Političen list za slovenski narod. v* f eltl pre]eraaB t«)]* : Za oelo leto predplačan 1& gld., ta pol leta h f Id., sa četrt leta 4 rU., za en mesec 1 gld. 40 kr. T ftdmlnistraeijl prejeman velj^: Za celo leto 12 fld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S (U., za en meiee 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 cld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Maiečnine prejema opravniitvo (administracija) in ekipedicija, Semeniške ulice št. 2,11., 28. Kaznanll« (inseratil te sprejemajo in velji tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr če ae tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Bokopisl se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. TredniStvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2, L, 17. Izhaja Vlak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob */,6. uri popoludne. ^tev. 30. V Ljubljani, v četrtek G. februvarija 1890. Letnilc Poglavje o K lisi ji. —in— Beseda „Rusija" čuje se destilirat pri ; nas v pismu in besedi. Marsikdo jo izgovarja, mar- ^ sikod se prerešetava. In čudo to ni! Saj igra Rusija ne samo v evropski, ampak v svetovni politiki nenavadno ulogo. Toda ta članek se hoče omejiti samo | na pojav, ki se kaže v našem domačem taboru. Slovanska vzajemnost, ki se je še pred nedavnim časom smatrala le kot nekaka utopija prenapetih »slovanofilov", prikazuje se že ne več kot idejalna fraza, ampak ima v politiki in literaturi svoje stalno mesto. Toda slovansko vzajemnost razlagati in opredeljevati po njenih posamičnih atributih, ni namen tega članka. Le toliko konštatu-jemo, da je zdaj po mnenji nekaterih Slovanov ravno ruski jezik, ki ima postati kulturni jezik Slovanov sploh, torej tudi zapadnih. Kako daleč in v kakem obsegu veljii ta premisa, to je znano razumnikom, ki so se pečali vsaj površno s slovanskim vprašanjem. Za nas torej le ostane vprašanje, kako Slovenci izvajajo to premiso? Piše se pri nas o Rusiji mnogo „pro" in »contra". In ravno to je vzrok, zakaj je pri nas tako gorostasni propad mej tema dvema mišljenjema. Ena stranka ve povedati o Rusiji samo lepe stvari, druga pa samo nelepe. Zakaj bi resnici ne gledali v obraz? — Ena stranka samo hvali vse od kraja, kar je na Ruskem iu kar pride od tamkaj, ali vsaj molči o slabih stvareh. Druga pa zopet ve povedati samo o ruskih nibilistih in o preganjanji katolikov na Ruskem. Nikar ne bodimo tako kratkovidni in ne slepimo bralca, kakor židovska žurnalistika. Ena stranka zajema svoje vire samo iz ruskih časnikov, druga pa samo iz nemških časnikov. Katera ima pravo? Nobena ne. Kajti od ruskih časnikov pač ne moremo pričakovati, da bi razgrinjali bralcem, posebno inozemcem, svoje slabe strani. Kaj takega se zgodi le pri nas, ki se mej seboj ravsamo zvečine za dlako v jajci. Tudi to je treba poudariti, da ruski časniki kažejo vse bolj svoje versko načelo, kakor pri nas, in da se ne izogibljejo tako udariti na svojo pravoslavno struno, kakor se izogibljejo pri nas nekateri časniki udariti na svojo katoli.sko struno. Ravno tako zajema druga stranka svoje vire o ruskih zadevah vsaj največ iz nemških časnikov in nekaj tudi iz poljskih. Vendar ne pritrkavaj kdo preveč na to, češ: konservativni so, dasi nemški, iz katerih zajemamo. Vsakako je gotovo, da je konservativnim nemškim časnikom več verjeti, nego liberalnim in židovskim, kar nas uči pamet, vera in izkušnja. Vendar velja ta trditev bolj za nepolitične konservativne časnike, kakor so na pr. nemški »Missionsbliitter" ali poljske „Missye katolickie", katerim še najzagrizenejši antikatoliki priznavajo največo zanesljivost. Toda politični nemški konservativni časniki spravijo nas radi na led, ker vedno moramo si misliti, da je politika le politika in da je tudi pošteni politiki dostikrat dobro marsikoje sredstvo, da izvrši svoj namen — nemški. Mi pa smo Slovenci in kot taki moramo vedno v poštev jemati faktor, da smo vejica slovanske lipe in ne nemškega hrasta. Ker pa je Poljska tudi veja slovanskega drevesa, moramo jo negovati, negovati še bolje, nego rusko, ker smo ž njo zvezani tudi v verskem obziru. Vendar tako daleč nas ne sme ta vez zavesti, da bi se radi nje tudi resnici ne mogli klanjati. Kdor namreč poznd zgodovino teh dveh narodov, ruskega in poljskega, pritrdil mi bode pač rad, da imajo Poljaki nekako, rekel bi, podedovano animozitato ali mržnjo proti svojim sosedom. In ravno ta passus nas mora ohraniti pozorne, da smo jako kritični glede poljskih virov, dasi jih radi vpo-števamo in jim pripisujemo še vse eno več zanesljivosti nego konservativnim nemškim virom. Mislimo pa pač opravičeno, da nekateri slovenski listi »Slovencu" preveč grehov nalagajo v tem obziru. Kolikor se je prepričal pisec teh