ifev. 113.
V Ljubljani, v torek. 23. mala 1911.
Leto XXXIX.
Velja po pošti: ==
2a celo leto naprej . K JB'— ?a pol leta „ . „ 13'— za četrt leta „ . „ 6-50 za en meseo „ . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno „ 29'— a ostalo Inozemstvo „ 35'—
p Ljubljani na dom:
U celo leto naprej . E 24'— za pol leta „ . „ 12'— za čotrt leta „ , „ 6'— za en meseo „ . „ 2'—
V upravi projeman mesečno E l-SO
; Inserati:;
Enostolpna petltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 * za dvakrat . . . . „ 13 „ za trikrat . . . . „ 10 „ za večkrat primeren popust.
Poslano ln reki. notice:
enostolpna petltvrsta (72 mm) 30 vinarjev.
5lzhaja:====
vsak dan, lzvzemš! nedelje ln praznike, ob 5. url popoldne.
03" Uredništvo je t Kopitarjevi nllol štev. 6/IQ. Rokopisi se ne vračajo; nofrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen Ust za slovenski narod.
Upravništvo |e v Kopitarjevi nllol štev. 6. Ttai Avstr. poštne bran. račun št. 24.797. Ogrske poštne hran. račun št. 26.511. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 4 strani.
No delo za ii
iv. Križ pri Kostanjevici, 20. maja 1911.
»Kmečka zveza« za kostanjcviški kraj, je imela dne 19. maja zjutraj voj letni občni zbor in obenem volilni hod za državnozborske volitve.
Četudi je bil delovni dan, bilo je se o 110 udeležencev nad 150. Podprecl-dnik »Zveze« č. g. župnik Pavlič je »tvoril zborovanje, pozdravljajoč zlasti lovega državnozborskega kandidata g. upnika iz Trebelnega, Hladnika. O de-ovanju Kmečke zveze je poročal domači g. kaplan. Omenil je, da ima Zveza 225 članov, priredila je tri javne olitične shode, imela tri odborove seje. pretočenem letu je skupno naročila pol vagona galice in 9000 kg umetnih nojil, kar jc vse oddajala po lastnih cnah. Letos jc pa Zveza dobila 120 met. centov galice po znižani ceni 48 K net. q.
Blagajnik Andrej Colarič je poro-ial, cla je imela Zveza prejemkov 3689 ;ron 39 v, izdatkov pa 3563 K 56 v, pre-litka je torej 125 K 83 v, ki jc obresto-losno naložen. »
Nato je sledila volitev novega od-jora. Za predsednika je bil soglasno iz-oljen Grame Jože iz Vinga. vrha. Osta-ih deset odbornikov je deloma iz Sv. (riža, deloma iz sosednih občin. Po ibčnem zboru se je volilcem predstavil ot novi kandidat za državni zbor č. g. upnik Hlaidnik.
Izjavil je, cla kandidira za. državni &bor, dasi osebno nerad, le vsled bridkega položaja, ki je zadel dosedanjega iržavnozborskega poslanca, nam vsem ako priljubljenega clr. Janko Hočevarja,. Izjavi tudi, cla kakor hitro se te razmere izpremenc, takoj rad odstopi istemu svoj mandat. Nato poroča gosp. Hladnik o delovanju S. L. S. v deželnem zboru v korist kmečkega stanu, ki obsega pri nas 70 odstotkov vsega prebivalstva. Razloži nov cestni zakon, po katerem bodo kmečke občine razbremenjene. Vse okrajne ceste postanejo namreč deželne, za katerih vzdrževanje bo plačevala občina dve tretjini, okraj pa samo eno tretjino. Doslej so gradili okrajne ceste okraji sami, po načrtu novega zakona bo pa prispevala dežela polovico. V okrajne cestne odbore pridejo povsod zastopniki občine, česar doslej mnogo občin ni imelo. Tudi bodo morali prispevati za ceste oni, ki doslej niso ničesar plačevali n. pr. južna železnica, denarni zavodi, razna velika
podjetja. Ker lx>do vsi deležni tlo-brote dobrih cest, naj tudi vsi prispevajo.
S. L. S. je v deželnem zboru tudi sklenila založiti poseben zaklad, iz katerega se bodo dajale podpore za občinske ceste, vaška pota, kakor tucli za važna gospodarska pota. Sprejeli smo načrt za. občinska mirovna sodišča.
V občinah, zlasti tam, kjer je sodnija oddaljena, bo smel občinski odbor izvoliti sodišče treh mož, ki bodo-skušali z lepo poravnati občane, ki so si prišli navskriž radi denarnih terjatev, mejnikov, služnosti na zemljišču ali stanovanju. Zlasti veliko važnost bo imelo to mirovno sodišče v zadevah razžaljenja časti, ker ne bo smela nobena okrajna sodnija sprejeti take tožbe, ako sc ne bo izkazalo, da jc domače mirovno sodišče poizkusilo spravo, a je bilo brezuspešno.
S. L. S. se trudi, da povzdigne živinorejo, radi tega je nakupil deželni odbor 231 glav plemenske živine sive pasme in jih oddajal po polovični ceni, le žal, da se ravno s tega kraja ni nihče oglasil.
Deželni odbor daje onemu, ki bi rad popravil stare hleve ali napravil nove, seveda po gotovem načrtu, ki ga zastonj izdela deželni inženir, primerne podpore 100 clo 300 Iv. Ni ravno treba kakih posebno dragih načrtov, zahtevajo sc dušniki in gnojnična jama.
Vlada je zahtevala v državnem zboru nov vinski davek — proti temu je naša S. L. S. soglasno se uprla —■ ker je gotovo, da je največji revež vinogradnik, ker je najbolj izpostavljen uimam. Ako država rabi večjih dohodkov, naj obdavči one, ki kaj imajo, razne fabrike, industrijska podjetja; saj je n. pr. samo praško žel. podjetje nosilo v letu 1909 54 odstotkov divi-dende itd., nc pa kmeta, ki jc najslabše plačan delavec.
Kakor jc S. L. S. tako v deželnem kakor tucli v državnem zboru doslej delovala, v korist kmečkega ljudstva, tako hoče tucli vnaprej. Čaka nas dosti dela.
Speljati se mora — saj lo zahteva državna korist sama — tretja železniška zveza s Trstom, za kar sc bo naša stranka z vso silo potegovala. Da bo ta železnica ravno za Sv. Križ največjega pomena, je samoposebi umevno.
Upeljatj se mora dveletna vojaška službena doba. Čc se v dveli letih fant ne nauči eksercirati, se t udi v treh ne bo! Navadno se tudi zgodi, da vojaku ravno tretje leto vojaške službe, ko mu
vaje ne delajo več preglavic in zato lahko bolj brezskrbno polega, tako zanirzi trdo kmečko delo in premišljuje, kako bi se ga otresel. Kmečki dom ga ne veseli več, njegove misli silijo v Ameriko, v razne tovarne itd. Tako vedno bolj primanjkuje kmečkih delavcev, kmetije propadajo.
Temu se bo kolikortolilto odpomo-glo z dveletno vojaško službo. Država je dolžna podpirati onega, od katerega jc odvisna njena moč in prihodnjost in ta steber države jc kmečki stan. Da bo pa vlada tucli izvrševala to svojo dolžnost, zato morajo skrbeti kmečki poslanci.
Z navdušenjem so sprejeli volilei izjavo svojega prihodnjega državnega poslanca.
Ko je predsednik dal na glasovanje, njegovo kandidaturo, je bila soglasno sprejeta.
Ivo so še volivci izrazili svoje želje glede naprave kapnic, gradbe cest, nakupa lesa v krakovskih gozdih, sc je 7, Živio-klici zaključil lep shod.
Cesarjevo zdravstveno slanje.
O cesarjevem zdravstvenem stanju se poroča z Dunaja: Cesar se jc najbrže ob zadnjih deževnih dneh zopet prehladi!. Splošno znano je, cla cesar na svoje zdravje zelo malo pazi in cla se tudi ob slabem vremenu vozi brez plašča okoli. Prehlajcnje je povzročilo hri-pavost, sledil je nahocl. Dvorni svetnik Neusser jc bil v Godollo 21. t. m. prvič poklican. Ogrski vladni krogi trde, da samo iz previdnosti, ker se cesarjevo zdravje ni poslabšalo. Suh, topel in čist godolski zrak je marveč ugodno vplival na cesarjevo hripavost, tudi kašelj, ki je moril cesarja na Dunaju, se je zmanjšal, dasi se ni popolnoma izgubil.
Prvotno so mislili, da ostane cesar samo do 25. t. m. v Godollu; ker pa cesar 111 popolnoma šc zdrav, so pozvali profesorja Neusserja, cla pocla svoje mnenje, če kaže podaljšati cesarjevo bivanje v Godollu. Ogrski ministri, ki jih je zaslišal cesar v avclienci v četrtek in petek, pripovedujejo, da cesar zelo dobro zgleda in da dela tako, kakor na Dunaju. Kašelj, čez katerega toži, vedno bolj izginja.
