Domoljub r £jubljanl 4. septembra 1940 ^ ------- Leto 33 a Stev. 30 Oh rojstnem dnevu kralja Petra II. V petek, dne 6. septembra bo preteklo 17 let, ko se je rodil t Ncvem dvoru v Belgradu prvorojenec kralja Aleksandra in kralji?« Marije, prestolonaslednik Peter. Veliko veselje je zavladalo po vsej Jugoslaviji, saj jo dobila prestolonaslednika. Vsako leto smo 6. september praznovali e velikimi slovesnostmi, Pri»7 poseben pomen pa je dobila proslava Petrovega rojstnega dne žalostnega 9. oktobra leta 1934, ko jc zločinska roka r Marseillu uničila dragoceno življenje njegovega vzvišenega očeta kralja Aleksandra I, Kajti tedaj je enajstletni Peter Karadžordže-vič sprejel na sebe vzvišeno dolžnost jugoslovanskega vladarja, Jugoslovani smo so % vliko ljubeznijo oklenili mladoletnega kralja Petra II., in se iskreno zanimali za njegov razvoj in napredek. Zato jo postal njegov rojstni dan nc samo državni praznik, marveč pravo narodno slavje. Iskren Slovenec se veseli dneva, ko m,ira vzvišeni kraljevi osebi dati izraz ljubezni in spoštovanja. Vojna traja že eno teto Te dni se vsi evropski narodi spominjajo, da traja sedanja evropska vojska že eno leto. Med nami je zelo mnogo tistih, ki vedo, kako smo se v zadnji svetovni vojni v letih 1914 do 1918 s strahom pogovarjali, kako dolgo še bo trajala tedanja vojska. Ob vsaki obletnici «mo si zagotavljali med seboj: »V tem letu pa bo vojska gotovo zaključena in tedaj se bo vrnilo spet mirno in redno življenje!« Toda ob drugi obletnici vojske še ni bilo konca;; tedanji obračun se je varil v velikem trpljenju in preizkušnjah kar štiri leta in štiri mesece. Sedaj se vsi zopet s skrbjo vprašujemo, kako dolgo bo še trajala ta vojska. Sedanja vojska se v marsičem razlikuje od zadnje svetovne vojske. Vse se dogaja čisto v novih oblikah in način vojskovanja je popolnoma drugačen od tistega, ki se je uporabljal v zadnji svetovni vojni. V sedanji vojski igra glavno vlogo letalstvo, na suhem pa so po bojiščih vale moderne premikajoče se trdnjave — tanki, ki so se v zadnji vojski najprej pojavili šele proti konou, in sicer »o jih prvi uporabili Francozi. Edino na morju je način vojskovanja ostal še isti kakor je bil v zadnji svetovni vojski, dasi postaja letalstvo tudi vojnim ladjam zelo nevarno. Velike letalske tovarne pa pošiljajo na bojišča zmeraj bolj moderne izdelke in čfc bo letalstvu res prisojena odločilna vloga v tej vojski, tedaj so odprte vojnemu letalstvu še ogromna nova pota razvoja in udejstvovanja. Če bo sedanjo vojsko zaključilo letalstvo s svojo zmago, tedaj se bo ta borba za premoč v zraku lahko nadaljevala še skozi stoletja, kakor se je razvijala vojska za premoč na suhem v Evropi že stoletja in še traja. Čim dalj bo trajala ta vojska, tem groznejša orožja bodo posegla v to borbo in za tem večje s«vari se bodo narodi morali vojskovati laed seboj. Novo orožje pa je prineslo tudi nov način vojskovanja. Sedanja vojska je v nekem oziru zelo čudna, ker jo bilo v prvem letu vojskovanja pravega vojskovanja prav v starem »mishi beseda malo. Vojska traja že Vzljubili smo Slovenci kralja Petra IL tudi zaradi tega, ker je nam tako blizu, saj prebije skoraj ves svoj, skopo odmerjeni čas počitka v naši prclestni Sloveniji. Malo jo krajev v naši domovini, ki jih kralj Peter II. Sc ni obiskal. Ni čuda, da jo tudi on tako iskreno vzljubil našo zemljo, naše gore, naše roke in naše ljudstvo. Do sedaj je praznoval kralj Peter II« svoj rojstni dan kot srednješolski dijak. Lan j sko loto pa je dovršil gimnazijo in položil zrelostni izpit, Letošnji rojstni dan pa praznuje kralj Peter II. kot visokošolec, ki se uči vseh naukov, potrebnih vladarju, prav posebno pa vojnih vednosti. In še na eno ne smemo pozabiti: Letošnji njegov rojstni dan jc zadnji, ki ga praznuje pred polnoletnostjo, Ko bo Jugoslavija obhajala naslednji rojstni dan svojega kralja^ bo kralj Peter II. postal že polnoleten in bo> sam sprejel vladarske posle iz rok namestnika kneza Pavla ter vodil Jugoslavijo p« potih svojih vzvišenih prednikov. Naj da Bog kralju Petru U. svoj obilen blagoslovi 12 mesecev, toda posamezni vojni pohodi so trajali samo nekaj tednov. Vojni pohod, ki je potlačil Poljsko, je trajal 18 dni, vojskovanje na Norveškem je bilo zaključeno v 21 dneh, Belgija in Nizozemska sta bili pohojeni v dveh tednih, največja dotedanja evropska vojska — poleg nemške — to je francoska vojska je morala položiti orožje v 14 dneh. Če seštejemo vse to skupaj, vidimo, da jO pravo vojskovanje trajalo prav za prav sani« 67 dni... Odločitve pa šc ni. dasi traja vojska že 365 dni. V 67 dneh vojskovanji ja: bilo premaganih mnogo vojska s tako zvanim bliskovitim napadanjem; bliskoviti način voj« skovanja se- je gotovo zelo dobro obnese!, edino odločitev še ni bi!a izsiljena »c bliskovit način. Ob času, ko to pišemo, se mno« go bere, da bo ta bliskovita odločitev izsiljena nad Kanalom, ko bo v kratkem izveden zadnji najhujši napad na Anglijo. Moderno orožje je. vsililo nov način vojskovanja, Zato se piše mnogo, da bo moderno orožje z novim načinom udejstvovanja ustvarilo tudi novo Evropo. Tolikšen napor in tolikšen dokaz vsega tega, kaj zmore mo-Nadaljevanje na drugi sUani)« Maši poslanci in senatorji za Slovenijo Na svojem sestanku dne 31. avgusta t. 1. so slovenski senatorji in bivSi poslanci kot narodni zastopniki Slovenije pretresali današnja pereča vprašanja, predvsem vprašanje, kako pravočasno in zadostno preskrbeti Slovenijo z življenjskimi potrebščinami in omogočiti preživljanje slojev ter so ugotovili iu sklenili naslednje: 1. Današnje stanje preskrbe prebivalstva z življenjskimi potrebščinami povzroča resno skrb glede prehrane pasivnih krajev, zlasti Slovenije, ki ima poleg številnega mestnega prebivalstva še številne delavske sloje v industriji ter mnogo pasivnih kmečkih okrajev, tako da znaša letni primanjklaj krušnega žita že ob normalnih letinah nad 12.000 vagonov. 2. Ugotavljamo, da se temu vprašanju dosedaj ni posvetila primerna pozornost, zato zahtevamo, da se to vprašanje hitro in zadovoljivo reši. Ker se je pri prejšnjih uredbah pokazalo, da postajajo neopažene, tako da se niti v malem obsegu niso izvajale, naj izvaja vlada novo uredbo o preskrbi prebivalstva z žitom z vso strogostjo proti vsem in vsako- I mur, in brez ozira uporablja vse sankcije J uredbe proti onim, ki se ji ne bi pokoravali ali jo izigravali. 8. Banu dravske banovine naj se da takoj pooblastilo, da v okviru banovine uredi vprašanje razdelitve razpoložljivih življenjskih potrebščin na podlagi racioniranja, tako da bo preživljanje slehernega prebivalca zavarovano in špekulacija z nujnimi življenjskimi potrebščinami popolnoma izključena. 4. Opozarjamo odgovorne činitelje na silno hude gospodarske razmere, ki se zlasti v Sloveniji zaradi njene gospodarske strukture pojavljajo z vse ostrino. Podražitev nujnih življenjskih potrebščin in grozeča brezposelnost v industriji ustvarjajo izredno hude razmere in zahtevajo' radikalnih ukrepov na vseh gospodarskih področjih. Zato zahtevamo popolno ureditev vpraganja cen nujnih življenjskih potreščin, zavarovanje življenjskega obstoja delavcev, državnih in drugih javnih in zasebnih nameščencev, ter javnih del za brezposelne. Te sklepe dostavljamo predsedniku ministrskega sveta in vsem članom kr. vlade in zahtevamo kot narodni zastopniki Slovenije, da se v celoti upoštevajo. Kaj so Trgovina ne pozna meja držav, a vendar mora z njimi računati. Od tod stremljenja, da se terjatve, ki izvirajo iz medsebojnih trgovskih odnošajev, poravnajo na najbolj prikladen način za upnika in dolžnika. Mednarodna plačila se lahko vrše bodisi v gotovini z zlatom, z bankovci, z menicami, s čeki in še na poseben način, ki se imenuje kliring. Za olajšanje plačil ae ustanavljajo podružnice inozemskih bank, ki posredujejo plačevanja. Pošiljanje gotovine je več ali manj zastarelo, ker so tudi višji izdatki, zaradi prevoza, zavarovanja itd. Dandanes je najpri-kladnejše, da gre trgovec-uvoznik, ki mora za prejeto blago iz Anglije plačati n. pr. 1000 funtov šterlingov, na borzo ali v Narodno banko in kupi tamkaj ček, ki se glasi za tak znesek. Tak ček, ki se glasi na tujo denarno vrednost in ki je plačljiv v tujini, se imenuje deviza. Skratka rečeno deviza je inozemsko plačilno sredstvo. Trgovec pošlje ček v London in tam ga vnovči v kateri koli banki trgo-vec-izvoznik. derni človek, gotovo