Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le £ združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
Velepomembna konteren ta strokovno organiziranih'železničarjev v Celju. Nati 500 udeležencev, od tega 216 oflcielnih delegatov. Vabilu na konferenco so se odzvale vse fieiezničarske organizacije izvzemši Udruženja Nacionalnih Železničarjev. Zagrebška in ljubljanska železniška direkcija ser delavske zbornice In URSS so poslali svoje zastopnike. Eno-
dušna manifestacija vseh udeležencev za enoten nastop vseh organizacij.
P© inicijativi Ujedttrjenegš Saveza Železničarjev Jugoslavije Je bila sklicana v Celje sporazumno z vsemi s trakovnimi železničarskimi organizacijami,'^ se udeležujejo ;skup- i nega dela, splošna železničarska kon- j ferenca z dnevnim redom; Splošen položaj delavstva in novi delavski pravilnik. Novi pravilnik o vctznihopo-godnostih, Spremumba zakona o .državnem prometnem osobju.
Kako zelo so organizirani železničarji interesirani na zboljšanj® svojih jpravic in s 'kakšno aktivnostjo razpravljajo o vprašanjih, je pokazala ia konferenca.
Ta konferenca je bi.la
veliko delavsko posvetovanje.
Centrala Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije je tudi izvršila predpriprave z vso -skrbnostjo, in pribavila ves potreben materijal. — Prvotno j,e bila določena mala Unionska dvorana za zb or o val ni lokal, ki pa se je izkazala mnogo premajhna za tako število udeležencev, ki so nato napolnili veliko dvorano.
Na konferenco so poslale svoje delegate naslednje železničarske organizacije:
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije 185 delegatov;
Prometna zveza 16 delegatov:
Društvo kurjačev 4 delegate;
Društvo strojevodij 4 delegate;
Udruženje željezničkih činovnika 3 delegate;
Društvo železniških upokojencev 3 delegate;
Društvo vozovnih preglednikov 1 delegata.
Poleg oficijelnih delegatov pa so prisostvovali konferenci kot gostje še 212 članov Ujedinjenega saveza železničarjev Jugoslavije, 9 članov Prometne Zveze, 7 članov Udruženja Jug. Nar. Železničarjev in 63 železničarjev, ki niso bili člani nobene organizacije.
Poleg vseh postaj, delavnic in kurilnic ter sekcij ljubljanske železniške direkcije, so bili navzoči delegati iz Zagreba, Siska, Bjelovara, Broda, Jasenovca, Nove Gradiške, Sarajeva, Splita, Sunje, Šibenika, Niša, Galovca, Varaždina, Pavlovac-Dražice, Pitomače, Križevci, Subotice, Osijeka in še več drugih krajev.
Da je ta konferenca bila zares važna, dokazuje tudi to, da sta ljubljanska in zagrebška železniška direkcija poslali svoja zastopnika, ki sta si beležila zahteve konference. J^avzoči so bili1 tudi zastopniki dveh ^Mavskih zbornic iz Ljubljane in ^aRreba, Ujedinjenih delavskih stro-K°vnih organizacij Jugoslavije in Strokovne komisije za Slovenijo.
Konferenco je otvoril predsednik Saveza Blaž Korošec: ob 10.20, nakar so bili v predsedstvo izvoljeni še Debevec, Vajda, Šalamun, Belci-ian, Tomec in Vergeh
K prvi točki dnevnega reda je poročal centralni tajnik s. Stanko, ki je podal referat o splošnem; železničarskem položaju in posebej
o nedostatkih novega delavskega pravilnika,
na katerega so delavci čakali več kot oeset let in ki je končno po neštetih
intervencijah zagledali Sreli dat,- Po-ložfj železničarjev še vedno rti urejen tako, da bfi odgovarjal današnjim živi jenskim razmeram niti in-interegu službe same, '.kajti Mesni-i čar jem
ni telo ustreženo s pragma-
tiko, -iKi je bila izdana 1. 1923,
niti s sedanjim delavskim pravilnikom.
G kruni vzrc&' leži v tem, ker se noče upoštevati zahteve železničarskih organizacij, da bi se pred važnimi ukrepi sklicalo ankete ter zaslišalo osobje .samo. Med osobjem naših železnic bi bilo gotovo mnogo takih, ki bi v marsičem lahko dajali koristne nasvete apravi, v korist osobja in službe same. Stanko je navedel, v koliko slučajih je oškodovana železnica« železničarji in končno tudi javnost, ker se misli na malenkostne prihranke, pri temi pa se žrtvuje milijone.
Posebno je kritiziral neumestno štedenje zlasti pri delavstvu, ki mora občutiti vso težo vednih redukcij, brezplačnih dopustov in zniževanja plač, ki pa upravi ne prineso najmanjšega prihranka, marveč večmilijonske povečane izdatke vsled po-wecanja železniških nezgod, iztirjen j, ki so večkrat posledica nedovršenih, odnosno opuščenih del na progi. Z brezplačnimi dopusti, ki so postali pravilo za progovne delavce zlasti v zagrebški direkciji, se pozimi progovno delavstvo tira v obup; lakoto in bedo z družinami vred. Odločno je nastopil proti kršenju osemurnega delavnika, poudarjajoč, da je 10, 12 in več urni delavnik na železnici ne samo protizakonit, marveč tudi nevzdržen ter v škodo podjetju same-rmu, ker zlasti v eksekutivni službi je potrebno, da je uslužbenec vedno čil in duhaprisoten, da se preprečijo nezgode. Kot nekaj nečuvenega, kar nima primere na celem svetu, je navajal turnus 24-12 progovnih čuvajev na progi proti Splitu.
Prestiž državne prometne naprave zelo trpi vsled vednih in večkrat dolgotrajnih dolgov napram, uslužbencem ter je v interesu prometne naprave same, da takoj poravna že 7 let stari dolg napram delavstvu, t. j. da izplača diference iz leta 1923. Pri tej točki je konferenca soglasno sprejela brzojavko za ministra saobraćaja in ministra financ, ki se eJasi:
Delegati Ujedinjenega Saveza Željezničara, Prometne zveze, Udruženja Železniških Uradnikov, Društva Strojevodij, Društva Kurjačev, Društva Vozovnih Preglednikov in Društva Upokojencev, zbrani na državni željezničarski konferenci v Celju prosijo za takojšnje odobrenje naknadnega kredita za izplačilo diferenc železniškim delavcem1 iz leta 1923 na podlagi odloka G. D. FO Br. 64.322 od 1. novembra 1929.
Povdaril je nato, da je dolžnost železniške uprave, poskrbeti tudi za
največje reveže-delavce, ki so bili na železnici po 30 do 40 let, pa so stari 60 do 70 let, vrženi na cesto brez vsake pokojnine.
Glede novega delavskega pravilnika je s. Stanko podal kritiko vseh slabih strani, ter povdaril, da so v novem delavskem pravilniku
težke hibe,
ki niso sprejemljive in katere je treba nujno popraviti. Predvsem) so to
nezadostne plače, predolga službena doba,
saj bi n. pr. moral železniški delavec služiti 39 let, da bi prišel do polne penzije, torej 9 let več kot ostali železničarji. Pri tem pa bi se mu
čas pred 24. letom starosti ne smel vračunati v pokojnino.
Jasno je, da na ta način sploh ne bi mnogo delavcev prišlo do penzije, ker bi jih morda devetdeset odstotkov preje pomrlo. Saj je fizično delo v mnogih slučajih silno naporno in bi se iz tega razloga moralo za nekatere kategorije uvesti 25 letno službeno dobo, za ostale pa najmanj isto kot za nastavljeno osobje, t. j. 30 let.
