Lelo XVII
V.b.b.
Klagenfurl (Celovec), dne 17. februarja 1937
Št. 7.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Politiž*o in gospodarsko društvo. Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Stanovska država.
Ljudje smo otroci. Hitro se navdušimo za nekaj, ob prvih težkočah pa se nas loti malodušje in strah in naša gorečnost za novo stvar je minula. Tako se je prigodilo avstrijskemu ljudstvu, ko je kancler Dollfuss vrgel v njegov svet zamisel stanovske ureditve Avstrije. Danes je država sredi težkih, zelo težkih porodnih bolečin, vzporedno z doslednim stremljenjem za stanovsko ureditvijo javnih in zasebnih prilik se pojavlja tudi nazadnjaška reakcionarnost v vsej svoji sili. Slednji pojav jemlje mnogim vid in razsodnost.
Vendar je beseda o krščanski stanovski državi velika, zelo velika beseda in nedvomno se bo svet povračal k njej ob uspelem ali neuspelem avstrijskem poizkusu njene uresničitve. Krščanska stanovska država je zlata srednja pot med komunističnimi in fašističnimi revolucionarnimi preosno-vami človeške družbe, je pot krščanske pravice in ljubezni, krščanskega reda in krščanskega življenja. Krščanska življenska načela postanejo po njej načela življenja velikega občestva države. Sredi brezvernega sveta, ki je zanihal danes iz brezbožnega liberalizma v protiverski boljševizem in poganski fašizem, zveni beseda o krščanskih načelih javnega življenja vsekakor drzno, zelo drzno. A že poizkus sam se zdi nadvse hvalevreden in časten.
Do včeraj je skušala svet in njega življenje urejevati neka „svoboda“. Najprej so hotela ljudstva proč od Boga, sledil je po državah klic „proč od Rima“, ljudem se je nato zahotelo države brez pravic in dolžnosti, svet je silil proč od naroda k internacionali kapitala ali dela, tedaj je zaječal v nesvobodi z zemljo povezani rod, končno sta samo še ostala: samoljubni jaz in sovražni bližnji. Tako se je v svetu „uresničila“ ljubezen do Boga in do bližnjega. Nad svetom je danes velik pomišljaj — kam sedaj? Fašizem in komunizem že kujeta novo usodo, ki bo stala v znamenju „kolektiva“: poedinec bo tudi proti svoji volji podrejen strogemu varuštvu države ali razredne diktature, veliko življenje bodo urejevali iz osrednjih državnih uradov. Le nekaj bo ostalo od prej: sila, ki bo urejevala, organizovala, podrejevala in poveljevala. Sila nad poedincem, nad stanovi in narodi in med državami. To lahko rečemo že danes, da novo življenje pod fašističnim ali komunističnim praporom ne bo niti za trohico boljši od življenja včeraj.
Življenje po krščanskem nauku lahko urejuje tudi ljubezen. Tudi ljubezen je sila, ki pa nasprotuje nasilju, sebičnosti, samoljubju, diktaturi, zlobi in koristoslovstvu. Veliki učeniki življenja pravijo o njej, da je ljubezen najlepša, a tudi najtežja lastnost na svetu. Pač zato, ker zamore prava ljubezen izhajati samo iz srca, prežetega ljubezni do Stvarnika.
Krščanska država zamore temeljiti samo na tej ljubezni in samo po njej povezuje državljane, družine, stanove in narode v eno, državno družino. V krščanski državi odda vsak kos svoje bitnosti svojemu stavu, stanovi se udinijo kot členi svojemu narodu in po njem državi. Krščanska država sloni na naravnih stebrih družabnega in gospodarskega življenja, na stanovih — ne na poedincih, kot liberalna, in ne na razredih, kakor komunistična država.
V stanovski državi se posamezni stanovi upravljajo sami, država izravnava njihove stanovske interese ter jih podrejuje obči blaginji vsega ljudstva. V liberalni državi so ječale občine in dežele pod kopo upravnih poslov. Komunistična in fašistična država pridržujeta pravico urejevanja vsega javnega življenja svojim uradom. V stanovski državi pa imajo državljani velike pravice in tudi velike dolžnosti.
Med socialno-političnimi vprašanji je najvažnejše vprašanje brezposelnosti. Brezposelnost je
j zagrešilo kapitalistično profitarstvo. Ta greh, ki je ! med najstrašnejšimi, popravljata fašizem in komu-I nizem v pretežni meri na račun drugih stanov in tako gospodarskega zla ne zmanjšujeta. Stanovska država mora seči globoko v gospodarski ustroj, da spet učleni stotisoče od dela in zaslužka izločene. Gospodarsko proizvodnjo podredi potrebi na trgu, ! ne več profitu podjetnikov, razredčenemu kmečkemu podeželju nudi novih eksistenčnih možnosti, nepotrebna velika gospodarska podjetja kratko-- | malo odstrani in v skrajnem slučaju seže po veh- j kem premoženju in ga razlosti. To je, kar imenuje j sv. oče v svoji okrožnici odstranitev proletarstva. Nikdo naj ne strada ob izobilju drugega, pravi krščansko načelo o zasebni lastnini. Stanovska : država mora premostiti zijoči prepad med industrijo in obrtjo, med delavcem in podjetnikom. ! Omejiti mora vpliv trgovine, ki je zadobila v ka-' pitalističnem gospodarstvu silno premoč nad ostalimi stanovi, in odstraniti škodljivo vmesno trgovino, ki navija cene do pretiranih višin. Isto velja za denarno in kreditno gospodarstvo, ki imata še danes velik del gospodarske proizvodnje v svojih , rokah in urejujeta proizvodnjo po svoji potrebi in j volji.
Zadnji cilj gospodarstva v stanovski državi je ] ■obča blaginja: nikdo v stanovski državi ne sme j stradati, nikdo ne pogrešati svojega poklicnega i
dela. Za vsakogar mora biti pripravljeno njegovo mesto, ki naj ga izpolni po svojih zmožnostih in tako služi svojemu narodu in državi. Težišče življenja v krščanski stanovski državi pa ni več na gospodarskem polju — profitarstvo je izločeno kot izrodek materializma, brezboštva — marveč v kulturi in socialnosti, ki šele zamoreta dati življenju njegovo pravo vsebino in ga obogateti. Kajti življenje, ki ga izpolni izključno samo trda borba za vsakdanji kruh, ni nikako krščansko življenje.
To je površna beseda o stanovski državi. A že ta zadostuje, da misleči človek spozna veličino njene zamisli. To spoznanje je potrebno. Kajti veliki predpogoj krščanske stanovske države je ljudstvo, prežeto krščanstva. Brez krščanskega ljudstva mora ostati zamisel, kakor je lepa in vzvišena ter vredna tudi velikih žrtev, neizvedena, država pa mora postati igrača velikih svetovnih gibanj fašizma in komunizma in deliti njihovo u-sodo. Eno pa je že danes velika resnica: In če ves svet jutri zaniha v fašizem in komunizem, spet in spet se bo vsaj v mislih vračal nazaj k zlati živ-Ijenski sredini: h krščanski državi in njeni stanovski ureditvi. To je namreč veličastnost Cerkve, da je po socialnih okrožnicah svojih papežev postala danes učiteljica ne več samo zasebnega, po-edinega, marveč tudi velikega občestvenega življenja.
