GORIŠKI SLOVENEC Izhaja vsako sredo in soboto. Uredništvo in Upravništvo: Via Carduoci št. IO, II. nad. Naročnine: italijanska kraljevina: Celo leto Lir 10.-— Pol leta Lir 5.- — Tri mesece Lir 2.50 En mesec Lir 1,- Oglasi: Oglasi na drugi strani Lir 1.- za vrsto — Mali oglasi Lir 0.05 za besedo — Znižane cene za letne naročnike. V NEGOTOVOSTI Kmalu bode minilo leto dni, odkar je bile sklenjeno premirje, toda mir le^i še v megleni bodočnosti. Nebroj vprašanj se je pri obravnavi še le prav dobro zavozi j alo in povzročilo, da se nahajamo v raznih vprašanjih na mrtvi točki. Izhoda nimamo. Kot naj bližji zgled vzamemo lahko jadransko vprašanje, ki razburja do neznosnosti toliko slovenski kakor italijanski narod toda zaman, ker ne eden, ne drugi nima absolutne možnosti, obvladati položaj in podrediti svojih volji razpoložljive sile. Pač pa postajajo vlado sužnje nasilja, ki dviga svojo glavo notri in izven države. Naš položaj je podoben potnikom ha ladiji brez rešilnih čolnov, izročeni smo vsem nevarnostim, vsakemu nasilju, kojemu se ne moremo ogniti in tudi ne vidimo še pred seboj rešilnega obrežja, ki nam bi ponudilo trdna tla za našo eksistenco. Kon aj se je izkobacala Italija iz težke grožnje julijske splošne stavke, že žugajo nove neprilike. Sedaj prihaja na vrsto Anglija, ki se vije v jedni najhujših kriz, ki jih je doživela v svoji zgodovini. Proletarijat dviga ponosno svojo glavo in hoče biti sodeležen čarobnih virov bogatstva, ki so bili dosedaj le privilegij visokih slojev. Ruska revolucija ni ostala torej brez učinka, pokazala je od kapitalizma izžemanim slojem, da leži rešitev v lastni moči. Policija in armada niso več ona strašila, ki držo uporne duhove k tlem, kajti tudi v policiji in armadi nadaljuje narod svoje življenje. Ako so se morali zjed-načiti v smrtnom boju na fronti vsi sloji, ni nikakega povoda več, da se bi ustvarili zopet doma prepadi med državljani, ki so morali vršiti enake dolžnosti. Ako se je narod s skupnim naporom obranil sovražnika, se smatra opravičenim uživati tudi sadove skupnega narodnega bogatstva. Ker se pa sloji, ki tišče v pesteh vse, kar polni njihove žepe, ne morejo odločiti, da bi se mirno poravnali s proletarskim prebivalstvom, se pojavlja nasilje. Angleški železničerji, rudarji in siderurgi že delj časa zahtevajo zaman podržavljanje ali bolje nacijo-naliziranje velikanskih kapitalističnih podjetij, ki so zasužnjila velik del naroda. Značilno je, da čuti Anglija prva na sebi posledice proletarske probude v taki meri, da se gre za dejansko ‘ odločitev, ali naj vlada še nadalje lordski konservatizem ali pa naj se otvori življenje celokupnemu narodu na podlagi enakopravnosti v delih in sadovih. Danes niso več šale proletarske zahteve in bližamo se z naglim korakom temu, kar je Lloyd George še pred kratkim pre-rekoval: novi orijentaciji družabnega življenja. Buržeoazija ali meščanstvo, ki je dosedaj držalo krčevito v svojih pesteh vso moč, je stavljeno pred težko skušnjo. Eno pa je vže popolnoma gotovo, da bode postopoma moralo popustiti svoje privilegije. Četudi je predvidevati, da konča orjaška stavka v Angliji s kompromisom, izide proletarijat zmagovalen, kajti doba, v koji se bodo vsi veliki obrati nacijonalizirali, to je izročili narodu v upravljanje, se bliža z gotovim korakom, kajti ni je pač večje krivice, kakor da bi bila velika množina državljanov le za to na svetu, da bi debelila mošnjičke desetorici kapitalistov. Seveda pa ustvarjajo tudi nasilni izbruhi negotov položaj, omajujejo konferenčne sklepe in paralizirajo vsak poskus povrniti se k normalnemu življenju. Vse države bolehajo na krizah in značilno je, da kljubu velikanskim naporom ni možno nikjer vtrditi razmer. Razpoloženje človeštva prekrižuje najfinejšim državnikom vse račune in jih postavlja vsak dan pred nova dejstva, kojih dosedanja zgodovina še poznala ni. Vsi načrti