Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sobota 21. aprila 1934
Stev. 91
Leto Vlil. (XV.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNIK
Uredništvo In Upravni Maribor. Ooapoafca Ati / Tolotoo uredništva 3*40, upravo 24St Izhaja razna nndnl]a In praznikov vsak dan ob 16. url / Valja masaSao prejaraaa • upravi a« po poiti 10 Din. doatavljan na do« 13 Din / Oglasi po oaaUcu / Oplasa sprejema todi oglasni oddalak Jutro* v Ljubljani i PoStni čekovni račun St, 11.40*
19
JUTRA
99
Misiia ministra Tituiesca v Parizu
Glavna vprašanja pariških razprav
Romunski zunanji minister Titule-s c u je odpotoval v Pariz ne samo kot mandatar Romunije, marveč^ tudi male antante. V Beogradu se je sešel z našim zunanjim ministrom Jevtičem, v Ženevi pa s češkoslovaškim, dr. Edvardom B e n e š e m. Mimo tega je to litulesco-vo. potovanje v Pariz važno še iz dveh drugih ozirov, zaradi potovanja Bogoljuba Jevtiča v Ankaro in francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja v
V	a r š a v o in P r a g o. Vsa ta potovanja so v večji ali manjši medsebojni zvezi, saj interesirajo vse države, katetih zunanji ministri so pri njih angažirani. Titu-lescu se je v Parizu sestal z vsemi vodilnimi državniki, zlasti pa z zunanjim ministrom B a r t h o u j e m, ministrskim Predsednikom D o u m e r g u e o m, vojnim ministrom maršalom Petainom in predsednikom francoske republike L e-b ra n o ni. Govoril pa je naposled tudi z ministrom za kolonije L a val o m, in obema ministroma brez poirtfelja, H e r-r i o t o m in T a r d i e u j e m.
Že navedba teh konferenc s tolikim štc vilom francoskih državnikov dokazuje obsežnost Titulescove misije v Parizu. Mislimo, da ne pretiravamo, da so te kon ferenee vsaj nekako uplivale tudi na fran coski odgovor na zadnjo angleško dopolnilno noto o razoroževanju. Vse kaže, da Se Francija po razočaranjih zadnjih mesecev zopet vrača tesneje k svojim sred ■neevropskim in vzhodnoevropskim zaveznikom in bo v kratkem popolnoma o-pustila svoje zadnje kolebajoče eksperimentiranje. Odgovor na angleško noto, obisk Tituiesca in Barthoujevo potovanje nam to le potrjuje. Titulesou. je mogel v imenu male antante sporočiti francoskim državnikom, da je njihovo stališče glede razoroževanja tudi naše stališče. V kolikor se tiče to vprašanje le Romunije same, je pa povedal še več. Titulescu je Posebno naglasil, da je Romunija skrbela dosti manj za svoje oboroževanje in s Run za svojo varnost, kakor ostali dve članici male antante, Jugoslavija in češkoslovaška. Njena sedanja oborožitev je zato nepopolna in nezadostna, zato je nikoli ne bi mogla priznati kot bazo za nadaljnje omejevanje oborožitve. V tem o-ziru Romunija ne bi mogla popustiti, kajti na njenih mejah so zagrizeni revizionisti, zlasti pa Madžari, ki stalno izfegajo roke po Transilvaniji.
Mirno razorožitvenega vprašanja je tvorilo važen del razpravljanja ministra Tituiesca s francoskimi državniki vprašanje priznanja sovjetske Rusije in njenega vstopa v Društvo narodov, katerega pripravlja in pospešuje Francija z vsemi razpoložljivimi diplomatskimi sred stvi. Splošno se je v’Evropi in tudi pri nas v Jugoslaviji mislilo, da je v sklopu male antante Romunija tista, ki se priznanju sovjetske Rusije najbolj upira. Titulescu je sedaj povedal, da je bilo to mišljenje popolnoma n a p ač n o. Nasprotno, Romunija sl najbolj želi, da bi se vzpostavili med malo antanto in sovjetsko Rusijo čimprej normalni odnošaji in da bi se ta pridružila Društvu narodov. Titulescu je povedal tudi zakaj si Romunija to želi. Romunija je za rešitev tega vprašanja tudi v primeru, da ostanejo nekatera vprašanja nerešena, tako tudi zadeva z Besarabijo. Titulescu meni namreč, da bi sovjetska Rusija v tistem trenutku, ko bi vstopila v Društvo narodov, že po členu 10. pakta te ženevske institucije priznala teritorialno stanje Romunije, torej tudi njene suverenitetne pravice nad Besarabijo! Mimo tega bi se z vstopom sovjetske Rusije stabiliteta Društva narodov močno okrepila, pa tudi sploh stabiliteta položaja v Evropi, in to tudi v primeru, da bi bila Poljska proti temu, kar bi se utegnilo zgoditi na pod lagi vse večjih skupnilTinteresov Poljske in Nemčije v zadnjem času.
Tretje važno vprašanje, ki ga je moral Titulescu načeti na svojih konferencah v Parizu, je unifikacija Balkana, zlasti pa pristop Bolgarije k balkanskemu paktu. Romunija, kakor tudi vsa mala antanta in vsa balkanska zveza, iskreno želi, da bi se naposled odstranile vse oviire, ki so še na poti ustvaritvi enotne organizacije Balkana po načelu »Balkan balkanskim narodom!« Kakor izgleda, je Francija porabila o priliki bivanja bolgarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra Mušanova v Parizu ves svoj upliv, da bi Bolgarijo pripravila do opustitve svojega izoliranega položaja. Titulescu je pa dobil tudi naknadno zagotovilo, da bo Francija dalje delovala v Sofiji na to, da se Bolgarija v kakršnikoli obliki pridruži nedavno osnovani balkanski zvezi. Če se to posreči, bo položaj na Balkanu dokončno stabiliziran, to pa si mala antanta in zlasti Romunija tudi iskreno želi.	-r.
Francija se vrača k zaveznikom
RAZOČARANJA ZADNJEGA ČASA SO VARNOST SAMO OB
PARIZ, 22. aprila. Zadovoljiv odmev
ancoske note v Belgiji, Poljski in v državah male antante prepričuje včerajšnji francoski tisk, da je francoska vlada na pravi poti, ko je odklonila nadaljnja pogajanja med državami, nastopila proti oborožitvi Nemčije In zahtevala, da se i;ogajanja razorožltvene konference nadaljujejo v Ženevi, kjer se mora to vprašanje rešiti. Francoska nota je dokazala, da je s,sle,n političnih in vojaških zvez, ki ga vodi Francija, čvrst in dober. Tako politiko je treba nadaljevati In krepiti, kor bo samo na ta način Francija obvarovana pred iznenadenji. Potovanje Tl-tulesca v Pariz in obisk zunanjega ministra Barthouja v Varšavo in Prago, oboje ima namen, da omenjeni sistem francoskih zaveznikov okropi. Franclji b potrebno pridobiti čim več takih zaveznikov. Ves ta sistem pa ne bi bil po-
JO PREPRIČALA, DA JE NJENA STRANI ZAVEZNIKOV.
trebcn, naglašajo vladni krogi, če bi angleška vlada nudila francoski garancije,
^«Jr 7 PT!rneru napada Priskočila na ArtK,,ia da,a Franclji take garancije, bi se sprijaznila tudi z vprašanjem oborožitve Nemčije, ker bi se čutila pri svojih zaveznikih in Angliji popolnoma varno. Ker pa je London odloč-no odbijal vse garancije vojaškega značaja, Franclji ni ostalo nič drugega, kakor to, da je okrepila sistem svojih zaveznikov.
AVSTRIJA SE MILITAR1Z1RA.
DUNAJ, 22. aprila. Ministrstvo vojske razglaša, da vojaški obvezniki, ki so od-služili svoj tok petih ali šestih mesecev in so bili odpuščeni 1. aprila, lahko 2. 'Maja zopet nastopijo prlpredstojnih formacijah 5-mesečne .vaje.
Anglija iti Italija onemogočata namenoma konsolidacijo Evrope in razorožitev -r— Nemčija predlaga sporazum
PARIZ, 76. aprila. V tukajšnjih po- in Italije v francosko-nemške zade-
litičnih krogih je dozorelo spoznanje, da je vseh neuspehov razoroževanja krivo spletkarstvo Anglije in Italije, ki ne marata, da bi se konsolidirali odnošaji nied Francijo in Nemčijo. Tako Londonu kakor Rimu je razdor med Parizom in Berlinom potreben. Anglija sploh ne mara, da bi se Evropa pomirila in politično konsolidirala, ker se boji, da bi s tem izgubila svojo pozicijo nekakega evropskega razsodnika. Posebno se pa boji okrepitve Fran cije. Pri tem podpira tudi intrigantsko politiko Italije, ki ve, da pomeni v družbi narodov nekaj samo tako dolgo, dokler so ti narodi medsebojno sprti. London se je postavil vselej na stran Berlina, kadarkoli je izgledaio, da bo dosežen sporazum med Parizom in Berlinom, Rim pa je pristavil zraven svoj pisker in doprinesel ostalo. To spoznanje je v francoskih političnih krogih rodilo sklep, da je treba odbiti vsako nadaljnje vmešavanje Anglije
ve in iskati sporazum med Francijo in Nemčijo brez vsakih tujih posredovalcev. V zvezi s tem se omenja možnost Barthoujevega potovanja v Berlin.
PARIZ, 21. aprila. Včeraj je obiskal nemški veleposlanik Roland v(yi Ko-ster francoskega zunanjega ministra Louisa Barthouja in razpravljal ž njim dve uri. Že takoj po tem sestanku so se po Parizu razširile vesti, da je von Kdster ponudil Franciji v imenu svoje vlade sklenitev nenapadalnega pakta in direktna pogajanja o vseh spornih vprašanjih. — Današnji »Oeuvre« potrjuje to v celoti in pravi še, da je Nemčija pripravljena skleniti nenapadalne pakte tudi z vsemi zavezniki Francije. List dodaje, da so francoski vladni krogi temu nemškemu predlogu zelo naklonjeni, ker so prepričani, da je praktična razorožitev in konsolidacija Evrope brez poprejšnjega franco-sko-nemškega sporazuma nemogoča
Nove intrige Anglije in Italije
V	LONDONU IN RIMU SE BOJE DI3R8 MED PARIZOM LONDON, 21. aprila. Množe se razni znaki, da hočeta poseči Anglija in Italija posredovalno ined Nemčijo in Francijo. Tako v Londonu kakor v Rimu se boje, da bi se mogla Pariz in Berlin sama sporazumeti, s čimer bi bili oškodovani angleški in italijanski interesi. Boje se okrepitve francoskega prestiža, zlasti se pa boji Italija poloma svoje s tolikim trudom in tolikimi žrtvami organizirane srednjeevropske politike. Med Londonom in Parizom se sejjaj živahno izmenjujejo misli. Kakor poroča diplomatski dopisnik »Daily Telegrapha«, nameravata Anglija in Francija posredovati med Berlinom in Parizom v slednjih točkah: 1. Razmerju med Nemčijo in Francijo glede razoro-
KTNIH POGAJANJ IN SPORAZUMA IN BERLINOM.