Dva tabora.
V	ozadju vseh političnih, družabnih in gospodarskih vprašanj stoji svetovno-nazorno vprašanje: za ali proti Bogu. Resničnost tega za sodobno življenje najvažnejšega stavka mnogi zanikujejo v misli, da se da urediti novo življenje v svetu zgolj po boljši organizaciji bodisi lastninske pravice, premoženja, trgovine itd. Veliki dogodki v svetu postavljajo tako površno gledanje življenja vedno spet na laž. Začetna meseca letošnjega leta sta resnični razvoj v svetu boljše nakazala.
Na svetovnem evharističnem kongresu sredi Tihega morja je bilo začetkom februarja zbranih pol milijona katoličanov iz vseh delov vzhodne zemlje. Očividci pišejo o pretresljivem trenutku, ko je nagovoril udeležence sam sv. oče Pij po radiu in med drugim dejal: „T r e b a se je svetu spet zbirati okrog evharističnega oltarja in tam iskati svetlobe in ljubezni, da svet vendar pride do svojega zdravja in da se človeštvo medsebojno vzljubi v pravič-j nosti in ljubezni in da Kristusov mir zavlada nad izmučenim svetom.“
V	istih dneh je v Moskvi pod vodstvom Židov zboroval kongres brezbožnikov in svo-bodomiselcev vsega sveta ter sklepal, da ustanovi poseben urad za svetovno protiversko propagando, povsod ustvarja brezbožniške internacionale, zbira protiverski propagandni fond in , izmenjava razne izkušnje iz dosedanje protiverske borbe. Vodja kongresa, Žid Gubelmann-Jaroslav-ski, je dal sledeče smernice: „Vsecerkve sveta hočemo zažgati, da bodo gorele ko eno samo morje plamenov. Danes je delovanje brezbožnikov že neskončno mogočno, vendar ga moramo še okrepiti, da izpodkoplje stare temelje sveta. Pripadniki vseh verstev naj sizapomnijo: Ni Boga in ni nobene molitve, ki bi zamogla rešiti kapitalistični svet spričo njegovega po-
g i n a.“
Začetek konca v Španiji.
Francove čete na jugu Španije slavijo zmago. Po večtedenskih bojih z rdečimi so zasedle najvažnejšo morsko luko ob sredozemskem morju, mesto Malago, in prodirajo sedaj ob morski obali proti mestu Almeriji.. Ob zasedbi so se polastili ogromnega vojnega materijala. Zadnji dnevi rdeče Malage so bili krvavi: nad 13.000 oseb so socialistični vojaki postrelili, boljše hiše izropali in cerkve požgali. Južna nacionalistična armada, kateri pripadajo tudi mnogi Italijani in Nemci, bo prodirala sedaj v smeri proti Valenciji.
V osrčju Španije se je vnela ostra bitka za Madrid, ki ga obkrožajo nacionalne čete od treh strani. Rdeči vzdržujejo stike s Katalonijo, ki je odredila mobilizacijo zadnjih letnikov in se pripravlja na odločilne dneve. Po poročilu francoskih listov bodo poslali sovjeti španskim socialistom na pomoč spet novih 20.000 prostovoljcev in velike količine vojnega materijala. Šele z 22. februarjem baje stopi v veljavo prepoved udeležbe inozemcev v španskih bojih, dotlej bosta nedvomno tudi Italija in Nemčija ponovno izdatno podprli generala Franca.
Nemčija in kolonije.
Berlinska vlada vodi glede kolonij previdno in dosledno taktiko. Vse doslej je samo priprava na veliki korak, ko bo kancler Hitler s povzdignjenim glasom tirjal od velesil „v imenu nemške časti in evropskega miru" zadnje, za čemer stremi Nemčija: kolonije. Angleži razvoj dobro vidijo in so že nakazali ceno za nekdanjo nemško posest. Angleži tirjajo od Nemčije, naj se odpove gospodarski zaprtosti, omeji oboroževanje, pristopi k splošni evropski pogodbi, kateri bi pripadala tudi Rusija, in se izjavi za reševanje kolonialnega vprašanja v okvirju splošnega evropskega načrta. Francozi očitajo Nemčiji, da zapravlja milijarde v vojne namene in se njeno gospodarstvo zato nahaja v vedno težjem položaju. Kolonije bi bile za Nemce spet novo sredstvo, da svoje oboroževanje še bolj pospešijo.
Nekdanje nemške kolonije tvorijo površijo 2 milj. 620.000 kv. km ter se nahajajo v Afriki, Aziji in v otočju Tihega morja ter Avstraliji. Po svetovni vojni so si kolonije razdelili Angleži, Francozi, Bel-
gijci in Japonci. Najbolj bogati nekdanji nemški koloniji sta v južni in vzhodni Afriki ter so v teku let njuni novi lastniki. Angleži in Francozi, tam investirali ogromne kapitale.
Smo lahko radovedni, kako se bo nadalje razvijal nemški boj za izgubljene izvenevropske kose zemlje.
Alzaški Nemci in francoska socialistična vlada.
Nemci v Alzaciji so imeli doslej v šolah posebno svojo pravico, ki jim je jamčila pouk nemškega maternega jezika in obvezen verouk. Sedaj pa je francoska vlada mnenja, da je šolski pouk po nemških urah in obveznem verouku v Alzaciji preobremenjen in je zato treba ali črtati nemške in veroučne ure ali pa šolsko dobo podaljšati. Ker je nemško ljudstvo v Alzaciji katoliško in narodno zavedno, je pričakovati, da odbije protiverski in protinarodni naklep socialistične vlade s pristankom na podaljšanje šolske dobe na devet let.
Boljševizem — delo židovstva. S časom postaja vedno bolj jasno, da gre boljševizem v Rusiji na račun židovstva, ki se je znalo v pravem času polastiti vodstva nad nezadovoljnim ruskim ljudstvom, uvesti sovjetski režim in ga udiniti svojim koristim. V vrhovni sovjetski upravi sedijo po poročilu moskovske „Pravde“ sledeči Židje: Josaias Leonsohn (sedaj Joffe), Lasar Mosessohn (sedaj Kaganovič), Jankel Gamarnik, Finkelstein (sedaj Litvinov), Moses Rosenberg, Nelken, Levi in drugi. Pred letom usmrčeni Sinovjev se je prej imenoval Apfelbaum, po njegovi smrti so odkrili v neki pariški banki 10 milijonov frankov njegovega premoženja. Glavni obtoženec nedavnega moskovskega procesa Karl Radek pa se je pred desetletji imenoval Sobelsohn in je rodom iz židovske Galicije, po neki tatvini pa si je drzno prilastil drugo ime K. Radek (kradek je poljsko ime za „tat“) ter je igral med sovjeti veliko vlogo, da ga niso upali niti kot glavnega obtoženca obsoditi na smrt.