Enako se delavstvo ne more strinjati s takšno uvedbo starostnega zavarovanja, kot je predvideno v novem; pravilniku, zlasti ne z doplačili za ves čas nazaj.
Delavski pravilnik ne predvideva nikakega poboljšanja plač, marveč občutno znižanje, če bi morali delavci plačevati od sedanjih plač mesečno po Din 80.— do 150.— le za pokojninski zavod. Nadalje krši novi pravilnik določbe zakona o zaščiti delavcev, krni pravice delavskih zaupnikov, predvideva še vedno brezplačne dopuste in prepušča izrekanje disciplinski kazni le. načelnikom1. Nerešeno je vprašanje službene obleke, nočnih doklad.
Referent je povdaril, da je danes zahteva vseh železniških delavcev in Profesijonistov, da se tudi delavsko vprašanje uredi z zakonom o pomožnem osobju ter je zaključil svoj referat s pozivom na železniško upravo, da spoštuj in izvajaj vse obstoječe zakone tudi tam, kjer govore v korist osobju. Delavec bo na železnici pošteno delal, zahteva pa za to delo tudi pošteno plačilo, ki naj zadošča za pošteno življenje delavske družine.
Po referatu se je razvila debata, v katero so posegli razni delegati (Kores, Jelen in Bahun iz Maribora, Corn iz Niša, Jukič iz Splita, Brlič in Kmet iz Zagreba, Mencej od društva Strojevodij itd.), nakar je bila izvoljena komisija 12 oseb, ki je imela nalogo predelati vse resolucije in sestaviti protipredloge za delavski pravilnik.
Konferenca je soglasno v zadevi splošnega položaja delavcev in spre-membe delavskega pravilnika sprejela sledeče zaključke:
Splošen položaj železniških delavcev.
Delegatska železničarska konferenca, ki se je vršila dne 3. avgusta 1930 v Celju in na kateri je sodelovalo. 216 delegatov Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije, Prometne zveze železničarjev Jugoslavije, Udruženja kurjačev drž. žel. Jugoslavije, Udruženje žel. činovnika Jugoslavije, Stručnega udruženja strojevodij Jugoslavije, Stručnega udruženja nadzornikov kola drž. žel., ter društva železniških upokojencev iplo referatu in vsestranski razpravi o položaju železničarskega pomožnega osobja — profesijonistov in pomožnih delavcev ter dnevničarjev in upokojenega pomožnega osobja —
konstatira:
1.	da je položaj vsega pomožnega osobja pred vsem pa pomožnih delavcev in profesijonistov zelo kritičen, da se prejemki tega osobja od leta 1923 dalje niso povišali, marveč so bili občutno reducirani ter tudi novi pravilnik o pomožnem osobju ne predvideva nikakega zboljšanja delavskih plač :
2.	da v budžetu ministrstva saobraćaja že več let ni predviden zadosten kredit za delavske plače, vsled česar se pošilja vsako leto zlasti v območju zagrebške in sarajevske direkcije delavstvo na brezplačen dopust ter se je v direkciji Zagreb začel letos pri posameznih progovnih sekcijah že s 1. julijem uvajati brezplačen dopust in se s tem obsoja delavske družine na lakoto in bedo, kar ima za posledico odpovedi stanovanj ;
3.	da se zlasti pri delavstvu, zaposlenem pri progovnih sekcijah in v turnus-službi ter pri onih, ki vrše službo nastav-Ijencev, krši osemurni delavnik ter uvaja 10- do 12 urni delavnik, odnosno se čezurno delo ne plača z v zakonu predvidenimi 50 odstotki, odnosno 100 odstotki;
4.	da državna saobraćajna ustanova že 7 let dolguje delavstvu v prvi vrsti onemu iz ljubljanske železniške direkcije ter prog bivše južne železnice, diferenco od prevedbe iz plač po začasnem1 pravilniku na plače po tržnih cenah, kljub temu, da so bili platni spiski za izplačilo teh diferenc predloženi ministrstvu saobraćaja na osnovi odloka G. D. F. O. Br. 64.332-29 od ! XI. 1929 ter bi se imelo te zaostanke plačati iz monopolskega posojila in se rabi za to izplačilo, le znesek Din 16,000.000.
5.	da se železniške delavce in profesi-joniste, ki vsled starosti niso mogli pristopiti v penzijski fond, po 30- do 40 letni službi, stare 60 do 70 let, odpušča iz službe brez sleherne pokojnine, nezmožne za vsa-' ko delo, brez vsakih sredstev za preživljanje ter se jim istočasno odvzame vozne ugodnosti;
6.	da se železniškim delavcem in pro-fesijonistom v slučaju bolezni ne izplačuje hranarina za vse dni v mesecu, v slučaju upokojitve pa se jih črta iz staleža bolniškega fonda ter se s kratenjem avtonomije bolniških fondov ter izločitvijo iz splošnega bolniškega zavarovanja povzroča pasivnost fonda;
7.	da se je železniške delavce in pro-fesijoniste izločilo iz članstva pri borzah dela in delavskih zbornicah, s čimur se jim je odvzelo za slučaj brezposelnosti pravo na vsako podporo;
8.	da mora delavstvo vršiti nočno službo, službo nastavljencev pri najnižjih plačah, ki dosegajo pri delavstvu komaj Din 600.— do Din 900.— mesečno, da pa kljub temu delavstvo ne dobi nočnih doklad, službene doklade, če vrši službo nastavljencev, in ne delovne obleke, kar vse je svoječas-no že vživalo;
9.	da se delavce po več let stalno uporablja za službo nastavljencev, kjer morajo vršti enako službo pod enako odgovornostjo kot nastavljene!, dobe pa le plačo kot nastavljenec najnižje stopnje ter morajo čakati leta in eta na nastavitev;
10.	da se delavstvu ne podeljuje redno pristoječi jim letni dopust.
Konstatirajoč prednje, železniška konferenca v svrho izboljšanja položaja železniškega pomožnega osobja in s tem v zvezi tudi zboljšanja razmer pri državnih prometnih napravah ter v interesu železniške uprave same
predlaga kot najnujnejše:
1.	da se takoj prestopi k reviziji delavskega pravilnika zjasti v pogledu plač, upoštevajoč pri tem življenske in kulturne potrebe delavstva, vzemši za podlago potrebe 4 članske družine in sedanje draginjske razmere;
2.	da se takoj odobri potreben naknadni kredit za izplačilo plač železniškim delavcem in se ukine pošiljanje delavstva na brezplačen dopust, s čimur se bo omogočilo redno delo pri popravljanju in vzdrževanju prog ter povečala varnost prometa. Enako naj se osigura potreben kredit v vsakokratnem budžetu za redno povišanje delavskih plač;
3.	da se striktno izvaja določbe zakona o zaščiti delavcev, zlasti, da se spoštuje 8 urni delavnik ter vsako čezurno delo pla-
ča, izvoli povsod delavske zaupnike in posveti higijenski ureditvi delavnic in ostalih službenih mest vso pažnjo;
4.	da se takoj odobri in nakaže oblastnim direkcijam — v prvi vrsti ljubljanski in zagrebški — naknadni kredit v znesku Din 16 milijonov za izplačilo diferenc delavcem in da se te diference tekom avgusta 1930 izplačajo;
5.	da se železniškim delavcem in profe-sijonistom, ki niso bili člani penzijskih fondov, pa se jim vsled starosti, bolezni ali onemoglosti odpove služba, izplača miloščine kakor bivšim južno-železničarjem ter da se staroupokojene delavce prevede na nove pokojnine;
6.	da se izmenja naredba o zavarovanju železničarjev zoper bolezen v toliko, da se zagarantira humanitarnim fondom avtonomijo, izplačilo hranarine za vse dni v mesecu in soodločevanje pri nezgodnem zavarovanju. Minstrstvo saobraćaja kot delodajalec ne more vršiti istočasno nadzorne oblasti in biti višja instanca, ki naj rešuje pritožbe glasom statutov bolniškega fonda ter naj se nadzorna oblast prenese na ministrstvo socijalne politike;
7.	da se železniške delavce in profesijo-niste ter ostalo pomožno osobje uvrsti v članstvo pri borzah dela in delavski zbornici ter jim tako zagarantira za slučaj brezposelnosti brezposelno podporo;
8.	da se izmenjajo pravilniki o sporednih prinadležnostih in službeni obleki v toliko, da se delavstvu zagarantira za nočno delo nočno doklado in iste sporedne prinađ-ležnosti, kot jih vživajo nastavtienci, če vrše službo nastavljencev ter da se zagarantira delavstvu delovno obleko;
9.	da se delavce, ki že eno leto vrše stalno službo nastavljencev, nastavi po določbah zakona o državnem prometnem osob-ju, upoštevajoč službena leta, do nastavitve pa jim zagarantira iste prejemke kot nastavi jencem;
10.	da se delavstvu zagarantira in redno podeljuje letni dopust.
