Poštnina platana V gotovini____ Leto LXH1., št. 57» V Ljubljani, v ponedeljek 10. marca 1930 Cena Din i.— Izhaja vsak dan popoldne, izvzemSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. >Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske števUke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126._ MACDONALD O LONDONSKI KONFERENCI Macdonald napoveduje« da se bo na pomorski razorožit veni konferenci dosegel sporazum med vsemi velesilami — Poset Brianda pri Stimsonu in Macdonaldu — Optimizem v francoskih krogih London, 10. marca. Snoči je v Che-quersu govoril min. predsednik Macdonald po radiu o pomors/ki razo rožitv eni konferenci. Njegov govor je bil namenjen predvsem ameriški javnosti. Macdonald je v svojih izvajanih naglasi!, da so nepričakovani dogodki zakasnfti delo konference za cele tri tedne, kar je dalo povod za razne vznemirljive vesti. Med rtem premorom so strokov-irtfaki nadaljevali svoje delo in razčistili marsikatera vprašanja, ki so ovirala normalen potek konference. Kljub temu, da se je v lem času trdo delalo, se tu; naredila nrtii desetina tega, kar bi se storilo. Če bi bila konferenca v nevarnosti, da se razbije. V Sain Jameski -palači niso nikdar inisltli na polom konference, ki razpravlja sedaj o aktualnem programu. Doslej še ni naletela na take težkoče, ki bi brle nepremostljive. Tehnični strokovnjaki ne bodo mnogo ovirali. Zadnjo in odločilno besedo imajo državniki in ti so trdno odločeni, da dosežejo sporazum. Sporazum se bo sklenil z vsemi državami, zastopanimi na konferenci. Ce se bo 'kdaj čulo, je nadaljeval Macdonald. da se borimo s težkočami, ne mislite, da smo obupali, pač pa bodite raje mnenja, da iščemo izhod iz težakih vprašanj. Ne bomo odnehali, dokler ne bomo popolnoma izčrpali našega potrpljenja. Do tega je pa še dolga pot. Nato je Macdonald omenil v svojem govoru poročilo, ki je bilo izdano ob njegovem poseru v Ameriki in ki pravi, da bodo Zedinjene države in Anglija kljub svojim različnim stališčem delali z vsemi silami na to, da se ohrani in zagotovi svetovni mir. Macdonald je nadaljeval, da bodo Zedinjene države ostale zveste tej politiki in da ne bodo sklepale vojaškin zvez. temveč skušale sklenirti pomorski dogovor, ki bo omogočil omejitev gradbenih programov na najmanjšo mero. Dodal je, da sta ameriška in angleška delegacija na najboljši poti, da rešita vsa medsebojna sporna vprašanja in da skupno z drugimi velesilami skleneta dogovor, ki naj zmanjša gradbene programe, odpravi tekmovanje in ustvari ravnotežje sil, kar bo pomirilo narode in omogočilo nad al jn o razorožitev. London, 10. marca. Zunanji minister Henderson je bil snoči gost francoske OE vlak ponesrečil v Grčiji Z vlakom se je vračal v Ženevo Albert Thomas, ki pa je ostal nepoškodovan — En železničar ubit, 3 osebe težko, 5 pa lahko ranjenih Atene, 10. marca. Sooči se je ponesrečil Orljent-express, s katerim se je vračal iz Aten v Ženevo predsednik mednarodnega urada za delo Albert Thomas. Iz še nepojasnjenega vzroka je ekspresni vlak na odprti progi med postajama Snrfaka in Cianokladi skočil s tira. Lokomotiva, tender in prvi osebni vagon so se prevrnili. Lokomotiva se je zarila globoko v zemljo, vagoni pa so se skoraj popolnoma razbiti. Nek] železničar je ubit, strojevodja, neka ženska in nek policijski uradnik, ki so bili v prvem vagonu, so smrtnonevarno, pet drugih potnikov pa lažje ranjenih. Albert Thomas, ki se je vozil v srednjem vagonu, je ostal nepoškodovan. Proga v daljavi 50 m le popolnoma razrušena In je zaenkrat vsak promet nemogoč. Zaradi teže lokomotive je delo na odstranitvi razvalin ponesrečenega vlaka zelo težavno. Ranjence in potnike ponesrečenega vlaka so prepeljali v Lamio. Škodo cenijo na več milijonov. O vzroku nesreče krožijo različne verzije. Najbolj verjetno se zdi, da gre za političen atentat Možnost novih volitev v Nemčiji Skrajno poostren notranje-političnl položaj v Nemčiji — Ako ne pride zaradi Youngovega načrta med strankami do sporazuma, je vladna kriza neizogibna Berlin, 10. marca. Po mnenju parlamentarnih krogov 6e je poli ti eni položaj tekom včerajšnjega dne skrajno poostril. Popoldanska pogajanja državnega kan cel a rja dr. Mul lerja z voditelji vladnih strank niso dovedl.i do nikakega rezultata. Vladne stranke vztrajajo na svojem stališču. Vlada je na svojem 6nočnem posvetovanju sklenila, da pusti stranicam še današnji dan za pogajanja, zaradi česar je bilo za danes določeno glasovanje o sprejetju Youngovega načrta odgođeno na jirtri. V razgovoru z voditelji stran]; je kancelar dr. Muller izjavil, da se vlada ne bo več ozirala na stališče posameznih strank ter da mora jutri pasti odločitev o Youngovem načrtu. V sredo namerava vlada predložiti parlamentu že takozvani sanacijski zakon. Glede na to, da med strankami bržkone ne bo prišlo do sporazuma, je vladna kriza neizogibna. V zvezi s tem se v političnih krogih mnogo razpravlja o možnosti novih volitev, ki bi se vršile v pozni pomladi. Tudi kancelar dr. Muller je v svojih včerajšnjih razgovorih namignil voditeljem strank, da bo predlagal državnemu predsedniku razpust parlamenta in razpis novih volitev. Če bi ne bilo mogoče najti drugačne rešitve sedanje notranjepolitične krize. Katastrofa v južni Franciji Velika beda v opustošenih krajih južne Francije — Predsednik republike Doumergue in predsednik vlade Tardieu v poplavljenih krajih Pariz, 10. marca. Odbor, ki se je ustanovi na pobudo >Francosike banket in zveze francoskih listov za pomoč poplavljenoem južne Francije, je objavil nastopni poziv: Katastrofa brez primera je spravila Francijo v veliko žalost. Prostrano, bogato ozemlje južne Francije je postalo žrtev razbesne-le povodnji, ki je predrla nasipe, uničila mesta in vasi in sejala povsod smrt in razdejanje. Materijalno škodo trenutno ni mogoče preceniti, znaša pa na stotine milijonov frankov. Tudi število smrtnih žrtev je zelo veliko. V opustošenih krajih 6ta zavladali brezposelnost in neznanska beda. Pomoč je nujno potrebna. V poplavljeno ozemlje so takoj odšli predsednik republike, predsednik vlade in drugi dostojanstveniki. Parlament je takoj odobril prvo pomoč. Vlada bo predlagala poseben zakon, ki naj olajša ob- novo opustošenih krajev in nudi za to občinam primerna finančna sredstva. Toda vsa vladna pomoč je premajhna. Da se popravi ogromna škoda, je potrebno, da V6i Francozi brez razlike priskočijo na pomoč in pri-morejo težko prizadetim krajem južne Francije do novega življenja in razcvita. Toulouse, 10. larca. Tardieu je izjavil zastopnikom tiaka, da bo vse storil za omilje-nje težkega položaja v južni Franciji, ki spominja na vojna razdejanja. Vlada bo vse storila, da popravi gospodarsko stanje in prepreči brezposelnost. Paril, 10. marca. AA. Predsednik republike Doumergue in predsednik francoske vlade Tardieu sta se vrnila v Pariz po obhodu krajev v južni Franciji, ki so bili opustošeni od poplavne katastrofe. delegacije in je imel dote razgovor s francoskim zunanjim ministrom Brian-dom. s katerim se je potem odpeljal v Stamore, kjer sta posetila ameriškega državnika Stimsona. Včeraj je posetil Briand tudi ministrskega predsednika Macdonalda v Chequersu. kjer je ostal na obedu. Med gosti so bili razni drugi I člani francoske delegacije. Kakor poročajo, so državniki v glavnem razgovar-jali o političnih vprasarsjih, ki jih omenja francoska spomenica. Pariz, 10. marca. Tukajšnji politični krosi presojajo nekoliko bol optimistično potek pomorske razorožitvene konference v Londonu. Splošno naglašajo, da bo imela konferenca pozitivne rezultate, ker so vse države za to, da se na-daljme gradnje vojnih ladij ustavijo do t 1936. Konferenca bo uspela, čeprav ne bo sprejela francoskega predloga, naj se sklene splošni garancijski pakt. Ideja, ki so jo lansirali nekateri časopisi, nad Japonska, Anglija in Zedinjene države sklenejo separaten sporazum, ie vznemirila Francijo, ki se je že L 1927 prostovoljno odrekla zastopali v pripravljali razorožitve/ni komisiji v Ženevi. Kosta Jovanovic oproščen Beograd, 10. marca. Danes dopoldne je bila razglašena razsodba v procesu beograjske občine proti bivšemu beograjskemu podžupanu dr. Kosti Jova-noviču. ki je bil popolnoma oproščen. Sodišče ugotavlja v svojem izreku, da je le v enem primeru podana kleveta, ki pa jo je Ireba vzeti subjektivno, zaradi česar je obtoženca oprostita. Razsodba je izzvala v Beogradu veliko senzacijo. Minorescu o haaškem sporazumu Bukarešta, 10. marca. AA. Rador poroča: Minister za zunanje zadeve Mironeseu je včeraj predaval v sociološkem institutu o haaškem sporazumu. Naglašal je, da prinaša ta sporazum velike koristi Rumuniji. Govornik se je nato zahvalil velikim silam za podporo, ki so jo izkazali Rumuniji, in v tej zvezi omenjal tudi podporo Japonske, Portugalske in Belgije. Posebno hvalo je izrekel iskrenem sodelovanju Male antaute, ki je tudi pri tej priliki pokazala, da je činitelj miru v Evropi. Naposled se je Mironescu zahvalil predsedniku odbora za vzhodne reparacije francoskemu ministru Loucherju, ki je dosegel, da se je našla osnova za končno rešitev vzhodnih reparacij v Parizu. Bolgari proti verskemu preganjanju v Rusiji Sofija, 10. marca. Včeraj so bile po Bolgarski službe božje za vernike v Rusiji in proti njihovemu preganianju od sovjetskih oblasti. V mnogih krajih so bila protestna zborovanja proti boljševiškemu terorju. Na velikem shodu v Sofiji je govoril bivši komandant Sofiie rezervni general Laza-rov, ki je ostro obsodil grozodejstva ruskih komunistov. Sprejeta je bila resolucija, ki