Leto LXVL, št, 287
Ljubljana, ponedeljek 18. decembra 19)3
Cena Din
lxha.}a TBaJc dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — InseraU do 80 pettt vrat a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno t Jugoslaviji Din 13.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica št. 5 Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125 ta 3196
Ves narod za svojim kraljem
Včerajšnja proslava rojstnega dne Nj. Vel. kralja je znova dokumentirala udanost in ljubezen vsega naroda do kralja in Jugoslavije
Včerajšnji kraljevi rojstni dan je bfl v vsej državi proslavljen na oajsve-canejši način. Ni bila to zgolj zunanja formalnost, marveč izraz iskrene Uu-bezni in vdanosti vsega naroda do svojega kralja in do države. Enodušnost, ki se ie manifestirala baš pri tej priliki, je najboljši dokaz, da ves narod brez razlike političnega in verskega prepričanja, gleda v svojem kralju obenem svojega vrhovnega narodnega voditelja, kateremu sledi z neomejenim zaupanjem, v trdnem prepričanju, da ga vodi preko križev in težav sedanjosti v boljšo in lepšo bodočnost. »Živel kralj!« ni prazna fraza, marveč srčna želja slehernega Jugoslovena, da bi veliki Zediniteli še dolgo, dolgo let čil in zdrav vodil jugoslovenski narod po poti miru, dela in napredka.
Svečane proslave po vsej državi
Podružnica: MARIBOR, Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 66, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon 8t 190. — JESENICE, Ob kolodvor« 10X
Račun pri poštnem čekovnem zavoda t Ljubljani it. 10.361.
Beograd, 18. decembra, r. Kraljev 45. rojstni dan je bil v vsej državi proslav-Ijci na najsvečane-jši način. Po poročilih, ki so prispela iz vse države, so se povsod vršile slovesne sltržoe božje ob udeležbi predstavnikov civilnih in vojaSkiJi oblasti ter zastopnikov nacionalnih, kulturnih in stanovskih organizactf. Posamezna društva so priredila še posebne proslave s primernimi predavanji, koncepti in akademijami. V veliki meri so zlasti razna humanitarna društva proslavila včerajšnji dan z obdaritvijo siromašnih. Posebno svečane so bile proslave v večjih mestih, zlasti pa v Beogradu, Zagrebu in Lj-ubljani. V Beogradu sta zastopala kraljevski dom Nj. Vis. knez Pavle in kne-giroja Olga. Najsvečanejša pa ie bila proslava v Zagret«, kjer se mudita Nj. Vel. krali in kraljica, ki sta osebno prisostvovala slovesni službi božji v katedrali in ju je zagrebško prebivalstvo tudi pri tej priliki sprejelo s spontanimi ova-cijami. Nj. Vel. kralj je napravil popoldne v odprtem avtomobilu izlet v zagrebško
okolico, kjer ga je ljudstvo spoznalo in navdušeno pozdravljalo. Zvečer sta se Nj. Vel. kralj in kraljica udeležila elitnega oficirskega plesa, ki je bila prirejen v hotelu Esplanade. O proslavi v Ljubljani poročamo na drugem mestu. Zelo lepa proslava se je vršila na Cetinju, rojstnem kraju Nj. Vel. kralja.
Zahvala Nj. Vel. kralja
Zagreb, 18. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je dobil za rojstni dan brzojavke od mnogoštevilnih osebnosti, društev in ustanov iz vse naše kraljevine. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja čast Izreči toplo zahvalo vsem osebnostim, društvom in ustanovam za rodoljubna čuvstva in izraženo zvestobo do Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma.
(Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 15611, dne 17. decembra 1933. Zagreb.)
V Ljubljani in po drugih krajih
Ljubljana, 18. decembra, .»ditor druga večja mesta je tudi Ljub-,ajia slovesno praznovala kraljev rojstni dan. 2e na predvečer so bile vse hiše okrašene z državnimi zastavami, grad in nebotičnik pa sta bila svečano razsvetljena, v nedeljo dopoldne so se vršile v vseh cerkvah svečane službe božje, ki so jim prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblasti z banom dr. Marusičem, komandantom divizije generalom Cukav-com in drugimi odličniki na čelu. Zastopane so bile tudi vse nacionalne, kulturne in gospodarske organizacije. Pred stolnico je bila postrojena častna četa 40. pešpolka z zastavo in godbo, ki je ob prihodu divizljonarja zasvirala državno himno.    Po službi  božji je bila recepcija na
banski upravi in pri divizionarju. Interne proslave so priredila razna nacionalna in kulturna društva, humanitarna društva pa so v spomin na kraljev rojstni dan obdarovala veliko število siromašnih. Lepe proslave so se vršile tudi na vseh srednjih šolah, kjer so imeli primerna predavanja in akademije. V okvirju proslave se je vršil pod vodstvom Primorja tudi Tek uedinjenja, ki se je pretvoril v lepo športno nacionalno manifestacijo. Popoldne se je v Trgovskem domu vršila razdelitev daril, ki so ji prisostvovali predstavniki oblasti in drugi odličniki. Zvečer je krenila po ulicah velika povorka z vojaško godbo na čelu ter prirejala navdušene manifestacije kralju in Jugoslaviji. V oficirskem domu je bil zvečer prirejen oficirski ples, ki je bil odlično obdskan ter je potekel v najlepšem razpoloženju.
Oficirski družabni večer
Svečanosti ob kraljevem rojstnem dnevu yc na naj dostojne jši način snoči zaključil oficirski družabni večer, ki je napolnil veliko dvorano in stranske prostore hotela »Union« z naj izbrane jšo publiko. Prireditve so se udeležili z malimi izjemami vsi oficirji garnizije 8 komandantom Dravske divizije div. generalom Cukavcem, generalom Peki čem in šefom Štaba polkovnikom Orlovičem na čelu, a iz daljne Vranje je prispel naš stari prijatelj polkovnik Kilar. Samo ob sebi je umevno, da so bili prisotni komandanti vseh edinic "naše garnizije, a poveljnika žandarmarije je zastopal polkovnik Novak. Krasna je bila slika s paradnimi uniformami in najelegantnejšimi toaletami pestrega venca lepotic, pisana množica uniform in najokusnejših toalet se je pa najefektnejŠe odražala od črne svečane  obleke  rezervnih  oficirjev  in druge
civilne gospode. Družabnega večera so se udeležili tudi ban dr. Drago MaruSič s svojim pomočnikom dr. Pirkmajerjem in vsemi načelniki; ker sta bila zadržana minister dr. Albert Kramer in župan dr. Dinko Puc. sta večer počastili njimi gospe soprogi ge. Anči dr. Kramerjeva in Olga dr.
PucOVa a tudi vsi dostojanstveniki so pripeljali na družabni večer svoje soproge in hčerke. V množici odličnikov smo nadalje opazili češkoslovaškega konzula ing. Sey-čika, predsednika višjega deželnega sodiščVt Vrančića, železniškega direktorja Cugmus''. finančnega direktorja Valjavca. direktorja
Narodne banke Gregoriča. direktorja poštne hranilnice dr. Vidmarja, državnega tožilca dr. Ogoreutza, univerzo so zastopali profesorji Škerlj, Zupančič, Oštir in Rebek, bolnega upravnika policije poveljnik Gril, pravoslavno cerkveno občino prota Budi-mir, novinarsko udruženje predsednik direktor Virant, velesejem predsednik vele-industrijalec Bonač, Pokojninski zavod predsednik dr. Baltič, Avtoklub podpredsednik dr. Ciril Pavlin, RK predsednik dr. Fettich, Narodno odbrano predsednik dr. Cepuder, Jugoslovensko gasilsko zvezo podstarosta Josip Turk, Zvezo industrij cev generalni tajnik ing. šuklje, JS razen oblastnega predsednika dr. Pirkmajerja še podpredsednika krajevnega odbora podpolkovnik Knez z večino odbornikov oblast, in krajevnega odbora ter načelnica ženskega odseka JS gospa dr. Pirkmajei jeva. Strelsko družino in invalidsko udruženje odbornik Jevak, bojevnike predsedn.K Fab-jančič in Marinko, »Krko« predsednik dr. Perko, ruske organizacije univ. prof. dr. Bubnov, predsednik ASK Primorja načelnik Ivo Sancin, mesto Kranj je zastopal industrijalec Fran Sire, med zastopn-ki gospodarstva smo opazili veletrgovce Kneza in Krisperja, prav v obilnem številj se je prireditve udeležilo sokolstvo in druga narodna društva, posebno mnogo je bilo pa mladine. Plesalci in plesalke so bili nadvse zadovoljni z vojaško godbo pod Temperamentnim vodstvom kapelnika Zivanoviča, za telesne užitke se je pa odlično poor gal restavrater Mastnak. ki je z butle tom priredil pravo kulinarično razstavo, zlast; so pa občudovali gostje umetno izdelan državni grb. Razpoloženje je bilo ves čas tako sijajno, da se je večer potcgn'1 prav do zgodnjih   iutranjih ur.
„Preporodova" akademija
Med    naj prijetnejši m i    prireditvami v proslavo kraljevega rojstnega dne je bili. gotovo   akademija   »Preporoda« v Trgov skem domu. Ker je župan g. dr. Dinko Put bolan, je prišla zavedno mladina počasti' županja    ga.  Olga dr.  P u c o v a,    z nai večjim zadovoljstvom so pa Prekorodovc pozdravili    tudi prosvetnega šefa g. prof Josipa Breznika   in   prosvetnega inšpektorja g. prof. Vrhovnika, nadalje pokrovitelja  direktorja g.  Juga.  nad m jim naklonjene   dame   častnega damskeg.. komiteja in prav številne zastopnike šolskih, vojaških in civilnih oblasti. Akademijo je otvoril predsednik  Ernest E v p -p e r z zanosnim govorom, nato so pa dijaki izvajali z največjo eksaktnostjo prav pester program, kjer so se izkazali za prave umetnike. Ljubko prireditev je seveda
zaključil ples.
Na Viču
Rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra je tudi viška občina proslavila na zelo svečan in dostojen način. Skoro raz vseh hiš so plapolale državne trobjnice. Zjutraj ob 8. je bila v župni cerkvi zahvalna služba božja, katere so se udeležili poleg šolske mladine, zastopniki občine. Sokola, gasilcev. Narodne Odbrane, varnostne straže, poštne uprave ter vseh ostalih društev in korporacij v občini. Po službi božji, ki se jc končala z zahvalno molitvijo za kralja te' petjem zahvalne in državne himne, sta
1 .
se vršili lepi proslavi osnovne šole v šolski telovadnici ter meščanske šole v dvorani Sokolskega doma. Obeh proslav se je udeležilo, mnogo občinstva ter zastopniki vseh viških društev. V osnovni šoli je imel krase patrijotičen govor upravitelj g. Štrukelj, nakar so sledile deklamacije in pevske točke ob splošnem navdušenju občinstva. Izredno lepa je bila proslava meščanske šole, kjer je imel slavnostni govor ravnatelj meščanske šole g. Fakin, nato pa sta nastopila dekliški in deški pevski zbor s petjem narodnih pesmi, deklamacijami itd. Vse točke so napravile na prisotne zelo dober vtis ter občinstvo ni štedilo s priznanjem. Obe proslavi sta bili zaključeni s petjem državne himne, ki jo je občinstvo stoje poslušalo. Tako je tudi Vič pokazal, da stoji zvesto in udano svojemu vladarju ob strani, kajti le pod njegovim modrim vladanjem smemo pričakovati lepše in boljše bodočnosti.
Sokol na Viču je popoldne ob 17. proslavil kraljev rojstni dan v Sokol domu z izvrstno uspelo mladinsko akademijo. Obširna dvorana je bi!a zasedena do zadnjega kotićka z mladino, starši in prijatelji viške-ga Sokola. Med drugimi so posetili akademijo sreski načelnik Znidaršič s sreskim šolskim nadzornikom Urbančičem. ravnatelj meščanske šole br. Fakin, šol. upravitelj g štrukelj, zastopniki občine ter vseh viških kulturnih društev in ustanov.
Akademijo je otvoril starosta mag. ph. br. Rems, ki je v krasnem, toda za mladino predolgem govoru orisal živlienje našega vladarja od detinskih let skozi celo trpljenja polno življenje do današnjega dne. Globoko zasnovan patrijotičen govor, ki smo jih še malo enakih slišali, je napravil na vse navzoče zelo globok vtis. S trikratnimi Zdravo klici Nj. Vel. kralju je br. starosta zaključil svoj govor, nakar je vsa dvorana stoje zapela državno himno.
Po govoru br. staroste je slediia zbor-ska deklamacija »Pozdrav kralju«, nato recitacija »Prestolonasledniku«, nakar je prvič nastopil sokolski mladinski pevski zbor pod taktirko br. Kernca. Zapel nam je 4 pesmice, ki so namah osvojile srca občinstva, kar je pričala navdušena pohvala. Sledilo je 5 izborno podanih deklamacij oz. recitacij, nakar je ženska deca ljubko in skladno izvedla rajalne vaje, moška deca skoro brezhibno šestorico, potem pa še simbolične proste vaje »Pastirčki«, ki so občinstvu tako ugajali, da so jih morali ponoviti. Tudi preskoki moške dece ČCJ konja na šir s prožno desko so bili dobro zvedeni ter občinstvo ni štedilo s priznanjem. Akademijo je zaključila učinkoviii alegorija — sokolska mladina se klanju svojemu kralju ob navdušenih ovacijah občinstva. S to akademijo je viški Sokol pi>-kazal javnosti, kako vzgaja svojo mladic » v pravem jugoslovenskem in nacijonalnei 11 duhu v blagor kralja in domovine. In tak u je prav! Zdravo!
