ZA IZBOLJŠANJE LISTA ▼•*• Mn vtUa. VMk, ki HflliiN*rHaN aU u tavotalka. Vaa b« kvite-i odprti pot k šara lepemu CUva. : s : s *: ker ste GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, ★ CUATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako še niste naročnik, pošljite en dolar za dvomesečno poskušnjo. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 *~ — ■ ...... — ■ -„-■-■ Entered as Second Claw Matter September Zlsi, 1903 at the Post Office M New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 178. — Stev. 1 78. NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 2, 1938—TOREK, 2. AVGUSTA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVI. PETDESET SOVJETSKIH LETAL V BOJU Z JAPONCI Wagnerjevo postavo bo treba poostriti JAPONCI ZATRJUJEJO, DA SO IZSTRELILI PET AEROPLANOV, -PRVE ŽRTVE OBMEJNIH BOJEV V boju so se Rusi posluževali mehaniziranih čet. Imeli so na razpolago tanke in težko artilerijo._ Rusija se baje ni zmenila za japonske proteste. Obe stranki poročata o težkih izgubah.—V kratkem se bodo začela pogajanja. TOKIO, Japonska, !. avgusta. — Danes je petdeset ruskih letal dvakrat.napadlo japonske postojanke Ha mancukuansko-sibirski »meji, kjer se že več dni vrše spopadi med ruskim in japonskim vo- ^jajštvpm. Častniki japonske armade pravijo, da je bilo najmanj pet ruskih letal izstreljenih. Štiri so padla na tla v notranjosti korejske meje. Japonska časnikarska agentura Domei naznanja, da je rekel neki zastopnik japonskega ministrstva za vnanje zadeve: — Zaenkrat je vse odvisno od Rusov. Ce bodo mirovali, bomo smatrali vse. kar se je zgodilo, za nesrečno naključje, če bodo pa še napadali, se bo stvar razvila v konflikt z usodnimi posledicami. TOKIO Japonska, I . avgusta. — Japonski vna-nji minister general Kazušige je naročil japonskemu poslaniku v Moskvi, naj obnovi pogajanja z Maksimom Litvinovoim, sovjetskim komisar j am za vnanje zadeve. Podrobnosti ni hotel omeniti. Po zatrdilu japonskih militaristov so se hoteli Rusi z današnjim začnim napadom samo "postaviti in zasenčiti poraz, ki ga je doživela njihova infanterija. TOKIO, Japonska, I. avgusta. — Japonsko po ročilo pravi, da so Rusi dvakrat napadli Cangku-feng in Sacaopin, od koder so bili pregnani, da pa so bili po večurnem boju odbiti. Rusi so na bojišču pustili 50 mrtvih in Japonci so zaplenili dva tanka in dv^fopova. Rusi so ščitili oba infanterijska napad^ artilerijskim ognjem. Ruski napad se jtf jiric&Ktfjutraj ob š<^tih, ko so prejšnji večer Japonci pregnali Ruse s strategične-ga hriba pri Cangkufengu na meji med Manču-kuo, Korejo in Sibirijo. Japonsko vojno ministrstvo pravi, da je bil strahovit boj za hrib, katerega so Rusi zasedli 1 1. julija. Mančukuansko vojaško poveljstvo pravi, da so imeli Rusi 200 mrtvih in da so izgubili mnogo orožja. Priznava pa, da so tudi Japonci imeli 4'precejšnje'* izgube. Rusi so držali hrib tri tedne in ruska vlada se ni zmenila za protest Japonske, ki je trdila, da je hrib last Mančukua. TOKIO, Japonska, I. avgusta. — Ko je vojni urad naznanil, da so se spopadli ruski in mančuku-anski vojaki, je ministrski predsednik Fuminaro Konoje sklical sejo svojega kabineta in vojaških voditeljev. Na seji je vojni minister, general Sejširo Itaga-ki poročal naslednje: "Pred dvoma dnevoma (v ptek) so sovjetske čete zasedli Sačofeng, okoli 1000 jardov od Cang-kufenga in so se pričeli utrjevati kot pri Cangkufengu. "Spopadli so se z našo obmejno stražo, pa so bili odbiti, nakar so se vrnili z ojačenjem. Japonci so jih napadli in vnel se je strahovit boj. Rusi so se posluževali mehaniziranih čet, vključno tanke in težko artilerijo. Cangkuf-ng so naši vojaki zavzeli ob 4.40, Sačofeng pa ob 6 zjutraj. Sovjetski težki topovi Mdaj bombardirajo Kučeng." ANGLEŠKI PARLAMENT SE JE 0DG0DIL Z odgoditvijo parlamenta ima Chamberlain proste roke. — Odvrniti hoče vojno v Evropi in obenem oborožiti Anglijo. RAZMERE SE IZBOLJŠUJEJO Počasno bol jšanje je dosti večjega pomena kot pa nenaden, špekulati-ven podvig. — Nakupna sila se je povečala. WASHINGTON, D. O., 1. avgusta. — Ameriška delavska t A\Trvi\T i i• - . — (federacija poroča v svojem u-LONDON, Anglija 1 avgu-, rrfdnem u Ja je y ta. - Ko je sel angleški par ybo trebu poslušati neprijetnih vprašanj glede španskega bombardiranja, ne več vprašanj glede vnanje politike in obramibe. In to bo za mcža, kot je Chamberlain velika olajšava. Sedaj se bo mogel popolnoma posvetiti svoji politiki in b) ! s svojimi zastojaiiki nadaljeval ■ svoja pogajanja z raznimi dr 'žavami, ne da bi mu bilo tre-iba parlamentu polagati raču-'na. Ako ne pride kaj nepričakovanega, in Chamberlain upa, da tudi ne bo prišlo, tedaj parlament ne bo "svetil" v njegovo delovanje do 1. novembra. Parlament je bil celo leto zaposlen z vojno nevarnostjo iu oboroževanjem. Od 1. novembra lanskega leta so bile skoro t vedno debate o angleški vnanji politiki. Malokdaj je potekel kak dan, da parlament ne ti razpravljal o oboroževanju v tej ali oni obliki. Ministri, ki bi mogli razpravljati o drugih važnih zadevah, so morali poslancem odgovarjati na vprašanja glede aračne obrambe iu zaloge živeža za slučaj vojne. Edini večji spor je imel Neville Chamberlain s svojim vna-njim ministrom Anthony Ede-nom. Toda Angleži so počasi na Edena pozabili in se niso zmenili za njegove govore in zadnje čase je Eden pričel govoriti o nezaposljenosti, mesto o svojih natzorih o vnanji (politiki. da se je dežela že dvignila iz gospodarskih zadreg, v katera je lani zopet zašla. KATOLIČANKE PROTI K0-MUNIZMU ATLANTIC CITY, N. J., 31. julija. — Na tukajšnji konvenciji Katoliških hčera je 'bila sprejeta resolucija proti komunizmu in proti nemoralnim spisom. Organizacija ima nad dve-stotisoč članic. VZTRAJEN JCANDIDAT MARTINEZ, Cal., 31. julija. — Orazio Al'bono je že devetkrat delal izkušnjo za državljanstvo, pa je ni napravil. — Sodniku mu je slednjič podelil državljanstvo zaradi — njegove vztrajnosti. VESTI 0 PREOSNOVI BOL-GARSKE VLADE SOFIJA, 1. avgusta. — V tukajšnjih političnih krogih so se razširile govorice o bližnji sprememb vlade. Po prvi verziji naj 'bi sedanja vlada podala ostavko in bi v tem primera dobil mandat za sestavo novega kabineta bivši minister Ata-nas Uro v, po drugi verziji pa bi bila izvršena le preosnova vlade. Dr. Kjuseivanov naj bi o-SALT LAKE CITY, Utah, stal še nadalje qxin. predsednik, 31. julija. — Skoro tri tisoč ru-^resor za zunanje zadeve pa bi darjev, ki so imeli izza 16. ju- prevzel Urov. Spremembe v nija neprostovoljne počitnice, j vladi bodo baje izvržene že se bo jutri vrnilo v majne i a pred napovedanim obiskom topilnioe Utah Copper Co. kra'lja Borisa v Londonu. Japonci so razbili tri kitajske divizije.