Ull goli*7* «ab im TuT PROSVETA _CLasilo slovenske narodne podporne jednqte_ IWII.UM In eprevniSW pro*tori: MIT I. Lawndale Avo. Office of Publication: S6I7 Seeth Uwadale Ave. Teiephoaa, Rockwell 4904 u. IMS. st Um A* «t Ominh «f Marek ». ISTI Komentarji ^ ko je flnànêni •M «<*riâke ^ *«eljski potree poru- "Jlj hii in HM»4« čef ^i-njoM^ * Centralna Amerika pro-M« — je v znanem potres-liTLu ki «talno razburja V enakem pasu je J* ETdrugi .Ur potresni pas Se' od Sredozemskega moriji Italijo in Balkan gori Opatov. .V teh pasovih so Lj (talno doma. Cki potresov, katerih je «o globoko v îemeijski skor-i floveéka znanost jih naj-M bo nikdar odpravila. Od» pomni igodovina, ao potrebi ta dva milijona ljudi, «jénjih stoletjih je bil poln, teror toliko večji, ker so ipajali potrese z rasnimi verskimi domišljijami; vsaj deloma ni več tega potres še vedno ni šala; so žrtve prevelika rek je čudna živalica. Nič ni od mravlje. Razmeri jdjitte — in čez par dni bo I kten mestu novo mraveljsko| do. Ampak mravlje imamo za pno golazen, ljudje pa so Šjt podoba", zato pa — ka-1 jim potres poruši mesta in j (ji par sto ali par tisoč oseb, »j urade nova mesta na i-| S mestu! r bodočnosti, ko ljudje ne boisé tako otročji, bodo gradi-kiše v potresnih paaovih iz I iniala, ki se ne drobi. Zel j lahko vemo, da kamen in ■i ni ta material. Ali pa b©-| - ko bodo bolj človeški in Rj mravljinčji — opustili po-' m cone in jih spremenili v Ms. Takrat bo menda dovolj štora na mirnih tleh. Dol Dat, seveda, bo pa treba šte-artve ob vsakem hujšem po-| ML Bo nekaj lahko zapišemo.1 Sfo jih je še, ki pravijo, da ■omaki determinizem ne od-Us. Kaj pa potem drži ljti- - ljudi s "prosto voljo"! — | ■žresnih consh, kjer jim vsak i žuga smrt? • • » Kodolgo nazaj je Prosveta na ■tko pribila nekaj dejstev gle-forodne kontrole, kako se o-*ij» drobi in kako je tudi Wiika cerkev, doslej največ-•sprotnica omejevanja po-h». naila srečno pretvezo, khko umakne svojo opozlci-' v*!ika depresija jo je priai-i k temu! Razmere, materi-* rumere so močnejše ka- dogmatični edikti! « niimo kritizirali, nič ob-*ri11' le gola dejstva, kaka* V* nam pokažejo, smo kon-T^UNaAe »tališče glede Porodov je znano. Ta J» »i na našem programu. To med higienična vprašanja ■■«nika; to se pravi, danea ' «PMa. Po pravici bi to apa-•■Jd zdravstvene naloge dr-P« «pada — po kriv-®™v,> na iniciativo cerkva humbugarskih morali-* v Področje privatnih r^l in privatnih mazačev /J*™». s« grdo zlorablja, pi w je y a S fran-in na naš krsJ ¿T« nap,sal dvanajst dvo-r Pn?ig' ki «o *dresi- $8,-000 In ena oseba je imela 66^60. Enake sleparije so se vršlii v večini drugfc mest. ———t mnogi pričakovali. Kakor hitro je kongrea zvišal carinske postavke na uvoz raznega blaga iz inosemstvs, so ss druge dnava zavarovale proti uvoau ameriških produktov i vU soko carino. Obdale so se a carinskimi zidovi, ki ovirajo svetovno trgovino in so deloma odgovorni za depresija Začno s padanjem cen pridelkom je pričela padati tudi vrednost ismljlšč. Vrsdnost poljedsU ske zemlje so i, 1666 cenili $97,-100,000,000, danea pa ae ceni +46,000,000,000. Letni dohodki farmarjev so omenjenega leta znašali skoro sedemnajst milijard dol., prošlo leto pa so padli na šest milijard. Napovedi velikega preroka Watsona se torej nlao uresničile ln jih najbrž ae bo več Iarekel, kajti po 4. marcu ae Je moral umakniti v privatno življenje. Chicago. «r Petek, 17. marca, je sadnjl dan, ko federalna rezervna banka zamenja papir ze zlato brez ugovora. Kdor je prsd moratorijem dvignil večjo vsoto v zlatu In Je ne vrne do določenega čsaa, bo njegovo Ime J*-ročeno zaklsdnemu departmentu, ki bo z njim postopal po no-vsm zakonu. Cm» zs prijave! davka podsljšsa Chicago. — Zaklad nI department je podaljšal čas ss prijsvo federslnega dohodninaksgs dsv-ka do 31. marca. PrsjšnJI čas prijsve je poUkel IS. marca. Cas je podaljšan Iz razloga, ker se Je mnogo ljudi pritožilo, da ne morejo dobiti denar je Iz benk. 41S beak odprtih v fikaškem dU strikta Chicago. — V sredo Je odprlo vrata nadaljnjih 418 privatnih bank v čikaškem dUtriktu federalnega rezervnega sUteasa. Od teh je »4 članic rezervnega al-stems ia 77 dtiavnib benk. — V sredo so Chicago Ima Chicago. — V torek avečer Je mestni svet Izvolil začasnega župana v osebi Franka J. Corre, aide rmana 17. wards. Seja Je bila salo burns In 17 sldsrma-nov nI hotelo voliti, čsš, da Je vss skupej "ne poeta v na In nesramna Igra". Corr Je čisto neznan v Javnosti, advokat po poklicu in star M 1st. IzjavM Je, da bo nadaljeval čermakovo politiko. Chicago. — Nemški profesor In učenjak Albert Einstein Je bil s svojo ženo v torek gost Standard kluba. Einstein potuje v Švico, kjer ostane, dokler ae politično rs«mere v Nemčiji ae omilijo. V razgovoru Je rekel, da se najbolj zanima za tri stvari: fizikalno rsalskavaajs za enotnost fuadementalnih snovi aa» tare, ekonomijo In svetovni mir, IJper vH^p^H^^H Uma, Peru, 18. merca^-Ofi-clclne vest se glasi, da so se vo-j sike lete 11. pslpotka pomenske armade uprle poveljstvu, je takoj Ubrale lojalne In jih poslala tja, da udule Domač drobiž haštlbih asovi PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA ILOVIMS« roorosMi NANOONK m*> i* k*ni> m m m* **M m put «L M Mrt M« i M 1M m «lo krtu. STI M M* M*i —i C*m4» w4 CUvu I7A« KOT MM. i Hü pw fmt. mat U MU.