Poštnina plačana v gotovini.
POLITIČNl-GOSPODARSKI I KULTURNI TEDNIK.
Prihaja vsako nedeljo. — Cena : «Naši Novin« je na leto 40 D. na polleta 20 D. Oglasi se tildi sptemajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 75 par. Za večkrat popust. Rokopisi se nevrnejo.
Uredništvo i uprava je v Dolnji«Lendavi št. 32.
Lastnik lista : KONZORCIJ.
Odgovorni urednik i izdajateo : HflRI LEOPOLD ev. p. diibovnik.
I. Leto 21. štev.
Dolnja Lendava, 10. oktobra 1926.
Cena edne številke 1 Dinar.
Nacionalizem.
razumno diišo dao. I šče i zna, vsaki si lehko postavi bejši narod se pa brani i naj se narod ma ednako pravico šolo, v kakšem jeziki iveri šče, obdrži, zato se šče odtrgati od
;od	velikosti, nego	slobodo njemi	goni jeziki.	Ta država nikoga ne j proti	driigoj	narodnosti, včkše
! je	dao Stvoriteo	Bog stem, ka	zatirava, vsaki lehko govori, kak terhe	naldga	na njo. — Te sla-
Ta latinska reč „nacio“ telko njemi je znamenuje, kak narod nacionalen vsaki =	naroden,	narodnjak,	ki	lubi do	svojega jezika,	po svojem je-	j država ga	ne ovira. Ali država | svoje	države	i prdriižiti se k drii-
svoj	narod,	veren	svojemi	narodi, ziki govoriti, razvijati se. To je	sima samo	eden jezik rabi. I vsi|goj. Ztoga pa krvava bojna pride,
Či človek po božoj pravdi lubi naravni zakon i Kristusov navuk.; njčni prebivalci se radi navčijo: štera nepreračunane nevole pri-svoj narod i pri tom ne zame-! Največ grešijo z nacionaliz-;angleški jezik. Tii je narodnostno!nese. Svetovna vojna je tiidi z na-tavle i ne sovraži drugoga na- mom tisti narodje, šteri vu svo-roda, to je jakost. — Či je Iti- jih državaj majo drtigoga ple-bav do svojega naroda pretirana,1 mena i drtigoga jezika narode, neredna, to se pravi nacionali- Tei državni (državotvorni) na-zem. — Tak ta reč: nacionali- rodje ove menše narode zatirajo, zem —vsigdar napačno, nerčdno ne dopustijo njim narodnoga ra-grešno narodnost znamenuje. jzvoja, kratijo njim pordbo nju-Nacionalizem je 1. greh proti voga jezika, ščejo njuv jezik za-lubavi bližnjega, 2. greh proti'treti, naj bi samo jezik držav-pravičnosti, 3. greh proti pravoj | noga naroda obstojao. To so grehi veri. —
pitanje srečno rešeno. Pri nas j cionalizna nastala. Princip je z na-v Europi so liidje bole malen-J cionalizma vmoro Franc Ferdi-kostni, partizanski, pristanski, zato J nanda. Rusija je z nacionalizma v naj bol šem ^ i najpiavičnejšem ; šla v bojno. Austria i Madjarska stremlenji države včasi zatiranje je zatiravala svoje narodnosti, i nacionalizem vidijo.
nacionalizem
Zavolo malenkostnih, v narodnostnem pogledi občiitlivih ludih je potrebno, naj v polyglolt-noj (večjezičnoj) državi tisti ura-i proti liibavi bližnjega. — „Liibildniki, sodniki i vučitelje, šteri ne-
zato so Rusiji i
si te iskale obrambo pri Srbiji. Nesrečen naciona-
lizem, keliko liidih je moglo za njega volo trpeti i vumreti, skoro cela Europa je bila porušena. — Edna krivica driigo rodi. S čiidi-
1. Pred Bogom so vsi Ijiidje bližnjega svojega kak samoga se-j posredno z ludmi majo opraviti, !Vanjem se moremo pitati, šteri je-
ednaki. Človek je človek. Vsaki je na božji kep stvorjeni, vsaki ma nemrtelno diišo, vsaki je od-kiipleni s presv. Krvjov Zveliči-tela i vsaki je pozvani na večno zveličanje. Pretirani nacionalisti pa to držijo, ka so oni i njuv narod več vredni, bole prednji, kak drugi narod. Oni to mislijo, ka je njuv narod pozvan na to, naj nad drugimi narodi vlada, je sebi podvrže i civilizira. Angleški, nemški, francoski materialisti so narode delili vu velike i male, ali vu močne i slabe narode; ino so to včili, ka je naloga močnih narodov te slabe narode sebi podvrčti, na svoj jezik, na svojo kulturo je navčiti, gor je vzeti v sebe, posrkati je, asimilirati je i tak se š njimi krepiti i povek-šavati. Ti veliki narodje so sebe za gospocke narode držali, te male pa za hlapčevske narode.
Oni, ti veliki praj morajo vladati, ti mali pa morajo njuvi hlapci biti. —
To vse so poganski navuki. — Vsaki narod je ednaki, ednako vreden, či je mali ali veliki. Vsaki narod ma ednako pravico da obstoja. Vsaki narod je sloboden, njegova sloboda je ne odvisna
be“ —to je glavna boža zapoved.'znajo z liidmi v njuvem mater-To je: ka neščeš sam sebi, tisto Inom jeziki govoriti. Ar ne so ne čini driigomi.	j liidje zavolo uradnikov, sodnikov
Istina, dobro, hasnovito bi bilo i vučitelov, nego tei so zavolo
za državo, či bi vsi državljani eden jezik govorili. I či se liidje sami radi navčijo državni jezik, dobro je, to je njim samim hasek. Samo država ali državni narod nema pravice menšega na-roda siliti na to, naj se navči državni jezik, naj svoj materin jezik povrže i državnoga rabi.