Ostala politika v par besedah. Oster govor proti sovjetom, Francozom in Angležem je imel minuli petek nemški minister Goebbels. Nemška vlada namerava kmetijstvu predpisati strogo nadzorstvo: dajala bo kmetom tehnična navodila, kontrolirala setve in jim določevala, kaj naj pridelujejo. Ostali pa bodo zanaprej lastniki zemlje. — Anglija namerava nameniti za oboroževanje novih 400 milijonov funtov (10 milijard naših šilingov). — V sovjetski Rusiji gre razvoj očitno k vojaški diktaturi treh sovjetskih maršalov: Vorošilova, Blii-cherja in Tuhačevskega. — Grška vlada namerava težko obremeniti samce nad 25 let, da pospeši nove poroke. Samci bodo plačevali višje davke, bodo izključeni iz državnih služb i. dr. — V februarju še bo sestanek Balkanske zveze. — Jugoslavija in Bolgarija baje snujeta carinsko zvezo.
V dneh od 7. do 9. julija bo v Londonu letošnji kongres evropskih narodnih manjšin. — Mehiški katoliki segajo po samopomoči in zabranjujejo zapiranje cerkva.
Poljaki v Nemčiji.
Poljaki so veja severnih Slovanov. Njihova narodna družina šteje okroglo 40 milj. članov, njihova narodna zgodovina pa je po silovitosti narodnega trpljenja skoroda edinstvena v svetovni povestnici. Trikrat se je poljski narod priboril do svoje države in trikrat jo je spet izgubil. Šele svetovna vojna in njen izid sta omogočila postanek močne Poljske, ki stopa vedno odločneje v družino drugih velikih narodov. V Nemčiji je ostala tudi v novih mejah močna poljska manjšina; sami Poljaki jo štejejo na milijon oseb, dočim navajajo nemški uradi do 34.000 Poljakov v Nemčiji, la kričeča razlika med štetji v Nemčiji in na Poljskem gre na račun velike narodne nezavednosti med Poljaki, bivajočimi v Nemčiji.
Ob soseščini z Nemci so postali Poljaki narod mučenikov za materinski jezik in vero. Daleč nazaj v zgodovino sega narodno trpljenje Poljakov ob nemški jezikovni meji: stoletja so se morali boriti proti protestantskim Prusoth, ki jim niso jemali samo pravice do njihovega jezika, marveč tudi do njihove vere. Tako silen je bil ta pritisk nad poljskim ljudstvom, da je ostala končno samo še peščica par desettisočih narodno zavedna, ostali stotisoči pa so klonili nasilju in zapadli narodni brezbrižnosti in nezavednosti. Šele v zadnjem desetletju se ob delu „Zveze vseh Poljakov" po-lahno prebuja narodno življenje doslej spečega ljudstva Poljakov v Nemčiji. Neovirano delo nad-državne poljske organizacije ni najzadnje zasluga prizadevanj nemške manjšine v poljski državi in še previdne poljske zunanje politike.
Boj Poljakov v Nemčiji za vero in narodnost je dosegel svoj višek v dobi železnega kanclerja Bismarcka. Tedaj pa so se tudi prvič začuli nemški glasovi o potrebi obzirnosti do trpečega poljskega ljudstva v nemških državnih mejah. Pri tem gre zasluga predvsem stranki nemških katoličanov, zvani „Zentrumpartei“. Že v začetku boja je nastopil Nemec Mallinckrodt v pruskem deželnem zboru za pravice Poljakov do maternega jezika v verouku ljudskih šol. Še odločnejši je bil nemški grof Praschma, ki je leta 1907 odločno zavzel stališče za poljske pravice, ko je v zboru v prilog Poljakom dejal : ..Materni jezik veže šolo indružino, vežešoloinmater, kissvo-jo vzgojo podpira delo šol e.“ Drug nemški poslanec, Bebel, je pripomnil: „Č e n a j j e verouk med otroci učinkovit, zamore to postati samo potom maternega je-z i k a.“
Poljska duhovščina ima izredne zasluge v boju za pravice maternega jezika. Z vsem svojim srcem se je postavila na stran trpečega ljudstva, ga bodrila in vodila in zanj prenašala tudi mnoga Zapostavljanja in zaničevanja nemškega liberalizma. Že leta 1848 je poljski duhovnik, poznejši breslav-ski pomožni škof, Bernhard Bogedain, objavil za svoje rojake svoj šolski program' in ga odel v načelne besede : „Protivzgojn o, nepolitično in tudi neizvedljivo je jemati narodu njegov materni jezi k.“ Na velikem poljskem zborovanju v Ratiborju so predali nemškim oblastem spomenico s 162.000 podpisi in v njej tir-jali pravico svoje materinščine. Neuspehi prošenj in spomenic so poljsko duhovščino naposled dovedli do samopomoči, da je v veroučnih urah poučevala mladino najprej v poljskem branju in pisanju. Stariši pa so segli v dveh občinah celo do šolskega štrajka, ki pa je njegov položaj po sledečih sodnijskih obravnavah in kaznih le še poostril.
Današnji položaj Poljakov v mejah nemške države nikakor ni rožnat. Boj za pravico maternega jezika v šoli se nadaljuje s starimi ostrinami. In spet je poljska duhovščina, ki stoji ljudstvu ob strani in ga vsestransko podpira v boju za narav- • no pravico. Nerazumevanje nemških oblasti za poljske težnje je še vedno zelo veliko. Najhujši boj se bije za nezavedneže v poljskih vrstah, ki si jih Nemci lastijo zase, Poljaki pa kažejo na njihov poljski značaj in poljsko domačo govorico ter jih tirjajo zase. Ker je teh nezavednežev več sto-tisoč, je boj še posebno oster in mnogokod brezobziren do skrajnosti.
Poljsko manjšino v Nemčiji drži slekoprej najbolj njeno katoliško prepričanje. Ne najzadnje pa zavest, da stoji za njenim hrbtom mogočna poljska država, katere prijateljstvo bo za Nemčijo nekoč vredno njene pravičnosti napram drugorod-cem slovanskega značaja.
Važne kanclerjeve izjave.
Povodom 3. apela domovinske fronte je imel kancler dr. Schuschnigg velik govor o vprašanjih gospodarske, notranje in zunanje avstrijske politike. Iz govora prinašamo nekatere važnejše stavke.
Uvodno je kancler naglasil, da bo vlada v tekočem letu posvetila svojo glavno skrb gospodarstvu, koder je še dovolj nerešenih zadev. To je v prvi vrsti zadeva brezposelnih, katerih število je v januarju t. 1. nekoliko nižje od lani. Čim se nova trgovinska politika Avstrije v gospodarstvu polno uveljavi, se bo položaj na delovnem trgu še bolj izboljšal. Vlada bo skušala dvigniti izvoz, obenem pa bo skrbela, da se cene važnejših vsakdanjih potrebščin ne zvišajo. Investicijsko posojilo bo pomenilo velik gospodarski napredek.
