Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le £ združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ. Velepomembna konteren ta strokovno organiziranih'železničarjev v Celju. Nati 500 udeležencev, od tega 216 oflcielnih delegatov. Vabilu na konferenco so se odzvale vse fieiezničarske organizacije izvzemši Udruženja Nacionalnih Železničarjev. Zagrebška in ljubljanska železniška direkcija ser delavske zbornice In URSS so poslali svoje zastopnike. Eno- dušna manifestacija vseh udeležencev za enoten nastop vseh organizacij. P© inicijativi Ujedttrjenegš Saveza Železničarjev Jugoslavije Je bila sklicana v Celje sporazumno z vsemi s trakovnimi železničarskimi organizacijami,'^ se udeležujejo ;skup- i nega dela, splošna železničarska kon- j ferenca z dnevnim redom; Splošen položaj delavstva in novi delavski pravilnik. Novi pravilnik o vctznihopo-godnostih, Spremumba zakona o .državnem prometnem osobju. Kako zelo so organizirani železničarji interesirani na zboljšanj® svojih jpravic in s 'kakšno aktivnostjo razpravljajo o vprašanjih, je pokazala ia konferenca. Ta konferenca je bi.la veliko delavsko posvetovanje. Centrala Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije je tudi izvršila predpriprave z vso -skrbnostjo, in pribavila ves potreben materijal. — Prvotno j,e bila določena mala Unionska dvorana za zb or o val ni lokal, ki pa se je izkazala mnogo premajhna za tako število udeležencev, ki so nato napolnili veliko dvorano. Na konferenco so poslale svoje delegate naslednje železničarske organizacije: Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije 185 delegatov; Prometna zveza 16 delegatov: Društvo kurjačev 4 delegate; Društvo strojevodij 4 delegate; Udruženje željezničkih činovnika 3 delegate; Društvo železniških upokojencev 3 delegate; Društvo vozovnih preglednikov 1 delegata. Poleg oficijelnih delegatov pa so prisostvovali konferenci kot gostje še 212 članov Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije, 9 članov Prometne Zveze, 7 članov Udruženja Jug. Nar. Železničarjev in 63 železničarjev, ki niso bili člani nobene organizacije. Poleg vseh postaj, delavnic in kurilnic ter sekcij ljubljanske železniške direkcije, so bili navzoči delegati iz Zagreba, Siska, Bjelovara, Broda, Jasenovca, Nove Gradiške, Sarajeva, Splita, Sunje, Šibenika, Niša, Galovca, Varaždina, Pavlovac-Dražice, Pitomače, Križevci, Subotice, Osijeka in še več drugih krajev. Da je ta konferenca bila zares važna, dokazuje tudi to, da sta ljubljanska in zagrebška železniška direkcija poslali svoja zastopnika, ki sta si beležila zahteve konference. J^avzoči so bili1 tudi zastopniki dveh ^Mavskih zbornic iz Ljubljane in ^aRreba, Ujedinjenih delavskih stro-K°vnih organizacij Jugoslavije in Strokovne komisije za Slovenijo. Konferenco je otvoril predsednik Saveza Blaž Korošec: ob 10.20, nakar so bili v predsedstvo izvoljeni še Debevec, Vajda, Šalamun, Belci-ian, Tomec in Vergeh K prvi točki dnevnega reda je poročal centralni tajnik s. Stanko, ki je podal referat o splošnem; železničarskem položaju in posebej o nedostatkih novega delavskega pravilnika, na katerega so delavci čakali več kot oeset let in ki je končno po neštetih intervencijah zagledali Sreli dat,- Po-ložfj železničarjev še vedno rti urejen tako, da bfi odgovarjal današnjim živi jenskim razmeram niti in-interegu službe same, '.kajti Mesni-i čar jem ni telo ustreženo s pragma- tiko, -iKi je bila izdana 1. 