V Škof ji Loki
S čuvstvi   iskrene in globoke ljubez* do ljubljenega vladarja in njegovega pr. vzvišenega doma je praznovala Škof j a Lh ka včerajšnji   45   rojstni   dan kralja Alt ksandra.    Šolska  mladina  je imela svoje proslave že v soboto    odrasli   pa   so ?e zbrali   dopoldne   ob 10. k slovesni služI . božji v župno cerkev sv. Jakoba, ki je bil natlačeno polna.    Cerkvenega opravila s-se udeležili    vsi    predstavniki civilnih bi vojaških oblasti,    oficirski    zbor s častnt četo vojakov in polkovnim praporom, r.' 7ervni oficirji,    mestni    občinski odbor / županom Stevom Sinkom,   razna društva korporacije in gospodarski krogi, med nji mi sokolstvo. gasilci. Kolašice, banovinska mlekarska šola in drugi.   Zvečer je bil v vseh   prostorih Sokolskega doma oficirski družabni    večer,   ki je združil vse rodoljubno  meščanstvo v prijetni   domači zabavi.   Delo je povsod počivalo,   mesto je bilo odeto v državne trobojnice
V Trebnjem
Skupna proslava ujedinjenja in rojstnega dne Nj. Vel. kralja je prav prisrčno praznovalo včeraj naše sokolsko društvo v telovadnici na marofu Točno ob 16. se je pričela mladinska akdemija sokolske dece s himno »Bože pravde«, k; so jo odpele trebanjske Sokoličice. Prvodecembrsko poslanico je prečitala sestra Nežama, nakar sta v slavnostnih govorih brata Pavlin in Blagotinšek orisala in s klenimi besedami podčrtate značaj in pomen proslave 151et-nice našega osvobojenja in zgodovinsko osebnost   nagega   narodnega     vladarja za
jugoslovanski in ves slovanski živel j. V roke namestnika br. staroste in pred praporom je novo članstvo položilo svečano zaobljubo, kar je bil najsvečanejši trenutek včerajšnje proslave. Zopet je deca s pesmami »Gosposvetski zvon«. »Pozdrav kralju« in narodnimi deklamacijami žela vso hvalo občinstva. Zla zaključek je bil. sicer na tesnem prostoru, nastop sedmorice
moške dece. ki je za izvajanja žela mnogo priznanja. Nič manj ni ugajal nastop ženske dece, ki je ob spremljevanju klavirja prav lepo izvedla efektne vaje Lepa proslava in mladinska akademija je pok zala vso lepoto sokolskega vzgojnega dela,
le žal, da amo to pot zopet pogrešali večje udeležbe od strani občinstva. — Raz hiš so plapolale državne zastave in dopoldne je bila v farni cerkvi zahvalna maša, katere so se udeležili predstavniki vseh uradov in šolska mladina.
V Celju
Na rojstni dan Nj. Vel. kralja je bilo vse mesto v zastavah, pa tudi z mnogih poslopij v celjski okolici so plapolale državne trobojnice. V soboto popoldne so bile proslave rojstnega dne Nj. Vel. kralja na osnovnih, v nedeljo dopoldne pa na gimnaziji in meščanskih šolah. V nedeljo ob 8. je bila slovesna zahvalnica v župni, nato pa v pravoslavni in evangeljski cerkvi. Slovesni zahvalnici so prisostvovali predstavniki civilnih in vojaških oblastev. uradov, šol. korporacij. Sokoli v krojih, gasilci in mnogo občinstva iz Celja in okolice. Ob 19. je krenil izpred vojašnice kralja  Aleksandra sprevod z vojaško godbo
in baklami tkozi Gaberje v mesto ki nato
nazaj v Gaberjc. V tprevodu je korakalo
vojaštvo in civilno prebivalstvo. Pročelje mestnega magistrata je bilo slovesno razsvetljeno z neštetimi žarnicami ▼ državnih barvah in tudi mnogo oken na drugih poslopjih jc bilo lepo okrašenih in rai svetljcnih. Neprestano so se čuli navdušeni vzkliki kralju, kraljevskemu domu in Jugoslaviji. Ob 21. so priredili oficirji celjske garnizije animiran družabni veder v Narodnem domu.
V Ptuju
Rojstni dan Nj. Vel. smo praznovali \ Ptuju na slovesen način. V proštijski cerkvi je darovaJ ob 10. uri slovesno alutbo božjo g. prost. dr. žasar. Službi božji so prisostvovali vsi predstavniki civilnih In vojaških oblasti. Zvečer se je pa vrJil ▼ oficirski čitalnici dobro obiskan družabni večer, ki so ga priredili oficirji tukaJAn v-ararnlzije.
Manifestacije v inozemstvu
Tudi v inozemstvu živeči Jugostoveni so se na včerajšnji dan spominjali svojega kralja in njegovih velikih zaslug za narodno osvobojen je m uedi-njenje. Povsod, kjer so večje kolonije jugoslovenskih izseljencev, so se vršile proslave s predavanji in akademijami. V prijateljskih državah pa so bile prirejene tudi oficijelne proslave, pri katerih se je pokazalo, koliko spoštovanje in simpatije irciva jugoslovenski kralj v inozemstvu. Tudi inozemski tisk posveča toplo pisane članke, v katerih podčrtava veliko vlogo, ki jo Igra jugoslovenski kralj ne samo v pogledu notranje ureditve Jugoslavije, marveč tudi na polju mednarodne politike pri učvrščevanju miru in jačanju mednarodnega sodelovanja.
V Pragi
Praga. 18. decembra. AA. CTK poroča: Za rojstni dan Nj. V3L kralja Aleksandra prinašajo listi obširne članke s fotografijami Nj. Vel. kralja in kraljevske rodbine ter poudarjajo zagluše, ki jih ima Nj. Vel. kralj Aleksander za iiedinjenje in konsol i i lira n jeza vezniške Jugoslavije. Jugoslovenski poslanik v Prani 2. Grieosono sprejemal čestitke v poslaništvu, 3v?čanena sprejema pa ni bilo zaradi narodnega žalovanja za pokojnim bivšim predsednikom vlade Svehlo. G. Uri-sosfonu so čestitali Člani diplomatskega zbora, zastopniki vlade in mnocro višjih .iradni-kov raznih ministrstev.
V Sofiji
Sofija, 17. decembra. AA. V ruski pravoslavni cerkvi je bilo danes svečano bla-godarenje v proslavo 45. rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra. Svečanost je dobila poseben značaj s tem, ker so se je udeležili z bolgarske strani >am predsednik bolgarske vlade m zunanji minister Mušanov, minister Radev. odposlanca Nj. Vel kralja Borisa gg Panev in Gruev, šel protokola zunanjega ministrstva Stojkov, šef tiskovnega urada Hristov in mnoge druge odlične bolgarske osebnosti. Razen njih so svečanosti prisostvovali jugoslovenski poslanik in vojaški ataše ter osebje jugoslo-venskega poslaništva. Navzočni so bili tudi rumunski, češkoslovaški m poljski poslanik. Po službi božji je bil svečan sprejem pri jugoslovenskem poslaniku. Sprejem je potekel v zelo prisrčnem razpoloženju.
V Ankari
Ankara, 18. decembra. AA. Za rojstni dan jugoslovenskega kralja prinaša pol-uradni list »Hakimijetimilije«, prisrčno pisan članek, v katerem proslavlja praznik prijateljske Jugoslavije in med drugim pravi:
Voditelj jugoslovenskega naroda, ki je bil velik vojak, je znal kot državnik iz Srbije, izčrpane v svetovni vojni, ustvariti veliko Jugoslavijo. Kralj je napravil konec neplodnim borbam političnih strank in popolnoma zedinil svojo državo, nato je pa smotreno delal za povečanje ugleda svoje države v inozemstvu in izpolnil ideal svojega naroda, pri čemer je delal za ohranitev miru in dobrih sosednih odnošajev. Danes se Jugoslavija predstavlja Balkanu in srednji Evropi kot država, ki stoji v službi miru. Za svoje zavidanja vredno in pomembno mesto, ki ga Jugoslavija danes ima med drugimi narodi, se mora v prvi vrsti zahvaliti iskrenemu sodelovanju svo-vrhovnega voditelja z narodom.
V Bukarešti
Bukarešta, 18. decembra. Za rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra se je v tukajšnji ruski cerkvi vršilo včeraj svečano blagodarenje, ki so mu prisostvovali poslanik Čolak Antič z vsem osobjem poslaništva, zastopniki dvora, člani tukajšnje jugoslovenske kolonije z delegacijo iz ostale države, vsi častniki 9 gardnega polka Nj. Vel. kralja Aleksandra, zastopniki vlade, vojaških in civilnih oblasti ter diplomatski zbor.
Po blagodarenju je bil sprejem na jugoslovenskem poslaništvu, kjer je poslanik Čolak Antič sprejemal čestitke. Poveljnik 9. lovskega polka polkovnik Oralnu je pri tej priliki   nazdravil Nj. Vel.
kralju Aleksandru, nakar je poslanik Čolak Antić odgovoril z zdravico kralju Ka-
rolu. Poslanik je pri tej priliki imel govor, v katerem je naglasil zasluge Nj. Vel kralja Aleksandra za notranjo okrepitev države in za dvig njenega ugleda v inozemstvu. Člani jugoslovenske kolonije so njegov govor burno pozdravljali.
Popoldne je bil v častniškem domu 9. gardnega lovskega polka Nj Vel. kralja Aleksandra svečan sprejem. Pri tej priliki so v filmu o Jugoslaviji med drugim prikazovali tudi nedavno revijo čet na Banjici.
jega
Ob 21. je radijska poataja priredila jugoslovenski večer, ki ga je otvoril jugoslovenski poslanik Čolak Antić. Za njim je prof. Mugur imel predavanje o Jugoslaviji, nato »o pa predvajali več izbranih stvari iz jugoslovenske glasbe.
Največji rumunski listi, kakor »Uni-versul«. »Cuventul«, »Adeverul«, »Lupta«, »Epoa«. »Dreptatea« in drugi posvečajo obširne toplo pisane članke rojstnemu dnevu Nj. Vel. kralja Aleksandra in prinašajo na uvodnem mestu slike Nj. Vel. kralja in kraljice Jugoslavije. V člankih naglašajo vrline Nj. Vel. kralja, njegovo energijo ter zasluge kraljevskega para za to, da je Jugoslavija postala homogena m močna država.
Naposled vsi listi čestitajo v imenu vsega rumunskega naroda Nj. Vel kralju Aleksandru in mu žele dolgo življenje in slavno vladanje.
V Atenah
Atene, 18. decembra. AA. Snoči je jugoslovenski poslanik g. Boško Hristič z gospo priredil velik sprejem v vseh prostorih jugoslovenskega poslaništva. Sprejemu je prisostvovalo okoli 300 povabljencev iz najodličnejših atenskih slojev. Navzočni so bili predsednik vlade Taaldans z gospo, vojni minister Kondilis in ostali člani vlade ter vsižefi opozicijskih strank. Dalje so prišli gg. Mihalakopulos Papanastasiu, Me-taxas, atenski metropolit Hrisostonos, generaliteta, mnogi univerzitetni profesorji, zastopniki atenske akademije, več književnikov in veliko število novinarjev ter ves diplomatski zbor. Med gosti je bil tudi znani francoski letalec Costes. ki se ravtio mudi v Atenah.
Francoska sodba o bolgarsko-jugoslovenskem zbližan ju
Parii, 18. decembra. AA. Pertinai puS« v listu >Echo d? Paris< o ureditvi miru nj Balkanu in daje priznanje prizadeyan.ru Jugoslavije in Bolgari je, da t*e dosež? sprav« med obema bratskima n rodom a. Pri ten Pertinax poudarja, da je bilo nekdanji srb-eko-bolgarsko neprijateljstvo izraa niAkoavstrijskega rivalstva. Pis^n članka želi Mali antanti, da bi se Čimprej rešila balkanskih brig in skrbi, da se bo mogla čimboll posvetiti vprašanju Srednj? Evrope.
Glede morebitne sklenitv? balkanskega pakta pravi Pertinax. da bi se mogsl ta paki 9kleniti edino na temelju spoštovanja aeda-njih meja in ob izkliučitvi vplivov v?le*il. Piaec se pa vprašjje, ali ne bodo izvenbal-kanske države skušale rzialoviti prizadevanje v tel »meri.
V Franciji —13 stopinj
Pariz, 18. decembra. AA. Mraz v Franciji še zmerom traja. Včeraj ao imeli v Chalonsu na Saoni 23 stopinj mraaa. V Marseillu ie padal gost sneg, tako da ao se športniki smučali po nekaterih atrmej-ših mestnih ulicah.
Voditelj irske oporiefle aretiran
Dublin. 18. dec. Vlada i> v&arai dala ir* tirati voditelja opozicije 0'Duffvja v trenutku ko ie nameraval govoriti na nekatn *ho-du. Imel i 3 na eebi modro erajoo koje noAnJa ie prepovedana. Ker tudi zborovanje ni prf-
iavil bo po veljavnem iz:jmnem nAroou pri-še»l pred vojaško sodišče.
LJUBLJANSKA BORZA.
D i vez:   Amsterdam 2302.63 3S13.M.
Berlin 1364.58 — 1375.38, BrcrselJ 1108.35 _
1113.85, L*>ti<1o«i 186.86 _        188.441, Newyork
3622.16 _ 3630.42. Pariz 224.35 _ 225.47. Praža 170.01 - 170.87, Trat 300.57_IOIlt7
(premija 28.5 odst.). Avstrijski Mline t privatnem  klirnuni 9.15.
INOZEMSKE BORZE. Curlh. 18. decembra.   Pariz 20.341, Lon don 16.89, Newyork 329.25, Bruselj 71.S5, M' lan 27.16, Madrid 42.20, Amrtesvdam 207.75
Stran l
/SLOVENSKI  N A R O D«, dne IS. decembra 1933
^tev 587
Proslava 25 letnice
Narodne odbrane
Slavnostna akademija — Svečan občni zbor —■ Čestitke
k jubileju
Ljubljana, 18. decembra.
Četrt stoletja nacionalnega pokreta je proslavila Narodna odbrana včeraj dostojno ter častno. Izrazito nacijonalno obeležje proslave je Se posebno poudarilo, da je bila prirejena na vladarjev rojstni dan.