Nemški cesar Viljem je telefonično vprašal, kako da se počuti avstrijski cesar. Odgovorili so mu, cla cesar Franc Jožef ni bolan in da se ni Neusser pozval zato, ker bi sc bilo cesarjevo zdravstveno stanje poslabšalo. Ko je neki dvorjan minulo soboto vprašal cesarja, če ga ne utrudijo pogovori pri
pojedinah in avcliencah, je cesar rekel; »Ne. Počutim se izredno dobro. Osobito me veseli, ker pride toliko gostov.* Cesar se zelo čudi, da se sploh govori o njegovem zdravstvenem stanju. Profesor Neusser je že včeraj opoldne odpotoval nazaj na Dunaj. Cesarjevi zdravniki žele, cla bi sc podal cesar nekaj časa v kake južne toplice. Javnost se jo zaradi cesarjevega zdravstvenega stanja jako vznemirila, ker bi se bil moral 23. t. m. vrniti na Dunaj.
Nesreča na issHes-MoMinaim
Francosko časopisje jc zaradi ne* deljske nesreče na issyškem letališču zelo razburjeno. Ostro napada policijskega prefekta Lepina, ker jc premalo skrbel za varnost. Lepine se izkuša zagovarjati. Aviatiki in učitelji letanja izjavljajo, cla je Train popolnoma nedolžen. Napadajo tucli vojake, ki so stražili letališče, češ, da so s svojo surovostjo šc bolj ljudi zbegali.
Svarilo Monisu in Berteaux?a,
»Autorite« poroča, cla je potici j ski prefekt Lepine Bcrteauxa in Monisa ponovno opozoril na nevarnost, na letališču. Ministra ga pa nista poslušala, in sta sama vzrok, cla. sta se ponesrečila. Zadnji trenutek jima je še Lepine za-klical, naj se umakneta na desno, ka.r sta pa morala preslišati, ker sta se ognila, na levo in drla naravnost proti aeroplanu. Več vojakov je bilo krvavih. Vojakov, ki so morali vzdržavati red in skrbeti, cla bi množica ne udrla na letališče, je bilo malo. Na vsakih pet metrov je stal po en vojak, ka.r jo bilo odločno premalo, ker se jc zbralo do 200 tisoč gledalcev.
Zaslišavanje Trainovo.
Včeraj je zaslišal preiskovalni sodnik Bouquard Traina, ki je izpovedal, cla gruče ministrov ni videl, ker so jo zakrivali kirasirji. Ko se je izogibal ki-rasirjev, je zavozil v ministre, ki so na-ravnost drli v aeroplan. Train je ostal prost, ker so potrdile njegovo Izpoved vse priče in najbrže proti Trainu ne uvedejo kazenskega postopanja.
Bleriot o nesreči.
Znani aviatik Bleriot je izjavil o nesreči: »Letališče Issy-les-Moulineaux ni pripravno za polete. Kričeče sejmar-ske razstave pred Veliko množico niso upravičene.«
Berteauxove zle slutnje.
Berteaux se je razgovarjal pred tekmo z nekim poslancem. Rekel je:
LISTEK.
Josip Vandot:
Vil«.
Pripovedka iz davnih dni. (Dalje.)
O
Tema je še vladala po dolini. Mesec je ravno zašel za gore. A vendar jc bila vsa vas že pokoncu. Sestajale so sc gručo kmetov in so odhajale v tihem pogovoru proti polju. Zabičal jim je bil včeraj valpet, cla morajo biti danes ob prvem svitu na polju — na, tlaki. Vedel jc vsakdo, kaka kazen ga čaka, če se zamudi le za eno minuto. Zato pa so vstali že preje in odšli brez godrnjanja na polje. Razdelili so se tam ob grajskih njivah in so sc pogovarjali tiho, ^omaj slišno. Čakali so valpeta.
Ko je šinil prvi žarek na bele snež-fiike, je zavel čez polje mrzel veter. In takrat se je prikazal tudi valpet. Tam doli na savskem mostu se je prikazal "1 je stopal naglo proti polju. V roki je vihtel dolgo palico, in obraz mu je bil mračen. Zagledali so ga kmetje, pa so Srioli ponižno svoje čepice. Že ocl daleč s° mu klicali in so ga. pozdravljali: »Dobro jutro, cosnod valpet!«
Bradati valpet, sc je ustavil ob njih in jc še vedno vihtel svojo palico. Gledal je po vaščanih in jih prešteval. Ko je videl, da ne manjka nikogar, je izpregovoril z ostrim glasom:
»Alo, le hitro sc primite clela! Do večera mora biti vse žito pospravljeno!«
Kakor bi trenil so sc razpršili kmetje in kmetice po njivah. Rosno jc bilo rumeno žito, in polno klasje se je pripogibalo do tal. Zdanilo se jc ravno. Vrhovi gora so že rdeli v jutranji rdečici, in kmalu, kmalu se bo prismejalo solnce. Prav razločno sc je čulo ptičje žvrgolenje sem iz gozda, in tuintam se je oglasila sredi njive prepelica, ne ve-doča, cla ji danes razrušijo ljubo domačijo. Za zveneli so ostri srpi in rumeno žito je padalo na tla. Kakor mravlje so delali pridni vaščani in kljub hladnemu jutru jim je stal znoj na čelu.
Solnce je pogledalo izza gore. Tli takrat, so zapeli tam v gozdu ptiči še glasnejše, kot bi pozdravljali svetlo solnce. Po travi so se zabliskali rosni biseri in so se zasvetili srpi in kose. Le prepelica ni več zapela; plaha je bežala mecl visokim žitom in jc iskala varnega zavetja. Molče so delali kmetje. Valpet je stal kraj njive in se je "oziral okrog, da ne bi se kdo potuhnil pri dolu. I11 čc ie kdo obstal za trenutek, da
bi počinil, je skočil k njemu in zavpil osorno:
»Kaj stojiš, klada zanikarna? Komaj je pričel, pa bi že rad pasel lenobo.«
Prestrašen so, je sklonil vaščan, pa jc jel šc hitreje delati. Obraz se mu ni izpremenil za pičieo. A v srcu mu jc vstal gnjev, da bi izpregovoril bridko besedo z valptom. A vendar se je premagal, ko je pomislil na svoj dom, na svojo ženo in otročiče. Kaj bi se zgodilo z njimi, če ga vržejo v temno grajsko ječo? Sirote bi bili in morali bi v širni svet prosjačit vsakdanjega kruha.
Kakor mravlje so delali kmetje, in visoko klasje je kar ginilo pocl ostrimi srpi in kosami. Solnce jo šlo vedno više in više na nebo in vročina jo jela pripekati. Takrat pa je prišel sem od grada grajščak. V lovsko obleko jc bil oblečen in puška 11111 je visela na rami. Spremljalo ga je pet mladih lovcev in oni tuji gospod z bledim obrazom. Na lov je šol grajščak. Velike postave jo bil. Kratka, siva brada mu je pokrivala skoro vse lice in majhne, jezne oči so mu gledale neprijazno v svet. Imel je grajščak na sebi nekaj, kar je vzbujalo strah pri vsakem, ki mu je pogledal v obraz. Bil je nagle jeze in krut s svojimi podložniki. Delal je z njitni kakor z živino in nikoli sc mu ni omočilo sr-
ce. Pa če je klečala pred njim uboga, zapuščena sirota in ga je prosila z bridkimi solzami v očeh, da bi se omehčal najtrši kamen, grajščaku je ostalo srce trdo in nagnal ubožico z grada. Bali so se ga vaščani in so ga spoštovali navidezno; a v srcu so ga sovražili. Težak jim je bil jarem; a streti ga niso mogli, ker so bili tlačani.
Ko so ga zagledali tisto jutro, so snemali ponižno čepico z glav. Priklanjali so se in so ga pozdravljali žc od daleč:
»Dobro jutro, naš milostivi gospod! Dobro jutro vam Bog daj!«
A ni se ozrl grajščak po svojih tla-čanih. Stopil je k svojemu valptu, ki se mu je priklanjal neprenehoma, in mu naročeval nekaj s trdim glasom. Potem pa se je obrnil in odšel s svojimi lovci, še za njegovim hrbtom sc je priklanjal valpet, da so mu jc posmeh-nil na skrivnem marsikateri vaščan. A k sreči ni zapazil valpet tega.
Poldne se je bližalo. Več kot polovica žita je bilo že požetega. Zadovoljno se je namuznil tupatam valpet; saj jo bil prepričan, da ga pohvali zvečer grajščak. \ vendar je šc priganjal ljudi s trdimi besedami. Pripekala je vročina. in curkoma jc lokol vaščanom znoj s Čoln. A delali so vztrajno in niti od-počivali sc niso.	^Dalje.)
»Udeležiti se hočem letalno tekme, dasi me skrbi. Zbrala se jo veliko množica in bati so je kako nesreče. Grozno bi bilo, če bi padci kak aeroplan na množico.«
Politične posledico nesreče.
J/ Pariza se poroča, da povzroči nedeljska nesreča, ministrsko krizo. Kot Mnuisova naslednika prideta v postov 1'oincare in Milleraml.
Bertenuxov pogreb
bo v petek dopoldne. Zbornica v znak žalovanja v petek ne bo zborovala.
RESEN RAZGOVOR NEMŠKEGA CESARJA Z ANGLEŠKEM KRALJEM.