vrstic, prinašal je »Slovenec" vsaj zadnja tri leta o Rusiji dostojne opazke, in ako je pregreške pomiloval, tudi ni pozabil pristaviti vrlin bratskega naroda. Saj že podlistki pričajo, da v6 ceniti bogato rusko literaturo in žilavost ruskega mužika. In ako prinaša v pre- vodu cele članke velikega ruskega misleca Solovjeva, pač ne more trezen bralec dvomiti o »Slovenca" slovanskem mišljenji. Ako pa ne odobrava slepo vsega, kar pride izza severne meje, tega mu vendar pameten politik ne more šteti za napako. Ravno nasprotno: prav »Slovenec" je, iz katerega manj vajeni bralec še nekako najbolje vč, pri čem da je glede Rusije. Poznam moža, ki je podkovan zgodovinar, a hud nasprotnik Rusije. Nalezel se je samo iz nemških knjig strastnega zabavljanja proti Rusom, dasi je sicer dobro misleča duša. Ako bi bil pisec teh vrstic volje, pokaditi pod nos nekaterim, ki imajo Rusijo za idejal moderne države, olike in napredka, tedaj bi napisal lahko celo knjigo samih ruskih barbarizmov, katere bi mi imenovani zgodovinar narekal kar »in continuo". In to bi bila gola zgodovinska fakta — nič izmišljenega. Toda take volje ni pisec teh vrstic, ker mu je le za pojasnila za — Slovanstvo. Pač pa menim, da bi naši listi dobili iz Rusije tako zanesljivega in vestnega pa nepristranskega poročevalca, kakor je na pr. »Slovenčev" dopisnik iz Zagreba. Vsaj s fakti in številkami bi nam lahko postregli naši rojaki na Ruskem, in sicer s fakti od obeh stranij. Sodbo si že lahko sami doma naredimo. Nekaj enakega je poskusil neki člankar v zadnji številki »Slovanskega Sveta" s tem, da navaja številke direktorija Tiraspoljskega. Takega dopisnika iz Rusije, kakor je bil na pr. Krutorogov seveda lahko pogrešimo, vsaj ta je pisal v svojem ali ruske.m interesu, kakor hočete. Pač pa je pisal (ako me na vara spomin) pred več leti v Bleiweisove »Novice" nekdo iz Rusije prav nepristranski. Hvale vreden je tudi spis dr. Murka v lanskem »Ljub. Zvonu". Ta bi nam bil poprej porok, da se pojasni naše obzorje. Posebno je tega treba glede vprašanja: kako daleč seza opravičena trditev, da ruska vlada preganja »katoličane" ? S tem bi bilo prihranjeno mnogo nepotrebnih besedij v našem domačem taboru. USTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Taxil. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) (Dalje.) Prekucijski odbor pod predsedstvom Gastona Cremieux-a zato sklene, da je treba napraviti veliko izjavo v prid mirii. To se je zgodilo prve dni avgusta. Posrečilo se je zbrati precej veliko množico, in s praporom na čelu smo prehodili glavne ulice mesta. Ker so pa izjavljalci prišli s tem v nasprotje z ^'udskim mišljenjem, to dokazovanje ni bilo brez prigodkov; slišalo se je nekaj žvižganja, prejelo in vrnilo se Je nekaj sunljajev; praporščak, neki čevljar, držal se je kakor starodavni junaki, branil je pogumno svojo zastavo proti množici, ki mu jo je hotela vzeti in je kričala: »Na tla s Prusi!" Na trgu pred županstvom vstane resno rovanje; žan-darji nas napadejo; nekatere peljejo v zapor. Ko so bili izjavljalci razkropljeni, vračam se žalosten domov, premišljujoč z užaljenjem nedoslednost množice. MarseiHsko ljudstvo je bilo republi- kansko; nisem torej mogel razumeti, da pritrjuje vojski, od katere bi prirastel dobiček le cesarstvu. Res je, tisti čas je vsakdo pričakoval le zmag; marseillsko ljudstvo je pozabilo cesarstva in je praznovalo le zmagoslavje Francije. V koncertnih kavarnah se je pela »marsellaisa". Prasko pri Saarbrucknu imeli so sprva za veliko bitvo. Potem Weissenburg kot junaški dan; izid tega bojevanja je tisek prevrgel. Dne 9. avgusta so krožila najčudnejša poročila po mestu: Mac-Mahon, — govorilo se je, — je uničil vojno pruskega kraljeviča, ki je naš jetnik s 25.000 Nemci, in mi smo gospodarji Landau-a. Kako bi torej ugajala ljudstvu izjava v prid miru! Vesela pijanost množice se ni mogla obdržati. Ko smo zvedeli, kaj je misliti o vojaških podjetjih ob renskih bregovih, ko se je v vsej svoji grozi pokazala resnica o Reichshoffnu in Forbachu, nastala je grozna treznost. Takrat se je očitno navdušenje izpremenilo po svojem načinu. Niso več vpili: »V Berlin!", temveč: „Rešimo Francijo!" Mene posebej je novica o naših nesrečah preveč razdražila. V teh okoliščinah pridružil sem se množici in se ločil od svojih prijateljev, prekucijskih odborov, ki so bili mnenja, da je treba »pustiti cesarstvo, naj se"vredi". »O," — so govorili, — »ko bi Francija ne imela cesarja na čelu, to bi bilo kaj druzega. Okličejo naj ljudovlado, tedaj bomo prijeli za orožje ia branili narodno zemljišče." Za osodo domovine se niso menili od trenotka, ko ni imela oblike vladanja, kakoršno so si sami domnevali. Jaz sem bil vznevoljen zaradi takega obnašanja; zdaj premišljam, da