1923, niti s sedanjim delavskim pravilnikom. G kruni vzrc&' leži v tem, ker se noče upoštevati zahteve železničarskih organizacij, da bi se pred važnimi ukrepi sklicalo ankete ter zaslišalo osobje .samo. Med osobjem naših železnic bi bilo gotovo mnogo takih, ki bi v marsičem lahko dajali koristne nasvete apravi, v korist osobja in službe same. Stanko je navedel, v koliko slučajih je oškodovana železnica« železničarji in končno tudi javnost, ker se misli na malenkostne prihranke, pri temi pa se žrtvuje milijone. Posebno je kritiziral neumestno štedenje zlasti pri delavstvu, ki mora občutiti vso težo vednih redukcij, brezplačnih dopustov in zniževanja plač, ki pa upravi ne prineso najmanjšega prihranka, marveč večmilijonske povečane izdatke vsled po-wecanja železniških nezgod, iztirjen j, ki so večkrat posledica nedovršenih, odnosno opuščenih del na progi. Z brezplačnimi dopusti, ki so postali pravilo za progovne delavce zlasti v zagrebški direkciji, se pozimi progovno delavstvo tira v obup; lakoto in bedo z družinami vred. Odločno je nastopil proti kršenju osemurnega delavnika, poudarjajoč, da je 10, 12 in več urni delavnik na železnici ne samo protizakonit, marveč tudi nevzdržen ter v škodo podjetju same-rmu, ker zlasti v eksekutivni službi je potrebno, da je uslužbenec vedno čil in duhaprisoten, da se preprečijo nezgode. Kot nekaj nečuvenega, kar nima primere na celem svetu, je navajal turnus 24-12 progovnih čuvajev na progi proti Splitu. Prestiž državne prometne naprave zelo trpi vsled vednih in večkrat dolgotrajnih dolgov napram, uslužbencem ter je v interesu prometne naprave same, da takoj poravna že 7 let stari dolg napram delavstvu, t. j. da izplača diference iz leta 1923. Pri tej točki je konferenca soglasno sprejela brzojavko za ministra saobraćaja in ministra financ, ki se eJasi: Delegati Ujedinjenega Saveza Željezničara, Prometne zveze, Udruženja Železniških Uradnikov, Društva Strojevodij, Društva Kurjačev, Društva Vozovnih Preglednikov in Društva Upokojencev, zbrani na državni željezničarski konferenci v Celju prosijo za takojšnje odobrenje naknadnega kredita za izplačilo diferenc železniškim delavcem1 iz leta 1923 na podlagi odloka G. D. FO Br. 64.322 od 1. novembra 1929. Povdaril je nato, da je dolžnost železniške uprave, poskrbeti tudi za največje reveže-delavce, ki so bili na železnici po 30 do 40 let, pa so stari 60 do 70 let, vrženi na cesto brez vsake pokojnine. Glede novega delavskega pravilnika je s. Stanko podal kritiko vseh slabih strani, ter povdaril, da so v novem delavskem pravilniku težke hibe, ki niso sprejemljive in katere je treba nujno popraviti. Predvsem) so to nezadostne plače, predolga službena doba, saj bi n. pr. moral železniški delavec služiti 39 let, da bi prišel do polne penzije, torej 9 let več kot ostali železničarji. Pri tem pa bi se mu čas pred 24. letom starosti ne smel vračunati v pokojnino. Jasno je, da na ta način sploh ne bi mnogo delavcev prišlo do penzije, ker bi jih morda devetdeset odstotkov preje pomrlo. Saj je fizično delo v mnogih slučajih silno naporno in bi se iz tega razloga moralo za nekatere kategorije uvesti 25 letno službeno dobo, za ostale pa najmanj isto kot za nastavljeno osobje, t. j. 30 let. Enako se delavstvo ne more strinjati s takšno uvedbo starostnega zavarovanja, kot je predvideno v novem; pravilniku, zlasti ne z doplačili za ves čas nazaj. Delavski pravilnik ne predvideva nikakega poboljšanja plač, marveč občutno znižanje, če bi morali delavci plačevati od sedanjih plač mesečno po Din 80.— do 150.