mirovne konference se zde iluzorični poskusi, ker nimajo dejanski nikake podlage, dokler so ne vspostavi vesoljno ravnotežje vsaj za toliko časa, da pride vsak do svoje sape. Naloga za današnje državnike je res tako velika, da je ne morejo obvladati, ker ne vedo, s čim imajo računati. Nahajajo se v isti negotovosti, kakor oni, ki hoče zgraditi na novo svoje podjetje, pa še danes ne ve, kakšen proračun troškov in dohodkov naj napravi, ker se morejo v teku jednoga leta vse razmere popolnoma spremeniti. Od tod splošno dejstvo da prevladuje čustvo in strast, ker pro- grama jednostavno ni mogoče začrtati. Vsa umetnost in bistroumnost obstoja danes v tem, zasledovati in izkoriščati tendenco dogodkov, da ne ostanemo v najvažnejšem trenotku popolnoma na cedilu Želeti bi bilo, da bi so položaj razbistril, kajti tudi naš obstoj je .odvisen od splošnega položaja, v kojem igramo tudi mi podrobno vlogo. V negotovosti, ki prevladuje danes širom sveta, je seveda težko začrta-vati politične programe, ker ne bi mogel nihče prevzeti težke odgovornosti za vdejstvitev programnih podrobnosti. Saj vidimo v kakem položaju se nahajajo naša gospodarska in kulturna vprašanja, ki ne morejo. niti za korak naprej, ker nimamo ljudi, ki bi so izpostavili za kako idejo, ampak prepuščamo negotovosti usode vse naše skrbi in težave. Ne zdi se nam pravilno tako zadržanje, toda z ozirom na negotovost, od koje se čuti pač vsak prizadet, je to naravni pojav. Ke-dar pa pride gotovost, pride tudi, volja za življenje in za sporazum. Amerihnsko razmotrivanje o reškem vprašanju Reške dogodke presoja amerikanski časopis „Chicago Tribune“ na sledeči način : „Italija predloži Vprašanje vojne z Jugoslavijo splošnim volitvam. Ako dobi vojna stranka večino, ki je naklonjena aneksiji Reke, imamo Vojno, ako pa ostanejo socijalisti združeni in dobč večino, je verojetno, da prepuste rešitev reškega vprašanja mirovni konferenci. Toda militaristi bodo skušali pospešiti sovražnosti med četami, ki so na razpolago Gabriela d’ Annunzio, in med Jugoslovani še pred izidom volitev, da podžgejo javno mnenje in zberejo tako ves narod okolu Vojnega programa. Vrhovni zavezniški svet smatra Sedanji položaj za najresnejši od vseh, ki so se mu dosedaj predočili. Politični in diplomatični državniki V Evropi trdč, da se nahaja svet pred nevarnostjo novega poloma. Vojno med Italijo in Jugoslavijo bi odločila Rumunija, s tern da bi napadla Srbijo V svrho, da jej iztrže temešvarski Banat, in bi najbrže povlekla V Vojno tudi Bulgarjjo, Spora pa bi se vdeiežila najbrže Grčija in morda Avstrija. Amerikanci in Angleži pa so si jedini V tem, da ne pripuste preloma med Italijo in Jugoslavijo, kajti ne Evropa, ne drugi se ne bi mogli spustiti V novo vojno, kajti toliko angleški kakor francoski krogi se smatrajo brez vsake moči: sedanji položaj je namreč posledica Wilsonove nepopustljivosti. Clemenceau in Lloyd George sta dosedaj zagovarjala Wilsonova idejo, toda precej hladno. Domneva se, da bodeta morala v očigled sedanji nevarnosti opustiti na-daljno podpiranje WilsonoVe politike in očitno podpirati italijanske aspiracije. A-merikanci trdfe, da bi zamoglo blokiranje Italije vdušiti v 48 urah vojna pože-Ijenja italijanskih militaristov, toda, pravijo, tak pritisk je izključen. Italijani, ki se nahajajo V krogu italijanske delegacije kažejo bojevito razpoloženje, kajti zadnje vesti se glase, da se zbira vsa Italija o-kolu Gabriela d’ Annunzio pritrjevaje njevovi akciji za aneksijo Reke. Isti jasno izjavljajo, da ne vstopite ne Anglija ne Francija v italijansko vojno, ker imate opraviti zadostno z notranjimi nemiri, z delavskimi spori in s finančnimi tež-kočami. Italijani so mnenja, da ne bi dopustil amerikanski senat nobene sovražnosti proti Italiji in nobena velevlast ne bi oskrbovala Jugoslavije z denarjem in blagom v sVrho vojskovanja z Italijo. Jugoslavija pa nima