obsoja početje »Antikristov«, kakor te general Lazarov imenoval sedanje boljše viške oblastnike. (AA) Proglasitev zadnjega carja za svetnika Beograd, 10. marca. Včeraj se je vršilo v Lelkovcu zborovanje pravoslavnih, na katerem je bila sprejeta resolucija, s katero se naproša Sv. Sinod, naj proglasi zadnjega ruskega carja Nikola Romanova za svetnika, iker je bil najplemenitejši vladar in nafjveč ji zščitnik pravoslavne cerkve in slovanstva. Nogometni kongres Trst, 10. marca. Včeraj se je vršil tukaj nogometni kongres, ki so se ga udeležili zastopniki petih držav. Med drugim je bilo sklenjeno, da se prihodnja konferenca skliče za 13. april na Dunaju. Na njej bodo razpravljali o izpremembi pravil za mi-tropacoup. • Žalovanje za Taftom NVashington, io. marca. Zaradi smrti bivšega državnega predsednika VViPiama Tafta je rjredsedž. Kremžar se je prišel kopat ob pol 4. popoldne in mu je hoširik takoj pripravil kopel. Ker pa gosta še niti ob 5. nu bilo iz kopeli, se ie to zdelo lešniku sumljivo in je potrkal na vrata. IC«3r ni o;lo nobenega odziva, je pahnil ključ, ki je bil na notranji strani z nekim železnim predmetom ven in skušal potem odpreti vrata z drugim ključem, kar pa se mu ni posrečilo, ker so bila vrata zapahnjena. H'Sniku je bilo takoj jasno, da se je morala pripetiti usodna nesreča in »e nato končno udri s silo v kopalnico. V hdpu je puhnila v obraz vroča sopara, iz kopelne peči pa je švigal ogenj. V kadi ie klečal inž. Kremžar z obrazom v vodi. Bil je že mrtev. O dogodku je bdla takoj obveščena po-hcija, ki Je ugotovila naslednje: Inž. Kremžar je med kopanjem hotel najbrže izprazniti kad oziroma dolisi novo vodo. Odprl je zato plin in ga prižgal, pri v kopeli inž. Milan Kremžar, ker eksplodirala plinova cev tem pa pozabil odpreti cev za vodo. Plinova cev je nato vsled velike vročrine eksplodirala, na kar je plin pu.irul inž. Kremiarju v obraz in ga talko omamal, da se je onesvestil. Orna mrl je hipoma z glavo v vodo in se kmalu zadušil, ker nI bilo od nikoder poenoči. Pofcojni inž. Kremžar je bod po rodu Ljubljančan. Bil je sdn \-pokojenega sprevodnika državnih železnic, star komaj 33 let, t>er pri svojih tovariših kakor tudi pri nameščencih kurilnice zaradi svojega b'.a-gega značaja zelo priljubljen. Po absolvi-ranrih te'uničnih študijah je stopil 1. 1926. kot strojcia inženjer v slujšbo državne železnice ter bil nalpreu nameščen v železniška delavnici v Mariboru, od maTCa 1. 1927. pa je bil strojni inženjer v kurilnici. Tragična smrt mladega slovenskega inženjerja je zbudila v Mariboru splošno so-žaije in sočutje s pokojnrikovitni starši. KremtžaTJevo truplo so takoj po konusi v-skem ogledu prepeljala v mrtvašnico na Pobrežju in se bo vršil pogreb jutri popoldne. Umor pod Rožnikom Zagoneten umor v soboto ponoči pod Rožnikom še ni pojasnjen Policija nadaljuje poizvedbe, da ugotovi identiteto umorjenca Ljubljana, 10. marca. Včeraj se je po Lnibljani naglo raznesla vest, da so našli pod Rožrcikom za zidom poleg strelišča ustrelvenega nekega moškega. Vest je bila resnična. Za omenjenim zidom so našli igrajoča se otroci s suknjo pek rito moško truplo. O tem je bdla še opoldne obveščena policija, nakar je odšla na mesto dogodka po-sefcna komisija, poKcijski upravnik dr. Gu-štfn, po-licijski zdravnik Avramovič ter pol. nadzomdk Matico Močnik. Kasneje je prispel tudi prvi državni pravdnrik dr. Ogo-reute. Komisija je ugotovila, da je bil neznanec zavratno ustreljen v glavo. Krogla je vdrla v možgane in povzročala takojšnjo smrt. Kdo je nesrečna žrtev, doslej še niso ugotoviti. Pri njem so našli samo 500 Din, uro, ki je še tekla, in par dokumentov, ki so pa baje potvorjeni. Po komnsionainem ogledu so truplo prepeljali v viško mrtvašnico. Policija je uvedla obširno preiskavo. Včeraj je bil mobiliziran ves policijski aparat, v akcijo je stopil tudi polcciJsTci pes. Tudi danes je policija nadaljevala poizvedbe, vendar podrobnosti rezukata še niso znane. Policija je zaslišala več prič, ki so baje slišale v noči od sobote na nedeljo streljanje. Nekatere priče zatrjujejo, da je bilo strele čuti že okoM 10 zvečer, druge pa pravijo, da okoli polnoči. Nesrečni mladenič je bil star okoli 25 do 30 let, oblečen je bil v termnomodro suknjo, temen suknSč. progaste hlače, modro srajco, črtaste nogavice ter je nosil nizke črne čevlje. Obdu&cija trupla bo danes ob 16. Agencija Avala je objavila o tem naslednji komunike: Dne 9. t m. ob pol 11. dopoi-ćne je bilo v nekem jarku za zidom crviinega strelišča ipod Rožnikom najdeno moško truplo. Komisija je ugotovila, da je bil dotični mo<šTci ustreljen z revolverjem iz neposredne bližine v vrat za levim ušesom. Pri mrtvem so se našli nekateri dokumenti, na podlagi katerih bo po-M-cija skušala ugotoviti njegovo identu teto._ Divjaški napad z nožem Ljubljana, 10. marca. Ko je šel snoči hkpec Janez Umek po Vidovdanski cesti proti domu, sta ga nenadoma tik pred Turkovo hišo ustavila dva neznanca, od katerih ga je eden vprašal, kam gre. Umek ni ničesar odgovoril, eden izmed neznancev pa je pristopil bliže in ga sunil z nožem v hrbet. Umek se je težko ranjen zgrudil na tla, napadalca pa sta pobegnila ter izginila v temi. Umeka so našli pasanti, na kar je bil prepeljan v bolnico. Njegova poškodba je zelo težka. Borzna ooročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.72, Berlin 13.495-13.525 (13.51), Bruselj 7.8959, Budimpešta 9.9042. Curih 1094.4-1097-4 (1095.9), Dunaj 796.31-799.31 (797.81). London 275.06-275.86 (275.46), Newyork 56.545, Pariz 230.76 -222.76 (221.76), Praga 167.50-168.30 (167.90), Trst 295.56-297-56 (29656). INOZEMSKE BORZE Curih: Beograd 9.125, Pariz 20.235, London 25.1^5, Newyork 516.87. Bruselj 72.05. Mfan 27.07, Ma imel včeraj svojo letno sJag&glao v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani. Udeležili so se skupščine driegafr skoro vseh krajevnih odborov in č3*n upravnoga odbora. Skupščino je otvo-frfl predsednik g. dr. Viljem KrejČi m podal v splošnih potezah poročilo o delovanju upravnega odbora. Iz njecovea in tajniške-sr» poročila, ki ga ie podal t- Malnarič. >e rarvkfen nepričakovano velik razmah organizacije v vsej dravski banovini V pretekJem letu se je ustanovilo 14 novih krajevnih odborov, katerih šteje sedaj v svojem območja oN as trn odbor 57 po šte-vflu s 4083 člani. Število članov se je v preteklem letu skoraj podvojilo, v zadnjih štirih letih pa podesetorilo. Večina krajevnih odborov je razvija!a kaj živahno delovanje. Nekaj kraoevnih odborov je ustanovno in vtzditžuie razne vseobče koristne higijenske naprave, kakor zasilne bolnice, hiralnice, okrevališča, rešilni avto, eden izmed krajevnih odborov se že bavi z gradnjo lastnega Doma Rdečega križa, precej krajevnih odborov pa vzdržuje ferijalne kolonije za okrevanja potrebno deco. Najbolj agilna krajevna odbora sta v Guslanju rn v LjnbnasM. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je v preteklem postavnem letu I imel oblastni odbor 219.443.05 Din dohodkov in JS0.897.S0 Din izdatkov, torej 400.340.89 Din prometa. Iz poročila upravnika izhaja, da vzdržuje oblastni odbor veliko zidano skladišče, ki je dobro založeno s sanitetnim materialom, posteljnino, perilom itd., ki ga ima oblastni odvojnim neJsonom« utrudil, in ga v 48 inmuti z bočnim metom položil na hrbet. Borba med Kopom in Mrno je bila izredno zanimiva. Nasproti sta si stala približno enako močna rokoborca. Mrna se je po svoji stari navari zopet surovo boril, kar pa Kopa ni motilo. Po drugem odmoru Je Kop dobil Mrno v »dvojni nelson«, a Mrna si je znal pomagati — ušel mu je z odra in Kop je moral popustiti. Zmagal je Kop in sicer v skupnem času 1 ure 3 minut s podprijernom. Napeta je bila borba med Mazurcem Bud rusom in zamorcem Johnsonom. Budrus velja za posebnega mojstra rokoborbe v ameriškem stilu, pri katerem so do-voSeni vsi prijemi, vendar se tokrat proti silno gibčnemu zamorcu ni mogel izkazati. S finim trikom ga je zamorec že v tretji rtmdt položil na hrbet. Tudi za s nočne rokoborbe je vladalo ogromno zanimanje. Parter je bil ves zaseden, istotako stojišče in balkon. Za tretjo nagrado 5000 Din in četrto 3000 Din so se borili: Eouatore : Johnson, Mrna : Jobn-son in Equatore : Mrna, za pno 13.000 in drugo 9000 Din pa Kop in VVehram. Kot prvi par sta nastopila Eouatore in ■Johnson. Zamorec si je prizadeval, da Italijana kolikor mogoče utrudi z masažo. Stiskal mu je zapestje in mu ni pustil do živega. »Kravata«, iz katere pa se je zamorec kmalu izvil, je bilo vse, kar je mogel doseči Eouatore v prvem polčasu. V drugem polčasu je zamorec moral odnehati z masažo. Postajal je zato ofenziv-neiši in je dobil Italijana v »kravato*. Vendar ga ni mogel dolgo držati v tej posri-ciji. Italijanu, ki se je že spočetka trudil, da dobi tudi zamorca v »dvojni nelson«, se je njegov specijalni prijem posrečil, nakar je držal zamorca tottko časa v njem, da ga je pošteno utrudil. Popolnoma izčr-nanega je položil v 31 minuti na hrbet Kot drugi par bi morala nastopiti po odmoru 5 minut Slovak Mrna in Johnson. Ker pa je bil Johnson preveč utrujen, se je mesto njega spoprijel z Mrno Eouatore. Publika je njegovo kavalirsko gesto po-ndravila z \ihanran ploskanjem. Opažalo se je, da je Equatore postal publiki, ki ga prve večere ni marala, simpatičen, ker mu je pri vsakem posrečenem prijemu navdušeno Ploskala, dočjm je Mrni, čeprav se je boril fair, pri kočijivm saruaerjah za HaJrjana klicala fuj rn mu tudi žvižgala. Mrna Italijanorve irtruienosti ni znal prav izkoristiti. Eouatore je polagoma prešel v ofenzivo