ÍMÍ or THE reOBSATKO PKUB- Samomor , Fronten**, Kana. — jad ¡fctalílfmaio končal življenj« z v^jjUrtln] ¿er Bevc, star 67 let ln doma iz Koprivnice pri Brežicah. Bil je ¿lan društva it 27 SNPJ. Pred dvema letoma mu je umrla žena in od takrat je živel sam zase. Ne zapuiča tukaj nobenih sorodnikov. Na svetoval razstavi Chicago. —Jugoslovanski dan na svetovni rasstavi v Chicagu bo 2. julija. Za ta dan se pripravljajo skupni pevski in atletski nastopi ter druge ceremonije. Ves program ho po radiu rasšir-jen po vsej Ameriki in Jugoslaviji. Jugoslovanski raxatavni odbor je tudi aranžiral tekmo za jugoslovansko "kraljico lepote", Id bo Ubrana omenjenega dne. Vsako jugoslovansko dekle v A-meriki lahko tekmuje xa to "kraljico", ki bo nagradena i brezplačnim izletom v Jugoslavijo. Med razstavo bodo cene za vožnjo v vlakih in avtobusih zelo znižane. Družinska tragedija Ratón, N. Méx. — Rojak John Orehar je 10. t. m. ustrelil svojo leno Katy in nato samega sebe. Tragedija ae je zgodila v Hot Springsu, N. M. Vzrok je depresija. Orehar in njegova žena ata bila doma ix Bele Krajine. Kolikor je snano, nista spadala v nobeno druitvo. Rojak umrl Willock, Pa. — Tu Je umrl Bernard Tomše, star 64 let. Pokojnik ni bil Član SNPJ — so pa njegovi odraičeni otroci vendar je imel med člani toliko prijateljev, da so ga spremenili k počitku v obilem številu. Smrtna koaa v Clevelandu Cleveland. — Umrl je Avgust Pesek, star 46 let. Tu je bival 36 let. — Pokojni Anton Jene, ki je umrl v pondeljek, je bil doma iz Zcrovnice pri Cerknici na Notranjskem. V Ameriki ja bi i 30 let in tu zapušča ieno in brata. Lobija prod RoosmNft- Zahteva podrta vranja bank n» krpanja ms Zanimive beležke fe raznih krajev mladine in dobrobit bodoče družbe. Kajti čas in razmere potrebujejo, da ae ta načrt osvoji. In to naj delegacija X. redne konvencije Hpoiteva, in izvršila bo delo, kJ bo naj koristneje nikar-Obstoji fiHPJ» Naznanilo lla Salle, H. - Kot amo pri-čakovali, tako ae je tudi «godilo Obtoženci umora brata Martina Vlranta so bili opmUtenL Videlo se Je takoj v začetku a-bravnave, da pravica ne bo ona-gala. Doka» je bil, ker jim Je so-d išče dovolilo premestitev obravnave iz okraja Tazewell v Menart. V okraju Taz*wert Je nekaj široke klobuke in pa pol funta tobaka v ustih. Tem ljudem "forner" sploh ni človek kot so oni ln kot je rekel urelnik «Pro- Mafkaova spominska Chicago, I1L — V Prosveti je "feroerjev", v Menard okt^ju ao íjdo It P°™5ano, da pa aami etoprocentneži, ki ie dvorani SNPJ na 26. zm i raj nosijo čevlje it gumija, poldne ob pol treh velika spo- se trii marca po- minska alavnost smrti največjega socialističnega misleca, Karla Marksa. To spominsko slav-nost priredi klub it. 1 J8Z. Ilar- WaMhington. — (FP) — Ljud-ska lobija je pozvala voditelja demokratov v senatu, senatorja Eobineona, naj predloži zbornici načrt zh podrla vljenje bank, kar bo bolj efektivno kot, pa Hooseveltova regulacija Imnkir- JoV. ."Bančna predloga administracije bo prav toliko zalegla kot če bi zdravili raka z obliti," pravi lobija. "Mi smo imeli U-ko svanu federalno regulacijo Mesnic le mrd vojno in po vojni, kar pa ni delalo nobenih zaprek wallatreetaklm piratom. 8edanjl krisi je »og.tfe priti v oko najboli efektivno, če postane benklrstvo vladni monopol, ki bi alulU sa koristi ljudstva In ne v svrho odiranja. Predsedniku in tudi vnem nemoron-akim članom kongre»* je to tudi snano." svete: "Eden "forner" več alf ksov kratek življenjepis je bil že manj, to pri njih nič ne šteje." I prlobčen v Prosveti, radi tega Ampak prišel bo čas, ko bodo ni treba istega ponovno priobči-morilci delavcev kaznovani Uko, ti. Oglejmo si raje glavne točke kot zaslužijo. Znana mi je cela programa, ki bo Uko obširen in afera, zato človeka iznenadenje. Tako ga ima skimi smernicami, o katerih i- tudi za ta program, ma naia mladina sedaj velo ma-1 Po nastopu pevskega zbora lo pojma. V veliki večini nič. To "Sava" bo kratek odmor. Pdod-se vidi, lddor čita v obllgatni Pro-1 moru bodo igralci in igralke an-sveti angleško štivo. Bila bi tu- glelkega dramskega odseka Mudi precej ceneja, ker bi se tiska- ba It. 1 JSZ nastopili v kratki la v več izvodih. Vsdk bi moral drami, vzeti h življenja brezpo-biti za to idejo. Kajti Prosveta I selnSh delavcev, Drama se vrii bi nrn na ta način kot dnevnik v času, ko je po Hoovrovih iz-pomagala vzgojiti njegove o- Jsvah Imel vsak delavec po "dva troke v naprednem delavskem »vta v garaži in pečene piike na duhu. I krožniku". Vrii se večinoma Po mojem mnenju, član, ki je hotelu "Hoover" v mestu "Hoo-proti temu načrtu, ni iskren verville". Bo zelo zanimivo, ker član SNPJ ln mu Ae nikoli ni bi-I take drame, da bi se vniila lo za trden bodoči obstoj SNPJ. U*su, ko smo lovUi gospodično To podprem z dokazi. Kar se ti- Proaperiteto okrog oglov in ko Če bloka (brex podpisov), ga I je v bankah tudi ob sv. Jakobu sploh nI