ne tovaren, ne materijala ; Italijani pa morejo pričeti takoj z izdelovanjem municije. Vse, kar bi še nadalje rabili, bi dobili od Avstrije ali Nemčije, ki ste vže obljubili premog in železo. Sicer pa zatrjujejo, dn imajo dovolj materijala za vsak slučaj. Vrhovni svet se boji, da bi izzval Gabriele d’ Annunzio spopad, ki bi značil priček sovražnosti, ali da bi nameraval zasesti pod zaščito brodovja celo jadransko obal. Zdi se, da se zbirajo srbske čete v hrvatskem in isterskem zaledju. Srbi trde, da je izginila vsaka možnost Vspeha ker morajo kakor priklenjeni čakati odločitve vrhovnega sveta. Ako bi napadli 15 dni poprej, nego se je mogel Vtrditi Gabriele d’Annunzio V svojih pozicijah pri Reki, bi ga bili mogli vreči V morje. Sedaj pa so dobili Italijani ojačanja iz polutoka in iz avstrijske premir-ne črte, tako da zamorejo napasti Srbe tudi v boku. Amerikanska križarka „Olympia“ in torpedno brodovje križa ob dalmatinski obali, da zabrani zasedbo ostalih dalmatinskih mest od strani Italijanov“. Ta posnetek dokazuje dovolj jasno, v kakem težkem in kočljivem položaju se nahajamo in ni potreba nobenega na-daljnega komentarja. Po našem mnenju leži edini izhod v sporazumu med Italijo in Jugoslavijo brez nobene druge intervencije. Ako tega ne dosežemo, ostane Vtis provizorija, na kojega stavljajo danes svoje upanje vsi oni med Slovenci, ki bi imeli radi po vsej sili krvavi konflikt. Tega pa Bog ne daj! To so bi bili avstrijski eksperimenli V novi izdaji, v koje nimamo prav nikakega zaupanja. poroča: „Nenaden razne razteza na odrešene Reka ni več blokiiana. REKA 1. Došla je vest, da so danes dobile državne uprave povelje, da dvignejo prepoved u važenja civilne in vojaške korespondence ter dovaženja živil V Reko. Vsled tega ukaza je bilo odposlanih Vzdolž črte Trst-Reka V to mesto približno 15 poštnih zabojev. Izdajo tega povelja se smatra kot posledico diplomatičnega protesta od strani „Narodnega sveta V Reki“. Odrešene dežele ne bodo volile poslancev v državni zbor. „Era nuova' pis volitev se dežele. Zares te dežele ne bodo mogle voliti svojih poslancev, ker še leto dni po zmagi niso anektirane. Na ta način odpravlja vlada nevarnost, ki jej grozi od javnega mnenja odrešenih dežel, ki bi se pokazalo V številnih opozicijskih glasovih“. Amerikanski senat proti vmešovanju i v evropejske zadeve. Iz Novega Yorka brzojavljajo, da se hočejo dogovoriti demokratični voditelji, predno ofvorijo najmanjšo sovražnost proti odobritvi mirovne pogodbe. V včerajšni seji (30. septembra) je imel glavno besedo senator Borah. Obtoževal je zagovornike zveze narodov, da hočejo pripraviti Ameriko do tega, da se bi otresla svojega duha neodvisnosti. Enako je napadal tudi zvezo za . vdejstvitev miru, ki jej predseduje Taft, kojega je dolžil, da hoče spraviti Ameriko ob upliv. Borah je nasvetoval kot sredstvo proti tem slabostim obnovitev amerikanizma, in čaščenje ustanoviteljev amerikanske edinosti. Vloženi ste bili tudi dve interpelaciji glede dogodkov V Trogiru. V jedni se zahtevajo pojasnila od državnega depart-menta, v drugi pa še zahteva posredovanje medzavezniškega sveta v tej zadevi. Predložitev teh dveh interpelacij je ponudila republikanskim senatorjem priložnost za kritiziranje društva zveze narodov in nastop Wilsona v mirovni konferenci. „Chicago Tribune“ trdi, da se bode potrosilo krog 10 miljonov dolarjev za zopetno izvolitev Wilsona predsednikom Zjedinjenili držav. Ako pa ne bi kandidiral Wilson, nastopi kot kandidat njegov sorodnik Mac Ador, bivši zakladni tajnik. Podkomisija, ki je prideljena komisiji za vnanje zadeve in ki obravnava vprašanja manjšega pomena, je predložila včeraj neko poročilo, v kojem zahteva, da se odpošlje takoj 20.000 mož v Armenijo. Ta sklep je bil takoj predložen senatu, toda z ozirom na razpoloženje senata, ki je nasproten Vsakemu vmešavanju V zadeve drugih držav, je malo