mi tako obnašanje ni odprlo očij. Kakor sem bil za mir v začetku vojske, tako sem postal besen strankar za vojsko, ko so tujci trgali francosko zemljo. Dne 16. avgusta sklenem zapisati se med vojake. Pa, da morem vstopiti kot prostovoljec, trebalo mi je po postavi osemnajst let; imel pa sem jih še le šestnajst. Kako odstraniti to napotje? Grem v urad, ter si dam izročiti izpis svojega rojstva. Tu je stalo, da sem rojen 21. sušca 1854. Popravim četverko in iz nje naredim dvojico. Na ta način je kazal moj stanovski izpisek pravilnih osemnajst let. Nič me ni moglo več ovirati od vojaštva. Zakrivil sem se ponarpjanja; pa naravnost povem, da me Dolžnosti katoličanov. Okrožnica iv. Očete Leona XIIL rsem čestitim bratovi patrijurhoni, itHmatorn, MOd-škofom iti 9Hfom JiatolišJceffIl sveta, tdruženini u apostolsko stolieo. (Dalje in konec.) Toda zamaa bil bi ves trud iu za bodočnost neploden, d« ni vravnano tudi življenje katoličanov p4 vodilih kričanske vere. O Jadih fo-vori st. pisttib: „t>okier pt^greSlli kopoi* svojega Boga, jim je bilo dobro; zakaj njih Bog HOTraži hudobijo. Ko so bili namreč pred leti odstopili od pota, ki jim ga je bil Bog pokazal, da naj hodijo po njem, so bili po mnozih narodih v bojih pomorjeni, in njih prav veliko je bilo vjetih v tujo deželo odpeljanih."') Judovsko ljudstvo pa je bilo predpodoba kristijanov. V tem, kar se je ž njim dogajalo, spoznavamo često podobo bodočih dogodlajev. Vrhu tega je obdaril Bog nas kristijane v svoji dobroti z mnogo večjimi prednostmi in milostmi in radi tega so grehi kristijanov mnogo grša nehvaležnost do Boga. Cerkve Bog ne bode nikoli in na nikak način zapustil; ni se jej torej treba bati zlobnosti ljudij. V resnici pa to ne upokoji narodov, ki so zgrešili pot krščanske kreposti. Kajti „greh ljudstva nesrečna dela." če se je vsaka prejšnja doba o resnici tega reka morala povse prepričati, zakaj se ne bi morala tudi naša doba o tem prepričati? Mnogo znamenj kaže na to, da že prete zaslužene kazni, in isto potrjuje tudi položaj držav, kojih mnoge so v notranjem razdejane, kojih nobene ne vidimo v vsakem oziru brez nevarnosti. Ako torej brezbožne stranke pogumno korakajo po poti, katero so umerile, ako se jim posreči dobiti toliko moči in sredstev, kakor so brezbožne njih zvijače in naklepi, bode se v resnici bati, da spodnesejo vsem državam podlage, na katere je je postavila narava. — Resnično, take strašne reči se ne morejo s človeško močjo odvrniti, sosebno ker se ogromna od krščanske vere odpala množica pokori v pravični kazni napuha, zaman iščoč, preslepljena po strasteh, resnice, imajoč krivo za pravo, misleč da je modra, „zlo nazivlje dobro in dobro zlo" iu „temo v luč in luč v temo"preobrača. Zato je potrebno, da nam Bog pride na pomoč in v svoji dobroti skrbi za človeško družbo. Zaradi tega smo opominjali tudi ob drugi priliki, da s posebno gorečnostjo in vztrajnostjo prosimo, naj božje usmiljenje zopet posije na našo ponižno in prosilno molitev, naj zopet vzbudi krepostno krščansko življenje. Pred vsem pa je treba, da se oživi in goji ljubezen, ki je iz-boroa podpora krščanskega življenja, in brez koje krščanskih kreposti sploh ci, ali pa so neplodne. Radi tega opominja sv. Pavel Kološane, naj se varujejo vsakega zla in naj skušajo pridobiti si lepe kreposti in dostavi: „Pred vsem pa imejte ljubezen, ki je vez popolnosti."*) Gotovo, vez popolnosti je ljubezen krščanska, ker one, ki je preveva, najiskre- ') Jud. 5. 21, 22. ») Pregovori 14. 34. «) Izaj. 5, 20. *) Kolos. 3, 14. zaradi tega še nikdar ni vest grizla. Še nekaj pa mi je bilo na potu: kratkoviden sem, in prav močno. Pa ker se ta slabost prav lahko skrije, storil sem to brez težave, ko se prikažem pred pregledno komisijo. Prav močno sem bil vesel, ko major, pregledujoč me še ne prav eno minuto, reče navadne besede: „Dober za službo". Polk, v kateri sem se zapisal, bil je tretji zvavov (17. avg.). Vstopivši .so večinoma mislih, da bodo zdaj poslani na lice vojske. Nikakor ne. Prostovoljci so se pošiljali najprej proti mestu, kjer je bil polk ob mirnem času*za posadko: tako so torej tisti, ki so hoteli, kakor jaz, postati zvavi, mesto da gredo v ogenj, poslani bili v Alžerijo. Ko nam prišedšim v vojašnico povedo, da bomo šli proti Tulonu, da pridemo na barko, smo ugovarjali, kolikor se sploh da v vojni ugovarjati. Slednjič, da zadušimo svoj domoljubni nemir, nam raz-lože, kako nam je neogibno potrebno, da se nekoliko privadimo sukati orožje, in da se to more zgoditi le v polkovem založišču. Vojak ni več svoj; morali smo torej za-se ohraniti svojo slabo voljo; nam se je pač zdelo, da ni potrebno nas tako daleč poslati, nego da se tudi bliže navadimo rabiti puško. (Dalje sledi) nejše z Bogom samim druži ia stori, da svoje duhovno življenje z Bogom začenjajo, z Bogom nadaljujejo in je Bogu žrtvujejo. L]ubet«fi do Bofl moft biti zdrdItDk i; Iju-besDljo do blllDjika, K«r so IjtiSJl zdrultht v a«> skonfitii ljubezni Božji, Ib imajo |iodobo Botjo glo* boko f sebi vtiinjend. „To zapotfid Imamo Od Bog«, da, kdor ljubi fib^a, baj ljubi tudi brata tvojega." >) „Ako kdo pravi: Boga ljubim, sovrltl pa brata sva« jega, je lažnik; kajti, kdor ne ljubi brati, kateregi vidi, kako tnore ljubiti Bo^a, katerega ne vidi?