Nesmemo pa državi zameriti, či v upravi države eden jezik
liidih. Zato je ne liistvo dužno znati jezika uradnika, nego urednik je dužen znati jezika liistva.
Nacionalizem stem greši največ proti lubavi bližnjega, ka svajo, prepir pobtidjava med liidmi
zik je tak dosta vreden, ka so narodje zavolo njega teliko mogli trpeti? Ali je sploh jezik tak veliko dobro, ka je za njega volo vredno vmreti i cele orsage porušiti? Jezik je slučajno delo. Ar to, ka se eden od slovenske, drugi od nemške matere narodi, to je slučajno. I či se eden od nemške matere narodi, jeli je to kakša
ka na sovražtvo, mržnjo, odiir-;ZasjUga> vrednost, dika? Gotovo
javanje hujska liidi. Mi dobro poznamo te poganske metode, ar smo na Madjarskom meli takše slepe nacionaliste, šteri so ne
ržbi. Ar naloga države je skrbeti mogli prenašati drugoga jezika, za naravni dobrobit svojega liistva.' šteri so za jedino zveličavni jezik I to je gotovo važno za ležejšo' madjarskoga držali; istina, ka so upravo, či se ona v ednom jeziki to poprek slabo vzgojeni i samo vrši. Predstavimo si, ka bi neg- na pol vučeni elementi bili. V no-dašnji vogrski orsag svojo upravo | voj državi tudi mamo podobne vu vseh jezikaj države vršo, to i hujskače, orjunaše, šteri svoje jev madjarskom, v slovaškom,! predvojne prednike v zasleplenosti v rumunskom, v srbskom v hor-|i odurjavanji prekosijo, vatskom, v nemškem i sloven-1	2. Nacionalizem je greh proti
skom. To bi prava babelska zmeš-! pravičnosti. Pravičnost naimre to njava jezikov bila. — Celi svet žele naj se vsakomi dd, ka njemi hvali „Zjedinjene Države Severne ide, na koj juš ma. Ali naciona-Amerike“, ka ta država najbole j ližem te pravičnosti nešče poznati, poštiije naravne pravice vseh svo-' slabejšemi narodi nešče dati ed-jih prebivalcov; pa je uradni je- nakopravnosti, zatirava ga, nje-zik samo angleški i nikšega od-'gov jezik zapostavla, zatreti ga loka, nikše rešitve ne da vd v drii-j šče, zviinredne zakone nastavla
ne; ravno tak ne, kak je ne hiba, falinga, ali slabost, či se štoj od slovenske matere narodi, Jeli si more človek naprej odločiti, od kakše matere se narodi? Z toga je viditi, kak velika človeča napaka je nacionalizem, šteri zavolo slučajne lastnosti človeka takše krivice dela na sveti.
Jezik je ne najvekše dobro človeka. Od jezika včkše dobro, bistveno dobro človeka je žitek, teloven i duševen. Zdto je fatalna zmota, či z nacionalizma, z jezikovnih zrokov prepir i bojna nastane med narodnu', i liidje morajo za slučajno dobro, za jezik ta dati, žrtvovati bistveno dobro, naime žitek.
3. Naravno je ka nacionalizem katoliško vero sovraži. Ar katoliška cerkev je svetovna uni-
\
verzelna cerkev. Ona obsoja nacionalizem, ar je protiven kristu-šovim navukom, protiven bratstvi vseh kristjanov, protiven edna-kopravnosti vseh liidih. Istina, ka nacionalizem včasi tfldi katoliške politične stranke zaslepi, kak smo to vidili na katoliškoj liidskoj stranki na Madjarskoj i zdaj vidimo na katoliškoj ludskoj stranki v Sloveniji štera je šovinistično orientirana „propter metumjuda-eorum“ naj njoj nasprotniki ne morejo očitati, ka je protinarodno. Ali navadno se s slepim nacionalizmom okrašujejo nekrščanske ali protikrščanske stranke, ar stem ščejo katoliško vero napadati. Njuv slepi nacionalizem je v staroj Austriji rodio „Los vom Rom“ — gibanje, pa vojni pa na Češkom i Horvatskom „narodno cerkev." Z istim namenom agitirajo za staro-slovenski jezik v božoj službi Tem je ne za božo službo, ar oni ne hodijo v cerkev, nego razkol, svajo, prepire želejo vpe-lati v katoliško cerkev. Tak je nacionalizem proti pravoj veri. Pod krinkov domovinske liibavi i narodnosti liidi hujska na odpad od prave vere.
Najbogši možje Europe se trudijo, ka bi zbližali europske narode, ka bi nekakšo europsko unijo napravili i tak odpravili hude posledice svetovne vojne i povzdignili gospodarsko stanje europskih narodov. Ali dokeč do v europskih državaj orjunaši, Hac-kenkreuzlerje, fašisti i prebujajoči madjari vladali, tečas je vse za-ston, ar takši moderni poganje vsako zbolšanje zadržijo.
Podpirajte i naročte si
„NASE NO VINE".
Kontler Gyula vuči-tela delo za časa vogrskega komunizma.