opravičuje vero v to, da bo iz tega silnega viharja in truda vzrastla tudi druga, nova Evropa, Ponekod ta nova Evropa že nastaja. Boljševiki na severu so izrabili nove razmere in si prisvojili polovico Poljske, priključili vse baltske države in na »bliskovit način« izsilili tudi zasedbo Besarabije in Bukovine. Poleg vojskovanja torej nova Evropa deloma že nastaja. Izdatki za oboroževanje in za vzdrževanje silnih vojska v Evropi bodo tem bolj ogromni, čim bolj moderna in dovršena bodo orožja in načini vojskovanja. Zelo se je bati, da mali in šibki narodi tega ogromnega napora v novi Evropi ne bodo mogli vsi enako prenašati. Zato moramo ob tej prvi obletnici vojske želeii med drugim tudi to, da bi novo orožje 2« devize? Ker so devize tako pripravno sredstvo za plačilo, nastane z njimi posebna trgovina, ki ima lahko velik vpliv na vso trgovino. Nastanejo lahko nedovoljene špekulacije. Vrednost deviz se lahko menja z vrednostjo denarja. Ce je vrednost n. pr. dolarja visoka, je visoka cena tudi za ček, ki ee glasi na dolarje. Poleg tega ima vpliv na vrednost deviz trgovina sama. Ce kupuje ena država veliko v Ameriki, a sama malo tjakaj izvozi, potem mora na tujih tržiščih iskati devize, da more plačati svoje dolgove. Zopet so možne špekulacije, ki gredo ■ včasih tako daleč, da bi bilo bolje poslati v Ameriko zlato, če bi ga imeli. Možen je pa tudi obraten primer, da država veliko izvaža, a le malo uvaža. Njene devize imajo veliko vrednost, ker so pač redke. Glede na tak položaj vidimo, da imajo le bogate države (Amerika, Anglija) več ali manj svobodno trgovino z devizami in valutami. Tam lahko svobodno vsak zase razpolaga z devizami. 'J>ko stanje je najbolj priljubljeno, ker 3e čuti poleg oblasti kot omejitev z novim načinom vojskovanja v Evropi izsililo res tako zmago, ki ne bo odvzela malim in šibkim narodom možnosti koristnega in poštenega sodelovanja. Politika je skrb za javni blagor narcda, mednarodna politika je torej skrb za srečno in mirno sožitje vseh narodov na določenem skupnem ozemlju. Človeški duh je ogromno ustvaril na polju oboroževanja in novega načina vojskovanja, zato mu moramo želeti samo to, da bi tudi v novi Evropi ustvaril tako zdrave pogoje, da bodo zagotovili dolgo dobo srečnega in pravičnega miru. Tak novi cilj evropske politike more edini biti v skladu z vsem, kar je dosedanja vojna tehnika pokazala velikega in občudovanja vrednega. svobodnega razpolaganja. So pa spet druge revnejše države, ki mo-rajo skrbeti, da pridejo devize več ali manj v korist celokupnosti. Zato vidimo, da razne države omeje promet z devizami tako, da ga spravijo pod svojo kontrolo. Tak nadzor vrši običajno Narodna banka ali pa še druge posebej pooblaščene banke, kakor je pač dogovor z državo. Namen nadzora je, da se prepreči kopi-čenje tujega denarja v eni roki ali pa da bi se denar izvažal. Zato se zahteva, da n. pr. izvozniki za kolikor prodajo v inozemstvo, za toliko morajo poskrbeti, da pridejo devize v državo. Na ta način dobljene devize pa morajo potem deloma odstopiti Narodni banki, deloma pa jih morajo prodati na borzi. Na ta način pridejo uvozniki do potrebnih deviz, deloma pa tudi država, ki ima svoje obveznosti v inozemstvu (državni dolgovi itd.). Nadaljna svrha nadzora je, da ima država možnost preprečevati uvoz nekoristnih stvari, oziroma omejiti uvoz, čeprav predmetov, ki se potrebujejo. Država dobi na ta način nadzor nad vso trgovino z inozemstvom. To je sa revnejše države važno, ker je tak nadzor potreben, da se vzdrži vrednost denarja na enakomerni višini. S tem pa prehaja trgovina vedno bolj v odvisnost države, zaradi česar postane država največji trgovec. To se vrši v različnih državah različno. Pri nas vidimo, da pridobiva »Prizad« vedno bolj na obsegu in veljavi, ker se bavi z nakupom in prodajo vedno več predmetov. >Prizad< pa je, kot smo že zadnjič omenili, odvisen od države. Vse to je v večji ali manjši meri odvisno tudi od deviz. Po bojiščih Na angleiko-nemikem bojištu so se nadaljevali nenigki letalski napadi na Anglijo. V četrtek je trajal tak napad na London celih 7 ur. V soboto je bilo 700 nemških letal nad južno Anglijo. Zmetanih je bilo ogromno število bomb na pristanišča, tovarne, železniška križišča. Angleški bombniki pa so vsak večer leteli nad Nemčijo in so v noči od četrtka na petek 3 ure napadali Berlin. Cilj angleških napadov so letališča, petrolejska skladišča in letalske tovarne. Nemške pomorske sile so nadaljevale borbo proti angleškim trgovskim ladjam in so dosegle, kakor trdijo uradna poročila, velike uspehe. Na angle&ko-ilalijanski fronti so boji v zraku trajali dalje. Italijansko letalstvo je obmetavalo z bombami angleške postojanke v Sredozemskem morju, Malto, Gibraltar, Ale-ksandrijo in Hajfo. Angleška letala so svoja delovanja omejila le na afriško področje. Na kopnem pa v preteklem tednu ni bilo bojev. Brali pa smo, da se Italijani pripravljajo na nov sunek, in sicer v angleški Sudan ter na angleške postojanke na egiptski sredozemski obali, to je na Suez in istoimenovani prekop. Dr. Hubad zopet redno ordinira od 8. sept. dalje KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o P. Fran Krhne, župnik in dekan v Postojni, je bil imenovan za častnega papeževega komornika. Ista čast je doletela zlato-mašnika Dominika Janeža v Studencu pri Postojni. Iskreno čestitamo! o Te dni je zapusti^ pravosodno ministrstvo načelnik oddelka za Slovenijo sodni inšpektor dr. Ivan Bizjak, ki je imenovan za kasacijskega sodnika pri Vrhovnem sodišču v Ljubljani. Vodstvo oddelka za Slovenijo v pravosodnem ministrstvu prevzame sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani Jože Kokalj, ki je že prispel v Belgrad. o Ob petletnici nepretrganega ministrovanja. Dr. Miha Krek je prenehal biti gradbeni minister. Za gradbenega ministra je bil imenovan državni svetnik iz Belgrada Danilo Vulovič. Dr. Krek je ostal v ministrskem svetu kot minister brez listnice. DOMAČE NOVICE d Na dunajski velesejem so 31. avgusta kot jugoslovanski poslanci dospeli naš trgovinski minister dr. Andres, podpredsednik HSS inž. Košutič in ban dr. Natlačen. Povsod so bili zelo prijateljsko in gostoljubno sprejeti. d Novi svetniki Kmetijske zbornice. V po žrebu izpadlih okrajih so se v nedeljo, dne 18. avgusta vršile ponovne volitve svetnikov Kmetijske zbornice. Izvoljeni so bili: Okraj Maribor levi breg: Koban Fr»ncx " J pri Pragerskem, namestnik Lešnik Avgusi, Slivnica; okraj Celje: Turnšek Pongrac, Polzela, namestnik Rebov Martin, Teharje; okraj Gornji grad: Steblovnik Martin, Šmartno ob Pa-ki, namestnik Pečnik Ivan, Gornji grad; okraj Ptuj: Prelog Franc, Sv. Marjeta niže Ptu)a, namestnik Štamberger Janko, Središče ob Dravi; okraj Ljutomer: Rajh Jakob, Ljutomer, namestnik Režonja Štefan, Apače;- okraj Slovenj Gradec: Sevčnikar Stanko, Velenje, namestnik Hribernik Franc, Šmartno pri Slovenj Gradcu; okraj Dolnja Lendava: Horvat Anton, Crensovci; okraj Laško: Orožen Martm, Sv. Štefan, namestnik Tratnik Miha, Brstn.k. VINA Za težko delo je močno vino! Dobite Ra najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani jev. Minister dr. Šutej jim je obljubil vso svojo podporo, prav tako tudi minister dr. Smoljan. Prometni minister inž Bešlič pa je rekel, da predstavlja sedaj vprašanje plač železniških uslužbencev in delavcev glavno vprašanje, za katero se bo vlada zavzela. d Ljubljana dobi nove avtomatične pisemske nabiralnike. Sedanji pisemski nabiralniki tipa »Pariš« so postali že slabi; avtomatični mehanizem je pogosto odpovedal ter so bile pritožbe na dnevnem redu. Poštna uprava je sedaj nabavila nove nabiralnike jugoslovanskega proizvoda ter bomo zato v teku meseca septembra 80 najstarejših nabiralnikov zamenjali z novimi. Da ne bo občinstvo preveč pogrešalo nabiralnikov, bomo zamenjavali tako, da se bo na en dan demontiral vsaki tretji nabiralnik v dotičnem okraju. Zato prosimo nekoliko potrpljenja, ker bo pač treba vlagati pisma v sosedne nabiralnike. Po de-montaži bomo sicer vzidali takoj novo pritrdilno železje, toda nove nabiralnike bomo obesili šele tretji dan, ko bo vzidana podlaga dovolj trdna. Opremo s tablicami s časovno označbo pobiranja pisem bodo novi nabiralniki dobili šele proti koncu septembra, pobiranje pisem pa se bo tudi med tem časom vršilo kot doslej. d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite ajntraj na tešfe kozarec naravne »Franz-Josef< vode. d Ne obnesejo se vedno najvišje dopustne cene. Po razveljavljenju uredbe o maksimiranju cen ter prisilnem odkupu pšenice in koruze so se takoj pojavile na domačem trgu prve ponudbe domače koruze. Ponudbe so sicer še neznatne, v krogih žitnih trgovcev pa se računa, da bodo v kratkem znatno večje. Za varfonsko blago se sedaj cene gibljejo med 260 do 280 din za 100 kg franko nakladalna postaja. Poslovanja z novo koruzo se ni. Stare koruze pa je še dosti v državi in posamezne tvrdke je imajo tudi do 100 vagonov. Dokler so veljale maksimalne cene, koruze niso hoteli prodajati, sedaj pa bodo novo ugodno situacijo najbrž izkoristili m staro koruzo prodali, da bode imeli denar za nakup nove. Vse sedaj zavisi od izgledov za novo koruzno letino Ce bi sedaj trajalo ugodno vreme še nadalje, bi mogel biti letošnji pridelek koruze znatno večji kakor pa se je d Start srebrni kovanci za 10 din so prenehali biti zakonito plačilno sredstvo 31. avg. Po tem roku se morejo zamenjati ti bankovci za nove pri Narodni banki in pri drz. finančnih ustanovah. — Opozarjajo se vsi, ki imajo še stare kovance po 1 din in po 20 din, da je skrajni rok za zamenjavo enodmarskih novcev 20. oktober, za 20 dinarske kovance pa 31. oktober. Po tem roku se ti novci ne bodo mogli več zamenjati niti pri Narodni banki r.iti pri drž. finančnih ustanovah. d Da bi le res bilo, pa kmalu. Zaradi povišanja plač železniškim nameščencem m delavcem so se oglasili pri prometnem ministru Besliču in pri ministrih dr. Šuteju in dr. bmo-ljanu zastopniki Zveze hrvatskih železničar- mislilo in pričakovalo. Najbrž lastniki staro koruze ne bodo čakali na uspeh nove žetve, temveč prodali staro koruzo takoj., ker bodo po sedanjih cenah itak veliko zaslužili. d Izvoz debelih svinj v Nemčijo poteka gladko. Vsak teden izvozimo v Nemčijo 3000 svinj, v Češko-Moravsko smo radnji teden izvozili 1000 svinj. To pa je bila zadnja po-šiljatev v Češko-Moravsko, ker nismo pogodbeno vezani na nadaljnje pošiljke. Zdaj se je pričel naš izvoz svinj v Italijo. Po trgovinski pogodbi moramo dobaviti Italiji v treh mesecih 10.000 debelih svinj. Tedensko bomo zato pošiljali 1000 do 2000 svinj. d 30 milijonov din posojila za nakup potrebnih živil bo najela naša banska uprava, je izjavil trgovskemu odposlanstvu ban dr. Natlačen. d Za take ne denarna kazen, ne zapor, ampak vislice. Špekulacija z žitom in moko je dovedla do popolnoma nemogočih pojavov. Znano je namreč, , da spada tudi Srem v bogate žitorodne kraje in prav tam so začeli ljudje doživljati primere, da je zmanjkalo moke in žita, čeprav ga ni bilo poprej na trgu in ga torej niso mogli trgovci iz drugih pasivnih krajev države pokupiti. Tako poročajo iz Vinkovcev, da je tam zmanjkalo moke. Niti mlini niti trgovci nimajo blaga na zalogi. Oblasti pa so dognale, da gre za edinstven primer brezvestne špekulacije, ki so jo zganjali mlinarji. Tako je neki mlin mlel noč in dan, moko pa prodajal le ponoči svojim prijateljem in znancem v velikih količinah, čeprav prepovedujejo zakonska določila kopičenje prevelikih zalog živil. Podobno je bilo tudi s koruzo. Zmanjkovati jo je začelo v pasivnih krajih, še bolj pa v žitorodnih krajih. Oblasti so bile povsod brez moči, kajti mreža špekulantov je tako razpredena in tako spretno zapletena, da je krivcem težko priti na sled. Trgovsko učilišče »Cristolov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Starši, ki nameravate šolati svojega sina ali hčerko na katerem koli trgovskem učnem zavodu, pišite po prospekt na naš zavod, ki je največji te vrste v državi, V enem šolskem letu zadobe. učenci-nke praktično izobrazbo za razne pisarniške poklice, še posebej pa za trgovske obrti. Vsa pojasnila in prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno brezplačno. Versko mrtvi V časopisu »Mladi delavci« čitamo tudi sledeče i Starši se za svoje sinovi in hčere, ki so šli zaradi izučenja ali zaslužka z doma, več dosti ne brigajo. Oni ne vprašujejo kako je z mojim sinom ali hčerjo v verskem pogledu. Njim je v večini primerov dovolj, da so se rešili skrbi za enega otroka. Naša katoliška društva! Zal je pogostokrat v njih zgolj le zunanjost katoliška, notranje poglobitve ni! Zgodi-se, da njihovi člani sami nimajo vere, ali da se vsaj sramujejo priznati jo. . Verska druStva pa večinoma zbirajo le versko dobre fante in dekleta v svojih vrstah. Delodajalci ?! Da, ti bi mogli veliko storiti za versko poglobitev in vzgojo naše delavske mladine, če bi jim bilo kaj na tem. Pa jim je, žal, večinoma le na tem, da iaut ali dekle delata, kakšna sta, glede vere m morale, ni njihova stvar. Kaj naj rečemo o sodelavcih, o delavski družbi? Nič ne pretiravamo, če trdimo, da ta kvari, ne pa zdravi! Morda bo kdo užaljen, se bo čutil prizadetega zaradi naših trditev! Roko na srce m priznajmo, da je v veliki mori res tako, kot smo povedali. nSaj je io nehaj čisto naravnega" Gledan. iu opazujt-m Uike ukane. kjer •o aJad; pari prii^i skttjmj po čisio naravni pk«. kjej- »o prebrodi, vso široko reko ojki!j-kos*j in raasanosti Pove jte nii. ali more tak iBai fvp ženo in morebitna uit-er svojih otrok porledali s šestini spoštovanjem. Žival je iivai in i vali čknek njejiepa ntmvnepa ne rocrre prepaiedati in De zamer iu. Ck«ek >e pa človek. jic< bafcji podobi ustvarjen t> bitje ui ne sme sarnera sebe stzvi^aJi v isto vrsio z 7-ivEimi. dt bi ljudje živeli pa svetopisemski besedi, kakor kocj in mezeg. ki Einuitt rarcma. Bog je ie vedel. rak-H, je na siaifeki pori fpirep&varii l>esed<>: n»č»s.nij'< In od Boca nstvarjena narava se sama mašruie $ ceJo t»WK» tako imenovanih spo&ih boSeKii. Ali mar ne? ?.ivinK> ic pripravljajmo se n« fv. zakon kakor na vsak sv. zakrament, kot •fcroei boži: it De kol otroci crehz is pože^ji-vosii r.istei ie dalje rekel, da »o a« slavno»tni vladni sen govorili tudi o nadaljnji preureditvi drža it.. Bosansko bercegovtki muslimani »to-* po mnemu dr. Kuienoviča. neomajno na stališču, da ie treba ustanoviti le četrto tsmo-upravno encto. Minister misli, da ustanovitev četrte samoupravne enote m v nasprotju s hrvaškimi interesi. Nekateri zahtevajo, da se muslimani izrazilo o svoji narodni pripadnosti. >-Jaz,' je nadaljeval minister dr. JCuleno-vjč. »sem se izjavil že kot študent za Hrvata. To sem ponovi] tndi v izjavi, katero sem dal pred nekaj meseci, pa so me zaradi nje napadali.« Po njegovem mnenju je ustanovitev četrte samoupravne enote v korist ureditvi odnosov, kajti z njo bi bila rešena vsa sporna zemeljska vprašanja med Srbi in Hrvati. NESREČE fcarmsloo potrošnio de tega časa pa je potrebno okoli 80P vagonov, se ni bati pomanjkanj« sladkorja. d Kjer j* avtosemša. Renska oblast t Za-jgrebn ie 6c.vr.iili mestni občini v Subotici. da sme nakupovati drv* v banrmm Hrvatski. d Razi&a med atoteai zidani* pred 20 leti. Zacb.a leta se nrže stavbarstvo poslužuje zlasti umetnega kamna, izdelanega s hidravličnimi stiskalnicami iz znanstveno preizku-faiuh in pravilno mešanih surovin. Pri nas srasogi i« ne poznajo tega stavbenega gradila. iato g* tudi ie ne znajo pravilno ceniti. Prav zaradi tega je potrebno opozoriti nanj. Razstavljeno je na ljubljanskem velesermn. d Velik ▼!«■ je bfl izvršea v trgovino z zlatnino tvrdke A. Božič na Bledu. Kdor izsledi vlomilce, dobi 10.000 d ta nagrade. d Velik« prij, taler« je pred kratkim Odkril posestnik Doberdrug Ivan iz Prečne pri košssjt otave. Pod neko skalo je bilo kar devet mladi.:* s in dva odrasla gada. Vse se mo je poKrtšiio ueonobjti. d Ccrfauke ieaero bode oadaL S tem W. pridobljenih najmanj 2500 ka plodne zemlje. Prva del* a 2j«»jOOO dm so že razpisali d Tatovi aa odnesli kovaču Ivaun Mc-desa ji Stepanje vasi 72 nakovalo. Svari ae pred nakupom. Kdar izsledi tat- dobi Uttgrado- IZ DOMAČE POLITIKE P Zakvala krrsSskep boaa Za paska.