nato umrl. Am:rijka čela pod povqistvvm nekega častnika pa se ni zmenila za žrtve svojega zahrbtnega napaia, marveč je brezobzirno nadaljevala svojo pot.
Z3vratal
Berlin, 11. jan. V bojih na podr čju Stavalota so vdrli Arrvei iča li v SL Cou v neko hišo, v kateri je bilo v:č težko ranjenih vojakov, med njimi SS Unterstu m-filhrer K_ Ta sa je napravil, kakor da bi bil mrtev, ter je vide , kako so Američani iz neixi«r dne bližine postreli i nemške ra-nic^ice, ki so ležala nezaščiteni na tleh. Njomu samemu so vse poivj ad i ter ga končno z brco sunili vstran. Ob nastopu
49<*> <4
mraka se mu je posrečilo doseči nemške črte.
Streli v tito U
Berjin,	27. deceinb.a so našle
nemške	ki so napne<do\.a£e na belgij-
sko - luk-enii jui-škom pod. o Ju v nekem goadu 2 km južno od Schobesga o em mrtvih nemStih vojakov. Pri prei kavi ro dogna-i, da so bili ü možje ustreljeni s sU'ei<m v trlniik. Bili so neniski vojni ujeU nrki, ki so motia.d delati v nasprotju z mednarodnimi pogodbami o ravnanju z vojnimi iLe ivki, pri n -ki sev crn ■ mo r iš.kr t >pn škj edinicL Ko e'> mora! i Am riča i is— pustiti -voje postojanke, s<i n-nm^ke vo.,ne ujetnike kra^onialo po>troiiii.
Llncac^e poKtičs«:h letnüccv
Madrid, 11. jan. Ameriški no\ma:ji po-roča.o iz Pariza, da se množijo primeri, ko boljše viške mn,ožice Jinčajo jetniike po francoskih zaporih. To seveda naravno niso kriminalni zločinci, marveč jetn ki, ki so jih zapri i zaraJi njihovega narodnega zdržanja. V Rod:-zu v južn Franci, i je nava i a množica na zapor ter ub ja tri jetnike. Pretekli toden je p.iš!o d > s.ič iih dogodkov v Pointier a Les Bourgesu in Mau-baugeu, ne da bi mogla po'icija pr-eprečiti linčanje jetnikov. Krvavo pravnsoi-t. o pa divja daje. Mod 2.200 obsodbama, ki s > jih izrekla cegauü'iirtiäna soöL'öa, je 300 Sj-rtr.ih obsodb ter preko 3 80 obsodb na <iasrm\Do robijo in prisilno delo.
Fcl^ca vazalna ariava
Za«iša&:ce ssa frritasssBfl rsaslov — Folf^ki otivzZizr, z IöüsSsossr
sklon obllubasm
Stockholm, 11. jan. Londonskim begunskim Poljakom je postalo že davno jasno, da od Churchilla in Rooscvelta ne morejo pričakovati n»nesar dntgega kakor vedno nov e k-.'pitu-lacijske zahteve »Ministrski predsednik« poljske begunske vlade je v nekem razgovoru z j dopisnikom leta »New York Times« jasno de- j jaL, da se on in njegovi prijatelji ne vdijaio j nobenim 'luzijam. Nato je odkrito obdolžil zaveznike ter bivše garancijske »Ue, ko je izjav'i, da se Poljaki bojijo, da bodo tri velesile napravile Po jsko za vazalno državo, katere ncodvsnoat bi bila samo fikcija. Arc»szevvski je govoril o bojazni, ko dejati-ko že obstoji gotovost.
Kakor je nadalje rekel, je nesmiselno s i1 i ti k sklenitvi popodbe o mejah med Sovjetsko zvezo 4i Poljfifco, ne da bi bila prej podatia garancija za resnično neodvisnost poljske države. Arciszewfki je nadalje izjavil, da je hladno angleško zadržan e do njegove vlade dokaz za njeno neodvisnost, medtem ko sc dejansko zrca'i v tem bre/upiia zapušcenc>srt londonskih Poljakov, kj so bili izdani. Ožigosal je lubln-5k: komite kot orodje tuje stle ter izjavi, da tudi kakršna ko'i koaI;cija z lub!in:A'o vlado nc more pr'.ti v po'-tev. Izjav H je, da je to zadržanje upravičeno glede na moskovsko politiko gotovih dejstev že sprčo "dcportacij kon-cetihacijskih tcboric. aretacij uničenja časopisne in politične svobodi?, spričo ustanavljanja fingiranih stratik ter vse politike lublin^kcga komiteja.
ženeva, 11. jan. Trgovinski minister poljske begunske vlade Kwapinaki je imel govor ,ki pomeni pravi obračun spričo neiz-polnjen'h britanskih obljub o pomoči poljskemu prebivalstvu. Kv/apinski je izjavi!
da je poljska vlada že spomladi leta 1944. prosila ustanovo UNRRA za pomoč. Sedaj viada na Poljskem zima, od zahtevane pomoči pa ni ničesar videti. Po neprestania poziv.li je prejel končno poročilo, da so potrebne zaloge za poljski narod »rezervirane«. Kvvapinski je opozoril, da bi lahko v primeru potrebe z letal odvrgli Poljakom vse nujne potrebščine. Odtlej pa sta pretekla zopet že dva meseca in na poljsko ozemlje ni prišlo niti odposlanstvo ufctanove, niti kakšna pošiljka življenjskih potrebščin in zdravil.
Po teh zaušnicah na britanski nariov ter ustanove UNRiiA se je Kv.apinski prav tako pritožil nad zadržanjem Moskve. Sovjetska vlada sploh ni odgovorila na neko prošnjo, da bi srneia vpiuti v neko sovj.-tsko luko ladja, ki je biia natovorjena s poiieb-ščinami za poijski narod. Osebje ustanove UNRRA ni prejelo doslej niti dovoljenja za potovanje na Poljsko.
Amsterdam, 11. jan. Radio London je objavil izjavo poljskega osrednjega komiteja v Franciji o borbi za ne&dv^noet Poljske. V njej jo med ostalim rečeno: Vsa p-ij-ska emigracija v Franciji se čuti trdno povezano s poljsko viado v Londonu. Poljaki osrednji odbor protestira proti nastopanju Sovjetske zveze na poljskem ozemlju ter proti organom in oblastem, ki eo samo orodje sovjetske politike. Osreanji odbor protestira nadalje proti temu, da so boljševiki proti volji zavezniških vlad priznali lublin-ski komite za poljsko vlado. Osrednji komite ugotavlja, da je ohranil poljski narod 5 let svojo enotnost ter da je nastop lub-linskega komiteja prvič porušil to edinost. Osrednji kom'te poziva vse Poljake v f ran-ciji, da energ čno protestirajo proti varljivemu ravnanju lublinskega komiteja.
—— «I »!■■"■■ ,
Ti i
4 9	_
nova gt^^^^
^Svetovtia teoioaialna litina44 — ss&ya	Mlarztzks
Sioc^helm, 11. jan. Lord Lugard, znana britanska avtor.teta v kolonialnih zaaevah predlaga »svetovno koianr-iino listalo«, ki naj bi proglasi a načela Atlantske 1 stine za kolonialne na:c e. Pobudo prinaša »Times« v poseh em članku.
»Mjr bi bii ncpcpoln, ako bi morah imeti p.Jrejeni naroui občutek, da so njihova upanja na boljšo bodočnost sveta« zaman-Po drugi stran, pa se morajo vodrlni narodi zavedati, da bodo tudi La ljuoslva v skorajšnji bo očnosii zahtevala zase mesto v politiki. Izpačalo bi se podati točne izjave o temelj ih svoboščinah, ki b. jih morale poopisati vse zavezniške države. Prost nastop vseh pravilno došl h ose d v ta odvisna ozemja bi zadostoval. Izjave bi morale vsebovati zlasti odpravo strahu pred stalnim zatiranjem, pcieg tega pa b morale zajamčrti postopno omejevanje va-ruštva, ki bi se končalo s proglasitvijo popolne zrelosti,«
Lugard se izraža tudi o mandatnem sistemu. O sedanjih mandatih pravi, da so zpoinili svoj ramen ter da bi morah zdaj priznati aneksi jo mandatnih področij. Anglija in Amerika sta si edini v tem, »da bi preno6 lastnine na teh ozemljih iz varnostnih razlogov obrambe proti agresiji ne nasprotoval Atlantski listini«.
Potem ko so označevali Atlantsko listino najprej kot veliko upanje za narode, ki bi jih biLo treba osvoboditi, jo je potem Rooseveit sploh zanikal, jo se naj pod pri_ tiskom opozicije zopet dvigajo. Vsekakor ne v stari obbki, temveč v novi obleki, aopet pod plaščem humanosti, vendar v spremstvu ziagane in koruptne britanske kola. ialne traaic je. Ob tej pr.liki hočejo rešiti tudi vprašanje mandatov, ki so ga pustili po prvi svetovni vojni odprto, da bi prikrili nameravani rop tujdh dežel. Sedaj pa smatrajo, da je že prišel čas za, popomo priključitev teh ozemelj.
Kova	bitka6
BerHn, 11. jan. Pod naslovom »Velika sovražnikova zmota o poslednji bitki« se bavl »Berliner Nachtausgabe« z zgrešenimi špekulacijami sovražnih sil, ki so že mislile, da imajo zmago v rokah, preden se je 16. decembra popolnoma presenetljivo pričela nemška ofenziva. »Poslednja bitka«, katero so pr čeli, tako pi*e Ust, je bila dejansko šele prvi znak najtežjih borb te vojne, pričetek uničevailne bitke, s katero niso več računali. Dejstvo, da se po Avragchesu ni pričela »poslednja bitka«, ni ustvarilo zgolj vojaškega, temveč tudi politično izredno težak položaj. Spričo >sL gume zmage« so snele sovražne sile prezgodaj svojo krinko. Namesto agitacije o domnevni osvoboditvi narodov so stopila
dejstva. Ta dejstva pa so: Izročitev Poljske boI.ševLiom, izdajstvo grskoga kralja in kralja Petra v korist T ta. Churchill je menii, <ia bi zmagoviti Angliji javen prikaz vsega tega mič ne škodil. Težko boreči se pa ji jemlje vsako politična osnovo. Zato je položaj" v Angl.ji izredno napet ter ljudje niso več kos vojaškim in političnim problemom. Polagoma spoznavajo, da Churchill ni izdal ter prodal samo Poljske, Grčije in Jugoslavije temveč tudi Anglijo samo ter da mora prinašati sedaj ta izoana im prodana Anglija v ne o snov an em upanju na unovp poslednjo bitko« žrtve, kaker jih ni doslej še nikdar v svoji krvavi
Novi vpok!!®! v USA
Amsterdam, 11. jan. Namestnik ameriškega vojnega ministra Robert Patterson je izjavil včeraj, tako poroča londonski radio, da bodo pozvale Zedinjene države v naslednjih 6 mesecih pod orožje najmanj £00.000 ljudi.
Zastareli ameriški strofi za angleške rwiißlke
Stockholm, 10. jan. Neka britanska delegacija rudarskih strokovnjakov, ki se je vnvla v Angijo s krožnega potovanja po Z edin jenih državah, je obtožila v svojem poročilu Zedinjene države, da »o poSi'iale Angliji »stare m manjvredne stroje za rudnike«. Komisijo je poslal lani v Zedinjene države britanski mni-ster za delo. Komeia je izjavila, da je »večina strojev, ki so jih poslale Zedinjene dr&ave Vel'ki Bitan'ji, zastaxe'a teT da daleč zaostajajo za stroj* kj jir uporabljajo v Zed.njenih državah.