Št. ad. B091/J 920. Od disciplinarne komisije Zalajske županije.
Predmet: Kontler Gyula občinske osnovne škole vučitela v Nagv-kutasi disciplinarna stvar.
Disciplinarna komisija Zalajske županije v zadevi disciplinarne stvari Konter Gyula občinske osnovne šole vučitela v Nagykutaši je 31. augusta 19ž0-ga leta sledeči sod prinesla:
Sod:
Kontler Gyula občinske osnovne šole vučitela v Nagykutasi ki je proti 1907. XVII. čl. 22. §. 1. c) i d) i i) točkaj pregrešo, zato ga po 4 d) točki osodi na zgubo vu-čitelske službe i vopove, da po tom sodi pred petimi letami nindri ne-sme vučitelsko službo dobiti.
Poglavara stroški so 65 koron i 68 filerov, štero šumo je dužen Kontler Gyula plačati v uradi poglavarstva v Zalaegerszegi.
Zroki:
Kontler Gyula je podpiro komunizem i takšo službo je činio, štera je na pomoč bila proletar-diktaturi, šterim delom je za to bio, naj proletar diktaturo liidstvo spozna i da se komunizem razširi.
Kupiller Mihaly vučitel, kak svedok vadliije, da je Kontler Gyula v šoli predavanje držo i to je pravo, ka či sam ostene, de komunist. Za komunizem je agitirao i 2-ga julija 1919 leta je odišo za rdečega vojaka.
Kaczor Jozsef svedok vadliije, da je Kontler Gyula to pravo, da se urbarska gasa more prekdati predsedniki direktoriuma; za komunizem je agitiro, siromake je proti bogeom hujskao i pravo je, Ida se urbarialski log goriraztala. i Kis3 Istvan i Sebestjen Istvan
svedockr vađliijejo, da je Kontler Gyula na vučitelskom gyiileši go-ripozvo tam navzoče, naj se organizirajo, ar potrebčine za živlenje samo tak dobijo, i kak direktoriuma v Nagykutasi notariuš je prek-feodo v Kiskutas, da bi občino or-ganiziro.
Šolskoga sveta člani vadlujejo, da je Kontler Gyula za organiza-cio agitiro, na gyiilešaj direktoriuma je zapisnik vodo, volitve je naprej spravio, da bi se notariuš vkrajspravo, ga je gorizglaso pri direkioriumi, odredbo komunistične vlade je do spoznati. Disciplinarna preiskava je dognala, da je prole-tar-diktature mestne organizacije voditeo Kontler Gyula bio.
Kontler Gyula vučitela so za volo njegovoga intranzigentnoga mišlenja eščez direktoriuma vospra-vili, ar je liidstvo toga mišlenja bilo, da bi ešče cerkev odao.
Iz vadliivanja svedokov se vidi ešče, da je šolskoj deci pre= povedo verski — poklon, stem je kršo vero svoji gojencov.
Kontlor Gyula je stem, da je svoje mesto zapiisto i da je od nasprotnika zasedenom mesti slii-žbov hodečo dužnost kršo i stem je pregršo proti 22. §. 1. i točki.
Proti tem težkim dokazom je nikaj takšega ne bilo, ka bi' ga mentiivalo i tak se je disciplinarni sod v celoj meri vo mogo povedati.
Proti torni sodi se lejko toženec prijavi za 15 dni k kr. vogr-skomi kultus-ministri.
Sod se v ednom eksemplari pošle toženomi vučiteli, šolskomi sveti v Nagykutaši, županije kr. nadzorniki, sreza Zalaegerskoga poglavari, eden eksemplar pa z vsemi pismi po prijavi kr. vogrskomi kultus-ministri.
Iz Zalajske županije disciplinarne komisije v Zalaegerszegi 31-gaau-| gusta 1920 leta državnoga gyii-Ueša. —
Za podžupana, kak komisije n. predsednika:
Bohm Zoltan
županije glavni notar.
Pečat.
Politični glasi.
Čehoslovaški parlamentarci: v Beogrsdi.
3. oktobra zvečer so prišli v Beograd čehoslovaški parlamentarci, med njimi predsednik poslanske zbornice Malypehr i predsednik Vaclav Klofač.
Češki parlamentarci so bili že na meji srčno pozdravljeni. Narodna Skupština je mela v pondeljek ob 10. vori izredno slovesno zasedanje. V imeni Skupštine ji je pozdrave g. Tritkovič. Nato je odgovore Halypehr i dr. Klofač.
Skupčina je sprejela resolucijo o sodelovanji našega i čehoslova-škoga parlamenta na kulturnem t ekonomskem polji.
N e ruško-Francosko zbližani e.
V svetovni politiki igra dnes najvekšo vlogo nemško-francosko zbližanje. Nemčija se je v zadnjima dvema letama financialno tak ozdravila, ka je po mnenji ameri-kanskih bankirjev dnes že palik prva država v Europi. Francozi to dobro znajo i zato bi zdaj Nemce radi zasebe dobili. — Nemci pa to zdrage volje naprivijo, či jim vse to dajo, ka bi radi meli. Nedavno sta nemški i francoski zviinejši minister v ednoj mali vesi vkuper prišla i o tom gučala, kak bi te državi lejko zvezo sklenila. Kak vse vovidi, je tč pogovor ne brez rezultatov bio. Dnes se ešče ne ve, ka sta tam sklenila liki telko je gvušno, da bo ta stara Europo po
Podlistek.
Rob.