in je dobil Mrno v »dvomi nelson«. S težavo se je reJil Mrna iz strašnih kleše s tem, da ie beftai po robu odra. Koj nato 9« sodnik zadhnttead in naznanil oVeminotni odmor. PO odboru je Eouatore vnovič dobil Mrno v »dvojni nelson«. — Kje je sedaj Mrna s sveto močfro, s katero lomi traverze? je Ar> po dvorani. — Izmuznil se mn je! Živijo Mrna! Toda Italijan $e vnovič dobil Mrno t svoj prijem, a Mrna s« mu je zopet iztrgal. Tako Hitro se th Italtianu izvil se noben rokoborec. Petkrat je imel Ttan*-v »dvojnem nefeppH. -a štedno se j mu je Mrna izvil. Po petem »dvojnem nel-soou* je Mrna napei vse svoje moča in je v 22 minuti gladko položil Italijana na hrbet. Publika je Mrnovo zasluženo zmago pozdravila z navdušenim ploskanjem. Kot tretji par sta nastopila Mrna in zamorec Johnson. Mrna je bil v veliki premoči in je Johnsona, očitno še izmučenega po Italijanu, položil po 9 minutah na hrbet. Z veliko napetostjo je sledila publika rokoborbi med Kopom in WehramOm. Kop je bil skoro ves čas borbe v lahki premoči. V prvem polčasu sta se večinoma masirala, v drugem pa je prišel Wehram v Kopov »dvojni nelson«, takoj nato pa Kop v Weh-ramov. Po drugem odmoru, ko se je vršila borba do odločitve je postajal VVehram čedalje bolj nervozen. Do vol H si je par nedovoljenih prijemov, kar pa je Kop po svoji stari navadi flegmatično kvitiral. Publiki je bila Wehraimova nervoznost znamenje, da ne bo dolgo vzdržal ter da bo podlegel. Po eni uri in dveh minutah je Kop v resnici dobil nasprotnika v svoj prijem in ga nenadoma položil na hrbet. V dvorani je nastal orkan navdušenja. Številni gledalci so vstajali s sedežev in se vzjpenjali na oder, kjer so obkrožili Kopa in m« čestitali k zmagi. Po rokoborbah se je vršila razdelitev nagrad: četrto nagrado 3000 Din je prejel Italijan Eouatore, tretjo narado 5000 Din Slovak Mma. drugo 9000 Din Wehram. prvo 13.000 Din pa Kop. Sodnik Weygold je v svojem govoru omenjal, da so vsi navedeni rokoborci pokazali, da se znajo boriti. Glede VVehrama je dejal, da se je udeležil mednarodne rokoborbe v Ljubljani, da doseže prvo nagrado. Toda pri vsaki rokoborbi je treba imeti nekoliko sreče. O Kopu je rekel, da ima vse pogoje za veliko karijero ter da pričakuje od njega, da bo tudi v Nemčiji. kamor odpotuje k rokoborbam, dostojno zastopal Jugoslavijo. Čestital je vsem rokoborcem v svojem imenu in v imenu publike. Zahvalil se je pubHki za lepo udeležbo, časopisju pa za poročanje in izrekel upanje skorajšnjega svidenja. Kop je prejel od navdušenih čestucev velik venec in šopek rož. Šopek rož so še prejeli VVehram, zamorec in sodnik Wey-gold. Koča na Peci Pod tem naslovom smo priobčili 25. februarja notico v kateri je bilo rečeno, da je Koča na Pecfi izropana in sicer po tatovih — tihotapcih. Odbor mežiške podružnice SPD je seveda v največji sk*** za ukradeni težko pridobljeni inventar takoj nosfl al pa trutjo na smučah v kočo. da »gotovi povzročeno šloodo. Radi veiflrih žametov v okoCcd Uletove koče je imela seveda patrulja težavno in skrajno naporna naJogo, ki >o je vseeno srečno rešite m ugotovila, da ie lWeiova koča kakor tudi inventar v njej popolnoma v redu, ugoaoviri pa so tudi požrtvovalni smučanji, da je radi velik* množin snega ce*o mala Peea brez snrnei nedostopna. vsega teca sledi, da je navedeni članek popolnoma neresničen in je skoro neverjetno in nera-zannajivo, da sa je neanan člankar dovoM prtobGti tako neslano neresnico, kf ie povzroo^a še rndateke. kaae-i% bi ne baio treba. Mežffiska podr. SPD si končno do v iiuje rzratzrti želio, da bi ji s saičannri neresničnimi članki prizanašal, ker ima dovorj in se več kot dovoli resničnih skrbi, ki so združene z obstojem planinske postojmke Uletove kode na Peci. KHufe vse.n naporom podružnice SW3 je še vedno nt koči okrog Dm 4O.000 dolga, zato je began« s tatrfmi članki neun»estn* in tme?i slana rekl:i:na z* našo obmejno planusho postojanko, Ce pa bi se našel kdo, ki b: podružnico oropal paroma « odvzel gorj navedem dolg, bi mu bMa podružnica seveda z srca hvaležna. Lipahov „Glavni dobitek" V soboto in nedeljo, pri prvi in drugi predstavi je bilo gledališče polno, publika se je očividno prav dobro zabavala, predstavo so prekinjale cele salve smeha, ploskanja je bilo po vsakem dejanju izredno mnogo in avtorju Franu Lipahu so priredili nt le tovariši, nego tudi gledalci prav prisrčne izraze zadovoljstva in priznanja. Zunanji uspeh jc bil torej popoln. Zdi se, da je dobilo gledališče repertoara o igro, ki jo bo lahko večkrat uprizorilo in jo bodo ljudje radi gledali. Komedija ima domač značaj, osebe so vzete iz naše družbe in Rožnik s cerkvico, ki gleda vsa tri dejanja tako prijazno skozi široko okno z ozadja v Bervarjevo delovno sobo. označuje vsakomur jasno, da smo v Ljubljani. Dejanje se logično razvija in nikjer ni nič prisiljenega. Lipah je hotel pokazati, kako se izpre-minja človeško stališče proti denarju, ako ga človek nima, a ga nenadoma dobi, zoper nenadoma izgub i in končno zopet na-nadom a vendarle dobi. In kako se izpre-minjajo ljudje nasproti človeku, ki je iz reveža nepričakovano postal milijonar, a iz milijonarja zopet revež in nazadnje vendar reeničen bogataš. Zamislil je dej.-nje prav srečno in povedal pri teh izp-re-membah precej humornih, satiričnih in bridkih resnic. Lipakova komedija ni prazna in sili poslušalca k razmišljanju; mnogo iger smo že uprizorili, ki so bile v prvi meri z Lrpahovo manj sodobne, manj verjetne, manj učinkovite in — če že mora biti — tudi manj duhovite. Stojim na stališču, da je dolžnost piscev, da ustrezajo različnim kulturnim in zabavnim potrebam in vsem slojem, da morajo torej pisati tudi stvari za širšo publiko, pri čemer seveda ne »mejo ugajati neokuau in nižjim instinktom. Doslej smo morali burke, operete, celo kuplete ki razne neduhovite pesmi z muko prevajati iz tujih jezikov. Pa bi lahko naid ljudje producirali prav tako robo, morda še boljšo, in bila bi v»aj naša, iz našega okolja in našega svoj-skega čustvovanja in mišljenja. Kajpada moramo zahtevati vedno neko estetsko merilo. Le da ne smemo tega merila nadomestiti z nestrpno čmerikavostjo in pretirano, neumestno kritičnostjo- Nemci, Francozi, Cehi, Hrvatje, Srbi i. dr. se drže tega stališča, pubKcrrajo zase po svoje zabavno raznovrstno robo, zato pa še ne puščajo propasti prave umetnosti. Čermi bi bili torej mi strošji? Lipahov a komedija bo popolnoma ustrezala svojemu namenu, ki gotovo ni čisto literaren, toda odrski in igralski, ter ne dvomim, da jo takoj sprejmo na svoj repertoar vsa naša manjša in podeželska gledališča in društva. Zdaj, ko je videl avtor svojo komedijo na sceni, jo bo lahko semtertja še popravil, krajšal in popolni 1. Profesorjem med gledalci je bil profesor v p. Bervar, zgodovinar in filorof, vendarle preveč omejen; njegovo prijateljevanje s krojačem bi bilo treba morda utemeljiti (bivša šolska tovariša aK p* »ta vojake skupaj sružila). Nekaj samogovorov in moralnih stavkov je krajšati, nastopanje Krištofovo pojasniti in ga bolje povezati z dejanjem. Matilda je pač hči perice in Marjeta, Bervar jeva sestra, je branjevka; razumljivo je torej, da je ton v Bervarjevi hiši čisto ljudski, preprost. Ali čudno je, da nima Bervar, profesor in pisatelj, poleg teh pTeprosteiev ▼saj enega prijatelja svoje višje izobrazbe bjbj svojega obzorja. Podoknica in čestitka dijakov profesorju upokojencu sta »daj neverjetna, menda nikjer, zlasti v Ljubljani neobičajna. Treba ju je torej utemeljiti. In tista moralna pridiga dijakov je predolga ada celo odveč. Tako bi brlo mogoče to komedijo s par dodatnimi stavki in s par črtami popolniti. Morda je tudi tiste sHvovke preveč in nekaj »momentov« bi takoj izbrisal. Itd. Predstava je bila prav dobra in bi bila izvrstna, ako bi nekateri ne govorili s tako vsiljivo- povsem nenaravno kričavostjo. Poleg g. Cesarja, ki je izvrstno igral glavno vlogo, jc posebno ugajala ga. Polonca Jmanova, ki podaja ljubljansko dobrodušno, a resoKrtno branjevko imenitno. Prav dobri so ga. Medvedova (Matilda), g. Jan (Branko), ga. Neff&ova (Marica), g. Levar (bančni ravnatelj) in g. Ptiaf (Krištof), ki pa. ae je uveljavil šele pri reprizi ter gdč. Rakarjea (Agtate.) Povsem je ustrezala gdč. Bol t ar (Anflka). njena zvestoba do Matilde je pa čisto neverjetna. Avtor je prejel mnogo vencev in šopkov ter mu je publika rutfi sinoči povedala, da ji je komedija prav všeč. Torej iskreno čestitam? Zdaj na le na novo, še boljšo komedijo g. Lipah! Fr. G. Iz uredniškega koša Uredništvo je prejelo dopis, v katerem pravi naročnik in Stalec: >Prosam. gospod urednik, priobčite Vam v prilepi pcstanl čtanett in popravite geosTreffdne mpake.c Ifradnfštei koš. ki mora adaj rJoprwi;ati zeoarrafidne napake vrlega črtalca. se >e spomnU krovca, kri mu i* svečano cMjubiK da mu naredi inteligentno obteko. ZAKONCA MED SEBOJ. — Si čitala, stara, da je francoska vlada padla zaradi prevelike varčnosti? Zapomni si to in pošlji brž po liter vina. • OBJEKTIVNA RESNICA. — Ženska je stara tako kakor se zdi. — Da, kakor se zdi, kadar je nihče ne ridS. j SMMBHUasJfee wt tirnih* i Prošnja poštni upravi Žc već let prosimo merodajne krog'..