Konferenca se obrača do vseh merodajnih faktorjev s prošnjo, da bi posvetili delavskemu vprašanju posebno pažnjo ter pri reševanju tega vprašanja imeli v vidu, da je služba pomožnega osobja zelo odgovorna in fizično težka ter da je posledica nezadostnih plač padanje produkcije; istočasno s priznanjem kakih poviškov, odnosno regulacijo prejemkov nastavljencev, naj se vedno izvrši tudi regulacija delavskih plač.
Ker delavstvo že 10 let pričakuje zboljšanja svojega položaja ter je položaj delavstva nevzdržen, konferenca upravičeno pričakuje, da se bo ugodilo v polni meri upravičenim željam delavstva.
Radi spremembe delavskega pravilnika je konferenca k protipredlo-gwn sprejela sledeče spremno pismo:
Železničarska delegatska konferenca, ki se je vršila v Celju dne 3. avg. 1930 in na kateri je bilo zastopanih 7 železničarskih organizacij ter železničarji brez razlike kategorij iz vseh oblastnih direkcij, je po razpravi o novouveljavljenem pravilniku o pomožnem osobju državnih prometnih naprav ugotovila, da se z delavskim pravilnikom ni ugodilo upravičenim željami železniških delavcev in profesijonistov, nadalje, da je ta pravilnik v marsikaterih odločbah nejasen ter so1 s posameznimi odredbami tega pravilnika delavstvu odvzete nekatere dosedanje pravice. Enako s tem pravilnikom ni rešeno materijalno vprašanje, ker se delavske plače, ki so že 7 let vedno na isti višini, odnosno so bile tekom zadnjih treh let še zmanjšane, nezadostne ter celo nižje od sedanjih. V delavskem pravilniku tudi niso upoštevane vse določbe zakona o zaščiti delavcev, omejen je delokrog delavskih zaupnikov, izločene so inspekcije dela ter je vsled tega v vseh teh vprašanjih nujno potrebna korektura delavskega pravilnika. Ena najslabših strani delavskega pravilnika pa je odločba, da se bodo delavske plače poviševale le v izmeri dovoljenega budžeta ter končno, da se je določila starostna doba za dosego polne penzije na najmanj 39 službenih let in je s temi vsem delavcem odvzeta možnost doseči in uživati polno penzijo. Naknadno vplačilo visokih prispevkov za pokojninski zavod bo onemogočilo pretežni večini delavstva — zlasti vsem delavcem z 20 in več službenimi leti — okoristiti se z določbami pokojninskega zavoda. Istočasno, ko pravilnik ne predvideva nikakega povišanja delavskih plač, pa uvaja občutno znižanje po najmanj Din 80.— do 150.— mesečno s tem, da zahteva dvojno vplačilo pokojninskih prejemkov. Z upeljava-njem: brezplačnih dopustov in možnostjo zniževanja delovnega časa je izigrana stalnost delavstva, z upeljavo povečanih plač pa se zopet odpira široka pot protekciji. Končno je za delavstvo- nezadovoljujoče rešeno disciplinsko vprašanje, ker prepušča izrekanje disciplinske kazni le eni osebi — predpostavljenemu — ter ne omogoča nikakega zagovornika.
Kljub vsem tem ugotovitvam slabih strani delavskega pravilnika pa je konferenca pravilnik sprejela na znanje s pripombo, da naj služi kot baza za definitivno ureditev položaja železniškega pomožnega osobja. Konferenca se obrača do g. mnistra saobraćaja s prošnjo, da bi z naknadno veljavnostjo od 1. julija 1930 zamenjal sedanji pravilnik o pomožnem osobju z zakonom o pomožnem osobju, pri čemur naj bi se upoštevali priloženi proti-predlogi ter naj bi zakon baziral na sledečih principih:
1,	Zakon o pomožnem osobju naj upošteva vse določbe zakona o zaščiti delav-
cev, navodil o volitvi delavskih zaupnikov, prizna naj delavstvu koalicijsko pravico in pravico intervencij, dovoli delavstvu včla-njenje v delavskih zbornicah in borzah dela.
2.	Kot baza za delavske plače naj služi faktična potreba delavca, t. j. eksistenčni minimum ter naj se zasigura avtomatično povišanje plač, za delo izven domicilne postaje pa naj se plača še trošarina.
3.	Zagarantira naj se osemurni delavnik, stalnost osobja ter naj se ukine brezplačne dopuste in možnost znižavanja delovnega časa obenem z znižanjem piače.
4.	Zagarantira naj se stalnost in sprejemanje v penzijski fond po dosedanjih predpisih, t. j. po enem letu službe in pravico do polne penzije po istih službenih letih kot so predvideni za nastavljeno osobje. Uprava penzijskega fonda naj bo paritetna in naj se vse dosedanje člane fondov prevede v novi penzijski fond brez naknadnih doplačil, zakar naj se uporabi premoženje dosedanjih fondov.
5.	Delavstvu naj se zasigura delovno obleko ter sporedne prinadležnosti, onim pa, ki vrše službo nastavljencev, naj se najkasneje v roku treh let zasigura nastavitev.
6.	Uvede naj se paritetne disciplinske komisije.
Detajlne protipredloge za delavski pravilnik priobčimo posebej.
Za tem se je prešlo na drugo točko dnevnega reda ter je g. Vajda referira! o novouveljavljenem pravilniku o voznih ugodnostih, s katerim se je sicer zopet povrnilo delavstvu stare vozne ugodnosti, na drugi strani pa se je občutno oškodovalo vse železničarje s tem, da se je vsem upokojencem odvzelo pravico do neomejenega števila režijskih voženj ter dovolilo le 12 režijskih voženj letno. Enako so deloma prikrajšani tudi delavci, ki bi po novem dobili legitimacije šele po treh; letih, medtem; ko so jih dosedaj dobivali že po enem letu. Referent je povdaril, da je zahteva vseh železničarjev brez razlike kategorij in organizacij, da naj se upokojencem vedno zasigura vsaj iste vozne ugodnosti, ki so jih uživali kot aktivni do časa upokojitve. Nimamo pa železničarji nič proti temu, da se proti onim, ki bi vozne ugodnosti izrabljali v dobičkarske svrhe, nastopi in jih kaznuje z odvzemomi voznih ugodnosti; krivično pa je, da bi se za prestopek poedincev kaznovalo z reduciranjem voznih ugodnosti deset-tisočei poštenih železničarjev, kateri so ravno vsled voznih ugodnosti tekom 30 letne aktivne službe dobivali nižje prejemke.