-rsrzojivko basi dravske banovine dr Kjsrki Natlačen* »b priliki obletnice EBtanovjtve banevme Hrvatske je bi.a b«^™ HmEiske dr. Ivan Sobaric poda! sledečt z*krrak.: Zi čestitko, katera r.U mi poslali ob prilik: obletnice bssovaae Hrrziske. se Tke tojpnmi-f? ^r&iimoD z kfa-«vC. 4dj0 dz kmalu : bratski siovenski i.m-oti dcis ono kar si : davne žeE. — BiH baavnae hrvatske dr. p KJjnč do rešitev sporeft aenrigi^A aaed Srbi ra Hrvati .Minister Jjazacvf m račnike jir. Diiier Kt^^^-ii « ye za obletnico spetrarems roudS v ZafireSra ia pri te? priliki no ga časnikarji vpra&ah kaj masi: c reicnciJa, fc so b3e napovedane. Mi- t Z lestve je padel. Makovee Anton je kot pleskar delal pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Oni dan so začeli t pritličju palače prepleskavati veliko dvorano. Makovee je slikal in stai na 4 m visoki lestvi Nesreča je hotela, da ie Makovee izgubil ravnotežje. omahnil in padel na tla tako nesrečno, da je na mestn podlegel poškodbam. n Požari na Dravskem pivi)* ae zopet n sli jo. Zadnji čas moramo zopet beležiti mnogo požarov na Dravskem polju. Te dni je pogorel posestnik Vuk Anton iz Mihove pri Cirkovcih. Ogenj, ki je nastal ponoči, je uničil prazno stanovanjsko hišo, tako da je škode 8 do 10.000 din. Poslopje pa je imel Vuk zavarovane za 16.000 din. Ob tej priliki je pogorel tudi Vukov sosed Priuh Franc, kateremu je ogenj uničil tudi staro hišo, v kateri je stanovala stara prevžitkarica Škode je okrog 10 do 12.000 din. Hiša pa je bila zav* rovana za 19.000 dinarjev. — Dva dni po gornjem požara je gorelo pri posestnici Zajec Katici v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Požar se je hitro razširil na vso hišo, nato pa še na sosednjo hišo posestnika Horvetič Izidor a. Požar je nastal pol ure pred polnočjo. Ogenj je uničil obe s slamo kriti hiši do tal. zgorelo je tudi precej orodja, svinja krm* in drugo. Škode je pri Zajčevi okrog 7000 din, pri Horvatiču pa okrog 14.000 dinarjev. Zanimivo je, d* je bila prva zavarovana z* 18.000 din, Horvatič pa za 10.000 dinarjev. V hiši Zajčeve je stanoval njen oče, 70 letni Vais Matija katerega so komaj rešili sosedje. — V Sv. Vidu pri Ptuju je irbrah-n2 požar na podstrešja stanovanjske hiše posestnika Koletnika Franca. Ogenj je uničil oatrešrje, vendar et je gasilcem posrečilo ograj pogasiti, tako da ni večje škode. Ogcni je na-Eta] zaradi slabega dimnika. n » eiikc škod* po pevodnja t kamniškem ekrane- Zadnie neurie je napravilo zlasti v kannnskem ofcrahi vekko škodo, ki je bil* ocenam, m 200.000 din. Toliko bodo vsaj stfcis nETDEineišE popravila, ki jih je treba ranprfr izvršiti, d* jesensko deževje ne bo ^rtn-Lt še več Škode. NajrcSje razdejanj« * v Motaikn, kjer je voda porašila !00 metrov ziduse šksrpe in odnesl* cesto. Tudi t Pe&oks Ji na drugih mestih po Tuhinjski doinr ie vod* im več krs.iih poškodovala cesto Naštelo škodo si je o£k:da] tudi g. bar, dr. Natlačen. n Ho moti povožen. V bližini Slivnice pn Maribans se je te dni primerila nesreč*, ki te suhtevula življenje mladega dečka. Na Opozorilo iadaji teoe« *> v po Gorenjci m n«-Ue lažni"- »»-»•ti. d« je w-a*tvr firodar 'klitai *or»-nj'k»- k»'tf ia jim da i naiotliia d« n»j s» prodajajo krompirja ker bo dosrcr) tfno, in to celo i dia za kilorraot. Ker m- te lažaive ie rz»K.IJ<-Uf. iirj- in za mou trdijo po prodajalnah, ro^t lnoh io druzod iz roto> ik poiitieaiii Uliriin -c it*k zelo firi/ad»-to d»-le»M»e> ia «»»-št-aLvt%o z*, radi naraščajoče drarinje ie bolj draži iB rtt. burja t»-r w jik nord« - >1}in celo en kaka nezakonita p^ta m-ib prisžljea opoz/jriti vse one, ki bodo dalj«- širili ta trdili k- neresnične da jim bom dal priliko to tudi dokazati pred sodriee«. Tadi leta to ne fa4me straskr proti nam borile t lažmi krivimi |»r»eevaaji in prj. sejami z Dincnoa da tat Bueijo. Toda dou>zli M> ratoo nasprotno, •■irili m> M-be. Im* a>od* bo zadela sedanje borce laži. zavijanj in hujskanja Hrast je pri Kraaja, 3. M-pteabra Janez Bredar, senator. državni cesti je vozil ioler Jurij Vrečko, nameščen pri tvrdki Fran Petek v Kranju, i tovornim avtom. Deček Josip Razboršek se je nasprotno obesil zadaj n* neki voz. V trenutku, ko tU prišli obe vozili n*vštric. je deček odskočiJ in zadel z glavo ob svetilko tovornega avtomobila. Padel je pod sprednje kolo. Šofer je skušaj nesrečo preprečiti n* t» način, da je najio zaokreoS še bolj v ttria ceste tako, da je zadri is podrl ob cesti rastočo jablano. Deček je ba do smrti povožen. NOVI GROBOVI m VmtrU *s>: v G sme fesi trgovec lv*a Bizant, v Sevnici ob Savi An* Pavlini roj. Medrefcek, v Viinaj ob Savi aoprc>£a vijiegi kontrolorja drl. železnic Ivanka Ramcr v ameriškem Clevesaoda 67k'.aa Jalij* Povi« roj. Peterim. — V Ljabijani so omrti: trfovkt Marija Česnik roj. Juvazuč, dvwni svetnik v p. Franc Aadolšek. višji kontrolor drž. železnic v p. Anton Dcaišar, Astorij* LAsar roj I^bao in vdova po ečiteiju Matilda Kokelj. — Naj počivajo v mirsi T*jW\>Sii ečai c*v««i t Ljo sljuti. Kta^r««! trg 1 Vpisovanje v Esklecsi trs»r,ki tečaj s pra-javnosti »ie vrft dnerao, teč«; jr strokorao prvovrsten in uiiv* odličea akrves. rčain* tmer-pcjasaila »o sateresenU-na na razpoku« oMno ali aa. r»v»i (Jšjaii pnjsoijo pof artTrasipeiti in pismeno. Praajt Marija-posveti p temine Kadil* * Trbt piamteč* xrk»r u w>.. vrst« hotela jr temin tel^be ia *p*a)* . V mračja »jede >ek.le*e «■ Hreli cv»ii>t ia ajih. p* irralji m nrtim, tnfl« >a raajeaeeT sok je ia vjjAik fnns it r,t, ntei.f* f^o^smo, p*i**»* )* vas. |>» iB (Miti, j. MaM. »bspen ht-MOi >t pi*^ Strašno f« M issiari. ■ii:aar ma ai iJivv n* »«v s» jirijrjiliji M »pravdi twj«Mk, jatraaj* mir«, v mtuK-ttt ^ t<".«!««■ mMi ta RAZGLED PO SVETU Romunija žaluje Pretekli teden je prišlo na Dunaju do italijansko-nemške razsodbe v sporu med Madžarsko in Romunijo, ki se sami med seboj nista mogli sporazumeti in sta sprejeli posredovanje in razsodbo Italije in Nemčije. Razsodba je bila spregovorjena oni petek v gradu »Belvedere« no Dunaju, ter določa, da Romunija odstopi Madžarski severni del svoje transilvanske pokrajine s 50.000 kv. km povrSine in 2 in pol milijona prebivalci. Istočasno je bila podpisana tudi manjšinska pogodba Nemčije z Madžarsko in Romunijo^ s katero dobivajo manjšine iste pravice, kot so bile določene predlanskim v Karlovih Va-rih v sporazumu med Nemci in češkoslovaško vlado. Italija in Nemčija sta prevzeli tudi jamstvo za nedotakljivost vseh meja Romunije. — Pogajanja med Romunijo in Bolgarijo 90 stvarno končana in izgubi Romunija južni del Dobrudže 8 približno četrt j milijona prebivalci. Zemljevid prikazuje zgube Romunije, ko je morala So- vjetom odstopiti severno Bu-kovino in Besarabijo, Bolgarom južni del Dobrudže, Madžarom pa severno polovico Transilvanije. Ozemlja, ki jih je morala odstopiti, so pikčasto zaznamovana. Romunija je na ta način izgubila okrog 6 milijonov ljudi ter je od 18 milijonske države padla na 12 milijonsko, Izgubila pa je skoraj dve petini svojega ozemlja. ANGLIJA s Ob vstopa v drugo leto vojne. Angleški minister brez listnice Artur Greenwood, član vojnega kabineta, je podal ob koncu prvega vojnega leta izjavo zastopniku Reuter-jove agencije. Greenwood je med drugim dojal: Leto dni smo v vojni. V začetku nismo bili v premoči. Toda prestali smo najnevarnejšo in najhujšo periodo in zdaj smo neizpodbitno močnejši kakor pred letom dni. llaše gospodstvo na morju ni v nevarnosti in tudi ne bo. Naše letalstvo je moralo tako v metropoli kakor v tujini prestati boje noč in dan. Ce Študiramo naš narod v teh dneh, polnih dogodkov, lahko na našem otočju ugotovimo, da Velika Britanija ne more izgubiti vojne. Borci na našem otoku — to so naša trdnjava — delavci na nasem otoku, to so naše tovarne — in žene ua našem otoku, to je naše ognjišče, prispevajo dan na za dnem z vzajemnimi žrtvami, ki se med seboj dopolnjujejo, da se ta trdnjava našega odpora na bo mogla zavzeti. Prepričan sem, da niti v enem trenutku dolge in tako mnogolično zgodovine britanskega plemena ni bilo trdnejšega in bolj jeklenega edinstva od tistega, ki danes druži naš narod. V Churchillu imamo ministrskega predsednika, ki v svojih besedah, v svojih dejanjih in v svojem vodstvu vteleža do najvišje stopnje misli in impulze vojskujočega se naroda. Ker je naš narod sestavljen iz svobodnih mož, s svojimi značilnimi vrlinami popolnoma enoten v vseh pogledih pod vodstvom, ki mu absolutno veruje, in ker je prepričan, da je njegov ■ boj pravičen, je postal nepremagljiv. Stopamo v drugo leto vojne z upravičeno vero v našo veliko moč in s prepričanjem, da bo svoboda na koncu zmagala. DROBNE SOVIČE Romunija bo izpraznila Dobrudžo 10. oktobra, da bi ji ostala vsa žetev. Poljska generalna gubernija je bila vključena v Nemčijo. Nemški listi poročajo, da je za vedno izključena vsaka možnost vojnega spopada med Nemčijo in Rusijo. Za sovjetski republiki sta proglašeni Estonska in Litva. Daljnostrelni topovi za obrambo Darda-nel so že prispeli .z Anglije v Turčijo. Nemški »Volkischer BeobachterT se zelo huduje na švicarski »Journal de Geneve« zaradi trditve, da nemški napadi na Anglijo nimajo uspeha. Ameriška vlada je odbila prošnjo, da bi smelo biti pokopano truplo Trockega v Združenih drža vali. En milijon dolarjev za angleško letalstvo je daroval izdajatelj nekega kanadskega lista. »o prvega spopada v Indokini je prišlo med franooslcimi in japonskimi četami. Da se izognejo novim obmejnim spopadom, so se romunske čete umaknile s sovjetske meje. Nemški bombni napadi na London in angleška mesta zavzemajo vedno večji obseg. Francoske kolonijo Cad (južno od Libije), Kamerun in Kongo so se pridružile lon- Cg)^ lladar kupite sredstvo proti bolečinam, pre< hladu ali hripi in zahtevat® Aspirin pazite, da je vsak 2avitek im vsaka posamezna Aspirin-ta-bleta označena z „Bayer"-jevirrt križem. e#a> nt. M n ar. m>« a. ■ donskemu francoskemu narodnemu odboru. 