*, da nam bi midili našim krajevnim po:reb.im zadostno poštno dostavo. Le žal, da jc do sedaj ostalo samo pri obljubah. Bi!o nI enkrat osobja, dnrgnč pa denarja. Najiizstvo, ko ie vendar zanj ooŠlA. redna dostava. emrinentne važnosti. Pošta Medvode dostavlja le v Zgornje Pirniče. Spod. Pirniče, Vikrče in Vrže; oddaljen: so ti kraji od pošte do 2 uri. V najoil&e kraje, kot so: Preska, sedež Sole, gupuršča, raznih tovarn in rnpovskfli obratov. Vase, Goričane. kijer ena najvažnejših tovarn pavrtrja. Ladia in Svetie. se Da -dostava spioh ne vrši. če tudi so I kraji oddaljeni od pošte samo 1 km. Naša Gorenjska, k; naj bo center tujskega prometa, si s takimi i ltibami narodnega gospodarstva ne more ponašati. Medvode, ki imajo državno poŠto, katerega Izkazuje visok promet, imajo za vsa poštna opravila, le enega poStnega sla, d oči m ima sosedna pogodbena poŠta samo za dostavo poste tri selske sle. Da to ni v korist živahnemu razvoiu industrije in osia-Kn gospodarski!] panog, }e umitivo in *ato trdno upamo, da nam naša tako 'rpošte-vania vredna prošnja sedaj ne bo odbita in da se bo pošti Medvode dodelil Še en poštni sel, ki na> bi zadovoljil zaprošeno prepotrehno dnevno dostavo pošte. Prebivalci prizadetih krajev občine Medvode. Iz ljubljanske Z velikim začudenjem smo poslušali v soboto razbijanje po oknih, s katerimi sta se nemoteno ukvarjala dva nabUSmea tukajšnje bolnice. Ugibali smo, kaj naj p pomeni. Po končanem deru nam ;e bil* ta Gostovanje ljudskega odra Tegernseer Teaernsce! Schfcersec! Dvoje krasnih izletmh točk k pričaiuie^a Muncbena. Tegernsee ob ve£-kem jezera z vrsto LettovSč in kopališč pod ba-vacdkuTH gorami >e s svojimi jvofcrajinskmri W»o-ia-mi navdihnil pesnika Kacki Schieletta za krasne pesmi m marsitkakega slikarja za oudovke slike. Lepo, vedro in frmbeznivo Endsrtvo živi otiđi, kjer se razteza svojski »Scbnadahupfi« ob zvokih cHer, katare :n gosti. Schlienseesko in :c-geroseesko kmetiško gledafcsče s lovka daleč po osrednja Evropi in dokazujeta, koliko mnetniške-ga črna, lwrmorja in dramatskoga i^raenetfa talenta ž*vi v teh gorjancih. Iz Tegernseeaa je prišla k nam Lindnerje^ra iavrstoa igralska dražba in nam prvi večer zaigrala resno ljudsko dramo uglednega bavarskega pesnika satirika Ludvika Thoma. PozJiamo ga že prav ugodno po njegovih realistKirih satiričnih veseloigrah »Lokakia železnieac, »Medajlac in »Morala«, ki so bile opetovano uprizorjen« na frubfaarokem odra in na dežeS po d$«ta»Hu. Ludvik Thoma. rojen 1. 1867. v Oberamroer-gau "m umrl L 1901. v Munckejju, nam jc bil posebno Sjub, ker izredno duhovit »in močan satirik munclienske »Jugemd« an »SimpKzissima«, za katera lista je pisal kot »Peter Scbiehmil ostre satire na bavarsko poetično in kuitumo živteenoe. Na birokrate, titistre in mračnjake je strela* z izrednim pogumom na radost vsakega svobodo-misleca. Tudi Slovenci smo uživaH . . . »Magdalena«, ljudska rgca v treh deianjiih, kaže oib vsi resno bi svojega d naravno, živahno, govorica jasna, brez vtikanja in pretiravanje in karakteriziranje v se skoz okusno in dos!edno. Ravnate^ Otto Liadner je ustvaril z očetom izNTStno osebo; psihološko in zunanje ie bil v najrazličnejših občutjih močno učinkov k, iskren in pristen vseskozi ter ie žel prav posebno priznanje. Ga. Centa Ert* je bila prava dobra mali in izrraža'Ja brez prislijenosti čusiti-a smrti zapisan« žnfcve ljubezni in ž>tev za moža in otroke. Kmetica, ki globfce ranume boije zapovedi kakor fanatik s kolarjem ut talarjesn. G. Emest Hevoes 3« igral aubovwika m žu-jMfia ter ju poda?a! odlično. Individualizacija je bi4a pope Ima. Med ksmeiti so bik iarvrsnnd tipi gg. Max Zpti koi hlapec, dir. Hans Lindner in M. DengeJ. Glavno žensko vkvgo. hčer Magdaleno, ie imela adč. Greta Limdner. dovršena igraBta. Totposrt in ometjenost procadtega dekleta, borečega se proti nćskim instinktom in lanjski sodbi, je do-ži-vkiala z naturaostjo, ki je močno pretresaLa. Mod 1. in 2. dejanjem so zasvirati na odru trije 61ani (■gosi?, citre in kitara) neka-! značilnih bavarskjrh pesmi m plesov diskretno in tino ter žeiH burno pri znank1 ■ Vsa predstavni, vzorna t-udi v ansanublskuh priBoriti. se je tevrsrla v isti kmeroški sobi r:ngn bi-rzu š\abske meje :er pr :>nš"a n«>\ c ht nove šasrstne ianse. G&edai&če ie it^iirvku pojasn.ena. ^cdai pa čujte In strmite: B li smo zajeti kot prićka v k\GŠBt% ali bol;e rečeno- Iz bolniikov srno kar čez noč postali arestantj — Irudodelc-. Ker 2,:vimo V bNCbiKira Ju^osla1. .. in :o v ktflt-urm' drža\i, srno trudno propriČani, da se kaj takega Se ni dosrod'lo in una:no, da se tud: ne bo v najnazadnjašk! 1'tkIo/ršK: koloniji. To se jc moralo zgoditi v prc.Nto-lici Stovemije — v Ljubljani. NTc vemo. (4 kod je prišel ta ukaz, toda jasno nam mora biti, da je ta čin moglo vedeti voj.s*vo bolnice. Zrak. ki je predpogoj vvvkeamj zdravljenju, natn ie s tem odvzot. Ker leži v malti sobici redno Po de^st in več b*J-niKov, jc razuui>1jii\x), da ic posebn) v lu-trantin urah zrak neznosen. NoCe jq o tem več razipravlia^, tenrveč prepuščam rj tO nalogo komisiji, ki naj zadevo '.TCišce .n ukrene vse potreimo. da rram vsaj zraka ne bodo jemal'. To zahteva Mišična !n prizadeti lx)lniki, kajti bolntice so brt vseira naroda, ne pa posameznih Tiudi. Več bolnikoT. — Surovo ravnanje na avtobusu, W vozi aa progi Ljubljana - Logatec. Neimenovani trgovec sem se hotel pehati I. trti. pozno zvečer prot; domu. oddaljenem 10 km. Ko sem vstopil v avtobr«. me *e šofer zsrrabil z of>ema rokama i.n me pahnil iz avtobusa ter zavpi!: »Z Brezoviee se ne bo nihče peliaL* Ko so pa vstopne ženske, ravno tako oddaljen-e kakor jaz, |Kl je pusrtfil v avto. .Ako h? se upoštevalo, da se ne smejo pefiati samo r Bre»>-\-ice. bi se jar laWko pelia'1, ker setu od Brezovice naprej še 4 km. Vsi prisotni so se zgražal":. Taka surovost sc nu to pripetila že dvakrat preic. — Zeliin. da b-jrospodar šoferja poučil, kako se ravna z rAidmč. ŽeK,rno tuda da bi v bodoče ljudem ne bilo treba ostajati na cesti, kar se ye že večkrat pripetilo. bi-k) nabro polne, ki ipFM^M« v priN^n leau^u odisrana, \akor \'Sc«k)oz do£Mi«Aa predstava je pmbl-aio izredno zabavala. Tofiko s« ž« ćoisP *»• nasmeMla. r^a/avoost in prasrčoo« teh Tecem-seejevce>v jt tako osvojevalna, da bi j* ra* f*e-daH 5e nekaj večerov. Glavno vsoto je imet i tlaos Deocca, ki je isxal župana -r.ee -ar, 'Izvrstoo s: a mm seknan-dšrala z. Maz Entf in g, liaos Lindner. Bila »o »trije vaški svetniki« in nam.šfcen. očouje sina i sne »Cm c Reze«. LzrvTstcti Svab je b£ socžvav. Jakob Z- Hiasia VVenzia. prav odJifine s?*i. fait! Moser, Centa Enrl in Greta Lindner. Solon pa so bite vse, tudi najmanj&e v4ope v aajboBS-* rokah. Ansamblski prizori vzorno oarumi. Bo 1. dej. sta zapisala p*č. rteeer isi s. M. W nemoči Jjudski p*es ter žefta za. temperamentno iorocamo podefie.1-skfrm odrom. rV. G. KOLEDAR. Danes: PooedeJjek, 10. marca 1930. katoličani: 40 mučeni kov, pravoslavni: 25. februarja, Tarvasije. DANAŠNJE PRIR£J>ITVL. Kino Matica: Sngiog fool. Kino Ideal: V stepah Nevade. Kino Ljubljanski dvor; Ljubezen kneza Mcnjšikova. Koncert Orkestralnega društva Glasbene Marice ob 20. v Unionu. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bahovec, Kongresni tre, Lstar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. ^iŠKa. Iz gledališke pisarne V sredo se poje Leoncavalla opera »Glumači«. Ga. K. Staller-Stotter poje partijo »Neddo« v slovenskem jeziku. Ca-nia kreira prvič g. Marčec, Tonia g. Primožič, Silvia g. Grba, Beppa g. Moriorič. Nato sledi IHiccinija \ ese. in zabavni »Gianni SchicckJ* z g. Primoričcni v na-slo\-ni partiji. Simona poje odlični naš basist g, Betetto, katero partijo je pel na Dunaju pod osebnim vodstvom Puccinija z velikim uspehom. Dalje sodelujejo: ga. Ribičeva, gdč. Španova, gdč. Ramžakova, gg. Kovač, Grba, MohoriO, Sekula, Perko, Mencin in drugi. Predstava se vrši pod vodstvom dirigenta Neffata za abonma A. V četrtek dne 13. t. m. se poje Puccinija opera »Boheme« za abonma C. »Naš gospod župnik« ena najboljših veseloiger letošnje dramske sezone se vpnaori v naši drami ponovno v torek, dne 11. t. m. v običajni zasedbi, z g. Cesarjem v naslovni vlogi. Poleg njega nastopajo v glavnih vlogah še ga. Nablocka ter gg. Lipah, Jerman in Kralj. V manjših vlogah sodelujejo ge. Juvanova. ga- Medvedova, gdč. Vida, Mira Danilova ter gg Grcgorm, Smrkoij. Plut, Kaukler, Skroin-sek,, Jan, deležnik, Murgelj in Potokar. Režija je prof. Sestova. Predstava se vrvi za abonma reda A », ..*^OMa -S^reapeare/eva premijera v ljubljanski drami. V četrtek, 13. t. m. bo v ljubljanski drami premijera Shakea-pearejeve pravljične veseloigre »Vihar« v Oton 2up«x>čičevem prevorJu. Vlogo kneza Prospcra kreira gospod Levar. zračnega uuha Ariela — ga. Saričev*. M i ran do — MS. Boltarjeva. Ferdinanda — g. Jan. Zabavno trojko Kalrhana, Steptana in TVin-cula igrajo gg. Cesar, Sk^inack in Plut. I esmi. komponirane od HurnperdTncka* izvajajo ga. Saričeva. g. <5krbins>k fn g. Prof. \es glasbeni del je naštudirai višji kapei- Dnevne vesti — Recepcija Da našem poslaiiisrvti v Pragi. Naš postanak v Praga dr. Arfrgjelmo-vič ie prfred*! v soboto na čast ministru dr. Srskiou reces>cajo. katere so se ndeležki mod drugrni minister dr. Krof t a, prima-tor dr. Baia. zastopnik: C*škoslovaško~ jugosjovrrrsfce Uge m mnoga novinar^. Po-siamV dT. AngDefinovič ie pozdravil od«č-nega gosta kot predsednika Zveze češkoslovaško - jog05^n'erjsk.t;i lig v Jugoslaviji nag^aštrjoč velik pomen pogSoirtve stikov med obema bratsftrima narodoma. V irrre-nn če^kosVivaSce - njgosfovanSke lige jc pozdravil rmnisrra dr. Srsfciea poslance Pekarek. Mintster dr. Srskač je nagSašal v svojem govoru pomen 80 letnice prezidetUa Masaryka posebno za Jugoslovan ~, kajti Masarvk je bel učitelj io®o«k)venskih študentov in jugo stov en sitoj zaščjtrrik v znanih v^eizdajnišJkth procesih. V Masarvkovecn dobo je btfla ustanovljena Mala antarrta, ki pa nana