V soboto ob pol 4. uri popoldne je odpotoval nemški cesar Viljem s cesarico in s princesinjo Viktorijo Lujizo iz Londona. Sobotno londonsko časopisje se zelo prisrčno poslavlja od nemškega cesarja in naglaša, da je napravil na Angleže njegov obisk globok vtis. „Lokal-Anzeiger" poroča iz Londona: Predno jo cesar Viljem odpotoval, sta so zelo resno razgovarjala z angleškim kraljem. Nemški cesar je govoril s povdarkoni in vsi, ki so stali v bližini, so prepričani, da je bil razgovor velevažen.
orožnikom, ki so delali red pri prodaji ni tako prišli v sodnijsko preiskavo, ki bo imela za nekatere žalostne nasledke. Kdo jo torej temu kriv? Gotovo le razni zapeljivci. ki niso prej nehali hujskati ljudi, dokler se niso v svoji zaslepljenosti uprli postavljeni oblasti. Dokaz, da so bili le od hujskačev goljufani in zapeljani je že v tem. da so takoj na to vsi plačali dolžno tlako in da ni bilo treba nove prodaje v Žužemberku ob azistenci 15 orožnikov.
1000/o naklada se bo res žc lotos pobirala, a ne bo je pretežko plačati ker znaša na leto le okoli 1800 K, kar župnijo, ki šteje po „Jutrovem" računu 1000 duš, ne bo prehudo zadelo. Pri tem pa je tudi pomisliti, da se bodo zneski, ki so jih posamezni na račun že plačali, popolnoma upoštevali.
Skoro vsi župljani pa že sedaj hočejo celo svoto naenkrat plačati in ne v dolgih letih, kar zopet dokazuje, da jih k uporu ni privedla revščina in pomanjkanje, ampak zapeljevanje. Toda, koliko je dolga na novi cerkvi, koliko je plačati župljanom? Liberalni listi trdijo, da živa duša ne ve, koliko je dolga, koliko plačanega in kje je nabrani denar. Stavbni odbor in v to postavljene oblasti pa to dobro vedo in so bili tudi šmihelski župljani o tem že večkrat poučeni. Vsa stavba stane v denarju 48.275 K 59 v, pokritja je skupaj z nabranim denarjem, patrono-vo tangento itd. 27.193 K 17 v, odpade torej za župljane še vsota 21.082 K 43 v, ki jo bodo plačevali z naklado ali pa, kakor sedaj sami zahtevajo, na enkrat.
Ker pa zadeva s testamentom ponesrečenega gospoda župnika Zupančiča, po katerem ima cerkov dobiti precejšnjo vsoto, ni še končana, zato se znesek od 21.082 K lahko spremeni za kakih 6000 K.
»Koliko bo še treba plačevati za cerkev, ker je šele na zunaj dodelana, znotraj še vsa prazna,« naj nasprotnike nikar ne skrbi. Vsa notranja oprava se bo plačala iz prostovoljnih darov in noben župljan šmihelski ne bo ne vinarja zanjo plačati dolžan. In kar se je dozdaj v ta namen denarja nabralo — za najpotrebnejše je poskrbljeno — večinoma niso dali domači župljani, ampak dobra srca po vsi deželi, za kar jim bodi tudi tukaj, izrečena zahvala v imenu nove cerkve in stavbnega odbora. Zopet torej vsa pisari ja v nasprotnih listih ni drugega, kot nepotrebna hujskarija! Da liberalno časopisje o tej zadevi molčati ne more, je umevno, a nikar naj tudi ne pozabi tega omenjati, da so vse nesreče zaslepljencev iz Draščevasi krivi oni liberalni hujskači, ki so tukajšnje sicer dobre ljudi več let zapeljevali in jih končno v Drašči-vasi res v nesrečo zavedli.
V šmihelu pri Žužemberku, dne .17. maja 1911.
Za stavbni odbor: Jožef Kastelic, Frančišek Gabršek, upravitelj, Jakob Pečjak.
Dnevne novice,
+ Konec dr. Krautove slave. Dr.
Kraut, kamniški odvetnik in župan, je toliko časa po svoje gospodaril, da je našim somišljenikom v občinskem odboru bila konečno mera prepolna. Zato so dne 19. majnika t. 1. podali pri županstvu izjavo, cla svoja odborniška mesta odlože. Odbornikom so se pridružili tudi namestniki. Tako je odstopilo 12 odbornikov in 5 namestnikov in občinski odbor ni več sklepčen. Kakor čujemo, se namerava pri deželni vladi prositi, da občinski zastop razpusti. Kmalu bo dogospoclaril dr. Kraut, kajti nove volitve pomenijo zanj — konec njegove liberalne slave v Kamniku.
Shod v Hinjah se je vršil pod predsedstvom posestnika Zoreta z Lopate v nedeljo takoj po prvi sveti maši. Deželni poslanec Vehovec je poročal o delu S. L. S. v deželnem zboru, Jaklič pa o državnem zboru. Zboroval-ci so naročili deželnima poslancema Vehovcu in Jakliču skrb za zgradbo cest, vodovoda in dr. Razume se, da bo dne 13. junija vsa krajina glasovala za kandidata S. L. S.
-f V Žužemberku je bil v nedeljo popoldne volivni shod v prostorni društveni dvorani. Udeležili so se ga volivci iz domače in dvorske občine. Predsedoval je dvorski župan Mirtič, ki je ob glasnem odobravanju ostro ožigosal domače liberalčke. Deželni poslanec in župan Vehovec jc zelo spretno razvil program S. L. S., ki dela res za ljudstvo, med tem ko liberalna stranka nasprotuje vsem postavam, ki bi bile ljudstvu v korist. Kandidat Jaklič je poročal o državnem zboru in je pokazal v vsej nagoti liberalno stranko in njenega kandidata Višnikarja, ki se je pokazal ob draginjski debati v deželnem . zboru naravnost sovražnega kmečkemu stanu. Daljo je omenjal ro-
vanjc liberalnega učiteljstva, ki se n; vsa usta dere, da se jim morajo plae( zvišati, ki je pa udeleženo pri vsak gonji proti naši stranki. Brez vsegi sramu prihaja to učiteljstvo pred tle žolni odbor s prošnjami za podpore,; z denarjem, ki je nabran za podpori učiteljskih vdov in sirot, podpira tiska nje najbolj umazanih listov, kakor j »Jutro« in dr. v svoji tiskarni. Ti ljud je kriče z drugo clruhaljo vred, da naš; stranka zapravlja deželni denar, k, gradi ceste in vodovode, a sami hočeji oškodovati deželno blagajno s falsifici ranimi računi itd. Kaplan Gnidovec j priporočil kandidaturo in dokazal zgledi, da se je Jaklič vselej brigal z; potrebe okraja in je dosegel več pra lepih vspehov. Kar sc živi od dela svo jih rok, pojde na dan volitve za kandi clata S. L. S., uradništvo in tisto, ka se da od njega terorizirati, bo glasoval* kajpada za penzijonista Višnikarja Svoje glasove bo lahko hitro seštel.
-f Ribnikar se ponuja dolenjskln kmetom. To je špas! Ljubljanski tržn nadzornik, ki kmetice preganja in za bavlja čez kmete, da draže živino te vpije, da se mora uvažati argentinski meso, se ponuja dolenjskim kmeton za državnega poslanca. Mestni uslužbe nec hoče zastopati kmečke koristi v dr žavnern zboru! Nobenega kandidati niso mogli liberalci dobiti na čelen Dolenjskem, pa so si morali izposodit uslužbenca ljubljanskega magistrata Ali veste, dolenjski kmetje, kako j Ribnikar svoj čas kot živinozdravnil prešiče cepil? On je cepil, prešiči so pi pocrkali. Tako bi bili cepljeni na mož ganili dolenjski kmetje, če bi volili Rib nikarja. Vsak pameten kmetovalec bi volil Ivana Hladnika, župnika in dežel nega poslanca na Trebelnem, ki je da leč znan kot dober gospodar in vne pospeševatelj kmečkega, gospodarstva 4- Občinsko gospodarstvo v Spod nji šiški. Liberalci in sociji so začel obrelcovati prejšnjega gospoda župani Pogačnika, da nima občinskih račune v redu in da ne more izročiti gospodar stva gerentu. Z ozirom na to je gospoi župan sam prosil, naj k prevzemanji pošlje deželni odbor svojega revizorja To se je tudi zgodilo, a deželni odpo slanec se je prepričal, da so se posli ii vse gospodarstvo izročili v najlepšen redu. Da se pa odvzame obrekovalceti vsako orožje iz rok, se bo v kratkem iz vršila splošna revizija^občinskega ura da v Spodnji Šiški. O uspehu te revizi je bomo poročali.