— Kitajci bombardirajo japonske bojne, ladje. ŠANGHAJ, Kitajska, 1. avg. Japonska armada, ki skuša prodreti v Kjangsi provinco iz Kjukjanga, je v 24 urah razbila tri kitajske divizije, nekaj milj jugozapadno od Kjukjan ga. Kitajci letalci so včeraj zopet bombardirali japonske bojne ladje na Jangceu in so jih več poškodovali. HANKOV, Kitajska, 1. avgusta. — Japonci neprestano dobivajo velika ojačenja okoU Kjukjanga za ofenzivo proti Nančangu. Po vročem artilerijskem in zračnem bombardiranju so Japonci zasedli desni breg Jang-cea pri Tajhuu. ŠANGHAJ, Kitajska, 1. avgusta. — Kitajski vojaki pol poveljstvom "vedno zmagujo-čega" generala Čenčenga so se s -samomorilno brezbrižnostjo vrgli na Japonce in so vstavili njihovo prodiranje proti Han-kovu na južnem bregu Jangcea. Japonci priznavajo, da je njihovo prodiranje zapadno od Kjukjanga prišlo na mrtvo točko, da pa so imeli Kitajci "strahovite" izgube, ko so v soiboto uničili dve kitajski divi-ziji. Japonci pravijo, da so Kitaj • ci ddbili nove tuje topove pri Kjukjangu in v Hankovu. General Cenčeng je ukazal podreti vse mostove, razdejati ceste in izkopati jame, da japonski tanki ne bi mogli napredovati. Čenčeng je tudi dal razstreliti več jezov ob Jaog-ceu, da zadrži Japonce. Sploh je Cenčang postavil vsakovrstne ovire med Kjukjangom in Hankovom, da vstavi Japonce. HANKOV, Kitajska, 1. avgusta. — Ameriška komunistična pisateljica in prijateljica kitajskih komunistov Agn es Smedley poživlja vse državi na skupno akcijo, da zajpuste Ilankov'vsi civilisti, da ibo preprečeno plenjene in posilstvo, kar je sledilo zavzetju Nan-kinga. PO MADŽARSKEM OBISKU V RIMU WASHINGTON, D. C., I. avgusta. — Senator Robert M. La Follette, Jr. (progr^sivec iz Wiscon-sina) je rekel danes, da so izjave pred njegovim odborom, fki preiskuje kršenje civilnih svoboščin, dokazale, da je treba prihodnjega kongresnega zasedanja Wagnerjevo posftavo znatno ojačiti* V HARLANU BO NOV PROCES Porotniki se nikakor niso mogli zediniti. — V nedeljo so počivali, včeraj so pa izjavili, da je tpo-; razum nemogoč. LONDON, Ky., 1. avgusta, r- Proces proti premogovnim družbam in bivšim pomožnim šerifom, ki so bili obtoženi, da so se zarotili proti United Min0 Workers, se je izjalovil. Proces je trajal nad tri tedne. V soboto sta obramba in obtožba zaključili 'svoj slučaj. — — Nobenega dvoma ne more biti, — je izjavil, — da - j | bile kršene pravice delavcev v kolikor se tičejo pravice do kolektivnih pogajanj. — V prihodnjem kongresnem zasedanju bo precej debate glede Wagnerjeve postave. Postava bo ojačena in tako iz-premenjena, da bo res ustrezala svojemu namenu. Zaslišanj.* še niso zaljučena, ko Tpa bodo enkrat, 'bom sestavil podrot no poročilo, ki bo vsebovala tudi naša priporočila. Kongres bo prisiljen naše poročilo vpo-števati. La Follettov odbor že tretji teden preiskuje okolščine stavke, ki je lani izbruhnila pri Little Steel. Žuipan Daniel Knaggs iz Monroe, Mioh., je bil pozvan, naj pove vse, kar o dogodkih, ki so se zavr Sodnik je poučil porotnike za kaj pravzaprav gre v tem slu-^vf čaju in jim razjasnil vse po- jJ^a 1937, ko je podrobnosti. 'kipela do viška napetost med Porotniki so odšli v posveto- odborom za industrijalno orga- valnico, in zvečer sporočili, da se ne morejo zediniti. V nedeljo so počivali. Danes zjutraj so obnovili posvetovanja in že popoldne naznanili, da je sporazum nemogoč. Sodnik je nato proglasil iz-jalovljenje procesa. Državno pravdništvo zahteva nov proces. Sodnik je odločil, naj se začne 17. septem/bra. nizacijo ter Repulblic Steel Corporation in Youngstowu Shet and Tube Co. DOBRO ZNAMENJE *4 Giornale d 'Italia'' komen tir^ uradno poročilo o madžar-sko-italijan^kih razgovorih in ugotavlja, da poudarja to poročilo popolno skladnost nazira-nja italijanske in madžarske vlade in da je sestavljeno popolnoma v duhu italijansko -madžarskega prijateljstva. Reči smemo, nadaljuje, da so se tudi to pot razdrle iluzije taz-nih inozemskih krogov in da je prijateljstvo med Italijo in Madžarsko trajno in trdno. Reči smemo tudi to, da vlada v srednji Evropi jasnosti in solidarnost. Italijansko - madžar- PRIZNAUIM0R WASHINGTON, D. C., 1. avgusta. — Poslaništvo Santa Dominga je dobilo danes poročilo, da je Portoričan Jose Diaz prisznal umor episkopalnega misijonarja Raymonda Barne-sa. ZASTRUPLJENE Z RACAMI Včeraj so prepeljali v Kings Co. Hospital v Brooklyn štiri člane družine Lolbman: moža, ženo in dva otroka. Zdrav-Iniki so ugotovili ptomainsko zastrupi jen je. Izjavili so, da s d jedli za večerjo pečeno raco. STRELA UDARILA V DUPON-T0Y0 SKLADIŠČE SORANTON, Pa., 1. avg. — Strela je udarila v dve skladišči Du Pontove tovarne za smodnik. Glavno poslopje ni bila poškodovano. Tri osebe, ki so se slučajno nahajale v bližini, so bile lahko ranjene. sfko »prijateljstvo je srečno izpopolnilo osi Rim—Berlin, ki služi kakor vedno delu za mir. FAŠISTI DOBILI DOSTI 0JACENJ Nobena armada ne more doseči nikakega uspeha. — Ob Ebru se boji nadaljujejo. HENDAYE, Francija, 1. avgusta. — Boji ob Ebru se nadaljujejo, toda bojna črta je ne-izpremenjena. Ta fronta jo dolga 25 milj in se razteza od Mequinenza pogorja in južno od Gandese. Fašistični aeroplani so bombardirali Reus in Hospitalet. Število žrtev ni znano. Trikrat so skušali tudi bombardrati A-licante, toda republikanski zasledovalni aeroplani so napa dalce vedno odgnali. V dolini Ebra^ vlada huda vročina in vojaki so razgaljeni do pasa. Njih največja skr e, jbda varujejo pontonske mostove za dobavo orožja in munici-je. DO SMRTI BO ZAPRT Včeraj je detektiv sasačil 40 letnega Jacka Blacka, ko je nekemu sopotniku v busu potegnil iz žepa listnico, v kateri je bil $1. Na policijski stražnici je priznal, da je bil že dvainštiri-desetkrat aretiran. Najbrž ga bodo do smrti zaprli kot nepoboljšljivega tatu, "... . _ M«Lia ixioDr- Tucaday, August 2, 1938 THE LARGEST SLOVENE DAILY Of U. B. GLAS NARODA1 45th Year iww im r DAT KKCEPI r STNDAT8 AMD HOLIDAYS IdmtlKWtt OO iUMMt pot lots ...... . Za četrt Iste....... • •••••••• W-00 Zm New Tork wealo tate .. fT OO Za. pol lete ................