nobenih agresivnih namenov. Govor dr. Srslrića >e bwl sprejet z velikim odo-br a van jem. — I zore me m be v orožništvu. Imenovani 50: za poveljnika dravskega orožniškega polka dosedanji poveljnik S. orožniškega polka oTožniški polkovnik Grjorgje Barak (dosedanji S. orožniški polk se imenuje odslej Po banovini dravski orožniški polk), za pomočnika poveljnika beograjskega orožniškega polka dosedanji pomočnik poveljnika I. orožniškega polka orožniški podpolkovnik Alojzij Barle, za porr»čnika poveljnika dravskega orožns'kega polka dosedanji pomočnik poveljnika S. arožruškega polka orožniški podpolkovnik Jovo Poljač, za nomočnika poveljnika \Tbaskega orožniškega polka orožniški podpolkovnik Viktor Novak, doslej oficir za inspektor, posle 2. orožbiške^a polka, za inšpektorske posle dravskega orožrjrškega polka dosedanji poveljnik beograjskega orožniškega bataljona orožniški podpolkovnik Božidar Petkovič. — Naša emigracija v lanskem letu. Iz-seljeniški komisariiat v Zagrebu ie zbral statistične podatke o Izseljevanju iz naše države v decembru lanskega leta tako, da imamo sedaj podatke za vse lansko leto. V decembru ie šlo iz nase države 9*> izseljencev. Od 1. januarja do konca decembra je šlo \z naše države 18.159 izseljencev ali .3600 mani. nego predlanskim. V Argentino jih i c šlo 678$. v Zedin praznuje Liubiian&ki velescjem svojo desetjenflco. V dostojno proslavo teza ju. I Kleja izda uprava velesejrna spominski spis »Uubljanski velesejem ob desetletnici«, fa bo v lepih besedah in slikah prikazal zgodovinska razvoj in pomen te ustanove. SpomŠTski spis bo obsegal približno 64 strani redakcijskega dela z zanimivimi članki naših najboljših gospodarskih strokovnjakov. Nad 70 slik bo krasilo to knjigo. Del spisa prfkaže tudi razvod in stanje onih domačin podjetij, ki se za to zanimajo. Tozadevno se je obmitri na upravo velesejrna. Knjiga izide v visoki nakladi. Ob veleseimu pa izide oficijelni sejmski katalog v samozaložbi tvrdJke Aloma Campagnv v Ljubljani, ki je edina upravičena zbirati oglase za to publikacijo in kater: naj poši-liak> rvrdke tudi klišeje k svojim og,aso*n. — Pristanišče za hidroplane. Vojno mi-nistrvrj je odredilo, da se agraii v kratkem v Divnija h pristanišče za hidroplane. KredH v znesku 1.300.000 Diin je ž«i cdo-bren. — Iz »Službenih Sovin«. »Služben 2 No-v»e<€ š>t. 54. z dne 8. tim. objavljajo uredbo o izpremembah in dopolnitvah uredbe o povračilu potmh in selTtr\-eni»h StroSfcov državnim uradnikom. — Rezervni oficirji, eter« Zveze rezervnih oficirjev v LJubljaroi. sc vabij-), da se zanesljivo udeleže občnega zbora, ki bo v dništvene-n lokalu (Ljubljana, Kongresni trg l-H — Kazina). — Zveza rezervnih otfci-rjev v Liubfjarri. — Koncert v Zagorju. Komorni trio gg. Pave! ŠSvic (klavir), Janko Gregorc (kla-net) in Slavko Korošec (flauto) ab.volvenri konz. ter dani IjrjMi. kr. opere, bodo v ponede^ek 17. taL Ob 8 gostovah v dvorani Sokolske ga doma, kijer bodo predvajali klasičen hn modererj spored. Im^na teh mladih imetnikov nam jamčijo za ras lep urite*:. Zagonjani bodo prav jroiovo napolnili primerno dvorano m stem pokazali zan;binaji>c za ta nena-vaden korner t posebno ker se nahaja med njimi celo Zagorjsn. —Iz uredništva. Potrnunemo, da arrbit-^lot vrt slikar g. Marijan Musič ni avtor ilustracij k Delakovim člankom. — Redni občni zbor Udruženja tohočftrh trafikantov za Slovenijo, se bo vpšM v ne-cheiio 16. marca ob 3 uri popoMne v prostorih bo tek Uovda v \jkib\pm. Ud'?'cŽba strngn opvezna. 1g6*n — Vrem«« Vremenska napoved Dravi, da br> nektar«vrtno vreme. Včeraj ie bilo po vseh krajih naše države večinoma obtaono. V Spavtau je močno deževalo. Nai-vršla t€snpera*tjra je znašala v Beogradu 14. v Skopfju 13, v Zagrebu in v Splitu 12, v Mariboru 10, v LjdMiani 9.81 Davi je kazal barometer v Ltubftani /59.9 rmr,, temperatura ?e znašala — 0,4. — Radi zobobola umrl. V Baimoku je te dni nenadoma umni črnogorski dobrovoljac Branko Vatojević. Bolel ga je zob in adSel je k zo*»Krrav»iku dr. Maćasiivske-ma, fei rrw je WoU hwfi oteMim* iadri zob. A^tofević je 06M domov, radi airoHi bo-lefim pa je rnoraJ v pošteno. Ležal ie tri *vi v agoniji ter krjtnčno armi. Vnetju če-li«stt se je namreč pTidružHo zastrapfjen-e. V Bašnok je odšla sodna komisija, da ugotovi, če je V5tafev*ć res umrl na pesie-d'cafc zasTrupajetrja fn kosra eadene krivda na ntegovi smrti. — Ded rrmoril vnuka. V Bogadanov-cab pri Vukovaru je bil te dni izvršen krvav zfočUn. Serja*ca Martina Cikanoviča so naSi mrtvega pred nrjegovo hišo. Na g>i-vi je imej gJob^o in zevajočo rano. Ker je bw9 Cflcano^č znan kot no ton čeri pijanec m ker je bil zadnjm deset dni neprestano pi«an. so pi vofaKj domnevaii, da si je sam končal življenje. Orožorki so oa uvedli obSmo preiskavo in ugotoviK, da ;e Ci-ka.noviča ubH njego ded, 73!eti Čika Č>ka-novic. Vrjnk je namreč z dedom grdo ravnal in mo vedno grozaL da ga ubije. Ciko so aretirati m fzročfli sodišču. Zločrn »e priznal. — Epilog rodbinske tragedije. Pred sodiščem v Sremski) Mitrovici se je te dni zagovarjal TOfletr« Njegovan Grubić rndi umora lastnega sina. Na novega leta d^n sta se Orubić in sin Milan radi posestva sprla. Beseda je dala besedo in končno je med njma nastal pretep, v kateren sta segla po nožih. Njegovan OruHč je rned pretepom sina zabodel v trebuh, ta ga je na suffpfl v levo ramo. Sin je pošfkodb: podlegel, očeta so pa težko ranjenega prepeljal! v bofnico. kicT jc po dva mesečnem zdravljene« okreval. Pri razpravi se ;e oče zagovarjal, da ga je sin prvi napadel in da je fini kako je sinova žena Mitena z&k'ica-la možu. naj se vendar odikriža nadležnega starca, češ. da >e mlad in da bo kazen že presedel. Sodišče je Gmbića obsodilo na 5 let težke ječe. — Ljubavna tragedija v Novem Sada. V teksrjfai tovarni Dragutina Ristića v Novem Sadu se je odigrala v petek popoldne pretresljiva ljubavna tragedija. 30-let-ni brezposelni tekstilni delavec Jovan Ko-kanovič ie trikrat strelial na svojo 26-!et no ljubico Mari.o Hord, pa je rti zadel. Nato ie samokres naperil proti sebi m spro/rl. Krogla ga je zadela v trebuh. Kokanović n Hnrdijeva sta imela skupno gpsnpjtičstvo. Pred tremi meseci je Kokanović obolel in radi bolezni so ga iz tovarne Ddpustifl; Izneverila se mu K se ljubica, ki ni več marala zatrj. Kc^kanovic jo je iipetovano prosil, na? sc vrne k njemu, pa n-i nič pomagalo. Zato jc sklenil osveti tri *^c. V petek popoldne jc prišel v tovarno ;n trikrat streljal na dekle. K sreči pa nobena krcgla ni zadela. Kokanović ie bil prepričan, da je njegova izvolienka mrtva in zato ie hotel tudi sebi končati življenje. Prepeljali so ga v bolraco. k'cr sc bori s smrtjo. — Družba sv. Cirila in Metoda ic edino slovensko obrambno šolsko društvo v Jugoslaviji. Podpirajmo družbo Po svo.-:h močeh! 188-n Iz Ljubljane —U Zanimivo predavanje ua ".nivetzL V zborov a tonici ljubljanske univerze bo predaval jutri ob IS. znani naš prijatelj, profesor na pariš»fci Sorbonn: g. F.niile Hau-mant o spominih starega slovanoiila. Ono-zarjamo občinstvo na to zanimivo predavanje tem bolj, ker spada predavatelj med najodfionejše prijatelje in zagovornike interesov slovanskih narodov. O svojih spominih bo seveds predaval v francoščini. —lj Dragutin D°nijanić je eden največjih živečih pesnikov bratskega hrvatskega naroda. V petek 14. t. m. bo imela Ljubljana redko priliko, da pozdravi njega v svoji sredi: Domdanič se namreč osebno udeleži akademije, kj jo priredi njemu na čast slovensko prosvetno društvo v Zagrebu v ljubljanski operi. Slavnostno besedo bo na tem večeru govoril pesnik Oton Župančič, nekaj Domjaniccvih pesmi v kajkavščini in štokavščini bo recitirala članica drame ga. Mila Sarčeva. Clanj slovenske opere gdč. Majdičeva. ga Staglarjeva ter gg. Betetto. Gostič in Primožič pa bodo odpeli več Do-mjaničevih pesmi deloma s spremljevanjem klavirja odnosno orkestra, katere so uglas-bilj poleg Lajovica še hrvatski skladatelji širola. Šafranek - Kavič. Josepović in Lučić. Poleg navedenih dam in gospodov sodeluje mladina mestne ženske licejskc gimnazije, mešani zbor Glasbene Matice ljubljanske in operna orkester. Dirigent akademije je ravnatelj Mirko Polič. Vstopnice so od danes naprej v predprodaji v operi. Cene znižane operne. —lj Jubilej velikega In odgovornega dela. V ljubljanski drami bo v četrtek 13. t. m. premijera Shakespearejcvega dela v Oton Župančičevem prevodu, ki doslej še ni bilo vprizorleno v slovenskem jeziku. Je to pravljična veseloigra »Vihar«, katero režira višji režiser prof. Osip Sest. Ta pre-miiijera je pa pou>ermbna za naš dramski oder tudi v tean pogledu, da proslavi ta večer prof. Osrp Šest. ki je izredno marljiv, odlično sposoben in neutrudljiv delavec V naši drami, svojo stoto režijo. Kdor količkaj pozna delo v gledališču, ve, koliko truda in tudi živcev stane samo ena režija. Zato ho tem bolj cenil prof. $esta. ki je postavil na naš dramski oder do sedaj sto del z odTičranal uspehi. Poleg tega pa posveča še ves svoj prosti črs kot učite!J in voditelj raznih naših kulturnih ustanov, lei se pečajo z dramatiko. —lj Predavanje v Pravnik«. Za tekoči teden priredi droStro dvoje nredavrmi. V sredo, dne 12. trn. bo predaval g. prvi državni tažUee dr. Ivan Janćflč (Maribor): Mladinsko sodstvo po novih kazenskih za-fconiifcib«. Pritiodn-jn da«, v četrtek dne 12. ton. bo predavaj g. državni tožilec dr. Albin Juhart (Cefie) >Odtnera kazini pri steku kazenskih zakonov in ka»zru'vm dejanj po no-v3.l1 kazenskih zakonih«. Predavanje se ho vršilo vsakokrat v rUMjanafri pravosodni palači soba