— le za pokojninski zavod. Nadalje krši novi pravilnik določbe zakona o zaščiti delavcev, krni pravice delavskih zaupnikov, predvideva še vedno brezplačne dopuste in prepušča izrekanje disciplinski kazni le. načelnikom1. Nerešeno je vprašanje službene obleke, nočnih doklad. Referent je povdaril, da je danes zahteva vseh železniških delavcev in Profesijonistov, da se tudi delavsko vprašanje uredi z zakonom o pomožnem osobju ter je zaključil svoj referat s pozivom na železniško upravo, da spoštuj in izvajaj vse obstoječe zakone tudi tam, kjer govore v korist osobju. Delavec bo na železnici pošteno delal, zahteva pa za to delo tudi pošteno plačilo, ki naj zadošča za pošteno življenje delavske družine. Po referatu se je razvila debata, v katero so posegli razni delegati (Kores, Jelen in Bahun iz Maribora, Corn iz Niša, Jukič iz Splita, Brlič in Kmet iz Zagreba, Mencej od društva Strojevodij itd.), nakar je bila izvoljena komisija 12 oseb, ki je imela nalogo predelati vse resolucije in sestaviti protipredloge za delavski pravilnik. Konferenca je soglasno v zadevi splošnega položaja delavcev in spre-membe delavskega pravilnika sprejela sledeče zaključke: Splošen položaj železniških delavcev. Delegatska železničarska konferenca, ki se je vršila dne 3. avgusta 1930 v Celju in na kateri je sodelovalo. 216 delegatov Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije, Prometne zveze železničarjev Jugoslavije, Udruženja kurjačev drž. žel. Jugoslavije, Udruženje žel. činovnika Jugoslavije, Stručnega udruženja strojevodij Jugoslavije, Stručnega udruženja nadzornikov kola drž. žel., ter društva železniških upokojencev iplo referatu in vsestranski razpravi o položaju železničarskega pomožnega osobja — profesijonistov in pomožnih delavcev ter dnevničarjev in upokojenega pomožnega osobja — konstatira: 1. da je položaj vsega pomožnega osobja pred vsem pa pomožnih delavcev in profesijonistov zelo kritičen, da se prejemki tega osobja od leta 1923 dalje niso povišali, marveč so bili občutno reducirani ter tudi novi pravilnik o pomožnem osobju ne predvideva nikakega zboljšanja delavskih plač : 2. da v budžetu ministrstva saobraćaja že več let ni predviden zadosten kredit za delavske plače, vsled česar se pošilja vsako leto zlasti v območju zagrebške in sarajevske direkcije delavstvo na brezplačen dopust ter se je v direkciji Zagreb začel letos pri posameznih progovnih sekcijah že s 1. julijem uvajati brezplačen dopust in se s tem obsoja delavske družine na lakoto in bedo, kar ima za posledico odpovedi stanovanj ; 3. da se zlasti pri delavstvu, zaposlenem pri progovnih sekcijah in v turnus-službi ter pri onih, ki vrše službo nastav-Ijencev, krši osemurni delavnik ter uvaja 10- do 12 urni delavnik, odnosno se čezurno delo ne plača z v zakonu predvidenimi 50 odstotki, odnosno 100 odstotki; 4. da državna saobraćajna ustanova že 7 let dolguje delavstvu v prvi vrsti onemu iz ljubljanske železniške direkcije ter prog bivše južne železnice, diferenco od prevedbe iz plač po začasnem1 pravilniku na plače po tržnih cenah, kljub temu, da so bili platni spiski za izplačilo teh diferenc predloženi ministrstvu saobraćaja na osnovi odloka G. D. F. O. Br. 64.332-29 od ! XI. 1929 ter bi se imelo te zaostanke plačati iz monopolskega posojila in se rabi za to izplačilo, le znesek Din 16,000.000. 5. da se železniške delavce in profesi-joniste, ki vsled starosti niso mogli pristopiti v penzijski fond, po 30- do 40 letni službi, stare 60 do 70 let, odpušča iz službe brez sleherne pokojnine, nezmožne za vsa-' ko delo, brez vsakih sredstev za preživljanje ter se jim istočasno odvzame vozne ugodnosti; 6. da se železniškim delavcem in pro-fesijonistom v slučaju bolezni ne izplačuje hranarina za vse dni v mesecu, v slučaju upokojitve pa se jih črta iz staleža bolniškega fonda ter se s kratenjem avtonomije bolniških fondov ter izločitvijo iz splošnega bolniškega zavarovanja povzroča pasivnost fonda; 7. da se je železniške delavce in pro-fesijoniste izločilo iz članstva pri borzah dela in delavskih zbornicah, s čimur se jim je odvzelo za slučaj brezposelnosti pravo na vsako podporo; 8. da mora delavstvo vršiti nočno službo, službo nastavljencev pri najnižjih plačah, ki dosegajo pri delavstvu komaj Din 600.