*^) NebeSiti tiveličsr j« imenoval to zapoved ljubezni novo zapoved, ne kakor da bi nam že kaka druga zapoved ali pamet ue velevala mejsebojne ljubezni. Imenoval jo je marveč novo zapoved, ker svet o taki ljubezni, kot je krščanska, do tedaj še ni bil slišal. Kajti naš Gospod Jezus Kristus je vcepil tisto ljubezen, s katero ljubi njega nebeški Oče, v srca svojih apostolov in spremljevalcev, da bi bili tudi oni ž njim eno srce in ena duša, kakor sta on in Oče eno. Globoko je segla ta zapoved v srca krščanska že koj od začetka. In kdo ne pozna njenih obilnih sadov: sloge, dobrohotnosti, pobožnosti, potrpežljivosti in še več drugih krepo-stij? In mi —? Zakaj se ne potrudimo in ne posnemamo svojih vzglednih pradedov? Časovne razmere zahtevajo in nas silijo, da se združimo v pravi krščanski ljubezni! Glejte brezbožnike! S podvojenim srdom goje brezbožnost in sovraštvo do Jezusa Krista. Ali naj verniki pri takih razmerah drže križem roke? Ne, nikakor ne! Okleniti se morajo s toliko gorečnejšo ljubeznijo svo ega večnega Rešitelja, ponoviti morajo ono sveto, mejsebojno ljubezen, ki vse stori in vse premaga. Proč s prepirom! Proč z razporom in z vsem, kar ruši in cepi moči voj-ščakov Kristovih in otemneva luč sv. vere! Zedinjeni v sv. veri, v ljubezni Božji in mejsebojno tesno združeni, tako se moramo postaviti sovragu nasproti, ker sila in potreba je velika! Pri tej priliki opomnimo vzlasti vas, gospodarji in hišni očetje: Vravnavajte vse svoje gospodarstvo in hiševanje, posebno pa vzgojo svojih otrok, po teh načelih, ki smo jih ravnokar razložiU I in pojasnili. Družina namreč je prva podlaga in začetek vsakej državi. Ako so družinske razmere lepo vrejene in cvetoče, vspeva tudi blagostanje cele države. Pač umevajo to dobro oni pretkanci, ki skušajo izbacniti krščanstvo iz državnega življenja. Ti ljudje pričuo najpreje ruvati vero iz pod-stav in korenin države, t. j. iz posamnih družin. In menite li, da te predrzneže preplaši kaka stvar od njihovega zlobnega podjetja in početja? Nič, prav nič ne. Niti to jih ne odvrne, da pri svojih krivičnih nakanah kale iu z nogami teptajo najsvetejše pravice roditeljev. Narava sama pa nas dovolj jasno uči, da imajo stariši prve pravice do svojih otrok. Stariši smejo in morajo skrbeti, da se vsa vzgoja in ves poduk njihovih otrok strinja s smotrom, za kateri jim jih je Bog podaril. Ne glejte torej, krščanski stariši, od strani, kadar se vam kratijo te vaše svete pravice in dolžnosti in se jim stavijo zapreke. Potruditi se morate in ne odnehati, dokler svojih otrok ne vzgojite po načehh krščanske vere. To je vaša dolžnost. Posebno pa pazite, krščanski stariši, da ne pošiljate svojih otrok v take šole in zavode, kjer se podaja mladim, dovzetnim srcem naravnost strup in brezboštvo. Kjer nam je vzgoje-vati mladino, tu se ne smemo bati niti truda niti težav. Mnogi vneti katoličani so z veliko požrtvovalnostjo in vstrajnostjo vstanovili že v raznih deželah verske šole za svoje otroke vsem v občudovanje. Naj bi posnemali take vzvišene vzglede vsi katoličani povsodi, kjer koli bivajo slične razmere. Naj bi si zapomnili vzlasti to resnico, da na otroška srca nobena reč tako ne vpliva, kot domača vzgoja. Ondi, kjer preživi kdo nedolžna leta, ondi, kjer premaguje s krščanskimi čednostmi oboroženi mladenič divje navale strasti, ondi iščite poroštva za državino blaginjo. Menimo, da smo s tem vse navedli, za kar bi se morali katoličani v današnjem času najbolj brigati, iu česar bi se morali varovati. Le na to vas še opozorimo, častiti bratje, naj je vaša prva skrb, da sežejo naše besede in opomini po vsem svetu, da se vsi prepričajo o njih neizmerni važnosti in pomenlji-vosti. Dolžnosti, o katerih smo govorili, niso težke in neizvršljive. Saj je Gospodov jarem sladak in breme njegovo labko. Če se pa pokažejo kdaj tu ') I. Jan. 4, 21. •) 1. Jan. 4, 20. ali tam posebne zapreke, ki bi ovirale Izvršitev našifi opominov, takrat p», čestiti bratje, nastopite z vso svojo veljavo in vodite svoje podložaike s svojim ngUdom nevstrašeoo In neomahljlfOl Spominjajte 86 Tddno, kakor mi, da prati ^andailes najvišji In najpotrebnejši stvari, 8». veri, silni, silna nevarnost. A za sv. t»ro moramo biti v«dno