Ob 11 ao se zbrah na slavnostno sejo NO v sejni magistratni dvorani številni zastopniki nacijonalnih, narodno obrambnih, kulturnih in stanovskih organizacij in tudi članstvo se je udeležilo v lepem številu seje ter je bila povsem zasedena tudi galerija. Ko je stopil v dvorano predsednik glavnega odbora NO ilija Trifunovič vojvoda Birčanin, ao ga zbrani burno pozdravili.
Svečanost so otvorile fanfare, nakar je poslevodeči podpredsednik oblastnega odbora Vargazon nazdravil Nj. Vel. kralju ter predlagal vdanostno brzojavko, ki je bila sprejeta med ovacijami vladarju. Predsednik je pozdravil zbrane, posebej senatorja dr. V. Ravniharja in dr. Novaka, zastopnika župana dr. D. Puca direktorja Jančigaja, zastopnika Ljubljanske sokolske župe dr. Pipenbacherja m zastopnike naslednjih društev in korporacij: CMD, ZKD, JPO, JS, Zadružne zveze. Zveze j. a. n. starešin, pravoslavne cerkvene občine. Zveze industrijcev, Avtokluba, Strelskih družin, Inženjerske komore, JUU, NSZ, TJJN28, oblastnega odbora RK, Kluba koroških Slovencev, URO, akcijskega odbora združenih bojevniških skupin, Kluba Primork, »Tabora«, Katoliške akcije in Katoliškega starešinstva. Posebno toplo je pozdravil predsednika Ilijo Trifunoviča, ki so ga pozdravili tudi zbrani z aplavzom. V pozdravnem govoru je podal ideološko utemeljitev NO, naglašajoč njen pomen za narod ter nacijonalni preporod. Narod se mora preroditi v nacijonalizem predvojne dobe. V glavnem je program NO, da se bori proti vsem škodljivcem države, da dela za gospodarsko osamosvojitev države, da rešuje vsa svoja društvena vprašanja kot zahtevajo nacijonalni interesi in da se bori proti korupciju NO hoče uveljaviti ta program, da se čim prej preporodi narod, hoče delati ne glede na napore in žrtve, da se uveljavi geslo »Vse za kralja in državo« do zadnje vasi.
Predsedstvo je prevzel Ilija Trifunovič in je spregovoril med burnim odobravanjem. Dejal je med drugim: Vaša lepa udeležba dokazuje vdanost do kralja in hkrati priznanje delu NO, delu, ki je mnogo pripomoglo za naše osvobojenje m ki je izpolnilo zlati list v zgodovini naših borb za osvobojenje. Toda mnogo je še neizpolnjenih listov (aplavz), naše osvobojenje še ni popolno. V drugi četrtini stoletja si mora NO priboriti še večje uspehe, da slavimo splolno zmago. Zato je pa potrebno, da jo podpirate vsi, da uresniči povsem svoj program. Zlasti moramo posvečati veliko pažnjo nacijonalni vzgoji omladine. Govori se, da mladina hodi po napačnih potih, toda to je naša krivda (aplavz), ker nismo znali dobro plasirati njene energije za koristno delo. Tega se moramo zavedati ter posvečati mladini več pažnje kot doslej.
Slavnostno besedo je imel dr. Cepuder. V obširnem in lepem govoru je orisal zgodovino nastanka in borb NO. Dejal je, da NO ni društvo v običajnem pomenu besede, nego da jc pokret, ki ga ni mogoče
vezati ter precizirati s statuti, narodni pokret, ki je vzniknil spontano po nujnosti nacijonalnega življenja. Ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, je grozila nevarnost, da ostane narod za večno razkosan ter da se ne bo nikdar uresničil velik sen o zedinjenju. Ustanovitev NO v tem usodnem času je bil mogočen odmev na pritisk, odpor zoper tlači tel je v času, ko je bil narod pritisnjen ob ».la. Začel se je nacijonalni pokret, ki je prodiral povsod zmagovito in spontano, iz narode je vzniknil, ponižani in razžaljeni Jugosloven, ki je tako silen in najnevarnejši, se je dvignil. NO je samo usmerila ta pokret, izhajajoč iz naroda, ni ga pa uklenila v statute, kajti pisani programi so vedno krpe papirja, živ je pa program, ki je zapisan v srcih. Tedaj, ko so sovražniki Jugoslovenov mislili, da so štrli njihovo silo z aneksijo Bosne in Hercegovine, je bil baš ta udarec vzgon za odpor, za mogočen nacijonalni pokret, ki nas je vodil do osvobojenja. Vedno, kadar so postali za narod najusodnejši časi, se je dvignila NO, tako tudi zdaj, ko je prinesla s seboj toliko zla gospodarska depresija. NO čuti. da je prišel zopet njen čas. Njen pokret razste, zdrav narodni nagon čuti, kaj mu je treba. Sumadija, Makedonija in Vojvodina so že pod praporom NO in zdaj sta se pridružili še Hrvatska in Slovenija.
NO so čestitali k lepemu jubileju številni zastopniki društev, prvi predsednik Zveze j. n. a. starešin dr. Tominšek, za njim za JUU tajnik Kumelj, za Ljubljansko sokolsko župo dr. Pipenbacher, za J(PD prof. Grafenauer, za okrožni odbor Strelskih družin Strlekar. za CMD Škulj, za bojevniške skupine Tomec, za NSZ tajnik Kravos, za HP2 predsednik dr. Svigelj, za JS dr. Jeglič in za »Tabor« Višnjevec. Svečanost je zaključil predsednik Trifunovič, zagotavljajoč, da NO ni nikdar krenila s svoje poti in da nikdar ne bo ter da se zaveda, da je naša država plod krvi ter žrtev. Zato bo NO delovala odločno dokler ne bo osvobojen zadnji Jugosloven.
V soboto zvečer je priredila Narodna Odbrana v veliki kazinski dvorani svečano akademijo z izredno bogatim sporedom. Akademiji so prisostvovali med drugimi pod ban g. dr. Pir km a jer, brigadni general Pekić, župan dr. Dinko Puc, poštni ravnatelj dr. Tavzes, predsednik vele-sejma Fr. Bonač, predsednik Narodne galerije dr. Fran Windischer, železniški ravnatelj J. Cugmus, upravnik policije Ker-šovan, predsednik Pokojninske^a zavoda dr. Baltič z podravnateljem dr. Vrančićem, predsednik okrožnega sodišča P. Kersič, predsednik Avtokluba A. Praprot-nik, narodni poslanec dr. Stane Rape, gospe ministrovi Anči dr. Kramerjeva In Alba Mohoričeva, češki konzul ing. Sev-čik, belgijski konzul dr. M. Dular, vseuci-liški profesorji dr. UJčič, dr. Oštir, Spek-torski, državni tožilec dr. Ogoreutz, župnik Barle, polkovnik Novak, načelnik štaba divizije podpolkovnik Orlović, major Mikič itd. Po krasnem koncertnem delu, ki so se v njem odlikovali vsi sodelujoči, ee je vršila prisrčna družabna zabava in večer je bil zaključen v splošno zadovoljstvo udeležencev, ki so se lahko prepričali, da zavzema Narodna Odbrana tudi med Slovenci odlično mesto in da ji je napredek zagotovljen.
Troje kulturnih prireditev v gledališču
Prodana nevesta — Crna mlaka — Stoji, stop...
Ljubljana, 18. decembra. Najprej t operi. V svečano razsvetljenem gledališču svečano oblečena publika, odličniki ln zastopniki oblastev. Državna himna. Nato naša najlepša, najljubša slovanska opera, večno mlada in sveža Smetanova >Prodana nevestac.
Izvrstna predstava. Betettov Kecal je bil zopet zmagovit, kot Živo srebro poskočen ln poreden, poln novih domlsle«£ov, glasovno Imeniten. Kar vidi se mu, s koliko radostjo ln vnemo podaja to veliko, v vsakem pogledu težko, a tudi hvaležno partijo. Kadar Betetto poje Keoala, bi se moraJa opera Imenovati >Kecal<, zakaj on je glavna vseba. Seveda je žel mnogo hvaležnega aplavza in moral v 2. dej. arijo »Vem sa devojko< v duetu z g. Banovcem ponovi ti.
▲ tudi ostali solisti bo bili snoči glasovno odlični, dasi ca par točkah negotovi. Da, Prodana nevesta je pač težka opera, ki zahteva temeljite priprave. Ali Ribičeva kot Marinka in Banovec kot Janko sta Imela v celoti prav srečen večer; Rus kot Vašek je pevski in Igral »ki vtIo dober, zelo humoren in je občinstvo resnično prijetno zabaval, sekstet se Je obnesel točno in efeatno, balet Je bil temperamentno razigran ln zbor zadovoljiv, orkester pod taktirko Neffatovo prav dober.
Za kraljev jubilej lepa predbtava. Samo občinstva bi moralo biti dosti več. Za dve hiei Je pač Ljubljancev premalo.
A1J Imeli smo sočasno v drami izvirno novost in tam Je bilo gledališče skoro razprodano. Prišli so vsi Golievi številni prijatelji, ki so slutili, da se bodo na »Kulturni prireditvi v Črni mlaki« izvrstno zabavali in zopet enkrat do sitega nasmejali. Zakaj dandanes teži ln hrepeni pač vse za smehom in zc zabavo. In res že dolgo ni bilo toliko »meha v nafil drami kakor sinoči. Resnično, včasih amo se morali kar jokati, tako nas je lomilo.
Burka ali šala bi oazval Golievo novo igro Originalna je po tem, da je brez ljubezni, brez vsake Intrige, prav za prav brez vodilne Ideje, zabaven mozaik tipov in prizorov, ki ga slučaj zaključi na vse strani zadovoljivo, le za špekulanta Na-robeta porazno. Na odru je oeie slovanska
vzajemnost; samo Poljaka In Bolgara Še manjka, žrtvi sta dva češka učenjaka, ki lovita metulje in hrošče, dvoje komičnih čudakov, ki se izkažeta končno kot izredna plemenltnika čisto zlatega sroa. Seveda bi bila ta dva Ceha lahko tudi Nemca ali Italijana in Madjara; ako bi igrali Golievo burko na Češkoslovaškem, pa bi izpreme-nlli ubogi dobričini lahko v slovenska, makar ljubljanska profesorja. In nihče bi ne emel biti razžaljen.
Ne, ne, slabe, neprijazne tendence ni mogoče podtikati Goliu, ki ga vsi poznamo kot dobrodušnega šaljivca. Slo mu je le za teater, za 6meh in zabavo.
Igralca teh dveh profesorjev, železnlk ln Danes, bi jn seveda lahko Igrala tudi v drugačni, še sLmpatlCnejši maski. »In ker sta oba odlična komika, bi se jima tudi brez karikiranja prav radi smejali.
Nevede nasprotnika teh dveh dobrosrčnih Cehoslovakov sta dva takisto slovanska mehka in dobra Rusa, klateža brez dela, ki odneseta profesorjema obleki in po sili postaneta slavljenca kot velika prijatelja našega naroda. Tudi ta dva Rusa sta prav zabavna tipa, le zato tukaj, da se jima smejamo, nikakor pa ne, da bi se posmehovali ruskim emigrantom. Gregorin ln Jan prav zabavno posnemata rusko-slovensko govorico ln igrata pijanost ter mačfka ljubeznivih ruskih potepuhov zelo naravno ln učinkovito. Srbijanskega fi-nancarja daje Plut In nemškega lovca, zdaj kričavega Jugoslovena, Bratiua posebno v pogrkavi govorici prav dobro.
Kralj s svojim Opombo, govornikom m dirigentom, pa je vendarle središče vse šale in res imenitna, izredno zabavna kreacija. Njegov pevski zbor, na čelu mu San-cln kot tenorist solist, pa Gabrijelčičeva kot učiteljica sopranistka, je prinesel kar dvakrat zapored vseobčni krohot.
Cesar kot sprritus agens vse kulturne prireditve ln kot Izumitelj za vee bolezni učinkovitega »Naroblna«, ki stopi v akcijo v najbolj nerodnih trenutkih, je bil seveda zopet v svojem elementu komike.
Vseh ostalih tipov, ki jih je še doUa vrsta, niti nI mogoče posebej opisovati. Tu so Lipah kot ravnatelj posojilnice in glavar ognjegascev, Drenovec kot glavar uradov, Skrbinšek kot stražmojster. Po to-
kar in Sancin kot dva baje-poeta pijančka, Pianecki kot esperantiet, Murgelj kot filatelist itd. — same močne, groteskne aar-že. Med ženskami trna glavno besedo re-solutno odkrita Narobe tova ge. Juvanove, gVavaricm ge. Mire Danilove, Opombo v ka ge. Gabrljelčičeve, prikazni podeželske ženske dražbe Itd.
GrgoU uk Nušič sta patrona te >črne mlake<, ki Je — že po svoji pijanosti, slavnem viru vse slovenske humornosti_brez
dvoma čisto tipično slovenska, primitivna, brez višje literarne ambicije, a selo primerna predvsem m podeželje.
Avtor je bil opetovano pozvan pred zastor.
V soboto smo gledali revidirano ln destilirano revijo »Stoji, stoji Ljubljancac. Guljaž bres paprike, hrenovka brez hrena. Meni je bilo skoraj dolgčas, dasi je nekaj prizorov prav dobrih, nekaj domisiekov lepih. A popraviti se taka reč v enem tednu pač ne da tako. da bi zadostovala docela. Z gobo čez! Fr. G.