12 milijonov vojaških obveznikov bodo imele po sprejetem zakonu o vojaški obvez« nosti Združene države. 10.000 letal na mesec izdelajo sedaj ameriške tovarne, je izjavil državni predsednik Roosevelt. Ječmena, krompirja in repe bo letos na Finskem več kot lani. »Volkischer Beobachter« piše, da Švica; lahko doživi presenečenje, ker zavzema nenaklonjeno stališče do Nemčjie in Italije. Novo sodobno potniško letališče grade % madžarski Budimpešti. Številni parniki odvažajo otroke iz Am glije v Severno in Južno Ameriko. Volitve v švedski parlament bodo dne 15. septembra. Največja angleška zavarovalna družba Lloyd je sklenila preseliti se iz Anglije v Združene države. Vse francoske šole v zasedeni Franciji bodo septembra in oktobra pričele z rednim poukom. Sovjetski listi napovedujejo »lastno vojno« na Tihem morju. Japonska se pripravlja. Madžari so dali avtonomijo Vojvodini Karpatske Rusije. Naše čitatclje opozarjamo na današnji oglas tovarne čevljev »Peko«. Sprejem mladenižev v pehotno podčastniško šolo v Belgradu, Bileči in Zagrebu v starosti od 18 do 21 let. Rok za prijavo je dO 10. oktobra t. 1. Vsa tozadevna pojasnila dobite pismeno ali ustmeno: Koncesionirana pisarna Per Franc, kapetan v pok., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovot; priložite kolek za 10 din. * Dr. Krekova gospodinjska šola (eno-letna), Ljubljana VII, vpisuje učenke od 15. septembra dalje do začstka šole 1. okto-j bra. Vpišejo se lahko osebno ali pa po posu s tem, da izpolnijo tiskano prijavo, ki jo na željo s prospektom vred dobijo v_ zavodu. Učiteljska gospodinjska Sola letos mma h letnika. K. Ban g. dr. Marko Natlačen otvnrja jesenski velesejem v Ljubljani. Romarska slavnost na Knreščt>„ Naš rojak I>an I.ovri,- pl. Zaplaški, podmarial V !K»k., je nr,la»no praznoval »o letnico roj-,ha. cerkvijo posluša govor g. škof«. To je pogled samo Deklica pozdravlja Prevzv,lenega pred cerkvijo na Kureščku. ^ k0'eSarji " SC devetdnevnih tekem v Srbiji. ........... nu P"*te«. Na desni: Množica na nr.ncan na del množice. j Histerij žerse, ki se Spomenik kralja Aleksandre I. v ljubljanski Radio Ljubljana Olrtek, 5. sept.: ? Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.13 Plošče — 12 Plošče 12.30 Poročilu, objave — 13 Na|Kivc(li — 13.(12 Veseli operetni zvoki — 14 Poročila — I') Napo* rdi, |H>ročilu — 19.2« Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave — 20.10 Slovenščina za Slovence Idr. H. Kolurič) — 20.30 Samospevi — 21.15 Plošče — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Badij. orkester. Potek, 6. srpi.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — 9.30 Praznovanje rojstnega dne Ni. Vel. kralju Petra Ii. Prenos zahvalne službe božje i/ stolnice — 10 Odkritje s|K>menika kralju Aleksandru I. Zedinitelju (prenos iz Zvezde) — 12 Plošče — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Radijski orkester — 14 Poročilu — 14.10 Tedenski pregled I ujskopromotiie zveze — 19 Napovedi, poročila '•— 19.20 Nac. uru — 19.40 Objave — 20 Za planince — 20.10 Ženska ura 20.30 Akademski pevski kvintet — 21.15 Slovenski zvoki (BO) — 22 Napovedi, poročilu — 22.13 Plošče. Sobotn, 7. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročilu — 7.13 Plošče --- 12 Plošče 12.30 Poročila, objave -- 13 Napovedi - 13.02 Ploščo — 14. Poročilu — 17 Otrošku ura — 17.50 Pregled sporedu — 18 Rmlij. orkester — 18.40 1 ogovori s poslušalci — 19 Napovedi, poročila 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Zunanjepolitični pregled (dr. Al. Kuhar) - 20.30 »Halo! Borite naš novi podlistek!« Življenjska pot časopisnega romana in njegovega ivtorja — Napovedi, poročila — 22.15 Radij, orkester. Nedelja, 8. sept.: 8 Jutran ji pozdrav — 8.15 U1" ij. orkester — 9 Napovedi, poročila — 9.15 J\nd. orkester — 945 Verski govor (dr. V. 1'a.j-tliga) — io Prenos cerkvene glasbe iz stolnice vezdi, katerega bodo odkrili v petek 6. sopt. II Plošče — (1.45 Pevski zbor »Tabor« — 13.30 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Rad. orkester 1630 Dijaška oddaja — 17 Kme(. ura: (,'ospo-dursku navodila in tržna poročila — 17.30 Prenos tekme harmonikarjev in šrainlov z vele-sejma — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac ura — 19.40 Objave — 20 Naši no"i pevci od vseh strani — 22 Napovedi, |w>ročila — 22.15 Plošče. Ponedeljek, 9. sept.: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — 12 Plošče — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Rad. orkester ..... ii Poročila — 19 Napovedi, poročilu — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objavo - 20.10 Mesečni slovstveni pregled (prof. F r. Vodnik) — 20.30 Veseli operetni zvo-ki — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Prenos z velesejma. Torek, 10. sept.: Jutranji pozdrav — 7.03 Napovedi, poročila — 7.15 Plošče — 12 Plošče — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Cifre in harmonika — 14 Poročila — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Deset minut zabave (Fr. Lipah) — 20.10 Slomšek o maternein jeziku in narodni zavednosti (prof. K. Boje) — 20.30 Radijski orkester — 22 Napovedi, poročila — 22J 5 Plošče. Pcsledifa želja. Jetniški paznik obišče jetnika, ki je obsojen na smrt, ter ran reče: »Rad bi vedel za tvojo zadnjo željo. Izpolnili ti jo bomo.« — Jetnik: »Zrelih rdečih jagod bi se rod še enkrat v življenju najedel.« — Paznik: »Amipak pomisli, 6edaj je vendar december!« — Jetnik: »Nič ne de. Prav rad počakam, da dozorijo. Spreten zdravnik. — Debelušnih: »Gospod zdravnik, koliko kg bom izgubil, ako se zdravim po vašem navodilu?« — Zdravnik: »To je odvisno od Nobene gube. nobene brazde v 45. letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti je kakor čudež a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so mag(čn< učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, kl ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo ko spite. Vsako jutro ko se zbudite, ste ,-ldeti mlajši. Gube In brazde so kakor Izbrisane, Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo ln jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let in ostanite mladil Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se uvenela polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lice ter mehko lepoto !z dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto g kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite din 5'- v poštnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Maver i drug, Odio 27-B Zagreb, Praška ul. tt. okoliščin. Imel sem bolnika, ki je v enem dneva shujšal za 25 kg.« — Dcbelušnik: »Kako je to mogoče? Taka kura bi bila zame;« Zdravnik: »Oh, odrezal sem mu nogol« Dogodek. Slavni skladatelj Hiirull je svojo opere navadno dirigiral tako, da .ie slal sredi orkestra ob harfi. Medtem ko je dajal godbenikom in pevcem znake, je mojstrsko igral harfo. Občinstvo je zalo bolj občudovalo njega kot ono, kar so je godilo na odru. Nekega nadutega opernega pevca je to silno jezilo in zagrozil je mojstru, da bo ob prvi priliki skočil enostavno z odra na njegovo harfo. Handl mu je mirno odgovoril: >Samo sporočile mi prej, da lahko datum tega dogodka objavim v časopisl.u. Prepričan sem. da boste C tem skokom ii«'el> večji uspeh kot s svoji* petjem.