Veliki zameti v španlp
Madrid, 11. jan. V severni in srednji Španiji so nastale zaradi močnih snežnih me-težev velike prometne motnje. V okraju Reinosa je odrezanih od sveta 140 vasi, v pokrajini Albacete pa 4 vasi. železniška zveza med Ovideom in Madridom je prekinjena, ker je plaz zasul vhod v predor na prelaz ju Pajaresu. Brzovlak, kl'se ja odpeljal od Gijona proti Madridu, je med potjo obtičal v velikem snegu ter se je po desetih urah vrnil na izhodiščno poetajo. Neki drugI vlak na isti progi je obtičal v Leonu. Promet na podeželskih cestah v Asturiji lahko vzdržujejo samo mestoma, ker je v teh krajih sneg deloma 3 do 4 metre visok. Na področju Caracace je odrezanih od zvez z zunanjim svetom 15.000 prebivalcev. Falanga je pričela izvajati obsežno pomožno akcijo. Prostovoljske reševalne kolone mladinskega gibanja prinašajo pomoč ogroženim p eoi-valcem.
»JUTRO« St 8
Petek 12. T. 1015
*	Smrt nemškega strokovnjaka za Pridobivanje soli. V Salzburgu je umrl v 73. letu svoje dooe dvorni svetnik inž. Gustav
Langer, rodom iz šiezije. Pokojnik je zadnjih 14 let svojega življenja deloval kot strokovnjak pri podjetjih za pri iobivanje soli v alpskih deželah, prej pa je služboval V Hallst a ttu in Halleinu.
*	Smrt znanega mojstr*kega strelca. V Fiigenu na Nemškem je umrl v 95. letu svoje dobe daleč preko nemških meja znani mojstrski strelec Franc Ritzl. Na zadnji pjti je pokojnika spremilo ogromno število domačih prijateljev, znancev in- spoštoval cev.
*	Prva županja v Ameriki. V Ports-
mcuthu (New Hampshire) so po neki ameriški vesti izvolili prvega ženskega župana, in sicer gospo, ki je dobila nekoč pri lepe'nem tekmovanju naslov »Miss Pcrts-
mouth«.
*	: • roa ' a-rri' ^- *- "ro.ri, V Preravu pri Pragi imajo Društvo prijateljev kanarčkov, ki šteje 44 članov. V območju tega društva gojijo okrog 1000 kanarčkov ki so izvrstni pevci. Sredi januarja bodo priredili pevske tekme kanarčkov, pri katerih bodo ocenjevali rumene pevce po posebni -skali, obsegajoči 300 točk.
*	Poplave v E?>piu. Iz Kaira poročajo, da je divjalo v Egiptu pred kratkim silovito neurje, k: je trajalo nepretrgoma 36 ur. Z: radi nalivov so reke prestopile bregove ter poškodovale vse prometne naora-ve, pre;'.\'sem železniške proge, ces'e telefonske :n brzojavne zveze. Voda ie odnesla tudi mnogo hiš, ki jih je omajala v njihovih temeljih. Množina padavin v 36 urah deževja je bila večja kakor celokupna množina padavin, Id v teku enega leta namočijo egiptska tla
*	Zamorsko vprašanje v Zedinjeidh drŽavah. Zamorsko vprašanje v Zedinjenih di-žavah postaja vedno bolj pereče, ugotavlja washingtonskr dopisnik Usta »Fol-kets Dagblad«. Zamorce rabijo kot vojake^ toda oni nimajo istih pravic kot belci ter tudi drugače postopajo z njimi. Javljajo, da so se po neki eksploziji ladje, ki je bila napolnjena s strelivom, uprl' zamorci v chicaški luki. da bi nosili strelivo na manjšo ladjo. Ogorčenje se je v poslednjem času ponovno razplamtelo.
*	T" T' ni vp-.ni-J nr^f	»rtpv. V Številnih severnoitalijanskih mrsJih je utr-pi'.'lo civilno prebivalstvo v božičnh dr eh izgube vslr-d tega, ker so ameriški ni'ko leteči letalci s strojnicami obstreljevali prebivalstvo. V Mantovi so obstreljevali d: "ji dem. 7 otrok je bi'o ubitih in 13 težko poškodovanih. V Vmcenri so v mestnem središču obstreljevali cestno žarnico, pri Čemur je bilo 13 ljudi ubitih, 11 pa ranje-n h. V Brescaji so s strojnicami ob~tr 11'jc-vnU žene. ki so stale pred neko me^rijo, "i žen je bilo ubitih, 10 pa težiko ranjenih.
f.-? feii a>...f -ii-5 -S»-»J»j1'j as
Itorw^d oMzfe ele&frfšiseša toka
Zare.di skrajne stiske z električno energijo ie mestna elektrarna morala uvesti raz nor ed, katere dneve v tednu bodo razni deli mesta imeli tok, če ne bo posebnih n, ion? in ovir. Pri tem pa pripominjamo, da tudi za te dneve, ko bodo posamezne transformatorske postaje priklopliene, veljajo vse predpisane omejitve električnega toka Spoclai so navedene transformatorske postaje po cestah m ulicah ter pro-s - rih. kjer stoje ki bodo navedene dneve oddajale tok svojim okolišem, öe kdo ne ve. v kateri okoliš spada, naj se obrne na nv ."ino elektrarno za pojasnilo.
-1 ■ razporedu si bo vsaka stranka lahko r.-.-:••" 'Pa svoie delo ln ga prilagodila odde "ti toka, hkrati bo pa skušala za one <?-■:. ko bo brez toka, poskrbeti nadomestno za električno razsvetljavo, kuho, pogon itd.
Mastno županstvo si je pri tem razpore-
(j-i pr:7?de'-*alo za pravično razdelitev elelririke, da nekateri deli mesta ne bodo, več imeli prednosti na škodo drugih. Občinstvo naj pa upošteva, da tok seveda mora biti na razpolago vojaštvu, bolnišnic" vn in najvažnejšim javnim uradom.
Ob zaMiučku moramo podčrtati, da Llub'.fma in njena okolica navzlic vsem se-d m-; im omentvam dobave električnega toka še vedno visoko prekaša večino drugih mert rai ie vsaj deloma preskrbljena z električnim tokom. Zato bo- pa naša javno;*. get ovo tudi pri tem ra-^noredu pokaže.1^. vso svojo uvidevnost, da so v sedanjih razmerah taki ukrepi neizogibni.
Transformatorske postaje, ki bedo pri-k'inv'^ne oh rsof-erteljkili: Gruberjevo nabrežje z okolico. Trnovo — Žabiak, pod-zer - - •'-•-k a trane-formatorska postaja na Tržaški cesti Vič — Rožna dolina, Zgornja in Sncdn-ia Šiška ter Kop.eze in Drav-I je. Dolnice to Trata Ob torkih: Trubarjev park. Pokojr'nsk; zavod. Tromostje, Žmafsk' mori. merina električna centrala. Oh 8ror''.".h: Vodmat, rp.eetna. klavnica, Moste, »Indus«, Stavbna družba. Zg. in Sp.
___ter Kose» ta DwrvJJe, Dctnlcc ta
Trata Ob četrtkih: Ljubljanski dvor, Dunajska cesta, Ježica in Tomačevo, Luš&l-ndca riža, tovarna »Eka«, bežigrajska šola, Gruberjevo nabrežje, Trnovo — Žab-jak, podzemeljska na Tržaški cesti, Vič. Ob peJiib: Zg. in Sp. Šiška ter Koseze in Dravi je, Dolnice in Trata, Trubarjev park, Tromostje, Pokojninski zavod, Zmajski most, mestna električna centrala. Ob sobo ah: Vodmat, mestna klavnica, Moste, tovarna »Indus«, Stavbna družba, podzemeljska na Tržaškj cesti, šelenburgova ulica, Puccinijeva ulica, UUca 3. maja. Ob nedeljah: Trnovo — 2abjak, Trubarjev park, Tromostje, Pckojninsilu zavod, Zmajski most. Dunajska oesta, mestna električna centrala,
• » »
u— Nova grobova. V Ma gajevi i#ci 12 je po dolgotrajni mjufni bo ezni umrla ga. Mici Hrašovčeva, rojena Fink, soproga g. Viktorja Hrašovca, viš je ja sve ni-ka državnih železnic v potk. in bavš ga dolgoletnega postajenačelnika g-: trenj s e železnice v Ljufcf.jaai. Potkojna je peež vela e svojim soprogom 51 lrt srečnega zakona, t r je imetja zaradi svojega blagega srca širok krog znancev. Nastopila bo svojo z?dnjo poit z Zal iz kapelice sv. Jožefa v soboto ob pol 10. uri in bo počivala poleg svojega sina Ivana ki ga je zgubila v prejšnji svetovni vojni. — Po doi gi mučni bo ezni je zapustila svojce soproga iirdustrijca ga. Arnalja Šiška, rojena Weier. Za njo žaluie ši"ffk krog sorodstva. K večnemu pobiti u bodo rajno spremiHš v soboto ob pol 9. iz 1- a pele sv. Krištofa na Žalah na pokopa šeo k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno so-žal je.
u— Pomožni radijski orkester, ki ga bo
tokrat vod H in'sndant Ferdiinand Herzog, bo pnič-ej V. simfonični koncert s predigro Wagnerjevega »Lohengrina«. Spet bo ta občudovana sitfiadba s temo »Svetega Gra-la« vpliva« na poslušalca s svojim bjsskom in obilico harmonij. Svei Gral — tako pr:>-vi Wagner sam o svojem delu — je bija dragocena posoda, iz katere je nekoč Zve-Jiičar napil za poslednje slovo in v katero je bilja, potem ko je on na križu trpel iz 'jubozni do svojiih bratov, zajeta njegova kri in ohranjena do dane» kot vreiec neminljive ljubezni. 2e se je rešni k-eftih oddaljil od nevrednega človeštva, ko ga je truma angelov iz nebešikih višav prinesla ljubezni željnemu osamljenemu človeku nazaj, ga s svojo navzočnostjo čudo-vsto okrepčala in navdihnila, mu ga izročila v varstvo in a tem posvetira vse očiščene za zemeljske bojevnike. V prvem defioi V. simfoničnega koncerta bomo potem slišali še dve skladbi, kš bosta v Ljubljani prv č izvajani. In sicer Jensfco simfonijo, katere skladatelj je Ludwig van Besthoven in Ita-lijanelko seienado, ki jo je z ožil Hugo Wolf. Prvo delo, simfonija v C-duru, je Beethovnova mladostna simfonija, Id so jo 1. 1910. odilrriB v Jeni. Druga, kratka in izredno mična sfc'adba, predstavflja prvi stavek večjega dela, ki ga je Hugo Wolf 1892/94 začel pisati za manjši orkester. Delo, ki so ga našli v njegovi zapuščini, je predefial
Max Reger.
u— Davčna oprava Ljubi,fam-mesto opozarja: od 1. do 15. januarja je treba vložiti prijave za reklame in prijave za biTjar-de za leto 1945.; od 1. do 31. januarja zapade v plačilo točilna taksa za I. polletje 1945 in dopolnilna prenosna taksa za L Četrtletje 1945.
u— Za socialno pomoč so darovali: g. dr. Tomšič Josip, odvetnik v Ljubljani. 200 irr namesto venca na krsto pok. ge. Vide Go-sarjeve; g Gregore Janko, skladatelj v Ldlubijani, 150 Jir namesto cvetja na grob pok. ge Hane Frelih in osebje uredništva in uprave »Slovenca« in »Slovenskega domač 774 Vsem darovofjcem is0a«na zahvala.	.
u— Za stare ln onemogle Ljubljančane
v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je v imenu svoje rodbine podarila 300 lir ga. Irma Klinar, vdova gradbenega direktorja. namesto cvetja na greto pok. g. Janka Bleiweds-TrStenißkega; družini Aljančič ln Segek sta poslali 300 lir v počastitev spomina pok. g. Martina Bizjaka, glavnega blagajnika pokrajinske uprave; rolbina g. Jerneja černeta je podarila 300 lir v po-čaščenje spomina pok. ge. Ane Maier; rodbina ge. Fran je Florjančič je pa nakazala 100 lir v počaščenje spomina pek. ge. Hane Frelih. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zalivalo tudi v imenu wdiphanih. Počastite rajne z dobrimi deli!
u_ V počastitev spomina pofle. gospe
Hane Frelih darujejo hišni sostanovalka od preostanka vsote za kupljeni nagrobni venec 24-5 tir Društvu s&epih.
u— Rodbini Jak-Ga'ovič darujeta 100 Sir za Dom slepih, namesto cvetja na krsto umrle učiteljice Karte Šinkovec.
u— Gospa Elvira Znpanč'č je darovala Zavetišču za revne otroke na Viču 1000 lir, za mostne reveže 1000 lir m za Dom sieipih 1000 lir.