Vsa LJubljana na smučeh
Ljubljana, 18. decembra. Dolžnost nedeljskega kronista je, da piše o triumfu bele umetnosti in njenih pripadnikih, kajti včeraj se je smučarstvo v svojem neznanskem zaletu razmahnilo v vsem obsegu, da ni bila vsa Ljubljana le na smučih, temveč tudi — kako bi vam to povedali? — na hlačah. Sama beseda triumf je mnogo premalo in tudi z besedo bela umetnost ni povedano nič, kajti smučarstvo je bela plus črna umetnost Sploh pa ne gre le za barve, temveč za gore snega in za armade smučarjev, ki so se včeraj v nepopisnem veselju in navdušenju tako požrtvovalno borili s smučmi, s snegom ter s privlačnostjo zemlje. Treba je povedati, da včeraj ni ostal nihče ravnodušen ter da se je povsem uveljavilo geslo »Nazaj k naravi«, a posebno je zanimivo, kako so sc ljudje vračali »k naravi in kako jih je sprejemala v svoje razkošno naročje.
Ker imamo doma toliko snega, so lahko mnogi Ljubljančani ostali v Ljubljani. Smuskih terenov imamo dovolj. Po cestah se te dni sicer ne smučamo, ker so nekoliko preozke med gorami snega, a idealen teren za smuko vseh vrst je v Tivoliju, v rožniških gozdovih, na Gradu, na Golovcu itd. Najhujši naskok je bil na smuške terene v Tivoliju in okrog Rožnika Že zjutraj so racal: po vseh mestnih ulicah v naročje narave uniformirani smučarji na svoje postojanke. Nekateri so bili obloženi razen s smučmi še z nahrbtniki, da bi lahko ostali ves dan v snegu. Očividno so skoraj vsi, ki se smučajo v Ljubljani, smučarski rekruti. Ob Cekinovem gradu je visoka šola za smučarstvo, kjer so zdaj smučarji povsem izpodrinili sankače. Vsi se posvečajo zelo požrtvovalno učenju in eksperimentirajo z vsemi štirimi na vse načine. Ker so vsi uniformirani enako, bi človek ne vedel, kdo je smučar in kdo smučarka, če bi zemlja ne vplivala s svojo privlačno silo še posebno na smučarje. Zato je treba samo pogledati zadnjo stran smučarskega pripadnika in takoj ugotoviš spol, kajti smučark se drži »bela umetnost« zelo na debela. Izmed vseh umetnosti pri smučanju naših smučarjev najbolj navduši človeka umetnost padanja in vstajanj*. Smučarji se prej ali slej skobaiijo zopet na noge, d očim smučarke navadno čakajo na odrešenje v najrazličnejših pozah.
Kljub takšnemu razmahu smučarstva je še v Ljubljani nekaj konservativcev, ki so neznansko ljubosumni na belo umetnost ter trde, da ji niso z rožcami postiljali po poteh v parkih in tivolskem gozdu. Tudi stražnik v tivolskem parku mora imeti kosmata ušesa in mnogo poguma, kajti zoper belo umetnost se ne moreš boriti niti s postavami. Toda kdor ni bil prej na strani smučarjev, mora simpatizirati z njimi, ko se vračajo zvečer v mesto kot mučeniki belega sporta premraženi, pregreti in tako vzhičeni, da nekateri niti ne vedo, da so izgubili smuči. _
Delo županske zveze
Ljubljana, 18. decembra. Pretefclo sredo se ie vršila po zadnjih občinskih volitvah prva seja pododbora žuranske zveze za ljubljansko okolico v mestni posvetovalnici. Seja je bila tako dobro obiskana, da je v dvorani zmanjkalo sedežev.
Predsednik vrhniški župan g. lekarnar Hočevar Stanko je pozdravil navzočega sreskega načelnika g. ŽnidaršiČa kot gosta ljubljanskega župana g. dr. Puca ter vse ostale župane in obč. odbornike. Uvodoma je predsednik omenil zgodovinske volitve 15. oktobra, pri katerih je zmagala domala v vseh občinah nacionalna in jugoslo-venska misel. Spomnil se je pri tem zaščitnika državnega in narodnega edinstva Nj. Vel. kralja, čemur je sledilo burno odobravanje.
Pri volitvah ie bil na predlog g. župana Babnika ponovno in sogiasno izvoljen za predsednika župan Hočevar, za podpredsednika pa moščansk: ž-upan Pavel Pavčič, a tajniške posle bo iz prijaznosti opravljal tajnik županske zveze g. višji magi-stratni svetnik dr. Fux. V odboru so pa vsi župani sreza.
Nato je poročal mag. svetnik gosp. inž. Mačkovšek o stanju regulacijskega načrta za mesto LjubMano in bližnjo okolico, za njim pa sreski kmetijski referent g. inž. Muck o nalogah in delovanju občinskih kmetijskih odborov in sreskega kmetijskega odbora ter o pravilnem uro rahljanju občinskega in sreskega kmetijskega sklada. Priporočal je, naj novi občinski odbori izvolijo v občinske kmetijske odbore može, ki so v kmetijskih vprašanjih strokovnjaki in ki bodo dejansko delovali za kmetsko-gospodarski podvig občin. Sreski veterinarski referent g. De Glerija je podal obširno poročUo o nalogah občne in posestnikov pri pojavih živinskih kužnih bolezni, o ogledovanju mesa in izdajanju živinskih potnih listov, banovinski tajnik g. Gorkič je pa podal pojasnila o likvidaciji starih občin ter navodila glede sestave občinskih proračunov za leto 1°34-35.
Pri vsakem referatu se je razvila Živahna razprava, v katero je posegla večina navzočih, kar je dokaz, kako živo je zanimanje za razna občinska in gospodar-
ska vprašanja. Na razna vprašanja so dali potrebna pojasnila strokovni referenti ln sreski načelnik.
K sklepu ie tajnik dr. Pux priporočal navzočim, se čim tesneje oklenejo županske zveze, obenem naj se pa v vseh vprašanj n, ki jih tišče in ki so splošnega pomena, obračajo na njo, da bo mogla na pristojnih mestih posredovati za ugodno rešitev takih vprašanj oziroma dati potrebna pojasnila in navodila.
Predsednik je pred zaključkom seje, ki je trajala preko 4 are, priporočal, naj po-Ie£ županov tudi občinski odborniki pristopijo k županski zvezi kot svoji strokovni organizaciji ter naj se na roče na »Samoupravo«, ki bo s prihodnjim letom izhajala dvakrat mesečno in prinaša aktualne !n za vse občinske funkcijonarje važne članke in rarrrave, kakor tudi odgovore na razna vprašanja, ki so ali načelne važnosti ali pa se tičejo raznih konkretnih primerov v občinski upravi.
Danes najpretres-Ijivejši velefilm
ČLOVEK BREZ IMENA
Zgodba človeka, ki so ga proglasili za mrtvega.
Wemer Kraus
Maria Bard
Predstave ob 4., 7. in 934 uri
Zvočni kino Ideal
Celodnevna oskrbe • praoočisčem na dobro kuriji vem skupnem ležišču stane Din 90 (v eobah Din So). Prijave ie poslati Čim preje na pisarno SPD. palača Grafike, Ljubljana, ali pa direktno na gen.tainika JZSS Joso Goreč, Ljjbljana, Krdditna banka.
SPORT
Medklubske smuške tekme na Rošci
Jesenice, 17. decembra. Agilni TK »Skala*, Jesenice, je priredil v nedeljo 17. t m. rrve medklubske tekme v smuku na planini Rošci. Tekem se je udeležila elita gorenjskih m Hubljanskih smučarjev. Tekmovali so člani TK »Skale«, Jesenice, SK »Bratstvo«, Jesenice, SK »Gorenjec«, Jesenice, SK Dovje-Mojstrana, SPD Kranjska gora in SK Ilirija, Ljubljana. Proga je bila do!«a 4500 m, višinska razlika i© znašala ca 480 m. Snežne razmere so bile jdeatae, borbenost med tekmovalci huda, disciplina in organizacija tekme sta biM na višku. Tekme so se vršile pod vodstvom člana jeseniške »Skalec g. Matevža Freliha, ki so mu stali ob Stranj izkušeni smuški tehničarj.i in organizatorji zimskega sporta. Zdravniško službo je opravljal g. dr. Jože Ludwi£ z Jesenic, ki pa je imel zelo malo posla. Borba ie b'ia »redno huda zlasti med favoriti Jakopičem, Mojstrana, Pračkom in Lukmanom, »Skala«, Jesenice, ki se že tretje leto bore za naslov prvaka v smuku.
Tekmovalo je 38 tekmovalcev, prispelo jih ie na cilj 25.
Prvo mesto si Je priboril Jakopič Albin, SK Dovje-Moj strana v času 5:14.4 in prejel v dar krasno zlato uro, ki jo je daroval g. France Dežman, restavrater na Jesenicah, II. mesto Je dosegel Praček Ciril, TK »Skala«, Jesenice v času 5:222 in je prejel kot nagrado krasno žepno uro. darilo Jugo-češke v Kranju. III. mesto je dosegel Luk-man Pavel v času 5:31.1 ter prejel krasno sHko, darilo g. inženjeria Alfreda RudeŽa. IV. mesto sta dosegJa Markelj Leopold, »Bratstvo«, Jesenice, in Znidar Emil, »Skala«, Jesenice, v času 5:46.1. Žnidar Je imel najkrajši Čas dneva, a je padel tik pred cr-Hem in se ni mogel fz visokega snega zlepa izmotati. 5. je Levstik Alojzij, »Skala«, Jesenice v času 5:58.3. 6. Tratnik Franc Sokol, Javornik, 7. Hetm Hubert, »Skala«, Jesenice, 8. 2van Alojz, ASK »Gorenjec«, 9. Zore Zdravko, SPD Kranjska gora, 10. Ravhekar Tomaž, »Bratstvo«, Jesenice.
Po tekmah se je vršil ob 17. v restavraciji g. Farnceta Dežmana sestanek vseh smučarjev, ki so docela zasedli prostrano sobo. Predsednik Jeseniške »Skale« g. mr. ph. Koželj Ivo je pozdravil navzoče, orisal potek tekme, razglasil tekmo valne rezultate fn se zahvaKi vsem darovateljem krasnih daril ter vodstvu tekme za brezhibno izvedbo istih. Poudari? Je, da se je ta tekma vršila v glavnom za prehodno darilo, krasen kip smučarja - tekmovalca, ki ga je podarila Kraniska industrijska družba na Jesenicah za najboljšega tekmovalca. Za to darilo sta se borila tri leta Praček Ciril in Lukman Pavel, oba člana »Skale« z Jesenic in je prav ta tekma odločila v korist Pračka Cirila. Vsi navzočni prijatelji ženskega sporta so ob čitanju rezultatov burno vzklikali zmagovalcem.
S to tekmo je jeseniška »Skalac potrdila sloves svojih tradicijonalnih visokogorskih tekem tako po svojih nadepolnib tekmovalcih, kakor tudi po svoji izvrstni organizaciji.
*
— Teta j sa smučke učitelje: SPD opozarja vsa svoje pxlružnice, pri katerih goji rlanritvo črnuški sport, da priredi zimsko-sportni savez 14 dnevni tečaj za izvežbanje smužkih učiteljev. Ker v okrilju SPD predvideni tečai za smuške nastavnike za Ijtos odpade, pozivamo vse podružnice naj gledajo na to. da bo vsaka podružnica razpolagala z vsaj enim izprašan i m emuškjm učiteljem, ki bi v obrntfiu podružnice prevz4! pouk smuSksga sporta. Za tečaj pridejo v poStev le oni smučarji, ki že obvladaio emueaoje z osnovnimi liki Pole« praktičnih vaj bo cb-«*egel pouk vse one panoca, ki so za bod> Petra smušfteea učitelja potrebne. PrijavlUri-ri morajo pred začetkom tečaja dokazati, da eo iim osnovni poimi o smuoanrj in ustroju saveza znani. Absolventi teea iečaia d>be po prestani skušnji naslov sav?zneera emu-škega učitelja. Terni je brezplačen ln prične dne 8. januarja 1934. na Domu na Krvavcu.
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 18. decembra katoličani: Gracijan, pravoslavni 5. decembra.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Greta Garbo, Suzana Leno*.
Kino Ideal: Človek brez imena. Kino Dvor: 1000 ln drusa noč. Kino Šiška: Pustolovščina ene noči. Cerkveni koncert božičnih pe*ml ob 2«
v frančiškanski cerkvi.
Predavanje dr. Jo&ipa Pretnarja v Vajenskem domu ob 18.30.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in Tmkoczv, Mestni trg 4.
^Jscpcc/ sita
Vedno več je nas na dilcuh in kmalu bo človeka sram, če se bo peljal v soboto ali v nedeljo U Ljubljane v navadni obleki in brez »mučk. Smuča se staro in mlado, suhi in debeli Kljub težkim časom pre moremo ie nekaj petičnih ljudi, ki tudi ne morejo več mirno gledati, kako mogočno se razvija pri nas smučarstvo.
Oni dan sta jo mahnila na Gorenjsko gospod in gospa, oba novopečena smučarja. Njuna oprema je še dišala po tovarni, vse se je lesketalo, nove smuči, nov dres, nove čepice, novi čevlji in šal kričeče barve. Navadni zemljani hodijo na smučanje peš in nosijo sami svoje smuči, gospod in gospa sta pa vzela s sebo služkinjo in psička. Smučarjem se je zdelo to seveda čudno, v resnici pa ni služkinja s psičkom na smučanju tako huda prikazen, da bi sc bilo treba spodtikati ob njo. Kovač ima klešče zato, da prime z njimi vroče železo, gospod in gospa pa služkinjo, da jimu nosi smučI. Beli sport zato ni nič manj lep.
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. Ponedeljek, 18. decembra: Zaprto. Torek, 19. decembra: Zaprto. Sreda, 20. decembra. Praznik cvetočih 6e Senj. Red A.
Ljubljanska drama pripravlja dve noviteti, ta sicer trodejansko šalo >RaJ potepuhov«, ki sta jo napisala Engel in Horst, ter veseloigro v štirih dejanjih >Povest o gospodu Sonjku«. ki Jo Je spisal Samjon Juskijevič.
OPERA. ZaCetek ob 20. Ponedeljek, 18. decembra. Zaprto. Torek, 19. decembra. Zaprto.
