-
H Ifnflta.
i usmi, t jrtw> n —- m
Mili. telo.
.Slovenski Narod* velja v
na dom dostavljen:
eelo leto naprej • . .  . K 34'—
pol leta     „ . ■. ■ .  . . 12-—
četrt leta    m . 6*—
fia iiTvtcv.    m •   ,   ■   ■ m & •—
v apravnlštva celo leto naprej  •  » •
PO!  leta m »mm
četrt leti    „ .
na mesce   m      •  • •
K 2T— . 11— . 550 . 190
Dopisi naj se frankimjo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: KonDova miioa it 9 (v prttttffr levo) tslnfon it M.
laserati veljajo: peterostopna petit vrata aa enkrat po 16 vin., za dvakrat pO 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vta. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Podano vrsta 30 vin. Pri večjflp taseretjah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, last isti L i d, to je administrativne stvari.
Na
It
naroČila brez istodobne vpaslarve naročnine
.Slovenski Narod* volja po postit
za Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej *
pol leta     m m    . ,
četrt let*    . „    . .
na mesec   „ _   . .
K 25--
. 13-. 650
- 230
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30»—»
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto naprej   ....  K 35*—
Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka-faeatalatvo (spodaj, dvorišče levo). Eztallova ulica it S, telefon it taV
Nazaj v deželne zbore.
Dunaj, 19. marca.
Grof Sturgkh in Nemci so zaprli vrata parlamenta ter dvignili pri tem gorjačo, da izženejo iz državnega zbora tudi narodnostno vprašanje. Narodnostni spori ne smejo več ovirati delovanja državnega zbora, ven ž njimi »v kronovine«, kjer naj se narodni boji »na domačih tleh poravnajo. Grof Stiirgkh pravi, da je to vplodonosen nauk« žalostno končujo-Čega parlamentarnega zasedanja, in nemški odmev mu vriskajoče pritrjuje: v Nazaj v deželne zbore!«
Medicina, ki jo je zapisal vodilni državnik hirajočemu avstrijskemu parlamentarizmu, je čudovito enostavna, ker je narodnostno vprašanje postalo tako ogromni činitelj vsega javnega življenja v monarhiji, da je obvladalo popolnoma tudi državni zbor, se ga hoče vlada rešiti na ta način, da ga iz državnega zbora krat-komalo ven vrže. Pametni ljudje M rekli, da mora pošten zdravnik vse poskusiti, da bolezen izleči, ne pa da sme iz komodnosti, malodušnosti ali pa celo iz raznih nelepih namenov oddati bolnika — doktorju Fisenbar-tu. ter potem izjavljati, da je to najboljše sredstvo. Tudi vlada je dolžna pogledati nacnonalnemn vprašanju v obraz ter podvzeti vse. da uredi to najvitualnejšo zahtevo države v zmi-slu pravičnosti in poštene poravnave nasprotujočih si interesov posameznih narodov. Stiirgkhov klic: »Ven iz državnega zbora, je predvsem priznanje lastne malodušnosti in nesposobnosti. Kakor njegovi predniki, tako si tudi sedanji šef vlade ne upa se lotiti narodnostnega vprašanja, katerega pravična rešitev je glavni, pa tudi neobhodni pogoj zdraveišega razvoja, da. trdnega obstoja monarhije. Menimo pa, da ni le khc mora-liČne strahopetnosti. ki zveni iz vla-dinega komunikeja. Je Še nekaj hujšega. Stiirgkhovo geslo je neovrgljiv dokaz, da ^o za vlado merodajni edi-nole nemški interesi in ako nas goni ministrski predsednik z našimi zahtevami pred deželne zbore, potem nas v popolnem soglasju z Nemci izroča res pravemu političnemu doktorju Eisenbartu. Ozrimo se predvsem na naše razmere. Kako je mogoče, da si
priborimo  v  koroškem, štajerskem in istrskem ter tržaškem deželnem zboru svoja fundamentalna narodna prava? Umetno prikrojeni volilni redi so nas v teh korporacijah potisnili v deloma prav   neznatno manjšino, katera je dostikrat na milost in nemilost izročena nemškim, oziroma italijanskim gospodarjem dežele. Te naše manjšine si svojih pravic ne morejo izvojevati, ker je njihovo orožje preslabo in ker jim predvsem manjka trdne opore, katero nam more nuditi edinole precizni, za celo državo veljavni okvirni narodnostni zakon. Baš zato, ker si »na domačih tleh^ ne moremo izvojevati svojih pravic in ker odklanjajo naši   narodni nasprotniki vsako pošteno spravo na podlagi enakopravnosti, baš zato nosimo svoje želje in zahteve pred forum državnega zbora,  kjer nam je mogoče poiskati si zaveznikov. Ki se borijo za iste cilje. Narodnostni spori so zastrupili parlament — to je res. toda zastrupili so ga, ker so sc deželni zbori pokazali nezmožne reševati naciiona'na vprašanja.   Tudi v onih redkih deželah, kjer   so   Nemci v manjšini. Poglejmo na Češko! Čehi so hili in so še pripravljeni se z nemškimi sodeželani pošteno sporazumeti. Toda Nemci akceptirajo snora-zum le, ako se sklene po njihovem diktatu. Ker Cehi ta diktat odklanjajo, so Nemci z obstrukcijo onemogočili delovanje deželnega zbora. Vladi je nastopila ravno narobe, kakor rri nas.    če se   naše deželnozborske manjšine v boju za narodna prava postavijo proti deželnemu zboru — potem deluje celi vladni aparat v zavestni zaiedinici z nemško deželno-zborsko gosnodo za — delazmožnost deželnega zbora ter napenja vse sile, da   brezn^pesi   taktiko slovanskih manjšin. Na Češkem je ista vlada naj-zvesteiša  zaveznica   nemških ob-strukcijonistov ter jim   pomaga na vse kriplje.   Akoravno pravijo Čehi, da bi deželni zbor nemško obstrukcijo tokrat prav lahko stri in predvsem mogel izvoliti deželni odbor ter tako napraviti konec neustavnem razmeram, se vlada vendar ne odioc razpisati deželnozborske volitve. Z  nio je pač mcrodaien nemški veto. Vlada podpira   nemško obstrukcijo na Češkem, ko pa vračajo Čehi v državnem zboru šibo za ognjilo. ob< ia ob-
strukcijo na polna usta ter jo obtožuje zločinstva proti državi. Iz državnega zbora žene Čehe v deželni zbor, katerega vrata je sama zaklenila ... 2e edino to dejstvo ilustrira vso hinavščino Stiirgkhovega gesla, ki ni ničesar drugega kakor nemška parola, sprejeta sedaj tudi oficijelno in očitno v program avstrij. državnikov.
Tudi vladne parole pa se ne dajo vselej gladko vresničiti. Ravnota-ko. kakor svoj čas ni prav nič pomagalo, ko je ob priliki debat in predlogov o draginji dovtipni poslanec predlagal zakon z enim samim paragrafom: »Praginja je odpravljena« — tako tudi Stiirgkhova zapoved, da te morajo narodnostni boji iz parlamenta izgnati, ne bo nič, prav nič izdala.
Dokler avstrijski slovanski narodi ne dobe svojih »fundamentaik tako dolgo se bodo morali boriti za svoja narodna prava tam, kjer je ta boj najbolj mogoč in najbolj učinkujoč — v državnem zboru.
Stiirgkhovo geslo na tem ne bo prav ničesar spremenilo. Podučno pa je za nas vse, ker nam odkriva vso siromašnes; oficijelne notranje politike, ter jasno priča staro resnico o popolni solidarnosti vlade in Nemcev v tej državi.
IBenifestici ie toposlosan-sHih sfeideni&GV.
Iz Prage se nam poroča: One 17. marca se ie vršil v Narodnem domu na Vinogradih velik shod celokupnega nacionalističnega slovensko-br-vaškega in srbskega dijaštva. Ki je najjasneje med vsemi dosedaniimi dokumentiral, da so vse želje Italijanov glede Trsta samo iluzije, dokler imamo tako močno in enotno arma-do jugoslovanske akademične mladine. Shod je spreiel oster sklep proti diiaš.vu na tržaški Revoltelli in za-žugal, da. če Italijani ne daio takoj miru, bodo Jugoslovani stopili iz dosedanjega mirnega svojega stališča. Pred dnevnim redom je v srce sega-jočem govoru govoril predsednik Vane Rade j akademični mladini o SOOIetnici zadnjega ustoličenja koroških   vojvod in o usodi,   katero je
LISTEK.
Kristalni zamaSeh.
Roman.
Francoski spisal M. L e b I a n c.
(Dalje)
— Pomagale vam bodo proti nahodu, ki ga dobite,
V trenotku, ko je Daubrecq vzel pastilo, je skočil Lupin k vratom in je izginil iz sobe.
— Čisto gotovo je, da sem popolnoma poražen, je govoril sam sebi, ko je hitel po stopnicah. A vendar, končna šala se je obnesla. Stari šimpanz je prokleto neumno gledal, ko je dobil pastilo Gerandel.
Ravno ko je Lupin zapustil hišo pri vratih v železni ograji, se je tam ustavil avtomobil iz katerega je skočilo več oseb. Lupin je spoznal Prasvillea.
— Gospod generalni tajnik policije, je govoril Lupin sam sebi, jaz vas spoštljivo pozdravljam. Sanja se mi nekaj, da si bodeva enkrat gledala oči v oči in jaz vas že sedaj pomilujem, zakaj moje spoštovanje do vas je jako neznatno in tisti pogovor z vami bo za vas prokleto neprijeten. Če bi se mi ne mudilo, bi počakal na vaš odhod in bi potem sledil Dau-brecqu, da bi videl* kje ima skritega
otroka. A mudi se mi. In mogoče je tudi, da uredi Daubrecq to stvar z otrokom teleionično. Torej ne trati časa in moči. Lupin, in hiti, da že vidiš Viktorijo, Ahila in pa dragoceni kovčeg.
Dve uri pozneje se je Lupin že nahajal v svojem skladišču v Menil-lyjti. Pripravljeno je bilo vse in za vse slučaje. Tedaj se je iz stranske ulice prikazal Daubrecq in se ne-zaupno bližal skladišču.
Lupin je lastnoročno odprl velika skladiščna vrata na stežaj.
— Tukaj je vaše pohištvo, gospod poslanec, je rekel. Lahko je pregledate in se o vsem prepričate. Koj tu v sosedni hiši je pa prevoznik. Kar pokličite može, pa vam odpeljejo pohištvo kamor hočete. Kje je otrok?
Daubrecq je naprej pregledoval skladišče, se prepričal, da so tu res njegovi meblji, naročil voznika in je potem peljal Lupina v oddaljeno ulico, kjer sta stali z malim Jacquesom dve stari dami, ki sta vsaka imeli na obrazih gosti pajčolan.
Lupin je prevzel dečka in ga je peljal k svojemu avtomobilu, v katerem je sedela Viktorija.
Vse to se je odigralo z vso naglico in brez nepotrebnih besed, prav kakor da so bile vse vloge naučene in dogodki in odhodi določeni v naprej kakor v gledališču.
Ob deseti uri zvečer je Lupin po svoji obljubi izročil malega Jacquesa njegovi materi. Toda treba je bilo takoj poklicati zdravnika, tako slab in
bolan je bil deček od prestanih razburjenj.
Potreboval je več kakor štirinajst dni, da se je popravil in je bila mogoča preselitev v drug kraj, ki jo je Lupin smatral za potrebno. Pa tudi gospa Mergv je bila šele tik pred preselitvijo toliko zdrava, da ie mogla iz hiše. Preselitev se ie pod Lupi-novim nadzorstvom izvršila ponoči, in to z največjo previdnostjo.
Lupin je peljal gospo Mergv in njenega sinka v majhen kraj na bretonskem obrežju in jima za varstvo in postrežbo pustil Viktorijo.
— Tako končno ni nikogar več med Paubrecqom in med menoj, si je rekel Lupin. On ne more gospe Mergvjevi in otroku ničesar več storiti in ona tudi s svojim posredovanjem ne more več provzročati težav. Vraga, koliko neumnosti se je zgodilo! Prvič sem se moral jaz dati od Daubrecqa razkrinkati, drugič sem mu moral nazaj dati najlepše tvari, ki sem jih dobil pri vlomu v enghiensko vilo. No, pa te že zopet dobim, danes ali pa jutri, ne darujem mu jih ne. Toda, cilju se nisem prav nič približal, in — groza! — čez dober teden že prideta Gilbert in Vaucherav pred porotnike.
Najbolj je Lupina bolelo in jezilo, da je Daubercq njegovo tako pripravno stanovanje v ulici Chate-teaubriand denunciral policiji.Policija je bila res preiskala vse stanovanje, je dobila v roke različne papirje in je dognala, da sta Arsen Lupin in Mi-
brklko zadela naš narod. Referent F o r n a z a r i č pa je izvrstno osli-kal dogodke na Revoltelli in njih dalekosežni pomen. Govorili so nato dr. L e o n t i č , dr. O s t o j i ć, vnela se je burna debata, katera so izzvali na shodu navzoči klerikalni študentje, ki so pa kmalu morali utihniti.
Iz Brna se nam poroča: Povodom dogodkov na tržaški Revoltelii sklicalo je jugoslovansko dijaštvo v Brnu dne 15. t. m. v Besednem domu shod, da protestira proti nasilju laskih dijakov. Shoda se je udeležilo celokupno jugoslovansko dijaštvo, manifestirajoč obenem idejo edinstva. Shodu je predsedoval Slovenec cand. ing. Vagaja. ki je v svojem govoru poudarjal absolutno potrebo složnega postopanja vseh južnih Slovanov proti dogodkom v Trstu. Kot glavni referent ie govoril cand. ing. Milan Vuletič. V svojem govoru je pokazal glavnega krivca tržaških dogodkov, avstrijsko vlado, ki s tem, da ne ustanavlja slovanskih šol, ovira Jugoslovane v narodnostnem m gospodarskem razvitku, ter daje Italijanom priliko za izpade proti njim. Neprijaznost vlade se kaže v tem, da je stavila na dnevni red parlamenta istodobno z dogodki v Trstu predlogo glede laške univerze, dočim ni niti najmanj pripravljena upoštevati upravičene jugoslovanske zahteve, pred vsem reciprociteto zagrebškega vseučilišča. Končno je govornik na-glašal, da nimamo Jugoslovani od vlade ničesar pričakovati in se moramo zanašati edinole na lastno moč. Zato apelira na zbrano dijaštvo, da z denarnimi doneski pokaže realno pojmovanje naše borbe za slovanski Trst Nadalje so govorili še inž. Čav-lina, cand. ing. Cviličevič in cand. ing. Viskovič, ki so vsi poudarjali eminentno važnost Trsta za nas Jugoslovane.
Enoglasno je bila sprejeta sledeča resolucija tov. Vuletiča:
Jugoslovanska akademska omladina v Brnu. zbrana na shodu dne 15. marca 1914 v brnskem Besednem domu sprejema sledečo resolucijo:
1. Jugoslovanska akademska omladina v Brnu protestira proti barbarizmu italijanske mafije napram jugoslovanskemu diiastvu trgovske visoke   šole   »Revoltella    v Trstu.