pripravljeni tudi vse pretrpatl; In to tembolj, ktr se nam za ta trud obeta prelepo večno plačilo. Pa dovolj. Kdor se ne bojuje za Krista, bojuje 66 zoper njega. Iu on lani pravi'): ,Kdor ifaene zataji pred ljudmi, zatajil ga bOm tudi jaz pred svojim Očetom, ki je v nebesih." Delajmo torej, da se ne bo moglo reči ne nam, ne vam, dokler živimo, da smo v tem boju premalo svetovali, vspodbujali in se trudili. Gospod gotovo ne bo odtegnil svoje posebne pomoči niti ovčicam, niti pastirjem, dokler traja ta boj. Navdušeni v tem zaupanju podelimo vam, čestiti bratje, duhovnikom in vsem vašim podložnikom, ljubeč vas v Gospodu, v poroštvo nebeških dobrot in v zastavo naše posebne naklonjenosti apostolski blagoslov. Dano v Rimu, pri sv. Petru 10. jau 1890, v 12 letu našega papeževanja. __Papež Leon XIII. ') Luk. 9, 26. Politični pregled. v Ljubljani, 6. februarija. ]!Votraii|e dežele. Položaj v državnem zboru. Vsled sprave med Nemci in Cehi se bodo več ali manj tudi v državnem zboru premenile razmere. Vsak je radovedno pričakoval sestanka državnega zbora, da bi si mogel ustvariti pravo podobo razmer. Vendar je ta podoba še nejasna, ker mnogi poslanci sami ne vedo, kako in kaj. Dopisnik praške „Politike" je hotel vreči na papir nekako sliko posameznih strank in njihovih potov. On gre po politični sestavi zbornice. 1. Staročehi. Voditelji češke stranke se v trenotku ne boje, da bi so razbila desnica. Posledica sprave se bode najočitneje pokazala, ko bode vlada pričela izvajati spravne točke. In to se prične v maju. Staročehi pač čutijo upor Mladočehov, vendar upajo, da bode narod v obče potrdil spravo. 2. Mlado-čehi. Ti niso še naravnost pokazali svoje barve. Resnica pa je, da so mladočeški poslanci zmernejši v tem oziru, nego njihovo glasilo „ Narodni Listj". 3. Klerikalci. Ti gotovo ne nasprotujejo spravi med Nemci iu Cehi, vendar ji pripisujejo le lokalni pomen, ker ta sprava ne bode nikoli združila ceu-tralistov in avtonomistov. Zato bodo nemški konservativci še vedno zavezniki desnice, s katere )omočjo upajo doseči svoje zmerne zahteve. 4. Po-jaki. Ti bodo morda najmanj čutili posledice češko-nemške sprave, in vendar se živo razgovarjajo o tem. Neki poljski poslanec je rekel dopisniku: Prej ali slej se bode premenila podoba državnega zbora. Poljski klub ostane zvest svojim sedanjim zaveznikom, dokler mu sploh dopuste razmere. Sprava je važen dogodek, toda danes ni še mogoče presoditi posledice. Od izvršitve teh sklepov je mnogo odvisno. Gotovo pa se bodo v jednem letu premenile stranke. Poljaki morajo računati z ruskim prebivalstvom v Galiciji. Gotovo je le to, da Poljaki nikdar ne bodo zatajili avtonomistiškega programa, ker ta jim je bil in ostane vodilo. 5. Nemški liberalci. V teh vrstah se kaže najživahnejše življenje. Najbolj zadovoljni so s spravo nemški poslanci s Češkega. So pa tudi mnogi pesimisti med levičarji, največ iz srednje-avstrijskih dežel. Ti so namreč strogi centralisti, na čelu jim je baron Dumreicher. Vendar dopisnik upa, da bode večina pritrdila spravnim točkam. Sploh so levičarji jako nemirni in nervozni. 6. Nemški nacijonalci. Teh življenje je boj. Čutijo svojo onemoglost, da bi mogli kaliti narodnostni mir. V načelu ne bodo zavrgli sprave, toda delali bodo osebno opozicijo, kakor doslej. V tem oziru jim je Plener toliko, kakor grof Taaffe. 7. Moravsko šlezijski Cehi in Jugoslovani čutijo se kot gdste, ki bodo dobili svoje sedeže ob mizi, ko se posedejo višji gospodje. Ta položaj je z4nje jako neprijeten. Zmernejši možje med njimi so vendar prepričani, da mora tudi njim biti na korist, kar koristi Cehom, in da se bodo na Moravskem, v Šleziji, na Štajarskem in Koroškem Slovanom vremena zjasnila. 8. Preostanejo še antisemitje. O teh sedaj ni govora. To je momentna podoba prvega dne. Obrisi niso še gotovi, ker mish niso če jedine. Jasna in trdna pa je gotovost na površji raznih kombinacij, da bodo avtonomistiška načela tudi v prihodnje združevala vse stranke na desnici, ki ostane gotova večine, dokler ne bodo izvršene vse točke češko-nemške sprave. Na Moravskem provzročuje češko-nemška sprava veliko gibanje, ker tudi češki Moravani hrepene po pravični spravi. Konservativni moravski listi pozdravljajo to spravo, hoteč podpirati vsak korak, ki bi pospeševal spravo tudi na Moravskem. Teh naSel se bodo držali pri prihodnjih deželno-zborskih vohtvah. DeaniSkl centrum. Ker je princ Liechten-etein odložil svoj mandat, izvolil je centrum za svojega načelnika grofa Brandisa, za prvega podpredsednika dr. Puchsa in za drugega prelata Karlona. Zapisnikarja sta Doblhammer in Esltenegger. V parlamentarno komisijo sta izvoljena prelat Moser in dr. Ebenbocb. Program driavnega »bora. Dr. Smolka je na željo grofa Taaffe-a sklical