V zunanji politiki bo vlada nadaljevala dosedanjo preizkušeno pot. Odnošaji do Italije so prisrčni ne samo med državama, marveč tudi med narodoma. 11. julij je Avstriji veliko zadoščenje in po izjavah nemškega kanclerja je Nemčija z Avstrijo edina tudi glede sodelovanja v srednji Evropi. Avstrija goji dobro soseščino do Čehoslovaške in Jugoslavije. Prijateljstvo jo veže z zahodom, Francijo in Anglijo. Tako je položaj Avstrije v družini držav pomirjevalen in zadovoljiv.
Pri obravnavanju notranje politike je kancler najprej naglasil glede toliko obravnavanega vprašanje upostavitve monarhije, da je vprašanje državne oblike izključno zadeva ljudstva, ki bo o tem odločalo na podlagi ustave. Država in fronta bosta določili, kedaj naj se ljudstvo o državni obliki izjavi. Fronti in vladi je mnogo na notranjem pomirjenju. Komunizem se v državi ne sme nikdar udomačiti. Za bivše avstrijske narodne socialiste velja, naj se najprej izjavijo za neodvis-
no državo in naj priznajo dom. fronto kot izključno politično organizacijo. Ustanavljanje novih nacionalnih društev pa je absolutno nepotrebno. Vlada bo nadaljevala s pomilostitvijo političnih kaznjencev, katerih je skupno v zaporih samo še 1162. Kancler je zaključil s povdarkom, da je politika izključno zadeva fronte, pri tem pa da ostanejo stanovske organizacije neobhodno potrebne. Veljaj v novo leto parola-„Vse za delo v deželi!", požrtvovalnost pa bodi vidna v tem, da žrtvuje vsak član fronte 1 šiling na leto, da zgradimo v osrčju države nov frontni dom.
II DOMAČE NOVICE j
»Pogumno in korajžno, a previdno !(<
Klagenfurt—Celovec v svečanu.
O priliki občnega zbora celovške posojilnice se je minuli četrtek zbrala v posebni sobi Wretschni-kove gostilne v Celovcu domača slovenska družbica, da proslavi mil. kanonika msgr. V. Podgorca,
Kanonik msgr. V. Podgorc — sedemdesetletnik.
jubilanta-sedemdesetletnika. Med drugimi sta do-šla tudi preč. župnik Starc iz Hodiš in g. dr. Joško Tischler iz Beljaka. Uvodno je povzel besedo pod-načelnik celovške posojilnice g. Franc Schnabl. zahvalil se jubilantu za 421etno vzorno vodstvo celovškega zavoda ter mu izročil jubilejni dar po-sojilničarjev: prstan z vdelanim ametistom. Govoril je nato načelnik zveze koroških zadrug g. Floro Lapuš, omenil izredne zasluge mil. kanonika za povzdigo slovenskega zadružništva ter mu nato predal zahvalno diplomo slov. osrednjih organizacij. Naslednji govornik je kratko orisal slavljenčevo življenje, povdaril vsestranost in temeljitost jubilantovega delovanja za duševno in gmotno dobrobit koroških Slovencev in mu vročil darilo Prosvetne zveze.
V družabnem razgovoru je izrekel sedemdesetletni slovenski starosta vidno ginjen svoje veselje nad izkazano mu pozornostjo ter nato v daljšem govoru podal mnogo dragocenih naukov iz bogate zakladnice svojih izkušenj. Še preko zbrane družbe je veljal njegov klic slovenski učeči se mladini, naj si skrbnozbirazakladov duha in srca za delo med svojim ljudstvom, dabosvoj rodzamoglavoditivpolno versko in narodno zavednost. -»Pogumno in korajžno, pa previdno bodi Vaše delo," je dejal jubilant po besedi najljubšega mu pisatelja velikega Angleža Šekspirja. S tem je nehote izrazil še načelo svojega bogatega življenja, ki ga dičita pogum in korajža za blago in plemenito delovanje ter ostrovidna previdnost, lastna samo velikim možem.
Jubilantu, na katerega zre danes s ponosom vsa slovenska Koroška in ki je bil povodom svoje sedemdesetletnice deležen iskrenih čestitk tudi od strani katoliškega nemštva, kličemo: Ohrani nam ga Bog še mnoga leta!
Letošnje nove sv. maše. Predvidoma bosta letos posvečena v duhovnika dva slovenska bogoslovca: g. Matevž Igerc, rojen 1911 v Podkraju pri Pliberku, in Anton Kutej, rojen 1909 v Celovcu in pristojen v Globasnico. V mašnika bosta posvečena na praznik apostolov-prvakov 29. junija.
V posnemanje! Lani v decembru so nastopili v ljubljanskem radiu pevci iz Sel in Radiš. Svojo pevsko žilico so dokazali že preje pri skupnih pevskih nastopih. Tudi v radiu so prav lepo zapeli in ponosno smo jih poslušali. Toda triumf naše pesmi in naših pevcev ni bil povšeči vsem in na nizkoten način so ga neki naši neprijatelji hoteli zmanjšati. Pri inž. Pekareku na Humberku, kjer je zaposlenih več delavcev-drvarjev, ki so člani selskega pevskega zbora, so hoteli doseči, naj se našim fantom-pevcem odvzameta delo in zaslužek, češ ker so nacionalni Slovenci. Inž. Pekarek pa jim je odgovoril: „Če ste vi narodni, smejo biti narodni tudi oni. Gozdarska uprava še nikdar ni gledala na narodno pripadnost svojih delavcev, marveč samo na njihovo delo. Iz lastne izkušnje vem, da so bili slovenski drvarji še vedno najboljši delav-ci.“ Naši „prijatelji“ so se nato obrnili na lastnika humberških posestev g. Marescha na Dunaju. Oči-vidno z istim uspehom. Ta dogodek uči, da je velika razlika med pravim Nemcem in narodnim odpadnikom, ki se ne straši niti podlih sredstev, da bi onemogočil slovensko kulturno delo. Si velja zapomniti!
Unterloibl—Podljubelj. Le malokdaj se sliši kaj iz našega kraja, tako da morda ljudje mislijo, da nas sploh ni več na svetu. Ni čuda, saj smo tudi res stisnjeni v kot in v zimskem času tudi v jasnih dneh nimamo več ko pičlo uro solnca. Pred dobrimi tridesetimi leti, ko je žična tovarna imela na-prežene tu še vse stroje in je bilo zaposlenih veliko delavcev, je bilo življenje tudi v Podljubelju j bolj živahno. Danes so opuščene vse tovarne, deloma tudi prevrejene v stanovanja, več ko polovica Podljubelja je last jeklarne v Borovljah, koje delavci so nastanjeni v tovarniških hišah; veliko od teh je seveda tudi brezposelnih. V davnih časih, ko še ni bilo železnice, je bil Podljubelj važnejša postojanka kot danes. Ob cesti, ki pelje na Ljubelj, je bila vsaka druga hiša gostilna in povsod živahno vrvenje. Šele sedaj, ko se vedno bolj šili auto-promet, postaja tu bolj živo, vendar se vozniki le redko vstavijo v Podljubelju. Tudi sankarji in smučarji gredo po navadi le mimo, je menda v Ljubelju boljši pijača in, kakor se vidi, velikokrat močnejši kot sankarji...! V tovarni, kjer so nekdaj izdelovali žeblje, se sedaj vadijo mladi delavci in kujejo žeblje z roko, da bi se nekaj zaslužilo. Toda, kakor dosedaj kaže, bo le malokateri mogel obstati, delo zahteva izredno urnih in močnih rok. Upajmo, da bi jih vsaj nekaj prišlo do kruha. Tudi drugače le nazadujemo, tako izkazuje ljudsko gibanje v preteklem letu 10 pogrebov in le 4 novorojence. — Šola se je tudi opustila in hodijo otroci iz Podljubelja in Podgore v šolo v Borovlje. Šolsko poslopje pa je prevredila boroveljska občina v ubožno hišo, v kateri je preskrbljenih začasno 18 oseb. — Vodovoda še vedno nimamo, četudi se je o tem že veliko razpravljalo. Ob desetletnici glasovanja so nam postavili nov most in nekateri že vedo novedati, da dobimo za drugo desetletnico vodovod. Na to se res veselimo! Da bi le bilo tudi res!