|SJO Zm Imifrf 0 m odo Itte .. S7-.W Zo pol lete ................$S4W fl«h«uM»« Yearly ti— "OUI NAHODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVOMftl NBCHBU IN PBAENIKOV "GLAS NARODA", SIC WEST 18 TCLXPHONK: ® ffTBEBT, NEW YORK, N. OblMt-.lltt O'DANIEL — KANDIDAT Država Texas je zopet piesenetila ameriško javnost. Pri primarnih volitvah za governerske kandidate je dobil presenetljivo veliko število glasov N. Lee O'Daniel, ki je prodajalec noke po poklicu in včasi tudi po radio poje in govori. Doslej se ni nikdar vmešaval v politiko, pred zadnjim?, primarnimi volitvami je pa najel par gorjanskih muzikantov. k.i so, kjerkoli je nastopil ust varali s piščalmi in violinami razpoloženje zanje. Kar čez noč se je mokar Lee O'Daniel prelevil v politika in se začel potezati za governersko nominacijo. Kamorkoli je šel, so mu sledile velike ljudske množiee in njegova zborovanja so 'bila bolj obiskana kot kateregakoli drugega politika, stremečega po ncminaciji. Vsak dan je dobil več tisoč vzpodbudnih pesem in brzojavk iz vseh delov dežele. Njegovi govori so razodevali, da je pobral nekaj od Huey Longs, nekaj od dr. Towsenda in nekaj od očeta Cougb-lina. — Nominiran je bil na podlagi velikih obetanj, četudi ni o-menil, kako namerava svoje obljube izpolniti in kako financirati izvedbo svojega programa. Vsem ljudem v Texasu. starim nad 65 let, je obljubil $30 mesečne pokojnine. Iz kakšnih sredstev naj bi se ta pokojnina plačevala, pa, kakor rečeno, mokar W. Lee O'Daniel ni povedal. Imredy in Mussolini o zvezah med Italijo in Madžarsko 18. julija je bil v Rimu bai<-,pa nas Madžare, ki obožujemo ket v Beneški |tala«*i na čast i v>tvarjevalni genij najstarej-madžarskih državnikov Imre-jšejra, toda vendar zmeraj nove dva in Kanve. Na banketu j« i ga latinskega duha. Podčrtali bil tudi predsednik vlade Mus solini, ki je izrekel oh koncu zdravico, v kateri je dejal: Prijateljstvo med Italijo in Madžarsko je nad običajnimi protokolarnimi oblikami in je glofcoko zasidrano v duši in volji obeh narodov. V zadnjih 1U letih, ki so bila tako 'bogata na dogodkih, se je naše prijatelj stvo srečno začelo in utrdilo in ste željo za najvišje ideale miru in pravice. Cilj tega našega potovanja je, da bi koristili te niti miru in tej pravici. Naši sestanki in posveti niso izključujoči in niso naperjeni proti nikomur, ker -o miroljubni i*i žele -amo pravico. Cilj jim ju razvijati prijateljske odnosa jo z vsemi sosedi, ki jih preveva duh pomirljivosti. Vezi, ki na-- Iz Jugoslavije naši odnošajih se razvijajo na že od najstarejših časov vežej globokem zaupanju in zmeraj z Italijo, in pa tradicionalno i večji prisrčnosti. V raznih o-Jskreno prijateljstvo na politič-kolščinah in v raznih prilikah, nem, gospodarskem in kultur-ki spremljajo življenje naših nem polju med Madžarsko in narodov, sta obe vladi in oba Nemčijo, k: je sedaj postala naš naroda zmeraj dokazala prija-j sosed, jasno kažejo, da nas na-teljsko pojmovanje položaja in sta bila zmeraj spontano in od- ločno drug ob drugem. Na dn.i italijansko-madžarskih odnošn-jev so raznovrstne politične iii gospodarske koristi, kakor tudi težnje za mir in pravico. V tej skupnosti teženj in .koristi je tudi razlog, da bi se^odno-šaji med obema državama poglobili in se v zmeraj širšem o-kviru širili tudi na številne druge države. Posebno v Podv na v ju, ki naravno najboli zanima Italijo in Ma. - , , , 0 . ... jv , . j , nje mlad rudar Brmar Alorz. dzarsko, ni v političnem sodelo-, . _r , , . : j »» i- , . t, , Bilo le na Vzhodnem obratu, VOJNI DOLG Trije ameriški izvedenci za trgovino in vojni dolg so že nekaj dni v Londonu ter se z angleško vlado pogajajo za trgovsko pogodbo. Ker je med njimi tudi posebni namestnik državnega tajnika Cordelia Hulla Leo Paslovsky, ki je največji veščak glede vojnega dolga, domnevajo diplomati, da se hoče Anglija z Združenimi državami pogajati za odplačilo svojega vojnega dolga. Dobro poučeni krogi obeh držav, pa zanikajo, da se bo Paslovsky skušal pogajati glede vojnega dolga, toda prav ni*, ne bo presenetljivo, aiko bo na svojo roko razpravljal o tem predmetu. To domnevanje je še tembolj verjetno, ker je bil v parlamentu stavljen predlog, da se Anglija prične pogajati z Združenimi državami glede vojnega dolga. Tudi nekateri visoki vladni uradniki pravijo, da se mora Anglija pričeti pogajati za odplačilo svojega vojnega dolga, da Anglija ojači svojo politično fronto in odpre ameriški denarni trg, ako izbruhne vojna. pošlijatve DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURŽU TR1UM T JUGOSLAVIJO St ^tli- «••••••••••• Din* W0 t fcOO............Din. 200 $ 730........«... Dte. WO •••*•••••••• Din, Bu® ■ Din. 1000 ...........Din. 2000 Tm 9 6-3S...... F 12.29...... 20.50 •••« $ 57.00 .... »112.60 .... tftOTJSO .... •••••••• Lir 100 Ur 200 IAr 500 .... Lir 1000 •••» lit 200® .... Ur 8000 SEDAJ HITRO 1OTJAJO 80 NAVE1DBNS OIK1 PODVR21INB 8PBBMHMB1 GORI ALI DOLI M ignrnj ^ ^^ Izplačila v amonikih dolarjih j i vanju med Madžarsko in Italijo nobenega nasprotja nasproti drugim državam, ampak je t j sodelovanje odprto vsem tistim ki žele red in obnovo. Na tem glolbokem pojmovanju varnosti in volje za mirom sloni tudi o^ Rim-Berlin in nasi lojalni od-nošaji z Jugoslavijo. Predsednik madžarske vlado Imredv je v italijanskem jeziku odgovoril. Mislim, da je odveč, da bi poudaril, s kolikšnim zadovoljstvom sem stopil na tla fašistične Italije, ki je pod vašim modrim vodstvom in kljub težkim preizkušnjam v 16 letu dosegla krono svoje moči in slave. To je navdušilo ves svet, posebno Harakiri 78-letnega starca. V Rudah blizu Sombora je prereza 1 tr hnh 78-lotni starec Jurij Pibler. dolgo l^t je tJinul, da je star in siromašen, da je že vsega 1 i no. Hoteli so jo prepelja ti v bolnišnico, pa je med |>otjo Zgaga umrla. Katastrofalen požar Varaždinu. pn \ soboto zvečer 16. liiliia se juo v x~oue zoprn zgodila sairrtna nesre-neposredno ~ . , f . . . ....... . v, j ca, pn kateri je izgubil zrvlje- delal je "na ognju" to j<* v n>- imog. Rili so trije skupaj in si v začetku hoteli zavarovati strop nad seboj, pa je nastal nenaden pritisk,, ki je polomil