V debati se je oglasil zastopnik j upokojencev g. Marn, dalje s. Bahun ; in s. Stanko, ki so vsi povdarjali te-! žek položaj železniških upokojencev ^ ter primerjali vozne ugodnosti pri i nas z voznimi ugodnostmi v inozem-I šivu. Posebno se je povdarilo stali-j šče bivših južno-železničarjev, ka-I terim se dosedanjih voznih ugodnosti sploh ne more odvzeti ter potrebo, da se odobri vozne ugodnosti tudi vsemi adoptiranim otrokom in delavstvu tudi po eno prosto vozovnico za inozemstvo.
K tej točki je bila sprejeta sledeča resolucija:
Delegatska železničarska konferenca, ki j se je vršila dne 3. avgusta 1930 v Celju ; in na kateri so prisostvovali delegati 7 že-I lezničarskih strokovnih organizacij, ki so j zastopali vse kategorije železniških delavcev, uslužbencev in upokojencev po referatu in razpravi o novem pravilniku o voznih ugodnostih
konstatira:
1.	da se je z novim pravilnikom o voznih ugodnostih zopet povrnilo stare vozne ugodnosti delavskemu osobju, kar vzame konferenca z zadovoljstvom1 na znanje;
2.	da pa je z novim: pravilnikom o
voznih ugodnostih občutno oškodovano vse upokojeno železničarsko osobje — nastav-ijenci, delavci ter njih družinski člani, ker se jim je z novim- pravilnikom odvzelo pravico do poljubnega števila režijskih voženj letno;
3.	da se je v novem pravilniku sicer odobrilo vozne ugodnosti pozakonjenim otrokom in pastorkom, ni pa se dalo voznih ugodnosti adoptiranim otrokom', ki imajo že po občemi državljanskem zakoniku več pravic kot pastorki ter imajo njih starši do njih vse obveznosti kakor do zakonskih otrok;
4.	da se je delavstvu, ki je doslej imelo pravico' do režijske vožnje že po enem letu, to pravico odvzelo in podaljšalo čakalno dobo na tri leta.
Na podlagi prednavedenih ugotovitev se konferenca obrača do Ministarstva saobraćaja s prošnjo, da se čimpreje pristopi
k izmenjavi pravilnika o voznih ugodnostih ; ter
predlaga:
1.	da se novi pravilnik o voznih ugodnostih izmenja v toliko, da se vsem upokojencem, ki so bili upokojeni s polnimi službenimi ieti, dalje vsled bolezni, ter vsem delavcem, ki so na železnici služili 30 let, odnosnoi bili upokojeni vsled bolezni ali nezgode, prizna iste vozne ugodnosti, ki so jih uživali ob času upokojitve, t. j. sedaj ukoričene legitimacije s pravico do poljubnega števila režijskih voženj;
2.	da se legitimacije pripozna tudi milo-ščinarjem in rentnikom ter onim železni-
j škim delavcem, ki niso bili člani fonda, pa so služiii na železnici 30 let, odnosno jim je služba, prestala vsled bolezni in so tedaj imeli najmanj 15 let službe;
3.	da se odobri vozne ugodnosti tudi adoptiranim otrokom;
4.	da se delavcem in pomožnemu osobju po enem letu službe izstavi listne legitimacije s pravico do mesečno 4 režijskih voženj ter se po treh letih službe te legitimacije izmenja z ukoričenimi in odobri tudi delavcem in upokojencem po eno prosto vozovnico letno za inozemstvo;
5.	da se, v kolikor je pravilnik nejasen, tolmači vedno v korist osobju ter da se pod izrazom »uslužbenec« razume vedno tudi delavca in prafesijonista.
Konferenca povdarja, da nekatere sedanje določbe zlasti glede upokojencev kršijo proglas g. ministra saobraćaja Pov. br. 3 od 1. septembra 1923, v katerem se je južno-železničarjem zasiguralo vse dotedanje pravice, kar jim je zasigural tudi rimski akord ter imajo južno-žeiezniški upokojenci na podlagi določb iz leta 3923 pravice do neomejenega števila režijskih voženj.
Referat o spremembi zakona o - državnem prometnem osobju; je podal, ker je bil referent od UŽČ zadržan, s. Stanko, ki je povdarjal, da s sedaj uveljavljeno spremembo zakona, ko se je vpeljalo službene doklade, ni pretežna večina železničarjev nič pridobila, zlasti še, ker se je vsemu eksekutivnemu osobju ukinilo eksekutivno doklado. Spremembo zakona zahtevajo železničarji že od onega dne, ko je bil zakon leta 1923 sploh uveljavljen ter je nujno potrebno, da se popravi velika krivica, ki se je zgodila edino železničarjem z uvedbo čl. 127 finančnega zakona iz leta 1926/27 ter nato s tolmačenjem nejasnih določb zakona v neprilog onim, ki so bili nastavljeni po letu 1923 in ki izgube sedaj vsa prejšnja službena leta za napredovanje. Enako je nujno potrebna izmenjava zakona o pridobitvi pravice do penzije, ker. se železniški nastavljene! rekrutirajo nad 90% iz vrst železniških delavcev ter se jim mora tudi služba delavca vračunati za penzijo. Povdaril je zlasti potrebo, da se uvede tudi na železnicah soodločevanje osobja, t. j. da se zopet oživotvori personalne komisije po zgledu naprednejših držav.
K tej točki je bila sprejeta sledeča resolucija:
Železničarska delegatska konferenca, ki se je vršila ob prisotnosti delegatov 7 železničarskih organizacij iz vseh oblastnih direkcij dne 3. avg. 1930 v Celju, je razpravljala o z naknadno veljavnostjo od 1. aprila 1930 uveljavljeni izmenjavi zakona o državnem; prometnem osobju ter po vsestranski diskusiji
konstatira:
1.	s sedaj uveljavljeno izmenjavo zakona o državnem' prometnem osobju je zelo prizadeto vse nižje železničarsko osobje, zlasti vsi uradniki II. kategorije, tretje in nižjih grup ter vsi uradniki III. kategorije, zvaničniki in služitelji, katerim izmenjava zakona ni prinesla nobenega poboljšanja plač, pač pa je ukinila eksekutivno doklado;
2.	naravnost zapostavljeno pa je admi-! nistrativno in pisarniško osobje v centralah in posameznih službenih edinicah, katerim. se ni pripoznalo nikake službene doklade, dasi morajo vršiti za upravo zelo odgovorna administrativna, računska in blagajniška dela, ki zahtevajo največje pazljivosti in kjer to osobje upravi z vestnim delom prihrani občutne izgube:
i 3. popolnoma se je prezrlo tisoče in tisoče onih delavcev, ki vrše službo nastav-Ijencev ob nizkih delavskih plačah ter jih železniška uprava vsled pomanjkanja kredita ne more nastaviti. To osobje je zapostavljeno pri službeni obleki, voznih ugodnostih, draginjskih dokladah, ki jih ne dobi za družino in sedaj se jim ni pripoznalo niti službene doklade;
4.	z izmenjavo zakona ta službena doklada tudi ni pripoznana vsem <inim, ki so bili prevedeni na novi zakon in po določbah novega zakona upokojeni;
5.	z izmenjavo zakona so bili izmenjani !e posamezni členi ter zboljšani prejemki le najvišjim uslužbencem I. in II. kategorije uradnikov, nerešeno pa je še vedno vprašanje splošne izmenjave zakona o državnem prometnem osobju, na katero polaga vse osobje največjo pažnjo.