Kor. deželni zbor. Na zasedanju minulega tedna je bil med drugim govor o zopetni poživitvi zlatih rudokopov. Pri oddaji lovskih kart se bo pobirala posebna doklada, namenjena lovskim varnostnim organizacijam. Predložen in sprejet je bil nadalje zakonski osnutek glede zaposlitve otrok v kmetijstvu in gozdarstvu, po katerem smejo biti otroci od 10. do 14. leta zaposleni, v kolikor njihovo delo ni v škodo njihovega zdravja, nravnosti ter izpolnjevanju šolskih in verskih dolžnosti. Po-set kinopredstav je dovoljen mladini nad 18 let (predlog, naj se starostna meja zniža na 16 let, je bil odklonjen). Končno so bile odobrene občinske doklade: Celovec 500, Velikovec 320 % na zemljiški in 500 na hišni davek. Beljak 300 na zemljiški in 600 na hišni ter Slov. Plajberk 320% na zemljiški davek.
Redek gost je potoval skozi našo deželo. Bil je to alwarski maharadža iz Indije. Namenjen na Dunaj se je prihajajoč iz Trsta ustavil tudi v Beljaku.
V njegovem spremstvu je bilo 32 oseb, vozil je seboj nad 100 komadov prtljage. V Beljaku je noče-val v Parkhotelu, kjer je pustil odstraniti mobilijo ter jo nadomestil s svojo. V železnici in v avtih je pustil odstraniti vse prevleke iz svinjskega usnja — svinja je za Indce nečista žival — in u-porabljal dragocene svoje preproge. Po dvodnevnem bivanju v beljaškem mestu je eksotični gost nadaljeval svoje potovanje na Dunaj. Tam se nahaja trenutno v zdravniški oskrbi, nakar potuje k svečanostnemu kronanju angleškega kralja v marcu v London.
Veselo noroko smo obhajali v soboto pri M a-r i j i na Žili (Maria Gail), kjer je bil svoječasno
slavni naš pisatelj Meško za župnika. Gregorij Mešik, pd. Koknjak, slavni čebelar in posestnik pod Humom v Spodnjih Brovljah v pečniški fari, kateremu je prtfd 3 leti smrt pograbila njegovo prvo ženo Rozo, si je v svojem 58. letu izvolil 42-letno vdovo Lizo Kovaričevo v Malem Sedlu na Zilci za svojo novo družico. Gospod ledeniški župan ga je spremil k oltarju. Vrlemu narodnjaku želi ves Gornji Rož vso srečo z njegovo tako pridno novo ženkico!
Naš pust in še kaj. (St. Stefan—Šteben pri Globasnici.) Prekratek je bil letošnji pust in brez sledu nam je odšel. Samo enkrat smo bili Židane volje. V pondeljek L t. m. je peljal naš Nante Riepl svojo izvoljenko Ivanko Kapun, pd. Dihurjevo iz Večne vesi pred oltar. Poročal je šmihelski č. g. kaplan Posch. Ker je bil ženin član šmihelske godbe, so došli h poroki tudi fantje-godbeniki in mu med sv. mašo zaigrali več komadov, g. kaplan pa so imeli globok poročni nagovor. Po poroki je bila na ženinovem domu svatovska pojedina, pri kateri so skrbeli za dobro voljo preč. župnik Wutte iz Št. Petra na Vašinjah, fantje in dekleta pa so zapeli več pesmi. Mlademu paru želimo obilo sreče in blagoslova! — Dva večja pogreba smo tudi že imeli. Takoj po novem letu smo ob številni u-deležbi pokopali Knazejevega očeta, pridnega slovenskega gospodarja. Dne 31. p. m. pa smo na zadnji poti spremili Žlokarjevega Korla. Med za-jutrkom ga je zadela kap in se je zgrudil mrtev. Rajni ima za seboj trdo življensko pot, pred nekaj leti šele se je vrnil iz tujine domov na počitek. Obema rajnima so zapeli v slovo domači pevci. Večni jima mir!
Poroke. (Foderlach—Podravlje.) Majhna je naša vas in kratek je bil letošnji pust, pa vendar smo prišli na svoj račun. Podjetni Jožef Maček, gostilničar in trgovec, ki se je pred leti vrnil iz Kanade, je iz obupa, da ne bode več sam, poklical iz gre-binjske okolice tam od Pustrice pridno Anico Gorjup, ki mu je pred oltarjem obljubila, da mu bo pomagala nositi križ vsakdanjega življenja. Kjer je ljubezen, zvestoba in zadovoljnost, tam je tudi v domači vesi — Amerika. — Njegovemu vzgledu je sledil sin ugledne Vošpernikove družine Rupert. Ta pa je uprl svoj pogled tja na Žilo in tako je postala njegova žena ljubka Flajškarjeva Francka z Zilske Bistrice. Novoporočencem sreče in zadovoljstva, da ho iz njih zrastel rod, ki bo boljše od nas mojstril življenje in njega prilike!
Bilo srečno!	(Achomitz—Zahomc.) Nekoliko
pozno že, a vendar ne smemo prezreti: Sredi minulega meseca je dobila Kraglova hiša mlado gospodinjo. Mladi gospodar Mik jo je bil mahnil tja gor h Preseškemu jezeru in naprosil očeta Oswal-da v Pazrijah za njegovo hčerko Milko. 11. januarja pa je mladi par stal pred zaščitnikom bistriške fare sv. Martinom, po poročni sv. maši so ga zvezali preč. župnik Kuchling v novo družino. Po poroki so se svatje zbrali na Kraglovem domu, došli so še fantje tamburaši in v domačem razpoloženju je minul slovesni in za Kraglov dom, ki je dobila novo gospodinjo, pomembni dan. Naj bi mlada družina sledila vzgledu vrlih prednikov spoštovane družine!