stropnike in vroče kamenje je {podelilo pod seboj Brinarja, medflem, ko sta tovariša- še pravorai-no odskočila in se re-išila. Pričeli so takoj z reše-vadijem in prišel k Vain in Vam dal navodila in cene v Vašo jn>poluo zadovoljstvo. Ustanovnik new YORK, N. I. 455 W. 43 St. Circle 6-7393 BROOKLYN, N. Y. 219 Atlantic Ave. MAId 4—7611 strmi peČimi v globino, kamor se jo previdno spustil tudi Ma-kovec. Pijan zaspal na železniškem tiru. V Obrnjeni Bresti. blizu Sombora je kolovratil 32-letni Mirko Paip oh železnici. Slednjič jf1 legel na t ravnice in zaspal. Kmalu je pri vozil vlak, ki mu je odrezal ob«1 roki pri ramenih. Nesrečneža so prepeljali v bolnišnico, kjer so .srn zdravniki operirali, vendar je pa malo tipanja, da bi mu rešili življenje, ker je izgubil preveč krvi. Bela kuga v P osa vini. V si'saiokem srezu se je pokaralo pri vpisovanju otrok v prvi razred ljudske šole veliko nazadovanje števila porodov. V Krdeljiski Tišini se je prijavilo za I. razre-d osnovne šole 5 deč-•kov in 2 deklici, v Mužilovvici 1 deček in 2 deklici, v Letova-niču 9 dečtkov in 5 deklic, v Stari Drenčin pa 2 dečka n 1 deklica. ZGODBA O LEPEM DE KLETU Bil je lep večer. Ulice so bile polne ljudi. Ona je naglo stopala. Na glavi je imela majhen klobuček, bluzo izrezano, kratko krilce, svilene nogavice iii nizke šolne. Lase je imela koketno počesane postlani. Dolge trepalnice je povešala, lica so ji narahlo rueia, ustnice >o ji bile soč ne in napete. Naenkrat zasliši poleg sebo vesel, toda nekoliko pridušen gla~: — Pozdravljena! Odkod si se pa ti vzela .' Že dve leti t i nisem videl. In že je korakal postaren gizdalin poleg nje ter s<> ji mede-nosladko smehljal. Ona ga je prešerno pogledala, toda rekla ni niti besedice. — Ah, oprostite, — se je v zadregi opravičeval. — Taki podobnost. Prisegel bi, da ste pred dvemi leti stregli v peka-riji, kamor sem hodil večerjat. Taka podobnost. Mogoče imate sestro ' Ona ga je pa pogledala od vrha so tal in osorno rekla: — Boste pa že morali pri kaki drugi poskusiti s tem starim trikom. Poštena ženska niti na streljal na srolobe. Meti smodnik in šibrc j«' zataknil v puško konopljo, ki jo je s 5 funt; t-obak štv. 1 pa po S1.90 funt. — Turški tobak mešan * doniarim S1.25 funt. Posiljalev ihj-šljomo poštnino prosto, ali manj kot en fimt ne |M>šljf»im». 25% jnišljite za vsako nuroi'bo, ostanek pa ih> C. O. I). STROJ ZA ZVIJANJE CIGARET.. 35 rentov. — Importiran oiparetni papir 5 r. za zavitek, 13 zavitkov pa 50r. Pr«nlajalci tobaka nnj pišejo za informacije >;leile epu. — Jamčimo za najboljšo postrežbo. ATLAS TOBACCO Co. S01 WEST 40th ST.. NEW YORK, N. Y. VELIKA SENZACIJA V NEW YORKU i» m PUBLISHING COMPANY ^iMNftKaaV9 mm. wmm iLM. mtmmrnmmwmmmmmmmmmmm-*m Prejšnji teden je najel 271et-ni John Ward sobo v 17. nadstropju Gotham hotela v New Xjarku. Mladenič je že-večkrat jkpsa! znake,mnobolnosti. Do- poldne se je spri s svojo sestro in stopil skozi okno na obzidek. Pod nobenim pogojem ga niso mogli spxaviti naz^ij v sofbo. ^ • > J iaa je duhovnik, policisti so zlepa poskušali, pa J mera vali razpeti mrežo, v kani« in nič. Na cesti pred hote-jtero bi ga ujeli, pa še predno lom se je zbralo nad 20,000 ra-.se je to zgodilo, je skočil in dovednežev. Ogujegasci so na (mrtev obležal na tlaku. 18. julija je v Kolarcu, mali vasi v Novem Marofu, !i/bruhnil |k>ž:ii", ki zavzel katastrofalni Vas šte- je 50 hiš in okroir j.rebival-r v. Zgorelo je hiš z sr<>spo-dar-kmii poslopji vrel. (»kros: .°»<>0 ljudi j«- ostalo brt*z donta. Ko jo izbruhnil požar, jt1 bilo V vasi le malo ljudi. Vsi o«l-lavli so bili na pol3u. Ko so prihiteli v vas, se je osrenj ž»> r?7?siril. Poklicali so na pomor 2?a^ilce iz Kri živcev in vseh okoliških krajev. Okros: 2M irasilcev si jo na vso moč pri-zadrvalo. tala je kakor začarana. Pa se je zopet oglasil glas poleg nje: — No, gospodična, kaj bi hoteli ? Kar izberite. Za lepo, mla do dekle rad žrtvujem par de-setakpv. V šipi je ugledala masten iu rdeč obraz starega debeluha. — O, — je rekla, — marsikaj bi hotela, toda ne od vas. In odbrzela je kakor srna ter stopila v cestno železnico. Ko se je nekoliko razgledale, je opazila sebi nasproti mladega, jedva petindvajsetletnega fanta, ki jo je pozorno motriL Pod pazduho je držal veliko mapo, dvoje kodrov črnih las mu je padalo na čelo. — Umetnik je, — je pomislila. Najbrž slikar. Njegov pogled je objel njeno vitko postavo, nato pa obvisel na njenih nogah, ki jih je samo do kolen zakrivalo kratko krilce. Nepremično 30 je gledal. — O, ti moj Bog, — je pomislila, — pa že vsaj minam raztrganih nogavic! Ni mogoče, saj >em vendar opoldne, ko sem šla zdoma, nove oblekla. Njegov pogled jo je pekel. Popravljala je kratko krilce prede val a desno nogo na levo in levo na desno. Vedno bolj je bila v zadregi, mladenič pa ni odvrnil oči od tja, kamor se je bil zagledal. Nemirna je postajala in vsa se je zmedla. Zdelo se ji je, da jo vsi ljudje gledajo. Ni mogla več prestajati. Na prihodnji postaji je izstopila. Mladenič za njo. Kara je oddrdrala, in ostala sta sama kraj ceste. Prav razločno je slišala, kako je mrmral mladenič zatopljen v globoke misli: — Ah, krasna postava... Božanske noge. . . Pustila ga je samega, sanja-jočega in odbrzela proti domu. Obraz ji je žarel veselja in tihega zadovoljstva. Že dolgo let ni občutila takega ugodja. Kajti ni hiia več mlada in tudi defcle ni bila vec. Bila je poročena. Mati treh otrok. Najstarejša hči se je lani poročila, dočim bo ona praznovala prihodnjo leto že srebrno poroko. Naročit© se na "Glas Naroda", najstarejši slovenski dnevnik v Ameriki. ••ex A« N ABOD A"-Hew Tori "'"—■ na—1 Tuesday, August 2, 1938 rHB LARGEST SLOVENS DAILY ip TJ. 1, A K LUCA6: PET VRST JIH JE V pet v rti t delimo ljudi, ka-jtudi manj. Xi lahko točno po tere vpratšamo za pravo vedaiti.