Oper« študira pod vodstvom kapelnika Neffata Rossinijevo veliko opero »Viljem TheU, v novi zaeedbi pa studira rav natelj Polic opereto >Ticarc Za tem pride na vrsto nova opereta >BaII lm S^voy<.
Rešilni avto obtičal v snegu
Ljubljana, 18. decembra.
Grad je v zimskem času zapuščen in skoro odrezan od sveta. Ta občutek smo imeli v soboto. Opasno je zbolela gdč. I. in odrejen je bil nujen prevoz v bolnico Rešilni avtomobil je res prispel, obtičal pa je v grabnu na vozni poti. Vozna pot jc bila slabo razorena. Da ni bilo moških j Grada, bi avtomobil ne mogel nikamor. No, ko pa je avto naložil bolnico in je od peljal z Grada, je spet obtičal v grabnu ▼ drevoredu. Po dolgih naporih se je po srečilo, spraviti ga naprej. Večje nezgode ni bilo razen, da se je strla stranska šipa
No, in zgodilo se je ponoči, da je ne na doma zbolela žena mestnega delavca. Avtomobila rešilna postaja ni hotela več poslati, mož pa zbegan in v skrbeh ni mogel najti zdravnika. Če bi bil na Gradu direkten telefon, bi vsega tega ne bi bilo. Tako pa je mož po dolgih treh urah trkanja m fskanja priklical zdravnika iz Šentjakobskega okraja. Če bi bil pa na Gradu direkten telefon, bi takih mučnih prizorov Grad ne doživljal. Zato je skrajni čas, da nas zvežete telefonično z Ljubljano.
Vroča kri
Stara Loka, 17 decembre.
K posestnici Jen Projevi je prikoiovrs-tilo v soboto popolčne več fantov. Zahtevali so. naj jim da južine ker so pn njei svoječasno popravljali zasebno pot Proje-va je res postregla pnšlecem s kruhom in domačim žganjem To pa je seveda petorico tako opogumilo, da so postaieli pod vplivom alkohola vse bolj in boli živahm-Prtčele so padati pikre besede tn očitki, nazadnje pa jc sledil krvav pretep in so se obdelavah kakor bi šlo za stavo Posegli so tudi po kolih, tako da je slednjič z bojišča odnesel vsak svoj delež.
Zaslišani fantje, ki so vsi iz papirnice in delavci po poklicu, z v racajo krivdo drug na drugega in pravijo, da bodo zadevo sami med seboj poravnali. So se pretepal: pač pod vplivom dobre pijače in kdo bi jim kaj takega zameril .. Oblasti so pa drugačnega mnenja in bodo morali vroče-krvneži vseeno na zagovor.
Iz škofje Loke
_ Z malerinom ga je napadel.  Ko se
Je vračal delavec Peter Petemelj v soboto s dela pri novi tovarni na Trati, g« j« ustavil tesač Janez C. Vprašal pa J«» če bo delal za 2 Din na uro. Ta mu jo od govoril, da še, ker le pač bollšl naJbo'< pičel zaslužek kakor pa nič To je Janeza tako razbudilo, da je napadel Peternelja ■ malerinom Zamahnil je, kakor pravi oapa aenec, večkrat proti njemu, dvakrat pa \e celo malerlo treščil vanj. kar bi bilo lan-Ko imelo dalekosežne posledice, če bi se ne bil Petemeij Jadrno umaknil. En nda rec s sekiro Je zadel Petemelja v levo podlakt ln mu prizadejal nevarno rano. pole? tega pa Ima presekano tudi kot'' med dvema prstoma Zdravnik Je ufotovll. da bo Peternelj dalje časa nesposoben »a delo.
>tev 2*7
/oLOfBIfSKT NARO De. da« ML te—fcm MM
Strmo B.
= Rezervirajte vstopnice!
== Pred prodaja od 11. do y2 13. ure
Danes velika premiera veleHlma iz moderne družbe
GRETA GARBO
m CLARK GABLE
V SLIKI IZ HVUENJA
SUZANA LENOX
FTTiM RAZKOŠJA,  BEDE IN LJUBEZNI — DELO JACJE OD FILMA.
»MATA HARIc
GRETA GARBO NASTOPI V TEM FILMU V 18 RAZLIČNIH KOSTUMIH
ELITNI KINO MATICA
PREDSTAVE OB i, 7)4 IN 9*4 URI ZVEČER
Dnevne vesti
— Odlikovanje. Odlikovani so z redom Sv. Save IV. stopnje tehnični viš. svetnik banske uprave v Ljubljani Alojzij Hočevar, z redom Jugoslovanske krone V. stopnje tehnični viš. pristav banske uprave v Ljubljani Vladimir Knez, z redom Sv. Save V. stopnje praktični tehničar tehniškega oddelka v Ljubljani Franc Jerin. z zlato kolajno za zvesto službovanje cestni nadzornik pri tehničnem oddelku v Mariboru Franjo Smrekar, vpokojeni cestar iz Dor-nave pri Ptuju Franc Korpar, cestar tehničnega oddelka v Mariboru Ivan Majhe-nič, cestar tehničnega oddelka v Ljubljani Ivan Otrin in cestar tehničnega oddelka v Novem mestu Josip Čuk. Z redom Jugoslovenske krone IV. stopnje pa vpokojeni banski svetnik dr. Marko Ipavic
— Iz državne službe, V višjo skupino so pomaknjeni tehnični višji pristavi tehničnega oddelka banske uprave v Ljubljani Ciril Juvan, Robert Kriger in Josip Mur-sa.
_ Za zaostanke invalidnin- Oblastni
odbor Udruženja vojnih invalidov v Ljubljani sporoča, da je po intervenciji Središ-nega odbora tega udruženja in po zahtevi g. ministra socijalne politike in narodnega zdravja, g. minister financ odobrii kredit 20 in pol milijona dinarjev za izplačilo starih neizplačanih invalidnin. V kratkem je pričakovati nakazila, o čemer obveščamo interesnete invalide in vdove.
_ Vinski sejem v Ivanjkovcih. Tukajšnja vinarska zadruga »Jeruzalemčan«, priredi v četrtek, dne 4. januarja 1934 svoj deveti vinski sejem m razstavo v tukajšnji dvorani tik kolodvora. Navzlic letošnji množmsko slabi letini se ta prireditev na srečno željo mnogih vinogradnikov m interesentov kupcev m opustila. Na ponudbo bodo vina iz leta 1932 in pa letošnji pridelek, ki se je prav lepo zgradil m je nad pričakovanje dober. Vsakdo bo imel tukaj priliko videti razna mešana m sortirana vina. vendar pa le iz ormoško-ljutomerskih vinogradov. Železniške zveze so zelo ugodne, tako da ie poset prav lahko mogoč.
_ Odprte gorske postojanke, btalno so odprte tele gorske postojanke: Dom v Kamniški Bistrici, Dom na Krvavcu, ko^ na Veliki Planini: nadalje hotel pri sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru m flatorog Z* poset Erjavčeve koće na Vrš:cu pa M na i turisti javijo pri oskrbnici ge. Julki Peiaiv Kranjski gori. Glede ooseta vseh ostalih koč v zimskem času dobite točne informacije v pisarni SPD.
železniški promet z Dalmacijo pre-kinien V Liki še vedno divjajo silni snežni^meteži in zato je bil železniški promet zopet prekinjen. Med postajama Melovana in Zrmanje je proga tako «?nežc«-; J vWri ue morejo voziti. Železniška uprava je poslala na progo mnogo delAVCCV, Ki
lončarstvo t okoli* V«nje gore.
Malo je pri nas krajev, kjer bi bih :naravni pogoji za razvoj smučarstva tako ugodni kakor so v okolici Višnje gore, kie najde smučar vse polno idealnih terenov Hribi na Obeh straneh Višnje gore ao kot nalašč ustvarjeni za razvoj belega sporta..   Mnogi  smučarji  SO  se o  tem Že
prepričali in vsako nedeljo gre tudi v okolico Višnje gore mnogo smučarjev. V višnji gori sami, pa tudi v okolici, dobi smučar vse, kar potrebuje za okrepčilo. Pri prihodu in na povratku se ustavljajo smučarji najraje v znani gostilni Omahen pri kolodvoru, kjer so vedno dobro postrežem.
Bolne žene dosežeio z uporabo naravne »Franz Josefove« jrrenčice neovirano lahko iztrebljenje črevesa, kar često učinkuje izvanredno dobrodejno na obolele organe. Ustvaritelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so ugodno učinkovanje »Franz Josefove« vode ugotovili z lastnimi preiskavanji. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droereriiah in špecerijskih trgovinah.
_ Borza dela ? Ljubljani išfid pekovskega vajenca, črkoslrkarja. tkalskega mojstra, steklar j a-pihalca in štiri tkalce za preproce.
— Nov grob. Rodbino bivšega bana ing. Dušana Se me ca je zadel hud udarec. Včeraj je neizprosna smrt iztrgala sina Dušana, ki se je po daljšem trpljenju preselil v večnost Pogreb simpatičnega mladeniča bo jutri ob 14. z Brega št. 20. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadeti rodbini iskreno sožalje.
__ Rdeči krli v Mostah. Za kraljev rojstni dan so včeraj rodoljubi v Mostah ustanovili občinski odbor RK, ki mu predseduje znan! javni delavec dr. Milan Per-ko, v odboru so pa zastopana vsa moščan-ska društva ln vsi sloji prebivalstva.
— Vreme, Vremenska napoved pravi, da bo stalno deloma oblačno in mrzlo vreme. Včeraj je skoraj po vseh krajih naše države po malem snežilo, na jugu pa deževalo. Najvišja temperatura je znašaLa v Splitu 6, v Ljubljani in Zagrebu —oo, v .Mariboru —o.9, v Beogradu —7.2, iz drugih krajev ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769, temperatura je znašala —10.
_ z nožem v hrbet. France Cigoj, 25-ietnl zidar, stanujoč v BeJjaški ulici 34, je bil včeraj popoldne z večjo družbo v neki gostilni Ko se je družba proti večeru vračala domov, je naletela na drugo skupino, s katero to se začeli preplratL Med prepi-
rom je nekdo sunil Clroja z nožem t hrbet fcn gA resno poškodoval. Clgoj Je moral v bolnico, za napadalcem pa poizveduje policija.
Iz Ljubljane
—-Ij Ljubljanica zopet teče skozi mesto. Zaprta je bila z manjšimi presledki vse leto, a meščani se zaradi tega niso posebno razburjali, ker so se že sprijaznili s tem, da mora biti Ljtzbljamoa regulirana in da ne gre hrez tv^^sv eno, če je Ljubljanica zaprta ali ne, ker luže ne smrde. Voda je morala biti še zaprta, čeprav niso več delali v strugi, ker še niso razopažili na novo zbetomrane oporne stene pod tromostjem. Te dni so začeli voziti k Ljubljanici od vseh koncev in krajev sneg, ki ga mečejo v strugo. Snega je toliko, da bi se struga povsem zajezila z njim. 2e zaradi tega je bilo potrebno, da so nekoliko odprli vodo, ki si izjeda strugo skozi sneg. Ce bi se nakupičilo v strugi preveč snega, da bi bila zajezena, bi voda ne mogla odtekati, ko bi jo odprli kdaj pozneje, kar bi lahko imelo slabe posledice. Sicer deroča voda kaj hitro podre tudi močan nasip, kar smo poleti videli večkrat, a snega je zdaj toliko na naših ulicah, ki bo moral ves romati v Ljubljanico, da lahko z njim povsem zasujejo strugo pri *r raos*ju Tekoč-t *oda pc^asi tah toc£, kar je zelo potrebno, saj je snega toliko, da ne vedo, če bodo mogli vsega spraviti v Ljubljanico.
Solidno blago za solidne ljudi
po solidnih cenah. To je princip naše postrežbe. Veliko število dolgoletnih odjemalcev potrjuje njegovo pravilnost.
JOS. ROJ IN A, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3
—I j  Ne smučajte po potih  in parkih!
Uprava mestne vrtnarije v Li-ibljani se pritožuje, da so nekateri smučarji, zlasti začetniki in mlajši precej brezobzirni, vozijo po parkih in potih ter so v napoto pasaotom, ki se jim zaletavajo pod not?j; delaio pa škodo tudi v mestnem parku. Zato ie včeraj v parku straži 1 poseben paznik, ki je vsakega nepoklicnega gosta ustavil. Mod smučarji ie zaradi tega seveda zavlad iia strahovito ogorčenje, ki pa ni bilo na meertu. Ne smemo namreč pozabiti, da mostna občana vsako leto žrtvuje slotisoč* za ureditev in olepšavo parka in ni ve^no, če smučarji vozijo Čez grmičevje in drage nasade, ki trpe zaradi tega £k>io. Smučanje in sankanji po parku in Tivoliju bo treba tako urediti, da bosta zadovoljni obe ©tankij
_lj Odprite srca! Narodno gospodarsko
in kulturno društvo za Barje priredi skupno z c županom dr. Dinkom Pucom veliko socijalno akcijo za Barjane. Na Štefanovo se bo vršila ob 14. v mestni šoli na Barju l^pa božiču ica, na kateri  bo obda rovan ih okrog
400 otrok v starosti do 12 leta. ne clid? ah so 6tarši člani društva ali ne. Pri rarzdelit-n pridejo v poštev samo prebivalci onstran Gruberjevega pr-etkopa, zlasti Galjevioe. a±-vsda pa tudi semo oni, ki so pomoči najbolj potrebni in ki iih ie prizadela poplava. Obdarovani bodo vsi enako, da ne bo zavisti. Akcijski odbor apelira v zvezi s fcsm na prebivalstvo, da mu pri plemenitem delu pomaga t darili in denarjem. Denar na»j se nakaže Mestni hranilnici v Ljubljani na tekoča račun.
Dame, ki si barvajo lase, to delikatno delo zaupajo specijalistinji Olgi Gorazd, Beethovnova ni. 14 (Dunav).
_lj Umrli so v Ljubljani   od S. do 14.