dne 3. t. m. načelnike posameznih klubov, da se dogovori o točkah, katere naj bi rešil državni zbor. E posvetovanju sta prišla v imenu levice tudi Plener in (Jh!umecky. Ker mnogi žel^, da bi se češki deželni zbor sošel že meseca maja, poudarjal je ministerski predsednik, naj bi se hitro končala budgetna debata. Sklenili so, da bode imel državni zbor do marca po dve seji na teden, v marcu pa po tri. Na dnevni red bodo prišli: borzni davek, postava proti ponarejanju živeža, nova kazenska postava, gališka zemljiška odveza in obe predlogi o kongrui. (Jeiki klub je na predlog poslanca Addmeka soglasno sklenil, da odpošlje^ahvalno adreso doktorju Mattušu, ki je kot ravnatelj češke deželne banke moral odložiti državno-zborski mandat. Dr. Mattuš si je v desetih letih kot državni poslanec pridobil s svojo vstrajnostjo in marljivostjo pri vseh strankah občno spoštovanje. Mladočehi glede češko-nemške sprave niso edini. Dr. Julij in Eduvard Gregr in dr. Vašatj 8 spravo niso zadovoljni, nasprotno pa bodeta dr. Herold in dr. K u čer a pritrdila spravi. Tnanje driare. Srbija. V vladnih krogih prevladuje neko blodno veličje. Vladno glasilo ,Srpska Nezavisnost" namreč piše: „Tudi naše združenje se ne bode zvršilo brez boja. Ako se oziramo na Bosno in Er-cegovino, na naše brate v Stari Srbiji, Makedoniji in Avstriji, kako jih zatirajo, ne moremo želeti evropskega miru za tako ceno. Kdo vzdržuje stanje v Bolgariji? Oni, ki so podpisali pogodbo. Kaj išče Avstrija v Bosni, ako je že potekel njen mandat? Simsko-katoliška propaganda na Balkanu lovi v mreže nevedne ljudi. Mi Srbi stojimo na ognjeniku; sedanji položaj je neprene-ljiv." Radi bi poznali zatirane Srbe v Bosni in E i'egovini, kajti znano je, da je avstrijska deželna vlad v v Bosni Srbom bolj naklonjena nego katolikom. Da ogerski Srbje in oni v hrvaški pokrajini ne dosežejo vsega, krivi so si mnogo sami, ker se bratijo z Madjari proti Hrvatom. In tožbe o „rimsko-katoliški propagandi" ua Balkana pa so že smešne pred vso Evropo. Da je Srbija na ognjeniku, to je res in smo že večkrat poudarjali. A kdo je vzrok? Radikalni srbski ele-mentje, ki preže po rešitvi izza meje. Bolgarija. Iz Sofije dohajajo čudna poročila o veliki zaroti proti knezu Ferdinandu, ministru Stambulovu in sploh proti sedanji vladi. Zaroto so nekda skovali major Panica in šest njegovih tovarišev. „Pol. Corr." piše, da so Panico prijeli zaradi javnih napadov proti vladi. Vojni minister Mutkurov je nekda sam dal ukaz, da primejo Panico. Prijeli 80 tudi tri častnike prvega konjiškega polka, advokata Mateva, časnikarja Birova in rezervinega stotnika Markova. Po Sofiji in deželi je prebivalstvo vznemirjeno. JtU8ija. Nemški cesar se bode vdeležil, kakor trdijo časniki, velikih vojaških vaj ruske armade. — Iz Londona se poroča, da je ruski car na željo črnogorskega kneza dovolil, da bodo črnogorski izseljenci v Srbiji pod varstvom ruskega poslanika v Belgradu. Nemčija. „Voss. Ztg." piše: „Delavci v Be-rolinu delajo priprave, da bi izvršili sklep mednarodnega delavskega kongresa v Parizu, po katerem uaj bi bil 1. dan majnika 1890 delavski praznik. Ob jednem pa kroži med tovarnarji poziv, naj takoj odpusti vse delavce, ki dne 1. majnika ne bi prišli na delo." — Nedavno je nemški cesar govoril kadetom, ki so vstopili v armado: „Živimo v času, ko mora vsakdo vestno izvrševati svoje dolžnosti. Oastnik mora biti zmeren in priprost." Dalje je cesar svaril kadete, naj ne bodo zapravljivi, ne prestrogi proti moštvu. Ker državo napadajo od mnogih etrani, naj vsak častnik stori svojo dolžnost v službi in vsakdanjem življenji. Belgija. Prva komisija protisuženjskega kongresa se je posvetovala o sredstvih, kako bi se zavarovale karavane in preprečile suženjske pošiljatve na suhem. Anglija. „St. James Gazzette" piše o znani knjigi polkovnika Stofifel-a: „Prav lepo bi bilo, ko bi Nemčija odstopila Franciji Alzacijo in Loreno, ko bi Francija smatrala ta čin kot blagohotnost in ne kot strah in bi prisegla prijateljstvo. Predno se pa to zgodi, mora se človeška narava zelo pre-meniti." Francija. Francoski listi zopet trdijo, da ministerstvo ne bode še odstopilo. Govorilo se je, da hoče odstopiti Constans. Pri ministerskem posvetovanji pa se je izjavil, da noče provzročiti mi-nisterske krize. Portugal. Vlada bi najraje posebno konfe-rencijo zaradi prepira z Anglijo; sprejela pa bi tudi bruseljsko. Večina držav je izrekla se za posebno konferencije. Italija. Poročila iz Abesinije si nasprotujejo. „N. Fr. Pr." poroča, da se je general Orero umaknil iz Adue, „Capitan Fracassa" pa trdi, da je Orero v Adui pustil 4000 mož močno posadko. Kreta. Poročila s Krete so jako neugodna. Nemiri in umori se vedno množe. NorveSka. Storthing se je sošel