Ista omladina stavi vlado soodgovorno za te dogodke, zato ker vlada subvencijonira Rcvoltello in daje s tem indirektno zavodu državni značaj. In dokler Jugoslovani kot občani spolnjujejo vse dolžnosti, ki jim nalaga ta država, smejo i zahtevati, da tudi država napram njim izvršuje svojo dolžnost t. j. da jih ščiti vseh napadovodkaterekoli strani. Jugoslovanska akad. omladina smatra jugoslovansko narodnost kot kolektivno bitje in zahteva, da država respektira največjo svetinjo te narodnosti — njen jezik. Ako pa že država ni dosledna v pojmovanju pravičnosti in ne ustanovi slovanskih državnih šol, se od nje zahteva, da s svojo avtoriteto prisili zavode na katerih je jugoslovanska omladina prisiljena izobraževati se, da spoštujejo slovanski jezik.
2. Jugoslovanska omladina ni v principu proti ustanovitvi italijanske univerze, toda kategorično zahteva, da merodajni faktorji istodobno z re-' šitvijo italijanskega predloga zadovolje i opravičenim jugoslovanskim zahtevam glede visokih šol, in v prvi vrsti, da se prizna reciprociteta zagrebškega vseučilišča. Ista omladina, prožeta z globoko objektivnostjo, mora najenergičneje protestirati proti sami misli, da se italijanska univerza osnuje v Trstu. Zadnji dogodki so jasno pokazali, kaj da bi bil namen te univerze in kaki neznosni odnošaji bi morali nastopiti v Trstu vsled ustanovitve italijanske univerze v tem mestu.
3. Jugoslovanska omladina je prepričana, da je vse ono, kar je Ju-gosiovanstvo danes in kar bo v bodočnosti, nastalo in mora nastati iz njega samega. Jugoslovanstvo je samo sebe dvignilo do današnje višine; to ni plod slepega slučaja ali pa morda uvidevanja njegovemu obstanku vobče neprijazne oblasti. Usoda Ju-goslovanstva leži brezpogojno v njegovih lastnih rokah. Izhajajoča iz tega stališča apelira brnska akademska omladina na vso jugoslovansko javnost, da ta poleg svečanih manifestacij pokaže realno pojmovanje borbe proti Italijanstvu in da vsak poedinec seže v svoj žep in donese svoj oboi za ustanovitev slovanskih šol v Trstu.
hael Beaumont ena in ista oseba. Lupin se je moral odslej še z večjo pozornostjo izogibati in omikati policiji, kakor poprej in moral popolnoma reorganizirati svoje »podjetje«.
Čim več težav in sitnosti mu je to provzročalo, toliko bolj je naraščala njegova jeza na Daubrecqa. Samo eno željo je še imel, da bi Dau-brecqa — kakor se je izrazil — po-I tlačil v svoj žep, ga spravil na varen kraj in ga zlepa ali zgrda prisilil, mu izročiti listo podkupljenih poslancev. Sanjalo se mu je celo o posebnih mučilnih pripravah, s katerimi bi se dal Daubrecqe prisiliti da izda svojo tajnost.
— Ah, treba mi bi bilo dobro sobico z razbeljenim podom in par krepkih krvnikov ..., pa bi mu hitro razvezal jezik...
Grognard in Le Ballu sta vsako popoldne zasledovala Daubrecqa na njegovih potih v državni zbor in v klub, čigar član je bil. Namen jima je bil, v kaki zapuščeni ulici ob poznejši uri naskočiti Daubrecqa s silo, mu zamašiti usta, ga pahniti v avtomobil in ga odpeljati.
Lupin je bil v to svrho blizu Pariza najel staro, sredi velikega vrta stoječo, napol podrto hišico, ki je ležala nekako samotno in je bila popolnoma varna. To hišo je Lupin imenoval »opičjo kletko.«
Toda Daubrecq ni nikomur zaupal in Je bil skrajno previden. Kadar je zapustil svojo hišo, je spravil svoje zasledovalce v zmoto  in  se jim
umaknil. »Opičja kletka« je ostala prazna.
Lupin je po dolgem premišljevanju napravil drug načrt. Poklical je iz Marseillea enega svojih tovarišev, očeta Brindeboisa, časti vrednega bivšega prodajalca špecerijskega blaga, ki je imel zelo velik vpliv v Daubrecqovem volilnem okraju in se ie strastno bavil s politiko.
Oče Brindebois je Daubrecqu iz Marseillea naznanil svoj obisk in Daubrecq je tega veljavnega volilca odlično sprejel. Dogovorila sta se. da bodeta naslednji teden skupaj obedovala in se dogovorila o svojih vainih stvareh za blagor domovine.
Volilec je predlagal malo restavracijo na levem bregu Seine, kjer je bila po njegovem zagotovilu kuhinja uprav čudovito dobra. Daubrecq je ponudbo sprejel.
Ravno to je želel Lupin. Lastnik dotične restavracije je bil namreč njegov prijatelj in zaveznik in iz tega je črpal upanje, da se mu njegov načrt posreči in da dobi prihodnji četrtek Daubercqa v roke.
V ponedeljek tega tedna se je začela sodnijska obravnava proti Gilbertu in Vaucheravu. Zapazilo se je takoj v začetku in tudi mnogo obsojalo, da je sodni predsednik proti Gilbertu postopal posebno strogo in očitno pristransko. Lupin je spoznal iz tega pogubni vpliv Daubrecqa.
(Daljo prihodnji©.)
Po shodu se Je takoj zbralo med dijaštvom 100 K za slovanske šole v Trstu.
Porota sodišče i Celju.
Pri tokratnem zasedanju porot-nega sodišča sta prišla na vrsto le dva slučaja. V ponedeljek (16. t. m.) je stal pred porotniki Alojz O o d 1 e r zaradi hudodelstva tatvine iz navade, v torek 17. t m. pa Alojz P o 1 a k zaradi hudodelstva goljufije.
Alojz Godler, doma iz Zagreba, pristojen v Zakot pri Brežicah je obtožen, da je po večkratnem kaznovanju zaradi tatvine kot tat iz navade ukradel Janezu Bogoviču iz Cern-ca v gotovini 1-5 K, hlapcu MiKlav-žu Maruše iz Zagreba pa srajco in en par nogavic v vrednosti 5 K 50 v. — Janez Bogovič je imel shranjen denar v nezaprti miznici; to neprevidnost je uporabil Godler in je vzel denar, ko se je Bogovič za kratek čas iz gostilne odstraniL Hlapca Miklavža Maruša je pa Godler okradel takrat, ko je še služil pri Maruši. — Ker je bil Godler zaradi tatvine že desetkrat zaprt in znašajo njegove kazni vsega skupaj že več kakor 6 let ter je bil tudi že v prisilni delavnici v Messendorfu, so v zmislu njegovega priznanja porotniki obe vprašanji zaradi tatvine potrdili ter je sodišče Godlerja obsodilo na tri leta ječe. — Godler je kazen sprejel in jo bo odsedel v Mariboru.
Alojz P o 1 a k , star 25 let, rojen v Kapelah pri Radincih, je vzlic svoji mladosti že nešretokrat kaznovan goljuf. Tokrat je obtožen, da je 6. grudna 1913 v Messendorfu pri Gradcu ogoljufal Ludmilo Wart-bttchler za 20 K na ta način, da se ji je zlagal, da je njen brat, ki služi v Gradcu pri vojakih, umrl in se mu mora kupiti venec in sveče; dalje ie obtožen, da je 8. grudna 1913 pri Mariboru izvabil Andreju VohL, viničar-ju pri Mariboru, znesek 87 K. češ. da ga je okrajno sodišče kot sodnega adjunkta poslalo, da sklene poravnavo med njim in sosedom Pinič, ki sta se toževala zaradi žaljenja časti. Dne 10. decembra 1913 se je izdal kmetici Frančiški Herle za davčnega adjunkta, ji je pripovedoval, da od sedaj naprej ni treba več davkov plačevati, samo 20 K Še mora sedaj plačati, kar je Fr. Herle res storila. K sreči je dobila denar nazaj, ker je s svojim sinom takoj po tem goljufa zasledovala, ga dobila v gostilni pri Dernovšku v Hrastniku in denar od njega zahtevala. Ker je Polak takoj na to iz gostilne izginil, ga orožniki niso mogli prijeti. Polak je poskusil potem še svojo srečo pri Janezu He-lešeku pri Sv. Štefanu in pri Jakobu Golobu pri Sv. Krištofu, temu je lagal, da je poslan od okrajne sodnije. ozir. od okrožne sodnije celjske, da iztirja stroške za zapor njunih sinov. Pri obeh mu je spodletelo. Polak je tudi tožen zaradi poneverbe havelo-ka, na škodo sestrične Rampre v Gradcu in prestopka vlačuganja. Ker je Polak goljufijo priznal in iz mnogih predkaznij sledi, da je res goljuf iz navade, obsodilo ga je sodišče po pravoreku porotnikov na 4 leta ječe. Od prestopka poneverbe in od prestopka pohajkovanja je bil Polak oproščen. _
Hruašhi sabor.
Hrvaški sabor še vedno nadaljuje adresno debato. V sredo je govoril vodja Starčevičeve stranke prava dr. Mile Starčevi č. Govoril je polnih šest ur. Razpravljal je o postanku in razvoju stranke prava, o naukih dr. Ante Starčeviča, o razmerju med Hrvati in Srbi, o svoji stranki, o zadevi njegove neizročitve sodišču, in o najrazličnejših drugih stvareh. Začetkoma so poslanci paz-no poslušali njegova izvajanja. Ko pa Ie ni hotel končati, so drug za drugim zapuščali zbornico, da je dr. Starče-vič končno govoril samo predsedniku, svojim pristašem in praznim klo-pem.
Svoj govor je zaključil ob 11. ponoči.
Včerajšnja seja se je pričela ob 12. opoldne.
Prvi je govoril Ljuba pl. Babic, znani hrvaški pisatelj Šandor Gjalski. Reagiral je na napade dr. M. Starčeviča, ki mu je očital madža-ronstvo. Rekel je med drugim:
»Dr. Starčevič se je dotaknil tudi vzrokov mojega izstopa iz državne službe. Dasi nerad, vendar moram stvar pojasniti. Bil sem uradnik pod grofom Khuenom, ki me je, kar je treba priznati, zelo čislal in me tudi postavil na posebna mesta. Zgodilo pa se je, da sem pokojnega dr. Davida Starčeviča zagovarjal pred tovariši radi njegove znane afere. Pri tem so mi ušle besede, ki bi jih kot uradnik ne bil smel rabiti. Moji tovariši so me radi tega denun-,
cirali. Zbog tega sem bil obsojen t izgubo pravice do napredovanja, bil pa sem preponosen, da bi se bil proti temu pritožil. Dasi sem kil opetovano predlagaš za tvnm, vendar me Je ban grof Khuen vedno izbrisal. Vzrok, da nisem avanziral, Je M torej ta, da sem tudi kot uradnik ostal patrijot. In mnenja sem, de sem lahko na to ponosen. Jas sem na drugih poljih deloval za narod In ga skušal obogatiti in zdi se mi« de sem v tem oziru, ne da bil neskromen, v polni meri storil svojo dolžnost«
Za Babićem Je govoril poslanec dr. Ivo Frank, ki je v obsežnem govoru zavračal napade post dr. M. Starčeviča na frankovsko stranko.
Razdelitev Bistrije.
»Novoje Vremja« in za njim pariški »Temps« priobčujeta interviv z neko visoKo stoječo rusko osebo, ki je baje izjavila, da v tem trenotku ne misli nobeden na vojno. Oboroževanje se vrši le, da se ohrani mir. Najboljša garancija za mir v Evropi je zveza med Rusijo, Francosko, Nemčijo in Anglijo. Taka zveza bi tudi ne naletela na prevelik odpor. Alzaško-Iotarinško vprašanje bi se dalo rešiti v obojestransko zadovolj-nost. Nemčija bi morala dobiti koncesije na drugem polju, kar bi bilo tem ložje, ker bi utegnile pripasti Nemčiji po taki zvezi zapadne provincije Avstrije, dočim bi mogla Rusija uresničiti svoje namene glede vzhodnih provincij. Uresničenje tega rorrama bi takoj napravilo konec -^zevanju. Ta načrt pa je našel :udi že odmev v Parizu in Berolinu >i tudi nova romunska politika dela na to. _
Novo Italijansko ministrstvo.
Novo italijansko ministrstvo je sestavljeno sledeče: S a 1 a n d r a predsedstvo in notranje, Martini kolonije, D a r i justica, Rubini zaklad, R a v a finance, Springar-d i vojna, San G i u 1 i a n o zunanje, M i 11 o mornarica, R i c c i o poljedelstvo, D a n e o nauk in C o n -f e 11 i javna dela. Kabinet Salandra je ministrstvo liberalne koncentraci-cije, njegov program, ki ga bo Salandra prihodnje dni razvil, bo najbrže manj demokratičen kakor Giolittijev program. Pa tudi Salandra bo vstra-jal na prioriteti civilnega zakona pred cerkvenim zakonom in govoril za demokratično davčno reformo. Radikalci, ki so vrgli kabinet Gio-litti, niso bili vpoštevani. V splošnem je bil novi kabinet simpatično sprejet, vendar pa je vprašanje, če se bo dolgo vzdržal in ne manjka glasov, ki pravijo, da se bo Giolitti kmalu vrnil na svoje mesto.
Hochette — Calmette — Caillaux.
V torkovi seji francoske zbornice je prišla na razgovor zope afera Rochette. 2e pred 2 letoma se je govorilo o nepravilnosti v tej zadevi. Tafcrat je bil Rochette na z htevo njegovega nasprotnika protipo avno aretiran in poslanska zbornica je izvolila preiskovalno komisijo, katere načelnik je bil Jaures. Preiskava je bila brezuspešna. Prejšnji teden pa je Calmette, zasledujoč svoj sklep preganjanja Caillauxa, prišel s trditvijo, da je Caillaux pregovoril leta 1911 ministrskega predsednika Monisa, da je dal generalnemu prokuratorju Fabresu naročilo, da odlaša z obravnavo proti Rochetteju. To je baje dokazano. Prišlo je vsled teh razkritij do strastnih prizorov v zbornici, končno pa je zbornica zopet imenovala preiskovalno komisijo v aferi Rochette ter ji dala tudi pravico razsodbe. Posledica teh najnovejših razkritij je bila, da je podal tudi mornariški minister Monis svojo demisijo. To pa je le prva posledica smrti Cal-metteja. druge ji bodo sledile.
Angleško vojno brodovje.
Mornariški minister Churchill Je v poslaniski zbornici prt obravnavi mornariškega programa izjavil, da namerava dograditi Angleška osmo eskadro vojnih ladij v istem času, ko bo imela velesila, ki pride glede moči vojnega brodovja takoj za Anglijo, zgrajenih pet eskader. Ta moč vojnega brodovja je normalna in pravilna, Angleška bo natančno sledila vsaki pospešitvi, pa tudi vsakemu odjenjanju te velesile in bo spopol-njevala svojo organizacijo samo v toliko, kolikor bo ta neobhodno potrebno. Kaf se tiče izdatkov za nove zgradbe,  bodo ti za leto 1915/16.