V	mokroj, mrzloj vozi se je rob sem ta mlato. Njegova postela je gnila slama, njegova pitvina lagoja voda jestvina stihi i pisnivi krtih.
V	grehi je gorizraso i v grehi se je narodo i kak tovaj je živo, svetlost jo ne liibo. Očinska erbija je edna piikša bila, njegov osloboditeo je noč i log svojov velikov tišinov. I ednok ga je te j njegov prijateo tildi odao i vodo. Natura me je več ne dala mesta i tak je zgubo svojo sloboščino. Z celoga sveta je. bar najbole liibo log z svojim velkim drevjem, kde je človek tak nareci hodo. I gda ga je log Uidi vo do, zdaj je ne-priateo vsakomi, ka je ne sveti. Tak je mino eden den za drugim, dokeč se je njegovo srce i njegova diiša sploj ne potrla. Robov strošek me že ne trbej. Vodo kraj potisne od sebe i napamet, vzeme da razdrobleno drtinje donok stali.
Nikša žival, edna podgan se večkrat zglasi i poje njegov kruh.
Na zadnje je že preveč batrivna i do človeka ide, tak da bi ga pitati ščela gde je pa več? Rob jo zdaj napamet vzeme, itiči njej eden falajček. K sebi pride i misli si, ali donok jeste na sveti živo stvorjenje, šterb od njega prosi, od njega čaka. Romali sta se spoznala rob i žival i špilala sta se, tak da se je rob večkrat smejo
Smej, veseli glas v krnici v nevole itiknji! Robski stražar je ednok napamet vzeo to prijatelstvo i pito je, ej pa si ti tak velki gospod grato, da kostoša ttidi maš.
Nevolen rob se je prestraše, či bi stražar zdaj vkano moriti njegovoga pii-atela. Zdaj je v svojem Žitki oprvim proso človeka, naj ne bantuje njego-govoga pajdaša, ka de on brezi njega delo.
Stražar je ne trdega srca bio. No samo boj veseli ž njbv, či ti je tak pri srci.
Rob je z skuznatimi očmi gledo na stražara: kakši dober človek je, vidim da ešče dobri liidje tiidi jestejo na sveti!
Dugo si je od toga premišlavo.
Donek jestejo takši, šterim je ne veselje viditi driigi trplenje. Zdaj si je nazaj mislo na svojo preminočnost. Njegov obraz se je žario, dušna vest se je oglasila i pravla me je: ti si se nikomi ne smiltivo, ti si ne posliino nikoga prvšojo.
Ali se spominaš? Slaba, lepa ženska te je ednok prosila či njej že žitek vze-meš, samo tisto sliko nej daj ešče ednok v roke, da ga kušne, štera slika je njenoga sina slika bila i ti si jo v blato lučo i pred njim je bila krv, ogen, rdeča krv i rdeči ogen.
Rob si je po dugi nočaj premišlavo od toga, na rokaj so zrogatali lanci i mislo si je, dosta sem grešo dosta je mojih grehov! Ednok je nikše rogatanje čilo na zidi: Gučati ščem, poslušaj. Rob je posliišo to rogatanje, to je robski
guč bio, šteri me je naznanje do, da se na ednom dnevi poberijo, dojzbijejo svoje stražare i tak se oslobodijo.
Prišo je tisti den, on ga je tudi žmetno čako, ali krv je tam tekla i ogen je dosta vničo. On je tiidi bežo, ali nikaj ga je stavilo. V edno hižo zapreti je kričo tisti stražar, šteri je ednok njegovoga priatela na moro. Mislo sije toga pa morem mentiivati. More men-ttivati svojega priatela, tisto žival tiidi, štera je njega v vozi potroštala. Zove žival, ali nindri je nega, nazadnje na slamo spadne i začne jokati, nekakoga zna jokati tisti človek, ki se je nigda nikomi ne smiliivo.
Tak ga je najšlo na slami ležečega vojaštvo. Vojaštva voditeo se je čemerno zdro na njega, to je samo komedija, da bi nas oslepo. Terob je gviišno najlagoješi. Vse so premetali, ali nikaj so takšega ne najšli, štero bi njim pb' vedalo, zakaj je te rob tam osto.
Na ednom dnevi so pred sodnijo postavili toga roba, da br ga vbopitai' od celoga dela.
kratkom novo formo dibila. Bog daj, ka bi se to zgodilo, ar ovak tak nede mir.
Paneuropejski kongres v Beči.
*
V Beči se je tč keden vršio paneuropejski kongres, na šterom je 28 držav bile zastopani. Jugoslavijo je zastopal dr. Korošec. Na torni kongresi so dosta dobrega ino čednoga povedali, samo to je najvekša falinga, ka ešče dugo moramo čakati, dokeč se vse to uresniči. Tč kongres, ravnok tak, kak društvo narodov dokaže, ka je Europa betežna i na vsej strani ešče doktorja, potrebuje šteri bi jo ozdravo.
Boj mehikanskih katoličanov.
Mthikanski katoličani so iznašli novo bojno sredstvo: bojkotiranje vsega, ka je protiversko. Nihče, niti katoličani sami neso vorvali, ka bi s tem kaj dosegnoli. Dozdaj so že več velki trgovcov uničili, mnogi pa so že začeli pod-pirati katoličansko gibanje, samo da ji katoličani ne bojkotirali.
Smrt klerikalne stranke.