— do Din 900.— mesečno, da pa kljub temu delavstvo ne dobi nočnih doklad, službene doklade, če vrši službo nastavljencev, in ne delovne obleke, kar vse je svoječas-no že vživalo; 9. da se delavce po več let stalno uporablja za službo nastavljencev, kjer morajo vršti enako službo pod enako odgovornostjo kot nastavljene!, dobe pa le plačo kot nastavljenec najnižje stopnje ter morajo čakati leta in eta na nastavitev; 10. da se delavstvu ne podeljuje redno pristoječi jim letni dopust. Konstatirajoč prednje, železniška konferenca v svrho izboljšanja položaja železniškega pomožnega osobja in s tem v zvezi tudi zboljšanja razmer pri državnih prometnih napravah ter v interesu železniške uprave same predlaga kot najnujnejše: 1. da se takoj prestopi k reviziji delavskega pravilnika zjasti v pogledu plač, upoštevajoč pri tem življenske in kulturne potrebe delavstva, vzemši za podlago potrebe 4 članske družine in sedanje draginjske razmere; 2. da se takoj odobri potreben naknadni kredit za izplačilo plač železniškim delavcem in se ukine pošiljanje delavstva na brezplačen dopust, s čimur se bo omogočilo redno delo pri popravljanju in vzdrževanju prog ter povečala varnost prometa. Enako naj se osigura potreben kredit v vsakokratnem budžetu za redno povišanje delavskih plač; 3. da se striktno izvaja določbe zakona o zaščiti delavcev, zlasti, da se spoštuje 8 urni delavnik ter vsako čezurno delo pla- ča, izvoli povsod delavske zaupnike in posveti higijenski ureditvi delavnic in ostalih službenih mest vso pažnjo; 4. da se takoj odobri in nakaže oblastnim direkcijam — v prvi vrsti ljubljanski in zagrebški — naknadni kredit v znesku Din 16 milijonov za izplačilo diferenc delavcem in da se te diference tekom avgusta 1930 izplačajo; 5. da se železniškim delavcem in profe-sijonistom, ki niso bili člani penzijskih fondov, pa se jim vsled starosti, bolezni ali onemoglosti odpove služba, izplača miloščine kakor bivšim južno-železničarjem ter da se staroupokojene delavce prevede na nove pokojnine; 6. da se izmenja naredba o zavarovanju železničarjev zoper bolezen v toliko, da se zagarantira humanitarnim fondom avtonomijo, izplačilo hranarine za vse dni v mesecu in soodločevanje pri nezgodnem zavarovanju. Minstrstvo saobraćaja kot delodajalec ne more vršiti istočasno nadzorne oblasti in biti višja instanca, ki naj rešuje pritožbe glasom statutov bolniškega fonda ter naj se nadzorna oblast prenese na ministrstvo socijalne politike; 7. da se železniške delavce in profesijo-niste ter ostalo pomožno osobje uvrsti v članstvo pri borzah dela in delavski zbornici ter jim tako zagarantira za slučaj brezposelnosti brezposelno podporo; 8. da se izmenjajo pravilniki o sporednih prinadležnostih in službeni obleki v toliko, da se delavstvu zagarantira za nočno delo nočno doklado in iste sporedne prinađ-ležnosti, kot jih vživajo nastavtienci, če vrše službo nastavljencev ter da se zagarantira delavstvu delovno obleko; 9. da se delavce, ki že eno leto vrše stalno službo nastavljencev, nastavi po določbah zakona o državnem prometnem osob-ju, upoštevajoč službena leta, do nastavitve pa jim zagarantira iste prejemke kot nastavi jencem; 10. da se delavstvu zagarantira in redno podeljuje letni dopust. Konferenca se obrača do vseh merodajnih faktorjev s prošnjo, da bi posvetili delavskemu vprašanju posebno pažnjo ter pri reševanju tega vprašanja imeli v vidu, da je služba pomožnega osobja zelo odgovorna in fizično težka ter da je posledica nezadostnih plač padanje produkcije; istočasno s priznanjem kakih poviškov, odnosno regulacijo prejemkov nastavljencev, naj se vedno izvrši tudi regulacija delavskih plač. Ker delavstvo že 10 let pričakuje zboljšanja svojega položaja ter je položaj delavstva