■M<li kakor za sedal Pri tem otatn
pe so vračunani tuđ Izdatki za novo kurjavo za zrakoplove In letala, dede težkih letal Je omenil, da bodo dobila tefke bombe, ki Jfc bodo lahko metala ne ladje. Od velikih zrakoplovov Je do sedel zgrajenih aH pa se gradi 15» med njimi Je 10 veHkih in srednjih e povprečno hitrostjo 45 angleških milj na ura Prehajajoč zopet na vojno brodovje, Je izjavil, da bodo imele tri nove ladje topove s kalibrom 15 col. Anglije bo imela tO ladij s takimi topovi v času, ko ne bo imela nobena druga država dveh takih ladij. Koncem 1914/15. bo na razpolago tudi 70 oboroženih trgovskih ladij. Anglija vstraja tudi na 60% standardu novih velikih vojnih ladij. Letos bo zadostovala zgradba 4 vojnih ladij. Anglija bo tudi varovala »voje interese v Sredozemskem morju ter ne bo sklepala nikakoršnih posebnih obveznosti. Vlada hoče imeti leta 1915. v Sredozemskem morju 8 ojnih ladij in sicer 6 dreadnuoghtov in 2 Nelsona. Izhodišče bo otok Malta. Poleg teh ladij bo imela Angleška tam še 4 oklopne križarke. Končno pravi: Moč angleškega vojnega brodovja je edini faktor za ravnotežje, za varnos Angleške in za svetovni mir. — Unionist Lee s temi izvajanji ni bil zadovoljen ter je zahteval, da ima Anglija v Sredozemskem morju vsaj toliko vojnih ladij, kakor jih ima tam Italija.
Stalersko.
Iz Dobove pri Brežicah. Volilni imeniki za občinske volitve v VeL Obrežu so razpoloženi. Kdor se zanima za izid volitev, si jih lahko ogleda.
Iz Celja se nam piše: Da imajo na Zidanem mostu zgol nemški poštni pečat, je nekaj umljivega. Komu li mar za tako vsakdanjost na slovenski grudi! A čujte drugo narodno! Lansko jesen je b ilo poslopje zidan-moške šole tudi zunaj potrebno popravljeno, odnosno pobeljeno. Vse je urejeno, le napis šole še ni do danes dogotovljen! In tu tiči zajček. Tamkajšnji slovenski krajni šolski svet še ni na jasnem radi tega sitnega napisa na slovenski šoli. Da pa ne bo zamere ne gor — ne dol, ne na desno, ne na levo, bo pač najbolj priporočljivo naslednje: treba bo naroČiti dve plošči, eno z nemškim, drugo s slovenskim napisom. Kadar bo pihljal zahodnik, se razobesi slovenski, pri severu pa na vsak način nemški napis! — In mirna Bosna!
Iz Celja. (Sedemdesetletnica dr. Josipa Serneca.) Celjska čitalnica in Posojilnica skupno z vsemi celjskimi narodnimi društvi ste priredili v sredo, dne 18. marca zvečer v Narodnem domu v proslavo dr. Josip Sernečeve sedemdesetletnice izborno uspelo slavnost Prireditev je obsegala dva dela: slavnostno zborovanje v mali dvorani Narodnega doma in banket v veliki dvorani. Slavnostno zborovanje je otvori! dr. Juro Hrašovec s prisrčnim nagovorom na jubilanta, ki so ga mnogoštevilni zborovalci ob vstopu v dvorano burno pozdravili. Slavnostni govor je imel urednik Janko L e š n i č a r ; priobčimo ga na drugem mestu. Po tem je orisal notar Lovro Baš delovanje dr. Sernčevo v celjski Posojilnici. Bil je v načelstvu tega zavoda od njegove ustanovitve 1. 1881, od 1. 1888. pa do danes je predsednik načelstva. Ne more se dovolj oceniti SerneČevo neutrudljivo delo za ta zavod, ki je vsled njegovega sfcrbnega gospodarstva rastel, si pridobival vedno več zaupanja in je danes eden izmed najuglednejših na Slovenskem. Globoko ginjen se je dr. Josip S e r n e c zahvaljeval vsem trem govornikom in je omenjal, da se je v svojem življenju držal vedno načela: gledaj na stvar in ne na osebo. V zadoščenje mu služi, da je pomagal vsa ta dolga leta. kar je v Celju graditi z drugimi vred podlago za naš nadaljni razvoj V političnem svojem življenju se je držal ideje, da nas mora voditi pri delu za narod ljubezen in sloga, da se morajo skupno vse sile upreči za dviganje našega ljudstva v političnem in gospodarskem oziru. Pri banketu, ki se ga je udeležilo okoli 100 oseb, je sodeloval salonski orkester Narodne godbe in Celjsko pevsko društvo. Bilo je živahno in veselo; zbrali so se ne le številni zastopniki celjskega slovenskega meščanstva, došlo je tudi veliko gostov iz raznih spodnještajerskih mest Kolo napitnic je otvoril dr. Juro Hrašovec, poudarjajoč, da moramo ceniti v današnjih Časih, ko se za denar vsak dan prodaja politično prepričanje in osebno poštenje, toliko bolj dr. SerneČevo možatost in značajnost. V imenu odvetnikov fe napil jubilantu dr. J u r t e 1 a, v imenu koncioijen-tov, ki so kdaj de^li v dr. Sernečevi pisarni, dr. Josip V r e č k o, v imenu Zadružne zveze in izvrševalnega od-
bora narodne stranke dr. Anton Božič. Govorili pa so še napitnice zastopniki vseh celjskih narodnih društev in korporacij. tako da se je banket zavlekel pozno v noč. Pismene in brzojavne čestitke so poslali: Družba sv. Cirila in Metoda, dež. posl. dr. Kukovec, Zveza slovenskih odvetnikov v LJubljani, Zveza južnoštajer-skih obrtnih zadrug, županstvo občine Celjska okolica. Slovanska Čitalnica v Trstu, prof. dr. Ilešič, Slovanska Čitalnica v Mariboru, Feliks Ferk iz Maribora, vpok. prof. Jfeupt-man. Maks Detiček iz Skadra, Narodna čitalnica v Žalcu, dr. Gorišek iz Sv. Lenarta, dr. Ooričar. součenec dr. Sernečev Šantl v Gorici, Ormoška čitalnica, dr. Glaser iz Maribora, dr. A. Žižek iz Ormož*, dr. Rajh in dr. Pirnat iz Gradca, Roš iz Hrastnika, dr Treo iz Gorice, Janko Bab-nik z Dunaja, »Triglav« in »Klub naprednih akademikov^. Čitalnica v Konjicah, prof Vodnik, dr. Fric Bab-nik z Dunaja, Joško Rajh z Mote, dr. Ipavec iz Št. Jurja ob J. ž., nadko-misar Voh, Dragotin Hribar, ravnatelj Lorenc in Šaleška posojilnica v Velenju. H koncu moramo omeniti tudi izborno kuhinjo in kle' gostilničarja Robeka v Narodnem domu, ki je zadovoljil vse goste. In to je za bankete tudi nekaj izvanrednega.
Slovensko gledališče v Mariboru. Ponovno opozarjamo slavno občinstvo posebno iz okolice, da si naroči vstopnice za nedeljsko večerno predstavo »Quo vadiš?« že sedaj v predprodaji, ker kakor kaže sedanja razprodaja, ne bo v nedeljo več vstopnic na razpolago, vsaj ne za boljše prostore. Igra se ne bo več ponovila, ker se igrajo 5. aprila pasi-jonske igre in s temi zaključimo le-ošnjo sezono. Torej vsi v nedeljo v Narodni dom! Predprodaja vstopnic pri g. Weixlnu, Glavni trg 22.
Koroško.
Drobne vesti. Koroški obrtniki se silno pritožujejo, češ, da ne morejo dobiti nemških vajencev in morajo jemati v službo hrvaške vajence, ki so sicer v obče pridni in zelo porab-ni, vendar pa niso Nemci in se tudi ne dajo ponemčiti. — Zagoneten napad. V soboto je prišel k posestnici Ani Muhrovi v okolici Volšperka neznan človek. Ko ga je Muhrova vprašala, kaj želi, je potegnil samokres in je ustrelil na njo. Zadel jo je v usta, krogla ji je obtičala v nebu. Nato je napadalec pobegnil. Do sedaj nimajo o njem še nobene sledi in ga tudi kljub natančnemu opisu nihče ne pozna. Poslali so tudi za njim policijskega psa, ki po je popolnoma odrekel in je začel goniti v bližnjem gozdu divjačino. — Smrtni padec iz vlaka. Na progi Trbiž-Ponteba je padel iz delavskega posebnega vlaka neki laški delavec, ki se je preveč nagnil čez okno. Našli so ga z zlomljenim vratom mrtvega ob progi.
Primorsko.
Sankcijoniran zakon. Cesar je sankcijoniral zakon, ki ga je sprejel goriški deželni zbor glede delitve občine Mariano.
Goriške občinske volitve so že razpisane in sicer volijo tretji razred dne 29. marca (1. aprila, eventualno ožja volitev), drugi razred dne 2. aprila (4. aprila, ventualna ožja volitev) in prvi razred dne 6. aprila (8. aprila vent. ožja volitev). Za te volitve vlada po vseh političnih taborih izredno zanimanje.
Zahtevajmo odškodnino za Sočo. Kakor je bilo posneti iz časnikov, je nameravano pri Kobaridu zgraditi veliko elektrarno z vodno močjo reke Soče, ki bi proizvajala eneržijo za Trst in Istro. Pri tem bi morale biti odškodovane najmanj tri vasi brez drugih intersentov. Na Trnovem se ie nekaterim dotični svet že odkupil, in ker je tvrdka inozemska, so tudi dotične pogodbe spisane v inozemskem jeziku. Slovenec nima sreče; še to, kar ima. proda po tuje, tako, da ne zasluži domačin niti pri pogodbi nič. Posledica bo, da izgubimo najlepši, od našega pesnika opevani del Soče — brez primerne kompenzacije. Ali bi ne bilo prav, vi Srpeničani in 2agarji, od sveta zaplankani, da zahtevamo kot odškodnino za naše pravice mogočne reke Soče, ki bo izginila na podzemeljska pota, električno železnico med Sv. Lucijo in Bovcem, oziroma Kranjsko goro? Biser naših planin Je Soča in za to lepoto lafiko zahtevamo tako odškodnino.
Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki biva sedaj s svoio družino v Miramaru, Je obiskal v sredo Bar-kovlje in se Je vozil z Jahto »Lacro-ma« ob tržaškem obrežju. Posetil je tudi nemško ladjo »Breslau«, ki odpluje v kratkem iz Trsta.
Manifestacije hrvaških dijakov zaradi dogodkov ne RevoHeH. V torek dopoldne so zapustili hrvaški di-
jaki na Sušaku ob 11, dopoldne šolo in so priredili manifestacijski obhod po mestu. Razvili so hrvaške zastave in so se zbrali nato na trgu, kjer je govorilo več dijakov, ki so ostro obsojali nesramni nastop laških iz-grednikov na tržaški visoki šoli Revoltelli in laško zavijanje glede teh izgredov, katerih krivdo hočejo sedaj naprtiti Italijani Slovanom, dasi je dokazano popolnoma jasno, da so Italijani napad organizirali in se zanj dobro pripravili in obrožili. Po zborovanju so zapeli dijaki več hrvaških narodnih pesmi in so se nato mirno razšli. Med celo manifestacijo ni prišlo niti do najmanjše rabuke in ni imela policija nobenega povoda posredovati.
Laški denuncijant! in obrekoval-cl. Kakor smo poročali že v sredo, je šla k ministru Heinoldu deputacija laških poslancev, da mu poroča o zadnjih izgredih na Revoltelli v Trstu. Poslanec dr. Pitacco je porabil to priliko, da je kolikor je mogel, očrnil Jugoslovane in zavil celo poročilo tako, da so pravi krivci Jugoslovani, Italijani pa so žrtve- Po njegovem poročilu povzročajo nemire Slovani samo zato. da bi preprečili ustanovitev laške univerze v Trstu in Jugoslovani, ki se vedno bolj ojačajo, nevarni ne samo italijanskemu elementu, marveč tudi državi (?) Končno je omenil dr. Pitacco še sledeče, kar je jako značilno za Italijane in kar kaže, da Italijani ne bodo prenehali z napadi na slovansko dijaštvo. Zahteval je namreč ustanovitev laške univerze v Trstu in to izključno za dijaštvo laške narodnosti. Dr. Pitacco je dobil na te nesramne denuncijacije in prepotentne laške zahteve za enkrat slab odgovor. Minister mu je namreč odgovoril, da ne more zavzeti vlada sedaj še nobenega stališča in da bo počakala uspeh preiskave. Tudi je namignil, da se njegovo poročilo ne krije z informacijami, ki jih je dobil iz drugih virov.
Tržaška podružnica slovenskega planinskega društva ima v soboto, dne 21. marca ob pol 9. zvečer v gorenjem prostoru restavracije »Balkan « svoj občni zbor.
Železniška nesreča na državnem kolodvoru v Trstu. V sredo popoldne se je pripetila na državnem kolodvoru v Trstu velika nesreča-Osebni vlak št. 13, ki vozi iz Gorice v Trst, je pripeljal z izredno hitrostjo v tržaški kolodvor. Videlo se je, da se vlak skoro nič ne ustavlja, dasi se je vedno bolj bližal koncu proge ob peronu. Ljudje so prestrašeni odskočili. V istem hipu ie trčila lokomotiva z vso silo ob navzgor vpognjene tračnice, ki so pritrjene na močne tramove. Kot palica so odletele tračnice in oba odbijača in lokomotiva je zavozila na peron. Na peronu je lokomotiva obstala. Sunek je bil tako silen, da je skočil en voz vlaka iz tira, pri vseh pa so se polomili odbijači. Vsi vozovi in lokomotiva so več ali manj razbiti. Število ranjenih in poškodovanih potnikov znaša čez 50. Nekateri imajo lahke poškodbe, več pa je težko ranjenih. Prišli so takoj zdravniki, ki so ranjence obvezali za silo, nato so jih več odpeljali z avtomobili in vozovi v bolnišnico. Na mesto nesreče je prišla takoj sodna komisija, da do-žene, kaj je zakrivilo nesrečo. Vlako-vodja Vertojšek je zvonil strojevodji, ko je videl, da vozi vlak s preveliko hitrostjo v kolodvor. Dognalo se je, da je peljal vlak na kolodvor namesto s hitrostjo 20 km, s hitrostjo 45 km- Strojevodja Kraus je izjavil, da je pač zaviral, toda vse zavore so mu odrekle in on ni mogel vlaka na noben način ustaviti, dasi se je trudil, kolikor se je mogel. Strojevodja in vlakovodja sta precej poškodovana. Na lice mesta je prišla tudi posebna tehnična komisija, ki bo dognala, če so bile res zavore poškodovane. Ranjenci so večinoma domačini in bližnji okoličani.
Drobne vesti. Vest, ki smo jo priobčili po tržaških listih dne 21. februarja, da je prišla v likvidacijo zavarovalna družba »Patria« v Trstu, ne odgovarja resnici. Zavarovalnica, ki ima sedež v Pragi, je odpravila samo tržaško zastopstvo. — Aretirali so v Trstu v pisarni Avstro - Američane zasebnega uradnika Rud. Piccola, ker je pomagal izseljencem, ki še niso zadostili vojaški dolžnosti, izseliti se v Ameriko. Iz istega vzroka so aretirali tudi špediterja Ivana Jalurela.