vredno upoštevati, kar nastopil tak mraa, da so zmrzni-se tiče njihovih napadov na list n bankovci ln cekini in ie s+daj Kje so njihova ImenaT Jfh ni; «i«0 oUjali, ko je nastopH "new so pač pri Radniku. Ker ima slo- ¿eni", *e nismo videli na odru venski delavec samo Cden delav- Joiko Oven je poanan kot iztiri dnevnik v tej daAell, nato bi redno dober govornik in preda-bila velika izguba In udarec xa I vatelj. VrBIla aa bo spominska nas in bodočnost našega delav-1 slavnost Karla Markaa. Sodr. O» atva, ako bl prenehal dnevnik ven je bival dalj Čaea v Parizu, •Prosveta. Craven pa bi bila aH kjer Je bival tudi Kari Marka, naa tudi sramota, vslic de pre- in nbral^ Je preoej. zanimivega siji, ako bl agubili edini dnevnik, gradiva o življenju in delu ^av-ki se res bori ln dela aa reiltev nega utemeljitelja znanstvenega Izpod strains miaerije, v kateri socialiama. Kdo bi bil torej bolj s« delavstvo danea nahaja. Ako kompetenten podati kraftfco eUko Izhajajo drugi slov. dnevniki, je življenja Karla Hatkaa kot aodr naia dolžnoat da obdržimo Pro- Oven? bomo zopet slftall deiki raiki xbor, ki bo zaigral par lavskih. Nastopijo sami »dečki do atarOgtl t6 let V kratkem igrokazu "Smrt revolucionarja", katero je priredil naiaič za to alavnoet Joiko Oven, bo v prizorih podano življenje in konec delavskega bori-telja v Parizu za ča^a Kari Mar-ksovega bivanja v francoski prestol ic i. Pred nekaj leti je dramski odsek kluba it. 1 JSZ uprizoril tudi dramo iz parilfce*a življenja, katero je priredil Joiko Oven. Ta drama se je navzočim tako dopadla, da je že marsikateri izrazil željo, da jo zopet vidi j. »i Ves program bo pa zakQu£ii eden najmočnejitti in najboljših fcelkih pevskih zborov v lawn-datekem okrožju, meiani xbor %arl Marke" pod vodstvom o-pernega dirigenta Frántitka Kubi na. NastopH bo v pesmi "In-ternacionala". Nastopi čez 6( pevcev. Ta pevski zbor je pred par leti uprfz¡orii pod vodstvom Frantiika Kubina opero "Hof-manove pripovedke" in glasben kritik ¿ikaike Tribune Je takrat pisal, da nikakor ni mogel verjeti, da je to opero podal dile-tantski pevski nbor; mislil je, da so vsi pevci profesionalni. iz navedena kratkega obrisa celotnega programa je razvidno da bo ta priredba v resnici vredna spominske slavnoati Karla Marksa. Ker je vstopnina k te. priredbi tako nizka — samo 40c — se bo mogoče udeležiti slehernemu. Ako ie nimate vstopnice nabavite si jo. Dobite j iti pri čla-nfc in članicah kluba it 1 JSZ n v uradu Proletarca. Po končanem sporedu bo zabava v obeh dvorana; v zgornji bo Igral Ko-chevarjev orkester, v spodnji pa etarokrajska harmonika. Pub. odsek. sveto ln jo naredimo obligatno. Zraven bodo tudi odpadle provi-| sije zastopnikov, o katerih sel sadnji čas precej piie. Kot aaatopnlk Proletarca i-1 mam izkuinje, kakino je delo agitatorja. Seveda je razlika. I lo Je t>aeha. Vedno sem v de-1 balah priporoča! na agitaciji I Prosveto In Proletarca, akorav-no nisem bd zastopnik Prosvete (n nikdar prejel centa provizije od nje Ampak se vedno save-dam, da Prosveta In Protetarec| sta edina lista, ki iti dosedaj stala s nami v naših bojih, in j bo*ta tudi v bodoče, ako boetal imela urednike kot ata Molek pri Proaveti ln Kaje pri Prole tarou. Te ae. da bodo nekateri dele-1 naslednji točki progfima Dajte nam dnevnik Proeveto Collinwood, O. — Ker ee bliža konvencija — samo ie deset tednov je do nje — želim, da pri oibčite tudi moje mnenje glede nkiega dnevnika IProsvete. Skoro dnevno pridem v dotiko Z bivšimi ¿lani ene ali druge pod-itofrne organizacije, katere je krila vrgla na ulico in jim požrla slednji dolar. Piroti svoji volj a« bili prisiljeni pustiti tudi dru-itva in časopise. Neki član SN PJ mi je dejal: "Zgubil sem druitvo in dnevnik Prosveto. 16 let i pfkčeval, pa vse |uustonj sedaj ne moram več. Ampak o-stalo mi je eno. Kar sem se teh letih naučil iz Prosvete, to mi* je ostalo in tega ne dam xa noben denar 1" vStJčno se sliki često. Sedaj stoji pred slovenskim delavstvom glavno vprašanje kako ohraniti dnevnik Prosveto, kajti jednota brez dnevnika Prosvete bi postala navadna in iurenc kompanija. Tu v Clevelandu so se dobro odrezali. Za delegate X. konvencije so izbrali najboljfte ln napredno misleče može v naselbin Ce eo po vaeh ostalih naselbinah napravili tako, sem prepričana da bo dnevnik iProsvdta postal ie trdnejia podlaga za slovenske delavce v Ameriki! Po mojem prepričanju, ako je kateri ixmed delegatov v dvomu katero stran bi zastopal, je najboljie, da u-poiteva sugestije urednika Prosvete, ki je najboljii in najbo Izkušen ter pošten in xvest slovenski urednik v Ameriki. ' Se to. Kot izgleda, aa name-rava spet povrniti kritika glede Judničevega potopisa, ki je bil priobčen v Prosveti. S tem ae ne atrinjam, kajti na ta način se (I —TMUrated PteturM. Najnovejša ameriška bojna ladja "Portland." Odplula Je na kjer Je že precej lasa odganja one pridobljene delavce iz zatem! j enih vrst Rusijo zati v slabi luči je pač najboljfti argument za sedanji sistem. Saj ie kakšna mala zapuščena farma se ne more v par letlti viti v red, kam šele velikanska država. Podedovana