Klerikalna stranka je nigda veliko moč reprezentirala v Slove-mji, ali to moč je pomali zgubila iduestak lejko povemo da na svojoj smrtnoj posteli leži. To ne pra-'Vimo samo mi, nego to pravi vsaki trezen človek. Dnesden klerikalna franka nema na liidstvo tistoga TPliva, štero je mela nigda, liidstvo I6 spoznalo i previdio, da je ne Vse zlat ka se sveti. Klerikalna
franka se odzviina ešče sveti, ali
°Wa je pa preve* be,eW	jd
len beteg J° v kratkom vremeni v razločni kraiai
v grob položi.
Da je tii njena smrt to nam dosta stvari kaže. Pred volitvami v trgovsko zbornico so klerikalci z vsakimi sredstvi agitirali i delali za svojo zmago, dosta penez so potrošili i ka se je zgodilo na zadnje? To, da so tak nesramno propadli pri volitvaj, kak več nig-dar. To je lepi dokaz, da se je trezno liidstvo opotilo i že se je navolilo tisti prazni trazov, štere klerikalci zganjajo. Te volitve so odprle njihove oči i so njim na znanje dali, da se liidstvo več ne da zapelavati i v krnici voditi. Te volitve so pokazale klerikalnoj stranki, da naj zapustijo svojo škodlivo i negativno politiko, ar je ta politika na kvar vsakomi človek! i na kvar je tiidi državi. Te vdarec je klerikalnoj stranki gvušno smrt spravo i to je dokaz cele Slovenije, da več ne mara za to stranko.
Prekmurje je že v Murski-So-boti pokazalo, da ne mara za klerikalno stranko, ar je prekmursko ludstvo previdio, da je ta politika za nas preveč škodliva. Manifestacija v Murski-Soboti je pokazala da klerikalna siranka v Prekmurji nema tla i tiidi nikša driiga slovenska stranka ne. Našega prekmurskega liidstva intelektuel, diiša je sploj druga, kak slovencov, mi eden driigoga ne razmimo, ne samo na gledoč jezika, nego tiidi ne v drii-gom tali. Mi smo v horvatskoj spozndli svoje istinske brate, šteri
z nami znajo Čutili, znami se znajo vidite znamenj j cMežev veseliti i tudi žalostiti. I mislim da istino gučimo, či to pravimo, da nam je edna slovenska stranka nikaj ne spravila, ne klerikalna, ne samostojna demokratska, nego samo žalost, bolezen i velike dače na naš hrbet. I či nam je štoj kaj spravo, tisto smo na intervencije naši horvatski bratov dobili.
Smrt klerikalne stranke nam kažejo oni shodi, štere zdaj tak na
Človek, so me pravil, daj odgovor! Zakaj si osto v temnici, v vozi, gda so dveri odprte bile? Zakaj maš na rokaj
*e lance, gda bi je lejko ta liičo?
Mož je ponizno gledo na svoje s°dnike.
Gospodje! Bogme či mi čontespo-
le»ete’ vam tudi nemrem nika lago-&a vadltivati. Zakon je varige djo na r°ke i zato je pa tiidi nosim. Za-on me je v vozo zapro i tam je moje esto. Grešo sem. zato pa za to mo-reni svojo plačo dojslužiti.
dm- Sodniki 80 eden — driigoga gle-nev’ Aab. vervali torni človeki,ali pa Ali jeste odkiipitelstva taksa močna
^era svetlost piisti v najlago-mir d*80 tiidi. Ali roba obraz je tak sam”’ V .niegovi očai neSa bojaznosti, PoveHPOniznost. i PravienOst. Potom je ie n n °v.PodSani celo zgodovino štera ga navcila, da samo liibiti trbej i ta lii-
ezea pobogša diišo.
bi n,5tt0 pa nega tak8e kmice. koma •-oa ne poslala svojo svetlost,
v razločni krajaj Slovenije, z vo-ditelom klerikalne stranke z g. Korošcem. V nedelo so v Brežicaj
Nekši grški modrijan je bil ob-dežji veseo, pri lepem vremeni pa žalosten. Da je šeo dež, se je veselio solnci, pri lepem vremeni pa se je bojao dežja. — Tak je ravnok v živlenji. Po žalosti pride veselje, po veselji pa žalost. Kraljič gnješnjega sv. evangeliuma je bio v velikoj nevoli i žalosti, pa pri-sijalo je solnce veselja, da mu je Jezus ozdravo sina. Še večja sreča ga je dohitela, ar je verovao on i cela hiša njegova.
Pobožni Job je v svojij velikij nevolaj milo zdihavao : »Zakaj si mi dal rojenomi biti.» Oh, da bi bil pokončan, naj bi me ne vidilo oko. (Job 10., 18.) Tiidi mi se radi tožimo zavoljo svojij nevol, pa to je ne prav, ar tudi nevole i majo svoje dobrote:
Da sami sebe spoznamo. Da se nam dobro godi, i da smo srečni, se radi prevzememo i Boga ne poznamo. Faraon je v sreči pravo: »Što je moj Gospod ?» Da so pa nevole prišle na njega, pa je ^ponižno klicao: »Idite, i aldiijte Gospodi (II. Moz. 12, 31.)» Tak je tiidi kraljič gotovo že večkrat vido i čiio Jezusa i njegove navuke, Gledeo je tiidi čudeže, pa še je le v nevolaj spoznao, da je siromak či denok je Kraljič, da svojemi di-teti nemre pomagati i je zpaznao Jezusa za vsemogočnega Boga, ar je verovao i cela hiša njegova.