Z naših gora. (Ebriach—Obirsko.) Smo mislili, da je smrt pozabila na nas. Že sedem mesecev je nismo videli in imeli mir pred njo. Ko pa je pokosila dobrega Kacmunovega očeta v Selah, je segla s svojo mrzlo roko preko župnijske meje in utrgala malo cvetko, Šajdnikovega Jozeja. Naj počiva mladi šolarček v miru in prosi pri Bogu za svoje stariše! — Kmetije spreminjajo svoje gospodarje. Spodnjo Bistrico je prevzel Smrtnikov oče iz Kort. Furjanovo je kupil zopet Korčan in sicer Točajev Feliks za 9300 S. V težkih denarnih stiskah je še par drugih posestnikov. Ljudje pravijo, da gre v tretje rado. Še tretji Korčan bo kupil kmetijo pri nas. Z največjimi težavami tudi večina drugih gospodarjev vzdržuje svoja gospodarstva. Poleg glavnega vzroka iz prejšnjih let pritiskajo sedaj še slabe letine, nizke cene pri živini in lesu, previsoki davki i. dr. Vsekakor previsoke so občinske doklade, ki znašajo v naši pretežno kmečki občini 200%. Na ta način mora gorski kmet propasti. Ako ne bo močnejše državne podpore, ki bo pomagala na noge in dala novega zaupanja, bo v par letih vsaka pomoč prepozna. Sedanje male podporice kmeta ne morejo rešiti. — Po vseh zimah brez snega je bil letošnji prosinec vendar toliko ugoden, da so posestniki zamogli povečim zvoziti svoj les. Pri vožnji pa je šla na novi cesti marsikatera ..fura“ narobe. Težka nasreča je zadela Bistričevega Štefana, ki je s konjem in lesom vred treščil v globok prepad. Konj se je ubil, 1 sani razbile, voznik pa bil težko poškodovan. —
Po sončnih krajih že cveto prve cvetke. Tudi prve čebelice, obložene s cvetnim prahom, smo že opažali. Zaradi suhe zime pa manjka mnogi hiši posebno na sončni strani vode.
Okoli sv. Katarine. (St. Michael ob Bleibung— Šmihel pri Pliberku.) V Dolinčičah, rojstni vesi ljubljanskega knezoškofa dr. Gregorija Rožmana, se je v letošnjem pustu poročil Jurij Štular, pd. Južap. „Pr Šmihele ano kajžico nam, pa notre prebivam koj sam,“ je bila doslej njegova himna, sedaj pa je šel po nevesto in sicer prav v Braslovče v Jugoslavijo. Ženin je pisatelj znane igre „Naša zemlja11. Mladi družinici obilo blagoslova! — Sredi januarja je pogorel v visokem plamenu hlev pri pd. Črncu v Kotu. Ogenj ga je v letu dni upepelil že drugič. Bržkone je bil požar podtaknjen.
—	V Dolinčičah so umrli Verčulov oče. Spoštovali smo jih kot skrbnega in varčnega gospodarja. N. p. v m. — Naši čebelarji so imeli istočasno v januarju svoj letošnji občni zbor. Otvoril ga je širom znani čebelar g. Vinko Pečnik, pd. Bici in imel nato daljši govor o važnem čebelarskem vprašanju. Kratek pregled čebelarske zgodovine je podal nato njegov sin Janko. Sledilo je tajniško in blagajniško poročilo, nakar je občni zbor potrdil stari odbor. Zborovanju je bilo čutiti, da težita čebelarje zaporedni slabi letini. Morda bo letos boljše „pri muhah". — Naša šola je bila doslej štiri-razrednica. Sedaj pa je dobila še peti razred. Vsled pomanjkanja prostora sta dva letnika v enem prostoru. V zadnjem času je opažati med starši večje zanimanje za šolski pouk otrok, kar se nam zdi sila hvalevredno. Morda vam bomo prihodnjič torej lahko poročali kaj več iz naše šole.
t Peter Hutter. (Globasnitz—Globasnica.) Obče-spoštovanega Hutarjevega očeta ni več med nami. Na svečnico so po daljšem, hudem, a boguvdanem trpljenju mirno zatisnili svoje oči. Od Celovca naprej po vsej Podjuni in noter v Jugoslavijo so sloveli kot trgovec z žitom in živino. Kdo jih ni poznal, kdo z njimi še ni sklepal kupčije? Četudi jim je kupčija zlezla v meso in kri, vendar jih mamon ni preslepil. Ni jim kupčija vrgla obilnega premoženja v naročje, pač pa jim je pustila nedotaknjen njihov odkrit in pošten značaj. Bili so res mož stare slovenske korenine, neustrašen bojevnik za pravice svojega naroda, vsled česar so morali marsikatero bridkost prestati, zlasti v času pre-ovrata. Bili so kremenit, neupogljiv značaj in mož živega verskega prepričanja. Vera jim ni služila kot nekak nedeljski plašč, ampak jim je segala globoko noter v življenje. Njihovo vzorno krščansko življenje je bila pač najlepša veroizpoved. Sami polni verskega in narodnega duha so v tem duhu prepojili tudi vso svojo družino do zadnjega njenega člana. Eno hčer je Gospod poklical v svoj vinograd, da tam daleč v južni Ameriki v brazilijan-skih ravninah deluje kot šolska sestra-prednica za razširjanje sv. vere, sin Jože, akademik, pa trpi doma očitno krivico radi zvestobe do svoje slovenske besede. — Kako so bili rajni oče spoštovan in priljubljen, je pokazal njihov pogreb. Dolga, nepregledna vrsta mož in žena se je vila od njihovega doma tja proti pokopališču. Domača požarna hramba jim je izkazala zadnjo čast, pet duhovnikov jih je spremljalo na zadnji poti, med njimi brat Lojze, dekan Kindlman, župnik Ninaus in kaplan Poš. Cerkveni pevci so jim peli ganljive žalostinke, domači župnik pa jim je govoril tople besede v slovo in jih stavil možem in očetom za vzor moža, katoličana in iskrenega rodoljuba. Lahka vam bodi, dragi Hutarjev oče, zemljica slovenska, ki ste jo tako ljubili! Sveti naj vam večna luč! Vaš vzgled pa bodi nam tukaj kakor jasna zvezda-vodnica na potu tja, kamor ste vi že srečno dospeli! Zlato noroko bi imeli letos obhajati med nami. pa boste imeli še veliko lepšo nad zvezdami!
Drobiž. Na dunajski univerzi študira letos nad 10.000 dijakov. — Avstrijo sta posetila na svojem poročnem potovanju holandska prestolonaslednica Julijana in njen mož. Bivšega kralja Edvarda v Enzelsfeldu je posetila njegova sestra princezinja Marija. — Na Koroškem je 34.531 protestantov. Vsak deseti Korošec je torej luteranske vere. —
—	Šmohorski okrajni glavar dr. Gunkel je bil odlikovan z zaslužnim križcem. — Zaradi izvoznih zaprek obstoja nevarnost, da ustavi velika lesna
j družba Drauland A. G. začasno svoje obratovanje. I — Na Žilici pri Podkloštru je bil po nesreči obstreljen delavec Florian Geiger. — V Svetni vesi ' se je pri vožnji lesa ponesrečil kočar Franc i Schmied. — Člani dom. fronte, ki so s članarino I nad 3 mesece v zaostanku, bodo — tako javlja pi-| sarna dom. fronte — iz seznama črtani. — V Pod-' roščici so prijeli jugosl. državljana Viljema Sertiča,
ker ima na vesti več poneverb. — Usnarju Tevžu Miklačič v Gorinčičah pri Št. Jakobu v R. so dol-goprstneži odnesli usnja za 225 S.