itkorišče-valna bolezen se tudi ne da odpraviti v desetih letih. Pa ne bo dolgo, ko bodo ljudje kazali na Rusijo: Poglejte, v Rusiji so ljudje! Mi smo pa v moderni zverinski sužnosti. Mene bolj veselijo Spartakovi dopisi; pazljivo jih čltam in mi odpirajo oči. Le škoda, da ne piie bolj po gostoma. Pošteno štivo dela poštene ljudi. Kristina Skapin.j Prva federactjafca zabava Milwaukee, Wfc. — Fecferadi-ja jednotinih društev xa mil-wauiko in westalliiko naselbino priredi domačo zabavo v soboto na 18. marca v So. Side Turn dvorani, v spodnjih prostorih. Vstopnina samo 30c, psi tem pa so vključena jedila In ples. Pijača bo po 6c. Ker se sedaj naša blagajna "piie s tremi črkami", je težko kaj pomagati ali darovati. Vsled tega upamo, da bomo potom domače zabave blagajno malo podkrepili. Članice so izjavile, da bodo napek-le potic in drugih jestvin, tako da lačen ne bo nihče. Seveda bodo na razpolago tudi običajne kranjske klobase, iz katerih ae napravi okusen prigrixek. Glede pijsče smo tudi gotovi, da je ne bo manjkalo. Zato pa ste u ljudno vabljeni vsi is Milwaukee-ja in West AlUsa. Udeležite se v obilnem itevilu prve sabave naia federacije 1 Frank Pevke. proti temu načitu, ampak Lobija nima nobenem upanja p«**. k( ^ bdi pionir sedanje bančne reforme. S >4, ki ste gradili pota napredka. da ae onim kaj takega ne posre»| 6L Delujte vsi aa načrt. Zev strožjo kontrolo ne bo vlada bankirjev prav nič oeiabila; po- jim bo le ie do ¿kajjfsiui*.: ''.....^ Skupna prireditev SO. majal Canton, O. — Pet tukajinjih jugoslovanskih bratskih društev priredi skupno veselico i igro "Ciganka in njeni otroci na 80. maja (Decoration day). .— Podrobnosti o bogatem progra- njenje prijave se morejo mu, ki bo isvajan na ta dan, bodo objavljene pravočaeno, tako tudi prostor, kjer se bo prireditev vriila. Za pub. .odsek,—Frank Gaia. četrtek, a ^ MoMiski Mnogo ljudi, ki niš»» Poprej plačali dav^5 nino, morajo letesl hodninski davek V8u J zakona, ki ga.jeH sprejel in s katerim ^ «nli davčni odpustki |B davčni odstotki Zakon od 1. 1932 Act) zahteva, da ak morajo pod prisego (file an income tax koliko ao zaslužile v leta 1. Vsakdo, kije! ma samka ali pa p« •da bi živel skupaj z ma soprogom, mora javo, ako je čisti zul 1982 snaial $1000 ali 2. Vsakdo, ki jeH živi z ženO oziroma mora prijaviti svoj ko je zaslužil $2500 3. Vsakdo, katerega dohodek je znašal mora prijaviti svoj d brez Ozira na to, koliko čisti dohodek. Osebni odbitki Exemptions) go sle_ ha j odbije $1000, po ba ali družinski poglavar Družinski poglavar je svojem stanovanju v: no ali več odvisnih rodnikov). • | MoŽ in žena. katerega dohodek je bil več kot smeta vložiti skupno ko vložita vsak svojo le eden odbiti $2500. Poleg osebnih odbitkov davkoplačevalec credit. for dej za vsako odvisno oeebo, pod 18. letom ali drugače .sobna za samovzdrževai je vseeno, da li ta odvisni ba živi skupaj z njim ali 1 sme se pa odbiti za ženo ma soproga. Ako se od čistega dohodi bijojo ti osebni odbitki bitki za odvisne osebe, pf ne znesek, na katerega je plačati gotov odstotek ko hodninski davek. Davek vih $4000 obdavčljivega ostanka je povišan na iti stotke. Za višje dohodke •vek poviša do 8% in v lestvicah se dodaje tak« ''surtaksa". Z isto vred vek poprej nikdar znak 20%. Dandanes pa znaki hodke od $10,000 40% ii na dohodke čez en milijen. Vsi priseljenci m kot "nastanjeni inoit (resident alliens) in imai davčne pravice in dolinoi ameriški državljani. U so tukaj začasno, se a kot "nenaatanjeni in morajo plačati na onsj zaslužili tukaj, W kot dol ski davek. Prijavo o dohodku i tax return) treba vlott davčnem uradu (Colli«« Internal Revenue) onen ja, kjer davkoplačevalk je, in to najkasneje * marca 1988. Podpis dn čevalca mora biti potrjs notarja. Davek je treba plww časno. Dovoljeno p« P plačati davek v štirih nlh obrokih. Prvi obfi»! ba plačati takoj. Tiakovlne (blank») Vabilo aa veeelteo a Igra Gewaada, N. Y. — Okoliško občinstvo se uljudno vabi na veselico s igro "Kakršen gospod, tak sluga", ki bo uprisorjena na 18. marca v Slovenskem narodnem domu ob 8. zvečer. Imenovana igra Je komične vsebine In bo vsakemu ugajala. Vstopnina 86c sa moške in 25c za ženske. Godba bo i zborna In poetrežba solidna. Pridite val, pav vai, posebno pa vai Jožeti in Jožice, ker naalednji dan bo ^njihov god. Kdor ae hoče od srca spet en- it nasmejati, naj pride na marca v SND ob 8. s večer! Joka Matekovlek. LWTN1CA URKDNtfTVA Ena,kijevskrbeti, Pa — Potreben j< njen je prijave pri davčnem uradu, ba» drugje. V tiskovinsk^ sani val predpisi g** B njenja davka. J Zakon prsdpi»«^1^ ni za krive navedbe f IJ ali za one, ki ne jega dohodka-FW Zangara eianr Raiford. Fla. -JT Zangara. ki je IJaJnaBoosevelta is-J ¿1 čikaikaga tupar^ ta v «avniTctni*«^ ' ki se sačne 20. mar£ u-kucije določi nsčehnk ce. Washington. Pa — poselns rudarjs kostaiuMj^ ko ju jc sakrila marca. MOd It Olmhafc ^Svetovno gospodarsko |Tiio ta način, čefcodo^U vojni dolgovi in vojna obordevenja, ki dandanes nefhujše obremsnju jejo celotne narodne dohodke in oriemegolajo sploh vae delo v narodnem gospodarstvu in sicer, evoj