žitve; 2. garancijah glede izpolnjevanja sklenjenih razorožitvenih konvencij; 3. dosegi tega namena diplomatskim potoni ali šele v glavnem odboru razorožitvene konference, ki se sestane 23. tm. v Ženevi. Ker je včeraj ponudil nemški pariški veleposlanik von Koster Franciji direktna pogajanja, se v Londonu in v Rimu boje, da bo Francija te tri predloge odklonila in se bo poprej sama sporazumela z Nemčijo ter stopila šela na to v stik z Anglijo in Italijo glede skupnega dokončnega sporazuma. Kakor vse kaže, je ta strah upravičen, ker bo krenila Francija poslej na docela nova, samostojna pota.
Bolgarija in "Nemčija
BERLIN, 22. aprila. Bolgarski ministrski predsednik Mušanov je Imel predvčerajšnjim in včeraj dopoldne več konferenc. Predvčerajšnjim je obiskal kan-celarja Hitlerja in zunanjega ministra Neuratha, včeraj pa se je sestal z nekaterimi ministri in gospodarskimi strokovnjaki. Predvčerajšnji dan je bil posvečen političnim, včerajšnji pa ekonomskim problemom. Kake uspehe je doslej dosegel Mušanov v Berlinu, ni znano, razširjajo se pa vesti, da je nemška vlada pripravljena dati v ekonomskem pogledu Bolgariji razne olajšave za politične koncesije. Ker ie znan položaj Bolgarije na Balkanu In ker tudi ni politika Nemčije glede Balkana nič prikrita, ni težko uganiti kakšne so te politične koncesije, ki jih zahteva nemška vlada.
)u8tifikaci{a Zrinjskega
BEOGRAD, 21. aprila. Davi jt na dvorišču tukajšnjega sodišča obesil sarajevski rabelj Hart pred sodiščem za zaščito države na smrt obsojenega Franja Zrinjskega. Kakor je znano, je bil Zrinjski obsojen zaradi polaganja peklenskih strojev v Rajhenluirgu, Zaprešiču In Varaždinu kakor tudi zaradi sodelovanja pri umoru bivšega ministra Neudor-lerja.
Pakt Francija, Poljska, Rusija
PARIZ, 22. aprila. Včerajšnji popol-dnevni listi poročajo, da bodo o ruskem vprašanju razpravljali o priliki Barthouovega obiska v Varšavi. Francija namerava namreč organizirati svojo varnost in obrambo na vzhodu s pomočjo sovjetske Rusije. Tudi hoče pripraviti Poljsko, da bi pristopila k nekemu francosko-ruske-mu paktu. Politični krogi so prepriča-ni, da je na vidiku francosko-rusko-poljsko zboljšanje odnošajev.
STARHEMBERG SE VRAČA IZ RIMA.
DUNAJ, 22. aprila. Sinoči je odpotoval iz Rima knez Starhemberg in bo najbr-že že v ponedeljek imenovan za pod-cclnija. Med tem pa bo tudi sedanji pod kancelar Fey imenovan za generala.
TROCKI SE VRNE V TURČIJO?
PARIZ, 22. aprila. Tu se razširjajo vesti, da je I ročki prosil turško vlado za dovoljenje, da bi se smel povrniti v Tur-
čijo
AMERIŠKA NAPOVED.
NEWYORK, 22. aprila. »Newyork Times« omenja v daljših člankih francosko noto in pravi med drugim, da bo prišlo do sodelovanja Anglije, Združenih ameriških držav in nekaterih drugih neutral-nib držav, iz časa svetovne vojne.
Dnevne vesti
Pater Hugolin Saitner
Včctaj zjutraj je umrl v Ljubljani v sta rosil 83 let veliki slovenski skladatelj pater Hugolin Sattner. Pokojnik je bil rojen 29. novembra 1. 1851 v Novem mestu. L. 1874. je- bil posvečen za mašnika. Od
1.	1890. je deloval v ljubljanskem frančiškanskem samostanu kot župnik gvar-dijan, provincialni vikar, definitor in kustos. V Ljubljani se je tudi začela doba njegovega plodonosnega ustvarjanja. Za manjšimi skladbami so prišla na vrsto velcdela: »Jeftejeva prisega«, oratorij Vnebovzetje«, kantata »Oljki«, »Soči«, »V pepelnični noči«, »O nevihti«, opera »Tajda«, kantata »V kripti sv. Cecilije« itd. Nekatere njegove manjše skladbe so postale že davno last vsega naroda in se prepevajo kot narodne pesmi. Agilno se je pa udejstvoval tudi kot glasbeni organizator pri Cecilijanskem društvu. Glasbeni Matici in drugod. Njegove sklad be so šle tudi preko mej naše slovenske domovine. Pričale bodo o življenju enega naših največjih glasbenikov, čigar ime bo ostalo živo še stoletja. Pogreb velikega pokojnika bo jutri v nedeljo v Ljubljani.
Ob odprtem grobu Adolfa Leskovška.
Včeraj popoldne so ob ogromni udeležbi pokopali na mestnem pokopališču nenadoma umrlega Adolfa Leskovška. Prišli so Sokoli in strelci iz Guštanja, Sokoli in strelci iz mesta in okolice- ter v velikem številu njegovi prijatelji in znan' cii da se zadnjič poslove od pokojnika. Pogreba se .te udeležil tudi zbor rezervnih častnikov, in častna četa mu je izkazala poslednjo čast. Ob odprtem grobu se jc poslovil od njega v imenu Malgajeve strelske družine v Guštauju g. Rajko Kotnik v kratkem, toda zato tembolj globokem in dušo pretresajočem nagovoru: ;»Mati, oče, v tem trenutku smo položili k večnemu počitku vašo nado. Vaš in naš Adolf se ni vrnil v svoj domači kraj s ščitom, marveč smo prinesli našega vodjo na ščitu. Adolf. Tebi poklanjam kot zastopnik Tvoje zveste družine Malgajevih strelcev v Guštanju zadnji pozdrav / željo, naj Ti bo lahka jugoslovan ska zemlja. Tebe, Bog pravični, pa prosim, daj mu večni mir in pokoj L V imenu Sokolstva se. je poslovil nato od pokojnika župni tajnik br. Mihajlo Dojči-novič, ki ie omenjal njegove zasluge kot prvega podnačelnlka guštanjskega Sokola. ki je prav z njegovo pomočjo tako smelo razprostrl svoje peruti na ogroženi koroški meji. Vojaška godba- je zaigrala turobno žalostinko. In ko so jele padati na s spomladanskim cvetjem pokrito krsto prve grude, ni bilo nobeno oko suho! Težko je bilo slovo. Vsem pa. ki smo Tc ljubili in poznali boš ostal dragi v trajnem in lepem spominu!
Tragična smrt upokojenega železničarja. V Krpanovi ulici v Studencih stanujoči 72lctni upokojeni železničar Jože Ciglar jc že delj časa bolehal za hudo živčno boleznijo. Bolezen ga je včasih popolnoma spravila iz ravnotežja in si je zc dvakrat poskušal vzeti življenje,, vendar so ga domači- vsakokrat še pravočasno rešili. Sinoči pa se je v popomi duševni zmedenosti v drvarnici obesil. Ko so ga našli, je bil žc mrtev. Njegovo truplo so prepeljali na studenško pokopališče.
Smrtna kosa. Pretekli teden so v Mariboru umrli: Marta Moranova, trgovčeva žena, stara 34 let; Ivan Žvan, železničar v pokoju. 62 let; Matija Hudelist, u-pokojeni šolski sluga, 63 let; Marija Pe-skova, vdova 81 let; Franc Glavič, zasebnik, 63 let; Just Segalla, zasebnik, 45 let in Ivan Gerželj, ključavničarski pomočnik, 20 let.
Smrt otroka v potok«. Ko je pred dnevi posestnica Magdalena Komparova pohitela v sobo k svojemu najmlajšemu o-troku ni nič hudega sluteč pustila kletnega sinčka zunaj pri potoku, kjer jc splalmjcvala perilo. V njeni odsotnosti sc je otrok priplazil do potoka in padel v vodo. Voda jc bila sicer plitva, toda pri padcu se jc otrok omamil in utonil. Ko ga je mati našla,, je bil že mrtev.
DRAMSKI STUDIO ZKD
X Y Z
Nedelja 22.t m. ob 20,(8.) uri Narodno gledališče
Preboj'ni indigo, karbon papir v la. kakovosti, traki za stroj:	Zlata	Brišnik,
Slovenska ulica 11.
Kavarna »Promenada« v nedeljo 22. aprila koncert.
Gambrinova dvorana, najlepši senčni vrt, vedno sveže Tscheligijevo pivo, izborna vina, prvorazredna domača hrana. Abonenti se sprejmejo. Priporoča se I. Račič.
Običajni koncert pri »Orlu« bo danes v zgornjih prostori!!. Toči sc najfinejši jeruzalemski burgundec, medicinalno viško vino. Izborna kuhinja.
50.000 naslovov bo imel »Veliki adrc-sar za mesto Maribor in širšo okolico«. Najboljša reklama za vsakega obrtnika in trgovca, najboljša informacija za vsakogar, ki rabi naslove, ker bo adresar popolen in bo vseboval vse polnoletne osebe s točnimi naslovi. Žu-rite se z naročili pri Tiskovni založbi r. z. z o. z. v Mariboru, Gregorčičeva ulica 26, telefon 29-70
Klub književnikov. Drevi ob '20. uri sestanek v »Grajski kleti«.
Društvo jugoslovanskih akademikov v Mariboru priredi v ponedeljek 23. aprila ekskurzijo v Mestno plinarno. Zbirališče ob 13.45 pred kavarno »Jadran«. — Predsednik.
Brezposelni učiteljski abiturienti. Sestanek v nedeljo, 22. t. m. ob 9.30 uri v četrti deški šoli. Pridite vsi!
Glasbena Matica Maribor je v maju pred petnajstimi leti priredila svoj prvi koncert. Slovenski Maribor je sprejel njen nastop s spontanim navdušenjem, zavedajoč se, kako pomemben dan je bil to za naše glasbeno in prosvetno življenje. In potem? Navdušenje občinstva se je sčasoma poleglo, Matici pa je ostalo delo. ki ga je, zavedajoč se svojega poslanstva ra-devolje prevzela na svoje rame in ga požrtvovalno in častno vrši še dandanes. Pokazala nam bo to na svojem jubilejnem koncertu, ki ga priredi v sredo
2.	maja. Izvajala bo slovito Saint-Seans-evoodo »Lira in liarpa , za mešani pevski zbor, orkester in soliste. Opozarjamo na to že sedaj naše občinstvo, ki sc bo sigurno rado odzvalo vabilu Matice in o-biskaio koncert iz dveh razlogov: Prvič bo to glasbeni in umetniški užitek, kot ga imamo le redko priliko čuti pri nas, drugič bo pa vsak Mariborčan pokazal s svojim obiskom, da ve ceniti delo, ki ga višijo idealni in požrtvovalni naši Matičarji za 'svoj Maribor.
Predavanje senatorja dr. Frangeža iz Zagreba. Včeraj jc predaval z velikim u-spehom številnemu občinstvu v Ljudski univerzi o politično ekonomskih odnosih Jugoslavije napram Italiji in Nemčiji, o jugoslovanski gospodarski preorientaciji ter o gospodarskem vprašanju Podonavja, bivši minister, senator dr. Frangež iz Zagreba. O predavanju bomo še poročali.