upanja, da bi mogel prodreti ta predlog. Verhovni zavezniški svet zboruje naprej. „New York Herold“ poroča, da je sklenil svet petorice z ozirom na zamotani položaj in možnost jugosloVansko-italijanskega spopada stalno nadaljevati svoje seje. Venizelos odpotuje V petek v London, kjer se sestane z Lloyd Ge-orgem. Grški minister meni, da se mu posreči rešiti traško vprašanje. Domače vesti Revizijske komisije. Kr. komisar za autonomne zadeve naznanja v navodilo goriškega prebivalstva, ki je bilo svojedobno v območju tretje, sedaj razpuščene armade, sledeča določila, ki so došla neposredno od likvidacijskega urada V glavnem stanu gori omenjene armade. Vse prošnje, ki zadevajo odškodnine, stanarine, rekvizicije in vso drugo, kar zadeva čete odvisne od poveljstva 3. armade, se morajo napotiti V rešitev posameznim zbornim ali službenim poveljstvom, od kojih so bile čete same neposredno odvisne. V slučaju, da so bila ta poveljstva, službe i. t. d. vže razpuščena, se morajo nasloviti tozadevne prošnje pristojni komisiji za revizijo re-kvizicij, najemnim in stanarin V Gorici. Prošnje pa, ki zadevajo prav izključno poveljstvo 3. armade, je nasloviti na likvidacijski urad glavnega stana tretje armade v Trstu (Ufficio stralcio del Quartiere generale della terza Armata, Trieste) oziroma po 30. septembru pa na zborno poveljstvo glavnega stana v Rimu (Co-mando del corpo di stato maggiore in Roma). Delovanje deželnega kmetijskega urada na živinorejskem polju. Dobivamo in poročamo: „Deželni kmetijski urad v go-riškem mestu, ki že nekaj časa sem razvija vspešno akcijo v prilog vspostavitve poljedelskega značaja naše dežele, je razširil svoje delovanje tudi na živinorejsko polje. Tako je bilo na njegovo prizadevanje pred par dnevi pripeljanih v deželo iz brešanske pokrajine 23 juncev rjave pasmi v svrho, da se ožive občinske spu-ščevalne postaje V gričatem delu naše dežele. Iz Švice se je uvozilo 6 bikov čiste simentaiske pasmi, ki so se določili za spuščevalne postaje V ravani. V Emiliji se je nakupilo prešiče- in sicer 10 merjascev in 19 svinj tamkaj v-domačene režjanske pasmi, ki je križana z yorkshirsko. Te živali so bile vže porazdeljene med zasebne posestnike v deželi z obvezo, da jih morajo rediti skozi dobo dveh let v prospeh naraščaja. Svinje so bile prodane po nabavni ceni, merjasci pa po tržni ceni. Razdeljevanje sladkorja za pridelovanje drugega vina. Vsled živega zanimanja od strani krajevnih činiteljev in sosebno od strani kr. komisarja za avtonomne zadeve goriške dežele in trgovske zbornice, je bila nakazana naši deželi od strani pristojnih oblasti precejšna množina sladkorja za izdelovanje drugega vina. Sladkor je bil Vže pred nekaj dnevi odposlan na posamezne civilne okrajne komisarje z naročilom, da ga porazdele med svoje občine, ki bodo zopet od svoje strani prevzele razdeljevanje med posamezne interesirance. Odstop vojnega materijala. Glavni civilni komisar za Julijsko Benečijo sporoča naslednje: „Obvešča se interesirance, da je z novejšim vkrepom ustanovljena v Vidmu in Gorici, 9. in 10. podkomisija za odstop preostajočega vojnega materijala. V območje prvoimenovane spada v Julijski Benečiji ozemlje zahodno in severno črte Tržič-Dol (Opatjeselo)-Gorica (izključeno mesto)-VipaVa. V območje druge komisije spada vse ostalo ozemlje. Na prodaj stoječi materijal, iz kojega so izvzeti stroji, je služil ženijskim, sanitetnim in tndi oskrbninskim oddelkom in sestoja tndi iz vozov, sedel in konjskih oprav. Prodaja se na javni dražbi ali pa tudi potom zasebnih pogajanj. Le V popolnoma izjemnih slučajih se zamorejo vpoštevati prošnje za brezplačne odstop ali proti polovici plačila, in to le tedaj, ako jih predložijo osebe, ki so si stekle zasluge za armado tekom Vojne in si štejejo V nalogo dati zavetišče in pomoč bojevnikom in njihovim družinam, ali pa ako so prošniki zgubili svojo opravo