Nevole pa nas tiidi k Bogi silijo. Iz ostrega karanja: »Ci ne
.... iz
tega še se ne da trditi, da je tudi Kraljič eden iz tistij, šteri se ne bi brigao za Jezuša i za njegove navuke, — i spomamo — da ga je nevola. beteg sina, silila k Jezuši. Pa tudi nas silijo nevole k Jezusi, kelikrat bi zaostala dobra dela, či ne bi bilo nevol. V nevoli se člo-vik obljubi, da bo šeo na božjo pot, da da, na eno sveto mešo, ka bi inači doma manjaro, ali pejne-ze za drugo, ne potrebno delo zapravo. I ništerni grešnik se ne bi spokoro, či ga nevola ne bi dose-
držali svoj shod, ali tildi na nesrečo i	se on * njegova hiša
di je
R°b je potom sloboden posto i tii-
pravičen i pošteni človek gratb.
komaj je bilo navzoči 100 liidi i tej so tiidi za Radiča kričali, tak da je sam Korošec svoj govor večkrat mogo prekiniti.
Po kler.kalnom shodi so pa radičovci držali svoj shod, na šterom je više 500 liidi bilo. Vsi tej dogotki nam kažejo smrt klerikalne stranke i politike.
I ti prekmursko ludstvo ne daj se več zapelavati od slovenski strank, ar so te stranke proti tvo-jemi živlenji. Tvoje mesto je v krili prekmurske neodvisne stranke, štera podpira horvatsko politiko i ta politika ti spravi novi žitek.
Nedelja
po risalaj dvajsta.
»Verovao je kraljič, i cela hiša njegova (Sv. janoš v IV. tali).«
spokori.
V nevoljaj nam pa Jezuš pomaga. Pa večkrat se zgodij da ne včasik, kak v gnješnjem evangeli-umi še krega Kraljiča, na zadnje pa me denok pomaga. Še zove nas: »Pridite k meni vsi, šteri ste trudni i obteršeni i jas vas pokrepčam (Matej 11, 28.)»
Zalo pa vsako nevolo zemimb radi, ar ima svojo dobroto. Zadnja nevola pa nas bo k milemi Jezuši pripeljala. Po smrtni nevoli pa nam bo zasijalo življenje brez nevol.
GLASI.
Osebna vest. V nedeljo 10. okt. bo v Bratomci zdavanje Micike Mlinarič s g. Ferencom Penker iz Dobrovnika. Nbvi par bo zdavao viiiček sneje vlč. g. Ferdinand Herman D* *olnjo-Len-davski kaplan.
Uradniki v Austriji. Uradnikom v Nemškoj-Austriji se tiidi slabo godi i da so se njihove pogajanja ne posrečile, zato so sklenoli, da začnejo štrajkati. —
Pošta de dragša. Ministerstvo za pošto je poštne pristojbine namenilo zvišati na tri meseca, da bi se ta vsota za poplavlence poniicala, ali škoda je ne tak velka, zato de pošta samo meseca novembra dragša.
Bratva. V Prekmurji se je zač-nola bratva, mošt je dober i tak de vino tudi bogše, kak lansko leto. Ali vina de skoron samo za pol, kak lani. Mošt prosijo liter za tri—štiri dinare.
Tifus v Budapešti. V Budapešti velki tifus divja, obetežalo je že več kak sto liidi i od teh je že več mrlo.
Koncert v M. Soboti. Preminočo soboto večer je podružnica Jugoslovanske Matice v M. Soboti v hotel Dobray koncert držala. Koncert je dosta liidi obiskalo. Eden ljubljanski list pa piše da so pri koncerti več prišlekov ne opazili. —
Ogen. Septembra 19-ga je v Nor-šinci pogorela gospodarska hramba trgovca Ritupera. To delo je nikša hiida roka zvršila.
Železniška tarifa. Te dni so si železniški strokovnjaki razgovarjali v Zagrabi na gledoč tarife za potnike. Tak se čiije, da se železniška tarifa za potnike v kratkom vremeni zniža.
• Novi rabi. Izraelska verska občina je dobila novoga rabija g. dr. L. Rott-a. Novi rabi de tiidi včio verona-vuk v gimnaziji i osnovnoj šoli. Po-zdravlamo toga novoga verskega i kulturnoga delavca.
Tiskarna panonija. Tiskarna Panonija, štera je do etiga mou v Gor. Radgoni bila, se je v Mursko-Soboto preselila. Tiskarna nede ednbga človeka last, nego delniško driištyo.
Pogrozo se je hajov. Poleg Indije se je pogrozo eden osebni angleški hajov za volo velkoga vihera. Dvesto potnikov je meo, od šteri se ji samo 26 rešilo smrti, driigi so vsi v morji najšli svojo smrt, med njimi dosta dece i žensk.
Osebni glas. G. Havaš Imre iz Janoshaza se je zaročo z gdč. Olgov Hirschsohn iz Čakovca. Poroči se 10-ga oktobra v Dolnji-Lendavi.