nevzdržen, konferenca upravičeno pričakuje, da se bo ugodilo v polni meri upravičenim željam delavstva. Radi spremembe delavskega pravilnika je konferenca k protipredlo-gwn sprejela sledeče spremno pismo: Železničarska delegatska konferenca, ki se je vršila v Celju dne 3. avg. 1930 in na kateri je bilo zastopanih 7 železničarskih organizacij ter železničarji brez razlike kategorij iz vseh oblastnih direkcij, je po razpravi o novouveljavljenem pravilniku o pomožnem osobju državnih prometnih naprav ugotovila, da se z delavskim pravilnikom ni ugodilo upravičenim željami železniških delavcev in profesijonistov, nadalje, da je ta pravilnik v marsikaterih odločbah nejasen ter so1 s posameznimi odredbami tega pravilnika delavstvu odvzete nekatere dosedanje pravice. Enako s tem pravilnikom ni rešeno materijalno vprašanje, ker se delavske plače, ki so že 7 let vedno na isti višini, odnosno so bile tekom zadnjih treh let še zmanjšane, nezadostne ter celo nižje od sedanjih. V delavskem pravilniku tudi niso upoštevane vse določbe zakona o zaščiti delavcev, omejen je delokrog delavskih zaupnikov, izločene so inspekcije dela ter je vsled tega v vseh teh vprašanjih nujno potrebna korektura delavskega pravilnika. Ena najslabših strani delavskega pravilnika pa je odločba, da se bodo delavske plače poviševale le v izmeri dovoljenega budžeta ter končno, da se je določila starostna doba za dosego polne penzije na najmanj 39 službenih let in je s temi vsem delavcem odvzeta možnost doseči in uživati polno penzijo. Naknadno vplačilo visokih prispevkov za pokojninski zavod bo onemogočilo pretežni večini delavstva — zlasti vsem delavcem z 20 in več službenimi leti — okoristiti se z določbami pokojninskega zavoda. Istočasno, ko pravilnik ne predvideva nikakega povišanja delavskih plač, pa uvaja občutno znižanje po najmanj Din 80.— do 150.— mesečno s tem, da zahteva dvojno vplačilo pokojninskih prejemkov. Z upeljava-njem: brezplačnih dopustov in možnostjo zniževanja delovnega časa je izigrana stalnost delavstva, z upeljavo povečanih plač pa se zopet odpira široka pot protekciji. Končno je za delavstvo- nezadovoljujoče rešeno disciplinsko vprašanje, ker prepušča izrekanje disciplinske kazni le eni osebi — predpostavljenemu — ter ne omogoča nikakega zagovornika. Kljub vsem tem ugotovitvam slabih strani delavskega pravilnika pa je konferenca pravilnik sprejela na znanje s pripombo, da naj služi kot baza za definitivno ureditev položaja železniškega pomožnega osobja. Konferenca se obrača do g. mnistra saobraćaja s prošnjo, da bi z naknadno veljavnostjo od 1. julija 1930 zamenjal sedanji pravilnik o pomožnem osobju z zakonom o pomožnem osobju, pri čemur naj bi se upoštevali priloženi proti-predlogi ter naj bi zakon baziral na sledečih principih: 1, Zakon o pomožnem osobju naj upošteva vse določbe zakona o zaščiti delav- cev, navodil o volitvi delavskih zaupnikov, prizna naj delavstvu koalicijsko pravico in pravico intervencij, dovoli delavstvu včla-njenje v delavskih zbornicah in borzah dela. 2. Kot baza za delavske plače naj služi faktična potreba delavca, t. j. eksistenčni minimum ter naj se zasigura avtomatično povišanje plač, za delo izven domicilne postaje pa naj se plača še trošarina. 3. Zagarantira naj se osemurni delavnik, stalnost osobja ter naj se ukine brezplačne dopuste in možnost znižavanja delovnega časa obenem z znižanjem piače. 4. Zagarantira naj se stalnost in sprejemanje v penzijski fond po dosedanjih predpisih, t. j. po enem letu službe in pravico do polne penzije po istih službenih letih kot so predvideni za nastavljeno osobje. Uprava penzijskega fonda naj bo paritetna in naj se vse dosedanje člane fondov prevede v novi penzijski fond brez naknadnih doplačil, zakar naj se uporabi premoženje dosedanjih fondov. 