—Pojdite naravnost, ne Oglejmo si jih po vnsti ter prič-1 z vami grem, saj imam isto pot, nimo z onimi, ki svoja pojasni-j ve^el bonvče vam morem ua levo. — Hvala lepa, prav lopa hvala — pravite. Ne pozabite, da morate pri Rakar ju mimo — vas opomni, — tam je sicer odcep, kate-renin r>a ne sinete slediti. — Že dobro, hvala za pojasnilo, — pravite, ko >«• obrate na vse strani po pomoči. — Xe »morete zaiti. — nada-i ljuje oni, — s te |>oti krenite1 pri Križar ju, ne ,pri Rakar ju, na to posebno pazite. — Bom, bom. hvala — za-kličote že iz dalje. — Ni mogoče da hi izgrešili samo pazljivi morate biti, — še zavpij za vami. Mučno je to, a čakajte, da pridete komu v roke, ki ho šel z vami, da vam pokaže s prstom kraj. po katerem ste jra vprašali. Taikeinu človeku se hoče družbe in to haš tedaj, ko si najbolj želite, da hi bili sami. — Okoli tri kilmmtre bo. ali morda celo -štiri, ne vem natan. ko, mislim da tri, lahko pa je eelo le enega in tri četrt. V glavo vam Šine rešilna misel. — O jej, kamen mi je zašel j v čevelj — vzkliknete — tu se j moram sesti, da se sezujem. Po-! zdravljeni. pa, hvala lepa. — Počakam vas, saj se mi j nikakor ne mudi in rad vam pokažem ,pot. Čudno in sreča, za vas, da site ravno name na-I" - tel i .■ I^etos še niisem bi 1 v tem kraju. Ali sem bil? O, pač, prvega maja je bilo, kako je človek pozabljiv. l^e počasi, počakam vas. Nič ni tako neprijetnega kot kamen v čevlju. Medtem sozujete čevelj, v kater m seveda "ni niti najmanjšega »kamenčka. — Prosim vas, ne trudite se radi mene — pravite na to. — mi je, da v zadržujem, bom sam r.ašeL, kamor sem namenjen. — Ne. ne. saj lahko počakam in istotja grem, tujcu pa rad služim kot vodnik. Oddahnete se z zadovoljstvom, .ko vržete iz čevlja navidezni kamen, čevelj zopet nataknete na nogo in se udaste v usodo. Trt t je ttrste so oni, ki povedo hitro — napačno. Ampak taki so redki. V zadnji vrsti pa jih je zerja v Studencih ter napravili hišno preiskavo, ki je bila zelo uspešna. Pri železničarju Knelriu, ki stanuje v Glaserje- Najboljši prijatelj je: " m SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA BRATSKA. DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možice in ženske v letih od 16. do 50. in otroke do 16. letastwrosti. ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, 111. g g ■ HH'M^'iiii Hiniiiiiiiiiift^ vi hiši, so našli nahrbtnik z 4S paketi po pol kilograma saharina. V hiši se je takrat mudil znani tihotapec Iguac Zupek iz Draževasi pri Konjicah, ki se je bil pravkar pripeljal po **blago*. Po dvorišču se je motal tudi tihotapec Konrad Zorele, ki pa je, videč orožnike, u-tekel. Pozneje se je vrnil in so orožniki tudi njega zajeli. Aretirali so tudi njegovega bratd Alojzija. DIPLOMATI NA BLEDU Turistično življenje na Bledu je v polnem razmahu. Na Bledu je sedaj zbranih tudi mnogo vodilnih državnih funk cionarjev in inozemskih diplo matov, akreditiranih pri jugoslovanskem dvoru. Poleg dru gili so tudi angleški poslanik Campbell, turški poslanik ALi Hajdar, bolgarski poslanik Popov, ameriški Bliss Ling in n«"*-vi češkoslovaški poslanik Jaro-slav Lipa. Na Bledu je bil d j 13. julija tudi francoski poslanik Bragere, ki pa je odpotoval v Beograd, da je tam prisostvoval proslavi francoskega državnega praznika. HUDA NESREČA V KAMNOLOMU V kamnolomu pri Lazniku v Stranicah se je-pripetila nesreča, ki bo najbrž zahtevala mla do življenje. Po obedu so minerji takoj pričeli z delom. Med njimi je bil 17-letni delavec Ja-vornik Štefan iz Stranic. Od napornega dela in. vročega sonca je bil zelo truden, zato m čudno, da mu ^e klub veliki previdnosti na skalah spodrsnilo, tako, da je strmoglavil 20m glo boko. Delavci, ki so videli prizor, so bili kakor okameneli. Javornik je treščil z glavo na kamnitna tla in obležal nezavesten. V Stranicah nimajo zdravnika, zato so poslali moto • cikHst« v Celje, da je 'Obvestil o nesreči reševalno postajo, ki je takoj poslala pomoč. Tovari ši so delavca močili z vodo in se jim je posrečilo, da so ga z umetnim dihanjem spravili k zavesti. Z rešilnim avtomobilom so ga prepeljali v celjski bolnišnico. Nesrečni delavec i-ma petkrat prebito lobanjo in pretres možgan, razen tega pa še več drugih poškodb po telesu. ROPARSKI NAPAD NA GRADU Te dni se je mudil v Ljublja ni neki nakupovalec kož iz Komende, in ko je končal svoje poslovne opravke, si je hotel zvečer privoščiti malo zabave V neki kavarni sredi mesta se je dal zan-amiti od druščine v kateri sta bila dva mlada fanta, vsak z dekletom. Komaj je druščina dobro navezala stike z de-želanom, je odšla iz lokali. Kmalu se je za njimi odpravi i tudi nakupovalec kož, a v temi je na cesti naenkrat pr» stopil k njemu eden izmed fantov in ga povabil s seboi Grad, češ, da utegne tam kaj veselega doživeti. Tako so vsi skupaj odšli proti Osojam, kjer sta se fanta z enim dekletom za nekaj trenutkov samega.Ma lo za tem pa je iz teme planil eden izmed obeh kavaiirjev iii zagrozil nesrečnemu zapeljancu — Roke kvišku — denar ali smrt! Nakupovalec, ki je ime' okrog 1500 din s seboj, se je postavil po robu, a napadalec gi je podrl na tla in se začel ru-vati ž njim, da bi mu iztrgal denar. Na srečo pa je vik in krit začul stražnik, ki je patrulji-ral malo niže, in se podvizal ** breg. Dekleti sti bili medtem ž j pdbegnili, ž njima tudi tovariš napadalca, tega pa je stražnik ujel še sredi borbe in ga odve-del s seboj. Kipar Mestrovic v rojstnem kraju. V Sibenik je prispH z dvema nemškima arh^logoma slavni k i pan* Ivan Meštrovič. Ogleda- PREMEMBA NASLOVA DR. A. KERMEK nam naznanja, da se je preselil z 889 Budi wick Avenue na št v. 167 WYOKOFF AVENUE ( v Palma lekarni) vogal Stanhope S*, blizu De Kalb Ave., RIDGKE-AVOOD, N. Y. Uradne ure: od 10. do 12. o-poldne in po dogovoru. Telefon EVergrecn 2-9839. Stanovanje: 13o-41 — 85th Street, Ozone Park. Uradne ure vsak popoldne in po dogovru. Telefon: Michigan 2-0596. __" (5x) li so si katedralo in hlapove Krke, potem so se pa odpeljali v OtavHje. Meštrovičev roj-tni kraj. kjer je kiparjev mavzolej, sloveče njegovo drlo ter prosvetne in higijenske ustano. jve, zgrajene na pobudo in s podiporo Ivana Meštroviča. NEVESTA — GLAVNI DOBITEK. V avstralskem mestu Win-tonu prirdijo v »korist tamkajšnje sirotišnice svojevrstno loterijo. Žrebanje bo v bližnjih dneh in glavni dobitek, je 20-letna lepotica iz najboljše hiše. Srečke si lahko kupijo samo mJaidi, samski moški, najmanjši znesek je 20 funtov šterlingov. a rad odam os t i ne postavljajo drugače nobene meje. Prireditveni odbor se je obvezal, da bo plačal vse stroške za poroko in da bo mlademu paru o-premil lepo stanovanje. Seveda si je že mnogo mladih moških nabavilo srečke in radi bi vedeli kaj.naUnfčnf jše-ga o nevesti. Toda prireditelji jrm sporočajo samo to, da se je kot glavni dobitek za to dobrodelno prireditev ponudila lopa, plavolasa in poštena mladenka iz zelo dohr»' družine. Ostalo bodo zvedeli n flektanti išelp pri žrebanju. AflK'8 NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trd« ves. 27» stran' Cena $1.10 UCna knjiga ca Nemce in ta one. ki m nem-•dne zmožni. AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opis posameznih držav; priseljevanje Slovencev : njihova dru&tva In dru« Wruuuft ustanove. Bogato ilustrirano. Cena $5.00 AKG1J&KO SUIVEN8KO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezan- Cena $2.00 BtJRSKA VOJSKA. 