-f- Idila iz liberalnega tabora. Li beralci v kočevskem okraju se niso mogl zjediniti, komu bi dovolili na dan volitv propasti in osmešiti se. Mora biti pač po seben vžitek in posebna čast postavljati si kot ,propadli kandidat". Ribničanje so ho teli kandidirati mesarja Andreja Podboja Laščanje so goreli za mesarja Puclja. Ke pa nista odnehala kandidata, niti se zjedi nila sovražna tabora, je poseglo vmes ljub Ijansko liberalno vodstvo in reklo: „No beden teh dveh! Višnikar je naš kandidat Ta je že vajen biti tepen !" Se bo zgodilo Volilni shodi v Belikrajini. Kan didat S. L. S. Lvgen Jarc je imel v nedelje troje izvrstno uspelih shodov. V S t aren trgu je shod po rani maši dokazal, da stoj poljanska dolina v taboru naše stranke Kandidatura prof. Jarca je bila z navdu šenjem sprejeta na predlog vrlega dolskegi župana g. Jonketa. Poleg njega so bili n« shodu tudi župana občin Podgora in Stari trg in mesto zadržanega radenškega njego\ prvi svetovalec. — Na Vrhu pri Vinici kjer je dobil še zadnjič Gangl tričetrtini glasov, so bili na shodu navzoči domala v s volilci z domačim županom vred. Uspel se pokaže zanesljivo 13. junija. — Sho< na Vinici je bil velika manifestacija z: S. L. S. Ljudstva do 500, volilcev do 300 med njimi domači župan. Shod je otvori župnik Konig, vodil ga g. Flajnik. Kandi datura prof. Jarca se je sprejela soglasno Razni volilci so izražali lokalne žejje, tako gosp. Šterk za železniško zvezo Črnomelj Vinica. Na shod so prihiteli tudi sosedje Hrvatje, ki so obžalovali, da pri njih ni tako zavednega političnega življenja.
+ V novomeško - črnomaljsken okraju liberalna stranka ne postav oficielnega kandidata. Menda jih j< zadnji pot preveč sta.l Ganglov poizkus Kot »neodvisna« bosta menda poizku sila svojo srečo Rudež in Rauch. Z« liberalno stranko je to glede stroškom boljše, ker jih bosta morala nositi sama in bolje tudi glecle blamaže.
-f- Kako delajo Nemci. Celovški lis »Freie Stimmen« pišejo: Jezikovna spo sobnost tudi v govorici narodnega na sprotnika je za učitelja v obmejnih šo lah velikega pomena za uspešno delo vanje. V tem smislu je vrla taroknt družba v gostilni Ertl v Seebodnu ol Millstattskem jezeru sledila zgledi glavnega vodstva nemškega Schulver eina ter ustanovila za nemškega ud (.oljskega kandidata, ki se nauči dru gega deželnega jezika, ustanovo v zm'
AVSTRIJSKE UTRDBE OB SRBSKI MEJI.
Dunajski listi poročajo: Belgrajska ..Politika" prinaša brzojavko iz Loznice, tla se bo po zanesljivih vesteh iz Bjeline, še to leto pričela graditi vrsta obmejnih utrdb v Rosni proti Srbiji. Za prve štiri trdnjave pri Višegradu, Srebrniei, Zvorniku In v Bjelini so že izdelani načrti. V Rjelino pride te dni posebna vojaška strokovna komisija, ki bo končno odločila, kje se ima graditi utrdbo.
PRAŠEK IN ČEŠKI AGRARCI.
Praga 22. „Pravo Lidu" poroča, da če bo Prašek zopet izvoljen, ga ne bo sprejela v svoj klub nobena češka stranka.
NAŠ PRESTOLONASLEDNIK V BRUSELJV.
Bruselj, 22. Tu se izjavlja, da obišče letos poleti avstrijski prestolonaslednik nadvojvoda Kranc Ferdinand kot zastopnik cesarja Franc Jožefa Bruselj, da vrne obisk belgijskega kralja iu kraljice na Dunaju. Prestolonaslednika bo spremljala njegova iena, vojvodinja Hohenberg.
MORILEC — KRALJEV GENERALNI ADJUTANT.
Belgrad. 22. General Leoni da Solkovio, kije bil soudeležen pri umoru kralja Aleksandra, je reaktiviran, kakor poroča „Št-ampa", in bo po povratku kralja Petra postal njegov generalni adjutant.
STRAH PRED ZAROTNIKI NA PORTUGALSKEM.
Na Portugalskem so zopet pozaprli mnogo ljudi. Sedanji gospodarji republike se namreč boje, da bi se jim tako ne zgodilo, kot so sami storili s svojim kraljem. Strahovi, ki jim groze z maščevanjem, nc dajo miru njihovi razburjeni pameti. Povsod vidi portugalska vlada, ki je pridobila svojo moč z nečuvenimi nasilnostmi, prežati mo-narhiste in zarotnike in aretacij ni konca ne kraja, kakor da bi zbujale nov odpor. Preganjanje monarhistov kaže le, kako na slabih nogah stoji portugalska republika, ki ima sicer v nekaterih mestih močno zaslombo, a ne tako po deželi. Značilno je za pravne razmere portugalske republike, da je vlada izvršila v Coimbri aretacije s pomočjo članov republikanskih lož karbonarjev. S tem je vlada priznala, da je popolnoma strankarska in da se ne more zdržati s sredstvi, ki jih nudi država.
ČRNOGORCI OBDOLŽUJEJO TURKE BESEDOLOMSTVA.
Kako so Turki premagali Albance.
Cetinjski uradni »Cetinjski Vestnik« objavlja zelo oster članek proti Turkom, ki pojašnjuje zmago Turkov nad Albanci. Cetinjski vladni krogi pišejo tako, kakor se piše le takrat, kadar že kaka država pripravi svojo vojsko tako, da lahko vsak trenutek prične vojno. Članek dolži Turke naravnost verolomstva. Piše: Turki so v zadnjih bojih zato premagali albanske vstaše. ker je Torgut šefket paša prelomil Malisorom dovoljeno premirje. Turki so na Dečicu zbrane vstaše napadli. ko niso bili navzoči njih vodniki, ki so se zbrali, da se posvetujejo o predlogih, ki jim jih je stavil višji turški poveljnik. Črnogorske oblasti «o med premirjem nagovarjale v Črnigori bivajoče albanske naseljence, naj se vrnejo v Turčijo. Torgut paša je pa uničil vsa prizadevanja s tem, da je on dan poprej, ko je poteklo premirje, napadel albanske vstaše. Črnogorska vlada zaradi turškega verolomstva ne more pomirjevalno vplivati na Črnogorce, osobito rie na tiste, ki so pobegnili pred Turki v Črnogoro. Člankar poroča: »\e znamo, kako kazen zaslužijo tisti, ki so zopet vlili olje v ogenj, ki bi ga tudi mi radi pogasili. Za vse posledice je odgovoren Torgut Šefket paša.<
BULGARI IN TURKI,
Bolgarska komisija je dognala, da so ustrelili Turki stotnika Jorgjeva na bulgarskih tleh. Jorgjev je bil ustreljen v hrbet. Bolgarski poslanik je zahteval, naj Turčija kaznuje krivce, da zadoščenje in da naj odškoduje stotniko-vo rodbino. Turški zunanji minister je obvestil Saratova, da so postavili tri krive turške vojake pred voino sodišče.
REVOLUCIJA NA KITAJSKEM.
Revolucija na južnem Kitajskem se grozno hitro širi. Vodi jo stranka, ki si je nadala ime: »Drzna smrt«. Revoluci-jonarji napadajo reclne vojaške čete. Po mestih je bilo veliko shodov, na katerih so zahtevali odstop dinastije, proglasitev republike in vojsko Rusiji.
POLOŽAJ V VZHODNI AZIJI.
Gibanje proti tujcem na Kitajskem zavzema z vsakim dnem vedno večji obseg. Za sedaj je omejeno samo na gospodarski bojkot. Kitajci bojkotirajo rusko in japonsko blago nadodiočnejše, zlasti v Mandžuriji, kar je dalo povod ostremu protestu od strani ruskega in japonskega poslaništva v Pekinu. Po uradnih vesteh iz kitajskih virov deluje samo v Honkongu nad 50 0 tajnih revolucijonarnih. družb. Geslo vseh teh nezadovoljnežev je: Proglasitev republike s sedežem v Kvantungu. Revolucijonarno propagando podpirajo zlasti tolpe Tunguzov, ki v družbi s kitajskimi vojnimi begunci po provinci ropajo in uprizarjajo razbojniške pohode. Dognano je, da je bil napad na ruski parnik v Sungariju namenjen v prvi vrsti ruskemu konzulu, ki so ga hoteli ujeti. Atentat se samo za to ni izvedel, ker so razbojniki prepozno dobili ojačenja, ki so jih pričakovali. Ruski bojni minister Suhomlinov je izjavil, da je popolnoma zadovoljeni s svojimi izkušnjami na zadnjem inšpekcijskem potovanju na Vzhodu. Imel je več tajnih vojnih posvetovanj, in v Peterburg so bili poslani posebni kuririji. Generalni guverner Koreje TrerauČi je pozval ruskega vojnega ministra, naj ga po-seti.
Cerkvena tlaka ali kmečka vstaja v Srnine!« pri ŽuMierka.
Da slovenska javnost nc bo napačno sodila zadeve glede nove župne cerkve v Šmihelu pri Žužemberku, podaja podpisani stavbeni odbor popolnoma zanesljivo poročilo, ki naj bo obenem tudi odgovor onim liberalnim listom, ki bi radi stvar izrabljali.