Na podlagi gornjih konstatacij sklene delegatska konferenca obrniti se do g. ministra saobraćaja s sledečim1
predlogom za izmenjavo in dopolnitev zakona:
1.	da se ukine zadnji odstavek § 7 zakona o izmenjavi zakona o drž. prometnem osobju ter še nadalje izplačuje 20% ekse-kutivna doklada, ki je bila vsemu eksekutivnemu osobju priznana kot doklada za težjo in naporno službo na progi;
2.	da se novo vpeljana službena doklada uradnikov 1 9 poviša na višino uradnikov 1/8; na isto višino naj se poviša službena doklada uradnikom II/3 in H/4 ter II/5; uradnikom III. kategorije 1. in 2. skupine naj se da službena doklada Din 450.— mesečno, ostalim skunjnam III. kategorije ter zvaničnikoin 1/1 in 1/2 ter II/I pa Din 400.— mesečno, vsem ostalim uslužbencem pa po Din 350.— mesečno;
3.	službena doklada naj se izplača vsemu osobju brez razlike kategorij in zaposlenosti ter naj se prizna tudi delavcem, ki vrše službo nastavljencev;
4.	ta doklada naj se vračuna za penzijo vsem, ki so bili upokojeni po določbah zakona o državnem! prometnem osobju.
V zadevi izmenjave zakona o državnem prometnem osobju konferenca povdarja, da je to vprašanje zelo nujno ter apelira na g. ministra saobraćaja, da pred uveljavljenjem spremembe zakona skliče anketo’ zastopnikov železničarskih organizacij, zasliši njih mnenje ter ga pri izpre-membi upošteva.
Posebno povdarjamo nujno potrebo ukinitve položajnih plač ter uvedbe povišanih osnovnih plač z avtomatičnim napredovanjem, uvrstitev v posamezne kategorije, iz-vzemši uradniškega osobja I. in II. kategorije ter pisarniškega osobja le po strokovni izobrazbi ter uvedbo vsaj paritetnih disciplinskih komisij. Detajlne predloge za izmenjavo zakona so že predložile opetovano vse železničarske organizacije g, ministru saobraćaja ter delegatska konferenca pričakuje, da bodo ti predlogi tvorili osnovo za izdelavo novega zakona o državnem prometnem osobju.
Z izmenjavo zakona naj se tudi reši vprašanje starostnega zavarovanja, ustanovi avtonomen penzijski fond ter zboljša položaj staroupokojencev.
S tenr je konferenca izvršila svoje delo. Deputacija združenih železničarskih organizacij bo vse zaključke predala g. ministru saobraćaja. — Veličasten potek tega zborovanja je napravil na vse navzoče in tudi v javnosti globok vtis. Nad 500 železničarjev je žrtvovalo svoj prosti čas, žrtvovali so težko prisluženi denar (vsi delegati so prišli na konferenco na lastne stroške), samo da so prišli na konferenco, da so na konferenci sodelovali, predlagali in sklepali o predlogih za zboljšanje položaja železničarjev.
Delegati vseh organizacij so se razšli z zavestjo, da le enotno, skupno delo vseh železničarjev more roditi uspeh in da le v enotnosti je moč. Vsem od srca je prišel vzklik, s katerimi je bila zaključena konferenca:
Živela federacija železničarskih strokovnih organizacij! Na delo za čimprejšnjo združenje vseh razcepljenih sil v enotno strokovno organizacijo!

ij Letos bodo še lepše knjige- Vsak čitatelj j? „Delavske Politike“ naj bo član „Cankarjeve družbe“, i ki je naš ponos. S tem pokaže tudi svojo zavednost.
15% doklada se raiuna za penzijo, že imaš ie nad 31 let in 6 mesecev vračunljive službe.
Pred leti je bila upeljana praksa, da je direkcija priznala 15% doklado za penzijo le, če si imel 32 let efektivne ali 26 let eksekutivne službe ter eksekutive ni hotela preračunati v neeksekutivo. Naš savez je potem v sličnem slučaju sestavil pritožbo na državni svet (Kompoš) in državni svet je razsodil, da se ima ekseku-tivna služba preračunati v neekse-kutivno in ako tako preračunana skupna služba znaša 32 let, se 15% doklada zaračuna tudi za penzijo.
Sedaj pa so se pripetili slučaji, da direkcija uslužbencem, katerim je manjkalo le po par mesecev (od 1—5 mesecev) do 32 let, ni priznala 15% doklade za penzijo, čeprav čl. 126 zakona o drž. prom. osobju jasno odreja, da se vsaka začeta polovica leta računa za penzijo kot cela. Da se tudi tu doseže tolmačenje zakona v prid osobju, smo v takem slučaju (Kovač J.) vložili tožbo na državni svet, ki je sedaj izdal sledečo razsodbo:
Državni Savet Kraljevine Jugoslavije
Br. 1149/29, 7. juna 1930. god. u Beogradu.
U ime Njegovog veličanstva Aleksandra L Kralja Jugoslavije Državni savet
U svom V. oideljenju, sastavljenom od savetnika: Arandjeloviča Živo jima, kao predsednika, Sagadina dr. Stevana, Haigjica Nu-ri Osmana, Vildoviča Antonija i Tomiča Svetozara, kao članova i referenta Davi-dovića Petra, uzeo je u razmatranje tužbu Kovača Jakoba čin, iz Lubljane podnetu iprotivu rešenja Direkcije železnica u Ljubljani od 31. V. 1928. god. Br. 6350 sto mu
prilikom regulis arija penzije nije priznato i računiato za penziju i povišica od 15% po čl. 29 Zakona o Državnom saobraćajnom psobljn.
Pošto je poručio tužbu, osporeno re-šemje i ostale akte, koji se na ovaj predmet oidlnoise, kao i od/govor Ministrov na tužbu, poslat pismom od 11. januiara 1929, god. Br.
549, Dr-ža/vni «avet je našao, da rešenje ne
može ostati u snazi sa sledečih razloga:
Odlukom opšte sednice Državnog sa-veta od 9. X. 1926. god. Br. 42.912 protumačen je čl. 50 Zakona o budget. dvanaest inam a za meisec august—novembar 1925. god., odnosno čl. 29 Zakona o Državnom saobraćajnom osoblju tako, da se i kod uračunavanja za penziju povišice od 15% započeto polgodje eiektivne službe ima računati kao celo.	, - .
Kako ie u ovom konkretnom slučaju tužiocu priznato eiektivne službe 31. god. i 11 meseci, što zaokruženo čini 32 god., kao i pravo na punu penziju, to mu je u smislu gore navedene odluke opšte sednice Državnog saveta trebalo i za penziju uračunati povišicu od 15%,
Sa izloženog i na osnovu čl. 17 i 34 Zakona o Državnom sa v c tu i Upravnim sudovima
presudjuje:
Da se rešenje poništi o čemu izvestiti obe parnične strane.
Taksu po zakonu ne plaća.
Predsednik V. odeljenja Državnog Saveta Živ, Arandjelović, 1. r.
Referent
P. Davidović, 1. r.
Na podlagi te razsodbe je jasno, da se mora 15% računati za penzijo vsem onim, ki imajo vsaj en dan več kot 31 in pol let službe priznane za penzijo.
ŽeleznISarJem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošije in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom Polagamo pažnjo na v tej številki našega tista priobčeni inserat tvrdke Wallet Ex-'Pres. Ljiuibliama. ___
Izplačilo 20% eksekutivne doklade.
Povodom izplačila novih službenih doklad je ljubljanska železniška direkcija brez vsake zakonite podlage odredila, da se mora pri izplačilu vsem eksekutivnim uslužbencem odtegniti za mesece april—julij 1930 tudi 20% eksekutivne doklade. Ostale direkcije so tu postopale v smislu zakona ter že izplačane 20% eksekutivne doklade niso odtegnile.