Iz učiteljske službe. Za upraviteljico na 3. dekliški osnovni šoli v Mariboru, ki je služila doslej kot vadnica bivšemu ženskemu učiteljišču, je imenovana učiteljica gdč. Milka Bračičeva.
Volitev »iniss Maribora 1934«. Jutri, v nedeljo 22. trn. ob 21. bo v’ »Veliki kavarni« senzacionelna prireditev. »Liga mternatiopale pour beaute et cultufc« v Berlinu išče najlepšo ženo iz Maribora, ki dobi naslov »Miss Maribor 1934 ter trak za mesto Maribor. Zmagovalka v tej konkurenci bo sodelovala pri izvolitvi miss Jugoslavija, ki bo poleti v nekem letovišču. K tej konkurenci bo imela miss Maribor prosto vožnjo in prehrano. Za zmagovalko in tri najlepše žene so mariborski trgovci darovali dragocena darila. Vodstvo konkurence za volitev miss Maribora jc v rokah člana uprave Lige g. Olafa Barrouja;
Usoden padec z lestve. V Rošpohu jc padel včeraj- z lestve 60Jetni delavec France Puhmaii tako nesrečno, da si je zlomil obe nogi in dobil hujše notranje poškodbe. Poklicani reševalci so ga takoj pripeljali v bolnišnico, kjer so ponesrečencu nudili prvo pomoč
URO VESELJA sebi in svojim boš
napravil, če naročiš odlično slovensko družabno revijo „NAŠA POffA“. Celoletno Ditl 6Qf*. Ljubljana, poštni predal 114. o
Sokol Maribor II. — Pobrežje. Prve priprave za tombolo, ki jo priredi društvo na binkoštno nedeljo 20. V. 1934 na Trgu svobode so v polnem teku. Članstvo, ki je prejelo prošnje In Vse cenjene trgovce in industrijce že sedaj naprošamo, naj ne odklonijo naših nabiralcev ki se bodo v prihodnjih dneh zglasili pri njih; ali pa naj pošljejo svoje darove v osnovno šolo na Pobrežje. Naj bi bil dobitek še tako majhen, iz srca vam bomo hvaležni zanj!
Sokol Maribor III. opozarja, da se že dobijo karte za tombolo 6. maja t. 1.
Železničarji, člani »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru« se
vabijo, da se udeležijo občnega zbora -zadruge, ki bo v nedeljo 22. tm. ob 8. uri dopoldne v Narodnem domu, zaradi važnosti polnoštevilno. Člansko izkaznico ali nakupno knjižico prinesite s seboj!
Društvo »Jadran« v Mariboru obhaja letos 15-letnico obstoja. Dne 2. septembra bo proslava združena z veselico. — Prosimo vsa društva, da to upoštevajo! Odbor.
Dijaki državne trgovske akademije v Mariboru prirede danes v soboto 21. tm. ob .20. uri v veliki dv-o-rani Narodnega doma II. akademijo- v proslavo jugoslo-venskih junakov Krsta Frankopana in Pepra Z r inske ga.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru vabi vse članstvo in društvu naklonjeno občinstvo na svoj 23. redni občni zbor, ki bo danes 21. aprila ob 20. uri v restavraciji Narodnega doma. Prosimo za polnoštevilno udeležbo!
Redni občni zbor Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru bo jutri v nedeljo 22. aprila ob 8. turi zjutraj v veliki, dvorani Narodnega doma.
Slovensko lovsko društvo, podružnica Maribor, sporoča svojim članom, da bo v torek, 24. tm. ob 20:30 pri »Orlu prijateljski sestanek, združen z zanimivima predavanjima lovskega pisatelj urednika Lovca Vladimira Kapusa in polkovnika Margetiča. Člani SL D sc pozivajo, da sc prijateljskega sestanka udeleže v čim večjem, številu.
Moška in ženska podružnica CMD imata svoj redni občni zbor v sredo 25. tm. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Vljudno vabljeni vsi člani in prijatelji društva, ki nameravajo pristopiti. Odbor.
Radio Ljubljana. Spored za nedeljo 22. t. m.: Ob 8.15: poročila; S.30: gimnastika (Pustišek Ivko); 9.00: versko predavanje (dr. Ciril Potočnik); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz franc, cerkve: 9.45: plošče; 10.00: zdravstvo: Vojni plini (dr. Korbar Avgust); 10.30: operetna ura: Pojeta ga. Poličeva in Mirko Jelačin s spreniljevanjem radio orkestra; 11.15: slovanska glasba, izvaja radio orkester; 12.00: čas, plošče: 16.00: o debeloplod-nem kostanju in domačem orehu (Nego Anton); 16.30: fantovski kvintet iz Dev. M. v Polju; vmes citraški tcrcet »Vesna«; 20.00; prenos »Libuše« iz ljubljanskega gledališča, v odmoru: čas in poročila. V ponedeljek 23. tm.: ob 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13.00: čas, plošče: 18.00: gospodinjska ura:	Žena-in
alkoholizem (Govekarjeva); 18.30: Wcst-f a lija (Rudolf Kresal); 19.00:	plošče;
19.30’: zdravniška ura (dr. Bogomir Magajna); 20,00: komorni trio (gg. Korošec, Gregorc, llaiiek); 21.00: narodne v vprašanjih in odgovorih; 21.30: radio orke-ster; 22.15: čas, jX)ročila, lahka glasba.
Grajski kino. Dto vključno nedelje vele film »Manulescu«. Svetislav Petrovič mien Richter, iiildebrand, Palkenstein! Kampers itd. Od ponedel jka dal te Ramon Novaro »Matura ljubezni«.
Kino Union. Od danes dalje čarobna Lebarjeva opereta »Carjevič« z- Marto kggertovo in opernim pevcem H. Slioen-kerjern.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah v kolkih, usedu se u-porablja naravna Franc-Jožefova voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kannl-i
Narodno aiedališfe
RPPnr>To*7.
Sobota, 21. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Znižane cene.
Nedelja, 22. aprila ob 15. uri: »Jurček«. Globoko znižane cene od Din 15.— navzdol. Ob 20. uri: »X. Y. Z.«. Uprizoritev »Dramskega studia Zveze kulturni!] društev«.
Ponedeljek, 23. aprila: Zaprto.
Torek, 24. aprila ob 20. uri: »Hokuspokus«. Znižane cene. Zadnjikrat. Red B.
Globoko znižane cene veljajo pri otroški predstavi »Jurčka«, ki bo v nedeljo, 22 tm. ob 15, uri. Najcenejši sedež se dobi že za 4 Din, tako da je obisk tega u-spelega in prav zabavnega dela omogočen tudi najširšim slo-jern.
Poslednja uprizoritev napete in duhovitih domislekov polne komedije Curta Goetza »Hokuspokus« bo v torek, 24. tm. za red B. Veljajo znižane cene.
»Nora« je eno najboljših del slavnega pisatelja Ibsena. Sedaj ga pripravlja, ma-, riborsko gledališče kot zadnjo letošnjo premiero za abonente. Mariborska uprizoritev bo še prav posebno zanimiva, ker gostujeta v glavnih ulogali prvaka zagrebške drame Vika Podgorska in Hinko Nučič. V ostalih ulogali nastopijo Kraljeva, Dragutinovičeva, Skrbinšek in Furijan.	__________
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sbuj-šatiju, bledici, obolelosti žlez, izpuščajih na koži, tvorih uravnava »Franz Joselo-va« voda izborno toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo- najnežnejši otroci dobro prenesejo »Franz Josefovo« vodo. »Franc Joseiova« grenčica se dobi v vseli lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Nočna lekarniška služba. Prihodnji teden ima nočno lekarniško službo Vidmarjeva lekarna pri »Sv. Arehu« na G: a vnem trgu.
Združenje trgovcev v Mariboru opozarja občinstvo, da morajo trgovci in obrtniki po novih predpisih od 20. aprila dalje izdati vsaki stranki, ki kupi za preko 20 Din blaga, kol kova n račun. Ta taksa znaša za račune od preko 20 do vključno 100 dinarjev 50 par, za račune preko 100 Din pa 1 Din, kupčije do 20 Din so pa kolka proste. Ker trgovstvo brez povišanja cen blagu ne more nositi teh stroškov, je trgovstvo vse dravske banovine sklenilo, da se bodo kolki prira-čunavali na računih.
Tekmovanje za svetovno šahovsko prvenstvo. Šesta partija z a šahovsko svetovno prvenstvo med dr. Aljehinom in Bogoljubovoni, ki ie bila v sredo prekinjena^ v ugodni poziciji za dr. Aljehina, je v četrtek končala remis. Ta partija se je odigrala v Freiburgu. Do sedaj je dr-Aljehin dobil dve partiji, štiri pa so čislale neodločene. Stanje po šesti igri je naslednje; dr. Aljehin 4. Bogoljubov pa 2 točki.
Današnji trs je bil kljub deževnemu vremenu precej dobro založen. Slaninarji so pripeljali 22 voz zaklanih, prašičev, okoliški kmetje pa 15 voz krompirja, Čebule in 2 voza sadja. Bogata izbera je bila na kokošjem trgu, kamor so okoli-čanke prinesle -nad 1.500 kokoši, puranov, gosi in piščancev. Precej je bilo na t'!.sii mleka in mlečnih izdelkov. Jajca so Prodajali po 0.5.0 do 0.75 Din, liter mleka pa po 1.50 Din do 2‘50 Din. Branjevke in okoliške kmetice so sc dobro založile z zelenjavo, ki ji je cena precej padla.
Zaplenjeno meso. Mestno tržno nadzorstvo jc danes dopoldne zaplenilo nekemu okoliškemu mesarju 60 kg govedine in 70 kg teletine. Zaplenjeno meso bo tržno nadzorstvo prodalo v ponedeljek 22. tm. dopoldne na novem Glavnem trgu.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi oh 7. uri je kazal toplomer 1.2,3 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 10.8 stopinj C nad ničlo; barometer je kazal pri 17.4 stopinjah 740.7, reduciran na ničlo pa 738.7: 'relativna vlaga 82, v pretekli »oči je padlo 0.5 mm dežja; vreme je o-blačno in tiho; vremenska napoved ,*a pravi, da bo ostalo vreme oblačno, da niso izključene padavine in da bo ludi temperatura ostala »lespromerjena.
V	Mariboru, dne 31. IV. 1934.
MWHWW?T'.?"^g5c.M :g—^
Nemškonac onaSna ofenziva pod ščitom Dolltussovega autoritarnega režama prc i Slovencem na Koroškem
Ljudsko štetje na Koroškem - Zborovanje Sudmarke v Celovcu * Protssor Wuite trdi, da so Slovenci na Koroškem zgodovinski faisifikat	Nova	avstrijska	ustava	smrt	koroškega slovenstva
Še so v spominu obljube kancelarja Doli fussa narodnim manjšinam v Avstriji. Se so v zraku tiste njegove besede, ki jih je izgovoril na shodu v Beljaku, da hoče novi autoritarni režim v Avstriji biti Slovencem pravičen ter jim dati najelementarnejše svoboščine glede uporabe materinskega jezika v šoli, cerkvi in javnem življenju sploh. Toda to so bile le prazne obljube č’oveka, kateremu rastejo dogodki čez glavo. Na Koroškem je postavil za deželnega glavarja nemško nacionalnega zagrizenca generala Hiil-gertha, ki ima na vesti toliko gorja in solz podjarmljenega slovenskega ljudstva od Podjune do Osojskega jezera.