Nova župna cerkev v Šmihelu se jc pozidala z dovoljenjem cerkvene in državne oblasti. Tudi župljani so bili sprva vsi, razem enega posestnika, za novo cerkev in so soglasno zahtevali, da se z delom takoj prične, ko jim je rajni župnik Zupančič omenil, da naj bi se v ta namen denar nabiral kakih 15 let. dokler ne bo potrebnega kapi- j tala na razpolago. Vsa župnija bo vendarle delo zmogla in šlo bo, ker bomo vsi delali in vozili, tako so drug drugega navduševali in tudi g. Zupančiča prepričali da bo šlo. četudi se prične takoj zidati. Ko so se pa konkurenčne obravnave pričele, so prej tako navdušeni župljani začeli odstopati in, mesto da bi se bili podpisali v odločilnem i trenutku za popravo stare cerkve, so jo nasprotniki raje odkurili. češ ..tinta je vinta", podpisa ne damo ne za novo, ne za staro in tako so ostali in podpisali pristaši nove stavbe, ki je tako soglasno bila sklenjena. Nasprotniki so pričeli vlagati rekurze do zadnje instance, ki pa so bili vsi zavrnjeni j kot neutemeljeni in na to se. jc pričelo I in tudi dokončalo novo cerkev, toda z velikimi težavami.
Ker nasprotniki niso hoteli ne delati. ne voziti, nc plačevati, moralo se ; je najemati in tako izdani denar je i bilo treba iztirjati od župljanov, ki i niso tlake delali. Na vsakega posestnika je prišlo v 2 letih, ko se je cerkev zidala, skupej .5$0 voženj in vsaka neopravljena se je računala po 2 K. Vsak hišni posestnik bi moral opravljati ročno tlako skupaj samo 10 dni ali pa plačati 72 v. na dan — kar je pač jako malo, da bi sc pokril znesek, ki ga je stavbeni odbor plačal najetim voznikom in delavcem. Plačati je torej moral ne posamezni župljan, ampak kmetiški posestnik za tlako največ 60 K in hišni posestnik največ 7 K 20 v. Nekateri so prispevke takoj plačali, drugi šele po rubežni, nekateri pa so sc odločno uprli in hujskani od raznih brezvest-nežev od blizu in daleč so mislili, da ne bo treba plačati, ako sami nočejo. Slednjič je prišlo do prodaje zarublje-nih predmetov, kjer so skoro vsi prebivalci i/. Draščevasi nastopili proti
sku 100 K, ki se bo te dni izplačala. Istotako bo razpisana v kratkem lansko leto osnovana ustanova celovške ženske in dekliške podružnice v znesku 150 K. Tako jo sedaj osnovanih na Koroškem 8 ustanov z namenom, izobraziti nemške učitelje v jezikovno ogroženih šolah v znanju slovenščine.
Bosanski šef Potiorek. Hrvaški listi so prinesli vest, da je bodoči bosanski šef fem. Potiorek Slovenec, a temu ni tako. Potiorek je rojen v Plibcr-ku na Koroškem in je nemškega p o k o 1 e n j a; vzgojen in v ljudsko šolo pa je hodil v Idriji na Kranjskem, kjer je njegov oče služil kot c. kr. uradnik pri rudniški blagajni. S 14. letom (rojen 1853) je šel v kadetno šolo, kjer se je pričela njegova sijajna karijera, da je danes med prvimi avstrijskimi generali.
+ Izpremembe v finančni straži.
Respicient je postal titularni respici-ent Franc Golob. Naslov respicient se je podelil nadpaznikom Jakob Hirsch-mann, Jurij Hude, Peter Držaj in Franc Šaler. Premeščeni so: nadpaznik Ivan Lapajne iz Kočevja v Ljubljano in pazniki Ivan Jerše iz Ljubljane v Vipavo, Karel Leitgeb iz Vipave v Ljubljano, Franc Nosan iz Idrije v Senožeče, Fr. Rožanc. iz Škofje Loke v Idrijo in Franc Rehberger iz Senožeč v Škofjo Loko.
-j- Pravila »Katoliškega slovenskega Izobraževalnega društva na Prežga-njem« je odobrila kranjska, deželna vlada.
—	Ponesrečeni princ. Iz Sarajeva se poroča, da si je zlomil olomuški kanonik princ Hohenlohe nogo, ko se je podal s svojim sorodnikom grofom Le-dochovvskim na goro Tregevič. Princ je bival osem dni v Sarajevu. Ranjenca so orepeljali v sarajevsko bolnišnico.
—	Shod brez volivcev. Iz Litije: Za nedeljo, 21. t. m. napovedani shod soc.-demokraškega. kandidata se ni mogel vršiti, ker ni bilo nikogar na shod. Ubogi Bartl, kaj si je mogel misliti od teh mrzlih Litijčanov?!
—	Obesil se je na Bregu pri Litiji dne 22. t. m. Anton Piškur, delavec iz Trbovelj. Bil je hud socialni demokrat. Kakršno življenje, taka smrt.
—	Slovenska poroka v Amerki. V Clevelandu se je poročil dne 6. maja Mike Novak iz Sodražice z gdčno. Pavlino Čampa, doma ravno tam.
—Slovenec umrl v Ameriki. Iz Cle-velanda poročajo, da je umrl rojak Geo. Remžgar, star 66 let, in sicer v Collin-woodu. Stanoval je pri Mrs. Skebe na Five Points. V Ameriki je bil 18 let. Rojen je bil na Brezovici pri Ljubljani.
—	Dobavo drv razpisuje kranjska deželna vlada. Rabi 600 do 700 trdih in 50 do 60 kubičnih metrov mehkih drv. Ponudbe do 10. junija t. 1.
—	Kdor rabi vence ob smrti svojih dragih, na piše ali brzojavi na „Slovens(co Stražo* v Ljubljano in naj pristavi ali želi suh ali svež venec. »Slovenska Straža" posreduje, da dobi lepo, a ceneno blago.
—	Mesto arhivarja in manipnlacij-ftkega častnika je razpisano pri štabnem trdnjavskem ravnateljstvu v Budimpešti. Mesečna remuneracija 150 K, definitivno nastavljenje po 3 mesečnem službovanju. Potnina se povrne.
—	Nove hrvaške šole v Puljn. V Pulju se otvori tretja hrvaška ljudska šola in nov hrvaški otroški vrtec.
—	Ločniku je pretila velika slovenska nevarnost. Na slovensko šolo je imel priti napis „SloVenska šola" Ko je bilo pritrjenih že nekaj črk, je slavni Iočniški magistrat ustavil delo, češ, da sta javni mir in red v nevarnosti.
—	Ljudska šola zaprta. Na Koroški Beli se je iz zdravstvenih ozirov začasno zaprla štirirazredna ljudska šola s paralelko, ker so se med otroci pojavili nekateri lahki slučaji škrlatice, umrl pa za to boleznijo še do zdaj ni nihče.
—	Velika nesreča v škocijanskib jamah. V soboto, 20. t. m. so šli ponavadi na delo jamski delavci Anton Cerkvenik, Ivan Delež, Franc Žafred in Josip Cerkvenik iz Ma.tavuna hišna štev. 11. Zidali so zid ob neki stezi v Mullerjevem domu, kakih 40 metrov nad vodo ob strmem prepadu. Josip Cerkvenik je donaša.1 in valil kamenje na določeni prostor. Pri tem opravilu se mu je hotel zvaliti v prepad kamen, katerega je izkuša.1 pridržati. Naenkrat pa je izgubil ravnotežje ter se zvalil on in kamen Čez 40 metrov globoki prepad v derečo vodo. Vse to je videl edini Franc Žafred, ki mu jc bil v neposredni bližini, na kar je v obupnosti opozoril ostale tovariše, ki so prihiteli na mesto nesreče, a žalibog niso nikjer več opazili nesrečnega. Cerkvenika. Skoro gotovo je, cla je ponesrečenec zavpil, ali vsled bučanja vode, ki je te dni narasla, in silnega šumenja valov ni bilo slišati njegovega vpitja. Nesrečnež je padel po strašni strmini v vodo, katera ta ie odnesla v nndzemeliska brezdna.
Pokojniku je bilo šele 17 let. Pred šti- I rimi meseci mu je umrl oče in je bil I torej ponesrečenec edina podpora obupani materi in skrbnik mlajšim bratcem in sestrici.
Ljubljanske novice.
l j »Glavna« posojilnica pred porotniki. V prvih dveh dneh meseca junija se bodo z manipulacijami »Glavno« posojilnice bavili ljubljanski porotniki. Pred porotnike pridejo: Dr. Matija Hudnik, odvetnik v Ljubljani; Leon Rogel, posojilnični uradnik; Franc Knific, knjigovodja; Franc Jošt, uradnik; Jožef Maček, posestnik in gostilničar; Josip Turk, veleposestnik in ljubljanski deželni poslanec; Josip Čad, posestnik; Anton Putrih, posestnik in lesni trgovec. — Deveti obtoženec Franc Hren, posestnik in svetnik trgovske zbornice je pa nedavno umrl.
lj Ženski odsek Slovenske kršč.-soc. zveze ima v četrtek, na praznik Vnebohoda na Rožniku ob 8. uri zjutraj sv. mašo. Vse članice in prijatelji S. K. S. Z. naj se je mnogoštevilno udeležč.
lj Kmetijsko kemično prelzkuševa-lišče. Deželni odbor je sprejel podeže-ljenje kmetijsko kemičnega preizkuše-vališča.
lj Društvo »Dijaška in ljudska kuhinja« v Ljubljani ima svoj občni zbor 8. junija ob 5. popoldne v »Ljudskem domu«. Spored: poročilo o društvenem delovanju in računih, dopolnilne volitve v odbor, slučajnosti. K obilni udeležbi vabi odbor.