Narod niš dokaze brani...
Znan je slovenski javnosti položaj koroških učiteljev. Da si okrepijo svoje težavno stališče, ustanovili so si skupno z akademiki organizacijo »Gorotan«, koje naloga Je: biti slovenskim učiteljem družabno središče, stanovska in zaeno tudi narodna obrambna organizacija. Skrb za učiteljski naraščaj, za moralno, dušev. in gmotno oporo svojih členov in njih nadaJjno izobrazbo, reševanje šolske-
ga vprašanja, podrobno narodno delo, nam nalaga ogromne stroške; navezani za smo zgol na samopomoč. Iztikajoč za novimi viri dohodkov, smo začeli zalagati razglednice z narodnimi motivi: Zilska noša, vojvodski prestol. Z uspehom smemo biti zadovoljni: več tisoč teh naših razglednic je že romalo med narod. Ni bila toliko dobra tehnika, da so se prikupile naše razglednice, ampak motivi sami na sebi, ki vzbujajo tužna, a vendar ponosna čustva v srcu vsakega rodoljuba. Uvažujoč dejstvo, da Slovenci še nimamo zavoda, ki bi nudil narodu cenih slik, pred-stavljajočih naše zgodovinske spomine ter tako vzbujal oni domovinski Čut, ki ga še pogrešamo v toliki meri, uvažujoč nadalje, da so se prikupile narodu posebno razgledenice, predstavljajoče Vojvodski prestol in posebno še z ozirorn na SOOletnico ustoličenja zadnjega koroškega vojvoda, ki jo letos obhajamo. — je društvo ^Gorotan« založilo slike Vojvodske-ga prestola v močno povečani obliki, primerno za stenski okras in v še boljši tehniki. Apeliramo na rodoljubna srca: Ne bi je smelo biti slovenske hiše. kjer bi se ne nahajala podoba Vojvodskega prestola, tega simbola nase nekdanje moči in slave, ne šole, ki bi ne rabila te slike kot učilo pri zgodovinskem pouku. Cena je nastavljena tako, da si jo v/lic izborni tehniki lahko vsak naroči. Komad 50 vin., po pošti pa 70 vin. Gg. učitelje še posebej prosimo, da priporočajo to našo sliko oh prilik: učitelj- zborovanj, kakor tudi v šolah učencem. Obračamo pa se s prošnjo tudi do prečastite duhovščine, do vseh rodoljubov, da priporočajo to sliko v nabavo raznim izobraževalnih društvom. Društvo Gorotan - se obenem prav toplo zahvaljuje onim rodoljubom, ki so nam že dobrohotno pomagali polniti blagajno, ki je prispevkov toli potrebna. Naročila sprejema: Pavel Koschier. učitelj v Veli-kovcu na Koroškem. Da sc nam olajša delo, prosimo, da se pošlje denar v naprej, kar je najbolj enostavno, ali da ga sprejmejo po povzetju. Rodoljubom, ki bi bili voljni pomagati pri razpečavaniu teh naših slik, pošljemo zahtevano število kosov s priloženim čekom. V nadi. da nc prosimo zastonj pomoči, beleži z rodoljubnimi pozdravi društvo »Gorotan«.
Dnevne vesti.
— Kritika k-erikahie politike. Znano je, da je dr. šusteršič odstopil kot p-CvSednik parlamentarnega hrvaško - slovenskega klluba na Dunaju in da je bil na njegovo mesto izvoljen poslanec dr. Korošec. Iz izjave, ki jo je glede te spremembe v vodstvu hrvaško - slovenskega kluba priobčil dr. Šusteršič v - Slovencu . bi se dalo sklepati, da je dr. ?u-steršič prostovoljno odložil predsed->:vo. Temu pa ni tako: dr. Šusteršič je bil prisiljen odložiti predsedstvo. To je razvidno iz članka, ki ga je priobčil dr. Brejc v celovškem »Miru pod zaglaviem: v Tako ne gre več naprej!" V tem članku piše dr. Brejc med drugim: »Revizija naše politične taktike na Dunahi je neodložljiva in neobhodno potrebna, če se hočemo obvarovati še večje škode. Dne 1. marca t. 1. se je govorilo o tem v seji centralnega izvršilnega odbora Vseslovenske ljudske stranke. Padale so zelo ostre besede... Z<? danes pa lahko konstatiramo krvavo potrebo, da postane slovenska politika v državnem zboru bolj odločna, bolj enotna in boli smotrena. Popustljivosti, kakor smo jo zadnje čase opažali v vodstvu slovenske politike na Dunaju, ne moremo odobravati, sicer bi bili sokrivi neuspehov, ki jih gotovo rodi -... In na drugem mestu nadaljuje: ... ni dobro, ni zdravo, da je načelnik hrvaško - slovenskega kluba dr. Šusteršič obenem deželni glavar. Kot deželni glavar ima posebne dolžnosti do kranjske dežele, ki ne da bi se vselej morale strinjati z interesi izvenkranjskih Slovencev. On je odgovoren za gospodarsko politiko stranke na Kranjskem, kar ga lahko spravi v navskriž s potrebami Vseslovenske ljudske stranke. Slovenska politika na Dunaju pa zahteva voditelja, ki nima vezanih rok po svojih uradnih dolžnostih, ki je na zgoraj popolnoma neodvisen in brez ozirov na levo in desno vsikdar stori le to, kar on sam in njegov klub kot koristno spoznata za cel narod« ... Iz citiranih dr. Brejčevih izvajanj je razvidno dvoje: 1. da je bil dr. Šusteršič primoran odložiti predsedstvo hrvaško - slovenskega kluba in 2. da slovenska politika v parlamentu pod vodstvom dr. Šusterši-ča ni bila odločna, ni bila enotna in ne smotrena, marveč popustljiva in to zategadelj, ker je ima dr. Šusteršič kot voditelj vezane roke, ker je odvisen na zgoraj in ne dela tega, kar je koristno za cel narod, marveč samo to, kar je v hasek gospodarski
politiki klerikalne stranke na Kranjskem. Dr. Brejc torej očita dr. Šu-steršiču na rahlo prav isto, kar mu
mi očitamo javno in očitno že leta in leta: da je prodajal slovenske narodne interese za klerikalne strankarske koristi in da je čisto navadno orodje vlade mož, ki si je dal za svojo neverjetno popustljivost v narodnih vprašanjih bogato plačati v obliki raznih subvencij klerikalni gospodarski organizaciji na Kranjskem in v obliki raznih zakonov in razsodb, ki so zgolj v strankarskem interesu klerikalne stranke.
r Državnozborska volitev na Notranjskem. Klerikalna stranka kandidira na mesto umrlega dr. Žitnika v notranjskem volilnem okraju deželnega tajnika dr. Lovra Pogačnika. Glasom poročila klerikalnega glasila je navdušenje za kandidata dr. Pogačnika velikansko. To velikansko navdušenje mora seveda imponirati. Zal, da ne vemo, iz česa izvira to velikansko navdušenje, saj gospod dr. Pogačnik doslej v javnosti še nikoli in nikjer nič ta-cega ni storil, da bi mogli normalni ljudje zanj sploh navdušeni biti kaj še veliKansko. Ce so klerikalci velikansko navdušeni za dr. Šusteršiča, je to umevno, saj jih je vodil v mnogih bitkah k zmagi, a dr. Pogačnik, naj je sicer tudi vse časti vreden gospod, je bil doslej vendar popolnoma brezpomemben človek, o katerem se je le vedelo, da koraka na čelu Čukov in popisuje pri deželnem odboru brez dvoma samo s koristnimi stvarmi papir. Gd kod torej to velikansko navdušenje?
— 5001etnica ustoličenja koroškega vojvode. Minilo je sedaj 500 let kar je bil zadnji vojvoda na Koroškem ustoličen v slovenskem jeziku. Slovenski narod je bil takrat že popolnoma v sužnosti nemškega fevdalizma, a če tudi je bilo ustoličenje v slovenskem jeziku le še nekaka tradicionalna slavnost, ki je imela nekaj državnopravnega pomena samo za gospodujoči sloj, za nemško plemstvo, vendar je gotovo, da je bilo to ustoličenje velevažno moraiično pri-pozname slovenske narodnosti in po-svedočenie prvenstva Slovencev v okviru takratne Koroške. Pred petsto leti je bil zadnji vojvoda ustoličen v slovenskem jeziku, potem je ta tradicionalna manifestacija ponehala — brez ugovora in brez odpora od slovenske strani. Slovenski narod je bil že tako poriačen in oslabljen, da se tuji sili ni ustavljal, ampak klonil glavo in se moiče udal v svojo brezpravnost. Ravno zato je bilo samo na en način obhajati 5001etnico, kar je bil zadnji vojvoda v slovenskem jeziKu ustoličen: s črnimi mašami in romanjem na Gosposvetsko polje. Cehi romajo na Belo Goro — pri naših prežalostnih razmerah je pa skoro izključeno, da bi se kaj takega posrečilo v velikem slogu. Za priredbo ipozantne manifestacije na Oospo-etskem polju, za priredbo romanja, ki naj bi opozorilo vso avstrijsko javnost, da Slovenec še živi in da reklamira tiste pravice, ki so mu bile z vladarsko prisego na gosposvet-skem polju pnpoznane. pa moči na-rodno-napredne stranke ne zadostu-jejo. To bi se dalo samo z združenimi močmi in skupnimi žrtvar vpri-zoriti. A kdo naj na kaj takei misli spričo nestrpnega stališča. k; ^a zavzema klerikalna stranka cel« v narodnih stvareh, kdo naj na > misli spričo dejstva, da klerika em ni prišlo niti to na um, da bi bili za ta dan poskrbeli za črne maše. Slovenska mladina, polna idealnega navdušenja za narodne pravice, je hotela z mašo obhajati enoletnico. Vsa mladina je bila v tem edina, kajti čutila je, da na ta način najdostoineje obhaja ta dan. Toda šolske oblasti nimajo pravega smisla za čustva slovenske mladine. Schiilerieva proslava je bila obligatorična, tudi proslava bitke pri Lipskem je bila za slovenske dijake obvezna, dasi je bil v tej bitki odločen propad avstrijske veljave na Nemškem in ustvarjen temelj pruski mogočnosti. Avstrijsko vojno ministrstvo je prepovedalo oficirjem udeležiti se nevojaških proslav bitke pri Lipskem, naši dijaki pa so bili prisiljeni jo poveličevati. Zdaj jim pa šolske oblasti niso dale prostega rine, da bi obhajali 5001etni-co zadnjega ustoličenja koroškega vojvode v slovenskem jeziku. Da ne rečemo kaj hujega: malenkostno je bilo to stališče šolskih oblasti na vsak način in je moralo razgreti to mlado kri. ki še ne zna hladno računati, ampak se vedno ravna po svojih čustvih. Dijaki so sklenili »stavkati«, izostati v sredo, ko je itak samo dopoldne poduk, iz šole in se korporativno udeležiti maše pri frančiškanih. Naj kdo reče in že misli o šolski disciplini kar hoče, naposled dijaki vendar niso nikaki kaznjenci, ki bi se ne smeli ganiti, ampak imajo tudi pravico, obhajati na dostojen način tako obletnico. Seveda so gre-
šili proti šolski disciplini, ali olajševalno je zanje vsekako to, da niso našli na merodajnih mestih razumevanja za njihove težnje in da niso bili dobro podučeni, da se dajo taka dovoljenja tudi izlepa doseči. Pravočasna prošnja na deželni šolski svet bi bila po našem mnenju gotovo ugodno rešena. Toda, kaj ve mladina o takih stvareh! Dijaki so hoteli najprej korporativno stavkati, a nastalo je od klerikalne strani neko intrigiranje, ki je to deloma preprečilo. Ali so hoteli mar klerikalci nastopu dijaštva pritisniti posili kak strankar-skopolitični značaj? To bi bila vendar grdobija prve vrste, kajti dijaki so med seboj opravili in so bili tudi klerikalci edini z vsemi drugimi. No, dijaška stavka se je mirno in dostojno končala in ta nesrečna policija, ki je prav po nepotrebnem zbegala vse mesto in nastopala kakor da stojimo na predvečeru kake revolucije, ni imela nobenega vzroka posredovati. Na svoje začudenje čitamo sedaj v nemških listih, da je policija nekaj »verhindrala«. Policija je sicer nekoliko potrebna, da se njen ugled malo posveži, ali na stroške slovenskega dijaštva se to ne bo godilo. Dijaštvo se je vseskoz dostojno in mirno vedlo, ni imelo nobenega namena, kaliti mir in zato tudi policija ni imela ničesar »verhindrati<r.
4- Nove dijaške težave. Proti vsemu pričakovanju so danes dopoldne zopet nastale težave s srednješolskimi dijaki. Raznesla se je med njimi govorica, da jih čakajo hude disciplinarne kazni, ker so v sredo stavkali. Kako je ta govorica nastala, je nerazumljivo, kajti nasprotno je resnica, da so na merodajnem mestu vladale za dijaštvo ugodne dispozicije. A med dijaštvom je krožila govoric;* o hudih disciplinarnih kaznih, a čim so izvedeli, da se je začela preiskava, so stopili pred ravnateljstvo II. drž. gimnazije in zaprosili zagotovila, da ne bo noben dijak zaradi stavke v sredo kaznovan. Ker takega zagotovila seveda niso dobili, je nastal nov konflikt in dijaki so večinoma zapustili šolo. Preiskava se vrši tudi na realki. Apeliramo nujno na slovensko dijaštvo, naj se vzdrži vsakega koraka, ki ni v soglasju s šolskimi predpisi in naj se vrne v šolo in naj redno in točno iz-pGinjuje svoje dolžnosti. S stavkami se ne da nič doseči, absolutno nič, samo hude žrtve bi zahtevale. Dija-š:vo naj pomisli, da sedaj ni državnega zbora, da vlada v državi dejanj-sKo absolutizem in v takih razmerah se ni šaliti. Da bodo oblastnije napravile red v šolah, o tem ni dvoma in bodo torej vse žrtve zaman!
-f Eksperimentiranje z mladino. Pa je res že malo preveč, kako šolska uprava z mladino eksperimentira. Ne lastimo si sodbe o reformah pri poduku in zato nečemo o tem nič govoriti. Tiste »Jugendspiele.<\ ki so jih vpeljali, smo pozdravili simpatično in kakor čujemo, so se tudi obnesli. Potem je prišlo streljanje. Razumemo sicer, da so vojaški krogi s tem streljanjem prav zadovoljni, gotovo je pa tudi, da niso ž njim zadovoljni ne profesorji, ne starši, ker odvrača mladino od učenja. Mladina hodi vendar v srednje šole, da se pri pravi za civilne poklice, ne za vojaški stan. A sedaj pripravlja vlada še nov eksperiment. Organizirati hoče skoute, menda ker se je ta organizacija na Gališkem jako dobro obnesla. Znano je. kak pomen imajo gališki skouti: nekaka avantgarda bodo v slučaju vojne med Avstrijo in Rusijo. Vsaj Poljaki sami sodijo tako o tej organizaciji in upajo, da bo v slučaju vojne revolucionirala Poljake na Ruskem. A kak pomen naj imajo taki skouti pri nas? Tega vendar ne bo nihče mislil, da bi slovenski skouti igrali proti Italiji tako vlogo, kakor poljski proti Rusiji, saj je vendar razmerje med Slovenci in Italijani vse drugačno, kakor med Poljaki in Rusi. Nasprotje med Slovenci in Italijani je lokalno, je omejeno na Primorsko, o kakem drugem nasprotju pa še govora ni. Kar se pa tiče telesne vzgoje srednješolske mladine, discipliniranja duha in ojačuje mišic, pa imamo v sokolstvu tako vzorno organizacijo, da res ni treba nič novega snovati, najmanj pa take eksotične organizacije, kakor so skouti. Vobče pa smo mnenja, da hodi mladina zato v šolo, da se pripravi za življenjski poklic, ne pa da se gre mance ali vojake.