Lovski in ribiške zakon (zak. člen XX. 1883 in XIX, veljavan v Prekmurju.) Priredil G. Lipovšek srezki poglavar. Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni je izdala in založila to knjigo, ki je za vse naše pravnike, sploh za prek-murske lovce pa še posebaj pomenba. V Prekmurju veljajo še danes skoraj vsi upravni zakoni bivše ogrske države. Slovenskih izdaj teh zakonov seveda, ni. Tudi lovskega zakona v slovenski izdaji ni bilo. Vsled tega je vladala v vseh pravniški in lovskih krogih v Prekmurju velika nejasnost glede veljavnih zakonitih predpisov. Temu nedostatku je odpomogel g. C. Lipovšek, srezki poglavar v Murski Sobeti, ki je preskrbel točen slovenski prevod ogrskega lovskega in ribiškega zakona ter tema zakonoma dodjal nekatera važnejša določila glede nošnje in posesti orožja, glede lovskih kart i t. d. Dodjani so
tudi razni vzorci zlasti lovske in zakupne pogodbe. Cena knjigi je po pošti Din. 22'— v knjigarnah Din. 20'— Naročila sprejeme Tiskarna Panonija v Gornji Radgoni.
Drovnosti.
Rleklovi računi. Da se je g. Klekl s svojimi kranjskimi pajdaši 29. augusta nesmilosno po-rezao, to že vrabli znajo, samo g. Klekl neščejo znati. V svojoj javnoj izjavi i zahvali z velikim glasom brečijo, da je nad 15.000 skoro samih možkov i dečkev — demonstriralo za slovensko miseo. V Crensovcih so jih na pr. više 5000 vidili. Mogoče, da jih je 1000 — 1200 bilo. Pa što so bili? Po večini na blagoslov iz cele okolice vkupskomandirane tre» tjecednice i deca. Kranjski tek i kranjska liibezen pravice šta že nam dugo — sedem let — krvavo znaniva,
Zgled poštenja. G Klekl so s komisijov iz Belgrada prišli tudi k nam na Hotizo, da bi razdelili, gemanje i pašnjek. Na lici mesta pa zvedijo, da delitev manjšina žele i se tak nikaj neda napraviti. Ka tak zdaj? Hitro so i Klekl na tistoj stranki, štera je proti delitvi. Tak se je vodilo za nos bistvo, dokeč se je dalo voditi. Što je pa plačao stroške te norije?!
Stari horvat se že je ne-volo čakati zdželjeno, od horvat-skega bole razumlivo 180—200 let staro kranjsko—slovensko čtivo. Nič se ne strašite! Le naprej ž jim!
»Novinara« pa stari horvat J glas da, da či na sebe vzemejo odgovornost, pojasni, ka sta se Ljubljana i Maribor izjavila, da so samo prečni duhovniki slovenski. Stvar je tak malo cerkvena. Odgovor prosimo.
Nove fare. V prometi mamo uradne kuverte z napisi: Župni urad v V. Polani — i — Župni urad v Hotizi. »Novine« nam mo goče znajo povedati, gda so te župnije ostavlene. Ali so pa to tudi samo znaki slovenskoga dobroga teka?!
Volitve v trgovsko i obrtniško zboroico. »Jutro« se'hvali da so samostojni demokrati absolutno večino dobili. »Slovenec« i »Novine« sta pa tiho. Niti od toga ne pišeta, kak so izišle te volitve. Nikak se je pa porezao. Nesmileno se je porezao. Več, kak eden mesec je »Slovenec« napiti bio od zmage, zdaj njemi pa poparjeno visi nos. Katastrofalno je poražena slovenska liidska stranka. Ja »Slovenca« je sreča grozovita nesreča povodenj v Sloveniji. Ma od koj pisati . .
Milijo se nam pa tisti pošteni
obrtniki i trgovci, štere je Koroščeva nesrečna politika pripomogla do toga poraza. Kak trgovci i obrtniki, tak osodi to politiko celi narod.
Dajte jemi samo priliko!
Koji putevi vode do ekonomskoga ojačanja hrvatskoga naroda?
(Predavanje za „Radišin dati 1926.“ priredili gg. dr. Ivo Pilar i dr. Mato Hanžekovič).
Nije moguće pouzdano spoznati, koji putevi vode do ekonomskoga ojačanja hrvatskoga naroda, dok nismo upoznali uzroke, koji su imali za posljedicu, da je hrvatski narod ekonomski oslabi i zaostao za većinom svojih susjeda.
Mi ćemo dakle kratko navesti one historičke činjenice, koje su imale za posljedicu oslabljenje i zaostanje Hrvata na ekonomskome polju.
U srednjem vijeku Hrvatska je staleška država, u kojoj su svu političku moć i upliv imala dva staleža, plemstvo i svećenstvo. Gra-djanstvo nije u ono doba u narodnom privrednom životu imalo znatne uloge, u Bosni ga je slabo i bilo, a u Dalmaciji je bilo izmiješano sa romanskim življem, većinom tudje i bez veze sa općim narodnim životom. Gradjanskoga staleža dakle, koji je u zapadnoj Evropi za srednjega vijeka najviše doprineo ekonomskom dizanju i jačanju, u Hrvatskoj nije bilo u dostatnoj mjeri.
Izlazom srednjega vijeka (1492.) dolazi k nama tursko doba i turski ratovi, koji počinju padom Bosne god. (1453.) bitkom na Udbini (1493.) i bitkom na Mohaču (1526 ). Ova perioda traje do karlovačkoga mira god. 1699.
Turski ratovi razorili su i ono malo blagostanja, što ga je u srednjem vijeku stvorilo plemstvo u Hrvatskoj, Gradovi su propali ili postali tvrdjave. Plemićki dvorovi su razoreni, velikaška gospodarstva upropaštena, a plemstvo je propalo ili postalo časnicima i činovnicima, dok je svećenstvo bilo prilikama prisiljeno da vjerskom agitacijom ili čak s mačem u ruci sudjeljuje u borbi protiv Osmanlija.