vsled sovražne zasedbe ali vojnih operacij (v kojem slučaju se odstopi materijal na račun vojne odškodnine za po vojni povzročene škode). Za morebitne prošnje se imajo obrniti interesiranci do glavnega civilnega komisarja za Julijsko Benečijo, kjer zamorejo dobiti Vsa potrebna pojasnila tudi za odstop drugega materijala, ki ni naveden v tem razglasu (na pr. nepremične naprave, dovršene ali nedovršene, avtomo-bilist'čen materijal, motociklističen, kolesarski, strojni, zrakoplovni itd. itd.) Dva podjetna tovariša. Neko noč v tem tednu je zapazil karabinerski maršal Fre-schini, poveljnik šentroške postaje, z nekim vojakom Vred dva človeka v bližini mestnega gledališča, kojih jeden je držal pod pazduho obsežen omot. Sumljivo zadržanje teh dveh človekov je zbudilo pozornost vnetega karabinerja, ki jih je nenadoma pozval, da mu pokažeta vsebino svežnja. Isti je vseboval dva metra vojaškega suknja, osem čepic, kojih nabave neznanca nista mogla opravičiti. Odpeljana v zapor sta bila spoznana za ISletnega Josipa Siciliani- in 20Ietnega Nikolo Salvator oba 4z Galate (pokrajina Reggio Emilia). Izjavila sta, da sta došla v Gorico iz Tržiča. Maršal Freschini je pa hotel priti na dno celi stvari in je nadaljeval svoja poizvedovanja. Tako se mu je posrečilo dognati, da sta izvršila vlovljena tička tatvino V manufakturni prodajalni gospe Fabro Antonija, koji so odnesli tatovi pet omotov volne, 32 suknenih čepic, 50 klobukov, 60 parov nogavic, 4 pare črevljev in druga oblačila V skupni vrednosti 1000 lir. Blago, ki se je dobilo pri aretirancih, je bilo le ostanek opisane tatvine. Bomba ga j« ranila. 461etni Anton Gra-denica, delavec pri stavbinem podjetništvu Cerutti v Plavi je pripravljal eksplozijo mine. Pri tem kočljivem poslu «je pa postopal najbrže nekoliko neprevidno, ker so ga zadeli koščeki v roke in ga precej močno poškodovali. Morali so ga prepeljati V goriško bolnišnico vsmiljenih bratov. Izpred sodnije. Prošli teden se je moral zagovarjati pred okrožno sodnijo 34Ietni kmet Anton Peršolja, stanujoč v Neblem (Dolenje), ker je bil obtožen, da se je v hudem prepiru z materjo spozabil tako, da je udaril mater s pestjo po obličju in se je ista zgrudila na tla tako nesrečno, da se je ranila na obrazu. Obtoženec taji grdi čin in mati noče iz ljubezni do sina ničesar izpovedati. Vsled pomanjkanja obtoževalnih prič je morala okrožna oprostiti obtoženca. — V noči od 15. do 16. avgusta so se 201etni Franc Koren, 341etni Nikolaj Pirc in 141etni Ferdinanc Kranjc, Vsi kmetje stanujoči v Budanjah, pomenili, da odženejo iz hleva Jožefa Severja kobilo. Karabinerjem se je pa posrečilo iztakniti in odvesti v zapor tatove, ki so se morali proši teden zagovarjati pred okrožno sodnijo. Priznali so svoj zločen in bili za to obsojeni na štirimesečni zapor. — 241etni Albin Klement in 251etni Dorigutti Virgilio, oba iz Sv. Petra ob Soči, sta se v noči od 50. do 51. marca Vtihotapila V hišo Antona Visintina v Ka-seljanu in mu odnesla gnjat, potem seveda ko sta se dobro napila in najedla z njegovim Vinom in jestvinami. Navlekla sta se pa sladkega vinčka tako močno, da sta jih zbudila dva karabinerja in vprašala, od kod imata gnjat. Seveda nista mogla tička zadovoljiti ka-rabinerjevo radovednost in sta morala vslea tega potovati v zapor. Prošli teden jim je prisodilo okrožno sodišče 4 mesece zapora. Oproščene colnine na materija! in stroje. Obrtniki v mestu in po deželi se opozarjajo, da obstoja naredba tržaškega governatorata, ki določa, da so prosti vsake colnine stroji in materija!, ki se uvaža iz inozemstva V Julijsko Benečijo v svrho vspostavitve porušenih ali poškodovanih obratov v Julijski Benečiji. Ta določila veljajo tudi za nove stroje. Toda za dosego te ugodnosti se je treba vsakokrat obrniti do glavnega civilnega komisarja, ki mora priporočiti brezplačni uvoz. «GORIŠKI SLOVENEC« Za vspostavitev telefoničnih