dn^ 3. t. m. Prestolonaslednik je v imenu kraljevem pozdravil poslance in poudarjal, da so razmere z drugimi državami dobre in bode mogoče znižati davke. To zadnje so poslanci gotovo najrajše slišali. Izvirni dopisi. s Pohorja, meseca februvarija. (Naše borbe.) Zgodovina našega naroda vrti se največ o raznih borbah z mogočnim severnim sosedom, katerega davna dela, sedanje prizadevanje in prihodnji načrti kažejo, kako rad bi potujčil žilavo ljudstvo naše, osvojil si lepe pokrajine in tako razširil svojo oblast proti jugu. Nekaj se mu je v teku časa posrečilo: zgubili smo, kakor zgodopisci poročajo, že marsikatero lepo dolino na Štirskem, Koroškem, celo na Tirolskem, kjer je pač bil narod čezmerno obkoljen in pomešan z Nemci, in se je tudi vse mogoče storilo, da bi ga izneverili njegovemu jeziku. Ali upamo, di sedaj to potujčevanje ne bo tako napredovalo, ko se je vzbudil narod iz spanja, v katero ga je tako skrbno zibal sosed — varuh, in se je začel zavedati svojih pravic. Toda čeravno mogočen, vendar ne mogel bi toliko škodovati našemu narodu Nemec kot sosed, da ne bi v to svrho delovala tudi vlada in to že več stoletij. Po šolah, uradih, pri vojakih, povsod se je vtepala, trla in šopirila nemščina, da je konečno že res marsikateri Slovenec obupal nad prihodnostjo svojega rodu; drugi pa — žalibog da je bilo in je še dosti takih, — so potegnili z nasprotniki ter postali izdajice. In ravno ti v zvezi z nekaterimi prisiljenimi Nemci so škodovali in še sedaj škodujejo mlademu razvitku narodne zavesti; delajo na vse, časih celo smešne načine, samo da bi le zabranili ali vsaj ovirali narodno omiko na edino zdravej domačej podlagi. Sredstev ne izbirajo mnogo, le to je sreča, da z raznimi izmišljenimi strahovi, največ pa z lažjo, daleč ne morejo, ker jih ljudstvo kmalu spozna, kolike so vrednosti, ter jim več ne zaupa. Tako se je godilo in se še godi raznim „pre-rokom" v liberalnih novinah, ki so se vgnezdile na slovenskih tleh, katere pa kmalu podere resnica slovenskih časopisov, in vesela posledica je, da se poslednji širijo, prvi pa navadno slabo životarijo, dokler sramotno ne poginejo. Ali drugi steber je, ki, četudi posredno, vendar krepko podpira zastarelo stranko nemškutarije ter kolikor mogoče preganja in zatira vse, kar je slovenskega. To je namreč vlada po svojih organih. Ne mislim naštevati, s kakimi sredstvi se obrani včasih nemška večina v krajnem šolskem svetu, kjer se glasi vsaj posvetovalen glas v jeziku, ki naj se nči v šolah; ne bom dalje razmotrival umetnosti, s katerimi se dobi večkrat zmaga za liberalno stranko pri občinskih in drugih volitvah; v nekaterih zgledih hočem le nekoliko pokazati, kako vladni organ, ces. kr. okr. glavarstvo, neposredno vpliva na narod, društva in posameznike, samo da bi se vse sukalo po volji dotičnim gospodom. Bil je pred nekimi leti župan, ki je dolga leta občinske zadeve vzgledno vodil, ne oziraje se na desno ali levo, ter tudi vse slovenski uradoval. Vsled tega pa je bil hud trn v peti dotičnim gospodom pri okr. glavarstvu; iu ko ob priliki uradnim potom nekaj postavnega terja, okregajo ga imenovani gospod prav hudo. Ta, ne bodi len, izroči vso zadevo nekej visokej osebi, katera jo je pokazala pri ministerstvu, od koder je kmalu udarila strela: Ce se kaj tacega zgodi še enkrat, pa bodo gospod morali iti.. . Sedaj so bili seveda čuda prijazni ali ne dolgo; spet se je začelo od kraja delo: vplivati kolikor mogoče na županstva, da pokorno plešejo po njihovej volji. Drugemu godilo se je slabše. Ta je posestnik in ima tudi v svojej koči krčmo, kjer pa toči najemnik. Zgodi se ondi majhen pretep, katerega je c. kr. žandarmerija naznanila glavarstvu, katero je tanj odgovornega storilo ne krčmarja-najemnika, temuč posestnika. (Čudno je bilo zraveu to, da obč. volitve pa se je smel vdeležiti krčmar-najemnik, čeravno ni on pridobnine plačeval, ampak posestnik.) Bil je ta obsojen na 10 gld. kazni ali pa na dva dni zapora. Odločil se je za zapor. Ker pa je bilo ob košnji delo nujno, naznanil je glavarstvu, da nje plača io je priložil naloženo kazen. Ali čeravno je glavarstvo prej dobilo naznanilo, ko fe izdalo zaporni ukaz na žandarmerijo, vendar je izdalo ukaz, denar kot kazen pa sprejelo. Nasledek je bil, da je žandar po ukazu glararstra posestnika spremil k sodniji, kjer ga pa, ko so videli pomoto, niso hoteli zapreti. Ta se je sicer jezil, ali namesto da bi iskal zadoščenja pri višjej oblasti za storjeno sramoto in pomoto glavarstva razkril — molčal je raje. Ko smo to poizvedeli, jezilo nas je zelo, ali pomagati ni bilo več, ker je pritožbi postavni obrok potekel. V tacih okoliščinah je treba Slovencem pač več odločnosti; naj se tudi takim mogotcem za drugikrat odkažejo postavne