U toj periodi ratovanja i razaranja svih ekonomskih vrijednosti nije bilo mjesta ekonomskome radu i nastojanju. Nije bilo dapače ništa opasnije, nego se ekonomski podići. Svaki imućnik bio je u vječnoj opasnosti, da njegovo blagostanje ne privuče ili turske pljačkaše, ili domaću soldatesku, koji će ga opljačkati i raznijeli njegovu muku.
Tako je 200 godina turskih ratova bilo ne samo vrijeme propadanja ekonomskih vrednota od prije, nego i potpune nebrige za eko-
nomsko podizanje naroda i popravak nastalih šteta.
Ali i za slijedećih 200 godina austrijskoga gospodarstva (1700. do 1900.) učinjeno je vrlo malo, da se zanemarena i razorena hrvatska privreda podigne i obnovi.
Austrija bila je do svoga konca država s plemićkim ustrojstvom i duhom. Zato je Austrija do zadnjih decenija bila ekonomski toliko zaostala, pogotovo ako ju seje usporedilo sa njezinom takmicom Prusijom.
Austrijska uprava dakle po naravi svojoj nije imala dovoljno sposobnosti, da popravi ono, što je tursko doba u Hrvatskoj uništilo i upropastilo. U XIX. vijeku zapo-češe u Austriji narodnostne borbe, Hrvati dodjoše u sukob i imadoše protiv sebe najprije samovladje i centralizam, a onda dualizam i Magjare, te ni austrijska ni austrougarska uprava nisu imale interesa, da ekonomskim podizajem ojačaju otporne Hrvate. One su naprotiv imale interesa, da ih oslabe i skrše i to prvenstveno na gospodarskom polju koje je nastojanje pokazivalo osobito magjarska uprava od 1868.—1914. Ova je politika imala za posljedicu strahovito osiromašenje i bijedništvo pojedinih dijelova hrvatskoga naroda, koje je zavladalo u zadnja tri, četiri desetljeća prije svjetskoga rata. i koje je imalo za posljedicu, da se je jedna petina hrvatskoga naroda iselila u Ameriku.
Ali ne samo austro-ugarska uprava nije pokazivala mnogo revnosti, da obnovi i podigne kroz stoljeća zanemarenu i upropaštenu hrvatsku privredu, nego se ne može ni Hrvatima samima prištediti prikor, da su oni sami u tome smjeru učin li vrlo malo.
Tu treba početi od temelja. Treba utuviti narodu u glavu, da je samo rad izvor blagostanja i ekonomskoga podizanja.
Treba uputiti narod, da rad, ako ima proizvesti ekonomske uspjehe, mora imati stanovita svojstva, mora biti ustrajan, ekonomičan, sistematičan i melodičan, mora imati i stanovite uvjete, naime stanovita misaonu, socijalnu, tehničku i financijalnu organizaciju.
Sve ovo fali potpuno kod nas. Zašto naši ljudi sele u Ameriku i idu tamo raditi? Ta i oni bi mogli kod kuće raditi! A kad bi kod kuće tako marljivo radili, kao što rade u Americi mogli bi i kod kuće dobro živjeti, možda i bolje, nego u Americi, Ali kod nas tale izvanjski i nutarnji uvjeti, koji rad čine ekonomski i produktivnim, i zato svi oni milijuni i milijuni vrijednosti, što ga stvaraju hrvatske mišice i hrvatska inteligencija u tudjini propadaju za narod i idu u korist sretnim Yankeima koji su umjeli stvoriti te uvjete.
Naš narod još nije naučio da
1 ustrajnost rada ovisi o urednom životu, a napose o umjerenosti u jelu i piću, i nije naučio dovoljno štedljivosti, naime da ekonomske uspjehe svoga rada čuva kao bijele novce za crne dane. Našu manjkavu štedljivost pokazuje primjer, kako se je veliko blagostanje prvih 3—4 godina iza prevrata brzo rasplinulo i dalo mjesta izrazitoj gospodarskoj bijedi, koja iz dana u dan sve više se širi. Odgoj za štedljivost i organizaciju štednje postaje jednom bitnom točkom u I programu ekonomskoga ojačanja hrvatskoga naroda.
(Nastavit će se).
GOSPODARSTVO.
Tržne cene.
Dolnja-Lendava, 8. oktobra	
100 kg. pšenice	.... 280 Din
„	„ žita . .	.... 180 *
»	„ ovsa .	. ... 160 *
„	„ kukorce	.... 160 „
„	„ hajdine	• ... 220 „
„ „ Prosa .	• ... 200 „
PENEZI.
Zagreb 8. oktobra
1 Dolar		56'68	Din.
1 Schiling ....	8	
1 Češka K		1.67	77
20 zlati K		210'—	”
1 francoski fr. . .	1.44	n
1000 madžarski K .	079	77
1 Šveicki fr. . . .	10'98	79
1 italijanska lira .	1'88	77
100 dinarov v Ziirichi Živina.	9.14	Fr-
MESO.		
1 kg. govedine ....	. 13	Din
„	„ teletine .	.	.	.	. 18	79
„ „ svinskoga . . .	. 18	99
»	n ŠpGjćl		. 24	79
» * masti		. 30	99
Edno jajce 1'25 par.		! •
Naročnino i oglase
za
Jaše novine" i Jenlai"
sprejme
Barnabaš Erdos)'
trgovina s papirjem v
Murski-Soboti
CRKVENA ULICA.
Tiskara V. TAK$IC, ČAKOVEC.