— t Dr. Jen Podlipny. V Pragi je včeraj umrl predsednik češkega narodnega sveta in bivši praški podžupan dr. Jan Podlipntf. Pokojnik je igral v češki Javnosti veliko vlogo. Bil je ne samo oduševljen Ceh, marveč tudi navdušen Slovan. Njegovo ime je značilo cel program. Kot Ceh in Slovan je bil Sokol z dušo in telesom do zadnjega svojega zdihljaja. kot politik je stal v vrstah mladočeške stranke, kjer je zastopal najradikalnejšo narodno češko in slo-
vansko politiko. Svoje politične nazore je skušal tudi v praksi uveljaviti in udejstviti, zato tudi ni bilo slovanskega politika, ki bi ga bili Nemci tako zelo sovražili, kakor so mrzili dr. Podlipnega. Ko je pokojnik postal praški župan, je nemško časopisje vprizorilo proti njemu pravcato gonjo. Ta gonja je šele ponehala, ko se je zahvalil na županski časti. Od tistega časa je dr. Podlipny živel le delu v narodnem svetu in sokolstvu. In sredi tega dela ga je zatekla bleda smrt. O velikem pokojniku in njegovem delovanju še spregovorimo posebe. Pogreb bo v nedeljo popoldne. Večnaja pamjat Janu Podlipne-mu, češkemu narodu, ki ga je zadela s smrtjo velikega pokojnika nenadomestljiva izguba, pa naše globoko čuteno sožalje!
— Narodnim društvom v Ljubljani. Narodno - obrambno društvo »Branibor« vabi vsa narodna društva ljubljanska, da pošljejo svoje zastopnike danes v petek zvečer ob S. zvečer v »Narodni dom« na sestanek, na katerem se bo razpravljalo o proslavi 500letnice zadnjega vsto-ličenja koroških vojvod na Gospo-svetskem polju. Posebna vabila se ne razpošiljajo, vabljena pa so vsa narodna društva.
— Mestni sanitetni sluga Nikolaj Rus, ki je že odlikovan s srebrnim križcem za zasluge, je dobil sedaj svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje. Včeraj je župan v mestni dvorani pred zbranimi mestnimi slugami in vpričo predstojnikov raznih mestnih uradov s primernim nagovorom slavljencu pripel to odlikovanje.
Avtomobilna zveza Krško - Novo mesto. V četrtek, dne 19. marca so se na tej progi zopet pričele redne dnevne dvakratne vožnje. Avtobus odhaja iz Krškega ob pol 8. zjutraj ter ob pol 4. popoldne in iz Novega mesta ob 11. uri 10 minut dopoldne in ob 6. uri 10 minut popoldne. V prometu bosta dva moderno opremljena Puch - avtobusa, eden za 15, drugi za 20 oseb. Poleg tega si je družba nabavila v Puchovi tovarni športni avtomobil za 6 oseb, z letno in zimsko karoserijo, zadnja izdelek tovarne vozov P. Keršič v Šiški. Ta avtomobil je slav. občinstvu tudi za posebne vožnje po zelo zmernih cenah vedno na razpolago.
Iz Gotne vasi. »Slovenec« od pretečene sobote se zaganja na naše zavedne može v zadevi, ki jo je bičal že pred mesecem »Slovenski Dom«. Ne sežemo ne v bistvo, ne v podrobnosti te zadeve, to naj bo stvar »Slovenskega Doma«. Nekaj drugega pa je, kar moramo tudi na tem mestu pribiti. V : Slovenčevem« napadu, v katerem se že od daleč pozna, da ga le zagrešil naš dolgin Avsec s pomočjo Štemburjevega vina in pa Zurčevega narekanja, te naivne krščanske dušice, zahtevajo od gosp. Štangla. da naj svoj čas mu podeljeno deželno podporo za zidanje svinjskega hleva nazaj da, in sicer zato, ker noče biti več klerikalec in ker se je predrznil pri zadnjih volitvah agitirati proti Štemburju za našega neodvisnega kandidata gosp. profesorja Škerlja. Gosp. Zurc in Avsec, oče in boter te nesramne zahteve, ali se prav nič ne zavedata, da sta ga ravno s tem strašno polomila in svojo stranko spravila v zadrego? Kaj nič ne vesta, kako vajini prijatelji v Ljubljani vedno zatrjujejo, da je deželni odbor pravičen, nepristranski? Vidva pa trdita, da deželni odbor daje deželno, ne podporo iz svojega žepa, edino le takim, ki so pristaši S. L. S., če pa nehajo biti klerikalci, pa naj zato vrnejo podporo iz deželne blagajne nazaj? Gosp. Zurc. vsaj vi bi bili malo bolj previdni!
Pri novomeškem vodovodu v Stopičah je v sredo popoldne blizu strojnice počila cev. Poleg mestnih delavcev in kaznjencev je šel še oddelek novomeške požarne brambe pomagat.
Spomenik na vrhu Triglava* Z Dunaja poročajo: Vojaškemu pilotu nadporočniku Evgenu Elsnerju. ki se je dne 9. marca na letališču v Asper-nu smrtno ponesrečil, bodo postavili na vrhu Triglava spomenik. Odkrili ga bodo meseca oktobra, o obletnici, ko je preletel Alpe.
Nenavadna predstava je to, kar se sedaj daje v kinematografu Ideal. Predstavlja se življenje Jezusovo. — Človek bi mislil: saj to mi je znano vse, saj ni ničesar novega, toda ravno to je zmota. Polno novih prizorov, o katerih se človeku dosedai še sanjalo ni, je z veliko dostojanstve-nostjo podanih pri tej predstavi. Vse dogodke pa čarobno obdaja prekrasna pokrajina in navade ter nošnja židovskega naroda iz one prastare dobe. Vse: pokrajine, šege in navade ter svetopisemski dogodki, srečno pomnoženi z dogodki, o katerih pripovedujejo legende — tvori prekrasno celoto, ki nudi vsakomur izreden užitek, katerega bi bila velika škoda zamuditi.
Na tukajšnji semeni so v sredo prignali 442 glav in sicer 241 volov, 45 krav, 144 konj in 12 telet.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je
poslal gosp. Benedikt Poniž, c. kr. vadniški učitelj v p. v Gorici, 5 K, v proslavo 5001etnice zadnjega vsto-ličenja slovenskih vojvod na Gospo-svetskem polju na Koroškem. Gosp. Josip Valenčič iz Trnovem je poslal 20 K, katere je daroval gosp. Anton Krisper v Ljubljani, mesto venca pok. gosp. Jos. Valenčiču. Gdč. Marica Cernej v Grižah pri Celju, je poslala 20 K. Pri proslavljanju poroke framskega župana gosp. Karla Černeja v Grižah pri Celju, se je nabralo to vsoto v najožjem krogu v celjskem »Narodnem domu«. — Družbi sv. Cirila in Metoda je darovalo jugoslovansko dijaštvo c. kr. I. drž. gimnazije v Ljubljani 200 K ob priliki 5001etnice vstoličenja koroških vojvod. .
Društveno naznanila.
Ženski odsek „Sokola II." priredi jutri 21. t. m. ob 8. uri zvečer pri br. Kavčiču na Privozu svoj prvi zabavni večer, da primerno proslavi obletnico svojega obstanka. Vsak, ki se je udeležil zabavnih večerov ,Sokola II'., bo tudi na ta večer pohitel drage volje, ker za zabavo bo poskrbljeno v polni meri. Vabijo se člani, da pridejo v največjem številu. Gostje dobrodošli!
„Sokol II." vabi članstvo na predavanje, ki se vrši v ponedeljek dne 23. t. m. ob 8. uri zvečer v društvenih prostorih v Kladezni ulici št. 1. Predava g. prof. Kenda o aktualni temi: „Gosposvedsko polje in 500 letnica ustoličenja koroških vojvod". Ker je to prvo predavanje, ki ga nudi društvo članstvu, poživlja odbor k mnogobrojni udeležbi.
Čitalnica. — Kabaretni večer Laterna. V sredo zvečer je priredila Narodna čitalnica kabaretni večer, ki je zbral prav lepo število odličnih gostov v veliki dvorani Narodnega doma. Poleg posetnitkov iz prvih ljubljanskih krogov se je udeležilo tudi lepo število častnikov, ki so z zanimanjem sledili mnogovrstnemu sporedu. Sodelovalcem gre torej vse priznanje za njih trud in požrtvovalnost, da so prinesli v enoličnost družabnega življenja nove barve. Izmed šestero pevskih točk, ki jih je obsegal spored, in sicer prologa, „Ce tudi odplava mladost", ljubkih pesmi, petih od priznano najboljše pevke, članice Čitalnice, sentimentalnih in jesenskih motivov in kabaretnih pesmi, ki jih je številno občinstvo pozdravilo z obilnim zasluženim aplavzom, so žela izvajanja omenjene gdč. največje priznanje. V spored je bila vpletena izbira karakterističnih plesov, deloma resnega značaja, deloma polnih razposajenosti. Vrstilo se je šest plesov; čardaš, la furlana, kompozicije „Bollero", „Los Vaqueros", tango in komični ples zamorcev. Vsi plesi so izborno uspeli ter gre vsem plesalcem največja pohvala. Izvajala se je tudi nadalje kabaretna enodejanka »Metuljčki", ki sta jo rešili obe igralki in oba igralca v splošno zadovoljnost. Pantomimična ali kinematografična drama „Norecu je bila izborno pogođena ter je igra posameznih igralcev ustvarila poseben užitek. Zelo dobro in originalno je pogodil svojo vlogo zlasti predstav-Ijalec soproga. Med posameznimi točkami sporeda je prav marljivo igral ad hoc sestavljeni domaČi orkester. Omeniti moramo, da so vse sodelujoče dame dobile lepa darila v cvetkah. Ker so se prireditelji skrili za psevdonimi, ne gre, da bi indiskretno razkrili njih imena. Kdor jih hoče spoznati, naj gre prihodnjič sam tja in naj se prepriča, kaj zmore vztrajno in požrtvovalno delo. Kakor že omenjeno, je prireditev popolnoma dosegla svoj namen nuditi članom in prijateljem Narodne čitalnice neprisiljeno domačo zabavo. Po kabaretnih predstavah je sledil zelo animiran ples.
Odbor slov. pevskega društva Ljubi finski Zvon" se tem potom najiskreneje zahvaljuje gospodični Ivanki Hrastovi, g. dr. Franu 11 e š i č u, g. Antonu Trostu, g. Berti Marse-tovi in g. I. Završanu za njihovo trudaljubivo in požrtvovalno sodelovanje na društvenem ljudskem koncertu.
Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani ima svoj občni zbor v nedeljo, dne 22. t. m. ob pol 2. popoldne v restavraciji pri »Zlato«, rogu« v Gosposki ulici.
Slovenski in slovanski železničarji! Ker zaradi preobširnega dnevnega reda tako na občnem zboru ljubljanske podružnice . »Zveze jugoslovanskih železničarjev,«, tako na občnem zboru centrale v Trstu ni bilo mogoče natančno orisati važnega in dalekosežnega pomena »Zveze« za slovenskega odnosno jugoslovanskega železničarja, poudarjamo posebej še sledeče: Mi se borimo in bijemo
Stran 4.
1,11
»Ji"
.SLOVENKI NAROD*, *t M. mare* 1914.
64. Stev.
boj na dve strani in stremimo pred vsem za dvcmi cilji. V prvi vrsti imamo pred očmi naše vsestransko službeno zboljšanje, drugič pa se borimo, da pridobljene priboljške tudi res mi uživamo. Nič nam ne koristi namreč ako še toliko pridobimo, ako nam uspehe našega dela odjeda pred nosom tujec, ki nas vedno bolj odriva iz služb in si osvaja na ta način ne le eksistenco na naš račun, marveč se polasti obenem tudi tistih dobrot, ki smo jih našemu stanu mi pridobili. To naj uvidi vsak železničar in poživljamo vse zavedne železničarje, da se o resnici teh besedi prepričajo. Slovenski odnosno slovanski železničar je v vsaki drugi organizaciji slepo orodje in brezpraven faktor, ker je povsod v manjšini in ne polni vrst tuje organizacije v boju za pribolišek v svoj prid, marveč edino le v prkl tujcu, ki nas vedno bolj izpodriva iz naših lastnih tal. Kaj koristi slovenskemu železničarju če se peha za socijalnodemokratič-nimi organizacijami, če ga organizacija ne prizna za Slovenca, če ne vpošteva njegovih pravic. Katerih tudi v tej organizaciji, če je tudi še tako demokratična, ne more zastopati, ker dobi takoj pod nos. da ni Slovenec, ampak mednaroden človek. Izsiliti pa slovenski element v tuji mednarodni soc. organizaciji svojih pravic ne more. ker je v manjšini in se mora klaniati nemškemu forumu, k! pa povsod in vedno protežira Nemce in Lahe, ker tvorijo ti v organizaciji večino. Nemški in laški so-drugi imajo vedno in povsod prednost pred slovenskimi, dobivajo boljša in lepša mesta, za Slovenca pa naj bodo dobri »Rudi«, kramp, kol ali lopata, dasi so v isti mednarodni organizaciji in bi morali imeti iste pra-1 ve. Kratko povedano, v taki organizaciji za Slovenca ni prostora, ker se ga primerno ne vpošteva. ker gospodarita v ri organizaciji Nemec in Lah. Slovenski železničarji naj ven-der to dejstvo že enkrat uvidijo in naj ^rrneio vsp moči v > Zvezi jugoslovanskih železničariev.. ki edina služi in dela v prospeh in korist slovenskega. oJnosno slovanskega železničarja.
Bralno društvo v Mokronogu ie pretečeno nedeljo vprizorilo krasno igro „Krivoprisežnik , ki je nad vse pričakovanje izborno izpadla. Dvorana je bila nabito polna in mnogo jih ni moglo dobiti prostora. Vsled občne želje se igra v nedeljo dne 22. sušca ob 4. uri popoldne ponovi in sicer v salonu restavracije *Pri stari pošti.* Opozarja se na ta užitek posebno rodoljube iz okolice in vse one, ki zadnjic niso mogli dobiti prostorov.
Zveza jugoslovanskih železničarjev, podružnica Boh. Bistrica vabi vse člane kakor \se ostale neorganizirane železničarje na svoj društveni shod, ki se vrši v nedeljo, dne 22. marca t. 1. ob 3. un popoldne v prostorih hotela Mencinger v Bohinski Bistrici.