5. Delavstvu naj se zasigura delovno obleko ter sporedne prinadležnosti, onim pa, ki vrše službo nastavljencev, naj se najkasneje v roku treh let zasigura nastavitev. 6. Uvede naj se paritetne disciplinske komisije. Detajlne protipredloge za delavski pravilnik priobčimo posebej. Za tem se je prešlo na drugo točko dnevnega reda ter je g. Vajda referira! o novouveljavljenem pravilniku o voznih ugodnostih, s katerim se je sicer zopet povrnilo delavstvu stare vozne ugodnosti, na drugi strani pa se je občutno oškodovalo vse železničarje s tem, da se je vsem upokojencem odvzelo pravico do neomejenega števila režijskih voženj ter dovolilo le 12 režijskih voženj letno. Enako so deloma prikrajšani tudi delavci, ki bi po novem dobili legitimacije šele po treh; letih, medtem; ko so jih dosedaj dobivali že po enem letu. Referent je povdaril, da je zahteva vseh železničarjev brez razlike kategorij in organizacij, da naj se upokojencem vedno zasigura vsaj iste vozne ugodnosti, ki so jih uživali kot aktivni do časa upokojitve. Nimamo pa železničarji nič proti temu, da se proti onim, ki bi vozne ugodnosti izrabljali v dobičkarske svrhe, nastopi in jih kaznuje z odvzemomi voznih ugodnosti; krivično pa je, da bi se za prestopek poedincev kaznovalo z reduciranjem voznih ugodnosti deset-tisočei poštenih železničarjev, kateri so ravno vsled voznih ugodnosti tekom 30 letne aktivne službe dobivali nižje prejemke. V debati se je oglasil zastopnik j upokojencev g. Marn, dalje s. Bahun ; in s. Stanko, ki so vsi povdarjali te-! žek položaj železniških upokojencev ^ ter primerjali vozne ugodnosti pri i nas z voznimi ugodnostmi v inozem-I šivu. Posebno se je povdarilo stali-j šče bivših južno-železničarjev, ka-I terim se dosedanjih voznih ugodnosti sploh ne more odvzeti ter potrebo, da se odobri vozne ugodnosti tudi vsemi adoptiranim otrokom in delavstvu tudi po eno prosto vozovnico za inozemstvo. K tej točki je bila sprejeta sledeča resolucija: Delegatska železničarska konferenca, ki j se je vršila dne 3. avgusta 1930 v Celju ; in na kateri so prisostvovali delegati 7 že-I lezničarskih strokovnih organizacij, ki so j zastopali vse kategorije železniških delavcev, uslužbencev in upokojencev po referatu in razpravi o novem pravilniku o voznih ugodnostih konstatira: 1. da se je z novim pravilnikom o voznih ugodnostih zopet povrnilo stare vozne ugodnosti delavskemu osobju, kar vzame konferenca z zadovoljstvom1 na znanje; 2. da pa je z novim: pravilnikom o voznih ugodnostih občutno oškodovano vse upokojeno železničarsko osobje — nastav-ijenci, delavci ter njih družinski člani, ker se jim je z novim- pravilnikom odvzelo pravico do poljubnega števila režijskih voženj letno; 3. da se je v novem pravilniku sicer odobrilo vozne ugodnosti pozakonjenim otrokom in pastorkom, ni pa se dalo voznih ugodnosti adoptiranim otrokom', ki imajo že po občemi državljanskem zakoniku več pravic kot pastorki ter imajo njih starši do njih vse obveznosti kakor do zakonskih otrok; 4. da se je delavstvu, ki je doslej imelo pravico' do režijske vožnje že po enem letu, to pravico odvzelo in podaljšalo čakalno dobo na tri leta. Na podlagi prednavedenih ugotovitev se konferenca obrača do Ministarstva saobraćaja s prošnjo, da se čimpreje pristopi k izmenjavi pravilnika o voznih ugodnostih ; ter predlaga: 1. da se novi pravilnik o voznih ugodnostih izmenja v toliko, da se vsem upokojencem, ki so bili upokojeni s polnimi službenimi ieti, dalje vsled bolezni, ter vsem delavcem, ki so na železnici služili 30 let, odnosnoi bili upokojeni vsled bolezni ali nezgode, prizna iste vozne ugodnosti, ki so jih uživali ob času upokojitve, t. j. sedaj ukoričene legitimacije s pravico do poljubnega števila