zvez v Julijski Benečiji. Vsled prizadevanja glavnega civilnega komisarja v svrho vredit-ve telefonične službe V mestu in med mesti, dojde te dni v Trst kom. inž. Gae-tano Marchesi, načelnik tehnične divizije glavnega telefonskega ravnateljstva, da se napravi program del, ki se morajo izvršiti, in se prouči vse, kar je potrebno za obnovitev telefonične službe v Julijski Benečiji. Davščina na vino. Nova posebna davščina na razpečavanje vina, ki je bila ravnokar uvedena V Italiji, se ne raztegne tudi na Julijsko Benečijo in druge osvobojene dežele, poroča tržaški uradni vestnik. Učiteljskega tečaja v Firenci se je udeležilo 144 učiteljev in 202 učiteljici toraj skupno 546 oseb. Nad teh je bilo 176 Slovencev, 25 Hrvatov iz Istre, 125 Nemcev in ostali so bili Ladinci. Iz Goriškega jih je bilo 28, s Tolminskega 21, iz sežanskega okraja 22, iz zasedene Kranjske 55, a iz Trsta in okolice 57 učiteljskih oseb — ostali Istrani in Tirolci. Poučevali so priznani profesorji italijansko zgodovino, literaturo, umetnost, stavbarstvo, slovnico i. t. d. Vodstvo tega tečaja je imel profesor Parodi, a duša Vsega je bil le goričan profesor Loren-zoni. Učiteljstvo si je ogledovalo V spremstvu profesorjev vse muzeje, galerije, cerkve, razne večje zavode i. t. d. sploh Vse znamenitosti lepe Firenze. Seznanilo se je toraj z bugato italijansko kulturo in spoznalo deloma tudi življenje V kraljestvu. Učiteljstvu v čast se je priredilo tudi slovesen banket, kjer sp spretni italijanski govorniki napivali bratstvu vseh narodov, italijanski siobodoljubnosti, pravičnosti, prostosti, kulturi in vsem člo-večanstvu. Vse je učiteljstvu ugajalo, a neprijetno ga je dimilo le dejstvo, da se mu ni pokazalo nobene uzorne ljudske šole in da se mu^ni približalo Ijud-skošolsko učiteljstvo. Čast prirediteljem in organizatorjem tega tečaja! Kozbana. Nadučitelj Josip Erzetič umrl. Dne 25. tekočega ob dveh urah popol-noči je izdihnil svojo blago dušo vele-zaslužni nadučitelj Josip Erzetič. Umrl je v svoj rojstni vasi, v Mirniku, kjer je tudi služboval kot nadučitelj. Zapustil je pet nedoraslih otročičev. Ta tužna vest bo gotovo presenetila vse zavedne goriške Slovence, kakor je presenetila Mirničane, ki so z Erzetičem izgubili nepopustlijvega zagovornika svojih pravic. Koliko spoštovanja je vžival pokojni i kako velik je udarec za Mirnik zguba kojnega nadučitelja, je pokazal sijajni eb, kateremu enakega ni bilo še V .....iku. Vdeležba ljudstva je bila ogromna. Navzoči so bili ne-le vsi domačini Iz Mimika in Skriljevega, ampak mnogo jih je prihitelo tudi iz Slovenskih Brd. Navzoč je bil tudi župan Kavčič ter več starešin; prihiteli so vsi bližnji učitelji in duhovniki. Sprevoda so se udeležili tudi vsi šolski otroci iz Mirnika in Skriljevega pod vodstveni gospoda Toroša učitelja V Kožbani. Na grob je bilo položenih več krasnih vencev. On je umrl. in naj v uiiru počiva. Njegovo spomin pa ne bode vmrl dokler bodo Slovenci v Mirniku. Normalfta ura. Nocoj med soboto in nedeljo prestopimo zopet k normalnemn štetju astronomske ure. Kdor ljubi spanje, se okoristi prvi dan za eno uro. Okrajna boiniška blagajna v Gorici naznanja izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. oktobra 1919 ob 10. uri zjutraj v Gorici v dvorani blagajne (Via G. Leopardi 6), kjer se bode razpravljalo sledeči dnevni red: 1. Poročila; 2. Predložitev računskega poročila in sklep računov za leta 1914, 1915, 1916, 1917 e 1918; 5. Volitev načelstva, nadzorovalnega odbora in razsodišča; 4. Razna vprašanja in predlogi delegatov. ZA NAČELSTVO zač. predsednik: fl. Salla 1. r. OP. Delodajalci se lahko dajo zastopati na občnem zboru po svojih obratnih uradnikih, koji morajo biti pooblaščeni z rednim pooblastilom in mandatom (§ 18. zak. 50. 5. 