_ Drsaloe-srednJciok*, ta so se prijavili za šolske drsalne teča je, opozarjamo na zadevno objavo v športni rubriki.
Zakaj vam leže stare obleke, čevlji in oodobno brez haska v omarah? Prodajte Hh p^Jknpovalnici Socialne pomoči!
Glavna poslovalnica Socialne pomoči aa nakupovanje oblačil, obutve, perila posteljnine Itd. je v Gradišča št. 4, na-<«T'roti drsrnshegi gledališča.
Za Nemški Rdeči križ so zb.ali pripadniki stražniške stotnije na Golniku pri
Kranju vsoto 1357 mark. K tej vs'iti eo p.iložSli še 175 mark, katere so med seboj nabral: pacienti neke bolniške sobe v gol-niški bolnišnici.
Nin. pei? leta V^Sr j" bi'a obsojena pred celovškim sodiščem 33 letna zakonka Pavla G. iz Bore vel j, ki je hrtela policijo zavesti v zmoto s trditvijo, da ji je neki moški storil silo. Zaradi cbrekovan a je sodišče obsodilo Pavlo na 6 mesecev ječe.
Zaradi prekupčevanja z živiMcmi na. kazn:oa-ni sta se morala zagovarjati pred celovškim sodiščem tehnik Via limir Tadič iz Bosne in pomožni delavec Anton Zupan iz radovljiške okolice. Nabavila sta s: namreč znamke za 49 ko mesa ter 190 kg kruha. Te znamke sta prodajala dalie. in sicer znamke za k:uh po 3 marke kos, znamke za meeo pa po 33 mark Znamke sta prodala nekemu prijatelju z Dunaja. Sodišče v Celovcu iu je zaradi tega pozvalo na odgovor. Zupan je bil spoznan za krivega ter bil obsojen na 2 leti ječ" in 1500 mark globe, Tad č pa je lobil poldrugo leto ječe in 1500 mark globe.
Odeta Peršolja, Bruno Katoovec, lTletni
Biuno Domlk, 531et~ja J. -žefina Paaxr»ei vd. Spacapan, 77ietni Tomaž Margon in 83 «teia Uršula Zavad^av.
Prvi letošnji sne« smo dobili te dni tudi v Trstu in okolici. Naletova** je pričel v ponedef.j^k 8. t m.
Snvrtna kazen za ropanje, Načnni1; pruv-noga odsdca pri Vrhovnem komasai ju ope-racijsk-eig« področja Jadransko Primorje je izdaj ra/g&s, po katerem so pa-e ivid-vie najstrožje kazni za zločinstv«, ruisiija, iz-siltjevanjo, rope in umore, izvršene po poklicnih zločincih. Za vse takšne pr me e je predvidena smrtna kazen.
Iz Ck&fftcs
S Sta
75!etai-o rojstva je obhajal pied kraj. im uipokojemi šolski 6vetniik Kaiel c.r eiiiuc, predsednik graške podružnice Ne..ške|a alpinističnega drušitva. Jubilant je z.ian tudi kot pw"il jubijen ailpiu;.sti£ni iAsalelj.
V	Kaagoni so priredili obvezn ki nemške ljudske vojske lx>žičevanje. Bataljonski poveljnik Pleicltner je povaoil cb tej prilil-ti pripadn'ke ljudske vojske nä kine-matc-grafsko prelstavo, ki je p kazala gledalcem tudi prizore z bojišča.
Simfončni orkester v Celju je priredi! pred kratkim v veliki dvorani Nemškega doma javen koncert, ki je žel med poslušalci mnogo pohvale
Lep meteor. V gozdu ob Sobrrjevem prelazu na Stajernkem so domačini dne 4. januarja ob 17.45 zvečer opari® svetal meteor, ki je podai proti ze-njji iz severne smeii piroti jugu. Cimlxuli se je meteor približeval zemlji, tembolj so se od njega j ■krhafli rdečkasti drobci, končno pa je iz^-ginil v gozdnatem pmede$u gora.
Epilog železniške nesreče pri Cmoreku. j Lani 4. novernabia se je primeri'a1 v Cnrure-ku na železniški pro^i Spi elfed—Strass-Ljutomer nesreča Vlak, ki ga je vodil strojevodja Fran Budja, je za vozil na postaji v osebni vlak, pri čemer sta bila dva potnika ubita, 4 težiko, 1 pa labko ranjen. Strojevodja je bi<l kot krivec nesreče pozvan na oodgovor ter je prišel pred sodišče v Gradcu. Pri razpravi je izpovodaj, da je bil ob času nesi-eee 23 ur nepretrgoma v službi, zaradi česar je v temi prezrl signal »Stoj«. TJk pred nesrečo je zmanjšaj brzino vožnje od 35 na 10 km, kljiub temu pa ni mogefi več preprečiti katastrofe Sodišče je upoštevalo olajševalne oikolnoetd ter je obsodilo Bud j o na 4 mesece zapora
V	Gradcu so nmrli: vdova po čevljarju Klara Mrkočeva. Alojzija Senkova in Ana H rs sni kova dne 29. decembra je umrl Matevž Cafuta. Zapušča ženo, sina in druge sorodnika
Skok v smrt. Dne SO. decembra zvečer Jo
skušala pomočnica v železniški službi Marija Kl'ma iz Gradca med vožnjo skočiti na drveči tramvajski voz. Skočila pa je tako nesrečno, da je padla pod prikolico ter se pobila do smrti.
Iz Trsta
Promoviran je bi| te dni na milanskem vseučilišču Tržačan Brano Fabjan za doktorja gospodarskih in trgovskih ved.
Nove odredbe glede vožnje s prevoznimi vozili. Pr efekt tržaške pokrajine je izdal razglas, po katerem je prepovedana vožnja na prevoznih avtomobilih osebam, ki nimajo nič opraviti s spremstvom dojenih prevoznih sredstev. Ta odredba je biila potrebna zaradi tega, ker so se primeri'e v zadnjem času razne zlorabe in so jemali šoferji med vožnjo na vozila tuje osebe.
Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu: 48'etna Oliva KuScec, Franc Dušič, 62letna Marija Barioevič-Lettn/er, 511etna Ida Re-citea, 8listna Jožefina Novrik-Požar, 76ietra Marija Slager, 641efcna Ollga Dlciobodža, 77-letna Ivtamka Ferian, 26>lirina Evgenija La-zar-Lamponi, 87letna Marija Hrovatin,
V izpoln jevanju svojih dolžnosti je padef
Goričan VaJerijan Brumat, prioadniic goriške meščaneske «faže. Poko'n'k je bil nekaj ]ot tudi uredn'k gcrišl;ega kato šlcega tedrJka »Idea dej Popofo«. Njego^-.i tmplo so blagoslovili v crkvi sv. Ignacij) t.a Travniku, na kar je bil svečan pogreb na goriško osi-ednje pokopališče.
Mrtvaški z.von. Te dni so umrli v Gorici 67 letni mizar Štefan Comišček, 40-letni Ciril Komac, 551-etn; Jožef Mrevlja, CO 'etni vrtnar Jožef Selič, 48 letni mehanik Emil Perko, 22 letna gospo* llnja Alojzi a Kojs. 45 letni kmetovalec Edmund šu-štrrir.č. 73 letni zidar Eleonor Vodopivec, 09 je/ ni kmetovalec .Anton Nanut, 73 letna gospodinja Jcžefina Rusjan vd. Bon, 36-letni zidar Emil Klančič 85 letna gospodinja. Alojzija štrukelj, 55 letna gespodi-nja Alice Bitežnik, 7G letni trgovec Ivan VI voda, 81 letna gospodinja Frančiška Gabrijelčič vi. Rožič, 74 letni kmetovalec Franc Bizjak, 28 letna gospodinja Hedvika Marušlč-Grafulin, 18 letni učitelj Mar i i an Mulej in 22 letna gospodinja Angela Fa-kin.
L>adsko gibonJe. Dne 7. in 8. januarja so bi.i v Gorici 4 smrtni primeri, 1 rojstvo ter dve porolri.
Gorelo je v stanovanju ge. Karmen Pe-licon v Ujici poljedelske šole in v stanovanju Jožefine Benca na trgu Tomniaseo. V obe-h primerih so goriški gasila preprečili, da se ni ogenj še bolj razširil.
Ponesrečene! v Gorici ter okolici. 35 letni kmetovalec Vaclav Trpin iz števerjana v Brdih je postal žrtev pobesnelega vola ki ga je poteptal na tla in mu zlomil levo koleno. Kmetovalec Jožef Fon iz Kobarida je dobil pri padcu več poškodb. Desno nogo si je zlomil pri delu 42 letni kmetovalec Ivan Monit iz Krmina. 64 letna gospodipja Alojzija Pontoni s Placute si je poškodovala desnico. 33 letna Jožefina Sulič si je pri padcu po stopnicah ranlo glavo. Desno nogo Ima zlomljeno 27 letni šofer Miroslav Tratik 22 letni železničar Primož Montino se je ponesrečil pri de.lu 28 letni kmetovalec Karel Jarc iz goriške okolice si je pri padcu zlomil desno nogo. Ponesrečenci se zdravijo v gorišld bolniSnict
Is Postojne
Proslava pravoslavn-ga božiča. V Postojni in povsod na Krasu, kjer so edinice dobrovo jcev, je bilo svečano praznovanje pravoslavnega božiča Obred badnjaka je vodij in opravil kot domačin v Postojni general Mušicki, ki je navzočnim pojasni! zgodovino in pomen bed'jaka. Sprevod je šefi navzlic viharnemu snežnemu vremenu po postojnskih cestah z badnjakom, okrašenim s privezanimi jabolki Po obredu je obsul general Mušiaki badnjak trikrat z žitom in ga cbfil z vinom. Med udefie-ženci so bi'i tudi častniki in vojaki Slovenskih narodnih straž, p>ostojnski üupan, dekan ter zastonnik raznih uradov.