konec na ta ali oni način. Danes morajo vei narodi eamo delati, da M plačali sadnjo voj. no in da pripravijo novo prihodnjo vojno. Ker ao iadatki sa voj-ne oborožitve in vojne dolgove tako veliki, ao tudi davki tako viaoki in je brsapoednoet tako viaoka. kajti driave morejo is svojih narodov dobiti eadnje grole, da isvedajo obe aioraj navedeni neverni nalogi, aara-dl tega ae je Mednarodna aadru-tna ¿enaka gftda vedno borilji aa razorožitev ln je skupno s ostalimi ženskimi organtiacljami storila ves, k#r morejo ieno sploh storiti, da pripomorejo k smagi rasoroiftve. Sodrug Ar-tur Hendereon, predsednik ra* aorožitvene konference, je poslal omenjenim ženekim gildam takole pismo: "Zahvaljujem ae Vam ss poziv, ki ste ml ga poslala In v katerem sevsemste do teikač, v katerih ee nahaja rssoraUtvs-ns konference, evoje alslilšs. Ni ml treba le posebej Vsa sago-loviti, da aem bolj kakor MaJ-koii prej prepričan o važnosti, ki jo lahko vrti javno mnenje na sagotovltev svetovnega miru s pomočijo razorožitve. Približuje ae čas, ko bo morala pasti velika odločitev med politi-ki ln narodi, ki hočejo Imeti mir ter med onimi, ki hočejo Imeti apet vojno. Za U veliki treno-tek bo potrebna podpora od vaškega državljana in vaakdo bo moral pomagati, da bo fmelo na-le delo tudi uspeh. Va Artur Hendereon." O delovanju Mednarodasgs ženskega odbora, ki J» W1 tt-atanovljen s namenom, da ee sa-algura Ženam trajen vpliv na rasorožltvepo konferenco, nudijo tele številke dragoceno poročilo: Odbor, ki mu pripada 15 ženskih organizacij s ekupno M milijoni članic, med njimi tudi zadružna Ženska gtlda, Je imel aej ln Je razposlal «¡21 Informacij časopisju vsega «vete, resnim državnikom In drugim oeebnoetim. iPoleg tega «o bile raspoelana sll natlakana ie ob-adns dela, da ae v i)jftn sa vzame do nalog konference ln pa k načinu, kako nsj se rasordli, potrebno 4t*1l!če. Na posamezne pridružene državne sll ftarodne orgsnfssclje Je bilo rasposlanlh poleg zapisnikov sej In dboro-vanj la aa okrožnic. iOO vdče-nih papirjev In aa,000 kosov od-t lenega papirja je bilo uporabljeni aa raamnciltsv vsega tega. Aazpoclana» In aprejetlh Je bilo 10,8HO poštnih pošiljk in re-šenti Je bilo 1960 telefonskih klicev. Vsak petek ao ao vršile v Ženevi diskusije o vseh mirovnih vprašanjih, Poleg iero-čitve prošenj resorošltvcnl konferenci so imele lanske tudi še posebno sejo os. aestanck s pred-seahfkom konference a. Hehder-sonom In razpre vi Jsle so k mnogimi nerodnimi oz. državnimi delegati na tej konfenseU. Po-leg tega ao Imele tudi dva konferenci a zastopniki tiska, rrsv gotovo, da Je vae to voMko In ob-edtno delo. Boli kakor kdajkol! prsj je potrebno, de ae borilno m Misel rezorotltve, kajti če ee ne bo poerečflo rezdretl In msrhšltl orožjs, grozi človeštvp nove volne in s njo propast poslednje loukure In blsgostiffija. RomanJ kanje In bedo narodov je mogoče olajšati samo na ta flsBih, še bodo ti narodi delovali ekdpno, Če bodo femenjevall evoje med sebojne dobrine, še el bodo med seboj no pomagali In sktfcell as to, da pojde vsem \juim as sveta boljše kakor dani—Is In da bo odpravljeno In pašmaga-no pomanjkanje, ki daaas na svetu 4ads. Vere v ta cilj ne smemo Isgo-bltl, kajti one Je edina hrf, ki nam v tem i*/!«du fta svO^j skozi mrak In temo današnjo*!. Bankir jeva molitev: Oče neŠ v Waehlngtonu, daj nam proste roke, da bomo lahko nemoteno špekulirali z ljudskim denar-; jem Ur sleperili neumne "|u-ckerJe", da nam bo dobro na zemlji. Ne vtikaj prste v naš businees, ki Je posvečena privatna nadeva. Kadar pa bomo temeljito rzafurali in nam bo grozila poguba, tedaj, oše naš, Japonsko In Mfco Washington, D. C. — Hugh A. Wilson, ameriški poslan«! v taci. je pooblaščen, da eedl kot molčeči opaaovatoc v odboru Lige narodov za nadaljnje skrije prati Japonski. Združene države ao edini nečlan Lipe, ki Imajo Cpsgovsks v tem sdberu. Sovjetska Rusija, ki je bila povabljene, noše biti traven. BRIOGS 291243 EXACTLY PEOSVETX "Uganil fi r m j« zasmejal kovač Krejči rezko "Z ravnateljem sem imel opraviu, cm. - Kar na lepem me pokliče danea P^oktoe k sebi v pisarno in mi reče: "Andrej Krejči — kaj je vendar z vami? Saj niste za nobeno rabo . prepočasi snežite »troje ... Kes je, en« roke nimate - toda jaz nisem bog da W vam dal, kar vam manjka . . . fitirinajat dni bom Ae počakal, ker sem usmiljen človek . . . potem pa si poiščite drugo službo! Ja* rabim zdravih, krepkih ljudi z zdravimi krepkimi ro-kami in ne - pohabljencev. VI spadate pravzaprav v bolnico in ne v tovarno . . . Tako je U stvar. Zapomnite ai, kar sem vam sedajte povedal, Andrej Krejči, in — srečno pot! — Taka-le komedija se mi je pripetila danea. Marko. Kaj Ima* ti k temu pristaviti?" "To da-je ta človek, ki se imenuje ravnatelj, navaden podlež brez vaakega srca; če bi bil tako zver ustrelil, bi storil dobro delo in Ao veliko zaslužen je bi imel navsezadnje v nebo-slh ... A kaj bo* napravil sedaj ti, DrejaT" Kovač je za hip obstal. "Jaz? Kaj naj napravim? ... Ce dobim kje službo - dobro, če ne - nmpak nato nM* mislim ne ... saj se vendar že bliža tisti čas, ko se bomo vzdigniliI" Marko