Slovensko akad. društvo „Slovenija" na Dunaju. V soboto dne 21. marca predava g. dr. Ivan Prijatelj
o političnem in kulturnem življenju Slovencev v devetdesetih letih.
Dunajska podružnica slovenskega planinskega društva priredi v
nedeljo, dne 22. marca t. 1. celodnevni izlet na Schober. Odhod z vlakom ob 7. uri zjutraj s kolodvora Aspang-bahnhof v Puchber^, Sebastijanov vodopad, Schober, Oehler. Provijant. Cena športnega listka v Puchberg in nazaj o K (na naše športne legitimacije).
Prosveta.
Hrvaška opera gostuje, v ponedeljek, dne 23. t. m. ter se poje Saint-Saensova opera »Samson in Dalila
in v torek, dne 24. t. m. ter se poje Vla>senetova opera »VVerther«. Tekst prve opere se dobi po 30 v pri hlagajničarki.
Umetnost.
Ljudski koncert. Društvo »Ljubljanski Zvon<, ki v zadnji dobi pod vodstvom spretnega in navdušenega pevovodje g. Zorka Prelovca uspešno napreduje, je priredilo ljudski koncert v sredo, dne 18. marca. 2e lani e pokazalo, da ga ne plašijo naši težki moderni zbori, to pot pa ni postreglo samo ž njimi, temveč stopilo je pred nas z obširno, v starem žanru zloženo balado F. S. Vilharja za soli in mešan zbor, z »Matijo Gub-cem«. Ta balada nam slika to, kar je pred njo na koncertu pojasnil g. dr. IleŠič, predsednik »Matice Slovenske^. Pred nami se odigrava mučni prizor, ki se je vršil pred mnogimi leti na trgu sv. Marka v starem zagrebškem mestu. Zvonovi zvone, ljudstvo dere skupaj, Matijo Gubca. nesrečnega kmečkega kralja, posade rablji na razbeljen prestol, potisnejo mu v roke razbeljeno železo in de-ncjo mu ca glavo razbeljeno J&rona
G. govornik je razložil vse to nazor* no in pesniško in nas uvedel tako v Vilharjevo balado. Zbor je pokazal, da ima na razpolago zelo krepke base, primeren sopran in tenor in neko* liko slabši alt. Bariton solo je pel vmes g. J. Završan, tenor - solo g. Lumbar in bas - solo g. Pipp. Napor« no skladbo so izvajali pevci z nekaterimi opravičljivimi težkočami srečno do konca. Poleg Gubca so nam pohvalno zapeli še štiri zbore. Dr» Kreka »Sliko«, Adamiča »Večer«, Lajovca »Vodica Čista se vila« in Pavčiča »Kaj ve misli«. Jako težita in zanimiva skladba je Krekova slika, zanimiv in obenem poln Čustvene lepote je Adamičev »Večer«, ki se je »Ljubljanskemu Zvonu« posebno dobro posrečil. Skladatelj nam v njem slika v močnih, zanosnih in sočnih barvah Stritarjeve besede. Lajovčev zbor se dviguje do nenavadno bujnih, zanimivih in toplih muzikalnih mest. ki globoko in trajno učinkujejo. G. Pavšiča pesem ^Kaj ve misli* se razpleta zlasti v pisan in močan konec. Kot solistka je nastopila gdč. Ivanka Hrastova. Zapela je Hugona Wo!fa pesem »Čez noč«, ki opisuje v izborno izraženem kontrastu, kako pride nad nas čez noč veselje in kako nas objame tudi čez noč boust. Med pesmimi za klavir in sopraa so ugajale najbolj Adamičeve »Troben-tice«, ki so ljubka in originalna skladba, polna življenja in sveže umetniške sile. Gospod Trost je spremljal solistovske točke na klavirju in igral sam dve skladbi Suka: »Legendo^ in »Pomladansko idilo«. Sirk in V. Novak sta dva češka skladatelja, ki sta prodrla že davno meje svoje domovine in si ustvarila v svetovni glasbi prav dobro skladateljsko ime. Dobro je, da jih poznamo tudi mi. — Hvala za prireditev, ki je stala nemalo truda, sodi v prvi vrsti gospodu pevo-vodji Z. Prelovcu. Pokazal je, da v njegovih rokah »Ljubljanski Zvon« napreduje in da smemo od njega pričakovati v bodočnosti še zrelih umetniških večerov. Brstje je tu, nekaj cvetja je tudi bilo, pravih sad.^v pa z veseljem pričakujemo. — Obisk ni bil tak, kakoršnega bi zahtevaio društvo, ki tiči v močnem razvoju. Tudi od :e strani mu jc treba poguma. P.
KnjGevnosT
— »Slovenski   Pravnik«   ima v
št. 3. sledečo vsebino: 1. Dr. Fran Goršič: Napake izročilnih pogodb. 2. Dr. E. P.: Reformatio in peius v kazenskem postopanju po odločbah kasacijskega dvora. 3. Iz pravosodne prakse. A. Civilno pravo, a) Odškodninsko poroštvo ie pogodba, ki se mora tolmačiti v prvi vrsti po splošnih načelih o pogodbah, b) O zastaranju služnosti radi nerabe. Zaščitni predpis § 432 civ. pr. r. nalaga sodniku, stranki dati potrebna navodila za obavo pravdnih činov, ne nalaga mu pa dnlžro^ti, iskati stvarno važnih okoliščin in dokazov, c) Stroški predloga na predznamho zastavne pravico po zmislu dvornega dekreta z dne 24. oktobra 1806 št. 789 z. j. z. vpisnina, d) V pravdi propj i kon-kurzni ma*i je naložiti pravd' e stroške po zrrislu §§ 11.. 29. in 16 konk. reda. — Očitna huda krivda odiŠča po zmislu § 51.. odst. 2. c. r . r. e) Hrvaškega sodišča kazensk; nalog, -egar pravnomočnost je ura no potrjena, tvori izvršilni našlo proti tozemskemu zavezancu, ki mora v primeru nepravnomočnosti. da odvrne izvršbo, izposlovati razveljavlje-nje naloga pri inozemskem sodišču, nikakor pa ne pomaga rekurz proti izvršilni dovolitvi pri tozemskih sodiščih, f) Pri rešitvi vprašanja, ali jc po domiku. oziroma po izvršilni prodaji nastale stroške smatrati za izvršilne stroške, določba § 285. izvrš. r. ne pride v poštev. B. KazensKo pravo, a) V postopanju radi pregre-ška zoper varnost časti sme zasebni cbtožitelj, obveščen o sklenjeni uvodni preiskavi, predlagati dopolnitev samo enkrat. — Ko je ta predlog odklonjen, dobi zasebni obtožitelj zadnji in definitivni rok za vložitev obtožnice 112. k. p. r.) 4. Izpred upravnega sodišča. Zagotovilo stroškov za zgradbo železniških postajališč je zadeva, ki spada v lastno področje občine. Dotični stroški se smejo pokriti s posebno občinsko do-klado od v prvi vrsti interesiranih vasi. (Razsodba upravnega sodišča z dne 9. decembra 1913 št. 9734 tx 1913.) 5. Književna poročila. 6. Razne vesti.
— »Slovenskega Trgovskega Vestnika« 3 številka ima to-le vsebino: 1. V. Žun: Vpogled v knjige. 2. Dr. K. Huiterlechner: Praktiška geologija. 3. Dr. Franc Mohorič: Obrtniški in kazenski predpisi zoper nakup sumljivega blaga. 4. J. Skalar: Nekoliko narodno - gospodarske bilance za I. 1913. 5. J. Skalar: Narodno - gospodarski odnošaji v AI-
1 bajiiji. 6. Raznoterosti: Nove deželne
doklade. — Pristojbine za pisma v prometu z Albanijo. — Vpeljava direktnih tarif v prometu z Dalmacijo. —* Pisemske brzojavke v prometu t Ogrsko in Bosno - Hercegovino. — Volitve delegatov in namestnikov za občni zbor deželnega urada splošnega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu. Iz lastne izkušnje. — Napovedi za osebni in rentni davek za leto 1914. — Neopravičeno očitanje insolvence — razžaljenje časti. 7. Statistika: Uspehi posredovanja služb v Avstriji 1. 1912. — Donos davka na vino in meso 1. 1912. — Avstro - ogrska banka 1. 1913. — Promet v tržakem pristanu 1. 1913. Pridobivanje žvepla v Avstriji leta 1912. 8. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 9. Slovensko trgovsko in obrtniško društvo v Mariboru. 10. Gremij trgovcev v Ljubljani. 11. Društvene vesti. 12. TrgovsKo bolniško in podporno društvo v Ljubljani.
izpred sodilo.
Obra\aava pri okrožnem   sodišču v Novem mestu.
Jarčevi zajci — ali žrtve Jarčevih zajcev v ječi. Mnogo se je žc pisalo o komediji, ki jo klerikalci uganjajo s tem, da po svojih shodih sleparijo nerazsodno ljudstvo z obljubami, da je zajec že prost in ga sme vsakdo pobiti, kjer ga dobi. Vendar končno in razločno pojasnjena je bila ta komedija Že le v ponedeljek 16. t. m. pred kazenskim okrožnim sodiščem v Novem mestu. Pojasniti jo je moral posi. Jarc sam, ki je kot priča na podlagi liguorjanske morale nehote priznal, da je s svojimi obljubami na zadnjih volilnih shodih nevedne ljudi le — farbal in ob enem moral priznati, da zajec ni še prost.
Gre se tu za Jarčev volilni shod v št. Petru pri Novem mestu, na katerem je komedijo o prostem zajcu na talk način navzočim kmetom predaval, da so bili prepričani, da je zajec res prost in so v tem prepričanju šli še tisti dan nad zajce. Toda vsi, kolikor se jih je zasledilo, so bili pred sodiščem kaznovani. Eden teh je tudi Franc Zidanek, posestnik in zidar v Zlebeh pri St. Petru. Tudi ta je bil pri okrajnem sodišču zaradi Jarčevih zajcev kaznovan na 5 dni strogega zapora in 10 K globe za zapadlo puško. Ta mož se je prepričan, da je ravnal le po Jarčevem zatrdilu, pritožil na vzklicno sodišče. Ali je ta sicer resen mož glede politike res še otrok, ali je že napravil maturo, to je razvidno iz njegove lastne izpovedi pred 4 sodniki in državnim pravd-nikom. Izpoved se med drugim glasi sledeče:
»Jaz sem veren mož in tak katoličan, ki vidim v svojem dušnem pastirju vodnika in učenika, o katerem sem trdno prepričan, da mi hoče ie dobro in da mi govori vedno le resnico. Tako me je učila mati. tako sem se učil v šoli in tako sem vedno slišal v cerkvi iz ust svojega duhovnika samega ... Ti nauki so me vsega osvojili, prešli so mi v kri in meso. Če tudi sem v poznejšem življenju marsikatero misel spremenil, a moje globoko zaupanje v duhovniku je ostalo trdno, nespremenjeno ... Drugega svetovalca (kot duhovnika) nisem nikdar poznal in ga tudi nisem nikdar iskal. — V takem razmerju do svojega duhovnika sem živel jaz in živi vsa soseska. Naš župnik je nas može večkrat poklical k sebi. da smo prerešetavali razna vprašanja o cerkvi, šoli in javnemu življenju sploh. Kar je župnik spoznal za pravo, to je bila za nas najsvetejša resnica, po tem smo se vsi ravnali...
»Tako je bilo tudi nekega dne meseca oktobra pr. 1. Naš župnik nas je zbral v farovžu. Rekel je, da bomo v kratkem morali voliti nove može v deželni zbor... da moramo voliti može vredne zaupanja, udane cerkvi in njenim poglavarjem. Predstavil nam je navzočega Evgena Jarca, kot moža, ki naše zaupanje popolnoma zasluži. Povedal je o njem. da je deželni in državni poslanec, ki dela deželne in državne postave. Pozval nas je. da poslušamo njega in nam ukazal, da ga ubogamo» ...
»Nato je vstal g. Jarc in nam najprej razložil, kakšno moč in kakšen velik vpliv imata on in njegova stranka v deželi in državi. Kar hoče on in njegova stranka, vse dosežeta, pa naj se tema posvetna gospoda še tako upira. Ko je še naštel kaj vse je že storila njegova stranka v korist kmetu, je končno še rekel: »Kmetje, nekaj novega vam bom povedal. Vsi čutite škodo, ki vam jo je povzročal zajec leta in leta. Zdaj pa imamo v deželnem zboru sklep, da ie zajec prost, da |e iz lova. Mislim, da ste s tem kmetje vsi zadovoljni, kveČjem če bo kak lovček na skrivnem poto-čil solzo po njem. Zda! torej veste. Ce bi pa kdo zar- dl zajca imel kake sitnosti z gosposko, (m Ml zglasl pri menU
Ta vesela vest je šla od ust do ust. Prepričanje, da je zajec prost, je bilo splošno. Besedam g. Jarcu, potrjenim po duhovniku sem verjel kot evangeliju. — Izpodbijam zato prvo sodbo. Ce je torej duhovska oblast sama to vest kot resnično potrdila. Čemu naj bi bil jaz še poizvedoval pri posvetni gosposki. Jaz sem vedno tako slišal in sem bil vedno tako poučen, da |e posvetna gosposka le po-magavka duhovske oblasti« ...
Prosimo! Takih nazorov se je spovedal mož pred sodiščem in mož, ki ima dandanes še take nazore o politiki, tak mož ni otrok v politiki? Ne, danes ni več! Naredil je maturo, ampak ta ga bo bolela, da jo bo pomnil vse svoje žive dni. Mož se je skliceval na poslanca Jarca in župnika Vovko kot priči. In veste, kaj sta ti dve priči potrdili? Jarc je dejal: Nikdar nisem trdil, da je lov na zajce že prost. Ne prevzamem pa nobene odgovornosti zato, če so me ljudje napačno razumeli. (— Torej ljudje božji, po taki Jarčevi izpovedi v bodoče dobro pazite, kaj vam bo zopet klobasal). — Župnik Vovko kot priča zaslišan, je svojega moža tudi zatajil, kot svoj čas sv. Peter svojega Učenika, in je dejal: Poslanec Jarc je takrat Ie govoril, da bo zajec od lova prost, in da dotični lovski zakon bo še le sarckcijoniran.
Vzklicno sodišče je prvo obsodbo le toliko spremenilo, da je obtožencu odpustilo denarno globo kot posebno kazen za puško in bo Zida-nek za svojo dobro vero v svoje katoliške zveličane kot sta Jarc in župnik Vovko, sedel samo 5 dni v zaporu.
Telefonske in brzojavna poročila.
Zaradi tržaških dogodkov. Dunaj, 20. marca. Snoči se je vršilo drugo zborovanje jugoslovanskega dijaštva, ki je iznova protestiralo proti dogodkom na Revoltelli in proti italijanskim denuncijacijam, da so jugoslovanski dijaki krivi te afere. V posebni resoluciji so izjavili svojo pripravljenost boriti se eventualno z najskrajnejšimi sredstvi proti nadalj-nim poskusom italijanske provokacije ter poživljajo vso jugoslovansko javnost in politične kroge, da se naj-energičnejše bore za jugoslovansko vseučilišče in za splošne kulturne potrebe Jugoslovanov.