Zakon o^ izmenjavi zakona o drž. prom. osobju namreč jasno predvi-
Važno za železničarje.
deva, da pripadajo nove službene doklade od 1. aprila 1930 ter je ta
datum naveden v zakonu, medtem ko v čl. 7 istega zakona le predvideva: »Isto tako se ukinja dodatek 20% osnovne in položajne plače, predviden s čl. 26 zakona o drž. pom. osobju.
Po vsej dosedanji praksi je jasno, da se more 20% dodatek ukinit šele z dnem ko je stopil zakon v veljavo, t. j. ko je bil objavljen v službenih novinah in se torej za pretekel čas ne more 20% doklado naknadno ukiniti. Enako obstoji tudi rešenje glavne kontrole od 12. II. 1929, s katerim je glavna kontrola odločila, da državni uslužbenci v slučaju, da se rešenja o njih postavitvi itd. razveljavijo, že prejetih prejemkov ne vrnejo državni blagajni, ker so bila dotična rešenja tedaj, ko so vršili službo, v veljavi. Na vsak način se mora ta odlok upoštevati tudi pri zakonu samem ter je dolžnost ljubljanske železniške direkcije, da že odtegnjeno eksekutivno doklado vsem eksekutivnim uslužbencem s 1. septembrom 1930 povrne. Tozadevno je naš savez predložil direkciji motivirano predstavko.
Sveže, najfinejše norveško
ribjeiol|e
iz lekarne Dr. G. PICCO-Ll-ja v LJUBLJANI se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Še enkrat „kuluk”.
Že v zadnji številki smo objavili naše tolmačenje okrožnice o kuluku in se postavili na stališče, da Ministarstvo saobraćaja sploh ni bilo opravičeno predpisati odtegnitev kuluka. Po zakonu o samoupravnih cestah se odškodnina za osebno delo za vzdrževanje in popravljanje cest predpiše le v kolikor ne bi mogla ta dela izvršiti samoupravna telesa iz svojih denarnih sredstev. § 71 istega zakona direktno odreja, da sme minister za zgradbe ono oblast, ki je zgradila svoje ceste ali če vzdržuje obstoječe ceste v pravilnem stanju iz rednih sredstev, jo oprostiti uporabe ljudskega dela.
Iz teh določb je jasno, da se ne sme vseh banovin v državi tretirati enako in se ne more predpisati odškodnine za ljudsko delo kar pavšalno vsem državnim nameščencem, marveč se ima predpis izvršiti na podlagi predlogov banovin.
Ljubljanska železniška direkcija je odtegnila odškodnino za kuluk tudi vsem zvaničnikom in služiteljem, delavnica Maribor in Ptuj pa tudi vsem delavcem in to v protislovju z jasnimi odredbami § 38 zasona o samoupravnih cestah, ki odreja, da plačajo odškodnino za osebno delo v denarju in sicer v znesku tridnevne plače le vsi državni, banovinski in občinski uradniki, ne navaja pa nikjer zvaničnikov, služiteljev in delavstva.
Naš savez je z ozirom na jasne določbe zakona vložil v treh slučajih pritožbe proti odtegnitvi, da dobimo tako principijelna tolmačenja, da se v bodoče ne bo ta odškodnina več odtegovala in že odtegnjena, pa da se povrne.
Deputacija našega saveza, ki se mudi te dni v Beogradu, bo na merodajnih mestih še osebno intervenirala, da se čimpreje izposluje tolmačenje zakona o samoupravnih cestah ter že odtegnjeni kuluk povrne.
Ka Je s službenimi dokladami?
Ljubljanska železniška direkcija je te dni izplačala nove službene doklade, in sicer samo onim, ki so bili dne 1. julija 1930 še v staležu, ni pa zaračunala teh doklad za mesec avgust, dasi so zapadle že s 1. avgustom. Okrožnica direkcije, ki govori o službenih dokladah veli, da bo za-
računavanje doklad za avgust in sledeče mesece določila direkcija s posebnim razpisom.
Sedaj pa se čuje iz dobro informiranih strani, da je pri izplačilu teh doklad nastopite**velika,,_oyira od strani glavne kontrole z ozirom na § 8 izmenjave zakona, ki odreja, da se bo službena doklada izplačevala v breme doseženih prihrankov pri vseh kreditih, odobrenih za osebne izdatke in iz doseženih presežkov dohodkov, določenih po budžetu za leto 1930/31.
Ta člen prav za prav ovira redno izplačilo službene doklade, ker se presežkov dohodkov letošnjega bud-žetnega leta pač ne more določiti pred koncem budžetnega leta. Enako se da seveda različno tolmačiti določbo glede »doseženih prihrankov pri kreditih«.
Da se odstrani zavlačevanje izplačila teh doklad in za bodoče osobju zasiguia redno izplačilo službene doklade, se je naš savez obrnil s posebno predstavko na ministra saobraćaja, da izposluje začasno odobrenje, da se te doklade izplačujejo v breme rednih kreditov za osebne izdatke, medtem pa se zakon v § 8 izmenja, da odpade gornja omejitev.
Kal pripada delavcem, ki vrše službo nastavljencev?
V sredini junija je izšel novi pravilnik za delavce, ki predvideva v § 7, da dnevničarji, ki vrše službo eksekutivnih uslužbencev, dobe doklado za težjo in naporno službo v izmeri 20% svoje dnevnice analogno čl. 26 zakona — s to omejitvijo, da ta znesek ne sme biti večji od doklade, ki bi jo prejema1, če bi bil že nastavljen.
Par dni za de'avskim pravilnikom pa je izšla sprememba zakona o državnem prometnem osobju, ki pa ukinja izplačevanje 20% eksekutivne doklade za nastavljence. Vsled tega je nastal nejasen položaj, kaj delavcem sploh pripada in ali pripada onim delavcem, ki vrše eksekutivno službo 20% doklada, ali morebiti pripada vsem delavcem, ki vrše službo nastavljencev, kaka doklada.
Kakor smo doznali, je ljubljanska železniška direkcija že vprašala za tolmačenje, med tem pa so nekatere postaje že avtomatično ukinile delavcem 20% eksekutivno doklado, kar je po pravici zbudilo med prizadetim delavstvom upravičeno nezadovoljstvo.
Na vsak način pripada sedaj, ko je eksekutivna doklada za nastavljence ukinjena, po § 7 delavskega pravilnika delavcem, ki vrše službo eksekutivnih nastavljencev celih 20% njihovih plač kot doklada.
Po zakonu o izmenjavah in dopolnitvah zakona o državnem prometnem osobju § 3 pa pripadajo službene doklade vsem »uslužbencem državnih prometnih naprav« iz-vzemši administrativnega in računskega osobja. Po čl. 6 zakona pa se uslužbenci državnih prometnih naprav dele na uradnike, zvaničnike, služitelje in pomožno osobje ter je edino pravilno tolmačenje, da pripadaj službena doklada tudi vsem delavcem, ki vrše službo nastavljencev. V kolikor se torej namerava eksekutivna doklada tudi za delavce ukiniti, je edino duhu zakona odgovarjajoče, da se istočasno vsem delavcem, ki vrše službo nastavljencev začne izplačevati nova službena doklada one kategorije nastavljencev, katero službo vrše. Naš savez bo tozadevno s posebno deputacijo interveniral na merodajnih mestih, da se službena doklada tudi delavcem za-sigura.
OGLEJTE SI
bogato zalogo vseh vrst kuhinjske posode, razne svetiljke za železničarje in še drugo v to svrho spadajoče blago, pri tvrdki
Stanko FlorjanšU
Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Na naslov ljubljanske železniške direkcije.