se je naglo sklonil k njemu. "Tudi ti kaj opazuje!, Dreja?! . . . Dobre oči imaš, brate ... bliža ae tistlčas . . . tudi meni se zdi, da se bliža . . . Povsod se širine-zadovoljstvo, draginja raste, davki so vedno večji, delamo in garamo pa skoraj napol za-, stonj tem krvosesom . . . nemogoče J* <8 H šlo dolgo tako naprej ... V kratkem pričakujem, da bo izbruhnila splošna stavka . . . in takrat bo pičila kača, se bodo vzdignile tud barake . . . Dvojen boj bo to . .. ampak meni gre tu predvsem za to, da izpolnijo barake svojo nalogo — drugo bo prišlo potem aamo- obsebi .. P ^ . V vedno globlji mrak so tonile barake; kakor v močvirje pogreznjeno ae Je zdelo to mesto bede in revščine, mesto lesenih sten in črnih, trhlih streh, s katerih je kapljal dež ~ nikdar suha, zmerom mokra lica vdov in s -rot; in luči od nikoder — neraiavetljeno Je bilo to bedno mesto, kakor da je na smrt obsojeno ... ... "Greš domov, Marko?" je vprašal kovač. "V mesto pojdem," je povedal Marko. "Obljubil sem včeraj Senčarju, govorniku, ki ml je posodil zadnjič tisto knjigo, da se oglasim danes zvečer pri njem ... Ali greš z menoj, Dreja? Potrebna svs svežega zraka, potrebna sprehoda, da se nekoliko izkadi iz naju strupeni sopar, ki sva ga uživala čez dan v tvorni-ci . . . Toda ti si truden, Dreja, — ni res Ukor Kovač se je moško vzravnal in se udaril po prsih. "Da ne boš mislil, da sem kakšna uboga, krecasta reva, ki mu je še pot od postelje do stranišča predolga — pa grem I Saj že dolgo nisem imel prilike gledati malo bolj od blizu tiste svetle, visoke palače in tiste napete, re-Jene "nadljudi", ki se v avtomobilih vozijo po gladkih ulicah med palačami.. ." In krenila sta proti mestu. V vrhove obcestnih kostanjev se je lovil veter, dež Je škropil poševno, z vej so padale težke, okrogle kaplje trdo ln cmokaje kovaču na vegastl klobuk in polzele Marku po pelerini navzdol. — V daljavi so migljale električne luči. "Dobro so si prižgali leščerbet" Je dvignil kovač past in si popravil klobuk na glavi. "Mi tivimo In tavamo tukaj v večnem mraku In temi, za naa nI luči — tam pa si svetijo, kakor da bi imeli vsak večer in vsako noč do jutra evatbo . ~ m Msrko je pomenljivo pomežlknil. "Pa jim bodo posvetili še mi, da sa jim bo svetilo še bolj .. . ampak posvetili jim bomo z drugačno svetlobo, kakor ao je vajeni eedaj!" 2e so bile bliže luči iz daljave, od vseh strani se ja bleščalo in migljalo. Cesta je savila na dolg betonaki most; široka, od deževja narasti* reka je leno valila svoje rumene valove v daljavo — nekje za ovinkom je zabrlisgalo, majhen parnik je sopUiajoč rezal blatno vodovje po reki navzgor. Prve svetle, ponosne hiše ao zaštrlele ob cesti v nebo, iznad streh so visoko zakipeli lesketajoči se stolpi in kupole cerkev. Marko in kovač sta stopila na gladki trdi tlak mastnih ulic, potopila se v šumečo, od vsepovsod migljajočo žarko svetlobo. Elegantni avtomobili ao hropeč in bliskoma izginjali v to svetlobo, kočije ao drdrale mimo — na mehkih sedežih so se ugrezale široke gospe, izpod dragocenih pokrival so žareli tolsti obrazi s smehljajočimi se sladkimi očmi... V razkošnem sijaju lesketajoče se faaade palač, vrstečih ae druga za drugo, v šumu vr-veča množica v baržun oblečenih in z briljanti okrašenih, od debelosti počaai gugajočih se človeških moških in ženskih teles po trotoarju, po ulicah plavajoči zvoki godbe, vabeče na ples, odmevi vriskanja, petja in razigranega smeha v bleščečih dvoranah — vse je naprav-Ijalo vtis izobilja in prešernosti. Ulice so bile svetle, kakor pomite, nikjer ne prahu, ne blata, tako da je kovač Krejči nehote iztegnil roko: nobena kapljica mu ni kanila iz neba na dlan. "Se bog, ae mi zdi, Je na strani teh hunce-tov! . . ." se je razjezil kovač. "Tam zonaj pri barakah lije in dežuje, da Je že vse pod vodo, tukaj pa imajo lepo suho . . . kakor v paradižu . . . Imenitno jim Je očedil Harbek ulice, da se tako svetijo; za plačilo — brco v hrbet; zdaj gotovo že leži doma v baraki in hrope v spsnju .. Msrku je krožil pogled po palačah in drugih podobnih ošabnih stavbah. "Glej, Dreja, kaj vse so naredile delavčeve rokel Nekaj veličastnega so ta visoka poslopja . . . Kakšna razlika, če primerjaš to z barakami I In vendar je oboje delo delavčeylh rok . . . barake, postavljene v naglici za vojaštvo, ln palače, zgrajene z največjo skrbnostjo in trudom v dobi več let. | Človek bi mislil, da bo stanoval delavec, trpin v teh lepih hišah in palačah, ki jih je tudi sam sezidal/da bo vsaj na atara leta ddle-žen sadu svojega dela. Toda ne! On stanuje v polomljenih, zapuščenih barakah, ki se je v njih gnetlo med vojsko vojaštvo — on, večni trpin, ki bi po vsej pravici spadal v te lepe, svetle domove, v katerih ae šopirijo namesto njega največji lenuhi, oderuhi, tatovi in lopovi v fraku ln cilindru. Taka je pravica na svetu — komu bi se v sveti jezi ne zabliskale oči. kdo bi ogorčen ne stisnil desnice v pest?" Srečala sta čokatega trebušnika s košato Pijeva enciklika ne brani katoličanom, da bi bili člani delavske stranke. Naš sociolog Aleš Ušeničnik pa je drugega nja (gi str. 66 