Če so dosedaj koroški Slovenci bili teptani in brezpravni, jih novi režim s koroško deželno vlado vred hoče enostavno zbrisati z lica zemlje. Kajti drugače ni mogoče razumeti gorostasnih sleparij, ki so se vršile letos v času ljudske ga štetja, na dan 22. marca v slovenskem delu Koroške. To ni bilo ljudsko štetje, ampak novi plebiscit pod nemško knuto, ki je žvižgala v teh marčevih dnevih stra hote nad koroškimi Slovenci. Popisni komisarji niso bili od občin za to delegirani odborniki, te je deželna vlada kratko malo odstavila, naše ljudstvo so popisovali in šteli od vlade imenovani nemsku-tarski učitelji in na mnogih mestih sumljivi tipi, brezposelni nemško-nemškutar-ski' polinteligenti, trgovski pomočniki itd-itd. Že sama rubrika v popisnih polah, ki bi morala določiti narodnostno pripadnost, je delo peklenskega namena, da bi mogel nemškonacionalni vampir pohla-stati čim več naše krvi. Te rubrike so bile redigirane in tiskane na Dunaju, torej se ne more kancelar Dollfuss izgovar jati na samovoljo posameznih nasilnikov koroške dežele. Rubrika smrtne obsodbe slovenstva na Koroškem se glasi: Pripadnost k kulturnemu krogu! — Toda števni komisarji se tudi te sramotne rubrike niso držali, temveč so postavljali plebiscitno vprašanje: Ali si za sem, ali sl za preko? Ali sl za Avstrijo, ali si za Jugoslavijo? Ali si za rimskega papeža, ali si za Srbe? Pri tem so grozili: Kdor se vpiše za Slovenca, bo plačeval desetkrat večje davke. Izgubil bo penzijo, njegovi otroci bodo zapostavljanl v šoli, njegova hiša bo čez noč postala žrtev pla mena, in kar je še več takih kulturnih cvetk iz nemškega abecednika, ki v srcu Evrope kljub vsem dogodkom zadnjih 2C1 let ni prišel iz veljave. Tako se je godilo po vsej slovenski Koroški in nemški
vampir se je zopet napil slovenske krvi. Toda obrisal si bo kmalu sledove te naše krvi in se bo vrgel zopet v pozo ter paradiral pred svetom pravičnega »kulturnega faktorja« in zavračal krivdo na Slovence same, Ses, jaz ne moreni zato, da se Slovenci sami priznavajo za Nemce...
Tako se Je zgodilo, da so letos našteli koroških Slovencev bore malo, tako malo, kakor je velika sramota nemškega nasilja. Tajili bodo seveda in kričali zopet na slovenske in srbske »Hetzerje«, ki ogražajo Koroško i« jo hočejo raztrgati. Toda ti strahopetniki naj si zapomnijo: Pride dan, ko omahne tudi nemški bič na Koroškem! Tedaj bomo šteli slovenske vrste pred licem vsega sveta in bomo vedno še ušteli dobrih 109.090.
Dne 15. aprila t. 1. je imela Stidmatka v Celovcu svoje zborovanje, na katerem je bil najglasnejši ziiani kapetan Maier-Keibitsch. ki je dokazoval potrebo, da se slovenstvo na Koroškem likvidira čim preje. Znani profesor dr. Martin Wutte pa je imel ob koncu zborovanja predavanje, v katerem je trdil, da so vse francoske geografske karte, v katerih je začrtana jezikovna meja na Koroškem, falsi-fikat. katerega so Slovenci podtaknili Francozom. Svečano je izjavil ta nevarni »učenjak« dr. Wutte, da mi več daleč čas, ko bodo Slovenci na Koroškem izginili in da bo treba Sildmarki misliti na pohod nemštva čez Karavanke dalje proti jugu. Zato je pozival prisotne k intenzivnemu raznarodovalnemu delu ter končal svoje predavanje s pohvalo beo-gradski centralni vladi, češ, da je korektna in so samo Slovenci v Ljubljani tisti,
Eksistenčni minimum. Na vsakem zborovanju, sestanku in shodu katerekoli delavske in nameščenske organizacije raz, pravljajo in se bijejo za takozvani eksistenčni minimum. Ne izide nobena številka strokovnega ali političnega glasila, ki bi ne posvečala svojih stolpcev boju za ta eksistenčni minimum. Vse to je posledica dejstva, da je dandanašnji delavstvo in nameščeiistvo premalo plačano za svoje trdo delo. Mezde, ki jih prejema, komaj zadoščajo za streho in košček kruha. Zagrebška delavska zbornica je sestavila pred kratkim indeks cen in dela v naši državi za lansko leto ter primerjavo z drugimi državami, kakor tudi za prve mesece letošnjega leta. Življenjski stroški zadnie mesece pri hrani padajo, pri obleki in obutvi so nekoliko po-
ki hočejo ovirati nemškega vampirja pri srkanju slovenske krvi na Koroškem.
Ni dvoma, da bo z novo avstrijsko usta vo izrečena smrtna obsodba nad koroškim slovenstvom. General liiilgert je razpustil vse občinske odbore, v katerih so sedeli Slovenci, v zloglasnih utrakvi-stionih šolah so učitelji nemškutarji podvojili agitacijo proti slovenskemu jeziku. Škofijski ordinarjjat kaj rad sprejema mogočne deputacije nemškutarjev iz slovenskih krajev, ki zahtevajo nemške pridige v slovenskih cerkvah. Oba škofa sta trda Nemca, titular je Bavarec, pomožni škof pa koroški Nemec, ki ima intimne zveze s tako zvanim »Heimatbun doni«, kjer dirigirata renegata nemški »pisatelj« Prane Perkonig in Meier-Kei-bitseh gonjo proti Slovencem. Javna tajnost v Celovcu je, da se nobeden ukrep koroških upravnih in cerkvenih oblasti, nanašajoč se na slovenski del Koroške, ne izvrši brez predhodnega odobrenia »Heimatbunda«, namreč g. Perkoniga in Meier-Keibitscha! Tema dvema se pokori v slovensko-koroških zadevah celo zvezna vlada na Dunaju.
Ali ni že prišel čas, da se naša vlada spomni na odredbe saint-germanske mirovne pogodbe, ki govori o slovenski manjšini na Koroškem? Ali ni že prišel čas. da se dvigne vsa slovenska javnost kakor en mož proti zatiralcem slovenske ga življa na Koroškem? Ali ni že priše! čas, da misli vsa slovenska in jugoslovanska mladina na naše brate onstran Karavank — da misli na nje tako, kakor je dostojno za mladino, ki se zaveda zgodovinske resnice; Bolje poginiti v boju, kakor se vdati in umreti brez odpora!
skočili, pri najemnini so pa ostali nespre nienjeni, kakor tudi pri kurjavi in razsvetljavi. Odrasli delavec porabi za hrano na mesec 219.87 Din, kar je seveda minimum, za obleko iti obutev pa 143.95 Din. Vsi minimalni stroški odraslega delavca so'znašali y letošnjem februarju 575.95 Din, k temu pa je treba še prišteti 10%. teh stroškov, tako, da so znašali vsi stroški na niesec 633.55 Din. Stroški na mesec za družino so pa znašali 1603.97 Din. To je skrajni minimum, pod kateri n se začenja beda in pomanjkanje. In če pri tem pomislimo, kako žive delavci, ki zaslužijo na mesec kvečjemu 500 Din, pa morajo preživljati številno družino, si kaj lahko predstavljamo njihov boj za eksistenčni minimum in za življenski obstanek.
Napredek elektrifikacije v mestu. V
lanskem letu je zabeležilo mestno elek-triško podjetje velik razmah in napredek. Za letos je zasnovalo širokopotezne načrte, ki jih postopoma realizira. Da je v konzumu električnega toka velik porast, je pripisovati naglemu razvoju industrije. predvsem tekstilne. Prejšnjim transformatorskim postajam v Melju S5 je pridružila še postaja za 250 ks, ki je namenjena za livarno kovin. Ker je dovajal tok meljskemu omrežju ie 1 daljnovod. se je često pripetilo, da je bilo zaradi defekta vse ondotno omrežje brez e-lektričnega toka. Temu je odpomoglo podjetje z novim kablom, ki ga je položilo v Klavniški ulici, dalje ob Brodu v Trstenjakovi in v Motherjevi ulici. Dela so bila prejšnji teden končana in je kabel dolg približno 1 km. Pri teh delih je bilo zaposlenih 70 brezposelnih delavcev. V načrtu pa so še priključitve tovarn Ros-ner, .lugotekstil in Jugosvila, ki bodo skupno porabile 50 ks. Lepo pa napreduje tudi elektrifikacija okolice. Vzhodna napeljava v občini Kamnica in v Rošpohu-do Lavrenčiča, na drugi strani pa proti Sv. Urbanu do posestva trgovca Poša. je bila že letos v februarju dovršena. Tudi je mestno elektriško podjetje pojačalo prosti vod glavnega omrežja v Razvanju. Razsvetljava ceste proti Kamnici in elektrifikacija Sv. Kungote je še nerešeno vprašanje.
Tečaji za precepljenje plemenitih kostanjev. Na izpodbudo banske uprave in okrajnega načelstva v Mariboru desni breg, ki v interesu pospeševanja vzgaja debeloplodni kostanj »Maron«, bodo v okraju Maribor, desni breg, tekom meseca maja trije praktični tečaji v precepi je vanju kostanja. Tečaji bodo pod nadzorstvom okraj. kmet. referenta. Ob priliki tečaja se bodo med udeležence razdelili brezplačno cepi že debeloplod-nega kostanja »Marona«. Tečaji bodo v občini Limbuš 2. maja t. 1., zbirališče tečajnikov ob 14. uri pri poslopju ban. trsnice v Pekrah; v občini Hoče 5. maja t. I. zbirališče ob 14. uri pri gosp. Ha-manu. Razvanje št. 97; v občini Makole 10. maja t. 1. zbirališče ob 14. uri pri g. Majskem, Stransko, Makole. Priporoča se kmetovalcem^ posebno pa še o-nim, ki posedujejo gozdne kostanjeve nasade, da se tečaja udeležijo!
Panevropska gospodarska konferenca bo v dneh od 16. do 18. maja na Dunaju. Avstrijska vlada je dala konferenci na razpolago prostore v parlamentu.
Boj brezposelnih za obstanek. Pred kratkim je bilo v Ljubljani ustanovljeno društvo »Delo in eksistenca«, katerega namen je združiti vse brezposelne brez razlike stanov, da bi tako skupno pričeli boj za svoj obstanek. Društvo ustanavlja tudi v Mariboru svojo podružnico in bo prav gotovo precejšnje število članov.
J. S.:
V naši Dalmaciji
DUBROVNIK.