Uspela igra. Na Silveatrovo. ln na Novo leto je priredila četa slovenskih domobrancev z Rakeka v Postojni igro z naslovom »Krvava Španija«. Drama kaže težke dneve španske državljanske vojne.
Pester popoldan so priredili v postojnski
kinoglcdaiikčni dvorani dobrovöljci iz St. Petra. Na sporedu so bije tudi šaljive in
zabavne točka
h Hrvatske
PoMcm piotirjev nemškem« svetovalcu na Suš^ku. »Glas Primorja«, ki izhaja, na Sušaku, je objavil krajše poročilo o poklo-nitveni slovesnosti narodnih pionirjev pri nemškem svetovalcu na Sušaku. Dopisnik med drugim poroča: V znak razumevanja prebivalstva in njegove pripravljenosti pomagati in sodelovati pri utrjevanju evropske trdnjave, so delavci, moški in žene, Hrvati, Slovenci in Italijani, ki so bili pozvani h gradnji utrlb, izkoristili božične praznike za poklonitev pri nemškem svetovalcu dr. Karlu Pachneku in mu ob tej prilikj izročili simbolično darilo, okusno izdelano nakovalo. Eiden izmed delavcev je v Imenu svojih tovarišev voščil dr. Pach-neeku najlepše božične praznike in izrazil željo, da bi zmegalo nemško orožje. Izjavil je prepričanje vseh, da se Nemčija ne bori iz egoigtičnih razlogov, ampak tudi
iT J!
či
T?
Zares konstna losHg*
Po 'cnrm uspehu, k» ga je bil deležen "prvi zvezek zb'rke «Koristna knjiga« v izdaji Knjigarne Tiskovne zadruge, nam-
reč izvirna Vu^a-ska knjiga dveh zdravnikov z vom »Sodobna kuhinja«, je izdala z~ rn novo knjigo, Vladimlrja Li cena »Shtanjevanle $iv>l« C112 str. formata 15X23). Knv-. n; mogoče bolje označit", kakor Se po-Snamemo ;z plščevega uvoda nekaj značilnih str, . v. »Pameten 'n go-spodaren trgovec kakor tud. varčna gospodinja sta že od nekdaj skrbela za to.« izvaii Ličen, »da se n!ih blago, z'a'ti na d^^oeena živite ni'O po nepotrebnem kvriri'a in zfroetavala. Da postaja skrb glede pra\ ünr"a v4datt:?čev?r>ia živil tako za trgovca kakor potrošnika w»k dan nujneiša m važ-nei?a. mi rrmda n' treba ®e n osebe j in po-drvhno dokazovati Zal ne rnzno'ftfamo s sta-t:ct-ičnim> nod".fk': o vrednosti m količinah blaga. ki se pwbi sleherno leto v nsši ožji domovini znrf'i nenravi'rega vsk'pdi^Cevania in nesm-o-tT."rSe ravnania To^ls nedvomno smem trditi, da bi dosegla vrednost pač trde milijone «
Po kr-t^em opozori^' n? ra'edalee Id ^co-duje-o žrr lom v skl?di"x,h shrambah wrav' pisec: »Književnosti ki bi sfvetovalp. treovcers z živili in noživili kikor htdi go^pedpijam. ka-ko nai ravna io s tem a'i enim	da
bodo utrpeli pr. tem čim m?nj irgube ln z njo tesnp povezane -Ikode. dof'ej še nimamo Namen tej knjigi je, dat; tTgovcem in njihovim
pomočnikom ter gospodfcjam izbor navodil za sodobno gospodarno in higienskim predpisom r%treza:očo vodbo trgovine in skladišča odn. h'trne shrambe.«- Kn;iga hoče biti *priročnk pri rojevanju vsakdanjih in silo različnih zahtev. katere postavlja delo tistim, ki se pečajo z žMli in poživili. Knjiga- v kateri je tudi mnogo povsem novega, bo nudila gotovo kot zlvrka nasvetov, pridobljenih predvsem z dragimi skirnjami. vsekdsr trgovcem in go^po-d'njam. nc#iebno pa trgovinskim vajencem >n pomočnicam dovolj izpodbudno koristnega ter pripomogla tako k njihovemu č:m temeljitejšemu strokovnemu izvežhanju«.
S tem je povedano dovolj o značaju m namenu knjige. Treba ie samo prinomn'ti da v knjigi ni podrobnih navodil o konzerviranju ali nhrunjc^-Tariu pädia m aelenjadi. ker pripravlja zanje Knngarn* Tiskovne zadrufle posebno delo O strokovni zanesl jivosti tu zbranih navodil ni mogoče dvomiti, saj se tako knj»ge ne o'^ejo brez posebnega znanja in zadostne izkušenosti. Sicer pr bo o tem lahko spregovori1! strokovna krifka v svojih glasilih.
O ureditvi Ličenove knjige n« tole: Prvi del obsega najprej splošna navodila in pojasnila. Tu piše avtor o dolžno-sitih trgovca z živili m pož>v'.1i, o oorerni \ trgovini in skladišču, o zaščiti trgovinskih prostorov in shramb i-red rajedeloi. vlago vročino in mraaom, o '«JBPreli n pofMl ter sledn'15 o «vmov-Bih hig'«ri*iWh zahtevah in o snlo&ttmn ravnanju trgovinskega oseb'a V dmgsm delu so podrobna navodil* za vffclsdiščevanj* m shranjevanje živil, poä'vil in gospod'-njskih priprt-i močkov. Predmeti so razvrščeni po abecedni
vrsti (agar-agar. alkohol, ananas Md.): vsega skupaj je 314 živil jn poživil, g'ede katerih je povedano najvažnejše, kar je treba vedeti o njih shran evanju. Stvarno kazalo ob koncu kn:ir?e olajšuje pregled in praktično uporabo priročniha.
Ko se bo po vojm življenje normalizirajo, ne bo vprašanje racionalnega shranjevanja živil nič manj važno kakor je v sedanjem voi-em gospodarstvu. Takrat pa bo treba prirejati gospodarske in gevsnoffinjske tečaje in uvesti ta predmet v trgovske nadaljevalne šole: v vseh teh primerih bo dobro služila Ličenova knjiga, prav kakor je koristna 'n potrebna danes, ko je nepotrebno kvarjenje živil tem hujš' prestopek zoper '"avne interese in tem večji udar rec prizadeti družini.
Parmov uspeh pred 50 leti
V zvezi s proslavo spomina skladatelja Viktorja Parme naj opozorimo, da poteče 15. februarja t 1. petdeset let, ker je deželno gledališče v Ljubljani priredilo krstno predstavo nove slovenske opere. Viktorja Parme »Urha, grofa Celjskega«. Po »Teharskih plemičih« Antona Funtka prirejena opera je dosegla lep uspeh. Poročevalec »Slov. Naroda« jo novemu opernemu delu posvetil v številki z dne 18. februarja daljši podlistek, v katerem predvsem ugotavlja, da pomeni Parmovs opera lep uspeh slovenske dramatične glasbe in naraven, velik napredek v doslednem razvoju naše operne literature »ParmoVa opera začenja po načinu mnogih posebno Laških oper s kratkim uvo-
dom brez strogo razpeljane samostojne
uverture. Krepak je začetek, polni akordi, lahna ritmično interesantna melodija v klarinetih po pizz-cato-spremljevanju violinskih glasbil povzdiguj ena napravi dober vtis, v mstrumentaciji in modulacij! stavek celo preseneti.«
V tem duhu in slogu razčlenja pisec ocone Parmovo izvirno opero sceno za sceno in prehaja nato k celotni sodbi o Parmovi glasbi. »Glavni znak Parmove glasbe«, sodi nepodpisani poročevalec, »je lahko umljiva, prikupljiva melodioznošt spojena z efeiktno tehniko italijanskega opernega sloga. Skladba teče lahno vseskozi v melodiji, harmoniji in mnogovrstni ritmiki, brez zastajanja Instrumentadja je zelo blagoglasna, izbrana, razumna, efektna; znak, da se je gospod skladatelj resno bavil s študiranjem mojstrskih del instru-mentacije. Zgodovinski pomen te opere je v tem, da je oblika slovenske izvirne opere prvikrat razširjena na višjo stopnjo moderne opere, tehnika operne scene pa spretnejša. Delo uvrstila bo domača glasbena zgodovina zaradi velikih napredkov-katere je dosegla nova opera, na važno mesto svoje knjige«
Zanimiva je zasedba: Naslovno partijo Urha je pel pred 50. leti »prvi pevec slovenskega gledališča« Nolli, dalje »ta nastopili pevki Leščinska, tedanja primadona našega gledališča, in Towarnicka; tenorsko partijo Ivana je pel Beneš, basovsko Va-šiček, nastopala pa sta tudi pevca Stam-car in Pavžek. Uprizoritev te opere sla pripravila kapelnika Grbič ki Benišek.
za pravice sosednih narodov. Dr. Padme*
jp v svoji zahvali dejal, da bo najlepSa nagrada za delo, katerega mnogi niso vajeni to kj je za 'nekatere pravi preokret v življenju, zmae- ^osni mir.
Proglasitev ra mrtvega. Okrožno so<B-šče na Sušaku je uvello postopek proglasitve za mrtvega profesorja ženske realne gimnazije na Sušaku Fran ja Paravi-ča. rojenega 28 marca 1905. in poročenega. Kdor bi kaj vedel o pop: serom, naj do 17. marca javi okrožnemu sodišču na Sušaku.
ß&vestüa
Prcxfajt» nse^a
Potrošrrkj bodo prejeli v soboto dne 13. I. 1945 10 dkg govejega mesa proti odvzemu odrezkov »št. 3 in 9 Jan« januarske živilske nakaznice, izdane od Mestnega preokrbovalnega urala v Ljubljani, ter v občini Polje in Ježica.
Mesarji morajo biti v petek dne 12. januarja 1915 točno ob 14. uri na Mestni klavnici zaradi dodelitve mesa.
Potrošniki v občini Polio in Jožica prinesejo za nakup mesa decembrske živilske na.karr.ice.


KOLEDAR
Petek. 12. januarja: Emest, Alfred.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Vzn -mLjena srca. Kino SlegE: Zu mojih dni. Kino ür'on: Moia prijateljica Jožica.
DEŽURNE LEUARNE Danes: Mr. Leu>:-:!k, Rc.: ,. cssta 1; Bahovec. Kongre^ii iv. 12; Mr. Nada Ko-motar, Vič, Tržaška cesta.
Zatemnitev od 17,30 do 7,20
Zaradi pomanjl.nnja električnega toka b« operno g'eila'i. le z - ; ac.pre in sicer * . dnem 12. jaguarja t. 1- .i-.v ;	bo
kratkotrajna.