štev. 7°.. točno ob čestih popoldne. Obiane udnaeftic pričaktte odbor. —U Opozarjalo o na n°c°išnji simfonični koncert ki se bo vršil pod pokrovitdjstvom ge, banice ob 8. zvečer v Unionn. Ker je za.ntmanje za koncert veliko, vabimo občinstvo, da si preostale vstopnice zasisura v predprodaji v Matični knjigam« na Kongresnem trgu. —H Frane Ltezt eden največjih ršani-stjov vseb časov in rodi eden najboiišiii kojnpontstov ravno za klavirsike siUadbe je zastopan na jubdeinem koovertu našega orkestralnoga dm5tATa a svojfim UaricaAlm koncertom v es-duru. Prvič so -zvarj^i ta koncert 16. februarja 1SS1. leta pod vodstvom slavnega BerKoza. Koncert sam ie posvečen znanemu nemitkemu možaka m emu raiožniku L#toWu, k j ga je 1857. leta todi izdal. Klavdrsk' pa rt tega koncerta zahteva naravnost ogTorrino r^anistfono \"!rtu-oznost in ženiiarni lisnt je dal razmeroma enako vlogo sofcistu pianistu, kakor tudi celemu spremijajo5errw orkestru. Ze*!o pogosto so posamezna temata tako Izdelana, da se oba faktorja strneta v popolno enoto. Koncert ima sicer tri stavke, ka pa se izvajajo neprekinjeno. V Lhrblja.r*i Jzva'^a ta klavirski koncert piarest Ivan Noč. CTke-strahii pa rt pa tera orkester orkestralnega društA-a. ki ga tvori>o člani orkestra!nega društva, gojene-' drž. krmscrvarorivi. čara opernega nrkcsitra in rmrznke dravske divizijske oblasti. Dirigent L. M. ŠfcetSa-nec. Koncert se vrš? danes ob 20 v uni-onski dvorani. \"\E 15. 51 A R <" A ISutO —lj Usmilite s« nesrečnega ruskega emigranta! Lastnrk trgovine pojcolana in stekla g. Pauschin :e iz prijaznosti razsia-vil dve sliki mladega ruskega slikar:a. ki živi v veliki bedi in je povrbu še težko bolan. Slikj predstavljata rusko pokra!ino ■pozimi, v meg^i in soinčnem svitu- Ker |C dotjčrti slikar res nudno potreben podpore, priporočamo sliki v nakup. —lj Protestiranje proti plačilu. Jutri bo v Uruionu veKka marr'feseaciia proti rrega-njarrjn kršča^nstva v Rusiji. To ie razumljivo, ni pa razumWvo. da se bo pi'oirnla vstopnina na protestni shod ffl sicer za rezerv. sedeže po 10 Dšn. za drug- po 5 in 3. za stojišča pa po 2 Din. P.x/^stira-nje proti plači hi je špecijalrteta posJ?>ne vrste. —- Materinski večer v Zavodu 7a zdravstveno zaščato matCT m dece v Liufotiani, Updčeva urica bo v sredo, 12. tm. točno ob 20. Predaval bo'g. dr. Brecelj o term: Materina skrb za sebe Vstop prost. —lj O stari Ljubljani, bo v torafc 11. tm. pr; ZKD predaval g. Potočririk. ra%v.\ poznavatelj stare Ljubljane, življenja iTaerjfh prebivalcev. f0k šeg m navad. Predavanje se bo vršiilo ob 20 v kaminskih dvorani in bo vršilo ob 30 v kazmsfci dvojni in Ljubljane. —U Javna dražba zambljenlk prednifctjv bo dne 15. marca 1930 od 9 ure djpolJne dalje na mestnem magistratu, Mestni trg št. 1, prdtiličje. Več na razglasu, ki ie nabit na meseni deski. _lj Drva — premog J>ri frn\%)\ "Kuri- voc, Dunajska 33. Javna sikladišča. TeL 3434. l^71 —lj Težka nesreča v Mostah. V soboto sc je v Pokopališki ulici v Mostah pripetila težka nesreča, ki jc zahtevala eno človeško žrtev, dočbn so enega poškodovanca prepeljali v bolnico. V omenjeni ulici so delavci stavbne tvrdke Dukič kopali precej dolg in približno 3 in pol metra globok jarek. Okoli 14. se je nenadoma udrla debela plast zemlje, spodnesla improvizirani oder, na katerem sta stala delavca Janez Naglic iz Kranja in 17letni Dalmatince Peter Poljak, doma iz vasi Tubnja, občina Novi Grad, okraj Benkovac in ju zasula. Dočkn so Naglica takoj redili, je bila za Poljaka, ki je ležal pod porušenim tramov jem in kupom prsti, že vsaka pomoč zaman. Revež 5e izdihnil v hipu, ko so prišli reševalci do njega. Njegovo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Komisija je ugotovila, da je podlegel notranjim poškodbam. Naglica so prepeljali v bolnico, iz katere pa je davi že odšel. Nesrečo Je pripisati nesrečnemu naključju. Zadnje deževje je namreč zemljo nekoliko razmočUo in posledica je bila, da se je debela plast nepričakovano utrgala. NOGAVICE j ŽIGOM Manj reklame — več temeljitosti ŽENSKA MATEMATIKA. — Katera leta so v človeškem živ» ljenju po dogodkih najbogatejša? — Pri lenski onih 10 let med 28. in 30. letom njene starosti. KAKOR V RAJU. — Ženica, prav nobenega razloga nimaš biti nezadovoljna. Kaj ne rav« nam $ teboj kakor z angelčkom? — To misliš menda zato, ker mi nc kupiš nobene obleke. Marginalija k predavanju prof. F. tovnega V četrtek, 20. februarja, je imel prof. France Vodnik v dvorani Prosvetne zveze predavanje pod gornjim naslovom. Predavanje ao naznaniti nekateri listi z veliko reklamo in priznati moram, pričakovali smo ga željno in z velikim zanimanjem. Vendar predavanje »enega najboljših poznavalcev poljske književnosti« ni zadovoljijo našega pričakovanja in nas je seznanilo celo z nekaterimi poljskimi pisatelj-svetovnega slovesa komaj toliko, kolikor nas morejo o njih poučiti navadni komentarji srednješolskih čitank. Predavatelj je začel s čitanjem neke pesmi Jana Kasp-rovfc-iczu iz »Knjige ubogih« v poljskem jeziku, da bi publika — po njegovih besedah — slišaht, kako ta jezik zveni. Bolje bi bilo, da bi predavatelj te pesmi sploh ne bil čital. a začetek »rana Tadeusza« naj bi bil čital v slovenskem prevodu. Na ta način °°Tc publike ni ničesar razumelo, a tudd ni moglo občutiti lepote poljskega originala ali vsaj slišati zvok poljskega jezika, ker je predavatelj čital kakor kak poljski Žid, a ne kakor Poljak (poljski mehki s irgovarja kakor š, zoprno pretirava izgovor £lasu č (cz) in srednjejezTČne^a v; — ci — čita kakor — ci — namesto — či — (ztracil) i. t. d.). Za tem je predavatelj orisal začetek poljske zgodovine in razvoj literature v zvezi z raznimi kulturnimi in verskimi pokreti (reformacija, humanizem i. t. d-). Omenil jc Mikolaja Reja (poljskega Primoža Trubarja), Jana Koehanowskega, največjega poljskega pesnika 16. stoletja. Preko 17. stoletja, ki znači dekadenco poljske literature, je prešel s par besedami, da se je mogel dalje zadržati pri prosvitljeni dobi, pri dobi Stanislava Augusta. Četudi je predavatelj naredil skok preko enega stoletja, je ohranilo predavanje kontinuiteto. Toda keT je predavnje imelo biti — tako so vsaj naznanjali listi — nekak izraz slovanske vzajemnosti, bi bil moral predavatelj omeniti tudi nekatere skupnosti poljske in naše Hterature (tako d. pr. v 17. st. »Bitwo chocimsko« Potockega. katera je v ozki zvezi z Gundnličevim uOsmanom«). Za St. Augusta, ker se jc že pri tej dobi dalj časa zadržal, bi bil moral omeniti Konstitucijo 3. maja (Ustavo), kar slave Poljaki še danes kot svoj narodni praznik. Ravno tako bi bil lahko omeni! različne reforme, predvsem v šolstvu (prehod šolstva iz duhovskih v državne roke, ustanovitev t. zv. Komisije Edukacvjne, prvega ministrstva prosvetc v Evropi i. t. d.). Na ta način bi bili dobili sliko političnega in kulturnega življenja poljskega naroda pred delitvijo njegove domorvine in v nje času. Videli bi biH napore najboljših sinov Poljske, ki so napenjali vse svoje sile, da bi jo rešili pred roparji (Avstrija, Pruska in Rusija). Tako bi bili silneje občutili tragedijo poljskega naroda, ki je nasla močan odmev v literarnih delih poznejših generacij. Od mesijanistov smo slišali največ o Mickievdczu in njegovo literarno fiziogno-mijo moremo na podlagi predavanja kolikor toliko skonstruirati, toda o Krasin-skem m Stowaokem smo slišali zelo malo. Kakšno je razmerje med njimi, kako so gledali na dogodke in kako so si zamišljali rešitev problemov poljske politike, o tem nam je posedal predavatelj zelo malo ali nič. Vendar je bilo potrebno te stvari pokazati, da bi mogli razumeti poznejše literarne struje, ki nastopijo kot reakcija. Poezija smrti, želja po junaški smrti na bojišču — osnovna nota pesniškega vstvar-janja teh treh pesnikov — je po mišljenju W\-spianskega pogubna za narod, kajti kdor hoče živeti, mora misliti na to, kako bo zmaga!, a nc, kako bo poginil romantične smrti z aureolo mučeništva. Poljska literatura je, kakor mogoče nobena druga, tesno združena s poljsko zgodovino. Za to je bilo treba, da bi mogb' bolje umeti Kortopnicko, Sienkiewicza, Prusa i. t. d., omeniti neuspele upore (1831., 1863.) in posledice, katere so izzvali. Vera v mesijanizera jc začela bledeti, romantika j« izginjala: stara gesla so propadla, a novih še ni bilo. Edina nada je bilo poljsko ljudstvo, a tolažba slavna preteklost. O Prusu bi bilo treba nekoliko več povedati in eventualno napraviti paralelo med njim in Sienkie"\viczem. Z ozirom na to, kar nam je predavatelj povedal o Steo-kieuiczu in o Prusu, se poslednji popolnoma izgubi v aenci prvega. Toda to sta dva različna pojava, ki ne postavljata drug drugega v senco, ampak sc dopolnjujeta: S»enkiewicz je iskal pesniško inspiracijo v preteklosti svojega naroda, a Prus je živel v sedanjosti poljske družbe. Tudi druge pisatelje, kakor Žeroenske-ga, Tetmajerja, Revmonta (črt. Rejmonta, a ne, kakor j« predavatelj izgovarjal, Raj-monta!) i. t. d. smo videli na piatnu, slišali o njih, da spadajo v sicupino, ki se imenuje Mloda PoLska m še kaj malega o vsakem posebej in — to je bilo vae. Karakteristika teh pisateljev je zelo različna, zato bi nas zanimalo, katere skupne poteze nosi ta generacija, da jo smemo nazivati s skupnim naslovom (Mloda Poteka). Morebiti bi bili iz tega razbrali njeno razmerje do prejšnjih generacij in v njih spoznaTi začetke današnjih literarnih struj v poljski književnosti. Toda predavatelj je šel molče preko tega, čeravno bi bilo logično, da bi nam bil tudi o tem kaj povedal, in to tem bolj, kor so to