in 69. slov. je). In naši "krščanski socialisti" so proti Aleštu za Bourna. Se zelo ao užaljeni, če jim rečeš, da njjjjji ime ni pravilno. (Gl. (Delavsko Pravico.) Kratkomalo: Po amer. kat magazinu "America" je v angleškem parlamentu 25 katoličanov in 17 od teh pripada delavski stranki! Torej sedemnajst katoličanov, ki ao obenem socialisti! Ampak kardinal Bourne jih smatra za dobre kar toličane! Voditelji atrank* jih pa tudi še niso obtožili, da so slabi socialisti! Sicer pa poglejmo resnico: Katoliški policaji pretepajo v A-merild katoliške delavce v interesu proteatantovakih in židovskih kapitalistov! In narobe: V Elizabethu, Tenn., ao pa ob nedavni veliki stavki v tovarnah protestantovski mestni uradniki terorizirali protestantovske delavce v interesu nemškega katoliškega magnate! Vera pri kapi-ta listo vem žepu izgubi svojo prvotno barva in se spremeni v internacionalni in medverakl ma-monizem in dobičkarstvo. In ko je & avg. 1920 izbruhnila stavka katoliških grobarjev na katoliškem pokopališču Calvary v New Yorku, je bil delodajalec, katofiška župnija sv. Patriarha. bi najprej so najeli stavkokaae, ki so kopali in pokopavali mrtvece ob močni policijski straži. Med tem so izbruhnili v borbi s atavkokazi krvavi izgredi pred vrati pokopališča. E-den atavkar je bil ustreljen. Ubil ga je eden od katoliške cerkve najeti stavkokaz* ki so se peljali v avtobusih na delo. Stavka je trajala okrog dva tedna. Grobarji so bili poraženi. Vrnili so se na delo po starih pogojih. Ka-toftškk cerkev je ae pbmočjo pa-ttcšje atria a jih stavko in jih prt-aflila, da a> epnejeM njene pogoje. V tem delcu razrednega boja Je cerkev postopala kljub vnem en eflrilham naiaivEno tako, kakor poetopa vsfck drugi delodajalec S katoliškimi strokovnimi or ganizacijemi se delavstvo samo razdvaja, in primer i« Kanade uči, da ao tam v onih provincah kjer ao ae delavci kavaali zarad vere in tako zanemarjali boj delodajalci, danea najslabše plačani. To je provinca Quebec kjer je povprečna letna mezda delavca za sto dolarjev manjša od letne povprečne mezde v ostalih provincah Kanade To je rezultat delavske razcepljenosti, ki Jo Je izzvala katoliška duhovščina v imenu Leonovih socialnih načel! In kakšna je naloga Bociali stičnega gibanja? SocialUUl mOM nmterial^e ktariaU v** delavcev brez razlike kaj veru Ključ do rešitve aocialnega vprašanja je vprséanje, kdo bo posedoval kapital Ne nana—am- m< Delavec, izbiraj To vae ao glavne ugotovitve a. Oneala, ki hoče poavariti ameriško delavatvo, naj ai ne pusti za-vezati oči. V Ameriki še ni kr Ščanskih strokovnih organizacij, čas je še, da se delavstvo, ki po značaju svojega dela in svojih ciljev — saj to ni pravo delavstvo, nego so to bili do nedavna večinoma ljudje, ki ao prišli tja po bogastvo — že tako n tako šibko in brezmočno, še bolj ne razcepi in ne oslabi. Dej stva, ki jih Oneal navaja, so kar otipljiva in naše delavstvo bi moralo to brošuro, Jd jo imamo Izvlečku v omenjenem kdanju Prosvetne Matice JS£ v-Običajmi, saslugi s. Molka, malo bofjšp poznati. It koncu brošure je se kratko 'uročilo o 10-letnem delovanju Prosvetne matice Jugoslovanske socialistične zveze. Brošuro toplo priporočamo. Naroča se pri "Prosvetni matici" Jugoslovanske socialistične zveze. S—s v Det Pol. Srečala sta čokatega trebušnika s košato ^¿TJllZ ZSfa!ssá¡Jta «3" ialu,"^faUrni"Jvi!lder'..!tak0.r P080*0 V8eh ranje in idkorišLije tudi med- skrivnosti, v zalitih okroglih rokah. (Dalja prihodnjič.> Dtlmkt vpraša«)« la -To j« nov dokss, ds pravi krUljan no mor« biti ■ociailstN —<"Hlovonos," S. 12. 1932.) Iz Chicaga, 111., «uno prejeli nov priapevek k razpravam o pa-peSkl encikllki "Quadrageaimo anno". ki io ie izdal Pa-pei Pij XI. lani o socialnem vprašanju. Zdaj. ko "Slovenec" nepreatano opozarja svoje delavske pristale na razne ugotovitve v tej okrolnicl, ne bo odveč, če se ozremo tudi ml še na brošuro, ki jo Je Izdala Prosvetna matica Jugoslovanske socialistične aveae kot VIII. ave-zek svoje knjižice pod nazivom "Papeževa enciklika raztrgana. Po angleškem viru, ki ga je o-skrbel znani ameriški socialistični pisatelj James Oneal. priredil Ivan Molek, Chlcag» Str. 56. Brošura je razdeljena na 18 poglavij, kjer se uvodoma ugotavlja zmote papeške enciklika potem pa so navedena dejstva, kako je pa peš t vo s svojimi en-ciklikami na delavski razred ko-rlotilo res — kapitalizmu. Ugotavlja se, da verska raareplje-noat delavstvu aamo škodaje. Vera ne more preprečiti k rise, dasi mimogrede rečeno, "Slovenec" z dno lft. Junija 1.1. piše, da Je krisa "od Boga ljudem nale-šena pokora, ker ae ljudje sami nočejo pokoriti." Vera ne dela nobene razlika med kapitallatl. Katoliške mezde nI In katoliškega stsadarda tudi ne. Delavake In gospodarske razmere ae ravnajo po člniteljih, ki nimajo nič etapnega s vero. Kapitalizem ne poana nobene vere, daal ao kapltallati lahko pristaši vaeh ver. Zakaj na} W jo delavci v boju a kapitalom poznali? Seveda je koriatno sa delodajalce, Če ae delavci prepirajo zaradi ver in ao potem taaospljeni ln ekregani. Takoavane krščanske strokovne organlaacijc, ki jih je priporočal