Dne 23. julija je bil uveljavljen novi pravilnik o voznih ugodnostih, ki predvideva zopetno povrnitev starih voznih ugodnosti delavstvu, povečanja voznih 'ugodnosti za otroke, istočasno pa seveda tudi povišava režijske vozne cene. Ljubljanska železniška direkcija je takoj izdala odlok, da se morajo za režijske karte zaračunavati nove vozne cene, ni pa do danes še izdala odloka, da bi se delavci in njih družinski člani z listnimi legitimacijami lahko vozili poljubno in ne samo parkrat mesečno. Pričakujemo, da bo direkcija, ki je znala takoj izvesti odlok o povišanju voznih cen, tudi takoj izdala okrožnico, da se bo delavstvo lahko posluževalo režijske vožnje in vožnje z brzovlaki.
Tovarna
Jos. Reich
sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izvršitev.
Važnost obrtnonadaljevalnih šol.
Dodatno k v zadnjem Železničarju objavljenim odlokom o obrtno-na-daljevalnih šolah sporočamo, da spričevalo samo še ne zadostuje kot dokaz, da imate res šolsko izobrazbo, ki odgovarja dvem razredom srednjih šol, marveč morate zahtevati potom banske uprave, še potrdilo, da od vas dovršena obrtna šola res odgovarja tej izobrazbi.
Prošnje za to potrdilo je treba kolkovati s kolkom za Din 20.— in Din 5.—.
Predložitev dokumentov za prevedbo delavcev.
Delavci morajo dokumente za prevedbo predložiti čimpreje, da se prevedba ne bo zavlekla. Vse dokumente je predložiti v službenem jeziku (ako so torej dokumenti v tujem jeziku, jih morate .plrestaviti in dati overoviti uradnemu prevajalcu ter potrditi na sodniji) in vsakemu dokumentu je predložiti po en prepis.
Za prevedbo mora vsak predložiti krstni list zase in otroke, domovnico, šolsko spričevalo, nravstveno spričevalo, ki ne sme biti staro nad 6 mesecev, poročni list in vojaško ispravo, odnosno potrdilo o vojaški službi. Profesijonisti morajo predložiti še učna spričevala in potrdila o privatni službi, kdor pa je bil preje v kaki državni službi, pa tudi potrdilo o tej službi.
Vsa potrdila o železniškem službovanju pa mora izstaviti službena edinka sama. Vsi dokumenti so kolka prosti in prosite oblast, ki vam izstavlja dokumente, da napiše na nje sledeče besedilo: Ta listina je prosta kolkovine po čl. 6 tč. 9 zakona o taksah in se sme porabiti le za prevedbo; po delavskem pravilniku.
Kot kvalificirani delavci - profesijonisti se prevedejo vsi delavci, ki so se na dan prevedbe, to je dne 1. julija 1930 vodili v evidencah kot profesijonisti ter so vršili službo profesijonlstov.
Kot dokaz, da se je izučil obrti, se smatra:
Mojstrsko spričevalo, učno spričevalo, odnosno delavska knjižica. Ako je izgubil dokumente, velja potrdilo zadruge. Nadalje velja potrdilo železniške edinke, da se je izučil obrti na železnici, ali pa spričevaio-diploma železniške obrtne šole.
Ako profesijonist nima nobenega teh dokumentov, potem velja tudi potrdilo službene edinke, s katerim; se potrjuje, da je dotični delavec 1. julija bil zaposlen kot kvalificirani delavec in se je kot tak vodil v službenih evidencah.
Za določitev službenih let, odnosno vštetja privatne službe veljajo kot dokumenti sledeče listine:
potrdilo državnega urada, delavska knjiga, odnosno izjava, ki jo podpišejo trije po službenih letih starejši delavci ali dva nastavljenca in v kateri navedejo, koliko časa je bili v službi. Za privatno službo pa je treba predložiti potrdilo o privatni službi na podlagi pismene izjave mojstra, ki mora biti potrjena od zadruge ali izjavo dveh prič; ta potrdila pa mora overoviti pristojni državni urad, zadruga ali obrtna zbornica.


■ "v ■
CITflJTE„DELflVSKO POLITIKO




im
«OflROtfi SE x
• ” * ;




jricQ R I B O R
I POSTIH PREDPLM
'V
Kongres strokovne internacionale.
Važni štokholmski skleni.
Vse, kar se je do danes v posameznih državah ali mednarodno storilo koristnega za delavstvo, za delavski razred, je izključno sad združenih sil delavcev v zadnjih petdesetih letih. Ako si hoče ohraniti vse pridobitve od početka modernega delavskega gibanja, se morajo delavci na vseh linijah združiti. S povečano samozavestjo in s povečano močjo morajo organizacije vplivati na razmere v svoji državi.
Delavci se združujejo po posameznih državah, da varujejo svoje delovne pogoje ter vplivajo na delodajalce in državno politiko. Preko državnih mej pa se delavci združujejo mednarodno. Taka združenja pomenijo veliko nepremagljivo silo.
V amsterdamski strokovni inter-nacijonali je včlanjenih okoli štirinajst milijonov strokovno organiziranih delavcev.
Od dne 7. do 11. julija se je vršil v Štokholmu peti kongres te strokovne internacijonale, ki je potekel dostojanstveno in ima vse znake zamisli za novi svet.
Povojne težkoče in krize v stro-kovnem pokretu so premagane in strokovni pokret se je povsod konsolidiral ter zadnja leta tudi vzdr-žema napreduje.
Povečanje strokovnih organizacij pa prinaša organizacijam širši delokrog. Strokovne organizacije se ne bavijo več samo z izboljšavanjem mezd in delovnih pogojev, marveč tudi z vprašanji gospodarske nravi, z mehanizacijo podjetništva in industrije, ki ne pozna več državnih mej, nego razteza svoj vpliv in moč mednarodno nad vsemi pridobitnimi panogami. Strokovne organizacije so na tak način primorane, da se bavijo intenzivno s problemi tega razvoja im vodstva gospodarstva, kar vse je v tesni zvezi z mezdami, delovnimi pogoji in delovnim časom:. Gospodarski problemi so bili glavni predmet posvetovanja petega štok-holmskega strokovnega kongresa. Pomen problema je seveda težko obrazložiti v kratkem' poročilu.
Danes objavljamo vsebino resolucij kongresa, ki začrtava jo dovolj jasno smer strokovnih organizacij vsega sveta.
Resolucija
o socijalno-političnem programu internacijonale
pravi:
1.	Delavci imajo pravico do popolne zaščite proti socijalni nevarnosti, ki preti njih eksistenci in obstanku njih rodbin. Ob sedanjih razmerah se more ta zaščita najbolj nu-
diti z obveznim socijalnim zavarovanj emi.
2.	Sredstva za izvedbo zavarovanja se morajo zbirati iz prispevkov delodajalcev, zavarovancev in dotacij javnih oblasti. Stroški za zavarovanje, ki nastanejo zaradi profe-sijonalne nevarnosti (nezgode in poklicne bolezni) se morajo pokrivati izključno s prispevki delodajalcev.
3.	Izplačila, ki jih nudijo zavarovalni zavodi, morajo imeti trojen namen: a) dajati največje materijalno nadomestilo delavcu za izgubo na zaslužku, ki nastane zaradi izgube dela ali nesposobnosti za delo; b) povrniti mu njegovo zdravje in njegove sposobnosti za delo s primerno zdravniško nego in nudenjem potrebnih lekarniških sredstev; c) varovati delavca pred nezgodo pri delu.
4.	Socijalno zavarovanje morajo upravljati samostojne korporacije, ki stoje pod nadzorstvom države, toda jih morajo voditi predstavniki vseh na zavarovanju interesiranih.
Resolucija o razorožitvi in miru
zahteva:
1.	Neodložljiva omejitev in zmanjšanje oborožene sile. Čimprej mora Društvo narodov sklicati splošno konferenco za razorožitev, da sklene konvencijo o splošni omejitvi oboroževanja.