« „, PO DOMOVINI __umnwiw—I'1'III■ ......urili i« iiiiiiiii ii—r***~***'™— Na Kurešchm smo bili Preteklo aedeljo, t. septembru, se je vršila v znameniti cerkvi Kraljice miru na Kureščku izredna romarska slovesnost — verjetno največja. kar jih je doživel ta zgodovinski kraj, gotovo pa ena izmed najlepših prireditev te visle sploh. Na pobudo in poziv g. škofa dr. Gregorija Rozmana so ljubljanske in okoliške župnije priredi'e ta dan prošnjo romanje za mir h Kraljici miru na Kureščku. Udele/ba je prekosila vse pričakovanje. Vsi razpoložljivi avtobusi so bili oddani že davno pred romanjem — iJ jih je vozilo udeležence iz Ljubljane na Ig in v Zelimlje — in še ie za stotine romarjev zmanjkalo prostora! Koliko Ljubljančanov pa se je pripeljalo proti Kureščku s kolesi, vozovi in z vlakom do Škofljice. Se bolj kot oddaljena Ljubljana z okolico so se odzvale župnije iz kureške soseščine: robovška, turjaška, želimo'j-ska, golska, ižanska, tomišeljska itd. Menda je ta dan iz njih pohitelo na Kurešfek vse, karkoli je moglo od doma. Če torej trdimo, da e je v nedeljo zbralo na Kureščku 5000 romarjev, ,10 ta cenitev najbrž še mnogo premajhna. Pod Kureščkom so se romarji strnili v tri procesije, ki so se začele druga za drugo pomikati proti vrhu. Prva se je zvrstila v vasici Rogatcu nad 2elimljami, druga pri kapelici nad Zapotokom, tretja pa na Gornjem Golem. Ta poslednja, ki jo je vodil sam prevzvišeni gosp. škof dr. Gregorij Božman, je liila seveda najštevilnejša. Koliko je bilo v njej samo duhovščine! Poleg prevzvišenega so stopali v procesi ji gg. župniki iz Ljubljane oz. njihovi zastopniki, safczijanci, lazaristi in gg. frančiškani; več iot 50 duhovnikov, redovnikov in bogoslovcev se je zbralo ta dan na Kureščku. Vse procesije so se vile po kolovozih in stezah ined zelenimi tratami iu senčnimi gozdovi v pobožni molitvi in svetem petju. Pač svojevrstna pobožimst, ki bo ostala v som udeležencem v najlepšem spominu. a Pobožnosti na Kureščku so se pričele ob 9. ?.e davno pred prihodom procesij je bila cerkev prenapolnjena. Mnogi romarji so napravili dolgo pot tešči, da so mogli prejeli sv. obhajilo. Tudi veliko Ljubljančanov je bilo med njimi. A prava slovesnost se je pričela šele po 10, ko je s svojo procesijo dospel v cerkev prevzv. g. škof. Takoj po prihodu je daroval sv. maša pri oltarju čudodelne Kraljice miru. Na žalost ni mogla v cerkev menda niti dvajsetina vseh romarjev. Zato je istočasno raaševa! v odprti kapeli Marije Brezmadežne za glavnim oltarjem preč. g. dr. janež Krnljič, semeniški spiritual. Obe sv. maši je zbrana množica spremljala s pobožnim petjem. Ob It je skozi stranska vrata stopil na visoko stopnišče prevzvišeni. Množica na hribčku se je strnila še bolj, petje je utihnilo in ob napeti pozornosti je naš pastir spregovori! nepregledni množici toplo in očetovsko besedo o tem. kar mil je najbolj pri srcu: a grozi in stiski naših dni, katero je zakrivilo skrunjeuje božjega imena, nedelje m sv. zakena. — Višek pa je dosegel njegov govor, ko je na koncu ob jjriirjevanju zbrane množice izrekel slovesno obljubo: Ce nam bo Kraljica miru ohranila vroče zaželeni mir, sklenemo, da bomo leto za letom prvo nedeljo v septembru poioinaii v njeno svetišče na Kurešček tuko kot danes! Sledile so j>ete litanije na prostem in blagoslov z Najsvetejšim, ki ga je iz kapelice Marije Brezmadežne podelil prevzv. g. škof. Pozno popoldne so začeli romarii zapuščati kureški hribček, vsi ginjeni in prevzeti z enim samim sklepom, da pridejo zopet iu zopet na ta prelepi kraj molitve in milosti. Tako se začenja za pozabljeno cerkev Kraljice miru na Kureščku nova doba, ko začenjamo po zgledu naših urednikov tudi mi iskali pri kureški Materi uožji pomoči in utehe. Stična. Dne 15. septembra se bodo verniki bližnjih f n ra zbrali v Stični, v naši veliki ba- 68 Gospod Volodiiovshi ln res še ni prišel sel čez most, ko se je zidovje streslo od groma topov. Grad je to pot prvi začel bučni razgovor. V belem s', itn zgodnjega jutra so letele goreče plahte kakor žareči prapori in padale na tramovje. Nič ni pomagala mokrota, s katero je ponoči dež les prepojil. T rami so se kinalu vžgali in začeli gorc-u. /a plahtami je začel Ketling sipati granate. Utrujena krdela janifarjev so v prvem trenutku zapustila okope. Niso zaigrali buduice. t ri jaha! je sam vezir na čelu novih oddelkov vojaštva, toda očito se je turii v njegovo srce prikradel obup, zakaj paše so ga slišali, kako je mrmral: »Ljubša jim je bitka kakor počitek! Kakšni ljudje prebivajo v tem gradu?« Med vojaštvom pa ie bilo slišati ua vseh straneh plašne glasove, ki so ponavljali: gri?ti!« peS ™a!i Pcs začenja LVL Ko pa je prešla tista strašna noč, polna zmaamtih, napovedi, ie napočil dan 26. avgu-: tt biti odločilen v zgodovini tiste vojske. \ gradu so pričakovali, da bodo Turki hudo napeli svoje s-le. In res se i» ob sončnem vzhodu znova ra*!eglo zvenčanje na levi strani gradu, tako glasno in silno kakor še nikoli doslej. Ocito so Turki hiteli vrtali m,tj mino. najmogočnejšo izmed vseh. Veliki oddelki vojaštva so nekoliko oddaljeni, stražili to deio. fta okopih je začelo vse mrgoleti. Is množice barvnih sandžakoT (praporov), ki to kakor pisano cvetje pokrili polje proti DJu/Jc.j, so spoznali, da prihaja sam vezir, ki bo rodi) naskok. N« okope so potegniti janičarji nove to- pove; razen tega so brezštevilna janičarska krdela pokrila novi grad in se skušala zavarovati v njegovih jarkih in razvalinah, da bi bila pripravljena za sj:opad moža z možem. Kakor rečeno je grad prvi začel topovski razgovor, in sicer tuko usjiešno, da je za trenutek __ zavladala preplašenost v okopih. Toda bipibaši so, kakor bi mignil, spravili janiOarje nazaj, ob istem času pa so se oglasili vsi turški topovi. Letele so krogle, granate, karte,''e.. lete! je na glave branilcev grušč, opeka, belež: dim se je pomešal s prahom, žar ognja s sončnim žarom. Prsim je primanjkovalo zraka, očem pogleda: grom topov, pokanje granat, prasketa-nje krogel po kamenju, vpitje Turkov, kliki branilcev, vse to se je družilo v strahovit koncert, i ?Ve 5Promlial s svojimi glasovi še odmev skal. Izstrelki so zasipali grad, zasipali mesto, vsa vrata, rse bastije. Toda grad se je srdito branil, na strele je odgovarjal s strelami, se tresel, svetil, kadil, bučal, hropel i ognjem in smrtjo in uničevanjem, kakor bi ga bil zgrabil Jupitrov*" srd. kakor bi bil pobesnel sredi plamenov. kakor bi bil hotel preglušiti turški grom in se aH v zemljo vdreti ali zmagati. Sredi produ, sredi letečih krogel, ognja in prahu m dima je dirjal mali vitez od topa do topa. od obzidja do obzidja, od ogla do ogla, ye« podoben umčujočerou plamenu. Zdelo se je, da se je podvojil in notrojil; sam je bil povsod, spodbujal kričal. Kjer je padel toj>-n.čar, tam ga je nadomestoval — in vlivši dobro cedo v prsi, zopet hiie! kam drugam. •Njegovo navdušenje je prevzelo vojake. Verjeli ° Prednji naskok, po katerem nastopi mir in slava - vern v zmago jim ie ool-"da.prsL .srce jim je zakrknilo in zdivjalo bojni bes „m ,e prevzel misli. Kriki in izziva-' ,_" JnPiter je bil Rimljanom najvišji bog bos dneme svetlobe, bliska in groma. S Od večnosti Izbrano Tveje rojstva, « derlik« M Mi, » radostjo j« »rta aapalailo; ' prišla si kot riliajajoča tarja, 3oaee je po Tebi priivetila. V ha*jem sklep« i-edej«« spačeta bila si Un tie&tjc grčaste in se poklonijo Kraljici mu« Čcncev, Žalostni Materi božji. Vabljeni ste pa vsi, tudi od daleč, vsi, ki častite skrivnost bridkosti Matere Kristusove, vsi, ki ljubite nebeško Gospo. vsi, ki delite z Njo delež bolečin. Vabljeni sle pa tudi vsi tisti, ki vam je Stična kakorkoli draga. In upamo, da teh ni malo. Nas vse teži ista bridkost in vznemirja isti strah. Združimo se, da bomo po skupni proslavi in po enodušni prošnji deležni tudi iste tolažbe. Iz raznih kraje t? Sv. Gregor. Poletje se je nagibalo k za-tonu, ko je Vsemogočni poklical k sebi jožela Klima iz. Pustega hriba. Bil je pravi, vzor krščanskega mo/a, skrben družinski oče ter r.ja so se jiia vsak trenutek trgala iz grl. Nekatere jc- zgrabila taka besnost, da so drli za obzidje, da bi se od blizu sj»oprijeii z janičarji. Ti so šli dvakrat pod zastorom dima v strnjenih množicah do vrzeli in dvakrat so se, pokrivši zemljo s trupli, umaknili v strahu in trepetu. Ojxi!dne so jim pahnili na pomoč množice črne vojske in džaraaka. toda manj izvež-bane trume, čeprav so jih od zadaj spodbujali s sulicami, so samo strahovito tulile in niso hotele iti proti gradu. Prijezdil je kajmakan —1 nič ni pomagalo! Vsak trenutek je grozil splošni, na blaznost meječi sirah in trepet, zato so naposled potegnili ljudi nazaj in samo topovi so kakor poprej delali brez oddiha in metali grom za gromom, blisk za bliskom. I ako so tekle cele ure. Sonce je že prestopilo nadglavišče in gledalo na ta boj brez žarkov, rdeče, okajeno, kakor z rjo zastrto. Okoli treh popoldne je postal tojwvski hrušč in trušč tolišken, da si med zidovi lahko kričal svojemu sosedu na uho, kolikor si hotel, pa ni besedice slišal. Zrak je postal na gradu vroč kakor v j>eči. Voda, ki so z njo polivali razbeljene topove, se je takoj spremenila v gosto paro, ki se je mešala r. dimom in zakrivala svet, toda tojnivi so grmeli kar naprej. iakoj po tretji uri. sta bila vazbi'a dva največja turška topa. Nekaj očenašev pozneje se je razporil možnar, ki je stal j>o!eg njih; zadela ga je bil« bomba. Topničarji so padali kakor muhe. Vedno bolj je postajalo očito. da ta neukročeni grad v boju nadkrili sovražnika, da prekriči turški grom in da on izpregovori poslednjo besedo... zmage. Turški ogenj je začel polagoma slabeti. »Konec bo!