v encikllki "Rerum novanim" papež Leon XIU., niao obnesle. Delavatvo širom sveta Jim noče slediti. Leonova ln Pijeva nalaga ao-dal lama sta v protislovju. Pij j« popravil Leonovo definicijo, pa kljub temu daje Leonu priznanje aa napačno obeojanje aociali-stov. Leon je smatral, da socialisti izključujejo vsako privatno Imetje za posameznika. Pij pa smatra, da zunaj aocitUclranega imetja še ostaja široko polj« sa privatno imetje. TO je velikan Ska raallka. Leon priznava In ne priznava razrednega boja. Delavne je treba reiltl in JIH nI treba rešiti Protlalovja aotu In reanltat štiridesetih let Je: Dobrodelnoat a rešila aoctallnege vprašanja Pij priznava. da se kfifenski kapitalisti ne oalraje na krščanska načela. Nerad In nehote priznava pa tudi razredni boj. Saj ven- ranje In izkoriščanje versko ln nadverako. In vsa dru ga Izkoriščanja tudi. In vsak do-ltJ _ , , ,4 .ber in vsak slab delavski zakon blago, kljub temu konjunktura^^ enako ^ ^ «j^vce dela deli »udi na delovnem trgu| n# ^ to, kake vere so. Iz de dva razreda kakor v dva tabora In pogajanje med tema dvema strankama pretvarja trg de-v areno, v kateri ata dve armadi zapleteni v boj." (Točka 84, str. 2K slov. iadaje.) Papež priporoča pogodbo* tovarištva oz. solastnlštva delavcev, ki potem do neke meje deli-o lastništvo, upravo In dobiček. To Je pravo načelo "delitve do»| bička," ko se delavcem vsiljujejo delnice podjetja, za katere dobijo par dolarjev dividend. Ameriški delavci poznajo ta načela n se le zahvaljujejo zanje. Papež Pij priznava, da katoliški kapitallatl niso nič boljši od drugih. To prhuiava tudi riški katoliški list "TheComnaen-weahh" a dne 14. avgusta Itt8 "Cerkev je molčals v trenutkih, ko je pravičnost visela na tehtnici. Redkokdaj vidimo dtfhov niks, ki bi se potegnil aa pravico po vsaki ceni, kadar ae dogaja. da ao človeška bitja takorv-k<>č zaauftnjena. Zdi ae. čh» bogatejša Je župnija, tem manj _ svobode ima «upnik, da bi se po-1 ke ver. Da stavil aa človeške pravice.** Ka- renti ki toliški I lat "America" a dna 8B. |p*aftk*»v< maja 1981 pa pravi: "Socialietič- Zaradi tega bi se delavci ne katoliškimi delavci na W Učno. Kapitalizem je poet al pro- "etatvo po vsem evetu Na ste-akl katolrtki mogotci, ki ae pod- tine delavcev tiči v neiamern dar nravi * "Dala**! - Uudi-r- n. H pl?!SÜ "T1*1*" T1. ^^ Uhko Živina, sato ne morejo biti kup-lg1«Akl katoliški iSSSa L _ i o — ■■ J" tega raaloga bi morali val lavci opustiti avoje verske pred sodke in svoja verovanja zuna dvorane, kadar zborujejo o stva reh, ki se tičejo vseh enako Vsi delavci bi se morali zavedati svojih skupnih interesov. Lastniki Industrij delajo skupno. Med njimi ni verricih skupin. In v Ameriki imajo Še spomine iz dobe sužnoeti, ko so katoliški veleposestniki bre? zadržka prodajali suftnje katoliške vere kakor oni drugih ver. Cerkve sam« so imele sužnje, so jih podedovale na smrtni postelji. Vse krščanske cerkve so nagovarjale suženjstvo; vae črpale citate in argumente v prilog suženjstva iz svetega pisma. In čmokožnl lastniki vseh ver so se skupno z belokotnimi lastniki vseh ver borili proti osvoboditvi sužnjev t Intentai geapedarjev nt» bili vedao ta pevaod enaki ia » ivetv In morejo biti kup-lgtoškl katoliški kardinal Bournelmorall bi ra «¿««„i* v.«^ . Uenl ia prodani kakor kakšno pa je Izjavil 17. junija 1«TE1 Siva možganska nekako 48 odstotkov,Z, «»•totkov vse moig^ Pred kratkim je miaiig odkarjeBfllroth(29^! izvršil prvo uapeSno * želodca in sicer zaradi n operacija je bila zadeti nea tako obsežne u^m črevesne kirurgije. Nedavno umrli zr_ nekolog Zangemeister' Ijevca Je našel metodo teri se da s fotometrifa ultramikrofotografskim i vanjem mešanice iz ^ tove ln otrokove krvi absolutno 8igurno kakšnega človeka. « ' tO Desni srčni prekat m polovično težo levega Levi prelgit ima v srednji Itt pri moškem 11.5 ne, pri ženski pa 10 mm. lina desnega prekata je škega 4 mm, za Žensko mm. - e Testo nastane z dodatki delov vode na 100 delov RAZNOTEROSTI Proti nervozni nespečnosti pomaga staro, neškodljivo sredstvo: uho si zamašiš e koščkom vate, ki si jo namazal z vazeli-nom. S tem, da ne čujei zunanjih šumov in trušča, se ti živci pomirijo in zaapiš. o Spolna zmogljivost je pri moškem največja med 20. in 30. letom, pri ženski približno desetletje pozneje. a Alkohol napravi človeka tol-atega ip mu skrajša življenje. Tudi zmerni pivci so slab riziko za življenjako zavarovanje. 8LOVENSKI ŽENI» Ce katero veseli moiit se javi, jaz sem star 2 bi se rad seznanil s gk dekletom v starosti lg do ali z vdovo z enim otrok« šite slovensko ali ani naalov: Frank Shaffar, Box 71, Saint Francis, ' ŽELIM DOBITI «no ali dve sobi ■ kuhinj» osebo, in nekoliko proiton i aa Wsst Side okrog S. I4 AVe., ali v bližini. Ponudbi poiljojo na uprsvniitvo h 2S67 S. Lawndak A v., Chic« Dr FICs Ustanovljen pni Ml CENE SO ZMI Preiskava Nasproti Dsvk V JUGOSLAVIJO PrijHao j« potovati al Haaibarg-Aaierkaa Um pomikih v katerakoli «asa, kajti epraarijtsi ss 1 STABILIZATORJI (AaU-Batl Taaka) smanjftajo gataaje paralka aa aiaiaiss^ ^«afci šiplntli I« Miw Ymkm v Isaksv JaoMkT