NAŠA PROSVETA
Ali naj bo zaman naš klic? Trkamo in vi nam odprite! Žrtve, male žrtve prosimo za slovenske knjige Mohorjeve družbe in naš slovenski koroški list. Ali ste ud Mohorjeve družbe? Ali ima vaš sosed in vaš prijatelj ..Koroškega Slovenca" in ali je naročen na Mohorjev književni dar? Kaj pa vaši sorodniki in znanci, ali jih ne bi hoteli podre-gati? Ljudje božji, ne prodajajmo za borih osem-inpol šilinga naše značajnosti in narodne zavednosti! — Iz Bilčovsa nad Dravo nam pišejo: Vse sile hočemo napeti, da pridobimo za naš list in za Mohorjevo družbo zadnjega našega človeka. Naši društveniki so s polno paro na delu. — Prav, vrli Bilčovščani! In vi drugod?!
Iz spodnjega Roža. Dalj časa že so nas pustili čakati društveniki izobr. društva Podljubelj, a na pustno nedeljo so iznenadili z iredno obširnim in lepim sporedom. Najprej igra „Lažizdravnik“, ki je bila nalašč za ta dan ter je povzročila mnogo smeha. Prav lepo in korajžno so nastopili vsi igralci in pohvaliti jih moramo, da so tudi zelo dobro izgovarjali, ne bi pa škodovalo, če bi bili malo glasnejši, da bi prišli tudi gledalci na koncu dvorane na svoj račun. Najbolj se nam je pa smilil kmet, kateremu so iztrgali poleg bolnega tudi še zdrav zob. Sledile so pevske in tamburaške točke pod vodstvom organista gosp. Pipana. Nemalo smo se začudili, ko je stopil na oder 16 pevcev broječi moški zbor, navdušeno pa so aplavdirali gledalci številnemu mešanemu zboru, ki je prvič nastopil. Tako je prav, le pogumno naprej, dolžnost vsakega našinca je, da žrtvuje malo prostega časa za svoj narod. Kako lepo je izraženo besedilo v pesmi: ..Slovenska mat’ me je rodila..."! Tako mlad zbor in se ni bal pesmi „V Gorenjsko oziram", ki je bila brez dvoma najlepša od vseh. In naši tamburaši, ki se pa vadijo prav pridno in če treba pa k inštrumentom tudi zažvižgajo, tako da bi jo navsezadnje dali tudi lahko brez strun. S kuplet-nim spevom ..Čevljar in krojač" in pesmijo „Lahko noč" je bil ta lepi popoldan končan in marsikdo je izrazil željo, da bi kaj takega še večkrat rad šel gledat.
Iznad Baškega jezera. (Latschach—Loče.) Na pustno nedeljo je bila vsa slovenska družina iz Loč in okolice zbrana v Pušnikovi dvorani, da vidi domače igralce in sliši slovensko pesem. Izredno številna udeležba, veliko število mladine in izvrstno podajanje slovenske pesmi in burke „Ne kliči vraga" je ustvarilo v Pušnikovi dvorani prav pustno razpoloženje. Da je občinstvo Brnčane nagradilo z burnim aplavzom, je razumljivo, to so res fantje od fare, ki kljub „pustni soboti" niso utrpeli na glasu in sigurnosti podajanja. Maloščani pa so srečno povezali spodnji in zgornji del občine v eno celoto s svojimi ubranimi glasovi. Ločani so tokrat izvajali novejše kompozicije rožan-skega komponista g. N. in zdelo se nam je, da se je tudi komponistu zaželelo, da se postavi s slovensko pesmijo tam, kjer jo že tako dolgo in težko pogrešamo. Občinstvo je pri tej priliki pokazalo dobro mero zdravega lokalnega patrijotizma in nagradilo domače pevce z dolgotrajnim ploskanjem. Otmar je bil tudi kar zadovoljen in na njegovem obrazu smo brali, da hoče ostati dober oskrbnik slovenskega petja v Ločah. V igralcih imajo Ločani dober materijah Polončiča mora biti dobra in energična gospodinja, ki veliko drži na poštenost in se tudi zaveda važnosti ženske komande. Miha je v polni meri izpolnil svojo vlogo. Milka in Tone — idealen parček ne samo na odru! Da se je Franček — društveni predsednik — dobro postavil na odru in tudi pripravah, je pokazala vsa prireditev, čeprav so ga oštevali, da je delal premalo reklame. V g. K. imajo Ločani dobro izurjenega režiserja. Če še povemo, da je Pušni-kova mama vestno skrbela za telesno dobrobit in da so celo običajni črnogledi bili tokrat v polni meri zadovoljni s celo prireditvijo — potem o našem poročilu ne boste dvomili.
V nedeljo 28. t. m. v Pliberk! To nedeljo zaključijo pliberške tečajnice svoj šesttedenski gospodinjski tečaj, ki so ga imele pod spretnim vodstvom svoje ožje rojakinje gdčne Milke Hartman-
ove. Dopoldne od 8. ure je razstava kuharskih izdelkov, popoldne ob 3. uri pa pri Brezniku zaključna prireditev z več igrami, simbolično telovadbo, petjem fantov in deklet, deklamacijami in govorom. Slovenci Pliberškega okraja, odzovite se v kar največjem številu vabilu pliberških tečajnic!
GOSPODARSKI VESTNIK

»Garam od jutra do mraka," pravi mnog naš gospodar. Večkrat pa je bolj koristno, da izrabi posebno zimski čas za izobrazbo duha in srca. To je sila važno opravilo, ki ga pa večinoma le slabo izvajamo. Sedaj je še čas za bistrenje uma, ko so dnevi kratki in večeri dolgi. Knjige in časopise v roko, čitati in študirati, poglobiti se v znanstveno kmetijsktvo in marsikod se najde zrno, ki lahko vskali in nosi stoteren sad. Ni zavreči nobenega nasveta, ki ga čitamo v strokovnih knjigah ali listih, marveč si ga moramo ogledati od vseh strani. Morda se pa le da marsikaj, česar doslej še nismo vedeli, prilagoditi našim domačim razmeram.
Pripravljajmo seme za vigredno setev. Skrb za dobro seme je velika in važna skrb. Od kakovosti semena zavisi pridelek v veliki meri. Če imamo dobro seme doma, ga očistimo, trieriramo ali odberemo in po potrebi tudi razkužimo. Seme, ki se rabi v manjših množinah, spravimo v vreče ali druge primerne posode ter shranimo na prostor, kjer ne more trpeti nobene škode. Ono seme pa, ki ga moramo naročiti od zunaj, si preskrbimo že sedaj, ne da bi čakali na dobo, ko ga bomo rabili. Sedaj imajo večji kmetje in trgovci še dobro seme in mi več časa, da ga skrbno in zanesljivo izberemo. Spomladi so kmalu pomote ali pomanjkanja pri semenih in često se moramo zadovoljiti z manjvrednim blagom.