« je zakričal Volidijovski na vso moč Ketling« na uho. ker je hotel, da bi ga le-ta sredi trušča slišal »Tudi jaz tako mislim!« je odgovoril Ketling. »Do jutri, ali morda še dlje?« ugleden in napredem posestnik. V njegovo hi-.,1 je prihujulo le k.itoliško časopisje. Naj u/.i->u pri Bogu /.asiu/.eno plačilo! Žalujoči dru-■Jini naše iskreno so/ulje. — Prosvetno društvo j« dvakrat /. uspehom uprizorilo pretresljivo igro »Doktor Faust«. Kno prihodnjih nedelj pu bo priredilo društvo zanimivo predavanje. na kur že zdaj opo/arjumo, — l)ne 10. septembra se bo pričel v nušem domu gospodinjski tečaj za dekleta. Kako pri Krškem. Zadnjo nedeljo je hotela nesreča, (la sr je v umiki utopil 2 letni edinec Ivan Zupančič iz Kreparju. — Članek »Rešite nas, polapljuruo se« v zadnjem »Domoljubu« je tako resničen, da le škoda, če bi ga prezrli oni, ki jim jc pri srcu dobrobit našega malega človeka. Saj so sedaj časi tako resni, da dado slehernemu misliti. Bele vode — Sv. Križ. Na lepo nedeljo 25. avgusta so se belovoški fantje in dekleta postavili. Po večernicnh so na prostem igrali finžgarjevo »Verigo« tako lepo, da ni bila več igra, niiipuk resnično življenje na vasi. Belo-voška mludina, le tako naprejl — Pri Sv. Križu bo romarski shod v soboto 14. septembra — Povišanje Sv. Križa. Na predvečer bo pridiga in pete litanije z blagoslovom. V soboto bo sv. opravilo od šestih in ob osmih Romarji, pridite. — Vihar in strela tudi Sv, Križu ni« stu prizanesla. Na večji cerkvi je vihar odtrgal 'pločevinasto streho, na mali cerkvi je pa strela preskočila s strelovoda v zvonik in razbila v cerkvi zid in okna. Komaj smo končali popravila s pomočjo dobrih romarjev zunaj, bo že treba popravljati znotraj. Dražgoše. Nedelja Imena Marijinega — letos 15. septembra — je že od nekdaj častilcem dražgoške sv. Lucije priljubljena kot romarska nedelja. Letos jo bomo praznovali že prav posebno slovesno, in siccr s tridnevno pobožnostjo, to pa zato, ker obhaja župna cerkev, zidana 1. 1640, tristoletni jubilej svojega obstoja. Vodil jih bo g. misijonar iz Ljubljane. V nedeljo bodo najmanj tri sv. maše, in sicer ob 6, 8 in 10. Slovesno služI«) božjo dopoldne in posvetitev župnije presv. Srcu Jezusovemu z govorom in slovesno procesijo s sv. Rešnjim Telesom bo opravil g. vseučiliški profesor in kanonik dr, Andrej Snoj. Zjutraj-in ob 10 bo darovanje za kritje stroškov prenovljene cer- »Morda še dlje. Danes je vietoria (zmaga) pri nas!« »In skozi nas!« »O tej novi mini bo treba razmašljati.« Turški ogenj je vedno bolj slabel. »Bij naprej s topovi!« je zaklical Volodijovski. »In skočil je med topničarje. »Ognja, fantje!« je kriknil, »dokler ne neha zadnji turški top igrati! Na hvalo Bogu in Najsvetejši Devici, na hvalo Ijudovlade!« Vojaki pa, videč, da se tudi tn naskok že nagiblje h koncu, so se odzvali z gronukim radostnim krikom in začeli s tem večjim navdušenjem biti proti turškim okopom. »Večerni marš vuin zaigramo, pasji bratje, marši* to klicali številni glasovi. Nenadoma se je zgodilo, nekaj čudnega. Vsi turški topovi so namreč na mah umolknili, kakor bi kdo 7. nožem odrezal. Prav tako je umolknilo pokanje janičarskih pušk v novem gradu. Stari grad je še nekaj časa grmel, slednjič pn so se začeli častniki spogledovati in se med seboj izpraševuti: »Kaj je to? Kaj se je zgodilo?« Ketling, nekoliko vznemirjen, je prav tako preneliul streljati. Neki častnik je tedaj dejal glasno: . , . »Gotovo je mina pod nami, ki jo takoj zažgol...« Volodijovski ga je prebodel z grozečim pogledom. »Mina ni gotova, pa tudi če bi bila gotova, zleti od nje samo leva stran gradu v "uk in z razvalin se bomo branili, dokler je še din v prsih — razumeš, gospod?« Nato je nastala tišina. Ni je pretrgal ne en strel, ne iz mesta ne z okopov. Po grmenju, od katerega so se tresli zidovi in zemlja, je bilo v tej tišini nekaj svečanega, obenem pa tudi nekaj zlovražjegu. Vseh oči so se uupe- kvene notranjščine. Duhovno prenovljeni hočejo Družgošani ljubemu Bogu dati glasno zalivalo za vse milosti, ki jih je na priprošnjo sv. Lucije skozi 300 let delil prebivalcev naše gorske župnije in pobožnim romarjom, obenem Mladinska procesna za mir Obletnica posvetitve Marijine cerkve na Rakovniku se bo zopet slovesno obhajula prihodnjo nedeljo, dne B. septembra. Ze nu večer pred praznikom bo ob pol 7 kratka akademija pri lurški votlini, nato pa se >o istotam zvrstila običajna rimska procesija, ki je bilu zlusfi oli letošnjem prazniku Marije Pomočnice tako slikovita. Po procesiji bo v cerkvi nagovor in pete litanije z blagoslovom. Drugi ,odo še darovali - imamo še nekaj dolga — pa tudi tistim ki »o pomagali pri čiščenju cerkve, najlepša hvala in Bog plačaj! Po prizadevanju krajevne Kmečke zveze je bil dvodnevni tečaj za vkuhavanjo, v novi šoli. v splošno zadovoljstvo. Januarja pa prične trimesečni gospodinjski tečaj. Draginja od dne do dne narašča, pa še dobiti ne moreš, kar bi rad. De!« je pa vedno manj. Škorjan pri Mokronogu. Bližnja in daljna okolica se pripravlja, da 15. septembra popoldne pri-hiti v škocjan na veliko tombolo, ki jo prireja naše prosvetno društvo. Mnogim se bo pa tudi izplačalo priti k nam. Kajti eden so bo odpeljal domov s krasnim motornim kolesom znamke NSU. Več jih bo osrečenih z navadnimi kolesi. Eden bo dobil za 2 din k03 sukna za obleko. Drugi bo zopet odpeljal domov vrečo mok?, ki je io v teh časih tako težko dobi!!. Ne moremo opisati vseh tombol in drugih dobitkov ker nam je odmerjenega premalo prostora. Samo to omenimo, da je v»eh iombol 14, drugih dobitkov pa na-l 300. Pri teh bogatih dobitkih je pa cena tombolskih kart samo 2 din. Zato hitite z nakupom, ker zadnji dan ne bosle lahko več dobili kart. Sklenite pa že danes: 15. septembra popoldne ob 2 pridemo v Skocjan na tombolo. Vojnik p«fi Olju. Hudi nalivi oni četrtek tudi nam niso prizanesli. Po uradni cenitvi je napravila voda škode do «>.000 din. Tako ty> letošnja letina izredno slaba. Kar je pustila toča, je sedaj vzela voda. Ali merodajni krogi kaj razmišljajo o tem? t Primskovo pri Litiji. Romarski shod se ho letos vršil na Muli šmaren 8. septembra. V soboto zvečer bo pridiga in nato litanije Matere božje. V nedeljo zjutraj bosta dve sv. maši, iri sicer prva ob šestih, druga pa ob desetih. Romarji, pridite v obilnem številu! NAZNANILA n Novi Lurd pri St. Jerneju na Dolenjskem. Kakor vsako leto, bo tudi lelos na Mati Šmaren romanje, v Novi Lurd. V soboto popoldne in nit praznik zjutraj bo prilika za sv. spoved v župni cerkvi v št Jerneju. Na Mali Šmaren ob SJ dopoldne bo odhod v Novi Lurd k službi božji. Ob 10 bo najprej pridiga, naio sv. maša. po sv. maši pa pete litanije Matere božje. — Častilce Marijine vljudno vabimo Razstavo cerkvenih hogoslužnih oblačil bo priredila Bratovščina sv. Rešrijega Telesa od sobote 7. septembra do srede 11. septembra v škofijski palači v Ljubljani v drugem nadstropju. Odprta bo vsak dan od 8 do 12 in od 2 do 6. \sem prijateljem cerkvene umetnosti in vsem, ki jim je pri srcu lepota bogoslužja, obisk razstave prav toplo priporočamo. n Prosvetno društvo v Dražgošah bo v nedeljo, 15. sept. t. 1. uprizorilo Antona Med- veda ljudsko igro »Stari in mladi«. Pričetck ob lb. uri, n Peikovec nad Logatcem. Naši p(,jrtv valiti Petkovčuni so se razkorajžili in snriivili skupaj denar ter kupih harmonij ,„ t.Prk ' sv, ilijeronima. Ob blagoslovitvi na tnali ,mu ren, to