Eddajnfška skupina iafc& F: Iniorjg
RADIO LJUBLJANA
PETEK, 12. JANUARJA
7.00—7.10: Porcčila v ne oijčini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes od 7.'10—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00 &.10: Poročila v nemščini; 12.00—12.30: Nap vc-d sporeda,
nato opoldanski koncert; 12.G0—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položaju in poročilo v slovenščini: 12.45—11.03: Salonski orkester vodi A. DenneJj: It 00—14.10: Poročila v nemžčinl; 14.10—15.00: Radijski godalni orkester vodi D. M. šijanec; 15.00 do 17.00: Prenca osrednjega neir^škega sporeda (glasba); 17.00—17.15: Poročila v nemščini ln slovenščini; 17.15—17.30: Glasbena medigra; 1730—18.00: Komora! zbor; lg.00_i8.30: Kmečki trio; 18.30—18.45: Iz našega leposlovja, Vinko Bsličič bere iz svojega romana »Veliki petek«; 18.45—19.30: Vesela igra; 19.30-19.-15: Poročila v slovenščini; 19.45—20.00: Prenos branja članka ministra dr Gtibbelsa iz tednika »Das Reich«; 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: zvočna Igra	o' etaj mi uč«;
komedijo je napisala, šarlota Rissmann. Sodelujejo: Viktor de Kowa, Katrin Krüger, Theodor Loos, šarlota D au deri; 21.00—22.: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Pesmi zaljubljenih; 22.00—22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda; 22.13—23.00: Malo kramljanja, malo p-enrtnja, plesni orkester vodi Dušan Prevo-šek; 21.00 - 24 00: Prenos oarednjega nemškega ^p. - e-la Glasba pred polnočjo.
Paketi. Vrstn- red za sprejemanje paketov za čas ol 1.3. do 19. j nue-ja 1945 je sledeči: A, B C in C v ponedeljek; D, E, F, G in H v torek; I J jn L v sredo; k' v četrtek in M v petek.
Uralne ure so ve?k de-. vnik razen sobote od 8. do 11. upe dope" eine, v petek pa tudi popoldne od 3. do pol 3 ure.
Pozivi: V poizvedovalnem oJ -riku, Mar rliln trg št. 5, naj se zplase pri referentu TTT. sle leče osebe ali njih svojci: Sešek Kristina, Türk Ignac, Nakrst Ljudmila, Posteiner Ada (učiteljica), šmejic Ivana, Zalar Jakob in pref. Pimat; nadalje naj se zglase »teta, Miloš in Toner« iz Ljubljane, ki imajo v Mariboru sorodnike z imeni: Marica* Vilma in Viktor, — nekje drugje pa strica Karla.
Svarilo prod na^upr.m. v sanitetni vagon Slovenskega Rdečega križa na glavnem kolodvoru je bilo v noči cd 9. na 10. januarja t L vlom! 'eno in odncreno 15 odej (kocev), 1 petrolejka in platnena prevleka sanitetnega kovčega Pre.1 nakupom se svari! Kdor izsledi krivce, dobi nagrado!
AJßjz'lu	v T^^m
Dne 18. novernbTa lani je v Starem trgu pri Lcžu po kratkem bolehanju umrl Aloj-Kozinec, pisarniški oficijal in vodja zemljiške knjige okiajnega sodišča v Ložu.
Pokojnik, pristen Ljubljančan, se je rodil dne 8. septembra 1831 in ie, vrpivšj se lz vojnega ujetništva, vstopil v začetku leta 1919. v sodno službo, ki jo ie opravljal vselej vestno in vztrajno v splošno zadovoljstvo. Bil pa je delaven tudi izven nje. Z največjo vnemo in veliko sposobnostjo je namreč soleloval pri raznih diletant-ških igralskih družinah, tako v Mokronogu, ki mu je ostal v najlepšem spominu, v Lcžu in drugod in kot izvrsten ig-alec-komik in spreten režiser žel povsod odlične uspehe. Tudi loška mladina ga ne bo p>ozabila. Pokojnk je bil prijeten in šegav družabnik, vedno enako prijazen nasproti bogatim in revnim in je bil tudi zaradi teh relkih lastnosti splošno priljubljen v vsem sodnem okraju.
Umrl je v 53. letu starosti, zaipustivS svojo zvesto ženko Ernestine, tudi Ljubljančanko. iz ugledne rodbine Obrek&rj». vih, s katero je od poroke do svoje prera-na smrti živel skromno, toda v vzornem soglasju ln zadovoljstvu. Ni mu bilo usojeno. da bi svoja stara leta preživljal v ljubljeni L1ubljan\ Naj dobri Kor'nec mirno počiva v hladni žemljic? V-sv;' Njegovi vdovi jzrekamo globoko sežalje!
> JUTRO«fit 8
Petek 12. L1945
Gospo&ssvsivo
Davčna napoved za pridobcino
Davčni urad objavlja na.lednje opozorilo: Rok za vlaganje davčnih napov.di za pridobnino, posebni davčni dod.Jek po čl. 59/11, davek na samce, spiošai in sxjpni davek na poa.ovni promet in davtut pavšai-c&v za davčno leto 19i5. je do.očen od 1. jaguarja do LO. januarja IS45.
Prijave so dolžna voži.i vsa podjetja, poslovanja (trgovska, industrijska in ob.t-na) m vsi samostojni pi>k.ici, ki so zavez.,.n-pnd-obr.ini. Napoved se mora v lomiti ■ vsak objskt in p:av tako za vsa. o vrsto poslovanja posebej. Davčna podlaga je eno.e.ni čkti dohodek podjetja tpos.ova-nja, poölovnice in poklica) dosežen v preteklem poslovnem letu pred davčnim letom. Napoved morajo vlož.ti tUui one osebe, ki so po č. 46. zakona o^rcš.cne plačan j a tega davka. Obrtniki naj v napovedi izjavijo, če -ve morda iziočavno ne pča„o tuJi s prodajanjem izde.anega na.vupijenega blaga, če morda uporabljajo stroje na pogon in kaiiko pomočnikov zaposlujejo v svoji c-biti.
G brin. ki, ki so že obdavčeni s pavšalno pridobnino, ozir. oni davčni zavezanci, ki imajo prav.co do pavšJne otdavčbe, morajo vložiti prijavo (prošnja) do 31. jar.uarja 1945. Pravico do pavšulne oumere pridob-nine imajo obrtniki, ki ne zaposluj jo v.č kot 2 pornočn.ka, nada.je obrtniki, k d^aio sami brez pomočnikov s .stroji du dveh konjskih sil, ozir. 1.5 kilovata z letno porabo do 1.000 kjovalnih ur n oii obrlniki, ki delajo z 1 pomcčn.k .m n s stroji na po-gi n do 1 konjske sije, oz. do 0.7 6 k ovat. v z ittno porabo do 500 kilovatnih ur. Pcd-je n ki, ki delajo v akordu, marajo to v napovedi navesti.
Vsi davčni zavezanci pridobiine, ki so razen prid: bnine zavezani tudi plača ju posebnega davčnega dodatka po čl. 5 Ji\ zakona o nsposredn h davkih, no ajo v davčni napovedi pridobnine v p-'s.bn h za to določenih rubrikah napovedati sku n. bruto promet, če preseže 380.0j0 lir v poslovnem letu pred davčnim e om.
Oni davčni zavezanci, ki prodajajo kos-matična sredstva, morajo v svoji napoveil r.avcoti znesek, ki odp d3 od ce-lo up ega prumea na promet s kosma-t'cnimi sredstvi, da bi se mogla izvršiti odmera do-k..a:le za narodni sanitetni ford.
V istem roku so poleg pridobninskih prijav dolžni vežiti posebne napovedi o poslovnem prometu intelektualci, ki so davčni zavezanci ■splošnega prometrega da ka, če r.jih skupni ielni promet za pre-.e' Io le o pred davčnim letom ni znašal več ket 114.000 lir, in ostali zavezanci splošnega davka kakor tudi skupnega davka na po-sovni p:omet. če njihov sku>ni letni pra-met ni znašal več kot 190 C0Ö lir. P. omet, ki je zavezan skupnemu da. ku -e m n v napovedi prijaviti posebej za vsako ta if"o postavko po vrstah blaga, ki je zavezan temu davku.
Napovedi vloži lahko tudi drugi o e a po p -sebne-m ali splošnem polnomočja davčnera zavezanca
Kn'i^csi spi« šnega in skupne~a dav1 a na poslovni promet so do žai vložiti prijava o celotnem prometu v tetu 1944. tekom januarja 1S45.
Pridobni .ski zavezanci iz čl. 53 a zakona moralo prijavo vložiti v 3 mese ih po končanem poslovnem letu. Prijava mo a biti naprav'jena na prV avah za druž* eni dav k in vsebovati vse podatke, ki so navede ti v č!. 1015 pravilnika k znkenu o neposrednih davkih, izvzrmši pod št 2 m 22.
Davek notu;"cčih a» n ov in trgovskih p'.-tn.ikav, kakor tudi kr< šniar-ki dav k za davčni le'o 1945. je plačati do kcmca januarja 1945.
Če davčni zavezanec namenoma, da bi B« izognil plačanju davki, poda da*, čr.i napovedi eridobnine m davka na posj. promet ne &sn'č-.e iz:ave. odgovarja za ut jo v srris u čl. 142 zrk. o neposrednih davk h.
Napoved se mora voditi osebno pri davčni upravi o/ir po poši Podrobna navodila so razvidna iz poziva na ura-^n h deskah mestne občine in davčne uprave.
Gospodarske vesti = Kako gospodarijo Amerčani v Tu-nisu. Po poročilih iz Tumsa su tam šn.a
severnoameriška obiastva izdala izvozno prepoved za tuniško fosfatno rudo m sicer za vse države, razen za Zed;njene države. Fti-slatna ruda se ne sme izvaža i niti v Francijo. Istočasno s& severno meeiška obiastva prepovedala uporabo fosfatov kot gnojilo tuniškim posestnikom G rnji ukrep ne gre samo na škodo tun škega gospodarstva, temveč h"do zadene tudi francosko gospodarstvo. Fosfa na ruda je glavni izvozni predmrt Tumsa -aj je bi Tums pred vojno med vsemi državami na svetu ki izvažajo fo-fatno rudo, na drugem mestu. Zadnje ieto pred vojno je dosegel tunüki izvoz fosfatne rue'e 1.65 milijona ton. Izvozna prepoved hudo z'dene tudi kmetijstvo v Franciji, kjer vlada ka taserofalno pomanjkanje umetnih gn ji!, medtem ko Anglija ni prizade'a. ker dobi-
va fasfatno rudo iz baroka. Hudo je prizadeto tunijko kmetijstvo, zaiti v vzhodnem Tunisu, ki da> znaten presežek pšenice. Tu se pridetluje pšenica predvsem na peščenem in urr.e.no narr.oikanem podrečju, ki nujno zahteva ume,'no gnš^enje, ki pa je sedaj p>o najnovejši prepovedi onemogočeno. Obstoja nevarnost, da Tunis brez umetnih gnojil ne bo p. ideal n ti dav olj pšenice za lastno potrebo. Američani se postopno potlaščajo tudi velik h francoskih družb, ki izkoriščajo tuniške ru n I e f fatne rude. V zadnjem lsitu so bili št:\ilii dc-sedanji delničarji razlaščmi kot tako zvani kolaboractan;sti. Njihove der.ice pa 6o odkupile ameriške družbe, ki imajo v mnogih podjetjih že v^ečino.