lj Umrl je danes Ivan N o v š a k v Florijanski ulici štev. 27, delavec pri Samassi. Rajnki je bil poštena duša, veren, zvest somišljenik S. L. S. Naj počiva v miru blaga duša!
lj V Ljubljanico je padla včeraj popoldne na Sv. Petra nasipu, ko je prala, služkinja Marija Pavčičeva. Ko je hotela perilo pomočiti v vodo, ji je zdrknilo. Na pomoč ji je takoj priskočila služkinja Alojzija Žajc in jo potegnila iz vode.
lj Najden utopljenec. Kakor smo že poročali je na Poljanskem nasipu zdrsnil nek človek v Ljubljanico in zginil v valovih. Pozneje so potegnili pri papirnici v Vevčah truplo nekega utopljenca, katerega identiteta še ni dogna-na, a je bržkone preje opisani ponesrečenec. Star je okoli 50 let, 180 cm dolg in delavsko oblečen. Kdor bi vedel o njem kake natančnejše podatke, naj jih sporoči policiji, ali pa orožništvu.
lj Umrli so v Ljubljani: Helena Jereb, občinska uboga, 70 let. — Frančiška šusteršič, žena železniškega pre-mikača, 27 let. — Andrej Tomec, hlapec, 30 let. — Uršula Vider, postrežni-ca, 43 let. — Neža Dolenc, postrežnica, 81 let. — Ivan Korelc, tovarniški delavec, 28 let. — Fran Drešar, posestnikov sin, 27 let. — Ivan Škerjanc, posestnik in Čevljar, 22 let. — Terezija Koželj, bivša služkinja, 19 let. — Marija Ko-man, rejenka, 60 ur. — Anton Požar, nadučitelj v p., Rimska cesta 10. — Marjeta Zevnik, delavka, 65 let. — Je-ra Hlebš, posestnikova žena, 46 let.
lj Prenočišča. Od 30. maja do 2. junija (tri noči) rabi mestni magistrat večje število sob. Vsi oni, ki bi imeli za zgoraj omenjeni čas na razpolago kako sobo (tudi z dvema posteljema), blago-vole naj se oglasiti tekom tega tedna od 12. do 2. ure popoldne ali od 5. do 7. ure zvečer v nastanjcvalnem uradu mestnega magistrata.
lj Okna pobil. V nedeljo zjutraj je pri hiralnici na Radeckega cesti pobil 461etni dninar Jožef Logar več oken. Poklicani stražnik je Logarja odvedel v zapor.
l j Od doma je pobegnil iz Kamela na Dolenjskem 121et,ni gluhonemi posestnikov sin Jožef Hočevar. Dečko jc baje napravil svoj izlet v smeri proti Ljubljani.
lj V past je prišel. V petek je na Slovenskem trgu 321etni dninar Anton Seme iz Šmarja na Dolenjskem tako razgrajal, cla ga je stražnik arotoval. Ko so ga na magistratu pregledali, so dognali, cla ga zasleduje orožništvo na Vrhniki, šemeta so po prestani policijski kazni oddali sodišču.
Ij Zaradi prepovedanega povratka je bil na Tržaški cesti aretovan nevarni tat Jakob Kopač in oddan sodišču. Po prestani kazni ga pošljejo oclgon-skini potom domov.
Ij Kdor je našel plačilno knjižico, katero je izgubil Boltetov hlapec Karel Meliha, se prosi, da jo odda proti primerni nagradi izgubitelja pri policiji.
lj Dve bluzi so ukradle Iri delavke neki sta.rinarici. ko so tam ogleda vale obleko. Bile so pa še pravočasno zasa-čene in v svrho identifikacije predstavljene policijskemu uradu.
lj Brez sredstev se je v soboto in v I nedeljo z.dasi I o pri policiji nekni oseb. I
Deloma so dobile potrebno podporo, deloma so se pa odpravile v domovno občino.
lj Nepošten najditelj. Pred kratkim je na Rimski cesti izgubil nek zidar denarnico, v kateri je imel 14 K 20 vinarjev denarja. Policija je izvedela, da je d,onar našel dninar Ivan Košnik iz Predoslja in ga arotovala. Pri sebi je imel še 6 K 10 vinarjev, drugo je bil pa že zapravil.
Štajerske novice.
š Oblak se je utrgal. Pretekli četrtek se je nenadoma vsula nad Poli-čanami in okolico toča, ki je povzročila na drevju in vinogradih znatno škodo. Kmalu nato se je nekako ob dveh popoldne utrgal oblak, kar je še bolj oškodovalo nasade po njivah in vinogradih. Ponekod je huda ura strašno divjala. Posestnici Detiček, ki ima svojo hišo pod bregom in vinogradom, je na primer nanosila po hribu v obe sobi v pritličju in obe kleti za nad petdeset vozov zemlje, gramoza in večjih pe-ščeno-kamenitih plošč. Sreča je bila, da voda vendar ni mogla udreti tudi v nadstropne prostore, kajti tako bi se bila gotovo zrušila cela, sicer nova hiša. Ljudje so se vsi rešili, živali ali pohištva ni odneslo. Pri drugih posestnikih ni bilo take sile.
š Otroci utonili. V Kostrivnici je bila v četrtek velika nevihta. Toča se je vsula s tako silo, da je bilo na Boču pri Sv.Miklavžu — kakor očividci trdijo — vse belo kakor pozimi. Z Boške gore so hruli celi potoki s kamenjem, vejami in listjem navzdol. Tako sta se ponesrečila dva šolarja iz Kostrivnice, kjer je uveclen poldanski pouk, domov grede. Zašla sta bila v vodo in ona jima je izpodnesla tla, da sta utonila.
š Čuden otrok. Mlademu zakonskemu paru v Poličanah se je rodilo nenavadno dete. Mali zemljan, ki ga morajo pitati z žlico, nima v ustih nič neba in ustnice ima preklane kakor zajec. Vse se čudi nestvoru, tembolj, ker. je tudi inače nenavaden pojav. Roke ima samo do lalitov, tam pa se začnejo takoj pestnice, ki sc dajo viti krog in krog. Živel otrok pač ne bo.
š Notarijat. G. Rudolf K rame r, notarski kandidat v pisarni g. dr. Jos. B a r 1 e v Kozjem, položil je te dni na graškem nadsodišču notarski izpit s prav dobrim uspehom.
Telefonska jn brzojavno porodila.
NOVA BRAMBNA POSTAVA IN NOV KAZENSKI VOJAŠKI RED.
Budimpešta, 23. maja. Danes je honvedni minister predložil ogrski zbornici predlogo o novi brambni postavi in novem kazenskem vojaškem redu. število vojaških novincev se bo etopnjevaje zvišalo ocl 103.100 na 159.500 mož, od katerih odpade na Avstrijo 91.313 mož. Slnžbena doba je določena pri pešpolkih na 2 leti, rezerva bo trajala 10 let, pri kavaleriji in artiljeriji bo službena doba 3 leta. Enoletni prostovoljci postanejo oni, ki so z uspehom dovršili kako višjo gimnazijo, višjo realko ali kak enak zavod. Oni, ki so dovršili šest gimnazijskih ali šest real-čnili razredov in hočejo postati enoletni prostovoljci, morajo prej napraviti skušnjo. Dalje postanejo enoletni prostovoljci lahko šc oni, ki so sc v znan-stvu, literaturi, umetnosti, tehniki ali umetni obrti posebno odlikovali. Častniška izkušnja in drugo službeno leto pri enoletnih prostovoljcih odpade. Enoletno prosiovoljstvo je na. državne stroške, v posebnih izjemah na svoje stroške, pri kavaleriji, artiljeriji in pri trenu je na lastne stroške. Vzdrževalci rodbin tudi v novem zakonu dobe mnogo olajšav. Glede orožnih vaj je določeno: Pri dveletni vojaški službi so štiri orožne vaje s skupno 14 tedni, pri triletni vojaški službi so tri orožne vaje s skupno 11 tedni. Olajšana orožna dolžnost nastopi s triletnim prehodnim časom. Novi vojaški kazenski red določa pri razpravi javnost po vzorcu meščanskega procesa. Sodni gospod (Gerichts-herr) je izključen, razsodbo se izrekajo v cesarjevem imenu. Novo je, da obtoženec sme Imeti zagovornika, ki je lahko tudi civilni advokat ali aktivni ju-stični častnik, ki je zapisan v listo vojaških zagovornikov. Navadno se vrše razprave v službenem jeziku, ako pa obtoženec ne zna službenega jezika, tedaj se vrši razprava v njegovem jeziku, ako je v državi navaden jezik, ako sta dva ali več obtožencev, ki govore različne jezike, tedaj se razprava vrši v službenem jeziku.
ŠKANDAL V OGRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
Budimpešta, 23, maja. Ko je danes v ogrski zbornici honvedni minister
vstal, da predloži vojaške predloge, so
prileteli v zbornico listki, na katerih »e zahteva volivno reformo. V zbornici je nastal velik škandal. Grof Teodor Ba-thiany je kričal: Prosimo najprej za volivno reformo. Nastal je vrišč. Juslli je kričal: Minister prosi, naj se predlogo takoj izroči odsekom, to jc proti hišnemu redu. Bathiany: Celo poletje bomo tu sedeli ln pri vsaki točki vsak dan večkrat zahtevali, da se seštcjc zbornico. Predsednik je nato odredil, da se predloge izroče odsekom.