95 strani. Cena 40e BODOČI DRŽAVLJANI naj narat* knjižite — * Haw ta became a citizen ef tie United State*". V tej knjigi so vsa pojasnita In aakotil sa naseljen*- Gena 35C- BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRB8TVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. O ena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari Englls. 236 strani Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga nI mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan čeftkl narodno-gospodar-skl strokovnjak, je razftlril svo>» delo tako. da bo slutilo slehernemu kot orientatnl spis i denarju. Gena 80c. DOMAČI Ž1VINOZDRAVNIK, spisal Fraujo Dular. 278 strani. Cena trda vez Gena $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike. DO ORHIPA DO BITOLJA. t rani. Zanimiv potopis a slikami rutin krajev naia stare domovine, ki en Slovencem le malo Cena 70c. GOVEDOREJA. Spisal R. LeptK. 143 strani. S Slikar*' Gena $1.25 IZ TAJNOSTI PRTRODE. 83 strani. Poljudni spisi o naravoslovju in cvesdoanan- Cena 50c. h OK O&JERE J A. Sestavil Valentin Razlnger, M strani Cena ttdovem .... Broš. .... Mt KRATKA SRBSKA-GRAMATIKA* 68 strani Cena 30c. KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRpOV. 96 strani Cena 30c. KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Ve«. Cena $1.25 KNJIGA O DOSTOJNRM VEDENJU. 111 str. Cena 50c. KUBIČNA RACUNIGA. Trda vek. 144 «tr. Navodila, za. iaraCunanje okroglega. Gena. 75c. LJUDSKA KUHARICA, najnovejša in praktična zbirka navodil sa kuhinjo in dom. ' Cena 50c. MATERIJA ta ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Cer-melj. S slikami. 190 stran* Nauk o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o teateoaui uoderne ananoatL Gena $1.25 Ml ■■ iliMllfO. Spiaal Anton Pave. 8 slikami. 166 strani. Knjiga m mlekarje ln ljubitelje mlekarstva sploh. Cena $1.00 Kuharske KNJIGE LJUDSKA KUHARICA Nojnovejša zbirka navodil za kuhinjo in. dom. Cena 50c. KUHARICA 965 navodil, 255 strani. Gena: broš. $1.25, vez. $1.50 SLOVENSKA KUHARICA Najpopolnejša izdaja, 728 strani. Gena $6.00 NAROD, K> IZUMIRA. 101 srrani Poljnden nols najseverneJieKa naroda na svetu. *iegove iefc-e in navade. Cena 40c. VAiiE dKODIJIVE ŽIVALI v PODOBI ln BESEDI. Opisal Fran Erjavec. 224 strani. Broi. Cena 40c. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ves.. Knjiga je namenjena v prvi vrsti ra stavbno, umetno in strojno kljiiOavQi^arslrn tor Sele- zoii varstvo. Cena $2.50 ODKRITJE AMERIKE, 8pisal H. MAJ Alt Trije deli: 102. 141. l.'KS strani. Cena mehko ve* Poljuden ln natančen opis odkritia novega sveta. Spis se fita knknr zanimiva povest ter je sestavljen po najboljših virih. Cena 50c. PRAKTIČNI RAČtNAR. Trda ve*. 251 atr... Prir^na knjižica, ki vsebuje vse, kar Je pri nakupu ln prodaji »otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE F1 LOŽO KI JE Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Knjigo toplo priporočamo vsiakomur. ki se Loče seznaniti x glavnimi čt^ami sodobne * filozofije. Cena 70c. RIMSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne -uske struje. Cena $1.50 SPOMINI. CCrlsfc^ Jože Lnvtlžar.) U43 strani. V tej kojgl otuja naS znani potoplsec župnik Lavtlžar spomine na svoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAJKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VBTOVE. Cena brofi. Cena 50c. SLOV.-ANGLESKI IN ANGLEČKO-SLOVKN- SLOVAR. 148 strani. Cena 90c. SLOVENSKO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga polovica Knjige vsebuje uemSko-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega ln nemfikeea jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 Btranl- Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovBe. Cena bros. Cena 50o. VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Zbirka zanimivih ln kratkočasnlh spretnosti ; burke ln Šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktiranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. 1*8 strani. Knjiga je lzfila ▼ založbi Vodnikove druiba ter vsebuje življenjepise moi. fc^ so aavojlm delom prlvedU slovenski narod )■ -oženjstva T »»obodo. Cena Me. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani. Zanimivosti is ruske zgodovine ln natančen opis vojaške republike aaporofiklh kosa kov. Cena 50a ZDRAVILNA ŽEUSČA. 62 strani. Gena 50c. VERNE DUfiB V VICAH Spiaal Prosper Merlmee. 80 strani- Cena Eden najboijiito spisov francoske««, mojatra. vaeU iz naSega kmetskega življenja. .se VOLK SPOKORNIK ( -"Va^J) ...... Mi ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _______Mc &S9 IIBOOf-Iitlwl Tuesday, Augrust 2, 1938 an tAugust Buovmni daily nr o.». 12 ZtVUEUA a "8LAS NARODA' ■13 ■ PIIIEBU: I.H. Pred svoje oči si pokliče podobo Wernerja Falknerja Mladi fant irtn je bil vedno všeč. Ndkaj zanesljivega, gotovega je že trčalo v tem mladeniča, nekaj življenjsko svežega, nekaj resnega, nekaj pristnega. (Bil je velik, stok fant. Njegova postava iona že sedaj nekaj moško močnega in silnega, kar je vstvari'1 s pridnim športom. In »njegov le»po oblikovani obraz je že kazal izrazite, določne poteze,, ki so spominjale na nj^rovega očeta. Njegove modre, razumne oči, tudi očetova dedečina, leže globoko pod lepo oblikovanim čelom in iziajajo odločnost in inteligentnost. Werner Falkner ^e (ril čez svoja leta ntrjen značaj in njeigova vzgoja je bila v vsakemf ozira izborna. Nekaj kot veselje ogreva nje«govo osamljeno srce. Že oddavna je 'bil to iprvi občutdk, ki ni izviral iz grenkega Študenta. Čez nekaj časa ee Rudolf Stra&ser vzravna in si pripravi pisalni papir, vsanie pismo svojega bratranca, ga še enkrat prebere, nato pa z naglo odločnostjo piše odgovor. 