Občinske volitve na Dunaju.
Dunaj, 20. marca. Pri včerajšnjih občinskih volitvah iz tretjega volilnega razreda so bili v vseh okrajih izvoljeni krščanski socialci. Izvoljena sta bila tudi župan dr. Weiskirchner in podžupan dr. Porzer. Danes se vrše volitve 48 svetovalcev, doslej so imeli od teh mandatov krščanski socialci 47.
Novačenje. Dunaj, 20. marca. »Wiener Zei-tung« bo priobčila jutri naredbo na podlagi § 14. glede zvišanja rekrut-nega kontingenta za 1914. Asentaci-je se bodo pričele 22. aprila in morajo biti končane do konca junija.
Vohunski proces na Dunaju.
Dunaj, 20. marca. V vohunskem procesu proti Rusom sta bila danes Kukil in Terezija Konig oproščena, ostali obtoženci pa so bili obsojeni na ječo od 18 mesecev do 4 let.
Razredna loterija. Dunaj. 20. marca. Pri današnjem žrebaniu ie dobila 30.000 K št. 75.508, po 20.000 K št. 5514. 29.168 in 48.707, po 5000 K pa št. 77.097 in 29.394.
Gališka volilna reforma.
Dunaj, 20. marca. Cesar je sprejel tajnega svetnika dr. Lea, načelnika poljskega kluba, kateremu je izrazil svojo zadovoljnost nad uspešnostjo volilne reforme v Galiciji.
Bosanske železnice. Budimpešta, 20. marca. »Esti Ujsag* izve, da bodo že prihodnje dni razpisana dela za progi Banjaluka-Jajce in Šamac-Doboj. Konkurenčna doba za prvo železnico bo potekla 1. maja, za drugo pa 15. maja. Oddalo se bo delo nekemu avstrijskemu in nekemu ogrskemu podjetju.
Razdelitev Avstrije. Monakovo, 20. marca. Glede petro-gradskih vesti o zvezi med Rusijo, Nemčijo, Francosko in Angleško ter o razdetitvi Avstrije se oficijozno izjavlja, da so vse te vesti izmišljene.
Velika nesreča v Benetkah.
Benetke, 20. marca. Danes do po! 12. opoldne so potegnili iz morja 21 trupel, od katerih so agnoscirali samo 6. Mrtvi so večinoma tujcu Na dnu morja je najmani še 21 trupel. V Benetkah vlada hudo razbuienie. Današnji listi so izšli črno obrobljeni. Pri katastrofi so se odigrali strašni prizori Barkasa neke križarke Je rešila mlado Francozinjo, ki pa Je v binu, ko so Jo pripeljali na križarko,
zblaznela, ker je bila izgubila svoja dva otroka. Neki mlad Oger je izgubil svojo ženo, s katero je bil šele 4 dni poročen. Poročnik Bossi je skočil v morje, da reši neko mlado ženo. V hipu pa se ga je oklenilo toliko se potapljajočih, da je kakor kamen izginil v morju. Krivda po izpovedi potnikov ne zadene kapitana, temveč poveljnika torpednega čolna, ki ni dajal nobenih svarilnih znamenj.
Rusija.
Petrograd, 20. marca. Car Je izdal ministrskemu predsedniku re-skript, v katerem naglasa potrebo složnega sodelovanja med vlado in državnim zatopom ter potrebo, utrditi državni in družabni red. Storiti je treba vse, da se nasilstvo in popuščanje v prilog kakim postranskim motivom ne bo več trpelo. Ruski narod se ne sme odtujiti svoji tradiciji in svoji historični podlagi in se ne sme žrtvovati stremljenjem, ki so mu tuja. Reskript poživlja dolžne faktorje, da naj store vse, da se bo ruska moč še bolj razvila in da bo dosegla moralično in gospodarska višek razvoja, kar naj tvori začete': popolnega razvitja svetovne veljave velikega ruskega carstva.
Poljaki proti Nemcem.
Varšava, 20. marca. Poljski akademiki so demonstrirali pred nemškim konzulatom v odgovor na nasilja, ki so jih izvršile nemške oblasti v Moa-bitu. Poljaki so pobili na konzulatu šipe, sneli tablo ter polili hišo s črnilom. Kakih 60 oseb je bilo aretiranih.
Aizaška-Lotarinška.
Berolin, 20. marca. „Tageblatt' poroča, da je določen notranji minister Dalwitz za namestnika v Alzaško-Lo-tarinški.
Kriza na Francoskem.
Pariz, 20. marca. Mornariški minister Monis je definitivno odstopil. Njegov naslednik bo baje poslanec Pevtral.
Pariz, 20. marca. Na nekem volilnem shodu v St. Denisu je prišlo do krvavih pretepov. Policija je posegi;: vmes. Vršil se je pravi boj. Več oseb je bilo ubitih, mnogo ranjenih.
Dogodki na Balkanu«
Albanija.
Amsterdam, 20. marca. Poveljnik albanskega orožništva de Weer se vrne meseca maja na Holandsko. Na njegovo mesto pride drug holand-ski general.
Drač, 20. marca. Knez je imenoval holandskega majorja Kroona za skadrskega gubernatorja.
Solun, 20. marca. Med albanskimi mohamedanci in orožništvom se vrše boji.
Atene, 20. marca. Iz Santi Kva-rante poročajo, da križari angleško brodovje obstoječe iz 8 vojnih ladij, med njimi več dreadnoughtov, pred Dračem in Santi Kvaranto.
Berolin, 20. marca. Iz Drača poročajo, da bo knez \Vied obiskal spomladi nemškega cesarja na otofcu Krfu.
Cetinje, 20. marca. Knez Viljem pride baje še tekom teh tednov v Skader.
Drač, 20. marca. Novačenje v Albaniji se prične baje tekom meseca aprila. Takoj nato namerava nova vlada zgraditi mnogo cest.
Srbija in Črna gora.
Belgrad, 20. marca. Zaradi večje potrebe zdravniških moči se je odločila srbska vlada ustanoviti v Bel-gradu medicinsko fakulteto. Posebna komisija bo vodila pogajanja s slovanskimi profesorji.
Belgrad, 20. marca. »Politika poroča iz Pariza, da bo Srbija v kratkem vzela novo posojilo v Parizu, da pokrije stroške za nove železnice in novi vojni materijal.
Belgrad, 20. marca. »Politika < prinaša odprto pismo bivšega črnogorskega finančnega ministra Dulje-viča, v katerem dokazuje ta potrebo vojaške, diplomatične in trgovsko-politične unije med Srbijo in Črno goro, ker je to specijalno v interesu Crne gore in njenega finančnega ter gospodarskega obstoja.
Makedonska vstaja.
Pariz, 20. marca. »Temps« poroča iz Petrograda, da se makedonski komite s podporo bolgarske vlade pripravlja, da vprizori spomladi v Makedoniji vstajo s pomočjo Turčije, ki je baje v ta namen poslala že 20.000 preoblečenih vojakov v Makedonijo, ki čakajo le na znamenje, da vdro v Srbijo. Makedonski komite je baje plačal ogrski tvrdki Roppe 720.000 K za vojni materijal, ki ga je četaški vodja Sandanski osebno naroČil v Budimpešti. Baje je poslala tudi Avstrija 80.000 pušk in 20 topov makedonskemu komiteju kot darilo. Z bolgarske strani se zatrjuje, da je ta vest izmišljena in brez stvarne podlage.
♦
Razne stvor].
* Odlikovanje Berchtolda. Papež je podelil avstrijskemu ministru ?a zunanje posle Berchtoldu veliki Križec Pijevega reda,
* K atentatu v Debrecinu. Med vožnjo na romunsko mejo je pobegnil policijski eskorti Ivan Avram, brat debrečinskega atentatorja Teodorja Avrama.
* Samomor nadporočnlka. V r>ebrecinu je izvršil samomor nad-poročnik 39. pešpoika Franc Redi, ki e bil dodeljen tamošnji kadetnici. Samomor je izvršil, ker so prišli na sled raznim malverzacijam, v kadet-ni blagajni.
* Poskusen napad na vojaško stražo. V Kapušanih sta napadla dva do sedaj še neznana moška vojaka, ki je stražil tamošnjo smodnišnico. Ko sta bila napadalca že precej blizo vojaka sta ustrelila na njega s šibra-mi Vojak ni bil zadet in je ustrelil na napadalca, ki sta se pa pravočasno strelu umaknila.
* Predrzen beg. Pri deželnem s dišču na Dunaju je izpraševal pre-5 kovalni sodnik že večkrat zaradi tatvine kaznovanega Neigla. Med Izpraševanjem je poklical nekdo sod-nika k telefonu. To priliko je porabil Veigl, vzel je sodnikov klobuk in pobegnil. O begunu nimajo še nobenega sledu.
* Obsojeni roparji. — Dvojna <mrtna obsodba. V Krakovu se je končala obravnava proti roparjem, Id so vlomili v knjigotržnico Svistov-^kija, umorili gospodarja in ukradli ves denar. Dva obtoženca Kobrinski In Gasgievič sta obsojena na smrt, eden na 18 let in drugi na 12 let težke ječe.
* Odklonjeno zadoščenje. Pred
okrajnim sodiščem na Dunaju sta bi-i obsojena dijaka Eger in Kehrer na 7~» odnosno 30 K globe, ker sta odronila nekemu vseučiliščniku zadoščenje. Sodišče se je postavilo na stališče, da je odklonitev zadoščenja sicer s sklicevanjem na \Vaidho-nerjevo stališče težka osebna žali- i tev.
* Velika nesreča na morju pri Benetkah. — Petdeset oseb utonilo.
Iz Benetk poročajo:  Včeraj ob pol šestih zvečer se je tu dogodila veli- .
nesreča na morju.  Okoli 50 oseb j se je smrtno ponesrečilo. Neki parni .In komunalnega podjetja je pripeli iz Sante Elisabette na Lido okoli 5   ^eb. Naenkrat je parni čoln zadel orpedni čoln, ki je remorkiral ve--: splav. Čoln je bil napol prerezan, j srednji del se je takoj potopil. Vse | osebe, ki so bile v kajutah, so bile takoj pod vodo. Do včeraj zvečer so dese: oseb.  Med ponesrečenci i   italijanski pomorski pomočnik >ossi in ruski podkonzul Merkinski. Pravijo, da se je   nesreča dogodila 'ed tega, ker so kapitan  in pasa-žirji opazovali neki hklroplan. Vslcd :2 niso opazili, da se bliža torped-m čoln.
* Povodnji in viharji. Povodnji
na Ogrskem vedno bolj ogrožajo prebivalstvo. Izstopile so skoro vse več-e reke in preplavile obširna ozemlja. Ije beže preplašeni iz ravnin in :aio premoženje in blago,   da si pridobe čas za beg. Skoda je ogrom-eć velikih vasi in naselbin je po-:olnoma pod vodo. — Iz Španske po-:jo o strašnih viharjih, posebno v breznih okrajih. V pristanišču Me-lla sta se potopili dve veliki šalupi ine mornarice,   dva  velika in 13 manjših ribških čolnov in laški parnik T.eonardO'. Moštvo vseh potopljenih ladij se je rešilo.     škoda pa je -'mna. Laški parnik bodo morda Jvignili, ker se je potopil na bolj vem mestu. Veliko škode je naši vihar tudi pri pristaniških na-ah. Slična poročila prihajajo tudi z drugih pristanišč.
Gospodarstvo.
— Razredna loterija. (Brez ob-' /nosti.) Dne 18- marca so dobile čke št, 54319 200.000; št. 95.286 /•00 K; št. 50.707, 81376 10.000 K; . 7091, 29119, 84.135, .5000 K; po 2000 K   št. 811.   2264.   3234, 9786, 10.296, 13.429, 13.789, 14.048, 15.195, 24.117, 24.346, 28.936, 36.211, 40.730, =2.037. 63.469, 64-397, 66.558, 66.889, 72.023, 74.051, 74.210, 79.599, 87359, \046, 98.817, 96.045, 97.703, 99.451; 1000 K št 1767, 5782, 6563, 8064, i 4. 12.365. 14 034,  14.043, 16.546, 764, 17.157, 18.706, 20.202, 23.687, -792, 30.384, 34.768, ,38.009, 43.165, 91, 48.819, 49.282, 50893, 52.690, 50, 62.068, 63.964, 64.081, 66.483, 09, 79.624, 82.847, 87.514, 88.259, 58, 93711, 97.123, 99.927. — Dne 19. marca 20.000 K št. 61.805; 10.000 ron št. 46.658; po 2000 K št. 4390, J, 8228, 12.772,   19.956, 21.638, =4S, 29.990, 37 471, 44.682, 47311, $1.532, 54.106, 64.067, 75.539, 77.215, 7\069, 87.604 in 97.518; po 1000 K U. 2098, 2771, 10.884, 13.098, 13.622, 1S-37L 23.488» 30347. 31367. 34.579, '
41.520, 43.542, 43.886, 51.036, 52.615, 52.972. 53.896, 56.156, 60.752. 61.621, 63.178, «4.153, 65.163, Ml«, 71 .»1. 73.523, 76.938, 83.475, 86.320, 87.411, 91.928, 92.091, 98.707 in 99.362.
— Filijalka Jadranske borite m Dunaju. >Narodnf Listy« poročajo, da ustanavlja Jadranska banka na Dunaju filijalko in da je že najela pisarniške prostore blizu borze.
— Srbska Industrijska banka. Iz Belgrada poročajo: Tu nameravajo ustanoviti industrijsko banko s kapitalom več milijonov dinarjev. Ustanovitve se bo udeležilo mnogo velikih srbskih industrijcev.
Podpirajte
dijaško podporno društvo
„Radogoj" v Ljubljani.
Današnji! list obsega 6 stran'.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
dr Vladimir Ravnfhar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
.411 veliko sedite?  Sedežne po-
ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevšečno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Pozor trpini na hemoroidah! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 1. (3578)
Pazite na dan
25. marca t. I.
Samo za one kadilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinarja več izdajo:
„Modiano Club Najdražje pa
Speeialite« tudi najboljše.
Na zdravniško priporočilo so lako stročnice ant!nikotinske kakor tudi listki necotiskani, na vsakem posameznem je pa -iz vodnega tiska razvidna var- jU&a*}
rostna znarrka in ime :zdelovalca ^
Žitno oene v Biadimpeftti*
Dne 20. marca 1914. Termin.
Pšenica za apr. 1914. Pšenica za maj 1914. RZ za apr. 1914 . . R? za oktober 1914 . Oves za apr. 1914 . Oves za oktober 1914 Koruza za maj 1914
za 50 k* 12 46
za 50 kg 11 24
za 50 kg 9-59
za 50 k? 8*66
za 50 k« 7-75
za 50 kg 7 75
za 50 kg 6 71
Meteorolosično porotno.