Na^, vodja in voditeljica sta sl nabavila lajhne žabice — take iz pločevine, ki Pokajo, seveda — za naš signal. Jasno, da cim sta žabici zaregljali, smo se nemudoma zbrali okrog njiju. V Dubrovni-ku ie namreč mnogo ljudi in kaj lahko se izgubiš od svoje družbe. Dekleta so si pa kupila pisane kapice; že ne samo zato, da bi jih ne izgubili. Tako opravljeni smo šli na obisk v Dubrovnik.
Ko smo prejšnji večer stopili pred mest nimi vrati iz cvilečega tramvaja, smo jo mahnili z majavimi koraki starih pomorščakov kar naravnost preko promenade. Tudi v Dubrovniku tvori dijaštvo absolutno večino izprehajajočega se občinstva. Visokorastli fantje:	elegantno
opravljeni, z dijaškimi čepicami, tako ma 'o Postrani, in dekleta s čepicami hudo Postrani, ki jih le še nevidna sila vzdrži na rjavolasih glavicah. Nekaj radovednih pogiudov, temperamentno govor jenje in smeh. Bogata svetloba je li-iz izložbeiiih oken. Tu in tam se je izluščilo iz polteme bogato ornamenti-rano pročelje. Zrak je bil mehak kakor fin baržun. — Pa je postal zatohel in težak, kakor žakljevina, ko smo stopali po temnem stopnišču v svoje prenočišče. Našli smo ga v »SvržrtlŠtu Ferijal-nog saveza«. Dvoje silnih dvoran v četr-
tem nadstropju obzidanega stolpa iz 16 stol. Na železnih podstavkih slamnjače, raztrgane in prašne, in druzega nič. — Ne vem za kaj so dvorani uporabljali stari Dubrovničani; prenočeval v njih pa takrat gotovo še ni nihče.
V	Dubrovniku je toliko lepega. Ves dopoldan smo letali po mestu, — Ne, ta dubrovniška arhitektura, in tudi književnost ne. to ni le posnetek italijanske. V tem harmoničnem prelivanju slogov, v tej umerjeni in smotreni graditvi ter pri-prosti lepoti je nekaj, česat ni nikjer drugod; to je naše, slovansko.
Povsod srečamo tujce: Nemce, Švicarje, Francoze. Spoznaš jih po pulmancah, gumijastih plaščih in malone vsi imajo fotografske aparate. — Kako znajo Du-brovčani ravnati s tujci! — Recimo v trgovini Čakam na svoj film. Vstopi dama, Nemka. Pozabila je torbico. Prodajalec, £lad, eleganten Dubrovčan, ji jo izroči. Pristavi še v gladki nemščini:	Poprej.
Madona, ste se zmotili in plačali preveč, izvolite! in ji vrne denar. Dama drži denar v roki; strmeča ga z negotovostjo spravlja v denarnico.
Ali Avstrijec, motociklist, je izgubil ves svoj denar. Obrnil se je na avtomobilsko zvezo Dubrovnik. Društvo mu je izplačalo zaprošeno vsoto. Hoče jim pustiti svoj naslov. Naslova ne sprejmejo:
—	Saj boste vrnili! ...
LOK RIJ M.
Ponoči je deževalo. Še je puhtela vlaga iz zemlje tja gori proti bogato zele-
nemu vejevju. Mehka je bila steza in tihi koraki. Poglej, tam spodaj je modro morje! Z belimi rokami objema krvave čeri. In nad nami med zelenimi vrhovi to sanjavo južno nebo. — Kitara je zavrisni la. Zavrisnili in zapeli smo mi, seveda, ker smo Slovenci.
Vstopili smo v raj Jugoslavije. Za vstop plačajo dijaki dinar. — Raj pa je last bolne dece. Tako je prav! — Mimo okrevališča nas je vodila bela steza naprej ob živi meji rožmarinovi. Nekoliko stopnic navzgor: vedno zeleno drevje nas je sprejelo v svojo gosto senco; cvetoči grmi vmes in kamenita vaza z vitko graciozno agavo; tam dalje palme v razkošnem zelenju, kakor bi želele vzkipeti proti nebu ter v svoji nemoči povešajo dolge tenke prste navzdol k materi zemlji; in limonovci s krasnimi visečimi plodovi in zlate krone pomaranč; povsod še biserno-belo cvetje in resnobne, je-klenosive agave ob strani. — Ko sta ure jala ta vrt, sta se človek in narava pač sijajno sporazumela.
Na rtiču otoka smo se ustavili. Valovi so doneče udarjali ob razbito skalovje. Hiteli so proti nam, kakor da bi nam iz daljnjih celin prinašali veselih novic. Ostrmeli smo in dolgo zrli v to veličastno lepoto obzorja in morja.
BOKA KOTORlSKA.
Bila je nedelja, pravoslavna Velika nedelja, ko smo pluli s »Kraljem Aleksan-
drom I,« proti Boki. Velika elegantna ladja je gladko polzela po mogočnih bleščečih se valovih proti vzhajajočemu sohi cu. Na krnu smo stali — pa ne vsi: nekateri niso hoteli o morju ničesar slišati
— in čakali, kdaj nas bo dvignil na svoj hrbet kak prav nesramen val. Ikdoben veter je bril in nam tulil na ušesa svojo čudno melodijo; deklicam ie mešal lase. jih poljubljal na oči, da so se solzile: če so se pa zasmejale, jim je smuknil v usta.
— Kaj, če bi potovali tako dalje iti dalje proti jugu, v Atene na primer a H še naprej? — Nikdar jim ni zadosti, nikoli niso zadovoljni, porečete.
Skozi utrjena vrata smo zaokrenili v Boko Kotorsko. Morje sc je poleglo kakor bi se zresnilo. Nad pogorjem so še visele sive meglene zavese. — Pristali smo v Hercegovem. Na pomolu so čakali mornarji, same silne mlade postave.
— v. e poslednji kos odprtega morja se je skril za gričevjem. Njegova površina se je le se gubančila. Skozi to mirno globoko modrino je rezal beli kljun ladje sv°j° P0*- — V zalivih so bile usidrane naše vojne ladje. — Nad gorami so se trgale megle. — Odkril se je Orjen v svojih silnih oblikah. »Kralj Aleksander I.« je plul le še Čisto počasi. Na obeh stra neh soteske so rastie silne stene v nebo. Zadnje meglice so splavale z gore v ju-trnje nebo. — Lovčen! Neomajno in kraljevsko je kipel v sikie višave. Njegovo po;,.. č.elo je krasil bleščeč snežni di-jadetn. -— Trobojnica na krnu ladje ie trepetala v vetru •..
Kulturne vesti
Maribor kot književni in knjižni center
Mariborske založbe pred in po vojni. Tiskovna založba In Cirilova knjigarna. Pobuda za nadaljnje delo.
Poleg našega književnega in knjižnega središča Ljubljane je razvijala v tem oziru v predvojni dobi največjo aktivnost
slovenska Gorica. Spomniti se moramo samo goriških pisateljev in publicistov, kakor tudi Gabrščkove »Slovenske knjižnice* in drugih izdaj njegove knjigarne, potem Slovenske Socialne Matice z njenimi edicijami, naše najodličnejše znanstvene revije »Vede« itd. Trst je v ten; oziru zelo zaostajal; Celovec je pošiijai v svet sicer največ slovenskih knjig, a večinoma samo redne izdaje Mohorjeve družbe in v izrednih šolske knjige; Celje in Maribor sta pa bila več ali manj pasivna. V Mariboru je tiskala nekaj poljudnih knjig Cirilova tiskarna, v Celju pa je izšlo kdaj pa kdaj kako manjše delo.
Pa tudi po vojni, kar je razumljivo, je Ljubljana obdržala primat. Mimo starih založb so se osnovale tam (zraven stare Slovenske Matice) kot knjižne družbe še Vodnikova, Cankarjeva in Kmetijska Matica, novo usmerjene pa Modra ptica. Hram, Tiskovna zadruga. Jugoslovanska knjigarna. Mladinska Matica, Krekova knjižnica, Socialna knjižnica, Nova založba itd. Delo Celovca je prevzelo z Mo horjevo družbo Celje. Število izrednih publikacij se je pomnožilo in tudi kvalitativno znatno zvišalo. Mimo tega izhajajo v Celju tudi knjige drugih založb, posebno mladinske. Gorica se z Goriško Matico in Goriško Mohorjevo družbo drži kljub sicer obupnim razmeram. Trst pa ima svojo založbo »Luč«.
In Maribor? Spal je dolgo nevzdram-l>3no spanje, v zadnjem času pa postaja vedno bolj agilen. Nima sicer nobene založniške družbe, podobne Mohorjevi, Vodnikovi itd. ali pa Modri ptici, Hramu in drugim, zato pa ima dve pridni založnici: Tiskovno založbo in Cirilovo knjigarno. Kvalitativno prednjači prva, kvantitativno pa druga, ki je ohranila tudi v povojni dobi svoj poljudni značaj. Tiskovna založba se je kot zadruga osno-
Blaž Jurko: Moje dogodivščine. V založbi konzorcija »Nove Dobe« v Celju je izšla knjiga, ki prinaša življenjske dogodivščine danes 75-letnega, širom Slovenije znanega Blaža Jurka. Knjiga je vseskozi polna močnega humorja, verno nam slika svojo dobo. na zanimiv način v dobrem jeziku nam prikazuje burkaste doživljaje in dejanja lovca, večnega popotnika. 45 let na deželi delujočega učitelja, kmetovalca itd., ki je bil povsod v življenju po svoje na mestu, polnokrven in samosvoj, kakor je danes, žal, takih osebnosti čim dalje manj med nami. Avtor sapi trdi, da je življenje še vedno lepo, samo živeti je treba znati. Nauk, kako se to doseže, nam nudijo pestri, tu opisa-
vala že skoraj pred 10. leti, a sprva ni delovala; zgenila se je šele v zadnjem času in nam izdala knjige; Rudoita Maistra pesemsko zbirko »Kitica mojih«, Maksa Žnuderla novele »Človek iz samote«, Radivoja Reharja novele »Vipavske povesti«, Maksa Šnuderla roman »Izgubljena zemlja«, »Malega risarja« in v komisiji Janka Glaserja pesemsko zbirko »Čas — kovač«. V tisku je sedaj za Meškovo šestdesetletnico Ovnova študija o »Pisatelju Ksaverju Mešku«, ki bo obsegala okoli 10 tiskovnih pol. Cirilova knjigarna se izčrpava večinoma z izdajanjem zbranih spisov Karla Maya v slovenskem prevodu. Izven teh dveh založb izide malo, Če ne štejemo sem edicij Zgodovinskega in pa Muzejskega društva, ki so Mariboru lahko res v ponos. Najvažnejša knjiga je vsekakor prvi zvezek Šorlijevih »Izbranih spisov«.
Vse to izdajanje pa (razen Mayevih spisov) nima sistema. Ne bi bilo morda umestno, da bi Tiskovna založba izdelala založniški program, kakor ga imajo n. pr. Tiskovna zadruga v Ljubljani in druge založbe? Z dobrim akviziterjem bi se dali dobiti stalni naročniki, tudi če bi upoštevali v prvi vrsti le bivšo Štajersko, Prekmurje in Mežiško dolino. Tu bi se dala ustvariti potrebna baza. Obenem pa bi bil to tudi prvi temelj za izdajanje mariborske literarno-kulturne revije, ki jo nujno potrebujemo. Ker imamo sedaj tu Tiskovno založbo in Klub književnikov, so ostali pogoji že ustvarjeni. Če bi se založba resno lotila dela, bi do Božiča že lahko dokončala priprave, in Maribor bi stopil v novo leto z večjim elanom in ponosom. Potem bi morda kmalu dobili tudi Maistrove »Spomine«, na katere že vsi težko čakamo.