L m. Kolar Andrej, 82 let, pom. premikač drt. teL, Vodovodna cesta, jama. Založnik Janez, 68 let, zurjač drž. žel. v p., Hra-nilnična cesta 7-pr. Tomee Vladimir, 61 let, inšpektor drž. žeL, Pod twmom 8. Rešetk Terezija, 20 let, služkinja, Medvode. Krakj Gustav, zasebnik, 74 let, Zvonarzk« ul. 6-1. škofic Ladislav, 29 let, mizarski pomočnik, Vldovdanska cesta 9. Repse Ignacij, 50 let, tovarnar pohištva, Cimperma-nova ulica 3. Tančic Viktor. 66 let, Celovška cesta 20, Inspektor pivovarne Union. Some Gregor, hlralec. 62 let, Vldovdanska cesta 9. Dolenc Ciril, bančni ravn. v pok.. 48 let, Valjavčeva ul. 20. Doktoric Karoll-na, zasebnlca, 52 let, Bohinjska Bistrica.
_ V ljubljanski bolnici so umrli: Brass
Oton, uradnik drž. žel.. Stopanja vas 58. Dolnlčar Albina, rod. Stelgman, 56 let, lena bivšega hotelirja, hotel > Ti voli«. Busovec Marija, 1 leto. hči služkinje, Dravlje 39, obč. Zg. Šiška. Adamič Marija roj. Mlakar, 26 let, žena delavca, Polena 2 pri Konjicah, Hribar Mirko, 5 mesecev, sin dnine-rice, Drtija 5 pri Kamniku. Vilhar Marija roj. Gržina, 75 let, zasebnlca, Tyr5eva cesta 31.
—lj Krajevni odbor JS v Ljubljani vabi vse svoje člane na predavanje, ki ga priredi njega Zclezničarska sekcija dne 18. t m. ob 20. uri v pritličnih prostorih di-rekcijskega poslopja drž. železnic ▼ Ljubljani Predaval bo g. dr. Lavo Čermelj. prof., o temi »Cilj in smoter Jadranske straže«. Vstopnine ni!
—lj Greta G ar bo v Ljubljani. Danes se predvaja v Elitnem kinu Matici prvič znamenito delo Grete Garbo Suzana Lenoz. Delo samo je moderna drama z človeške družbe. V njej ao uklesani vsi elementi
Iz Celja
_c Nesreča ne počiva. V sredo je padel lSletni kolerski vajenec Jakob Valen-šek s Ostrožnega, ko je sel t delavnico, ca za mrzi i cesti tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Istega dne si je 271etni posestnikov sle Rudolf Pavič iz Lukovčaka prt Krapini pri padcu na poledeneli cesti težje poškodoval obe roki. V torek Je tovorni avtomobil pri skladanju zaloge piva >Uni-on« v Celju pritisnil v zalogi piva zaposlenega 18letnega delavca Jožeta Breznika iz Gorice pri Veliki Piresici ob kup ledu in mu močno poškodoval desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnic L
_c Žrtev napada. V Vojniku pri CeUu
je neki moški t prepiru tuntl 64Ietno po-seitnikovo in kolarjevo ženo Katarino Pod-pečanovo. Podpečanova je padla tako nesrečno, da si je zlomila desno roko v ramenu. Odpremili so jo takoj v bolnico.
_c Izsleden prijatelj tuje lastnine, V
petek dne 15. t. m. popoldne se je 521etni mesarski pomočnik Rudolf Planinšek. italijanski državljan, vtihotapil v skladišče poleg mesnice ge. Beneševe-Zavodnikove ▼ Prešernovi ulici !n el prisvojil Um shranjeno 300 Din vredno suknjo mesarskega pomočnike Raj h a. Domači pomočniki so zasačili Planinska v trenutku, ko Je hotel smukniti iz mesnice in izginiti s suknjo Izročili so ga policiji, kt ga je odurni« v zapore okrajnega sodišča,
Lep večer naših esperantistov
Akademija in družabni večer v proslavo rojstnega dne očeta
esperanta dr. Zamenhofa
človeške duše od dna pa tja do najnež-nejših občutkov. Kritika pravi da je to najveličastnejše delo, ki nam ga je ustvarila Greta Garbo. v tem dimu jj G'eia j Garbo božanska. Zaporedoma se nam po-kaže v 18 toaletah od najpriprostejše do razkošne pižame, ki po vrednosti pred- j stavlja malo premoženje. Predstave danes ob 4, 7 in četrt in 9 in četrt
V) Nesreča znanega športnika. Naš znani smuški tekmovalec Nani Bervar se je včeraj na Rožniku hudo ponesrečil. Med smukom se je zaletel v drevo ln si zlomil levico. Bervarjeva nezgoda pomeni hud udarec zlasti za smuški klub LJub-lja/n, ki je za kratek čas tik pred državnim prvenstvom izgubil enega svojih najboljših tekmovalcev, prizadeta je pa tudi SK Ilirija, kjer Je bil Nani aktiven član hokejske sekcije.
—lj Ljubljanski Sokol opozarja in vabi svoje članstvo na predavanje brata dr. Oskarja Re^e o potovanju po Atlasu s sklop-tičniml slikami. Predavanje se bo vršilo v sredo dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v društveni mali dvorani; vhod z Bleiweisove ceste. — Nadalje opozarja svoje članstvo, da priredi na praznik Sv. Štefana popoldne božlčnlco za moško in žensko deoo, dne 31. decembra pa svoj tradlcljonalnl Silvestrov večer. 650-n
DO PETKA
zvečer oddane obleke v kemično čiščenje, barvanje, pranje in svetlolikanje perila iz-gotovi sigurno do »BOŽICA«
tovarna JOS. REICH
—lj Nocojšnji koncert božičnih pesmi v frančiškanski cerkvi, za katerega vlada veliko zanimanje, se prične točno ob 20. Vstopnice se bodo dobivale od 19. pred vhodom v cerkev, do 19. ure pa se dobivajo v unionski trafiki na Miklošičevi cesti ter v Soukaiovi trafiki nasproti stolnice.
—lj O sodobni hrvatski umetnosti bo jutri ob 18.30 v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi predaval zagrebški akad. alikar prof. Ljuba Babic. Kakor znano, je predavatelj član umetniške skupine jTrojica-, ki Ima pravkar sila interesantno razstavo svojih del v Jakopičevem paviljonu, znano je pa tudi, da je mojster Ljuba Babic med najboljšimi ju-goslovenskimi pisatelji o umetnosti, zato pa njegovo predavanje kar najtopleje priporočamo. Pri predavanju bo govornik pokazal tudi dolgo vrsto skioptičnih slik, da bomo spoznaji vso sedanjo hrvatsko umetnost, ki je pri na* na žalost mnogo premalo znan«.
—lj Družba sv. Cirila In Metod« tana se veliko zalogo božičnih in novoletnih razglednic. Kupujte te razglednice! Naročila sprejema CM pisarna, Beethovnova ulica št. 2. Podpirajte šolsko obrambno društvo! «4S-n
—lj Zaklad gora Je gotovo največje filmsko delo iz Dolomitov. To je velika umetnina, kakršno vidimo le redko. To je delo Leni Rielenstaul, znane plesalke in
smučarke.
_U  Kdor še nI  videl razkošja režije,
naj si za božič ogleda filmsko veledelo >rirepenenje<.
_lj Praznik sv. Nikolaj«. Pravoslavna
kapelica na Taboru ima jutri na praznik sv. Nikole svojo slavo. Danes ob 18. bo v kapelici bdenje, jutri ob 10. bo služba božja, ob 11. pa sečenje kolača, nato po-služenje s sladkim žitom in čestitanje v pravoslavni kapelicL
_Ij Opozarjamo na božična darila, katera dobite pri nakupu od Din 100 naprej, in sicer od 18. d0 24. decembra 1933 v modni trgovini PIRNAT, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22.
—lj Dr. Hafner od 19. do preklica ne ordinira. 640-n
LrubHaaa, 18. decembra
V soboto je tukajšnji Esperantski klub svečano in dostojno proslavti spomin rojstnega dne dr. Zamenhofa, avtorja esperant-skega jezika. Ta proslava se je vršila v obliki akademije in družabnega večera v dvoraaj Delavske zbornice, ki je bila zelo dobro zasedena po esperantistih in ostali javnosti. Med navzočimi smo opazili tudi odlične javne delavce, kakor podžupana g. prof. Jarca, obč. svetnika g. CHupa, tajnika Zveze za tujski rvomet g. Valaška, danskega konzula g. inž. Kneza n več funkcionarjev raznih društev in organizacij.
Uvod v akademiio je tvoril jedrnat pro-gramatični govor predsednika esperant-skega kluba g. Kozlevčarja Jožeta, ki je pozdravil najprej goste, novinarje in espe-rantiste. Nj. Vd. kralj-u Aleksandru je za rojstni dan izrazil vdanost esperantistov in mu zaklicali ZiveJ! Ob tem času praznujejo esperantisti vseh dežel rojstvo največjega genija zadnje dobe, dr. L. L. Zamenhofa, moža, ki je svetu dal dragocen umotvor, ki ga bodo rabili še rožni rodovi. Temu Zamenhofu postavljajo dane« povsod veličastne spomenike in imenujejo po njem ulice. Esperantisti pa ga slave z delom. Mi pa, sinovi svojega naroda, je rekel dalje g. predsednik, pa ne smemo pozabiti tudi svojih velikih sinov. Ob tej priliki se odlagamo manom Ivana Cankarja, katerega 15-letnico smrti obžalujemo ravno te dn!. Pred 25 leti se je začelo esperantsko gibanje pri nas Slovencih, dr. Ludevit Koser nas je L 1908 oskrbe! s prvo slovensko-esperant-sko učno knjigo. Zanimivo je. da so začeli istočasno propagirati esperanto in ga šriti tudi Srbi in Hrvati, zato je to 25 iirbilei esperanta v Jugoslaviji. Velika ideja esperanta danes raste vidoma, armada navdušenih esperanfstov jo širi po vsem svetu. Jasno že sveti na obzorju svetla zelena zvezda esperantska. Naj le kmalu njen sij prinese trpečemu človeštvu lerše in Jasnejše dni. Govor predsednika Kozlevčarja je bil sprejet z odobravanjem na znanje.
Orkester je zaigral državno hrnino. mešani zbor esperantistov pod vodstvom g. Zavrtana mJ. pa je zapel esperantsko himno »En le mondon venis nova sento« (na svet je prišla nova m.sel...). Obe himni je občinstvo poslušalo stoje in jima ploskalo.
G. Sajtko, fclubov odbornik, je recitiral v esperantskem prevodu Zuoanč;čevo Dumo, ki jo je prevedel prof. Modrijan in je bila svoiečasno priobčena v mednarodnem esp. mesečniku »Literatura Mondo«. Recitacija j« bila me-stoma rosrečena, podana pa premalo čuvstveno. Prevod sam na sebi kaže, da je izvrsten.
Iz Črnomlja
_ Ustanovitev   čebelarskega društva.
10. decembra Je bila ustanovljena v Črnomlju podrulrnica čebelarskega društva. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Jože Strubelj, učitelj ln znan čebelar v Črnomlju.
— Velik sneg. V tem tednu je zapadel v Bell Krajini tako visok sneg, da nekateri oddaljeni vinogradniki niti do svojih zidanic ne bodo mogli, kar pa bo letošnjemu vinu le koristilo, ker bo bolj pri miru in bo delj časa ležalo na drožih in tudi prej izgubilo višek kisline. Letošnje vino bo prav prijetna tolažba sa priho*iiiJe vroče poletje. Ml se tolaiimo že tudi se-dsj, posebno, kadar je dobra podlaga.
— Silvestrov večer. Tukaošnde Sokol-sko društvo uprizori na Silvestrov večer lepo veseloigro, igralci že sedaj pridno vadijo in nam se obeta za konec leta obilo smeha, če ie ni denarja, se bomo vsaj nasmejali, da tako pokopljemo letošnje leto, ki nam je prineslo precej razočaranj. Predstave v Sokolskom domu so vedno oaiično obiskane, a prireditelji naj po-skrbe tudi za dobro kapljico, ki je naši vinogradi premorejo dovolj.
Bara dobro posluje. Tukajšnja podružnica Bat'e dela s potno paro. Ob gotovih dneh razproda kar vso zalogo. Ljudstvo, ki kupuje te čevlje, jim Je že zaradi cene, ako ne zaradi kakovosti, naklonjeno. Drugo vprašanje pa je, če ao se s to prodajalno sprijaznili tudi naši čevljarji, ki so že prej imeli zelo maio zaslužka.
štorklja nas je obiskala štorklja ljubi bolj močvirnate kraje ln se le redko zgodi, da obišče naše. Takrat, kadar >službonoc na poti na jug zaide k nam, jo seveda občuduje Btaro in mlado. Tako je pred kratkim preletela Črnomelj, nekaj časa pri nas počivala in nadaljevala pot v toplejše kraje.
— Premestitev banovinskoga zdravnika. Banovinski zdravnik na Ljubnem v Savinjski dolini g. dr. Josip Arh je bil premeščen v Stari trg ob Kolpi, ki jc z novim zdravnikom mnogo pridobil, ker je bil doslej najbližji v Črnomlju, čez 30 km oddaljenem od Starega trga.
— Priznanje našemu gasilskemu organizatorju. V smislu novega gasilskega zakona so se v zadnjem času vršili občni zbori vseh gasilskih žup in društev. V nedeljo 10. t. m. dopoldne je bil v dvorani hotel« Metropol v Ljubljani tudi občni zbor gasilske zajednice z« dravsko banovino, kakor se po novem imenuje bivša Jugoslovanska gasilska zveza v Ljubljani. Med drugim so bili izvoljeni tudi odbori napadalnega, obrambnega, samari t anskega in kul-turno-prosvetnega odseka, v katerega je bil soglasno izvoljen tudi naš gasilski prvak Lojze letina, čmomeljski občinski tajnik, ki je le neštetokrat dokazal svojo agilnost in organizatorično sposobnost Prepričani smo, d« bo to priznanje g. Setini le še nov« vzpodbuda za delo na polju gasilstva in rudi na drugih poljih, kjer se je vedno rad udejstvoval.