S P O RT
OGLASI
&diM isc* »luzhu. pUCa ca tuko Bocdu L 0.50. aajni,. nJSi tne>ek sa (e oglase Jr L 10.— & trnitvr m dopisovanj» je plačati «a vaako b d o L t-—. ca vse druge og ase L 1.— a» be.edu vendar pa plačajo posredovalci L l.M ta besedo Najmanj it ix.no» sa ta oglas« je L IV—
/j, mt osla* Je treba plača» črt. m pro» taks« L 0.60, «i dajanje naslova aH Ur» P*
L S —
Dijaški iSfSsSsa! t©5sfl
Prlčetek v ponedeljek 15. t. m. ob 8.30
na drsališču pod Cekinovim gradom
Dijakom in dijakinjam, ki so se pr.ja-vili za drsalne tečaje, sporočamo, da se bo pričel prvi tečaj v ponedeljek 15. t. m. ob 8 30 za ene, ki imajo popoldanski Selški pouk, za ostale pa Istega dne popoldne ob 15. Tega tečaja se lahko udeležujejo samo oni učenci in učenke I. in II. razredov s.ednjih šel, ki so se priglasili v od telek izurjenih.
Začetek drjraln;h tečajev za zečetn ke, lü ima'o lastno epremo, kakor tudi za one, ki bodo dobil; drsr.'ke na posado, bo objavljen naknadno. Vsi tečaji bedo trajali clo kcnca drsalne sezone, vsak lelavnlk po 2 uri. Starše, katerih ctreci se ne bi mogli redno udeleževati tečajev, naprošamo, nai jim dajo ustrezna potrdila, ker se bo vodila o udeležbi stroga evidenca. Vsi tečajniki bodo debili brezplačne t' ajne vstopnice, s katerimi bole- imel: med drsalnim poukom prest vetep na drsališče.
Glede na številne dosedanje prijave ni mogoče sprejemati naknadn h priglašencev.
(Iz športnega referata pekr. uprave.)
p* sveta
Dve nosometni tekmi v Švici. V odmoru
prvsr.stvarih tekem za na lov džava.g.i prvatka v Švici, v katerih vorii po 10 k > ih Young Bois iz Bema z 20 točkami p.ed večia^atn m prvakom Gra-s^orp rsam iz Curlha, ki ima 19 tečk. in Granchenom z vsega 18 točksmi, je bila v nedeljo državna vežbačna tekma za sestavo državnega zastopstva. Zastopstvo nemške S ice je v Luganu premagalo zapadno Švico z 8:1 (5:i), rredtem ko je zastopstvo prve lige v Curlhu porazilo najboljšo sestavo druge lige s 4:0 (3:0).
Najboljša v Evropi — s tremi r znltati. Ena najboljS'h 'ahkortlrt'nj je Lor? G obe iz Magdoburga. Lani je do ee a v m tn kro?je daljino 13.2? m. v metu dirka 41.59 m in v petoboju 305 točk ter je s temi tr"1-mi rezultati v Evropi najbo'jsa G e e ri le dob'-a 'shkoatjetinja temveč tudi odlična telovadkinja.
Portugalski no?oraefa§i med ^eboj. V tekmovanju za po'tu^alsko nopometn prvenstvo je poka nemu prva' u B_nf ci v sedmem ko'u uspe'o ojačiti svoje vodilno mesto v tablli z zmago nad Vic+orjo v S"1-tubalu z 3:3. V i^tem ke-lu je drugep'-s'-ranega FC Porta p-erra^a1-' Acad?r"i"n s 4:2. V tabeli so zdaj razvrščeni; i. Ee^fica 11 točk: 2. FC Porto, S-o~:irg in O'br-nan-se po 8 točk: 3. B'ie-'ense. Estnii' in Vi to-rla Setubal po 7 točk S^ed'na je to^ei ze'o izenačena. Lanski prvak Spo-'ing iz L z-bone je premagal Ba'en^nse s 4:2.	:
Po nogometnih travnik h if še m rom j dovojj novega! Bivši madžerski prvak. J Ferencvaros v ler-šnjem prven tvu še n j izgub"! niti ene točke. Z močno napad ..no vrsto Šipoš, Gyulai. dr. Sares, Tihany in Lukacs je nedavno premagaj Ces no železnico kar s 4:0. — V zadnjem ko'u ž.lcar-skega nogometnega prvenstva sta se sestala Lausanne in FC G.enchen. Tekma se je končala z 1:1 neodločeno Young BOys je dobil proti FC Chauxu de Fo-ds tesno z 1:0. Ostali rezultati so bili. FC B sel-Cantonaj Neuenburg 0:4; Bei i :zo -a-FC Biel 2:2; Servette Zeneva-Grash pp rs Cu-rih 1:2; Young Fel'ows Curih-FC LuCano 2:0; FC Zürich FC St. G: jen 1:2. V vods v1? sta sedaj Grenchen in Y-ung Boys, ki imata, po 18 točk; njima sledi Grasshop-pers s 17 točkami. — Sedali p >rluga ski prvak Sporting po treh kolih dom čepa nogometnega prvenstva še ni möge! pripisati nobene točke. Najuspe"n?jši moštvi sta bili doslej poka ni prvak F-nfica in Bee-nense, ki sta zmaga a po trikrat fer vodi.a s 6 točkami. — V španskem prvens vu z žogo vodijo sedaj: Bi bao, FC Bere Kn in Keal Madrid. Vse tri enajstorice so zma gaie zadnje nedel.e ter imajo po 18 točk.
ŽSK Hermes (pododsek za boks). Odslej bodo treningi zopet redno vsak ponedeljek, sredo in petek ol 18 do 20 v Akademskem domu, Miklošičeva c. 5. Danes v petek obvezen trening za vse prijavljene! O gani-acija bližnje prireditve že teče! Načelnik.
Cit.iijNlK bivži pD.5tn, — S4s ki kršnckoil zaposlitev v Pirara. ali kot slugj. — Irr.am večletno pr.nkso tudi v le^ni trgovini — 1'onudbe na ogl oddel Jut a »Uradnik«
808-1
DOBRA KUHARICA
mirna, ki opravlja tudi drug,i hišni dela. iš:e z: po-litev naj raj 2 jamskemu gospodu nudbe na	0,3(1 Ju
tra. pod »Dobra ku* -r;. ca«.	836-1
PRIDNO DEKLE
polteno vajenn nekaj kuhe. tikol -prejmemo k m.injš družini Nasloy v ogl odd Jutrn.
793-1.1
BOLJŠA GOSPA
ki zn- dobr-. kuh-tl ur n-, -obe r>o-pr'Vlj.iti ln tud ?,vatl. 'SC" p-1 boM*,! družin- Radi tudi otreke Ponud fc» z n-s'ovo-n ni crl. cdd. Jutri p-d 'Tikojä n. nastop službe*
823 lr
^.I.-O
za eno žimnlco prod m. Nnsbv v ogl. odd. Jutra.	792 0
ŠIVALNI STROJ !ep. ugodn0 predam. — Na.-lov v ogl. odd Jutra.	793 8
RADIO »Phll'ips, 3+1. prndam. N slov v ogl odd Jutra	605 fl LEONAROO DA V1NC: od znložbe »Ist.tuto Oeograflco de Agotlnl. : Nov-.ra« prodnm. Nn»toV fe v ogl. odd Jutra. 812 6 VIOLINO jtT-eJM r ndžnrskl lzde. lek -n -^tre. ugodno pro. d-m. Naslov v o?l o-^d Jutra. 805 8
3/0 m KAMCRNA prerlvojn^a. voinenetta, -.-cd m. O^led pri Av5.. fu. kro<n*u. nasprot* 5n. i le	857-8
I OTRO "KE ČEVLJA j št 24 močns. rjnve ln i d-m ke m«iTne 5rne I irMoše it 39, pro^---. T=pnl*ki 13 II. 848 8
DRSALKE ?t 23 pr d-m Nac!ov v ogl odd Jut-a 847-8
PIS '-LN' STROJ rprnški znm'ce. portable. ze!n mal-, rsb'jen n v brezh;bnrjn atarlu. prodam O-rled med 10 39 dn 1130 Naslov » o^l cdd JutTa.	8)3 8
VAJ^^'O p-ot' pl-'. sr-elm» Yrz narstvo Rot. Mestn" t"^ 841-44
PAD'O
5 cevn. n elekt-o-^mo fon orod"m Verdije1-1 9 — vr-iti 4	709 6
OBRATNE R'JTT (Sa'1) ?vl1ene — kr'sne vzorce nr>r l3">m. P"0 r>*m Ni.-iOV V Ogl. rd^
Jut a.	723 8
Zf-SKF FTAtKE dam<-ke lr> nove sv,lene r>-r.i-m. Naslov v cdd Jut"	727 6
STV s^tvin
Tin 1 P"r dnm«V!h In mo^h ^e^liov. r»-nd-m
N-sTov v ogl. odd -Tu tra	7236
rOKAVIC*!
me- k0
k-1 flov
pn rov v ogl
prMt-T. Na
odd
726-8 3.3<» m PIA^-A
za mo^o rb'eko 8 m bl-e^ za v ?Jce aH Serske nr-d^nfnlke '.n 3 p-re Sen=klh nogav'C. pro Na-lov V ogl f"'" Jutra	733 6
K\HO 5 cevni nov. najn-vel-l model 4 v:lov-" do'Sl ne. p-odim za 18.000 —
Naslov v cgl- oid J"'"» 649 6
BT Aro
7-a d-m-kl	voine
no terrn-modro ter za p-.-lad:m«ki ?r>~rtni prodim Celor*'--.
/g?	771 6
' Komp'et"» POSTrt-n
)n eno slr-i'J:vo Siftnato. Y-tz žimr>i^ n-rd m. — O~'od o"1 14—17. Ulira 3 m-1n 7 TI. de"ao 772 6
Pl ~ "LN^ ROI s--mke .ATTV. rab!)?n. dnbro ch-anj^n pro d a. n CMed od 13 do 1Ü Naflov v ogl cdd. Jutm.	774 6
^ m.'ko dol"o »red vojn n b'-tgo za <t edn'^ o^ta vo prod m Naslov v cgl odd Jutra 789 6
GENSKO TO"?EO ve! ko r:Cno. lz f.n?ga u<nja c'roraj novo pro dam Ogl?d nr1 vra*-r1u t-vkarne 8S4 6 DRSALKE cäeksne) št 28. rrod <m Na lov v ogl odd Ju tra	882 6
ŠPORTNE CEVI.JT žeruske. niz-:e št 39 — Ekor-l nove. z-meni a-r 7a ,ftotnke co]ze-Je Ko ro5'-i 16 vrata 3. grad.	785 6
1 GUMO r8xr/f, 700 V38, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	842 8
ŠEKSNE prodam. ErJivCeva
PISALNO MfZO prodam Erjavčeva
2A l. 840 8
rro^ki in eno
»an
ke. pred-m C7'ed ned 11 in 14 uro Naslov v ogl cdd Jutra 795 8
2 PARA Dr s v rt E.sblume. na ključ m šck-ne zn «t *er!1f>v 3' rl- "3 rv-odam	ro
pr-'dne od 2 ur* diMe N slov v ogl odd Ju tra	754 6
S4-I. 839 8 VO*KE fEVLJE
n:zke. ?nw, ponolnoma nove 5t 42 -rodsm Na rv-ifd' Cezarjeva 2 — r*vor,5če. levo pri h1**M ku	829 8
MO^TfO OBLEKO r>-edvo1no roari z* ma Io p«-w*-vo. vpojno P"0 *-rr\ Gos posvet-k.i P»«t-
8 ir levo.	825-8
^EVI-TE *t 35 r'»ve. z " ne to rrM-m. Go-po-""* s>a 8 TI l?ro 824 8
rrHTto^o
vo'neao 2S0Y2OO p o d-m aH z-men.1--m Na »lov v ogl. oid. J"4--.