Zimsko škropljenje sadja. Le dovolj je še sadjarjev, ki tega imena ne zaslužijo, ker puščajo svoje sadje neosnaženo in ga nikdar ne kropijo. Sadni zajedavci uničijo vsako leto do 30% vse letine, ob neugodnih letih pa še več. Najuspešnejši način po-končevanja zajedavcev je škropljenje sadnega drevja z jedkimi snovmi, ki zamore vsako živo stvar. Črez zimo preživi na drevju nešteto jajčec, ličink, bub in tudi popolnoma razvitih žuželk. Nahajajo se na vseh drevesa od tal do najskrajnejših koncev vejic in vej v vrhu. Proti tem škodljivcem je zimsko škropljenje najuspešnejše sredstvo. Škropimo ali z drevesnim karbolinejem ali pa žveplenoapneno brozgo. Za koščičasto sadje je treba redkejših raztopin, ker je to sadje občutljivejše. Najuspešnejši je škropljenje tik pred drevesnim brstjem.
Podgane v hlevu so sila nadležni gostje. Proti njim imamo samo par uspešnih sredstev (pa ne morda ono Pobrežnjakovega Tineja!), s katerimi pa je treba ravnati z največjo previdnostjo. Vzemimo rdeče morske čebule, jo zrežimo in pomešamo s krompirjevo kašo in pozneje z malimi mesnimi koščki in rižem. Uspešen je tudi zeleni Tha-lium-preparat, katerega namažemo na Špeh. Ta preparat pa je strupen tudi za človeka. Arzena ni svetovati, ker se ne razkraja in je izredno nevaren. Ponekod si pomagajo z flobertovkami, kar tudi ni napačno. Vsekakor pa je prav, da se lotimo požrešnega škodljivca takoj, ko ga opazimo. Kmalu se sicer lotijo zidu, požirajo svinjsko in kurjo pičo ter se v svoji objestnosti le prerade drznejo celo na pitane svinje in prašiče.
Celovški trg minulega tedna:	Krave 85—1.05,
krave za klanje 50—60, prašiči 1.30—1.80 S za kg žive teže. — Pšenica 39—41, rž 30—32, ječmen 25—28, oves 27—30, ajda 24—26, koruza 27—30, sladko seno 7—8, kislo 4.50—5, slama 3.50—6.00 S za 100 kg; grah 80—1.00, isto leča, suh fižol 40—60, krompir 14—16, zelje 30—40, sirovo maslo 2.80 do 4.40, prekajena slanina 3.20—5.20, sirova 2.70 do 2.90, svinjska mast 2.80—3.00, jajca 14—15, kokoši 2—3, race 3—4 S. Mehka drva, kratka 3—4, trda 4—5 S za k. meter.
ZANIMIVOSTI II
Najdražjo razstavo je priredila amsterdamska borza o priliki svoje 251etnice, katero praznuje letos. Razstavilo je 146 vodilnih draguljarn sveta svoje najkrasnejše dragulje. Na tej razstavi je videti šopek z listjem in cvetjem, za katerega so porabili 1786 draguljev in je neprecenljive vrednosti. Zraven njega je razstavljen krasen demant v obliki križa, vreden svojih 800.000 šilingov
naše valute. Neka ameriška firma je razstavila zbirko draguljev, od katerih je vsak drugačne barve in vreden svojih 80.000 šilingov. Nek amsterdamski draguljar je razstavil pas, posejan z demanti in rubini. Na razstavi je videti tudi dragulje iz zakladnice ruskih carjev. Svetovnoznani demanti Kohinoor, Regent i. dr. niso razstavljeni, marveč so vidne samo točne njihove kopije. Dragocena razstava ima seve skrbno organizirano varnostno službo. Predmeti se nahajajo v vetri-nah iz debelega stekla.
Potresi in njihove žrtve. V Pekingu zborujoči učenjaki iz vseh delov sveta so ravnokar dogoto-vili delo, ki se nanaša na število letnih žrtev po potresih. Izračunih so, da so potresi zahtevali v zadnjih 50 letih letno 30.000 smrtnih slučajev. Po tej knjigi je po številu potresov Kitajska na prvem mestu, za njo pride Južna Amerika, nato Japonska, za njo Italija, Perzija, Indija, Mala Azija.
Manjša lepa posestva v beljaški okolici pod jako ugodnimi pogoji na prodaj. Naslov v upravi lista.
HRANILNICA IN POSOJILNICA V ŠMIHELLU PRI PLIBERKU,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo, vabi na
letni obilni zbor
ki se vrši v nedeljo dne 7. marca 1937 ob 3. uri popoldne v zadružni pisarni.
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Revizijsko poročilo.
„ 3. Odobritev računskega zaključka.
4.	Volitev načelstva in računskih pregledalcev.
5.	Slučajnosti.
12	Načelstvo.
Vabilo
na
občni zbor
HRANILNICE IN POSOJILNICE V LEDINCAH,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
ki se vrši v nedeljo dne 28. februarja 1937 ob 2. uri popoldne pri Čemernjaku na Pečnici.
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Odobritev računskega zaključka.
3.	Sprememba zadružnih pravil.
4.	Slučajnosti.
13	Načelstvo.
%unafàki velesejem
(Wiener Hesse)
7. do 13. marca 1937.
Tehnična in poljedelska razstava do 14. marca.
Luksuzno in blago za vsakdanjo uporabo / Razstava pohištva / „Plin v gospodinjstvu" / »Umetnost in rokodelstvo" / Tekstilije in oblačila / Dunajska pletilna moda.
Tehnična In gradbena razstava. Cestnogradbena razstava / »Avstrijsko rudarstvo" / »Kaj Avstrijci iznajdejo" / Razstava avstrijske tobačne režije / Razstava pisarniških potrebščin / »Papir in njega predelava" / »Posredovatelj in upravitelj realitet" / Obrtna kolektivna razstava I Razstava življenskih potrebščin. Mednarodna razstava avtomobilov in motornih koles.
Poljedelski in gozdarski vzorčni sejem
s posebnim oddelkom »Borba kmeta za vsakdanji kruh".
Pokušnja zveznih vin.
Sejem za pitano živino: 12 .do 14. marca. ZNATNO ZNIŽANA VOŽNJA
Legitimacije a S 6,— se dobijo pri trgovskih in kmetijskih zbornicah, pri kmetijskih in obrtnih organizacijah, pri podružnicah avstrijskega prometnega biroja, nadalje pri naslovih, objavljenih na lepakih in pri
Wiener Messe A.-G.,WlenVIL,MessepLl
kakor pri častnih zastopstvih v
Celovcu: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo, Bahnhofstr. 36 ,, Zbornica za delavce in nameščence, Bahnhoistr. 38 ,, Oesterr. VerkehrsbUro G. m. b. H., Burggasse 8 ,, Podružnica ,»Globus", Bahnhofstrasse 26
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni trednik: Dkfm Vinko Zwitter, Klagenfurt. Achatzelgasse 5.
Tiska Lidova tiskarna Ant. Machàt in družba, Duna], V» Margaretenplatz 7.