— Planinci in fotoamater ji, ki obiskujejo naše Gorjance pozimi, bi veliko ko ristili našim krajem, ako bi lepe zimske motive tu zlasti smučarske terene fotografirali, ker bo to bogato gradivo za propagando zimskega sporta na naših Gorjancih kmalu prav potrebno. Z* še neodkriti gor-janski smučarski raj vlada med slovenskimi ha hrvatskimi športniki vedno večje zanimanje, a najboljša propaganda j« vedno
G. Kozlevcar je r odmoru prečita! pozdravna pisma g. 'bana dravske banovine, g. podfbana in g župana mesta Ljubljane. Vsi trtic najvišji funkcionari: se opravičujejo, ker zaradi zadržka ne morejo prisostvovati svečanosti, žele prireditvi najlepši uspeh ter g banju najboljšega razmaha. Predsednk prečita tudi esperantsko brzojavko Jugosl. Esp. Lige ln Zagrebškega esp. društva.
Sledila Jo ena najveličastnejših toč* »Hlapec Jernej«. To Cankarjevo dekx W ga Je pred kratkim priredi v verzih v obliki dramatizacije za esperantste dr. Jakov Štefančič. predsednik Jugosi. Esp. Lige, vzbuja danes po vsem svetu ogromno zanimanje. Ljubljanski esperantski klub se je prav opogumH in ga postavil na oder. Člani kluba so pokazali 4 pesmi — Hlapec pred sodnikom. To dejanje ie vsebovalo 3 slike. Prva slika, naravnost mistična, je pokazala Hlapca, ki prenočuje v naravi, na borovem cLračju. V ozadju gozd. od daleč se reži bela gospodarjeva hiša. Dejanje se recitira, rec'tacijo spremlja v da1-javl lahna glasba, ia odru i-šče utehe trudni Jernej. Večerna zarja, ki prehaja v noč, zdani se. Hlapec išče pred sodnikom svoje pravice-Ne najde je, zato zrohni, sodnik ga vrže v jeco. V ječi. tretia scena — je Jernej strt ali kljub temu hoče izpolniti svojo obV'ubo — najti pravico. Izborno je pokazal hlapca jezikovno kakor mimično g. Jakin. khi-bov tajnik. Dober je bi! tudi sodnik gosp. KozlevČar. Posrečeno je recitirala ga. Se-lanova. Vsa stvar je bila prav posrečeno zam š'jena. Predstava je žela ogromen aplavz. 2e!iK bi. da b! se to mogočno najnovejše delo podalo v celotf.
Nato je za'gral orkester Zarie esperantski marš »Vivu Esperanto«.
Sledila Je zadnja tofika programa, pfrrje slovenskih pesmi v esperantskem tekstu. Pel ie kvartet g. Završana Dušana »Po Je-glasba, na odru išče utehe trudni Jernej, sije« (Limo brilas) in »Oj Triglav moj dom« (Triglav mia hejm). Ta nastop Je vzbudi nepopisno navdušenje, priznati moramo, da te pesmice zvene v esperantu sila prijetno. Kmalu bi rek4i„ da »Oj Triglav« skoro mogočnejše kakor v slovenskem jeziku. Zato ga je moral kva.rtet tudi ponoviti. Vse te prevode Je IrvrŠil naš neumorni prof. Modrijan v kratkem času. Dobro bi bilo, ko bi kvartet te pesmi ponovil v radiu za mednarodni svet
Po končani akademij! jo s'edila prisrčna zabava, kakor so jo zmožni le esperantisti. Nekaj posebnega j« bila zamisel g. Lelt-gebove, prodajati srce z esperantsko zvezdo. Igraj jo jazz orkester Zarje.
slika, katerih p« žal še nimamo, ker je bilo za tujsko prometno propagando vedno premalo zanimanja pri nas. Uspeli zimski in smučarski posnetki naših Gorjancev bodo tudi nagrajeni in odkupljeni, pa naj bi n«# fotoamaterji tekmovali in obogatili s slikami poleg svojih albumov tudi Belo Krajino z marsikaterim zimskim športnikom.
IVAN MOŽUHIN
v senzacionalnem velefilmu Orijenta
IOOO
in tlrnga noč
Harem, ples, godba v
ZVOČNEM KINU DVOR
Telefon 27-30
Predstave ob 4^ 7. in 9. url iveoar
Iz Ptuja
_ Proslava 25letnlce NO a« bo vršil« dne 19. t m. ob 20. url v prostorih oficirske čitalnice. Vstopnine nI ter so vabljeni val prijatelji.
_ O usodi starega mlina, ki se je potopil v Dravlni 6trugl v Zabovcih pri Ptuju, doznavamo, da rešilna dela dobro napredujejo, v kar zlesti dobro služi v bližini se nahajajoči zabovskl brod, s pomočjo katerega zabijajo sedaj pilote ob steno druge ladje, kjer bodo nameščene dvlgal-oe naprave za dvig milna Pri delu Je dnev-do zaposlenih okoli 30 mož, ki so se brezplačno odzv«li pozivu, da rešijo g. Tsoaen-tu, kar se rešiti da. Bati se je !e. da o« nastopi hujši mraz, s čimer bi bilo onemogočeno vsaao nadaljnje delo, zlasti zaradi plavajočih ledenih plošč, ki bi se tu zajezile.
_ Tatvine.   Posestnlca Peguft Amalija
iz Dežne je izročila svojo viničarijo v Gorici pred odhodom v Francijo v varstvo vlničarjema Berglezu Francu In Amalij!, ki pa sta njeno odsotnost iskoristila ter vlomila ▼ pet zaklenjenih kovčegov, ki Jih je imela gospodarica spravljene na podstrešju. Odneala sta razno kuhinjsko opravo in jedilno orodje. V gozdu sta posekala pet lepih bukev ln tri mlade hraste, ta okrepčilo sta pa odnesla lz klet] 120 litrov vina. Orožniki so pri preiskavi nalli ukradene predmete ter sta oba tudi priznala tatvino, edino za vino trdita, da g« nista ukradla. Končno besedo bo 1 »reklo sodišče.
— Z zimo je nastopilo tudi ilvahao vrvenje naše mladine, ki jo vldtš povsod s sankami ali pa smučmi, slasti na klancih po mestnih ulicah. Po klancu se ti sankajo in smučajo, da Je veselje gledati Jih, niso pa s tem zadovoljni pešci. Sankanje po mestnih ulicah naj bi se prepovedalo, saj je dosti prostora za sport na Panorama hribu ln Mestnem vrhu.
Ptitfoni in ostani član Vodnikove dražbe!
Odprli smo novo prodajalno
v Ljubljani VII
SISKA — pri stari cerkvi
A- O B-errt 248
siroti
ki končno, če se že ne moremo izogniti spopadu z njimi, bodimo vsaj oprezni. Vem, da so angleški mornarji oonosni na svojo taktiko in spretnost.
— Smešno! — je zagodrnjal kapitan.
— No torej, gospod poveljnik, — je nadaljeval vitez ocrnjen to pot naravnost proti kapitanu, — dajmo jim danes dvojni nauk in izvojujmo nad njimi dvojno zmago ...
...Mar ne bo sijajna zmaga, če dokažemo, da smo boljši mornarji, spret-oejši od njih? Ali ne bo najpametne-ie. Če vložite v boj z njimi ne samo pogum, odločnost in požrtvovalnost, temveč v prvi vrsti tudi prebrisanost in spretnost, ki vam prinaša upanje na signmejšo zmago brez nevarnosti, da bi zaman žrtvovali domovini potrebna svoja in življenja vojakov?
Prepričan sem, gospod poveljnik, da boste znali z zvijačo doseči cilj, ki se mu ne smemo izneveriti. Razpršite naše brodovje tako, da bo plula vsaika ladja zase k določenemu cilju.
Tudi sovražnik bo razdelil svoje sile, da nas bo mogel zasledovati; tako bo mogla posadka vsake naše ladje upati, da se srečno izkrca na ameriška tla ali vsaj, da se bo borila samo proti eni sovražni ladji. Tako bomo imeli mnogo večjo nado na uspeh, nego če bi ostali skupaj. Slava junaške smrti nam pa itak ne uide.
Od vseh strani so se začuli pohvalna klici v znak soglasja. Celo od zunaj se je začuk) radostno vzkffka-nje mornarjev, zbranih na stopnicah, »v nestrpnem p-rič alko vanju izida posvetovanja.
Na čelu teh nestrpnežev, hrenene-črh po boju, je brl stari Mathieu. Stad de pri vratih in kazal tovarišem z rokami, kako stvar stoji.
Med vitezovom govorom je kazat stari Mathieu svoje zadovoljstvo.
— Poslušajte tega dečka! — >e za-šepetal mornarjem... Ta vam zna imenitno odpirati usta ... Zdi se mi, da ne spada baš med sladkovodne •strahopetce, ki smo jih naložili na ladje kot vreče mak) vredne robe ... Lahko mi verjamete, jaz se spoznam na to.
Ko je pa Roger končal, stari Mathieu nri mogel več zadrževati radosti. In tako je nasta'1 na stopnicah tak vrišč, da je privabil iz dVorane tudi kapitana.
Kapitan ie takoj spoznal, za kaj gre. Mora-1 bi se bil prav za prav jeziti, ker se mornarji niso prav noč zmenili •za disciplino; toda njegovo veselje je .nad srečnim izidom posvetovanja in navdušenjem mornarjev bilo tako veliko, da mornarjev ni ozmerjal, pač je .pa zgrabil krmarja in ga odvlekel med .zbrane častnike.
— Gospoda, — je zaklical, — če govorimo o spretnem manevriranju, mora biti moi izkušeni krmar Mathieu -med nami. No, Mathieu, — se je obrnil h krmarju.
Toda Mathieu je bil izrabil ugodno •priliko, da se je prerinil k vitezu in mu navdušeno stisnil roko; bil je tako .prevzet, da ni mogel spraviti iz sebe nič drugega nego zmedene besede pohvale in občudovanja.
— No, gospoda, ah" ima vitez de Vaudrey prav? — je vprašal kapitan.
—Da!... Zrvio vitez de Vaudrev! — je zadonek) po dvorani.
Ko so utihnili vzkKki, je vstal general Lafavette, rekoč:
— Zborovanje je izreklo svoje mnenje, gospoda. — Vse drugo je zdaj stvar poveljnika naše eskadre.
Namestu dolgega odgovora je kapitan samo kratko izjavil:
— Sprejemam to dolžnost!
In obrnjen h krmarju je pripomnil:
— To je nekaj za naju, stari Mathieu!
Ko so častniki prišli zopet na krov, da bi se vrnili na svoje ladje, se je kapitan lahko prepričal, kaiko močno se je bilo angleško brodovje ta čas približalo njegovi eskadri.
Dve angleški ladji sta bili že tako brizu, da je bUa nevarnost, da začneta vsak hip streljati.
— Niso spali, cigani grdi! — se je zasmejal stari Mathieu.
— Tem bolje, — je odgovoril poveljnik ; — bomo imeli večje zasluge, če jim malo posvetimo.
Ta Čas se je bilo solnce že močno nagnalo k zatonu.
— Vidiš, Mathieu? — je dejal poveljnik »Foudrovanta«. — Bomo vsaj imeli dovolj časa. Upam, da nas do noči še ne dohite.
— To je tudi potrebno, poveljnik,
— je odgovoril krmar.
— In šele ponoči bo treba s polno paro delati.
— Tudi meni se zdi tako! — je pritrdil Mathieu.
Kapitan >e skozi daljnogled neprestano  opazoval   sovražno brodovje.
— No, gotovo te mika posvetiti tem capinom, — je dejal smeje krmarju.
— Da!... Za ta hip.
— Ah, hm!...
— Vražja strela, da! Za ta hip...
— Kaj hočeš reči s tem?
— Da ima stari Mathieu svojo idejo?
— Ti tudi?
Zdaj je bil na vrsti krmar.
— Ah, hm!... je dejal, posnemajoč kapitanov glas.
— Ti si torej mislil, stari morski volk, da sem pritrdil in sprejel vse to katr tako, ne da bi imel skrito misel?
— Bogme... rrrteril sem ...
— Torej ne poznaš svojega kapitana?
Mathieu je v zadregi žvečil tobak.
— Nočeš odgovoriti?
— Razumeva se, poveljnik.
— Da, — je pritrdil kapitan. Po kratkem molku je pa dejal:
— Gromska strela, Mathieu, zelo težka naloga te čaka!
— Kakšna, kapitan?
— Držati boš moral jezik za zobmi.
— Razumem, kapitan. Zgodilo se bo...
— Zanesem se nate!
— Ah, tem lažje, ker ne smete ničesar izdati tem sladkovodnim strahopetcem. — Vse bo v redu, kapitan.
Kapitan in krmar sta morala obmolkniti, ker je prihajal general z vitezom. Čim ju je zagledal, je začel kapitan zopet z daljnogledom iskati po obzorju.
— Novico imam! — je dejal prišle-cema.
— Kakšno pa?
— Pa se vam vendar angleške ladje niso še bolj približale?
— Kaj pravite, vitez?
Zdelo se je, da je prišel Lafayette pogledat, kaj namerava kapitan ukreniti. Naj je kapitan uganil njegov namen ali ne, gotovo je, da je dejal nekoliko porogljivo:
Naskok na najvišjo goro Rusije
Trije plezalci so 3. septembra dosegli vrh 7495 m visoke
gore Stalinov Ščit
Rusi so dosegli nov uspeh, ki pomeni velik napredek na polju osvajanja gorskih orjakov. 29. oddelek sovjetske ekspedicije za raziskavanje pogorja Pamir je dosegel 3. septembra po silnih naporih vrh najvišje gore v Rusiji, tako zvani »Stalinov ščit«, visok 7495 metrov. To goro so odkriH šele lani. Na odredbo sovjetske vlade naj bi se 29. oddelek pamirske ekspedicije povzpel na Stalinov ščit in postavil tam meteorološko oddajno postajo. Vod9tvo ekspedicije je bilo poverjeno N. P. Gor-gunovu.