Dela je torej povsod dovolj in treba je le boljše organizacije. Maribor mora postati tudi v književnem in knjižnem oziru še važnejši center!	-r.
*
ni dogodki na najzabavnejši način. Kakor je avtor sam velik original, tako je originalna knjiga, ki pomenja novost posebne vrste. Lepo opremljena knjiga obsega na 132 straneh 49 poglavij.
Izbrani spisi Karla Maya. Cirilova knjigarna, ki si je nadela nalogo izdati v slovenskem prevodu celokupne spise Nemca Karla Maya, je izdala .ta mesec zaključ ni zvezek prvega dela »Sužnjev«. Sp:si Karla Maya so zlasti priljubljeni pri dora-ščajoči mladini. Posebno dečki segajo pci njih še danes s prav tako strastjo, kako" smo nekoč mi. čim smo se naučili toliko nemščine, da smo jih razumeli. Sedaj nemščina za Karla Maya ni več potrebna.
Murska Sobota
Ponovna dražba murskosoboškega gradu. Okrajno sodišče v Murski Soboli ,ie ponovno razpisalo dražbo za Szapari-jev grad in park. Grof Szapary je kot svo ječasni guverner Reke iti madžarski poslanik v Londonu, dobil od Dunajske krc ditne banke več milijonov kron za moderniziranje svojega gradu in posestva v Murski Soboti. Agrarna reforma pa ie njegovo veleposestvo razdelila in tako ni imel več sredstev, da bi vrnil dunajski banki posojilo. Zato je banka zaplenila grofu vse imetje. Na prvi javni dražbi leta 1930. je kupila grad in park murskosoboška občina za 2 milijona 300.000 Din. Kupno-prodajno pogodbo so odobrile vse oblasti in je že tudi ministrstvo ti • nanc odobrilo mursko-soboški občini dve milijonsko posojilo. Nastale pa so razne težkoče zaradi protesta banke, ki je smatrala, da je bila prodajna cena prenizka-Utegne se zgoditi, da bo po dražbi postal lastnik gradu kdo drugi in bo na ta način izgubila Murska Sobota ta lepi park.
Poljčane
Osebna vest. Marljiva in nadvse vestna knjižničarka tukajšnjega Soko'a. postna uradnica s. Anica KraŠovicova >c pii-
deljena na službovanje pošti v Šmarju pri Jelšah. Želimo, da se r.aša pridna delavka skoro vnel
Roko si ji zlomil. Turinov Andre.ičck sedemletni šolar ček I. razreda tuknišnje šole si je te dni domov grede zlomil roko. Pieko potoka, kamor - ic vsjk dan vodila pot, ni bilo običajne brvi. na ie deček preskočil potok, pri tem na padci tako nesrečno d.i si ,v pod kom )'<j 'm zlomil desnico. Zdravi se v domači o-skrbi.
Prvi kopalci so se pojavili retekli ponedeljek na bregu Dravinje, k.ir smo druga leta opazili šele v juniju. Kako tud-ne. saj je bila neznosna vročina, zabeležili smo celo v senci '25 stopim Tudi vsa rast je precej zgodnja, kar se pozna pr> nas že na prvi pogled po 3 o c n ki je do vrha zelen, medtem ko ozeleni do ^v. Jurija, t. j. do 24. aprila navadno šele do polovice svojega pobočja.
V	Studenicah pri Poljčanah i.riredc iu-tri v nedeljo igro »Davek na same*-
/OKOL
Tekme naraščaja Sokolske župe Maribor
Jutri, v nedeljo, 22. aprila se bodo vršile tekme naraščaja Sokolske župe Maribor. Tekmo so bile razpisane za moški in ženski naraščaj v višjem in nižjem oddelku ter tekme posameznikov za prvenstvo. Naš naraščaj bo tekmoval v orodni telovadbi (na vseh glavnih orodjih), v prostih vajah ter idejno.
Take tekme se vršijo sedaj po presledku več let. Kajti v zadnjih letih se je naraščaj pomerjal le pri lahkoatletskih tekmah ali tekmah v odbojki. — Vedno očitnejša nam je postala vrzel v vzgoji naraščaja, kjer se je pri takozvani modernizirani telovadbi polagalo vedno manj važnosti na orodno telovadbo-. Disciplina je pri oddelkih jela pešati. Vpraševali smo se po vzrokih in jih tudi našli. Orodje, ki smo ga jeli zapostavljati, se hoče ma-ščvati. Zakaj orodje, oziroma vse lažje in težje vaje na jem niso same sebi namen. Njihov pomen je dosti globlji. Pri orodni telovadbi se krepi volja telovadca, ker samo z vztrajno vadbo doseže uspeh. Orodna telovadba zahteva disciplinirane ga telovadca. S tem se izoblikuje njegov značaj. In še nekaj smo opažali pri našem naraščaju: premalo pozna Sokolsko idejo.
Spoznali smo, da tako ne more dalje, da tako ne smemo vzgajati naše bodoče sokolske generacijc. Kajti ravno oddelki
naraščaja so verna slika bodočnosti. Kakor bomo izoblikovali doraščajočo mladino, takšno bo naše članstvo. Pozneje se bo težko dalo vse popraviti.
Načelstvo s tehničnim odborom SŽM se zaveda svoje odgovornosti. Spoznalo je navadne hibe pri vzgoji naraščaja. Zato se mora storiti vse, da se to popravi. Prva naloga vseh edinic se- glasi: »Povzdigniti orodno telovadbo pri naraščaju in ga vzgojiti v Sokolski ideji!«
Najboljše sredstvo, da se dvigne zanimanje, pa so tekme. In te sc kodo vršile jutri. Prijavljenega je okrog 80 moškega in okrog SO ženskega naraščaja. Moški naraščaj bo tekmoval v telovadnici deške meščanske šole, ženski naraščaj v telovadnici hum. gimnazije. Pričetek z zdrav niškitn pregledom ob S. uri zjutraj. Ob 7. bo seja sodniškega zbora: člani v telovadnici deš. mešč. šole, članice v telovadnici gimnazije.
Popoldne pa priredi SŽM vsemu naraščaju, ki je tekmoval, družabno po-poldne v veliki dvorani Narodnega doma. Tam se bo tudi izročil župni naraščajskl prapor zmagovalni vrsti višjega oddelka moškega naraščaja. Na tem mest-u vabimo na to popoldne tudi ves naraščaj mariborskih sokolskih društev, ki se tekem ni udeležil. Zdravo!
POZIV BIVŠI UPRAVI SOKOLA MATICE.
Odstopivša uprava in prednjaški zbor Sokola Matice imata v ponedeljek 23. t. m. ob 20. uri v društveni sobi v Narodnem domu važen in nujen razgovor. Bivši odborniki in prednjaki naj se razgovora zanesljivo udeleže. Zdravo!
Iz Sokola Matice. Uprava sokolske župe Maribor je imenovala za starosto sokolskega društva Maribor Matica odvetnika g. dr. Slavka Fornazariča, za načelnika pa br. Josipa Hvalcnca.
Nušičev »Navaden človek« na sokolskem odru v Studencih. Miniio soboto in nedeljo je uprizoril studenški sokolski o-der zabavno Nušičevo trodejanko »Navaden človek«. Da pride ta res dobra domača veseloigra do polne veljave tudi na diletantskem odru. morajo biti vsaj glavne vloge v spretnih rokah. Pa naštudirana mora biti prav temeljito, ker nastanejo sicer pri kratkih dialogih, ko segajo igralci drug drugemu v besedo, vrzeli ali pa zmešnjave. Tudi maskiranje mora biti v redu. In vsi ti trije pogoji so bili izpolnjeni. Zato ie pa uprizoritev tu-
di uspela, čeprav je sezija za take odre že prav za prav končana. Sobotna predstava je bila še dokaj povoljno obiskana. Slabši obisk je bi' v nedeljo, kar je razumljivo, ker gre marsikdo v prosto naravo in se mu potem ne ljubi še k gledališki predstavi. Navzoče občinstvo se je pa trem glavnim tipom nasmejalo do solz. Nušičev »Navaden človek« bo prav gotovo še večkrat napolnil studenško sokolsko dvorano v — prihodnji sezoni.
Sodne takse na plačilne naloge v meničnem postopku. Davčni oddelek, finančnega ministrstva je izdal tole pojasnilo:
V	sporih za nad 3000 Din za sklepe, s katerimi se razsoja na zahtevo več tožilcev ali proti več tožencem, se zviša taksa za 10% za vsakega tožitelja ali toženca, vendar ne čez 100%. To velja tudi za pri mere vzporednega pristopa v procesu. Ta prirez je utemeljen, ker povzroča pristop sodišču več dela. Zato se ne nanaša samo na sklepe, ki jih izreka sodišče v obliki razsodbe, temveč tudi na tiste, ki jih sodišče izreka v obliki sklepa, plačilnega naloga ali končnega sklepa.
Spor!
Cakovečki SK : ISSK Maribor
V nedeljo 22. aprila ob 16’30 na igrišču ISSK Maribora
Potovanje okrog sveta glavni dobite';
Pri žrebanju neke sovjetske loterije ' Rusiji je zadel glavni dobitek dela' moskovske ohčinske clektnske centrale neki Fokin. Komisija ie srečnemu dob1* niku ponudila 5000 rubljev, vendar de lavec to ponudbo odklonil in izrazil IjOi da bo rajši krenil mi i'11?	>
Jutri bo zopet živahno na vseh naših nogometnih igriščih. Nadaljuje se boj Za nogometno prvenstvo podzveze, ki je posebno letos izredno zanimiv, ker daje prvaka. ki pojde v ligo. V Mariboru bo e-najstorica Čakovečkega SK naletela v partnerju ISSK Mariboru na nasprotnika, ki bo vsekakor skušal spraviti pod streho iz tega boja nadaljnji dve točki. Ta stvar s Čakovečkim SK ne bo enostavna, in dovolj za presojo moči je, ako primerjamo rezultate, ki sta jih ta dva nasprotnika v zadnjih svojih tekmah dosegla. Lani je bil ISSK Maribor v Čakovcu premagan z rezultatom 1:4, SK Celje je bil pred 14. dnevi v Čakovcu poražen z 1:3, SK Celje pa je prejšnjo nedeljo v Ljubljani igral /• Ilirijo 2:3. Čakovčani so
Celjski atletiki v Mariboru. Da se SK
Železničar čimbolje pripravi za prihodnjo prvenstveno tekmo, ki jo odigra pr -llodnjo nedeljo 29. t. m. proti ISSK Mariboru. je povabil kot sparing partnerja celjske Atletike Po zadnjih rezultatih 'iodeč .so Atletiki v prav dobri formi, tako, da lahko pričakujemo zanimivo tekmo. SK Železničar bo postavil svoje naj-boljše igralcč. ki se bodo morali resno mtrttditi, ako bodo hoteli agilne Celjane premagati. Tekma se bo odigrala dopoldne oh (o p;> nAvotr igrišču SK Žclez-
lepo napredovali in so dobro pripravljeni, saj jim je odprta najbližja pot do pod-zveznega prvenstva in stojijo sedaj na drugem mestu prvenstvene tabele. Torej stvar ne bo kar tako enostavna in se bodo morali Mariborčani resno potruditi in pokazati vse svoje znanje, če bodo hoteli zmagati in ostati v prvem razredu.