NOVA NEMŠKA STRANKA NA ČEŠKEM.
Dunaj, 23. maja. Zasebnik Viljem Geipel je naznanil županom aškega volivnega okraja, da kandidira v aškem okraju za državni zbor. Geipel nastopi kot samostojen kandidat s svojim programom, ki ga je dal natisniti in razširiti med volivci v 250.000 izvodih, Nova Geipelnova stranka se naziva »Nemško-češka. zveza«. Geipel izvaja v svojem letaku, cla se je stranka ustanovila v obrambo proti invaziji dunajskih mandatarjev, proti dunajskemu absolutizmu, birokratizmu in proti dunaj-semu jerobstvu ljudstvu po državi in po paragrafih in cla dela nova stranka na avtonomijo Češke: za češke Nemce zgolj češko-nemške kandidate! Ostre zabavlja proti dunajski trgovini o razdelitvi mandatov in ker kandidira 3d Dunajčanov na nemškem Češkem. Kljub temu je središče »Zveze čeških Nemcev« na Dunaju, kjer tudi izdaja svoje glasilo »Deutschbohmische Wacht«.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dunaj, 23 maja. (Uradno.) Visoktf osebo, ki so včeraj bile pri cesarju v avdijenci, zatrjujejo proti razburljivim poročilom, da za vznemirjenje ni najmanjšega povoda. Katar cesarjev je žc znatno boljši, dasi ni popolnoma izginil. Cesar se bo iz Gddollo preselil v Schonbrunn, ocl tu v Hermes vilo v lin-škem živalskem vrtu, odtod pa pojd« v Išel.
AEHRENTHAL ZOPET PREVZEL POSLE ZUNANJEGA MINISTRSTVA.
Dunaj, 23. maja. Zunanji minister Aehrenthal se je vrnil s počitnic, ki jih je preživel v Opatiji ter je danes prevzel posle zunanjega ministrstva. Čujc se pa, da še ni zdrav in da bo kmalu še šel na dopust za celo leto. •
6000 KROJAŠKIH POMOČNIKOV BREZ DELA.
Dunaj, 23. maja. Jutri ustavijo krojaški mojstri delo 6000 pomočnikom ker pomočniki v vseh delavnicah še niso prenehali s štrajkom.
BANFFY NEVARNO BOLAN.
Budimpešta, 23. maja. Bolezen Banffyjeva se je tako poslabšala,, da sc je bati katastrofe.
K NESREČI V PARIZU.
Pariz, 23. maja. Ministrskemu predsedniku je znatno bolje. Te dni se vrši v njegovi sobi ministrski svet.
KRALJ PETER SE VRAČA DOMOV.
Baden, 23. maja. Kralj Peter se vrača v Belgrad.
PREDSEDNIK MEHIKANSKE REPUBLIKE NEVARNO BOLAN.
London, 23. maja. Predsedniku me-liikanske republike Diazu, ki je obolel na zastrupljenju krvi, je znatno slabše.
SMRTNA KOSA.
Pariz, 23. maja. Tu je umrl baron Emil Erlanger.
BURNI PRIZORI PRI LETALNIH POIZKUSIH.
Pariz, 20. maja. Pri letalnih poizkusih se aviatik Wetrin ni mogel dvigniti, ker sc mu je pokvaril neki propeler. Množico je to razjezilo, pričela je na hanger metati kamenje in divje zahtevati denar nazaj. Šele vojaštvo jo napravilo red.
VIHARJI V SEVERNI RUSIJI.
Peterburg, 23. maja. Od včeraj razsaja tukaj silen vihar z dežjem in snegom. Tucli iz Revala in Libave poročajo o viharjih. Libava je močno trpela.
ZOPET VELIKA ZRAKOPLOVNA NESREČA.
Peterburg, 23. maja. Na zrakoplov-nem letališču v Karšiku je neki zrako-plovec izgubil pri svojem poletu oblast nad regulatorjem ter poletel s silno hitrostjo nad glavami občinstva. 140 oseb Je ranjenih, deloma težko, deloma lahko, šest oseb je pa nbltlh.
Razne slvarl
400 žrtev vročine v Ameriki. Iz
Ncvv-Vorka se poroča 22. t. m.: Zadnje dni je zadela solnčarica v Vzhodnih državah 400 oseb. 30 jih je umrlo. Zaradi strašne vročine so zaprte vse šole. Na smrt obsojena zverinska dojil-: ka. l.vovsko porotno sodišče je 22. t. m.
obsodilo na smrt kmetico Pityszvn Babnica jc imela neko dete v oskrbi. Razprava je dognala strašne reči. Babnica je dete pretepala, je metala na tla in pustila stradati. Mrliček je bil grozno razmesarjen . . .
Ni hotela postati kraljica. Gospa Nellie Clarkc iz l.os Angelcsa v Kaliforniji se je raje ločila od svojega moža, kakor da bi postala kraljica. Nj. V. Lincoln Clarke je kralj otoka Pitcairu, samotnega otočiča v Paeificu, kjer je izboren zrak in vegetacija zelo bujna. Ta otok je pravi zemeljski raj. Na njem rastejo banane in razno južno sadje, prebivalcev ima pa 115 moških in ženskih, skupaj "ili ljudi: Clarke sc jc pred "~0 leti rešil na omenjeni otok, ko se je potopila ladja, na kateri se je vozil. Lepota kraja, blaga klima, patriarhalno življenje otočanov in pa njihova prijaznost mu jc tako ugajala, da ni imel druge želje, kakor da vlada malemu narodu, srečnemu v režimu popolne enakosti. Ostal je na otoku ter postal — vladar. Ko se je pred par leti vrnil v Kalifornijo, se je oženil. A zaman je pregovarjal ženo, da bi se ž njim vrnila na Pitcairu ter tamkaj skupaj ž njim kraljevala. Zato je kralj Clarke zapustil ženo in sam odpotoval v svoje kraljestvo. Sedaj pa je žena vložila pri ameriških oblasteh tožbo za ločitev zakona.
Šoferja usmrtila muha. V Montbe-liardu na Francoskem je pozabil šofer Eduard Mathis zavarovati svoje oči z običajnimi očali. Pripetilo se je, da mu je prišla muha v oko. ko je vozil avtomobil. Tisti dan se ni brigal za to, ali drugi dan se mu je oko unelo. Dasi je bil hitro operiran, je vendar infekcija prišla do"možgan in ubogi šofer je moral umreti.
Iz sužnja milijonar. V Germantovvin r Filadelfiji je umrl te dni milijonar zamorec John Trovver. Zapustil je 7 milijonov dolarjev. Trower se je poročil kot sin sužnja. V 21. letu je šel s 52 dolarji v svet, da poskusi svojo srečo. Trovver je ustanovil veletrgovino t ostrigami in je zaslužil ogromno premoženje. Za zamorce je ustanovil številna kreditna društva in posojilnice in jih je vsestransko podpiral.
Kralj berolinskih vlomilcev zopet aretiran. V Schonebergu so "^0. t. mes. aretirali kralja berolinskih vlomilcev, Karla Gobel, ki je bil zaradi velikih tatvin kož, vrednih 180.000 mark, obsojen v šestletno ječo, a je iz zapora pobegnil.
Hči newyorškega župana pobegnila. Tiči newyorškega župana, gospodična Gaynor, je pobegnila z vnukom mi-liarderja Vanderbilta, Viljemom Web-bom v VVihungtonu, kjer sta se Gaynor in Webb poročila. Zupanu Gavnoru jc pobegnila tako žc tretja hči.
* Krasni spominki prvega svetega obhajila na posebno ugodno učinkujoči podlagi s slovenskim napisom in prostorom za, obhajančevo ime in podpis darovalca, sc dobe sedaj v »Katoliški Bukvami« za 20 vinarjev komad. Vsled izredne krasote in razmeroma skrajno nizke cene so ti spominki brez dvoma najprimernejše darilo za novo-obhajance.
ANTIKVARIJAT »KAT. BUKVARNE«
ima na razpolago: Rimski Katolik (Mahnič), I. tečaj (1889) A K, II. do VIII. tečaj (1890—1896) samo po 2 K in 1 K 80 h. Voditelj v bogoslovnih vedah. Letnik I. (1898) do XII. (1909) mesto po 5 K samo 1 K 80 h. Katoliški Obzornik. Letnik 1. (1897) do
X. (1906) samo po 2 K 20 h. Čas. Letnik I. (1897) do X. (1906) samo po 2 K 50 h.
Navedeni letniki so deloma tudi Vezani v zalogi; za vsako dobro ohranjeno vezavo računamo posebej samo 50 h.
Od vseh zgoraj navedenih listov so na razpolago tudi posamezne številke v našem antikvarijatu. Schmid: Historischer Katechismus
oder der ganze Katechismus in hi-storiseh wahren Exempeln fiir Kir-che, Schule und Haus, trije zvezki 2 K 80 h.