Ekspedicija je krenila iz taborišča, postavljenega na ledeniku v višini 4600 m. Priprave, ki so šle točno po pravilih visokogorske strategije, so trajale cel mesec. Prekinila jih je tragična smrt člana ekspedicije N. A. Nikolajeva, ki je strmoglavil z visoke pečine v prepad in se ubil. Ta čas. ko so ostali Člani ekspedicije iskali njegovo truplo, je dobil drugi plezalec, vodja pripravljalne skupine Harlampijev, pljučnico. To je pomenilo konec pripravljalne skupine. Člani ekspedicije so skušali postaviti nekaj novih taborišč in jih opremiti z jedili in orodjem. Prvo visokogorsko taborišče so postavili v višini 5600 m, drugo pa 300 m višje. Drzni plezalci so bili neprestano v nevarnosti, da plačajo svojo drznost z glavo. Domači vodniki niso hoteli naprej. Živil je začelo primanjkovati, tako da so morali porcije od dne do dne zmanjševati. 30. avgusta je bil vrh gore zavrt
v gosto meglo kn ekspedicija je z največjo težavo nadaljevala pot. Vsak korak naprej bi bil lahko zadnji korak. ^ Trije plezalci. Gorgunov, Abolakov in Getje, so pa kljub smrtni nevarnosti nadaljevali pot. 2. sepetmbra ponoči so končno priplezali 6830 m visoko, kjer jih je pa zajel silen snežni metež. Temperatura je znašala —45. 2e je kazalo, da je ekspedicija izgubljena tem bolj, ker je Getje težko obolel. Njegova tovariša sta stala pred usodnim vprašanjem, ali naj zapustita bolnega tovariša ali pa ostaneta pri njem in opustita misel na zmago. Bolni Getje je pa odločno odklonil pomoč svojih tovarišev in ju prosil, naj plezata naprej brez njega. Do vrha je bilo samo še nekaj sto metrov. Vsa izmučena in izčrpana sta Gorgunov in Abolakov slednjič priplezala na vrh gore. Strme pečine sta preplezala po vseh štirih. Imela sta še toliko moči, da sta napravila nekaj skic in fotografirala vrh najvišje ruske gore. Solnce je že zahajalo in drzna plezalca nista smela izgubljati Časa. Začela sta se previdno spuščati nazaj. Vračala sta se po ledenikih, ki so bili v fantastični mesečini nepregledni. Težko bolni Getje ie komaj še lezel za svojima tovarišema. K sreči so srečali v višim 6400 m vodnike, ki so imeli s seboj živila in so hiteli drznim plezalcem na pomoč. Cilj je bil dosežen. Nova meteorološka oddajna postaja stoji v višini 6850 m nad morsko gladino.
Betlehem se boji nemirov
Letos pričakujejo v Betlehemu za božične praznike romarje in turiste mnogo bolj željno, kakor druga leta, kajti prebivalstvo je utrpelo veliko škodo ne samo zaradi spopadov med Židi in Arabci, temveč tudi zato, ker prihaja v mesto iz strahu pred nermri vedno manj tujcev. Poleg tega so imeli letos v Palestini hudo sušo in so pridelali manj, nego druga leta. Je pa veliko vprašanje, ali se bodo vroče želje prebivalcev svetega mesta izpolnile. Ne glede na vse pomisleke se ripravlja Betlehem na božično sezono, kakor druga leta, ko je vladal v deželi mir. Cerkvene svečanosti bodo letos v običajnem okviru, samo da jim ne bo prisostvoval latinski patrijarh msgr. Barlassino, ki se mudi v Rimu. Namestu njega bo nosil kip novorojenega Krista škof Fellinger. Cerkev sama bo sicer svečano razsvetljena, ne bo pa kazala svečanega lica, ker je zunaj in znotraj obdana z odrom. Cerkev namreč popravljajo in popravila do božičnih praznikov ne bodo končana.
Prebivalci Betlehema še vedno upajo, da bo zavladal vsaj po božiču mir med Židi in Arabci, čeprav so izgledi na to zelo slabi. Arabci so še vedno ogorčeni zaradi velikega dotoka Židov, in zlasti med arabsko mladino se ustanavljajo vedno nova bojna narodna društva, čijih člani nosijo zelene srajce kot društveni znak. Zeleno barvo so si izbrali po prorokovem praporu. Ni izključeno, da pride do novih izgredov baš v času, ko se bo pomikala proti Betlehemu dolga procesija.
Novine kot žepni robec
Med največje zanimivosti spadajo novine, ki skušajo uresničiti kurijozno idejo, da bi se združil s pravim namenom novin še praktičen cilj. V našem treznem veku so take poskuse že opustili, pred dobrimi 100 leti so pa novinska podjetja mislila, da se bo dak) s praktično porabo novin dobro zaslužiti. Tako je izšla leta 1831 prva številka »Bertholdovega političnega priročnika«, tiskanega na blagu, ki se je dalo porabiti za brisačo. List je imel format 45 X 25 cm in v Londonu so ga prodajali po 4 pence. Kmalu so ga pa prekosile novine v obliki žepnega robca. Misel izdajatelja tega lista je bila, odstraniti nedostatke v toaleti prebivalstva." List je tzšeMeta 1849 v Gree-nocku na južnem Škotskem in nazival se je »Greenock News«. Tiskan je bil na platnu in na prvi strani je bilo navodilo čitateljem, naj list po prečkanju porabijo za žepni robec. Ljudem se ni bilo treba bati. da bi jim bili ostali na nosovih sledovi vsekovanja z listom, ker se je tiskarska barva dobro držala platna.
Med originalne novine je spadal tudi po formatu največji list »H Luminated Ouadruple Constallation«, ki je izšel leta 1859 v Newyorku. List je bil širok 2.75 m, imel je 8 strani, na vsaki strani 13 stolpcev. Bil je tako težak, da ga je čitatelj komaj držal v rokah. Na prvi strani je bilo povedano, da izide ta novinski orjak samo enkrat vsakih 100 let.
Byrdovi psi v radiu
Amerrške radioposlušalce je presenetil nedavno zanimiv program. Nova Bvrdova ekspedicija na južni tečaj jim je pripravila prenos s svoje ladje, ki pluje proti jugu ob čilski obali. Program ye oddajala oddajna postaja na kratke valove, ameriške radiopostaje so ga pa prenašale. Sprejemanje je sicer motri močan šum kot posledica magnetičnih in atmosfernih vplivov, vendar so pa poslušalci vse razumeli.
Najprei so oddajale ameriške radiopostaje nekaj pesmi v pozdrav Byrdovi ekspediciji, potem je pa sledil prenos z ladje. Govorili so častniki z admiralom Byrdom na čelu. potem so zapeli štirje člani posadke več pesmi, za njimi je zaigral kuhar na ladji A. Car-bone na harmoniko, potem je pa priše: na vrsto eden najboljših psov Byrdovr ekspedicije Firm. ki je prav prijetno renčal pred mikrofonom, v ozadju so pa renčali še drugi psi. Med oddajanjem se je ladja tako močno gugala na razburkanem morju, da se je moral Byrd opravičiti, da ne more stati tik mikrofona. Ekspedicija je obljubila radiona-ročnikom novo oddajanje, kadar bo že blizu svojega cilja.
Iz Novega mesta
_ Izložbena okna »o blVa prejšnje ea#t-
pri naših trgovinah precej zanemarjena v dekorativnem smislu. Zadnje leto pa tekmujejo v eleganci modemih izložb. To ae posna predvsem pri manufakturnih trgovinah, katerih teložbena okna 90 letos krasno urejena Človeka kljub praznemu žepu kar samo vleče v trgovino, lm to je ono, kar naj bi Blesti pomnili trgovci pri urejevanju liložbenlh oken. Novomeški trg. ki obsega prav za prav same trgovine, kakor malokaterl trg m je po svoj! ie-Si eden najlepših, kar jih imajo slovenska mesta, se je v letošnji zidarski seroni precej olepšal po rasnem reatavriramju prejšnjih trgovskih lokalov, ki so sedaj prenovljeni le v okras mesta. Zlasti je lep pogled zvečer, ko žari trgovsfci del dolenjeke metropole v električni razsvetljavi, pred izložbami, kakor so Koširjeva velika iolož bena okna z elegantno dekorativno umetniško urejenim blagom, ali P ovnov« prenovljena trgovina ter Mediceva veliko mestna ialožba, z reetavrirano Kobetovo trgovsko hišo. Več ali manj okusno so urejeni ostali trgovski lokali, moglo pa bi se storiti v tem pogledu še več. OrlginaVn-r, je urejena tudi izložba podružnice >Batv ki skuša ne samo po svojih cenah, ampak tudi v lepotnem smislu konkurirati nadim tvTdkam. Menda se nad trgovec še prema lo zaveda važnosti rekJamnlh sredstev, koi so razni oglasi z efektno urejenimi loka'; in pa tudi _      kvaliteta hlaga.
— Sokolska Četa v šmlhelu ima v n- • Ijo oh 3. uri v oanovni Soli predavanje o >Sokols>kem tisku«;  predavala bo s. Pav let Gande.
— Oviran promet Zaradi visokega siu ga trpi zlasti naš promet. Tako je mora. ustaviti obrat avtobus na progi Novo BSe
sto _       Brežice, Novo mesto — Ljubljana
ter Novo mesto _      Krško. Da je napravi!
sneg precej zmede tudi v našem lokalnem prometu, se razume, saj ga je po zametih do *!a metra. Petkov trg je bi prazen, ke: kmetice, ki prinašajo ob i Čajno svoje pridelke na prodaj, niso mo^le zaradi prevo likega snega v mesto. Veselje imajo pa samo smučarji, ki al obetajo letos izbom<. sezono.
— Električno omrežje se polagoma veča In tako že napeljujejo stranski vol proti Prešernovi ulici, v Smihelu pa se bo namestila pred cerkvijo javna svetilka. Na spomlad pa se prične z velikopoteznim nadaljnjim napeljevanjem vodov.
Pristopajte k
„Jadran«*** st—^i"!
+
Starši in sestrice naznanjajo, da je umrl njih sinček oziroma bratec
v nedeljo, dne 17. t. m. po daljšem trpljenju, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb bo v torek, dne 19. decembra 1933 ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Breg št 20, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 20. decembra 1933 ob 10. ud v stolni cerkvi sv. Nikolaja.
Prosimo tiho sožalje.
V Ljubljani, dne 17. decembra 1933. RODBINA DUŠAN SERNEC.
Me»tot pogrebni  urod  OMlo» L)t>t>lj«am
PRODAM
LEPE JASLICE
kompletne ali posamezne pastirčke, ovčice, palme, hlevčke, vodnjake itd. — najceneje — Sv. Petra cesta št. 8 (bivša trafika), Ljubljana. 4746
STIRISEDEŽEN AVTO
Oeverland VVippet, v dobrem stanju takoj poceni prodam, event. zamenjam za tekstilno kurantno blago. — Klane 48 pri Kranju. 4785
KNJIŽNICO razprodaja   Vilma Kocbeck, Mozirje. 4852
BOŽIČNI NAKIT
cenjen izpod dnevne cene 800 Din prodam za Din 650.—. — Ponudbe pod »Nakit 4845« na upravo »Slov. Naroda«.
ŽELEZNO POSTELJO takoj prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I. št. 9.
4799
RADIO
sprejem vse Evrope, nov, na 110—220 voltov, proda Avgust Vrhove, Zidani most. 4870
SUHE BOROVNICE
(bobice) več kg nudi — Ivan Turnšek, Sevnica št. 38. 4827
POZOR, SMUČARJI!
Idealna smuka in krasen teren se nudi smučarjem na Kure-ščku, kjer se lahko dobro in poceni okrepča v gostilni »Ho-nigmann« na Visokem. 4811
če si izposodite, ni treba kupiti
plošč ali gramofona. Za par dinarjev vam jih izposodi:
„S L A G E R"
Aleksandrova cesta i, prehod »Viktorije«
NAHRBTNIK
iiro t sem pozabila v nedeljskem jutranjem vlaku — Ljubljana - Bohinjska Bistrica. Posten najditelj se naproša, da ga vrne v salonu »Nives«, Ljubljana, Knafljeva ulica. 4881
Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše,
če kupujete samo dobro blago, ker s tem prihranite največ denarja! Zato pojdite Se danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino
R. MIKLAVC, „Pri x**ofiiM
(Poleg škofije) Zadovoljni boste!
MODERNE SPALNICE
(orehova korenina) iz trdega in mehkega lesa, kuhinjsko in drugo opravo dobite najceneje pri: Matija Andlovic, Ljubljana Komenskega ulica štev. 34
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim  in slabotnim osebam
91 'L.
Modna konfekcija
Najboljši nakup
A PRESKE K, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
m©:©:©:©:©
SLUŽBE
ZA IZPOMAGANJE
na Bledu rabim mlajšega dobrega brivskega pomočnika do 10 dni. — Oferti na: Marija Mežan, Jesenice, Gorenjsko
4869
STROJNIKA z dobrimi referencami, s vso oskrbo v hiši, sprejme takoj parna žaga Ravne, poŠta Kočevska Reka. 4868
LOVCI!
Predno se odločite za nakup lovske puške in lovskih potrebščin, oglasite se pri stari renomirani tvrdki
FR. 6EVĆIK
LJUBLJANA, Židovska ulica St. 8. — Telefon št. 33-78
Orožje, municija za lov, šport in obrambo po najnižji b cenah. — Opozarjam še na novi model FN pištole »BABY«, ki je zlasti pripravna za žep.
Ogled v trgovini; nakup neobvezen. Prepričajte se o izbiri, ceni in kvaliteti.
Orejnje: jomp —g—iK Za »m
Pran Jezeraek — Za opravo A insciarm dal usta: Oton wortetoj — Val v Ljubljani