režijskih voženj; 2. da se legitimacije pripozna tudi milo-ščinarjem in rentnikom ter onim železni- j škim delavcem, ki niso bili člani fonda, pa so služiii na železnici 30 let, odnosno jim je služba, prestala vsled bolezni in so tedaj imeli najmanj 15 let službe; 3. da se odobri vozne ugodnosti tudi adoptiranim otrokom; 4. da se delavcem in pomožnemu osobju po enem letu službe izstavi listne legitimacije s pravico do mesečno 4 režijskih voženj ter se po treh letih službe te legitimacije izmenja z ukoričenimi in odobri tudi delavcem in upokojencem po eno prosto vozovnico letno za inozemstvo; 5. da se, v kolikor je pravilnik nejasen, tolmači vedno v korist osobju ter da se pod izrazom »uslužbenec« razume vedno tudi delavca in prafesijonista. Konferenca povdarja, da nekatere sedanje določbe zlasti glede upokojencev kršijo proglas g. ministra saobraćaja Pov. br. 3 od 1. septembra 1923, v katerem se je južno-železničarjem zasiguralo vse dotedanje pravice, kar jim je zasigural tudi rimski akord ter imajo južno-žeiezniški upokojenci na podlagi določb iz leta 3923 pravice do neomejenega števila režijskih voženj. Referat o spremembi zakona o - državnem prometnem osobju; je podal, ker je bil referent od UŽČ zadržan, s. Stanko, ki je povdarjal, da s sedaj uveljavljeno spremembo zakona, ko se je vpeljalo službene doklade, ni pretežna večina železničarjev nič pridobila, zlasti še, ker se je vsemu eksekutivnemu osobju ukinilo eksekutivno doklado. Spremembo zakona zahtevajo železničarji že od onega dne, ko je bil zakon leta 1923 sploh uveljavljen ter je nujno potrebno, da se popravi velika krivica, ki se je zgodila edino železničarjem z uvedbo čl. 127 finančnega zakona iz leta 1926/27 ter nato s tolmačenjem nejasnih določb zakona v neprilog onim, ki so bili nastavljeni po letu 1923 in ki izgube sedaj vsa prejšnja službena leta za napredovanje. Enako je nujno potrebna izmenjava zakona o pridobitvi pravice do penzije, ker. se železniški nastavljene! rekrutirajo nad 90% iz vrst železniških delavcev ter se jim mora tudi služba delavca vračunati za penzijo. Povdaril je zlasti potrebo, da se uvede tudi na železnicah soodločevanje osobja, t. j. da se zopet oživotvori personalne komisije po zgledu naprednejših držav. K tej točki je bila sprejeta sledeča resolucija: Železničarska delegatska konferenca, ki se je vršila ob prisotnosti delegatov 7 železničarskih organizacij iz vseh oblastnih direkcij dne 3. avg. 1930 v Celju, je razpravljala o z naknadno veljavnostjo od 1. aprila 1930 uveljavljeni izmenjavi zakona o državnem; prometnem osobju ter po vsestranski diskusiji konstatira: 1. s sedaj uveljavljeno izmenjavo zakona o državnem' prometnem osobju je zelo prizadeto vse nižje železničarsko osobje, zlasti vsi uradniki II. kategorije, tretje in nižjih grup ter vsi uradniki III. kategorije, zvaničniki in služitelji, katerim izmenjava zakona ni prinesla nobenega poboljšanja plač, pač pa je ukinila eksekutivno doklado; 2. naravnost zapostavljeno pa je admi-! nistrativno in pisarniško osobje v centralah in posameznih službenih edinicah, katerim. se ni pripoznalo nikake službene doklade, dasi morajo vršiti za upravo zelo odgovorna administrativna, računska in blagajniška dela, ki zahtevajo največje pazljivosti in kjer to osobje upravi z vestnim delom prihrani občutne izgube: i 3. popolnoma se je prezrlo tisoče in tisoče onih delavcev, ki vrše službo nastav-Ijencev ob nizkih delavskih plačah ter jih železniška uprava vsled pomanjkanja kredita ne more nastaviti. To osobje je zapostavljeno pri službeni obleki, voznih ugodnostih, draginjskih dokladah, ki jih ne dobi za družino in sedaj se jim ni pripoznalo niti službene doklade; 4. z izmenjavo zakona ta službena doklada tudi ni pripoznana vsem