je v nedeljo h. septembra ob > |)(J,)()i" dne boilo naši fantje in dekleta uprizorili mi" sterij »leofil«. igro iz verskega življenju. n lerra »Tviglavuka roia« je r.a šolske o verske združbe, za dijaška, prosvetna, delavska in izseljenska društva prosta vseh avtorskih ta„. ti jem. Pravico do uprizoritve d»bi vsak izmed navedenih odrov z nakupom štirih (4) Izvodov u-devne igre po knjigarniški ceni. Vsako uiirizori* tev.jo treba v naprej javiti založbi, prijavi p» priložiti potrdilo o nakupu predpisanega Števila izvodov igre, tudi v primeru, da se je nakup iz-vrši! neposredno pri založbi sami. Ostali odri naj se zaradi določitve tantijem obrnejo neposredno do založništva Cena 30,— din. — Jugoslovanski knjigarna v Ljubljani. n V Dekliškem konviktti /1 dijakinje v do-nnt Marije Pomočnice, Kartsvsk« cesta 22 je na razpolago Še nekaj prostorov tu dijakinje, ki obi-skujejo meščanske iu gimnazijske šole v Ljub. Ijani. Oojenke so v konviktu iiod stalnim ljube, znivim nadzorstvom predstojnic, ki vzgajajo po načelih velikega mladinoljuha «v. Janeza ltos! ilruga sv. maša r. govorom ziniti z« župnijo Vodice. Glavno duhovno opravilo pa bo ob 10, sveta maša z govorom. Pri vseh mašah bo ljudsko petje. Delavci in njihove družine priromajo skupaj z raznih strani. Takuj po deseti sveti ntaši !»o pred cerkvijo veliko zborovanje, na katerem !>odo govorili odlični govorniki iz Ljubljane. Po zborovanju bo neprisiljena domača zabava in okrcpčilo, naknr bodo oh duh popoldne pete litanije Mutore božje. Vse dopoldne bodo romarji imeli priliko prejeti sv. zakramente. Dolžnost vsakega slovenskega katoliškega delavca in njihovih prijateljev je, da se tidelež. iromanja, da skupno prosimo Marijo za pomoč v teh težkih časih, Zgodovinski spominki na .šmarni gori spriču-jejo. kako se je verno ljudstvo nekdaj semkaj zatekalo in tukaj po Mariji od Boga izprosilo pomoči. Tuko naj u. pr. opoltbtnsko zvonenjc, ki je tukaj že ob pol jmltlne, znamenje s». sobote, strelne line itd. tudi v nns vzbujajo zaupanje na mogočno Marijino pomoč. Mestnai hranilnice ljubljanska je največji slovenski pupilarnovarni denarni zavod. Dovoljuje posojila na menice in vknjižbe. — Za vse vloge in obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska SUKNO, KAMOARN, VOLNENO, FLANEL, BARHENT, PLATNO, SVILA, OELENI i ■HiiiiHirTr-—rum \i» i mi ii -mi h m i..........mu.........mu............................ imiy umii— 19 V NAJNOVEJŠIH VZORCIH V NAJVEČJI IZBIRI V NAJBOLJŠI KAKOVOSTI IN PO NAJNIŽJIH CENAH CENIK IN VZORCI ZASTONJ NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI d Pri zlati žili, bolečinah v križa, zastofa irvoloka jeter in nezadostnem izločevanja iz zulra, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedm, odlični uspehi z naravno »Franz-Joselovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljejo preizkušeno »Frsnz-Joselovo« grenko vodo in jo dobro prenesejo tudi pri večkratni uporabi. Nov reditnl prelek »REDIN« za praMče. — Vsak kmetovalec si lahko hitro io z malimi stroški r-redi svoje prašiče. Zado stuje ie l zavitek za 1 prašiča ter stane 1 zav. 8 din. po poŠti 17 din, 8 zav. po pošti 28 din, 4 zav. po poŠti 85 din. — Mnogo zahvalnih pisem. Pazite: pravi K edin se dobi samo z gornjo sliko. Prodala dragertja Kane. Ljubljena, lidntka «11. Na deželi pa zahtevajte Redin pri Vašem trgovcu ali zadrugi. Pavel: Neki učenjak trdi, da petje greje kri-« Peter: »Prav ima, res bo. Kadar naša Micka poje, meni kri tnalodane zavre.J Vojaifei »oler j« c največjo naglico drvel v mesto no svojega polkovnika. Videč, da mu voda v hladilniku motorja skoraj vre, je ustavil pri hiši pred kutero je stalo mlado dekle ter io prosil naj mu prinese vode za hladilnik. Deklico, vesela, da more kaj storili za mladega vojaka, ie odšla s posodo in se kmalu vrnila: Veste, voda ni nič kaj dobra v našem kraju, zato sem napolnila knnto ? moštom.« It oza: »Ali se ti zdi bolj gospodinjsko, če sama kuhaš?« , , Reza: »Mnogo bolj. Otlkar sama kuham, moj mož polovico manj je, kot pa poprej.« Pokopališče slonov. Znano je pripovedovanje divjih pismen i/, notranjosti Afrike, da se slom, ko aačutijo, da jim peiajo moči, umaknejo calcč e.olri v pragozdove, kjer v «amoti pričakujejo svojega konca. Zato je bilo tako te«ko dobiti mrtvega slona. Tudi evroprf« raziskovalci «o vedeli za to pripovedovanje afriških domačinov, pa se jim je zdela več ali manj pravljica. Belgijski listi pa sedaj poročajo, da so v Kongo v samotnih močvirjih pragozda naili celo goro okostij iz slonovine, S to najdbo ae jc pripovedovanje ieknzalo «a resnično;, tu sem so »e ^nfikali sloni Bog ve koliko stoletij, da «o v miru poginili. * Mali oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor velja za enkrat 5 din. Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iSčejo poslov, oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristofbina za male oglase sc plačuje v naprej. Molke obleke perilo ln vsa oblačila po priznano nizki cenah si nabavite pri Preskerju - Sv. Petra cesta 14 — Ljubljana. Usnje domačega Izdelka nudi najugodneje obrtnikom tn kmetovalcem L, A V R I C, usnjarna, St. Vid prt Stični. Ržene rožitke vsako množino, kupujemo po najvišjih dnevnih cenah. Salus, d. d., LJubljano, Ciga-tetova ulica. it. 6 ali MengeS. Travnik S8.000 m», ob državni cestt, 20 minut od kolodvora, prodam. Naslov v upravi »Domoljuba« pod 12.313. Smrekove storže kupim. Prosim ponudbe. SaSa Stare, MengeS. Staro železo kupuje na drobno In cele vagone Seleznlna Fr. Stuplca, Ljubljana Gosposvetska cesta 1. Prodam kobilo lepo, 3 leta staro. - I. Godala, Doslovičo 21 -p. Žirovnica. Dva vajenca za tekstilno obrt takoj sprejmemo. »Zavesa«, Vodnikova 43, LJubljana 7. Služkinjo vajeno molža, takoj sprejmem, žabjek Fr., Rudnik IS. Ljubljana. Šivalni stroj levorofint, »Slnger«, ki Ima jamstvo, prodam za 2300 din. Cerkvena ul. 6, LJubljana (čevljar). Gepelj in mlatilni« z vključenim tresalom naprodaj. Zbllje 6 — p. Smlednik. »Alfa« posnemalnik 1001, malo rabljen — prodam. Tavčar Anton, Podgora 24 - p. Gorenja vas nad Sk. Loko. čevljarskega vajenca sprejmem. - Plača po dogovoru. Jeraj, Za-poge, Smlednik. Mara: »Dnnes pu ne bi bila rada v tvojih £eTl{cia'a: >3aj bi ti bili tudi za štiri številke premajhni.« — >,.■:.,...... Samski mlinar i mlajša in dobra moč, »a kmečki mlin, dobi mento. MestC, Križe P. Tržiču, Vajenca sprejmem. Stanovanje in hrana v htsl, Tratar Gregor -kotlRrstvo, Mokronog St. 2. Slamnik: »Kako pn gre ura, katero si za-v petdesetih minutah eno uro.« ^s Zemljišče naprodaj ugodno za atavbo, 10 minut od postaje Sevnica. Vprašati pri Matevžu Komljancu, železničarju, Sevnica. Kljužavn. pomočnike takoj sprejme za stalno delo Podriaj Ciril, Ig 147. Rabljeno ali novo žico za elelitr. napeljavo ln dlnamo 1—3 KS. -kupim. Justina Vider, Solčava. Gepelj za dva konja močan, proda: Jenko A., Lipica 2 pri Loki. Žrebe (žrebižek) štiri mesece Btaro, naprodaj. Sv. Lucija 3, p. Begunje prt Lescah Diatonično harmoniko trivrstno, »koral novo, prodam za tt-00 din. -Zgaga S., Celovška c. St. 78, Ljubljana. Dekle za kmečka dela tn gostilno sprejmem. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »Domoljuba« pod St. 12677. Deklo za župnišie »prejmemo v Savinjski dolini. Naslov pove uprava »Domoljuba« pod St. 13139. Brinje, fige ln suhe hruške dobite zopet pri tvrdkl Fran PoRačntk v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) cesta St. 33 v Javnih skladiščih. Čevljar, pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hrana in stanovanje prt mojstru. — JoSko Petrlč, Cerknica pri Rakeku. Spalnico in kuhinjo Se dobre »hranjeno prodam po ntulU ceni. Smartinska »oata 24 -pritličje, desno. UUSUANSJCI VELESEJEM ¥JU ¥18!! STROJI IU ORODjg m. poljedelstvo M JI.«* M UiMiaaski velesejsm Eaimra M-ia*ri},kiii ia •feetat&ai o4*(k»r, '•»»i \Ula ofc-t. T j. ta ;a«>»iia kcaia. Zair-.ta «OXILMC 3EBMEKC Ž AGf .; MUMSKS PorecBSime vbiMiz*! rrvikn m.- 3RCAB, LRJSUA** K ••-f-ui ifiea & t bakrea a ali >kf«aM t » »"OTU ra ŽCA.H)EkirftO isth L»q»eJikosti * KALM kotli. Aibest ntTTtl ia UMX * lod. m ■lektrM l'''"-3*',, d*u « kvadj x, t * «J*Mh ia f*jinliiiBiiiiiiilti rtreio a»««;eiao huro ia najeto.?'«. _ -vi m »kotlarka« Bo« Haa kotfirona m klepar« to klj«*Ma*antro LjtaMjasa, Tvršrira ees*a W * Tefcfoa S*-« Dum.K»j» Str«.« to,*-» » PR! SEST3C* IMofcm prostori — Pr*winrstaj bukinja -i Attaa is Asi« Iiiakar.