818 8
vo'Kr spornte
(''sbre skoral nove «t. 44, VPt-rl Joni*, hla^e z-. m-n1*o ro-t'V0 (n novp"a p-J'Ci za d "'o, vod-o p—d--r ali ^a-«-«afam Cernetov« °'T i S:.*!f	849 8
rR'ALKE I nrod -1 - — kupu'» tvd-ka »Promet* (Na-"-"tT,
! ŠIVALNE S" ROJE
j plJ.ilrte. pletllne in d~U-| ge. kupuj» — prod-Ja ; tvrdki ♦P omet, 'Na sproti Križ.-n-ke cerkve) 855 8
KPLrSA
<1 roške in mo6ye nan-o drj pri »Prometu. fNa »p-otl Kr žan=ke cer' v») 857 8
OBLAČILA možk-, ;n ženska («s-ro dobrn chran'pna) kunu Je — p-^-Ja tv dka Promet (Na woti K", tun K* ce-Vve)
TI^SK' P: AS*. e»?N
neob-abljen. z ve''k'm krznenim ovratnikom o-odam al', aime-'-m. Bo'ca-cka 21	8S2 8
S a SKE d bro ohrantene pro fnm K-mb.č Ko—n ške"» 24a	865 8
'FI.PTNO PFCI^O ra«p"rCek s pr'p-'da'oJl , ml cevm' z-m»nlnm r, I kurivo al', n-^d-m Na slov v ogl odd Jut-a
866 S
PREPROGO
!eon nov0 »Brork'e« ve 'l-o ?v3 r^odam al za m»niam Na lov r ""t odd Jutra.	8«
TE"Kr	3
št 40. p-odam ril za -enj-m Zi S»« k» «"at r»r1. «t 38—39 ?kova 7 II
_ ___
PREPROGO
dobro ohrsnieno prm Ponudbe na cdd Jutra pod prekupčevalca«.
KNJTGS slov in nemlke. »Ljub
ljan-lu Zvon« »Dom le Svet« kupu'e "nj g m Žužek Hnsata nebotlč a k	t 438 '
iOPET KUPUJEMO škatle od >Mama. mle ka B Ouštln Vodn ko\ trg 2	I 428 7
I L^TER»NIKOV rlovar: slov nenUkl ku pim. 1'onudbe ni o?las odd. Jutra p^d »Slovar«.
567 7
DAMSKE COJZARJE
Jt. 38 kupim ali dam z.meno Naslov v ogl^J odd. Jutr i	778 7
MURMELJ KOŽICE temnorjave. al. Jopič — kup m. Ponudbe nu ogl. cdd. Jutra pod -Mu m»IJ krzno«.	783-7
rOROtNet DARILO kupim. Ponudbe na ogl. cdd Jutr j pod »Dr go ceno d-rilo«.	784 7
KRZNEN PLASC zi 14—16 let tar0 dekl-. co. kupim Ponudbe nn otI. odde'ek Jutrj ood >Krn?n plafč« 787 7
rO?N" SANKE močne. Zi prevoz "blaga, tnkoi kuolm »Kartma p'r« palača B^ta I'T. nad tr.	785 7
: I A* NI STROI že rabllen. dobr-, oh'» njen. kupm Ponudbe n-, c?l. cdd Jutra n~d »Šivalni ftrrl- 779-7
SMUČ. HLA^E žen-ke. kup.m Ponudbe z navedbo cene nn o^l odd Jutra pod »Obra njene«.	797 7
ze: s"o ko'.o
kunim Dob-o olrčar. — ti'dl proti z-m®n1avl. — Stari trg 1-1. desno
791-7
0T*0*K0 KOŠARO
ra ko'e*.h. kupm Gla v n. Rož. dol. C V št 13.	8157
TOVORNE S\N< kupi ro all vz mnmo na pooji pret dobr, od &kodn'nl Ponudba n3 o«r! cdd Jutrs pod nl «	838 7
ELEKTROMOTOR 3—5 Ks kupim Pliča-n v gotov.nl lil v bligu. Ponudbe rva	oddel
J"tra pod »Elekt'"-^o tor«	837 7
CÖJ'FRTE ST 33 nove ali dobro ohranle ne kupim «'1 dam p'O
tlvrednnst Naslov v Odti .Taitra.	B"" 7
P* INSKO SVETT* KO 8'v.aln: rtro1 žensko ko lo in otro'ki vož.S»k — kunlm Ponudbe na ogl odd Jutri pod »Tu-" r, prot	858-7
OTPO'KE TVL-TE rojz-rje ft 32 »I. 34 tu d' dri'«»» m^ne do^a-o rh'-n'pne alt notre. ku
pim «T z-m-*ain,„ z, p—t.v-«"''ao't N'?lov v ogl.	Jut-a RS3 7
0*rR0xK0' ^'I'TTL TE ir>oxne. «t ?5—kaanlm rt. z9*aa"n'am Narl-n" "
0^1 odd Jutra. 874 7
FOTOGRA«1. A TFT JE
Vzamem v n--Jer ali ku pim Ponudbe ns ci s odd Jutra pod »F^to ate'ie«.	759 17
CB^ATNE PROS OR^I foteraf-ko obrt — l'*em Pc-nudbe nn ort cdd Jutra pod -F^to Studio«.	753 11
STANOVANJE
dvosobno. prketlrano.
Lepo, svetlo, zračno, s tiaMnami, zamenjam za eno«obno v m ©-tu — Pcnudbe na ogl oddel. Jutra DJd »Enosobno«.
799 21
Sobe-išče
SOBO
enn ali dve. opremljeni aii prazni, po možnost, s kuhinjo. lšJeta novo-■noročenca Najraje za Beži<rrador al. v S Jki. Ponudbe na og! oddel. Jutr3 pod »Janun- nuj no«	837-23*
SOBCO ifče postrežn oa p'a čll0 bi pomngtl3 pr, delu 2 do 3 krat tedenska al. p0 dog-voru Po mož-nvt pr. ftarejš, gevpej. kjrrkoll. Ponudbe na oe! odd Jutr» >Za takoj«	8'K) 23»
OP**Fa» »'T rOBO s Sted ln	aM „ou-kj.
-abo kuh iij? z1 2 o*ebl iščem za t-koj. Ponudbe n ogl odd Jutra ood »Ta*"«'	93a
KINO UNION	Telefon 11-21
Izvirna ljubezenska romanca
MOJA PRIJATELJICA iOžICA H. Rrahl, P. Hubschmid, F. ßenkhofi Predstave ob: 16. in 18. uri
KINO SLOGA	Tel. il-UD
Zabavna komedija v filmu
ZA MOJIII DNI Hanelore Schrcth, Harald Holberg Predstave ob 16. in 18. uri
| KINO MATICA	Tel. 22-41
. Krasna ljubezenska drama z divnimi naravnimi posnetki
VZNEMIRJENA SRCA L. Kocli, K. Prack, E. v. Klij>stein Predstave ob lo. in lb. uri

ÄTLAJ5A VDOVA brez otrok. vese'eg3 1n p:6teneg. zn .čaja želi , zaradi osamelor-t, poro j čitl rednega n dobrc«-č neg» go.pcd» starega 33 do 40 let. najraje želez i nlčarja Vdove, z enim otrokom niso zključenl. ; Dop.-e n* ogl odd Ju ' tra pod »Dober tn zvest možiček«.	796 25
MAJHNO BOO
,z d.hurjeve kožice a zn-čko L Rot sem lz gub la v torek 9 t. m. ob '1-5 ur: lz hHe »Kon. zumnega dr na Kongr trgu preko -Zvezde« do pekarne Ksv^lč — Po Stene« najd.telji lepo pro"' m d- io cdda v ogl. odd Jutra proti na g adi ker se-r begUTi>. z več otroki	830 37
IZGUBIL SEM črno volneno rokaveo n-i V dovdansk! cestt N-J-dite'Js naprošam, na« Jo vrne v ogl odd J" t rt.
864 37
I7GUBTA S^M v «redo zve^?- ob 7 ur*, od trg Urb-nc do t-g. V'aJ b»'o volneno odeli CO Poäteneta najd t-lja pro-ian. na t Jo ot-oku vrne v Gosposk', 9. n-ltl Na«r ada!	868 37
IZ" T'BIT, A StM črno 5ol"k- iri"lc^ z za «•■r^o. od '«ick« po'r-11. n.ke do Urä ««m~trna
Rešena težkih muk, ki jih je voljno prenašala, je umrla dne 10. januarja 1945 moja srčno ljubljena soproga in mati, gospa
Miel Hrašovec
roj. FINK soproga višjega svetnika
drž železnic v pokoju Pogreb drage pokojmee bo v soboto 13. t. m. ob VslO. uri dopoldne z Zal, kapele sv. Jožefa, na pokopališče k Sv. Kr žu.
Rajna bo počivala ob strani svojega v svetovni vojni umrlega sina Iva.
Ljubljana, 11. januarja 1945.
Globoko žalujoči: VIKTOR, soprog; CELESTIN, sin s soprogo IN O in ostalo sorodstvo
rd 11 dr
"-12 Po",ter>
ZFMLJ'SCE
k. bi b.10 pripravn0 v i" strijske n.imene de-tlia clje ščem Ponudb ca ogi odd Jutra pod
»Najvef do 4 mll.lnpe 'lr«. 31820
ZEMLJIŠČE uporabno za postavitev deiavn.c in fk !dl5č. ku pim d0 700 000 lir po jiiožno-ti na seve-nl str» n, Ljubljsne Ponudoe tio ogl o-id Jutra pod »Vsaj 3000 kv m- 323 20
VEČJE ZEMLJIŠČE ali posamezne p.ircel? kupix Za .ste nudim tudi v zimenjavo <vol dvodružin ko vilo t le pim v.tom v naJlepš. vil ni četrt Ljubljane Po nudbe n» ogl. odd Ju trn pod	»ProdaJi
ali n-kup«	321 20
PARCELO n.aj aje V oko'lci M:rja Ko ez.ie Viča Rožne do Ji ne t'pni do 500 000 I r 1'onudb? nn ogl od »le* Jutrj pod	»N^ve
den! kraji«.	324 20
VILO
eno a 11 dvodruž.n^ko pr. okusu za v-akn cene kupim Ponudbe na ogt oddeiek Jutr» pod «Go tov.ne dovolj« 320 20
ku
Ogla» 189-7
STANOVANJE
! 3—4 sobno v centru — 1 zamenjam - prvim f br i S) dvo obrin Po m<".žno Bti v Si"k. Ponudbe na ogl odde'ek Jutr- pod »Zameajava stanovan'a 7.3 21
ra.1d teli nai 1o odda pr-tl <*~bn nagrad« na cgl. odd Jutr«. 873 37
Dvignite dospele ponudbe
\ oclasni-m oddelku
Adrla, Ang'e5čna Biiil ra Ljubljane. Bel0 vol no. Bodočnost Cisto st» nov..n;e Čeveljčki št 20. Clst3 Dobr0 mesao. Do bra zarr.enjav» Dn smr ti Tečna n preskb.Jena Do'enec Dobre sanka Dogovor Dobr0 plača mo. Dobra družabnika. Čo pa Gorenj ki Glas ba .n razsvetljava Iza, Iztepač Inženir Kotel. Kad lec Kopalna k-d Kolo Kuhar c, varčna in pošten» Koliko sta ne LJub.te'jica otrok. Lahko takoj Lončen» peM. Lep dom Lahko z ved'jlvo. Miz-r Mirno del.le M.rna Mlad kur Jač Novo Navadna N» v akd«nj3, Nujn-. janu ar Ogr njalka Oh-r.n.le no. Poštena gosp-dlnja Plačam dobro. Polni na slov Poštena ln -nažn-i kuhar c 1. Plačn k Pridni z- trgovino Postrežn^ca, 1'o'tena. Plačamo Pri hod n Ji teden Po dogo voru Poštena gospodi pja Rede'- primerek 55 Sončno Skupna pomoč S mo-tojna gopod.nla Sredina Star! novci Si tuiran Spa'n.ca Sn <ž no St-nov->nJe S v ija, Stlrl St 54 Takojšni a vse'.tev Tako- nag"d.a U odno Voziček Vei ko. Zd'avn'k Z-ožna r?mlh del. Železničar Ze'.m m mi dom Zivijenje 21 letna. 718
Po dolgi mučni bolezni nas je zapustila naša ljubljena soproga, mama, stara mama, hči, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Amalija šiška
rej. Weber srgrssga issžisstrlfslsa
Pogreb drage pokojaice bo v soboto 13. t. m. ob uri dopoldne z Žal, kapele sv. Krištofa, k Sv. Križu.