V	primeru, da bo ISSK Maribor tekmo izgubil, ne bo več mnogo upanja, da •> stane v prvem razredu in bo moral v jeseni tekmovati v drugem razredu. Tekma se bo odigrala ob vsakem vremcmi na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu in se bo pričela ob 16.30. V predtekmi ob 15. se srečata rezervi ISSK Mar bora in SK Železničarja.
*
ničarja na Tržaški cesti. Tekmo bo sod-g. dr. Planinšek.
SSK Maraton sporoča, da se prion -lahkoatletski miting jutri, v nedeljo ob 9. uri na Livadi. Prijave sc sprejemajo še do jutri ob 8.30 na Livadi.
Pričetek teniške sezone. Jutri, v nedeljo 22. t. m. se prične v Mariboru prvenstveno tekmovanje teniških klubov, in sicer sc bodo srečali na teniških igriščih SK Rapida dame in gospodje SK Železničarja in SK Rapida. Tekmovanje se bo pričelo dopoldne ob 9, uri.
MARIJ SKALAN;
41
Roman iz prazgodovine človeštva.
>Da, ubijalca. Smrt jima!« se je vmešal debeluh.
?Oba p“ičata namenoma krivo,« je vzkliknil Aitagad.
»Lažets,« sta pritrdila Savadagak m Buramak. »Midva sva se samo branila.*
»To ničesar ne spreminja!« ju je zavrnil Libis in naročil stražarjem: »Pripeljite deklici!«
Savadagak in Buramak sta se zdrznila in ozrla proti vhodt V dvorano sta vstopili Ista in Upa. Ko sta zagledali svoja ljubimca, sta zaihteli ter hoteli planiti k njima, toda vojščaki so ju zadržali in prisilili na kolena.
»Vi dve sta sestri Ista in Upa, hčerki zlatarja Ulamaka,« ju je ogovoril Libis. »Bili sta na praznik svetega Ibisa s tema dvema rojakoma.«
»Da gospod, bili sve,« sta vzkliknili med ihtenjem Ista in Upa.
»Izbrali sta ju.«
»Da...«
»Ista, starejša,« je nadaljeval vrhovni
sodnik, »povej, sta Savadagak in Bura mak umorila Nairisa in Adnirarisa?«
»Milost, gospod!« je vzkliknila Ista »Buramak je nedolžen.«
»Potem je ubijalec Savadagak? :
»Tudi on je nedolžen .. .<•
»Kdo je tedaj ubijalec?«
»Ne vem.«
»Lažeš,« je dejal trdo Libis. »če ne boš govorila resnice, boš darovana skupaj z njima! Obtoženca sta sama priznala. da sta ubijalca Nairisa in Adnirarisa.«
Ista se je začudeno ozrla najprej p j Buramaku in nato po Savadagaku. Potem je dejala kakor sama sebi:
»Priznala sta ...«
»Da,« je pritrdil Buramak. »priznala sva, da sva se branila. Pove.i resnico; če nama ne želiš slabega.«
»Potem bom govorila,« ie dejala Ista. »Nairis in Adniraris sta naju zasledovala že v svetišču pri proslavi ptice krvi in zaljubljene mesečine, midve pa 'ju nisve hotele izbrati, ker ljubivc Buramaka in
n——mm i« m im up m im umi m—i ii« i m...'~i
Savadagaka. - Potem, sta šla za nami v zabavišče, žalila najina izbranca in zahtevala, da naju izročita njima. Ker sta se uprla, sta potegnila bodala in napadla Buramaka in Savadagaka. Midve sve mirili, toda 'zaman. Šlo je za življenje, dva sta morala biti mrtva. Zmagala sta obtoženca, ker sta bila spretnejša.«
»Resnico je govorila.« je pritrdila Lipa. »Krivi pa sve midve, ker sva ju izbrali in vodili v zabavišče, da bi se umaknili nasilnima zasledovalcema. Ce terjajo vaše postave kazen, kaznujte naju. njima pa prizanesite, ker sta nedolžna!«
Zaihtela je znova in si z rokama zakrila obraz.
»To je ljubezen...« je dejal Libis. »Žrtvovati se hočeta za greh vajinih ljubimcev?«
Njegove nadaljne besede je prekinil nenadni udarec na gong in prihod telesne straže faraona faraonov, ki je vstopil v dvorano visoko vzravnan. Sodniki so se mu poklonili. Nastala ;e grobna tišina. Semiš Ofiris je šel molče med sodnike in sedel na blazino, ki mu jo je odstopil Libis. Potem je tleskni! z rokama. Pri vhodu so sc pojavili sužnji, ki so nosili v nosilnici princeso Evalasto. Sodniki. Aftagad. obtoženca in priče so sc zdrz
nili. Sužnji so položili princeso pred Semiša' Ofirisa, kr je'-spregovoril:
»Princesa princes! Častnika tvojega očeta, kralja kraljev Ilavnagada, pribočnik Savadagak in tekač Buramak sta r.a praznik svetega Ibisa ubila moja častnika Nairisa in Adnjrarisa. Po mojih postavah sta zagrešila dvojen zločin in prelita kri Atlantov vpije po krvi Aztehov. Moji sodniki ju morajo obsoditi na smr* na žrtveniku svetega Apisa. Njuna kri je kri tvojega ljudstva, sladki sad sigme. Njuna smrt pade kakor senca svetega šakala Anubiša, boga mrtvih, na vso deželo večera. Mojo milost spremeni v nemilost. Prosiš usmiljenja?«
Evalasta je bila v sebi strašen boj. Vedela je, da z eno samo besedo lahko reši življenje obema častnikoma, a tudi to. da bi ta beseda pomenila njeno ponižanje pred njim, ki si jo hoče prisvojiti kakor podarjeno mu blago. Ni vedela, kaj naj stori. V dvorani je bil molk;'slišalo se je samo tiho ihtenje Iste ir. Upe in nemirno dihanje obtožencev.
»Molčiš, cvet večernih gora?« je dejal Semiš Ofiris. »V tvojem , srcu ni usmiljenja. Sem se motil, ko sem pričakoval, da boš izprosila milosti dvema sinovom; ljudstva azteškega?«
Veliki knez pometa ulice.
Veliki knez Sergej Vladimir Vladimiro-vič je sedaj v Bukarešti pomožni cestni pometač. Javnosti bi bila najbrž ostala njegova težka usoda prikrita, da se ni pojavil radoveden novinar, ki je na kolodvoru videl, kako si neki tujec zaman prizadeva, pojasniti redarju nekaj v francoščini. Kar je prišel cestni pometač 'm dal tujcu potrebne informacije v brezhibni francoščini, potem pa je hitro odšel. Novinar jo je ubral za njim in pri kozarcu vina jc zvedel, kdo je izobraženi cestni pometač. Mladost je preživel v razkošju, njegov oče je bil zadnji carski guverner na Kavkazu. Kot mlad veliki knez je stopil v elitni polk. kot častnik se je udeležil svetovne vojne, po revoluciji se je pa pridružil Wranglovi armadi. Po njenem porazu je pobegnil v Konstanco, kjer je odprl gostilno, pa je prišel kmalu na beraško palico. Nekaj časa se je preživljal s prodajanjem vžigalic, letos pa je bilo v Bukarešti mnogo snega, ki ga je kidal, da je vsaj nekaj zaslužil. Posrečilo se mu je končno dobiti mesto pomožnega cestnega pometača in sedaj upa. da si bo s pridnostjo in vztrajnostjo pomagal tako daleč, da dobi službo stalnega cestnega pometača.
Brezsrčna mati.
Pretekli ponedeljek je bil storjen v Pragi zločin, ki odkriva žalostno sliko trdosrčnosti, krutosti in pomanjkanja vsake materinske ljubezni. Skozi okno 4. nadstropja je vrgla 281etna delavka Marija Stibingerjeva svojega 3 mesece
starega sinčka. Otrok je priletel v loku čez ulico in padel na breg potoka. Z brega se je zakotalil v vodo, iz katere ga je potegnil neki šofer. Takoj so otročička odnesli k zdravniku, kjer pa je kmalu nato izdihnil. E ezsrčno mater so našli med množico, ki se je zbrala pred zdravnikovo hišo. Nič ni kazala, da bi ji bilo hudo in mirno je šla s stražnikom na policijo.
Operirana mumija.
V nekem laboratoriju v Londonu so operirali mumijo Ranofere. Mumijo so izkopali približno pred 30 leti in jc stara najmanj 5000 let. Mumija Ranofcre je najstarejša na svetu. Namesto reber, ki so ji manjkala, je dobila pri operaciji umetna rebra, popravili pa so ji tudi nekatere druge dele telesa. Tako bo torej lahko preživela še nekaj 1000 let.
Prebivalstvo sveta.
. Statistika, ki jo je izdalo Društvo narodov v Ženevi, pravi, da je bilo 1. 193?. na vsem svetu nad 2 milijardi ljudi. Od tega števila odpade na Azijo 1.103 milijone, na Evropo 506 milijonov, na Ameriko 252 milijonov, na Afriko 14- milijonov. na Avstralijo pa 9 milijonov duš. Zanimiva je primerjava statistike Društva narodov s statistiko, ki jo je istega leta izdelal Vatikan. Po vatikanski statistiki je na vsem svetu 341 in pol milijona katoličanov, od katerih jih živi v Evropi 209 milijonov, v Ameriki 109 milijonov, v Aziji 16.5 milijonov, v Afriki 5 milijonov, v Avstraliji pa 1 in pol milijona.
Razno
SVETU PREMOG DIN 37.-sulii kolobarji Din 4.—, prevozi tovorov po znižani ceni. Tičar, Magdalenski park. Telefon 2715.	142S
POHIŠTVO
■astnega izdelka dobavlja do okrajno zmernih cenah Zalo-Sa pohištva združenih mizarjev. Vetrinjska ul. 22. nasproti "vrdke V. VVeisl.
Mali oglasi
Kupim
KUPIMO ŽELEZNO WERT-HEIM BLAGAJNO.
Pismene ofertc prosimo na 'tpravo lista pod »Blagajna«. 1569
KUPIM
tri oficirska angleška sedla. Naslov v upravi »Večernika«.