že davno raziskane in dognane stvari. Znano je namreč, da je vstala iMloda Polska kot reakcija proti romantiki. Tako pobija Wyapianski. katerega srno že prej omenili, ne mogoče toliko romantiko samo, kakor razmerje tedanje generacij« do romantike. Ljudje namreč, ki neprestano sanjajo o preteklosti, katera as nikdar več ne povrne, ki plavajo v Vodnika »O poljskih pisateljih sve-slovesa«. umetno ustvarjenih nadnaravnih --terah, pozabljajo na resnično življenje in njegove najbližje naloge. Narod, ki živi v preteklosti, a ne za bodočnost, bi moral propasio, ako bi ga nc preporajala elementarna sila preprostega ljudstva. To ljudstvo pa je treba prebuditi, treba se je posvetiti selu. Selo zavzema torej pri »Mladi Poijsk:« dominanten položaj. Tetmajerjev kanonik Peter (Ksiadz Piotr), plemič in ulanski oficir, se odreče svoji sijajni vojaški karijeri, obleče duhovniško obleko in gre kot svečenik na selo. da iz glinastih du.; vstvarja »božje li poljske^. Kaspro\vicz, sam kmetski sin, je globoko občuti! krivice, ki sc gode kmetskemu ljudstvu, m težko usodo, ki ga pritiska, ter jc dal \ semu temu izraza v svoji poeziji. Rcvmont, četudi ne sega globlje v narodn-e in družabne probleme, kakor Kaspro\vicz in \Vyspianski, ma pro-nikniti v pusto, bedno, dolgočasno, večkrat brezpomembno življenje (posebno kmet-&ko)» zgrabiti in ga nam na izredno umetniški način p!a>tično in resnično prikazat:. In o tako velikem pisatelju nam jc predavatelj povedal samo, da zna ostro opazovati in sc dobro izražati. Njegovega največjega dela »Kmetje* (Chlopi), za katero je Revmont dobil Noblovo nagrado in ki je prevedeno tudi na slovenski jezik, m predavatelj niti omenil, kaj še, da bi oam bil povedal kaj o njegova umetniški obdelavi in o tem, kako Revmont gleda na kmetsko življenje in njegove probleme, (če jih on sploh tu postavlja). Za to generacijo je značilen tudi pesimizem, ki prihaja z njo prvikrat v poljski literaturi do močnejšega izraza. Pri Kaspro-Miczu se kaze ta pesimizem v boli in obupu, a pri Tetmajerju v dvomu in žalosti, medtem ko razdvaja turobno dušo Že romskega ružna usoda Poljske in človeštva sploh. Žcromak i sploh zek> rad koplje po ranah poljskih in ljudskih. Od vseh sodobnih pisateljev sega on najgloblje v družabne probleme in nam prikazuje vso bedo m revščino nižjih slojev poljskega naroda. Reči o njem samo, da je lirik in da ima krepek izraz, je toliko kakor nič. Pn njem bi bilo treba naglasiti socijalni m om eni. kajti nejgova dela, (izmed katerih bi bil predaoatelj moral glavna omeniti, vsaj njegov zadnji roman Przedwiosnie), so izzvala v najnovejši poljski književnosti živahne komentarje in dala pobudo za poznejša dela v tej smeri. In tako nas prof. France Vodnik s svojo »živahno besedo« nikakor ni r-adovoljiL ker njegovo predavanje ni niti najmaij odgovarjalo naslovu. Slišali smo nekaj besed iz poljske geografije, zgodovine in fc-terature ter videli nekaj slik, a iz vsega tega si nismo mogli ^tvsriti jasnega poj* ma. Kljub temu bi predavanju nc ugovar* j ali, ako bi bilo imelo skromnejši naslov in skromnejšo reklamo, ker je neki stil vendar Le imelo. S takim pa, kakor je bilo, slabo vršimo »poslanstvo pravega ljudskega vseučilišča c Dr. P. Crnek. Iz Celja —c Masarykova proslava v Celiu je včeraj dopoldne uspela nad vse zadovoljivo, V nabito poini veliki dvorani Narodnega doma, ki pa je bila za vse udeleženec še veliko premajhna, je otvori! proslavo SOletmce predsednika CSR dr. Masaryka predsednik Češkoslovaško - jugoslovenske lige v Celju s- dr. Juro Hrašovec Po obeh državnih himnah, ki so ju dovršeno zapeli pevci »Olike« m >CPD«, je spregovoril o Masarvkovem žrvljcoju m plockmosnera de-lovanju za pravico, resnico in svobodo prof. dr. Orožen- Ostale točke programa je izpolnila železničarska godba iz Celja, končno pa je sledila še krasna alegorična slika predstavljajoča neruzdružno bratstvo CSR in Jugoslavije ponazorjeno v bratskem objemu češkega Ln i ugasio venskega Sokola pod doprsno Masarykovo sliko. Mesto se je zjutraj odelo v državne zastave, ki pa smo jih še pogrešali na mnogih javnih in zasebnih poslopjih. —c Celjska Glasbena Matica jc proslavila svoj lOietni jubilej včeraj popoldne z velikim slavriostnim kovertom, na katerem ie pokazala sadove svojega desetletnega uspešnega in vse hvale vrednega delovanja- Velika dvorana Celjskega doma je bila skoro zasedena in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Odboru Glasbene Matice, zlasti pa ravnatelju g. Karlu Sancinu in ostalim dasbenam vzgojiteljem naše mladdnc na doseženih uspehih koncem prvega desetletja iskreno čestrtarao. -—c V sredo vsi v mestno gledališče, kjer nastopi ob 20. v izborni komediji »Na5 gospod župnik« v glavni vlogi jubilant in ljubljenec celjske PubJIke g. Danes. Vstopnice v predprodaji pri Gorica r če Lesk o v-šefc. —C Not obrat V Grajski vasi pri Go-malskel namerava otvoriti gostilničar z. Anton Brtšrtik novo gostilno. Komisigonal-na poizvedba in obravnava celdskega s reškega načelstva se bosta vršiH v petek 14. t m. ob 15. ur L —c Ponesrečen splavaj. V soboto v mraku je neto' splavar iz gornje Savinjske doline na narasli Savinji tako nespretno manevriral s svojim splavom, da je zavoziJ z njim v srednjo kozo lesenega kapucinskega mostu v Celju, ob kateri se je splav skoro rjorx4narria razbiL Izmed voznikov k sreči tri cfliče ponesrečil. Razbiti splav ie včeraj ves dan ogiedovsjo številno nabran h odeče občinstvo. Edgar Wallace: 11 Vrata izdajalcev Roman Zaprla jo vrata in se vrnila h peči. Neznanec jc zopet sedel, v zobeh je držal pipo in obraz je obračal k žerjavici. —Će se nc motim, ste prišli čez vrt. Takoj jutri naročim, da pribijejo tam novo ključavnico. Sedite, prosšm. Obotavljala se je. — Dobro v©m, da ste ženska, — je nadaljeval mimo. — Nato sem pomislil, čim sem zaslišal vaše korake. Lahko bi se seveda tu»di motil, ipa rnislrrn, da se ne. Kaj bi radi? Sapo ji je zapiralo in prvi hip ni mogla odgovoriti. Dvakrat je poskusila spregovoriti, predno se ji je posrečilo. Potrebujem . . . nekaj . . . kar sem mislila najti v tej sobi . . . Važno je samo zame. Ste morda videli ... Neznanec se je prijazno nasmehnil. — Ničesar nisem videl, ker sem siep. To je rekel tako mirno in flegmatično, da dekle prvi hip ni razumelo pomena njegovih besed. Sete čez nekaj Časa je dejala tiho: — Slep? Ah, prosim, ne bodite hudi name. Srce ji je poskočilo od radosti. Torej je ni videl in zato je tudi spoznati ni mogel. — Verjcmrte mi, da vas nisem hotela okrasti, — je dejala. Toda poleti sem bila tu na počitnicah, moja rodbina je imela v najemu to hišo in nekaj sem pozabila tu. Nerada bi, da bi kdo našel to. Zdaj se je čutila varnejšo. Vedela je, da k bil Mamk's Chase poleti oddan v najem bogati ameriški rodbini. — Ah. torej ste članica rodbine gospoda Os'borna, ki je bil čez poletje tu na počitnicah. Dobro, gospodična, vzemite, kar ste pozabili. Obžalujem, da sem vas tako zastrašil. Ozrla se je na odprto omarico. — Nekdo je moje stvari že odnesel, — je dejala. — Smem zdaj že oditi? Vstal je in se oprijemal pohištva, da je prišel na drugo stran sobe. Varno je zavil na desno in odšel skozi predsobo na ozek hodnik. Ne da bi se zmenil za dež, se je ustavil pred veznimi vrati. — Lahko noč. Upam, da vas dež ne bo preveč premočil. Počakal je, da je utihnil odmev naglih korakov, po tem se pa obrnil, zaklenil vra/tca v ograji in se vrnil v knjižnico. Čim je vstopil, jc prižgal vse luči in sedel v naslamriač pri peči. Pet m i mit je sedel nepremično in zamišljeno, potem si je pa prižgal pipo, odložil očaJa, vzel s sosednega stola novine in začel znova citati, kakor je čital, predno so zaškripala vratca v ograji. Črke so bile zelo drobne in vendar je čital brez očal. — Uboga Hope vovnerjeva, — je šepetal in puhal oblačke dima pod strop. — Uboga yoynerjeva. V. — Po pravici vam povem, — je dejala Hope yoyoerjeva *n Dick HaHo-well se je zasmejal. — To je divno, — je dejal smeje. — Upam, da prenesem resnico. Kaj vas torej teži, dušica? Prijel jo je za roke. Trenutek mu jih je pustila, potem jih je pa umaknila. — Morda me ne boste hoteli več poznati, ko vam vse povem, je dejala v zadregi. — Se spominjate, kaj je rekla ... Diama Martynova o meni, — Diana ve povedati o vsakem človeku toliko, da se ne morem vsega spo-rmnfjati, — se je zasmejal Dick. — Teea se pa gotovo srx*minjate, — je vzkliknila Hope. — Dejala je, da sem »nihče«. — To je glupost — je dejal Dick, — kajti prepričam se lahko na lastne oči, da ste prekrasno dekle, ki me je pogostilo v razkošni sprejemnici s čajem. Realni ste prav tako kakor hotel »Ritz«, katerega \idim skozi tole okno. — Ne govorite neumnosti, — je odgovorna Hope. — S tem je mislila, da nihče ne ve, od kod sem, da nimam rodbine, ne sorodnikov... da ni izključeno, da sem... ah. lahko si mislite tudi najstrašnejše. AH veste, kaj pomeni pankert? — Ah tako, — je menil Dick. — In kaj za to? Pankerte imajo tudi v naj-odličnejših rodbinah. Nisem siguren, da bi se ne našel tudi v moji rodbini. Hope je bila presenečena, da je tako mirno sprejel njeno izjavo. Pni hip ji je odleglo, potem se je pa razjezila. — Še zdaj ne vem, kdo sem, toda to, kar o meni mislite, je grozno, Dick. — Zdi se mi, da mislim samo to, da ste najdražje dekle na svetu, da se z vami poročim, da dam vojašlki službi slovo in da bom vse življenje srečen. — Dick, bodite pametni! Kaj ne veste, kako grozen je moj položaj? Ne vem, kdo mi pošilja denar, ne vem nič o svojih roditeljih. Torej sem več kot sirota. Zadnje dni mi ta misel ne gre iz glave. Doslej nisem razmišljala o tem in skrbeti me je začelo šele ko sem se seznanila z vami. — Bežite no, — se je smejal Dick. Globoko se jc zamislila. Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa nenadoma dejala: — Nekaj vam moram povedati. In brez ovinkov mu je pripovedovala o svojem posetu v Monk*s Ghaseu. Dick je poslušal resno in ko je končala, je izjavih — Nespametno dekletce ste, če počenjate kaj takega. Kdo je Hallet? — Vem samo toliko, da je neizmerno bogat in da se zame prav nič ne zmeni. V Kentu ima krasno veleposestvo. Tam sem preživela večji del svoje mladosti. — Pa ga niste nikoli videli? Odkimala ie z glavo. — Nikoli. Bil je neprestano na potovanjih. Bolje rečeno, potoval je takrat, ko sem bila tam, odpotoval je vedno takoj, čim sem prišla na počitnice. §3H* mm Št. 9087/30 K RAZGLAS. Mestni magistrat ljubljanski razpisuje oddajo naprave zbiralnih kanalov na Vilharjevi cesti med Šmartinsko in Dunajsko cesto. Ponudbe je pod običajnimi pogoji vložiti pri mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/IT., do ponedeljka dne 17. marca 1930 do 11. ure dopoldne. Tam se dobe vsi potrebni razpisni obrazci in načrti. V Ljubljani, dne 7. marca 1930. Vabilo na redni občni zbor delničarjev Celjske posojilnice d. d. v Celju ki se vrši v sredo, dne 26. marca 1930 ob 5. uri popoldne v sejni dvorani zavoda v Narodnem domu v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega srveta o "poslovanju v letu 1929 im pred- ložitev bfflance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepamje o predloženi bilanci pro 1929. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička v smislu določbe § 24 družbenih pravil. Občnega zbora se smejo udeležiti le demičanii, ki so založili vsaj tri dni pred občnim zborom pri blagajni te dnrž>be v Celju, ali v enem od zavodov, katere bo doJoČil v to upravni svet. vsaj 5 defnic po Din 100.— (§ 6. družbenih pravili). V smislu te določbe je sklenil upravmi svet itsbrati kot založni mesti za delnice poleg blagajne centrale v Celju, tudi blagajni podružnice v Mariboru in v Šoštanju. Seznam delničarjev, ki so založbi delnice k občnemu zboru, se zakaiuči 24. marca in ima vsak k giasovanju upravičeni dekwčar do takrat prawco pregledati ta seznam v draržbmih poslovnih prostorih. Celje, dne 4. marca 1930. UPRAVNI SVET. Kako je umiral Tolstoj Novi podatki o zadnjih trenutkih slavnega ruskega pisatelja in misleca V »Nouvelle Revue Francais< pri-občuuc Helena Izvolska mnogo zanimivih, doslej še ne objavljenih dokumentov, nanašajočih se na zadnje trenutke velikega ruskega pisatelja in filozofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Na asta-pavskem kolodvoru je bilo vse na no-srah. Na kolodvor je prispel starček Tolstoj težko bolan in postajenacelnik Ozolin mu je dal zavetišče v svojem stanovanju. Orožniki so takoj poročali svoji komandi, da je pisatelj Tolstoj prispel z vlakom št. 12 bolan in da ga je postajenačelnik Ozolin sprejel pod svojo streho, iz Petrograda je prišlo takoj brzojavno povelje, naj orožniki nemudoma sporoče, kdo je dovoli i Levu Tolstemu bivanje v astapavskem kolodvorskem poslopju, ki ni določeno za bolnike. Načelnik železniškega o rožni št va general Lvov je takoj poslal v Astapov častnika, da bi ga obveščal o vsem, kar se je godtfo na postaji, ki je kar Čez noč zaslovela. V Astapov so začele romati množice od vseh strani. Rjazanski guverner knez Obolemski je hotel dati kolodvor izprazniti, končno se je pa dal pregovoriti, da so smeli ostati v kolodvorskem poslopju sorodniki in čestilci Tolstega. Adjutant poveljnika železniškega orožništva Novikov je poslal v sosedni okraj brzojavno povelje, naj pripravijo vlak št. 4 za Filipova v Astapovu in vzamejo s seboj puške. Policijski organi so se bali, da bi utegnila smrt Leva Tolstega povzročiti revolucijo. Železniško osobje je. hotelo naročiti mašo za okrevanje bolnega pisatelja. Pop pa ni hote! maševati, češ, da je bil Tolstoj izobčen iz pravoslavne cerkve. V strahu, da bi popova trma razjarila mužike. ki so Tolstega oboževali, je knez Obolenski brzojavil svojemu vicegirvernerju, naj se domeni s škofom in mu sporoči, če bi mogel domači svečenik maševati za ozdravljenje Tolstesa. Na to je poslal petrograjski metropolit neposredno Tolstemu naslednjo brzojavko: »Prosim boga, da Vas vrne v naročje cerkve. Morda vas kmalu pokliče pred svoj sodni stol. Rotim vas, da se sprijaznite z našo sveto cerkvijo in ruskim ljudstvom vsaj zdaj, ko ste bolni.« Rjazanski škof je pa prepovedal svečeniku maševati za odpadnika, dokler se ta ne pokori. Ta čas je prispela v Astapov tudi grofica Tolsta. Tolstoj se ie bal prihoda svoje žene in njegova hčerka Aleksandra je prosila mater, naj ne hodi k umirajočemu očetu, da se ne bo razburjal. Zato je ostala pisateljeva žena zunaj in je gledala skozi nkno. kaj se godi v sobi umirajočega. Dostop k smrtni postelji ji je bil dovoljen šele. ko je bil Tolstoj že v popolni agoniji tako, da svoje žene sploh ni spoznal. Vaša Prihoda se ženi Slavni češki virtuoz Vaša Prihoda se je na Dunaju zaročil z Almo Rose, ki je tudi vijolinska virtuozinja. Neve* sta je hčerka glasbenega učitelja in koncertnega mojstra dunajske opere dvornega svetnika Amolda Rose. Prihoda se je seznanil z njo že pred petimi leti. Bilo je pred koncertom Bro? nislava Hubermana na Dunaju. Alma ni mogla dobiti vstopnice, ker so bile že vse razprodane, in Pfihoda ji je po* nudil mesto v svoji loži. Bliže sta se seznanila pred tremi leti, ko jc prišel Pfihoda k njenemu očetu, da bi ž njim naštudiral nekatere svoje koncertne točke. Od tistega časa sta se sestajala pogosto in zadnji dve.leti sta preživela počitnice skupaj. Alma Rose je pripo* vedovala o tem dunajskim novinar* jem: - -" »Predlanskim sva bila na Atter* skem jezeru, lani je pa povabil Pfihoda mene in mojega očeta na svoj grad blizu Prage. O poroki sva že večkrat razmišljala, pa se nisva mogla odločiti, ker sva oba virtuoza na isti instru* ment. Pfihoda se je vrnil nedavno iz umetniške turneje po Egiptu, jaz pa iz Poljske. Tedaj sva nenadoma sklenila poročiti se koncem letošnje sezone. Svoj poklic bova oba Še izvrševala še naprej in zato med koncertno sezono ne bova mogla živeti skupaj. V marcu bova gostovala oba na Češkoslova« škem. v aprilu odpotujem jaz na Polj* sko, Pfihoda pa v Italijo. V maju sc nameravava poročiti. Prepričana sem, da bo najin zakon srečen, ker ne bova zavidala drug drugemu uspehov.« Pariški Diogenes Pred pariško poroto se je odigrala v ponedeljek tragikomedija, kakršne sodna dvorana menda sploh še ne pozna. Po govoru svojega zagovornika je obtoženec Billois vstal, rekoč: »Kar je izjavil moj zagovornik, je od začet* ka do konca zlagano! Vse, česar me obtožnica dolži, sem zakrivil zavedno in namenoma. Hočem biti kaznovan in sicer čim strožje, tem bolje.« Sodišču ni preostajalo drugega nego ustreči obtožencu, katerega je obsodilo na 10 mesecev. Billois se je lepo zahvalil za kazen in odšel ves srečen iz sodne dvorane. Billois je bivši srednješolski profe* sor v Bordeauxu, ki je bil zelo premo* žen mož. Imel je dve hiši in lepo premoženje v gotovini. Naenkrat ga jc pa prijelo in začel je uganjati čudovite reči. Najprej je podaril obe hiši mest* ni sirotišnici, denar je pa razdal sorod* nikom. Potem je nehal hoditi v šolo, zapustil je svoje stanovanje in kmalu je brez sledu izginil. Hodil jc od me= sta do mesta in beračil. Pri tem je va* lil pred seboj sod, katerega je bil nekje ukradel, ponoči je pa vedno zlezel v sod in prenočil v njem. Ce mu ljudje niso dajali jesti ali vbo mM al i og1asi< Vsaka bezeda SO par. Plača «e lahko tudi m znamkah Za od&ovor znamko) - Ka vprašanja, brez znamke ne na^ovarfamo. - NaJnumJU *$}1a» Din 5«—* mwz»mm Korespondentinjo sajnostojno, perfektno v slov., nemškem in po možnosti srbohrv. j<-riku, sprejmemo takoj v stalno službo. Obširne pootudbe v navedenih jez&ih. s sliko, navedbo dose- daivjeja s-imSbOfv-iaiija in zahtevo plače prosimo tia tjaskvv: Stook Gomac Mediciral d. d.. Stav. Požega. 1096 Pozor, gostilničar]! In trgovci! Novozidana hiša, gospodarsko poslopje, costikia, trgovina brez konkurence in 18 oralov zermlije, tri četrt ure od kolodvora, pocerti naprodaj. Pojasmčla daje: Cernjavič. St. rj pri Mariboru. 1092 Likanje moške ali damske obleke 18 Din Moško, daansko garderobo najhitreje zlika, kemično časti, t-eme-IjHo požige, na željo napravi novo podlo yo, todi obrne WALLET EXPRESS, LJUBLJANA Stari trg 19. Po oblek© se posije na dom. 1102 L Mikuš LJUBLJANA Mestn U 9 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalni n palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Lepo hišo 2 sobi, kuhinja, podstrešna soba, k4et, vrt, sala-Prodavaia: Apoteka Ur. B A H O V E C. 109/L LJubljana f Utakuicttutni paph p\oda}a uptava tS£ovcnt>kcqa Tlatoda, LOKAL ?den ali dva — skupno 40 do 80 m2 na prometnem kraju sredi Ljubljane i š č e m. Ponudbe pod t Denarc na upravo >S1. Naroda c. 1088 550.000 JHh je zadela pri nas kupljena srečka štev. $8824« Nadaljnje številke v III. razredu izžrebanih srečk priobčimo te dni. Nekaj neobnovljenih srečk je sedaj na razpolago. Kdor hoče igrati v IV. in v milijonskem (v V. razredu) naj takoj pride po nje Zadružna hranilnica r. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c« 11« 20 odstotne kronske bone kupuje v okviru svoje potrebe po dnevni ceni ali ne pod 73% PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se! Uratofe Josip Zupaačac — Za »Navodno t&kmo«: frač Jesertck. — Za npeavo an tmmtni det baca: Oton Cbriatoi. — Vsi v L^abJjaoar