poti, da ne bodo več tako tiransko postopali. Poseben trn v peti pa je onim gospodom bilo majhno bralno društvo v njihovem okraju. Ker je bilo v slabih gmotnih razmerah, menil je odbor pomagati si z igro tombolo in vložU je zato potrebno prošnjo na finančno oblastvo po glavarstvu. Ali tii se je že za potrebno skrbelo, da se je prošnja odbila in društvo ostalo na cedilu. — Drugič je nameraval odbor prirediti majhno veselico v domačej vasi, ali glejte, glavarstvo ni dovolilo z izgovorom, da baje sedež društva ni ondi, čeravno je v § 1. društvenih pravil razločno pisano: Sedež društva je v R. — Se le odlok c. kr. namestništva je po več mesecih o tem poučil gospode pri glavarstvu, in sedaj mislimo, da bo vsaj nekaj časa v tej reči mir. — Sploh pa, ako kdo v kakej zadevi zahteva ravnopravnosti in se opira na § 19. drž. zak., ondi ne doseže ničesa, temveč odpravijo ga z izgovorom, „da ondi ni prava inštanca to ali ono reč vravnati" itd. Doseže se pri njih le toliko, za kolikor jih višje oblasti prisilijo storiti. Da takšno ravnanje gotovo ni znamenje po-mirljivosti med narodi, po programu Taaflfeja, prepriča se lahko vsak iz navedenih vzgledov, katere sem priobčil največ zato, da nam nasprotniki naši ne bodo mogli očitati, kako se Slovencem godi dobro glede narodne ravnopravnosti. Pohorski. Dnevne novice. (Osebne vesti.) Okrajni glavar g. Ferdinand marquis Gozani je premeščen iz Črnomlja v Po-stojino, in g. dr. Mihael Gstetenhofer iz Logatca v Kranj. Novoimenovani vladni tajnik gosp. Gustav d e 1 C o t prevzame vodstvo okr. glavarstva v Logatci, gosp. dr. Frane Hinterlechner v Crnomlji. (Presvetla cesarica Elizabeta) je podarila cerkvi čč. gg. karmeličank v Majerlingu lep mašni plašč. Videti je v prodajalnici gospe Ane H o f-bauer-jeve. Izdelala ga je iz zlatega brokata tvrdka Kriickl in Schweiger na Dunaji za 400 gld. (»Slovanski Svet") nas je v zadnji številki počastil s svojim pobodom ter navel v listnici vred-ništva nekega slovenskega župnika nazore o našem listu. Na vse tirade d anes le to odgovorimo, da je dotični g. župnik fantast, kakeršnih je mnogo med Nemci in Slovani. Ako g. vrednik „Slov. Sveta" ali dotični župnik (?) pazno čita naš list vsak dan, moral se je davno že prepričati, da naš list goji pravo in pošteno slovansko vzajemnost, v kolikor se strinja z avstrijskim domoljubjem. Nikoli pa ne bodemo odobravali idej nekaterih političnih prenape-težev. Ločite, gospodje, ruski narod od ruske vlade, ki ni slovanska, temveč strogo ruska, in razumeli nas bodete. Več na prvem mestu v članku iz peresa slovenskega rodoljuba, ki »pridno bere" »Slov. Svet", a ne prisega na njegove ekstravagancije. (Pogreb) č. g. Davorina Trstenjaka je bil veličasten. Sprevod je vodil preč. g. kanonik Herg iz MarunajMka borza. (Telegrafično poročilo.) 6. februarija. Papirna renta 5% po 100 gl. (s davka) 88 gld. 80 kr. Srebrna „ „ 100 „ „ 16 * „ 88 „ 95 „ 5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .HO Papirna renta, davka prosta......101 Akcije avstr.-ogerske banke......934 Kreditne akcije ..........324 London.............118 Srebro .............— Francoski napoleond.........9 Cesarski cekini........... Nemžke marke ..........o7 60 90 45 42 „ 59 „ 82'/,, (dlplitlie-ritis), vsem katarom dihal imamo v katranovih pastilah lekarja Pioooli-ja v Ljubljani izvrstno sredstvo, ki jih ozdravlja in človeka varuje pred njimi. Škatljica 25 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. o) Tujci. 4. februvarija. Pri Slottu: Farbar, trgovec, z Dunaja. — Adolf Martin iz Reke. — Klinger in Lfiwy z Dunaja. — Orlich iz Pulja. — Katter, potovalee, iz Grade*. Pri MfUMu: M«ximovič, trgovec, iz Zagieba. — Katz, Entz, Leszeqnigki, trgovci z Dunaja. — Gastner, trgovec, iz Plziija. — Froraer, trgovec. Iz Thiiringena.. Iidajatelj: Matija Mar. Odgovora! vndnik: Ifaatli litik. Tisk »Katoliške Tiakime" v Ljubljani. khm olileka in orodie. | ( Podpisana imam v zalogi iiajraznovrstuejSe i trpežno, krasno blago za | bandera, baldahine, raznobar-1 vene plašče, kazule, pluviale, dalmatike, velume, albe, ko-retelje, prte, sploh vse, kar se rabi v ccrkvl pri službi božji. Blagovolite se torej ozirati, prečast. gospodje, pri naročilih na vdovo-rojakinjo, ter ne podpirajte tujih tvrdk, društev ali potujočih agentov. Izdelujem ročno in pošteno po najnižji ceni bandera in drugo obleko. Zagotiivljaje torej hitro in najpoštenejšo postre/.bo in najnižje cene, hvaležna Vam bodem za najmanjša naročila. Najodličnejšim spoštovanjem se priporoča Ana Hofbaiier, \ Unejltelfica zaloge cerkvene obleke 1 V Ljubljani 1 Gledališke uliee štev. 4. (6-4) .1!ANJAX V Ljubljani. Velika zaloga šivalnih I strojev. ■ (20-14) Vsega zdravilstva w I4II0 MAmm dožcliii olcrožiii i^clraviiilc