HRANILNE KNJIŽICE
kupim do -10.000 Dw. Ponudbe Hod »Gotovina« na upravo lista.	1593
Prodam
SPALNICA
vi trdega lesa, 950 Din, mize, omare, stoli, madracc, bela žima, posode, preproge na prodaj. Ruška cesta 3/1, desno.	1596
GOSPODARSKO
POSLOPJE
pripravno za stanovanjc, 553 m2 vrta, takoj prodam za 9000 Din. Lovska ul. 32, Pobrežje.	1604
REPA IN PES4
poceni na prodaj. Ptujska cesta 64.	1619
Pouk
NEMŠČINA lahka, hitra metoda, siguren uspeh. Naslov v upravi >Ve-černika«.	1605
Posest
HIŠE AH POSESTVA
od 30.000 Din. dalje, gostilne, trgovine, vile, mline, graščine prodaja Posredovalnica, Maribor, Slovenska ulica 26. 1617
Službo iiie
Uletna DEKLICA
išče službo pri krščanski družini. Ponudbe pod ».Pridna« tia upravo »Vcčernika«. 1610
TRAJNE KODRE,
vodno otidulacijo z najboljšimi tu- in inozemskimi preparati izvršuje salon M ra kič, Cankarjeva ulica ! in Kralja Petra trg 4.	1565
NAJMODERNEJŠE TKANINE
za pohištvo in zavese v vseli barvah in kakovostih. Novak, Vetrinjska ul. 7. Koroška c. 8. 1578
POMOČNICA
se sprejme. Janšek. \Vilden-rainerjeva ul. 8.	1597
ŠIVILJA
sprejme vajenko. Maribor, Ob bregu 16.	1599
Sobo odda
SOBO.
zračno, čisto in čedno opremljeno, z električno razsvetljavo, s posebnim vhodom, oddam- Na ozled med 7. in 19. uro na Ruški cesti 7/1. vrata Št. '7.	1=73
SOBA
solučna, liovooprcmijena, s strogo scpariratiitn vhodom, se takoj odda. Vrazova ul. 6, III. nadstr., levo-	1583
TRAJNE KODRE
na aparatu, ki ne peče, napravim lepo in po zelo nizki ceni. Cvetko Marin. Orožnova ui. 1-_______________1600
LEPA IZLETNA TOČKA!
Dobra pekerska vina od Din. 8.— naprej v gostilni pri »Pohorcu«, Očka. na Tezmi. 1608
Najceneiša
POKROMERI.IA
v Mariboru jc »Ruda«. Fran-kopanova ul. 10.	J012
Ure za birmo
od Din 45'— naprej
samo pH
Maserjevem sinu
Službo dobi
UČENCA
sprejmem v modno trgovino. Naslov v upravi »Vcčernika«. 1547
UČENCA
prejme foto-Japclj.
1581
IŠČEJO SE
za zagrebško žensko kapelo (narodna glasba) dve učenki s plačo. V poštev pridejo zdrave, solidne, ž večjo postavo in dobrim glasom, ne pod 16. let. Vprašati v pon-dcljek med 14. in 18. uro pri Sohl-u, Einspielerjeva ul. 2/1-1581
OPREMLJENO SOBO.
solnčno, s posebnim vhodom, oddam s 1. majem. Stross-maierjeva ulica 10/1.	1586
Stanovanje
DVO IN TRISOBNA STANOVANJA
za Din 500, 600 iti 700 oddani Naslov v upravi lista. ' 1568
IŠČEM STANOVANJE
S 1. majem ali takoj, šobo in kuhinjo ali sobo s štedilnikom. Naslov pustiti v upravi lista,	1592
SOBO.
opremljeno ali prazno, veliko ali tnalo, eventuelno i. uporabo kuhinje, oddam. Vrazcžva ul. 2/1.	1587
CISTO SOBO
lepo opremljeno, oddam. — Ruška cesta 3/1, desno. 1596
VELIKO PRAZNO SOBO
blizu parka oddam. Pismene ponudbe na upravo »Večer-nika« pod »Maj«.	1601
DVA GOSPODA
sprejmem v lepo. strogo se-pariratio sobo, eventuelno tudi na dobro domačo brano. Maistrova ul. 16. pritličje, vrata 4.	1002
SOBO
prazno ali opremljeno, oddam takoj dvema gospodoma. — Vrtna ul. 17.	1009
SPREJMEM GOSPODA
na stanovanje in hrano. Vr-banova ulica 28. pritličje, desno.	1616
PRITLIČNO SOBO
s štedilnikom oddam. Dravska ni. 8-_________________1607
TRISOBNO STANOVANJE
s pritiklinami oddam za 600 Din; Naslov, v upravi »Večer-tTika«.	1615
SOBO IN KUHINJO
oddam mali, mirni družini v Dušanovi ul. 3.	1616
Če so potrebne Vaše postelje ponovnega zrahljanja, če so potrebne Vaše inadrace ponovnega tapeciranja, če jc potrebno Vaše pohištvo nove prevleke, potem se obrnite do - nas. Postregli Vas bomo dobro in poceni. Da dosežemo največ-jo čistost, smo nabavili najnovejše in najmodernejši stroje za razčesavanje žime in afrika in izumili specialno napravo za čiščenje tapeciranega pohištva od prahu.
WEKA
MARIBOR
Za sv. Birmo
dobite pri nas naflepše blago
Trgovski dom, Maribor
OTVORIL SEM DANES
pri 3Uop gostilni na Tržaški cesti 38 (Oelauska pekarna)
gostilniški vrl,
senčnat in praui, od uetra in prahu zauarouan paradiž! Tožlil bom: odlična dalmat. in izvrstna Štajerska uina In pluo ir sodčka!
Priznana kuhinja
nudi gumar.ske posebnosti, kakor: piščance, ocvrtega kozlJKkB, fine narezke, morske ribe i. t. d.
Za prijazen obisk se priporoča
JOSIP POVODNIK, gostiinJiar
Na sestanku prevoznikov ki se je vršil v nedeljo 15. aprila 1934 v Mariboru
je bila določena sledeča tarifa:
za prevoznike s tovornimi avtomobili do 2 ton! 6.— Din, do 3 tone 7.— Din, od 4 ton naprej 8.— Din za kilometer. Vagonske vožnje, selitve (10 tonski vagon) loco 250.— Din, Ostale vožnje po dogovoru. — Za voznike s konji; dnevna vožnja s parom konj 140.—
Din. — Vagonske vožnje loco (10 tonski vagon) 200. - Din. —
Vožnja gramoza in peska od kubika v mestu 25.— Din; — iz okolice v mesto ali obratno 35.— Din. — Vožnja od ure 20,— Din.
Selitve in druge vožnje po dogovoru.
. i ■ ■	■ v
Združenje prevozniških obrtov v Mariboru.
posojilno 11.1 o. p. imun m m
USTANOVLJENA LETA 1882
Stanje hranilnih ylog 60 milijonov dinarjev
Rezervni zaklad 9,668.000 Din
Sprejema hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje rtajkulantneje
Za birmo
dobite pri urarju
Maribor, Kralja Petra trg (Magdalena)
po neverjetno nizkih cenah, ure, zlatnino in vse kar bi rabili za vašega birmanca.
Tudi Vam naš Jakob za malenkostno ceno izvrši vsako popravilo.
Oglašufte
ZLATO.
zlatnike in platino kupuje po najvišjih dnevnih cenah Mariborska afinerija zlata. Orož-lova ulica 8______________2642
JOS TICHY IN DRUG.
Konces. elektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56,	izpeljuje
elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motorjev, lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga oo kon-kurečnih cenah
Kupujte svoje po« trebMine pri naSih inserentih I
Letošnje, novo
BOK PIVO
PIVOVARNE UNION
izdelano iz pristnega barvarskega slada je prišlo danes 21. aprila v promet.
Okusno! Izdatno! Zdravo^
Posebno se priporoča kot krepilna pijača materam.
Za zgradbo Vaše hiše kupite najceneje :
Apno
Cement
Trsle
Nosilnice
Strešno lepenko Okovje za zgradbo
Štedilnike
Zreblje in žice Karbolinej in ka tran
Strešno in zidno opeko
Žične mreže
1614
v staroznani domači veletrgovin'
Maribor, Vodnikov trg
Zahvala.
7 težkih trenutkih, ko smo se za vedno poslovili od našega dragega sina
Ivana Gerielia
so nam bili mnogoštevilni izrazi sočustvovanja v veliko uteho. Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so počastili dragega popojnika na zadnji poti, predvsem prečastiti duhovščini, domačemu Sokolskemu društvu, zastopnikom Sokolske žuoe vsem ostalim Sokolskim društvom, viteškim sekcijam, Narodni odbrani, Nanosu, Nlrodni strokovni zvezi, zastopnikom Jadranske straže, nevskemu društvu „Zarja‘' in „J^dran‘, gg. govornikom za lepe hesede ob odprtem grobu in vsem daroval cem vencev in šopkov.
Vsem, vsem naša globoka zahvala!
Žalujoča rodbina Gerielj.
Galanterija drobnarije parfumerije pletenine papir itd.
8migo " .
Maribor, Vetrin ska 26.
g. mi
Pohištvo
iz
mizarska Wesiak
je poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam.
Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah.
Moderne kuhinjske opreme.
,,WEKf-Msr JtaiNrova 15
Kostanjev les
kupim skozi celo leto in vsako množino za najvišjo ceno, proti takojšnjemu plačilu.
ZLATICO KRALJ, Zagreb
OiorcUčeva utica 6/Jil.	1577
Ce bi moral mož ribati pod
mm
gotovo ne bi trpel mučnega dela svoje ženo in bi raje kupil ceneno : blago za tla
ICARTOLiJ es.” 3I" 3°-
kateri se da z lahkoto čistiti, se lahko položi brez. tuje pomoči, ker ni potrebno, da ie prilepljen ali pritrjen In se pri preselitvi lahko vzame seboj.
Hišne gospodinje so navdušene za kartolej, ker se Isti da dobro uporabiti ne samo v kuhinji, predsobi, temveč tudi v sobah s slabim podom. Samo tvrdka
W£KA MARIBOR
skrbi za hišne gospodinje, da imajo snažna stanovanja in malo dela..	379
Opravilna številka IX I 2806/33-9
Dražbeni oklic
Dne 28. maja 1934. ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga Grajska vrata vi. št. 105 Cenilna vrednost Din 79.049-30 Najmanjši ponudek Din 39.529-75
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča v Mariboru.
Sreske sodišče v Mariboru, odd. IX..
dn» 28. marca 1934.
Opravilna številka IX 1 3r)66/.->2-10
Dražbeni oklic
Dne 14. maja 1934 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 11 dražba nepremičnin.
Zemljiška knjiga 1) Grajska vrata vi. št! 2, 2) Grajska vrata S	vi. št. 337, 3) Orešje vi, št. 12
Cenilna vrednost ad 1) Din 308.393-50 ad 2) Din 69.O75,50 ad 3) Din 69.554-20 Najmanjši ponudek ad 1 in 2) Din 188.784-50 ad 3) Din 46.369-46
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil ria uradni deski sodišča v Mariboru.
Sresko sodišče v Mariboru, odd. IX.,
dne 12. marca 1934.
Centrala : MARIBOR
v lastni novi palači rta oglu Gosposke Slovenske ulice
Podružnica :	CELJE
nasproti pošte prei IUŽNOŠTAIERSKA HRANILNICA
36-1
Sprejema vloge na knjižice in tckoci račun po najugodnejšem obrestovpnju
Najbolj varna naložba denarja, ker jamči as« vlogic pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo Hr anilnica izvršuje vse v denarno stroko spadaioče posle ločno in kulantno
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., picdstavuik
'MNKO DETELA v Mariboru,