1888). Vsi delegati (toliko isti izvoljeni od članov blagajne, kolikor oni izvoljeni od delodajalcev, odnosno njih pooblaščenci (§ 18) morajo priti na občni zbor z izkaznico (§ 29. toč. 7, 5. odst. pravil). ________ , Agrarne pogodbe. Glavni civilni komisar za Julijsko Benečijo je izdal naredbo, ki vrejuje poljedelske dogovore na Goriško-Gradi-ščanskem na sledeči način: Člen 1. Do nasprotne odredbe se ne uveljavi deželnega zakona glede kolonskih pogodb z dne 24. maja 1914 za Goriško-gradiščansko deželo (štev. 21. deželnega zakonika in ukazrrika) in se uveljavijo v omenjeni deželi navodila, ki jih vsebujejo sledeči členi: Člen 2. Poljedelske pogodbe, ustmene ali pismene, kakorkoli si bodi nazvane, ki so sedaj v veljavi, se podaljšajo do konca poljedelskega leta, ki sledi onemu, v kojem se objavi mir. Podaljšanje mora nastopiti, četudi je bila že dana odpoved, ali pa bila sklenjena nova pogodba z drugo osebo, le da je V tem poslednjem slučaju to zahtevala prizadeta oseba. Novi pogodbenik pa ima pravico odstopiti od sklenjene pogodbe ali pa odložiti njeno izvršbo. Člen 5. V dobi podaljšanja ostanejo nespremenjeno v veljavi določila podaljšane pogodbe in so obvezani lastniki ohraniti družinam obdelovalcev stanovanja, dajatve in soužitke V smislu krajevnih običajev. V kronah pogojena plačila se morajo izvršiti v ravnotolikih lirah. Ako meni najemodavec, da ima razloge, ki bi opravičili zahtevo po višji najemnini, in najemnik iste noče priznati, se more obrniti do razsodilne komisije, sestavljene v smislu člena 5. Obratno se more najemnik istotako obrniti do že omenjene komisije, ako meni, da so se pojavili posebni razlogi za znižanje najemnine, kojih najemodavec noče priznati. Člen 4. V dobi podaljšanja se morajo izvrševati pogodbe po dogovorih in krajevnih običajih. Kjer se gre za kolonijo, na koji ne zadoščajo moči navzočih družinskih članov za pravilno, obdelovanje zemljišča, zamore lastnik ali kdor upravlja kmetijo, poklicati še druge delavce na zemljišče naprtlvši polovico troskov kolonu. V slučaju, da se glasi pogodba na stalno plačo in družina plačanca ne more izvršiti vsa njemu naložena dela, zamore lastnik ali kdor upravlja kmetijo, ustaviti ali pa sorazmerno znižati plačo V denarju in dajatve v blagu, .toda pustiti mora družini plačanca, ki je pod orožjem ali oddaljen, užitek stanovanja in pritiklin. Člen 5. V Vseh sporih, ki se nanašajo na kolonske pogodbe, odločuje nepreklicno razsodilna komisija, ki posluje v vsakem sodnem okraju. Komisija je sestavljena iz okrajnega sodnika ali kakega drugega po njim imenovanega delegata, ki vodi predsedstvo, ter dveh v poljedelskih zadevah veščih komisarjev, ki jih izbere sam okrajni sodnik in sicer enega izmed lastnikov ali upraviteljev kmetij in enega izmed kolonov, malih najemnikov ali delavcev. Poslovanje člana razsodilne komisije je obvezno. Kdor se brez opravičeval-nega razloga ne udeleži-sestankov, zapade globi od 50 do 100 lir. Pri postopanju pred razsojevalno komisijo se uveljavljajo določila glede postopanja pred razsodniki zapopadena v pravilniku za civilnopravdno postopanje, ki je v veljavi V zasedenem ozemlju. člen 6. Posli, ki so v zvezi z izvrševanjem pričujoče naredbe, vštevši one odločujoče sodnije in njenega poslovanja V izvrševanju naredbe, so prosti vsake davščine vštevši tudi kolekovine. Razglas, 70 241 120 89 185 64 118 800 400 400 400 80 80 80 Pri Šestnajstem srečkanju obveznic deželnega posojila iz leta 1902 v znesku 1,000.000 kron, ki se je vršilo danes 1. oktobra 1919 ob 10 uri predpoldne pri deželnem odboru v Gorici so se izžrebale naslednje obveznice: Št. 156 za 2000 kron = L. 800 2000 „ - 1000 „ = 1000 „ = 1000 „ = 200 „ = 200 „ = 200 „ = Deželna blagajna izplača te obveznice od 1. januarja 1920 dalje V nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obveznic in tistih odrezkov, ki še ne spadejo 1. januarja 1920. Obvešča se tern potom, da se obveznice št. 9. za 200 kron, ki je bila izžrebana dne 2. oktobra 1916 in plačljiva dne L januarja 1917, št. 71 za 2000 kron, ki je bila izžrebana dne 1. oktobra 1917 in plačljiva dne 1, januarja 1918, št. 100 za 2000 kron in št. 2 za 200 kron, ki ste bili izžrebani dne 1. okiobra 1918 in plačljivi dne 1. januarja 1919, še niso predložile za izplačilo. Gorica, dne 1. oktobra 1919 Komisarijat za samoupravne zadeve dežele Goriško-Gradiščanske Kr. Komisar Dr. PETTAR1N. Vozni red na goriškili postajali Južna postaja. A. Odhodi proti Vidmu. 