VlStaa sađ morje« 3M-2 >*'*"■ t:<* 7
63	Čas opazovanja	Stanje barometra	S u 1=	Vetrovi	' Neb,
		? mm	*- ■		
1S.	2. pop. 9. zv.	731 1 731*9	10-1 2*8	si. jzah. ar. jvzh.	jasno •
19.	7. zj.	729 8	10	si. svzh.	pol. oblač.
m »»	1. pop 9. zv	7?6-5 726 9	28 1 4	si. j ug sr. szah.	sneg oblačno
20	7. *	728 0	04	si. sever	megla
Srednja temperatura srede 38% norm 4-0* četrtka 1-7», norm. 4 2». Padavina v 24 urah, 0-0-mm in 14-2 mm.
Borzna poročila.
.Kreditna banka v Ljnbljanr.
Uradni kuni dua. bora« 20. marca 1914.
4»/o majeva renta"'1?1 • *
4 2«o srebrna renta . . • 4° o avstr. kronska renta . 4°/a ogr kronska renta . 4*'o kranjsko dež. posojilo k o. četke def banke
SrečVe iz l 1060 »/•.•..
9%        mm 1864 ••••••
m «««........
m    zemeljske I izdaje .
» ogrske hi pot ef ne ♦ . „ dun. komuna ne • • „     avstr. kreditna . • .
ljubljanske.....
„    avstr. rdeč. krita . .
n      <*gr-        tt        f»      • •
m     bazilika ......
turške .......
Malo«.
Ljubljanske kreditne banke. Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe .
Južne železnice......
Državne železnice.....
Alpine-Montan.......
Češke sladkorne družbe • . Živnostenske banke . . . .
Valute.
Cekini..........
Marke .
Franki
Lire...........
Rubljl ..........
Sidro-Thymol-mazilo
«315	•lagtfii 83 35
87 30	87 50
83-55	8375
8245	8265
—■ *	89*—
98r-	96--
442 —	451 —
680-—	690 —
293 —	302 80
282*—	292-—
24175	251-75
227-75	237*75
469 —	479 —
475--	485-—
	6V—
52-S0	56 50
31 55	15 75
27-—	31-
226 75	229-75
402-	404*-
636 25	637*25
534 -	535*-
10290	103-90
712-50	71350
838-25	839*25
296 —	300 —
272-50	273-55
11*38!	11 42
117-651	117*85
95 30	9550
9V10	5 V!)
252 62	61
ga t aha a doškodba  r»ne>, naaacaljena rasa in opaklio*. Dos* K - 80.
Sidro-Liniment. ec.r^
hadoroeatilo za nldro-Pain-Ezpeller
Boltasn e)fl]*uJote maiIIo m prehlajanj«.
CoamatiEezn, trganj« po udih. itd.
^t.f>!.Ioni'rn K -.80. 1 40 ?~
Sidro-AlbuniDat-železna-tioktura
Za atalokmiott ia bledico.
Steklenica K 1.40.
■■■■■■■■■■aBMHaaaaMaaaau •
Pob« »e skoro ▼ Tsaki apotak* ali \ = ti i rak tr. o v
Dr. Richter-jevi apoteki „pri ziateai levu44, Praga I, EHrabethstrasse 5.
Irtfiatl aiafSt Jrmilfi HfiT pik I r—. sedaj K 3-— Ongiia: pivSCi J.nttfm* pnje R T50, sedaj K 2*—
Tvoraiška zaloga avtomatov gramofonov in plošč
S
09
S
to s
Fr. P. Zajec
Ljubljana« Stari trg 9.
Zastopnik največjih t>ornic tu in inozemstva Favorita, Cohmbia, Jam »o. Mas. lono-
Ir. „Aaigeir ItaL itd.
Mani 20.000 ptoU ▼ xal#fi.
Specialne plošče najslavnejših opernih pevcev in pevk: Caruso, Szelezak, Naval, Demuth, Battistini, Arnoldson, Destin, Selma Kura itd.
Vsa popravila izvršujem v svoji lastni delavnici točno in solidno. — Pri večiem odjemu popust Ceniki brezplačno.
Za pomladno in poletno sezono
priporoča tvrdka
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica št 9
tvojo bogato zalogo
za gospode in dečke
ter tnične novosti
i bftht zi lm ii Mike.
Cenik zastonj n franko
In neblsvaH srti
vsaka s ločenim vhodom m oddata ta v bližini obrtne Sole ai—Tkfl OMtl
M* l/L — Pismene ponudbe na uprava« »Slov. Naroda«. n 20
VABILO
k
Jtaojflnitt za Stari trg. Lo! in sosedstvo"
kateri se vrši
v nedeljo, dne 5. aprila 1914. popoldne ob 3. uri v posojilniski pisarni.
DNEVNI RED:
1. Potrjen je računa za 1. 1914.
2. Razdelitev dobička.
3. Volitev nadzorstva.
4. Raznoterosti.
Odbor.
Distingvirana
fmo izobr. 22 t sirota, p riku pij. vnanjost!, 550.000 M gotovine, Želi omožitve s pleme« nito mislečim gospodom. Diskrecija zagotovljena in zažetjena. Anonimno in indirektno brez pomena. Dopisi pod fvM. B. 2tM Hamburg ti, postlagarnd. 1104
spre!me takoj v trajno doto
L. Str os, Idrija.
1089
100,000 ur.
Zaradi vojne na Balknnu sem prisiljen 100.000 Imit. srebrnih nr % dvema pokrov-cema, s kolesjem remontoar na sidro, tekoče na rubinih (s 3 pokrovci) in ki so bile narejene za Turčijo, prodam konu-d za K 3, 2 kom. za K 5*70, 5 "com. za K 13 50, 10 kom za K 25. Nai nihče ne zamudi prilike, si nabaviti te izborne ure, ki se resnično prodajajo rol zastonj. Naročiti takoj, ker bo zaloge prav kmalu zmanjkalo. 3 leta jamstva. Razpošiljanje po povzetju.
Centrala nr a. O E L B, Krakov F 35.
vabilo
na
Posojilnice v Trebnjem
ki bode
v nedeljo, dne 29. marca 1914
ob 4. uri pop. v zadružni pisarni,
DNEVNI RED:
1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo računskih pregledovalcev
in potrjenje letn računa za 1.1913.
3. Izvolitev načelstva.
4 Izvolitev računskih pregledovalcev.
5 izprememba pravil. 6. Slučajnosti.
uoi Ifačelstvo.
Lepi orehi
zdravi, so dobilo iioo
veletrgovini ^nton Kolenc
=   Celje. ;
PozorI
PozorI
4 pari čevljev samo 8 K f rko,
Ker je več velikih tvornic ustavilo plačila so me poverili, naj velik odstavek Čevljev mnogo pod izdelovalnimi stroški spravim v denar. Prodajam torei vsakomur 2 para moških ln 2 para ionskih ćevliev na trakove, usnje rjavo ali črno, galoš. z zbi-timi podplati, veleelegantni, najnovejša oblika, velikost po številkah. Vsi 4 pari samo S E« Razpošiljanje po povzetju. 1118
S. Urbach. zvnz Čevljev, Krakov Št. 61. Zamena dovoljena, tudi denar nazaj.
Rudolf Čeh, Roč, Istra,
ima na posteji zalogo pristnega kolega ln črnega
lstrllanca
po zmernih cenah
758
A|i je dobiti točno in neškodljivo učinkujoče ga sredstvi proti
Velezamiv opis o piesenetljivem razkritju nemškega potoval ca po Afriki (pripo-znano tudi od številnih nemških in inozemskih profesorjev in zdravnikov) razpošilja za 20 h za poštnino v zaprtem dvojnem pismu brez natiska dr. med.
H. Seemann. Somineiteld 83. CFfo.)
Gospodje vsake starosti, ki so doslej brezuspešno rabili vse mogoče (aparate, krogljice, metode, praške takozvane oja-čila itd.), mi bodo po prečitanju mojega opisa hvaležni. Pišite takoj, ker je na razpolago samo omejeno število eksem plarov. 4563
Proti
nalezenju
se moramo sedaj varovati tembolj, ker sedaj nalezljive bolezni na pr. škrla« tinka, ošpice, koze, kolera, tfus nastopajo z zvišano močjo, zato
rabite
povsod, kjer se pojavijo take bolezni, desinfekcijsko sredstvo, ki ga morajo imeti pri vsaki hiši. NajpriljubljenejŠe razkužilo sedanjosti je nesporno
LYS0F0RM
ki se brez vonja, nestrupen in ceno dobi v vsaki lekarni in drogeriji po 80 v. Učinek Lvsoforma je točen in zanesljiv, zatorej ga zdravniki priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za izmivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lvsoformovo milo
je voljno toaletno milo, ki obsega 1% Ly?oforma in učinkuje antiseptično in se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo. Dela kožo mehko in voljno. Rabili boste zato zanaprej to izvrstno milo, samo navidez drago, v rabi pa jato varčno, ker milo dolgo traja.
i« i ~
Lvsoform s poprovo meto
je močno antiseptična ustna voda, ki takoj in zanesljivo odstrani duh is ost ter sobe beli in k on servira. Tudi pri katar ih v vratu, kašlja in nahodu ga po zdravniški odredbi lahko rabite za grgaoje. Nekaj kapljic zadostuje na kozarca ~ ' * * "'    *     stane 1
Zanimivo knjigo z naslovom »Zdravje in desiniekcija« posije na Soljo grmos in banko kemik HUBMANN. Dunaj. XX« Petrasrhgaise 4>
348^
0
^/$F
StfSn %.
.SLOVENSKI NAROD*, dat 20. marca 1914.
Zahtevajte
kot strokovnjak
URMAN
etnik.
tprltfltt, •pUtel zavoi z •lcktrlčalm obrato
Bodite previdni pri nmhm\
i oM, ker le epeeialiet in etrekovnfaiko
vam lahko določi pravilno streže. ■■■■MB'HMriHMi
Nova stekla za daleč in bližino, važno za dalekovidne.
Skoraj nova
špecerijska oprava
m tako] proda. 1004
Poizve se Liubljana, Marilo Torezije costa it. 7 levo.
Mlad, oženjen v vseh strokah Uvežbaa trfovac
iiie utiiki
skladiščnika ali poslovodje v boljšo trgovino.
Položi tudi lahko večjo kavcijo ali vstopi kot družabnik.
Pisma na uoravništvo .Slovenskega Naroda* pod     —»*■---*
3!
Največja
zaloga
amerikanskih
pisarniških = oprav. 25
THE R£X CO., Ljubljana, Šelenburgova nI. 7
(nasproti glavne pošte). — Telefon št 38
El-=
1078
tšll
NOVI
vnftof nIkM
je zaradi mno-\ gih prednosti m občudovati.
Frcdiosti: hej* \t prvem*, ^rnciozua, brez sina. ?a-
raje-o se lastni živci tu iirci okence. Prtkrani s« nnogo Umirja ca cct. račsaib, ker je sov! Bctma rna. pod-petiik stanov, od bsb.s in čerlji obran, okliko ls eleg.
pomladne modele
za Mi is deklice pripona tvrdka
. Lukič
Ljubljana, Pred škofijo 19.
Za gospode in dečke
največja izbora 95*
najnovejšega kroja. Priznano najnižje cene.
Solidna postrežba!        SoHtai MstreHa!
Pristen dober
zlatorumeo, trčan zajam« ieno čist,   v   defcicah s 4'/a   kg  vsebine, razpošilja po  K 8'50
Čebelarstvo Ilirska Blstrles.
■a izbiro pošilia tudi na deželo:
Krasne
(II  II 1 P   kHla, kostume.
Ml III p ***** **li#»
II I II I I P*rilo In •00*0 £J L U El &a  modno blago.
/e!o solidna tvrdka
M. Krištofič - Bučar
L|«Mfasa. Stari trg t. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
is in krstni opravi, n
se dobi pri
LIEBEHIK1I B Spol SIŽKI.
laeaea^^H8a^SdBBHJO(BžBCWia^Vr3aT^WlT3
Popravila.
Modni salon
Stuchly -Jfiasehke w
LJUBLJANA I
Židovska ulica 3.
protoja damskih in otroških klobukov. — talni klobmhd.
Vabilo
na
H. rii občni
»posojilnice na Slano pri Vipavi"
rog. zadr. a noom. zavoao
ki se vrši
▼ nedeljo, 29. maros 1914. ob 3. uri popoldne v svoji zadrainl pisarni v Vipavi.
DNEVNI RED:
1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo načelstva.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Odobritev letnega računa za 1. 1913.
5. Razdelitev čistega dobička.
6. Privoljenje remuneracij načelstvu in nadzorstvu.
7. Volitev nadzorstva.
8. Predlogi zadružnikov.
V VIPAVI, dne 18. marca 1914.
Hačelstvo.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, sr. vr5i na istem prostoru in z ist;m dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, kateri bode veljavno sklepal brez ozira na število navzočih zastopanih članov in deležev.
Sprejmem
1090
2 učenca
zo ključavničarski obrt
Josip Mele
ključavničar in gostilničar, Cerknica,
Takoi prodam
čevljarski stroj
In drago čevljarske  orodje za
vsako ceno. 1088
#nton Jffihevc, 6or. £ogatee.
Iščem za Čas od 15. aprila do 15. julija t. L
slani s k
i 6o možno za dva gospoda ■
v bližini c. kr. državne obrtne šole v Ljubljani. — Naslov pove Upravništvo ,Slov. Naroda"
Nič ne pomaga!
Vso vpitje {o glas vpijočega v puščavi. Kor pravo angleftke
gramofone « originalne gramofonske plošče
dobite ia prve roke
bNT~   edino v moji trgovini.
Caruso, Slezak, Demuth, Battistini, Seima Kurz in drugi svetovni pevci pojo vsaki dan v moji prodajalni
Sodna ulica 5, poleg c kr. dež. sodnije.
Pcrnfvinje p opofnoma brezplčno.
A. Rasberger, LJubljana.
Glavni zastopnik: The Gramophone Co. Limitd. London, Avstrijske gramofonske družbe na Dunaju, Homo-phon Compnv Berlin.
Velika godbene automate vedno v zalogi«
no?OST!   SaiBoigraiofi Mnlr i inlindn di pero. HOTOST!
3513        Od dobrega najboljše!
Lastni delavnica za popravili. Ceniki franke;
* - -   - — M
mi
S i o I s. s I
•o  j« I?
"s ■* * a* 1
o, s o «s? . *
»s ž c t j • ;
•S   .H  « " C  S •
O
co m
niiin|imiiiinniiiiin
Avstr. amerlkan. s zaloga cevlfev s Prešernova oL 52.
jfaši čevlji po kakovosti, n priležnosti in eleganci :: prenose vsako konkurenco.
Stavbeno podjetje:     Parketna tovarna:
Prevzamem javne in zasebne stavbe, ielezobetonske mostove, strope itd. — Popravila izvršujem po najnižjih cenah. Izdelujem načrte in dajem strokovna navodila.
Ustanovljeno L /900.
Velika zaloga hrastovih m bukovih deščic, katere dobavim z ali brez polaganja; prema* mem tudi popravila in polagam deščice na stara že obstoječa Ha.
Strojno mizarstvo:
Izdelujem vsa stavbeno- m izar-stvo Moča se dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah.
Tesarstvo:
Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: strešne stole, strope, verande, barake odre i. L d. — Popravila izvršujem točno in solidno.
Parna žaga:
Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem industrijskem tiru iz državnega kolodvora.
V. Scagnettl, Ljubljana.
Tthmiima pmarna; ta tkiadiUmm državnega kolodvora.
4»