11 Dragi Egon:— Danes sem prejel Tvoje pismo in reči moram, (ia mi je zelo žal, da so se moja prerokovanja izpolnila. Po Tvoji želji se hočem zdržati vsake priponibe. kar bi tudi sicer napravil, kajti, če kake stvari ni mogoče več premeniti, ee ne !aplača se o njej govoriti. Danes Ti hočem sporočiti, da more biti Tvoja prošnja, da ibi Ti preskrbel kako stanovalko, ki bi primerno plačevala, takoj vslisana. Tvoje pismo in Tvoja ponudba sta mi prinesla veliko olajšanje. O tem pa se želim s Teboj oseibno raz-govoriti, 2>ato Te prosim, da takoj prideš k meni. Potni stroški so moja zadeva. Kajti stanovalko boš -takoj vzel s seboj. TVxla dogovori s* najprej s svojo Ijuibeaiyvo soprogo, ako hočeta vzeti stanovalko, ki je še otrok, nekako iste starosti kot Vajina hčerka. Samo v tem slučaju Te prosim, da mi naznaniš svoj prihod. Vse drugo ustmeno. Pozdravljam Tvojo ljubo gospo soprogo, kakor trad i Tebe, Tvoj bratranec Rudolf." Ne da bi pismo še enkrat prebral, ga takoj zapre in ga po slugi odpošlje. Z olajšanim občufkom gre po uradih in skladiščih. Nato pa se odpedje z majhnim motornim čolnom, ki je bil zanj vedno pripravljen, na parnik, ki je imel prihodnje dni odpluti, da nadzira, ako je vse v redu. Nato pa gre domov. 6. POGLAVJE. Ko se Dagmar naspi. gre gospa Brigita žnjo na raprehod. Živahno se ra3govarja ž njo, ne da bi na kak način pokazala pyojo žalost in otrok veselo skače okoli nje. Za trenutek je bilo porabljeno očetovo temno delo. Dagmar si misl-i, da bo to njegovo stanje prešlo in je upala, da bo oče zopet kmalu tako ljubezniv kot prej. Toda Vndno jo nadleguje misel, da očetu manjka sonca in kako »bi mu ga mogla preskrbeti. O tem vedno in vedno govori in teta Brigita iz tega spozna, kako zelo je *iroek> njeno majhno srce očeta rado. Tudi o materi prične govoriti, ko pride mimo malo dekletce ob roki svoje matere. 4 * Teta Bri-gita, ali si videla tot Mala deklica ima tudi tako lepo, ljubo mairno, kot jo imam jaz. Ali bo ta mama sla tudi tako dal«? od wojega malega dekletca, kot moja imuna!" "Tqga ti ne morem povedati, Dagmar." Torej, ali ni treba wem mamam iti tako daleč od svojih otrokT" y "Ne, ne vem." Dagmar ima zopet mnogo vprašanj na svojem srou, kot teta Brigita med vzdihom pripomfni. 4 'Zakaj pa je morala iti ravno moja mama t" 44Tako je odločil lljttbi Bog." 4'Ali je pa tudi odločil, da moja mama nikdar ne bo več prišla t" vpraša otrok žalostno. "Ne, Dagmar, že tolikokrat sem ti povedala,, da ne "bo prišla več nazaj." "Zakaj pa net" "Ker je pot tako dolga in ker ljubi Bog tega noče." "Tudi pdtem ne, če ga prav lepo prosimt" "Me, moje ubogo dekletce, tudi potem ne." Teta Brigita si na vse načine prizadeva, kako bi obrnila razgovor na ta/ko drmgo stvar in tedaj ji pride na misel, da bi bilo dobro, ako otroka polagoma pripravi na to, da bo morala zapustiti očetovo thdšo. In tako pravi: "Ce ba5 pridna, boš tudi rana smela v daljni svet, daleč od hUfe, v kateri zdaj živ«." Dagmar jo začudena pogleda. "0, ali bo potem šel tod i papa z menoj — in ti, teta Brigitat" "Ne, toda prišla Ibos k zelo ljubeznivim, dobrim ljudem, pri katerih se boš nrnojro očila." Dagmar nekoliko potrta vadihne. "Jaz pa bi rajše ostala pri papanu in pri tebi." Stari gospej v grlu vstajajo solze. "To ne gre, Dagmar. saj veš, da sem ti pripovedovala, da bol sedaj Sla kmalu v šolo. Vsi otroci morajo hoditi v šoio." "O, vem, v Mi bodo tudi drugi otroci, to si mi že enkrat pripovedovala. Veselim se že drugih otrok, toda vendar bi rada prišla vsak dan domov Zdi se mi, da si mi tako pripovedovala." ^ H Teta Brigita polna usmiljenja vzdihne. "Takrat si me napačno razumela. Kadar boš velika in 99 boš ntoogo naučila, potem boš prišla domov." Dajfmar se plaho oprime tete. CDsUs prihodnjič.) V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo 2e vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni.. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas ■ J. . -i-W- . -- „ • t,, • stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK Angleški kralji v Dogodki pred svetovno vojno izpričujejo, da se je tesna zveza mod Anglijo m Francijo •začela vedno z državnim obiskom angleškega kralja v Parizu. Tudi zdaj, ko prihajata afngleški kralj in kraljica v i Francijo, ni dvoma, da ima njun poset političen pomen. Jurij VI. in Elizabeta sledita s tem samo tradiciji svojih prednikov zadnjih sto let. ki so veokrat v važnih razdobjih mednarodnih dogodkov obiskali francosko prestolnico. Proden se je začelo trdno prijateljstvo med Anglijo in Francijo, je vladala med "tema državama hladnost in rnržnja. Zato je bil več nego običajni dogodek, ko je angleška kraljica Viktorija 1. 1855 obiskala svetovno razstavo v Parizu ter se ob tisti priložnosti aetata z nečakom Napoleona I., čigar usodo so Angleži zapečatili štirideset let prej v bitki pri Waterloo ju. Od časov Henrika VI. izza stoletne vojne med Anglijo in Francijo, ni .prišel v Prfriz noben angleški kralj. Zato si lahko mislimo, kako dobrodošel je bil Napoleonu HI. obisk angleške kraljice, ki je piričal, da se začenja med zapadnimi velesilami novo abližauje. Franciji je bil ta dogodek tembolj dobrodošel, ker se ie borila na Krimu proti Riusiji. Viktorija je prispela v Pariz s soprogom Albertom, ki je sporočil vtise s tega potovanja svojemu stricu, kralju Leopoldu v Belgijo takole: "Po veliki paradi smo odšli ob svitu plamenic s cesarjem pred Napoleonov grob. Orgle v Domu 'invalidov so bučale- koral "God save tbe Qu*een." Na noben način ne bi mogli nazortieje izpričati, da se je razmerje med Anglijo in Francijo popravilo. Napoleon HE. je storil vse, kar je. bilo v njegovi moči, da je utr- dil vezi, ki jih je začel spletati Louis Phillippe." • • • Kraljica Viktorija in princ Albert sta jjripeljala s seboj v Padiz natjstareVšega sina Edvarda. Nosil je v Parizu škotsko -nošo, kar je Parižanom na moc ugajalo. Na štirinajstletnega princa je napravil Pariz nepopisen vtis. Edvard, princ Waleski je prihajal v poznejših letih red-no ik Seini in je igral v življenju francoske prestolnice pomenljivo vlogo. Bil je vešoak v pariških gledaliških zadevah Nikoli ni pozabil obiskati gar-flef-obe pevke Hortenzije Schneiderjeve, -ki je slavila v letu razstave 1867 pravcate triumfe kot "Vojvodinja Ge-rolstenska" v Offenbaohovi o-peri. V Sardoujevi "Fedori" je celo nastopdl i>a odru v vlogi nemega gosta, ob katerem je pretakala grenke solze Sara