415 D. v Benetke (preko Vidma)*) 910 H. „ „ „ 1610 D. „ „ „ 20 25 0. *) le V pondeljek, sredo in petek (tudi preko Trbiža na Dunaj). B. Odhodi proti Trstu. 1-24 D. V Trst (le pondeljek, sredo in petek) 7— O. „ „ 1515 D. „ „ 21.04 H. „ „ Državna postaja. A. Odhodi proti Podbrdu. 9-56 V Podbrdo (osebni Vlak) 18.25 „rt n n B. Odhodi proti Trstu. 8- 35 v Trst (osebni vlak) 17-10 „ s Ajdovska železnica. A. Odhodi. 9.13 mešani vlak iz južne postaje 16.40 „ n » n B. Dohodi. 6.50 mešani vlak iz Ajdovščine TEDENSKI KOLEDAR 4. Oktobra Sobota, Frančišek Seraf. 6. „ Nedelja, 17. pob. Bož. venca. 6. „ Pondeljek, Bruno, Fiola. 7. „ Torek, Rožni venec. 8. „ Sreda, Brigite, Simeon. 9. „ ®etrtek, Dionizij, Abraham. 10. „ Petek, Frančišek B. Izdajatelj: JOSIP PETERNEL. Upravitelj in urednik: Karol Jušič. Tiskarna G. Judi v Gorici. nTTTTTiTiTTTlIlllllllillfli Gorica, Gorso 6. Vardi II ‘ITT TRGOVINA Perilo, manufakture in izvršene obleke TTriliTITilllllMIIMTiTrill !BAZAH i Na Verdijem tekaiišču Corso Giuseppe Verdi 13 a ■ Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega mila, steklenin, glinastih posod in posebno bogata izbera razglednic in časnikov ■ BO Prodaja se vse na drobno iona debelo Edina zaloga papirja „bbadia" BUB S cenami ne more nihče konkurirati. : Leopold .Zakrajšek: G. Temil - Gorica Via G. Cardncci št. 1 1 nasproti Montovi hiši m m „ ® gg Nožarna in hrusilnica na električno gonilno silo. gg pn BM p Bogata zaloga vsakovrstnih rezil. || gg Prevzame se ^rušenje vsakovrstnega rezilnega j.odja gg gg in se jamči za izvršeno delo. * ' £jg P Lastnik ima na razpolago izurjene delavce v popravljanju §1 P kirurgičnih in drugih sličnih orodij. Prodaja tudi toaletna predmete $ JAKOB SOLlOOjf Sl GORICA - USAR - GORICA Gosposka ulica št. 19. Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnih preciznih Švicar :: skih ur po najnižji ceni! :: Jamčnina od enega do 5 let. folstc linke ms, 1 ANTONA PERTOT || GORICA - Via Municipio 4 - GORICA filjalka, Via Tsatro 18, ki je bogato založena z raznovrstnimi pisarniškimi potrebščinami, šolskimi knjigami i. t. d. Ima tudi knjigoveznico in sprejema izdelovanje fotografičnih slik, klišejev in druga slična dela. Naznanjam, da sem zače! stre-hokrilno obrt v Gorici (Largo Nicolo Pacassi 3 in 5) in se priporočan hišnim gospodarjem, ki sem jo v staun dobro in hitro postreči. Sprejemam tudi izdelovanje vsaka-vrstnih načrtov in stavbenih proračunov Maksimiljan Poberaj arhitekt. POZOR! Išče in kupuje se vsako množino drvi za kurjavo in plačuje se dobro. Ponudbe je nasloviti na uredništvo „Goriškega Slovenca“. immemm-s* sss vsssjs//s//sss ssss SIGON JOSIP Gorica, Ulica Rasklio 8 Velika zaloga vsakovrst- ® nih ur, verižic in zlatenin ^ Najnižje cene J BBBflBJSBHaBBHBBBflBB mi „D“ pomeni „brzoVlak“, „H“ „hitri vlak“, i* „osebni vlak“. BANCA DEL FRIULI (Furlanska Banka) Capitak statutario L. 5,000.000.— versato » L 047.000.— m m Društvena glavnica L. 5.000 000.— vplačana glavnica « 1.047.000.— . §g 47. Esercizio S ^ 47. leto Sada centr. Udine - Osrednji sedež, Udine Filiali:^Podružnice: Aviano, Cervignano, Codroipo, Cormons, Gemona, 8 Daniele del Friuli, 8. Vito al Tagliamento, Spiliffl-bergo, Tolmezzo, Monfalcone, Moggio Udi-nese, Montereale Cellina. ® Fondata 1 ”el 1873 1 gg ustanovljena gg gg leta 1873 gg mt. Succursale di GAPOBETTO Rperiura 6 ottobre - Pomožna podružnica v KUdAKIUU Sc otvori dne 6. oktobra m* m m