Schmid, Katholische Sonn- und Fest-tagspredigten. Erster .Tahrgang. Vez. mesto 9 K 60 h samo 3 K 20 h, isto zweiter Jahrgang mesto 8 K 94 h samo 3 K 60 h. Kardinal Rauscher: Hirtenbriele, Pre-dlgten, Aureden, vez., samo 2 K 20 h. Kardinal Rauscher, Hirtenbriefe, Reden, Zuschriften. Neuc Folge. 2 zv. vezana samo 4 K. MaOl: Kurze und vertrauliche Altar-tarreden an Pfarvkinder fiir die ver-
schiedenen Feste des Herrn in 81 Reden, i zv. vez. samo 2 K 50 h. Portmann, Das System der theologi-schen Sumrne des hI. Thomas von A(|uin. Zweite Aufl. 1903. Vez. mesto 6 K 96 h samo 4 K. Schieler, Die Verwaltung des Buflsa-• kramentes. Einc theoretiseh-prakti-sehe Unterweisung fiir die Beicht-všiter. Vez. mesto 8 K 64 h samo 3 K 60 h.
llaas, Falsche Ideen der modernen Gesellschaft im Liclite der Wahrheit.
Ein neuer Beitrag zum Komodian-tenthum unserer Zcit. Broš. samo 1 K.
Tužnim srcem javljam v svojem imenu in v imenu vseh sorodnikov, da je moj dragi brat, gospod
posestnik in gostilničar na Jesenicah
dne 22. maja ob 1. uri popoldne, previden s svetimi zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb se bo vršil v sredo 24. maja ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na tamkajšnjo pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi na Jesenicah.
Blagega pokojnega brata priporočam v prijazen spomin in molitev.
Ljubljana, dne 22, maja 1911.
Ivan Mesar
poslovodja Katoliške Bukvarne, brat.
Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja povodom izgube najinega ljubljenčka
Vlad kota
izrekava vsem najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujeva prečastitemu gospodu svetniku Simonu Zupanu, ki je v svoji izvanredni naklonjenosti oskrbel prav lep pogreb in vrlima učiteljicama gospici Hedviki Malaverh in gospici Anuški Fajdiga za prekrasne šopke, spremstvo s šolsko mladino in tolažbo v najbritkejših trenutkih.
Bog bodi vsem plačnik:
Jezica pri Ljubljani, 21. maja 1911.
Josip Tavželj s soprogo
1692	nadučitelj.

T M i ZJ* a O O JfcJTN 1 ' j.
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta, 21. maja.
Pšenica za maj 1911......12* 14
Pšenica za oktober 1911 . . . .	11 34
Rž za maj 1911.......9 44
Oves za oktober 1911.....7"73
Koruza za maj 1911......b-44
Koruza za julij 1911............6 59
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736-0 mm
i	Stanje
Ca; opa- j	baro-
zovanja ;	metra
j	v mm
Temperatura po
Celziju
Vetrovi
Nebo
£ s
22 9. zveč. ; 732-4 13 1 I 7. zjutr.
23
2. pop.
733 5 731-6
S 7 19 4
sr. jvzh. j oblačno j si. jug. | megla |
„ pol oblaC.j
00
Srednja včerajšnja temp , 13 3J norm. 14 9'.
	Skupna 4% konv. renta, maj—november ...........	1)2-35
	Skupna 4% konv. renta, januvar —julij..........	92-35
	Skupna 4-2°/0 papirna reuta, februar—avgust ........	06-25
	Skupna 4-2°/u srebrna renta, april —oktober.........	96-35
	Avstrijska zlata renta ...	116-65
	Avstrijska kronska renta 4»/0 . .	92-35
	Avstrijska investic. renta 31/2% •	81-65
	Ogrska zlata renta 4% ....	111-85
	Ogrska kronska renta 4»/0 . . .	91-15
	Ogrska investicijska renta 3 '/3%	80-10
	Delnice avstrijsko-ogrske banke	19-33
	Kreditne delnice.......	640-25
	London vista........	240--
	Nemški drž. bankovci za 100 mark	117-30
	20 mark ..........	23-48
		19--1/2
	italijanski bankovci......	94-50
		2-533/4
Kurzi efektov in menjic.
dne 22. maja 1911.
Dekla
se išče za neko
župnišče na deželi. Dekla mora biti že bolj v letih, poštena v vsakem oziru, na dobrem glasu, pridna, tiha, ubogljiva ter trezna. Služba sc nastopi v 10 dneh. Plača po dogovoru. Več se po-izve pri upravništvu „Slovenca" v Ljubljani, Kopitarjeva ulica.	1678 3
Služba
1679 3
r »a m cer
se odda takoj v Ihanu. Dohodki po dogovoru.
Župni urad v Ihanu pri Domžalah.
1507
H is
podobna vili, enonadstropna, s šestimi sobami, z lepim vrtom v Rožni dolini št. 217, tik Ljubljane, ležeča naspr. peka
se proda.
fy\ajfyna vila
s krasnim sadnim vrtom in vrtom za zelenjavo je na periferiji mesta Ljubljane poet ugodnimi pogoji na prodaj.	1634
Vprašanje pod „sreča" poste restante, glavna pošta, Ljubljana.
Hlapca
za trgovino sprejme takoj
Adolf Hauptmann
tovarna barv
16S0 (3)	LJUBJANfl.
Večji in manjši
se dajo v najem, eventuelno tudi prodajo. Pri hiši je koncesija za gostilno in kavarno. Na lepem kraju. Pismene ponudbe na upravništvo »Slovenca" pod št. 1238.	1674 (3)
Na slov. igrišču, prejšnjem dirkališču „Lattermanov drevored".
Samo kratek čas 1699 (2)
v
POZOR!
POZOR!
iz
na jako prometnem kraju, oddaljena osem minut od električne železnice,
se odda z inventarjem
pod jako ugodnimi pogoji za mesec avgust ali za konec oktobra t. 1. — Natančnejša pojasnila daje gosp. L. Simončič, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 44.	1616
Predstave od 3. ure popoldne pa do noči.
Vstopnina: Sedež 60 d., sto|iSEe 40 o., uDjahi ln otroci polooico.
Ime:
R. Miklauc
Ljubljana
592
bodi vsakemu znano pri nakupu blaga
za obleko in perilo.
< .'fttV ;	■.»„'«.'
Odprto od 1. aprila do 1. novembra.
Nizke-cane kakor doslej, vkljnb Času primernim novostim. Od 1. septembra do 1. junija 25% znižane cene.
Čudoviti zdravilni uspeti. Radioaktivna termalna kopel 35-44" C.
Krapinske toplice
Zdravljenje s pitjem termalne vode. RazpoSiljatnica termalne vode. Obisk 6000 oseb. Hrvaško (Hrvaška Švica). Obisk 6000 oseb,
Basin, marmorne, pršne, mahovnate kopeli, fango, sudsrija. Prospekte in pojasnila daje kopališko ravnateljstvo. Pravilni i • ----- "---.lcci rfn-aJko.
naslov samo: Krapinske toplice,
ischias
"odprto od 1. aprila do 1. novembra,
Zdraviliški dom, 200 bogato opremljenih sob, prekrasni park. terasa, zdrav, salon, stalna vojaška zdrav, godba. Lift, telefon, avtomob. garaža, posojevalnica avtomobilov.
Na železniški postaji Rogatec (stranska postaja južne železnice
proge Dunaj- Trst).	6
Avtomobilska zveza pri vlakih ob 11. uri 16 minut dopoldne in ob B. uri 52 minut popoldne Na železniški postaji Zabok zveza z avtomobilskim omnibusom pri vlakih ob 9. uri dopoldne in ob 4. uri 7 minut popoldne od dne 1. maja do 1. oktobra.
St. 364/pr.
Razpis natečaja.
NT?akii hiša
ki ima 7 sob in 3 kuhinje s pritikli-nami, dalje klet in hlev. Zraven vrt in dobra voda. Pripravna je za vsako obrt, ker je pri dež. cesti in blizu kolodvora. Kupne pogodbe pove lastnik loan KaoCiC, Douje, Gor.	if>7i
Za nadzorstvo počitniške naselbine ,,Zatišje" razpisuje mestni magistrat letos mesto Voditelja, oziroma WOdit©IjlC©p in pa
štirih nadzornikov, oziroma
štirih nad'
Zahtevajte zaatonj naše probleme za iznajditelje.
Mednarodni družba za izHoritffinie patentov Fr. Helmbach & Co. Kiiln ob R. u.%
zormc.
Voditelj, oziroma voditeljica, prejmeta nagrado po 100 K, nadzorniki, oziroma nadzornice, pa nagrade po 75 K, vsi vrhu nagrad tudi prosto stanovanje in hrano.
V „Zatišje" se podado najprej za štiri tedne dečki z moškim vodstvom in nadzorstvom. Po njih povratku odidejo tjekaj dcklice tudi za štiri tedne z ženskim vodstvom in nadzorstvom.
Sprejelo se bo letos 60 dečkov in 60 deklic.
Prosilci in prosilke za zgoraj označena službena mesta naj vlagajo svoje prošnje pri predsedstvu mestnega magistrata
najkasneje do 5. junija 1911.
Prošnje slušateljev in slušateljic c. kr. učiteljišča, kakor tudi gojenk mestne višje dekliške šole, pedagoškega ali trgovskega tečaja mestnega dekliškega liceja se pri oddaji nadzorstvenih in vodstvenih mest ne bodo upo.števale.
mestni magistrat ljubljanski
dne 22. maja 1911.
1691
Za oskrbovanje občinskih opravil mesta Ljubljane začasno postavljeni c. kr. deželne vlade svetnik:
Laschan I. r.
izdajatelj: Dr. Ignacij Žitnik,
Tisk: »Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik: Ivan štefe.