Bernhardtova. Edvard je dajal ton modi. Kar je oblekel on, so nosili vsi pariški in londonski gizdalini. Kot princ Wa leski je bil bolj Parižan kakor L*ondo»nean, obenem pa "enfant terrible" tedanje Evrope. Viktorija je umrla po 60 letnem vi a dam ju. Waleski princ je zasedel angleški prestol kot Edvard VIT. Nemški cesar Viljem II. ki je povzročil -s svetovno vojno toliko gorja, je ob smrti kraljice Viktorije hitel k mrtvaiškemu odru "ljube babice". Angleži so smatrali njegovo početje za znak slabega okusa. Tako je prišlo, da si nista bila Edvard VTI., Viljemov isitric, in njegov nečak, cesar Nemčije, nikoli dobra prijatelja. Edvard je iskal prijateljstva rajši na francoski strani. «»9 V času anglesko-burske voj ne je bila francoska javnost na strani Burov. Edvard VTI. je videl, da je treba proti temu Važno za potovanje krmj all dobiti tanj tek«) as fcrwplih» Hftflli H> te mitkmt petevsIL SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) 216 West l£th Street New York, N. Y. nekaj storiti. Napovedal . je obisk v P.arizu. A francosko-angleški odnošaji so bili tedaj prav majavi. Londonski poslanik Cambon i-n Dalcasee, ki sta pripravljala obisk, .sta imela težko delo, kar je dobro opisal pi-satelj Amire Maurois v svoji knjigi "Edvard VTI. in {njegova doba." Zveza med Anglijo in Francijo se je zdela nemogoča. Vendar je Edvard VII. veroval v Parižane,j katere je imel tako rad. Nje-j gov i diplomati so videli po-, vsod ovire, on si je zastavil za cilj, da jih. premaga. Na izrec-■no željo Fidvarda Vil. je imel | njegov ob*n?e je kričalo: 1 * Živel kralj!" Vse se je prerivalo, da bi videlo angleškega kralja. Na svojo la&fcno pobudo je Edvard VII. obrnil razpoloženje francoske javnosti v prilog angleški stvari. Ko je državni . predsednik lioubet vrnil obisk v Ixmdonu, je bil sprejet z »navdušenjem. V iljerrro IT, v Berlinu pa je bilo neprijetno pri srcu. Jurij V. naslednik Edvarda VUL, je zavladal v dobi, ko se je evropsko politično obzorje bolj in bolj zastiralo. Njegov prvi uradni obisk v Parizu je bil tri mesece pred izbruhom svetovne vojne. Pozneje je stopil angleški monarih Še večkrat na francoska tla, posebno 6*eid svetovno vojno, ko je ponovno obiskal angleško vojsko V Franciji. Pravcati triumf pa je bil obisfc Jurija V. po premirju 28. novembra 1918. Sko- *GLAS NARODA" £ pošiljamo v staro do- j ^ movino !l ce naročiti VSE PARNIKE Kdor ga ho- j zi nepregledne množice ljudstva se je peljal Jurij V. proti Champs Elyses na Place de la Concorde in na Quai d'Orsav. V njegovem spremstvu sta bila njegova dva najstarejša sinova, sedanji vojvoda Wind-sorski in kralj Jurij VI. Množica je vipila: "»Vive les princes!" kakor da so prišli na obisk domači -sinovi. . Pri slavoloku zmage je bil veliki relief imarsel jeze prvič prost vreč in opažev. Nevarnost, da bi Tk miške bombe in granate udarjale v ta del Pariza, je minila. » ^ * Edvard, VIII., sedanji vojvoda Windsorski, je bil, kakor •njegov ded, dober'znanec v Parizu. Kot vladar sicer ni obiska francoske prestolnice. Ofi-cielno je obiskal Pariz samo enkrat, v ča>u, ko je odkril spomenik kanadskim borcem v Vi-'mviu. Najnovejši dogodki so zopet m LINIJE ki so važne za Slovence zastopa: SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St* New lork, N. V. KRETANJE PARNIKOV SHIPPING NEWtf 3.avgusta: H ansa t Hamburg Aquitania v Cherbourg Kormandie v Havre 6. avgusta: St&tendam v Boulogne ..Bremen v Bremen 6. avgusta: Conte <11 Savoia v Genoa 10. avgusta: Queen Mary v Cherbourg U. avguata: , 'Champlain ▼ Havre 12. avgusta: Europe v Bremen 13. avgusta: Saturn la t Trat 16. avgusta: Kieuw Amsterdam ▼ Boulogne 17. avgusta: Kormandie v Havre Aquitania v Cherbourg Hamburg v Hamburg "20. avgusta: Rex v Genoa lie de France v Havre Veendam v Boulogne * 23. avgusta: Bremen v Bremen "M. avgusta: Paris v Havre Queen Mary v Cherbourg New York v Hamburg 27. avgusta: Roma v Genoa 30. avgusta: Europa v Bremen Statendam v Boulogne De Grasee ▼ Hsvre 31. avgusta: Aquitania v Cherbourg Normandle v Havre utrdili vezi med Francijo in Anglijo. Obisk Jurija VI. je nedvomno dokaz, da je prijateljstvo med obema zapadnima velesilama trdno. Entente cordial e je postavljena na močne temelje in stvar dobiva čedalje bolj obležje zveze. VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno do kdaj imate plačano naročnina Prva Številka pomeni mesec, druga dan In tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela in stroškov. Vas prosimo, da skušate naročnino pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnoet nam aU Jo pa plačajte uaseii u zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed zastopnikov, kojlh imena so tiskana z debelimi črkami, ker bo upravičeni obiskati tuo: druge naselbine, kjer je kaj naSih rojakov nae*-Ijenih. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo za plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob COLORADO: Pueblo. Peier Culig, A. Saftlč Walsenburg, M. J. Bayuk INDIANA: Indianapolis, Fr. 7np—H' ILLINOIS: Chicago, J. BevSb Cicero, J. Fabian (Chicago, Cxero in nlinoia) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. SpeUch Mascoutah, Frank Augustln North Chicago In Wankegan. AMl Wariek MARYLAND: Kltzmiller, Fr. Vodopiveo MICHIGAN: Detroit, L. Plankar MINNESOTA: Chisbolm, Frank Gouie, J. Lnkan' ui Ely, Joe. J. Peshel Eveleth, Louis Gouie .Gilbert, Louis Vesael Hibbing. John Povie Virginia, Frank Hrratich MONTANA: Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. Broderick NEW YORK: Gowanda, Karl Little Falla, Frank OHIO: Barberton, Frank Clevebind, Anton Bobek- linger, Jacob Reanlk, JoK- Siapnik Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Youngstown, Anton KlkaU OREGON: Oregon City, J. Koblar PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Broughton, Anton Ipavec Conemaugh, J. Bresevee Coverdale In qkollca. Mrs. Ivans Rupnik Export, Louis Sapaafli FarrelU Jerry Okorn Forest City, Math Kanin Fr. Blodnlkar Greens burg, Frank Novak Homer City, Fr. Ferenchak Johnstown, John Polenta Krayn, Ant. TaušelJ Luzerne. Frank Balloch Midway. Jouu 2ust Pittsburgh in okolica, Philip Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. tkMha West Newton, Joseph Jovan . WISCONSIN. Milwaukee, West AlUs, Fr. Sheboygan, WYOMING: Rock Springs, Lsois DiamondviUe, Joe BoUufi Vaak