2.	Mednarodno kontrolo nad privatnim izdelovanjem orožja in trgovanjem: z njim1, nad municijo in ostalimi vojnimi potrebščinami. Z brošurami, plakati, članki in zborovanji je vodiit energično akcijo proti kapitalistom, ki se bavijo z izdelovanjem im razpečavanjem vojnega materijala, da se s tem odVrne nevarnost, s katero grozi moč tega kapitala, da se s te strani zatre odpor, ki ogroža svetovni mir.
3.	Ustanovi naj se arbitražna sodišča. Pospešiti je treba akcije delavcev po vseh državah s ciljem, da vlade ratificirajo obstoječe pogodbe posameznih držav.
Resolucija o strokovnem gibanju po državah brez demokracije
zahteva:
Da naj se podpre žrtve mednarodne reakcije v državah, kjer se preganja gibanje svobodnih strokovnih organizacij. Ohrani naj se naj-ožji stik s strokovnimi organizacijami in strokovnimi voditelji v deželah, ki so izpostavljene tiraniji. Z namenom, da se borba proti tiraniji okrepi in razširi, treba najožje sodelovati s socijalističnimi delavskimi strankami ter razviti največjo propagando proti nasilju in samovolji tiranije.
(Nadaljevanje sledi.)
Zvezarjem res ni mogoče ustreči.
Zvezarjem' res ni mogoče ustreči.
Ko smo zadnjič pripravljali skupen nastop vseh železničarskih organizacij, je bila povabljena za sodelovanje tudi zveza potom: g. Der-žiča, kar zvezarji niso smatrali za zadostno in oficijelno ter so trdili, da se jih mora povabiti na naslov centralne uprave, ki je edina kompetentna za sklepanje.
Šli smo tedaj preko njih napadov in njih famozne okrožnice ter smo, ko sme pripravljali splošno delavsko konferenco v Celju povabili na to konferenco tudi zvezarje in sicer z rekomandiranim pismom na naslov njihove centralne uprave. Med tem1 ko so se vse organizacije našemu vabilu odzvale, so zvezarji vztrajno molčali in sklicali lastno knoferenco na isti dan in uro v Ljubljano, da bi svojim1 članom- zavezali oči, češ, vidite, saj delamo za Vas. Mi imamo za predsednika samega
generalnega direktorja, v odboru visoke uradnike, zato bodo edino naši sklepi izvedeni, ostale organizacije pa naj delajo v Celju, kar hočejo. Mi pustimo zvezarjem njih načrte lepo na miru, zato se pa oni tem besneje zaganjajo v nas. V zadnji številki so zopet priobčili cel kup člankov — samih napadov na naš savez ter se čudimo, da se še dobi kak železničar, ki hoče to gnusno napadanje prebavljati in ne vrne takega razdiralnega in železničarjem: škodljivega lista. Opetovano pribijamo, da gremo in bomo šli tudi v bodoče preko napadov zvezarjev, apelirajoč na vse trezno misleče železničarje, da spregledajo, kam vodi tako blatenje in
Angelca
naznanja, da je prevzela vodstvo znane Lasa-nove gostilne v Kersnikovi ulici. Izborna vina, topla kuhinja, senčnat vrt.
Vabi vse stare znance in prijatelje
Angela Verče.
da se včlanijo v one organizacije, ki smatrajo za svojo prvo in edino nalogo: Delati za interese železničarjev. Kdor pa blati in napada, naj ostane sam. Mi prepuščamo zvezarjem, da pišejo v svojih časopisih o Amsterdamu in Rimu, prepuščamo jim, da začno pisati še o Londonu in Moskvi, zadeva njih lastnih članov pa je, da razsodijo, ali se s takimi bedastočami strinjajo.
LlknnjEinoMižensKeoDieke
18 Din
Moško, damsko garderobo najhitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da je kot nova
WalletExpms, Liniiliaiia, Stati tig Štev. 19
Državotvorni zvezarji
Zvezarji se v svojem časopisu zelo jeze na savez, ker je lansko leto zahteval, da se vprašanje nastav-
Ijencev ne rešuje z uredbo, marveč z zakonom ter je sedaj glede službenih doklad res izšel zakon. V svojem besnenju proti savezu so se zaleteli celo tako daleč, da svojo neomajno državotvornost dokumentirajo s sledečim vzklikom:
»Letos pozimi je nastopil (Savez) proti dokladam nastavljenemu osobju in zahteval zakon, če tudi vsak pameten človek ve, da pri obstoječih razmerah ni možno pričakovati zakona.« (Jug. Železničar št. 8 od 5. 8. 1930.) Ne vemo, kaj bodo dejali k tej konstataciji o »obstoječih razmerah, v katerih ni mogoče pričakovati zakona« oni, ki so kljub zvezarskemu afrontu zakon podpisali.
AJi pa vztrajamo kljub stališču zvezarjev še vedno na tem, da je treba vsa vprašanja železničarjev, zlasti pa delavsko vprašanje rešiti in urediti z zakonom in trdimo, da se tudi pri obstoječih razmerah dajo izdelati in uveljavili zakoni.
.	/-U' ■ ■ - ■C;-.; «■-
1 KORENE FRANJO j

Dne 27. VIL 1930 nas je zapustil sodrugov in borcev ter prvih funk-za vedno s. Korene Franc. Po kratki cionarjev delavskega pokreta. S. vsega dvodnevni bolezni je umrl Korene je bil do ujedinjenja pred-eden naših mlajših, a zato zavednih sednik Saveza Železničarjev v Za-
grebu, od ujedinjenja dalje pa predsednik oblastnega odbora Ujedinje-nega Saveza Železničarjev v Zagrebu ter član centralne uprave Saveza. Vršil je ves čas vse od železničarjev dodeljene mu funkcije, tako funkcijo delavskega zaupnika kot najvišje funkcije v upravi saveza z največjo požrtvovalnostjo, strašil se ni nobenih naporov, doprinašal je v delu težke žrtve, vse le za povzdigo železničarske organizacije, za poboljšanje položaja železničarjev. Kakor je energično nastopal proti onim, ki so kratili železničarske pravice, ena- I ko energično je nastopil vsikdar tudi |
proti vsakomur, ki je hotel rušiti organizirani železničarski pokret.
Naš savez je izgubil s mrtjo s. Korena enega svojih najboljših delavcev in voditeljev, katerega bo težko nadomestiti.
Naj bodo nam vsem pri delu vzgled vrline in požrtvovalnost pokojnega sodruga Korena; ohranimo mu trajen spomin ter se mu oddolžimo za njegovo delo z vztrajnim delom po njegovih direktivah na organiziranju vseh železničarjev.
Slava s. Korenu — borcu za že-I lezničarske pravice!
Razno.
Veliko letno prireditev
priredi v nedeljo, dne 24. avgusta t. 1. na Bellevue-ju v Ljubljani delavsko glasbeno društvo »Zarja«.
Na sporedu je srečolov, koncert, umetni ogenj in druge zabavne točke.
Igra polnoštevilna godba »Zarja« in »Jazz-band-Zarja«. Vstop prost! — Začetek ob 16. uri.
Železničarji, udeležite se te prireditve in podprite delavsko glasbeno društvo!
Zamenjava mesta.
Strojni ključavničar iz delavnice drž. žel. v Zagrebu želi zamenjati
svoje mesto z enim ključavničarjem iz delavnice Maribor.
Kdor bi reflektiral na zamenjavo, naj se javi na naslov: Grabar Franjo, radiona drž. žel. Zagreb.
Prepričajte
se,
da kupite vse manufakturno blago najcenejše in najboljše pri tvrdki
Ivan Krošelj
Kette Murnova «.15 in Zaloška cesta št. 8
Tiska: Ljudska tiskarna d. ’d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.