Ljubljana, 11. januarja 1944. žalujoči:
8IŠKOVI, ing. PETRIČE^, ing. TOMETOVI ter rodb ne: WEBER-DEMgAR, PESTOTNIK, KOšMELJ iii PIBERNIK
[BnMtefiaiSrTVi
f :
n k
-rj
L
eitai	t e
« a t 1 i 8	v o
o *> 1 a	s e
„JUTRA"	
Zahvala
Vsem. ki ste sočustvovali ob težki izgubi naše ljubljene žene in hčerke, gospe
KAKE FRELIH
roj. CENTA na^a najprisrčnejša zahvala
Prav posebno zahvalo pisatelju g. Janezu Jalnu, ki je večkrat žrtvoval svojo kri, da bi res 1 mlado življenje ;rodbini Meznarčiče-vi za nesebično požrtvovalnost; tvreki »Chemclabor« in njenim uslužbencem za karkoli so ji dobrega storili, gg. zdravnikom in čč. sestram interne klinike, ki so v ^e «torili, da bi ji podaljšali življenje.
Topla zahvaia članom Opere za v srce segajoče žalostinke, darovalcem vencev m cvetja, tist m, ki so z dobrimi deli počastili njen spomin ter vsem, ki so pokcjnico spremili na poti v onostransko domovanje.
Sv. maša zadušn!ca se bo brala v sredo 17. t. m. ob 7. uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba.
Ljubljana, 11. januarja 1945.
ŽALUJOČI OSTALI
i 1
ri fi-i
I
i *
ž -'i
i
t-. 3
b
i
\ "i
i h
I .«s
r H
ul
G. Furtiuuller:
25

C (p»
Roman
»Seveda — to je bila danes moja pra-a pot « Povedal je, kaj je bil zvedal pri di-aguljarju.
He bing se je nasloni) nazaj i.a blazine in ga z zaprtimi očmi p'>sl''šaŠ To je pričalo, da je njegovo zanimanje na vrhuncu. »2m"ka me zd;i.i p«-av to'ikn za-ima krkor moški.« je re,_e, ko ie nekaj trenutkov m">'če pr:mTšl'eval. ^Po Claudius-ivem opisu k".že. da živi v d ibrih r'zm°rah.«
»E>a, gotovo, tega «i ni tc£'<o mis'iti. Claudius je omenil, da jo je imel za Nemko, ne za tujko.« je Urban dopolnil. »Za svojo ostbo nisem niti trenutek dvomil o tem,« je zamrmra] Helbing bo j sam pri sebi kakor za tovariša.
»Po čem skieoale to tako zanss,ljivf'? Prav k draguljarjem č^sto p ih'-jajo tujci-« Halbing je obrnil lice narav ost proti njemu in mahoma za«me:al. Bi je zadovoljen fantovski smeh. kakršnega ."e Urban *am.o v najbo jših trenutk;h slišal od njega. »Res je. Urban, ali ta neznanka
ni bi i a tuika--i a z r>=> "" data
niti iznrašcvai zastran tega.« Je reke1,, še vedno se smejoč
»Kaj pa imate?« je U'-ban začud no vpraša]. »Kaj je tako smešnega v vsaj tej stvari?«
»Skrivnost, ki je za zd.-j Š3 ne m-or m izdati,« j3 H lb nß dcbro«. o no ( d/ ni'.
»A'i jo mis'i'.e vebče ohi-ani'i zas ?« je vprr^al Urban, ki se e z čenjal jezi i.
»Za zdaj sem reVel!« ga je s pr-j-šnjim dobro-'olir'im g asom oprm^ 1 kriminalist. »Potrebujem samo še n;d-aj dejstev ----
Gospa Mar ena Fothejeva je s~tHa v svoji prele t-o oprav j?ni ob'a'iln'ci in čakala, da ji H"na E hartova P«> a ža ni kliobrk z dolgo, do tal «e^ajočo ko-«reno.
»Rokavice in sr~b no lisico. Hani,« je opomnila d k'e in vr-e'a zr clo v r ko. d") bi leže občudovaa s- oio leroto, ki jo je žalna obleka bolj pcudarja a kot zmanjševala.
Spletična, ki je pravkar oueš~la gos->^-jino jutrnjo haijo v omaro, se e nor dila, kakor da ne sliši, kaj pravi gospa Roths-jeva.
Marlena je nestrpno ponovila svoje besede. To pot ji je g'a s močno n rez'-o zazvenel. »Jako zan:ka;-ni ^te ros a i, ITa-na,« je očitajoče doda'a. »Pr.jä.ije č ise ste bi'i drugačni — — —«
FJina ie zaprla omaro in skonrgni'a z rameni. Gra^e ii ie b;lo očitno ma'o m "t.
»Da _ preišnle čase--- Je r'eja a z
zategnjerim pl"s-m in re vrndn- ž1 pripravila. da ustreže že'ji gosp-> RolhejevA
Marlena se je ihtivo okreria.
»Ali so me bi i res vsi dobri duhovi zapustili, da sem vre'a to de' ino v hišo?« e pemi«' !a in si jela z dihtečimi pr ti po-rHvlj?ti obleko.
Cez pr.ee; časa je Hana pr nesla rokavice in srbrp» 'i-i^o
>Dopo'dne je bi] tu n^lci gospod, ki vp a^al a'i d oirmo kaj s a ne z gosro-dove zarn^š^Ve Pekel je, da e naj o j zanima za eg:ptovske stvari. Msnda se še og'asi Kaj n-\1 rru re'em?«
»Na vem. kai irji'rmi hočeio Judje« Marlena fe je posi'jrno zasrre a'a »~aj nL,em las nica mvz ja. Od :od naj imam starine a i c? p'ov^k tvari'' M »j mož -e
ni za 1ako šaro nikoli ogrevaj--na
ža^rnt ne «
Hana je dozdevno pospr-vlirla rbl ko, a vendar j' je oko iz-od nrortih trepalnic ope~ujnče z'etelo po Mar'eni.
»Saj ima'e t:sti čud vi'i k«n princ-se Am are, milostiva,« je menila kakor mimogrede.
Vsa kri fo \a Marlen' iz obra-a.
»Amara ni n«i pv(.daä'« le r»'-K »rud^č se. da bi da.'a svojemu glasu čvrst poula-
rdc. »Sicer na--Ha^a. ne •
d".?', dn äg	rj jaaojl posesti.a
H^na je prik'mala.
»Da. milooaiva--«Je rekla s čudno
dr;.^i:iv'"m e'rom.
Marena Rothej-va Je mahoma krčevito
stisnila ustnice. Z nagli, kretnjo si je spu^ eliia kop:eno na obraz.
»Čakati me ni treba,« je d'ja'a in krenila proti vratom. »Ne vem. kdaj -e vrnem.«
Hanini prsti so se z"gr-bli v žepe ličnsga krasilr.ega predpasnika, ki ga je im a na sebi.
»In če bi kdo vpraša] po vas, milostiva? Nekaieii ljudje so tako 6'rašno radovedni
Ca<"ih žs knr ne vem. '-"ai noj «eč^m N -mira. da ste š?i na pokopa]:šče h gospoau Rot^eju"'«
»Nt.« je rek'a Marlena. ?Ne — te-*a nikar re reci*«»--« O'as ii je bi] trko težak, kakor da bi 'e z naäve"ä ■ an r m pre^'bila u;tricr »Na poknpa'i^C"1 ne r°i" drm — kaj Da naj pri mrt- em tru" p'u. v k^t-r m ni dvže?«
»R"-kla bi pač. da ima mi^osti-a fca* onrovek a'i ob;'k « 1»» -rei1.»"f« e «letič*.^ z vdanostjo, ki ni h'fo docefja piistna. »Bi b:]o to P"av. m'io«t;va?«
»Da, prav--a	__
M ar'en a si je zategn-la ko?uh tesneje okrog ramen, kakor da bi -e hoteia ubraniti mraza, ki ji je lezel P° ž'l»h.
»S ii se kar 1iwte. m 'o«tiva,« je vzkliknila Hana, ki je ona^i'a Mirenn gib. »Ah naj vam d?m pašč' H'adno je P<)«talo.«
Toda Mar'e^a je le ne t pno mahni.a z roko in molče zapus'i'a sobo.
Lizalota Falknerjeva ie sedela v samotni celici preiskovanih zaporov in rr.u o-duino po ožila svinčnik na papir, ki je kž.ij poleg debele knjige na m'zici pod o n- m.
»Nič ne pomaga,« je ix>!g'asno deja'a n zaprla znanstveno delo, ki ga ie hot a študirati. »Ne d lati ne morem ne mis i i. Zdi re mi, da nimam več mož"snov v g a-vi viti najpreprostejše f o rnuje .ie ohranim v spominu —« Oko ji je zblodilo k i-šku k ozkim šioam in poi-kalo odsev senčnih žarkov, ki so poš~v prdali na te-t-no dvorišče jet- iš-aies. »Ko-iko ča-a je Ž3, kar so me zaprji radi ne amo ti dogovora?« Na prs:e je izračun-ila ?te\-i'o d u »Skoraj dva tedna. In se š? vedno ne izk -že, da sem povsem neuieležena pri «-'Jasnem deianju.«
Pomisila je na Vil'ema N rdma^na Id ga je ljubila in ki je bil še vedno osumi.en umora.
Jasno hi razločno ji je vsla]a v spominu ura, ko ie kriminalni komisar H inz Urban Jemal njeno izpovedbo o Njrdmannu nn zanisnik.
Na dnu duV Ii äe v<« čas 'ežala T-i^el, da ute«ne biti v r~=:"ici kriv. Z vsa 'jube-v ni^o. ki jo i* r	č"t«'a do n e a, ie
rsz^rern^-ii-ih ra~'o?w To'a vse se je sret	kakor ?~*or 'z ka~t ka-
dar ie pomislia. da ie bil prav t-dj ko so Vaim'ina Ro'haja ustrrfiiSi, Viljem Nordmarn pr niem.
zl	„Intm, krt Motril,: Mart. Vir.« - F»r .N.ro<rn. _H.k.n., A. O.« 1» MdlUk - Z. .K««ta. «du«, d. d^ M
SclirlfUeUei _	MU«, Z—» - «r «"-J,'^SSSmZ^STJS-^