Poštnina, plačani v gotovini.
Leto LX. štev. Zlo.
V Ljubljani, v soboto 11 septembra 19».
Cena Din f
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje In praznike, — inserati do 30 petit a 2,— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inserati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja   letno y  Jugoslaviji 34G.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Kraflova ulica št . pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Danes sta imela gg Davidović in Marinković dveurni sestanek
Včerajšnje in današnje avdijence na dvoru. — Priprave za raz-veljavljenje z nasilji pridobljenih mandatov. — Demokratski blok
je vedno bolj viden.
2e tekom teh par dni se je pokazalo, da se vsa opozicija zbira okrog Davido-vića in ni dvoma, da se bo to dokumentiralo tudi v verifikacijskem odboru. Razen vladnih radikalov in slovenskih klerikalcev že sedaj vse stranke nagla-šajo, da bodo glasovale v verifikacijskem odboru proti potrditvi vseh onih Vukičevićevih mandatov, ki so bili dobljeni s pomočjo terorja in volilnih falzi-fikacij.
Neprestano zatrjevanje radikalnih ministrov, da je vlada trdna in da gredo demokratski ministri z g. Vukičevicem, vzbuja v političnih krogih vtis, da zida g. Vukičević svoje zadnje nade na razcep demokratske stranke, računajoč s tem, da bi v tem slučaju onemogočil osnovanje Demokratskega bloka. Tež-koče v radikalni stranki sami pa mu vežejo roke in tako g. Vukičević za enkrat ne more ukreniti ničesar sebi v prilog, marveč mora mirno čakati na razvoj dogodkov samih.
Beograd, 16. septembra. Glavni dogodek današnjega dne je bil sestanek med Ljubo Da vido vičem in zunanjim ministrom dr. Marinkovičem. Dr. Marinković je dospel ob 10. dopoldne v demokratski klub, kjer se je sestal z gosp. Davidovičem in imel ž njim nad dve uri trajajoč razgovor. Vsebina tega razgovora ni znana, jasno pa je, da sta razpravljala o političnem položaju. Splošno vlada pre pri čame, da je od tega razgovora odvisen nadaljni razvoj dogodkov ne le v demokratski stranki sami, marveč tudi v vladni koaliciji.
Na dvoru je bil danes dopoldne sprejet samo prometni minister general Mi-losavljević. Njegova avdiienca pa se je tikala izključno le resornih zadev. Popoldne bo kralj bržkone odpotoval v Topolo, tako da za danes ni pričakovati važnejših dogodkov. Podoba je, da je težišče položaja preneseno v demokratsko stranko in da ie od nadaljnepa razvoja dogodkov v demokratski zajednici odvisna usoda g. Vukičevića in njegove vlade.
— Beograd, 16. septembra. Dasirav-no je politični položaj v Beogradu še vedno zelo zamotan, je bilo tekom včerajšnjega dne zabeleženih več značilnih momentov, ki opravičujejo domnevo, da se bodo dogodki tekom prihodnjih dni naglo razvijali in da bo položaj naglo razčiščen.
Posebno pozornost političnih krogov je vzbudila včerajšnja skupna avdijenca ministrskega predsednika g. Vukičevića in zunanjega ministra dr. Marinkovića. Popoldne ob 5. je bil najprej sprejet na dvoru ministrski predsednik Vukičević, ob 6. pa je bil pozvan na dvor tudi zunanji minister dr. Marinković. Oba sta ostala nad eno uro v skupni avdijenci, nakar je g. Vukičević zapustil dvor, do-čim je zunanji minister ostal še nad eno uro pri kralju. Oba politika sta po avdijenci odklonila vsako izjavo, opazilo pa se je, da je bil g. Vukičević zelo slabo razpoložen.
Sinoči so se vršile ločene konference radikalskih in demokratskih ministrov, na katerih sta gg. Vukičević in dr. Marinković poročala o svojih avdijencah. Sodeč po ne razpoloženju vladnih radikalov, se zdi, da se situacija za g. Vukičevića ne razvija tako. kakor si sam želi, in da je položaj vukičevićevcev zelo omajan.
Največjo skrb vzbuja v vladnih vrstah akcija g. Davidovića glede snovanja demokratskega bloka. Včerajšnje konference med njim in zastopniki HSS ter zagotovila radičevcev, da so pripravljeni podpirati vsako vlado g. Davidovića in voljni sodelovati pri vsaki kombinaciji, ki gre za tem, da se zruši Vukičević-Koroščev režim, dokazujejo, da dobiva ta kombinacija vedno verjetnejše in konkretnejše forme.
Upanje vladnih krogov, da se bo kombinacija razbila na odporu radičevcev proti sodelovanju s SDS, se je po včerajšnjih izjavah Stepa na Radića in Pribićevića razpršilo. Oba politika sta v svojih izjavah naglasila, da je v danih razmerah treba iti preko vseh osebnih in strankarskih nasprotij.
Načrti in namere vukičevićevcev
Značilne izjave aktivnega radikalnega ministra. — Računi z razcepom med demokrati. — Grožnje z zopetnim razpustom
parlamenta.
— Beograd, 16. septembra. Včerajšnja »Politika« je objavila daljno izjavo demokratskega poslanca -dr. Grola, znanega intimnega sotru-dnika g. Davidoviča. Poslanec Grol naglasa v svoji izjavi, da je radi-kalsko demokratska koalicija z izvedbo volitev izvršila svojo nalogo ter da bodo sedaj demokrati izzvali krizo vlade, ker nikakor ne morejo in nočejo več sodelovati z £. Vukičevičem. Novinarji so se glede na to izjavo obrnili na aktivnega radi-kalskega ministra, ki jim je podal daljši odgovor, v katerem polemizira s poslancem Giolom, češ da deli mišljenje poslanca Grola le neznatna manjšina demokratskega kiuba, dočim baje smatra dr. Marinković in demokratski ministri, da je sedanja koalicija potrebna še nadalje. Radikalski ministri pričakujejo, da bodo demokratski ministri razčistili položaj v demokratski stranki. Vlada lahko mimo nadaljuje svoje delo v smislu točno določenega programa, ker ima ne le potrebno večino v Narodni skupščini, marveč tudi zaupanje obeh ustavnih faktorjev. Naglasil ie, da vstopijo
klerikalci v kratkem v Tadikalski klub, ki bo im-el na ta način 130 poslancev. Zato ni potrebno, da gre za dr. Marrnkovicetn ves demokratski klub, ker bo imela vlada
dovoljno večino tudi v slučaju, da gre za dr. Marinkovićem le polovica demokratskih poslancev. Radikalni krogi zatrjujejo, da bo vprašanje nadaljnega sodelovanja med radikali in demokrati povzročilo razcep demokratske stranke.
Na opombo vašega dopisnika, ali vlada LihKo računa na ves radikalni klub, ker je vendar znano, da se nameravajo pašičevči odcepiti od radikalne stranike, je g. minister izjavil: «V slučaju, da bi ostala vlada v Narodni skupščini v manjšini, bo g. Vukičević razpustil Narodno skupščino in razpisal nove volitve.*
Značilno pa ie, da tem in snenim grožnjam, ki se splošno kolportirijo iz vladnih vrst, v političnih krogih nikdo ne pripisuje resnosti in da vlada splošno prepričanje, da gre le za prozorni manever, ki naj bi preprečil osnovanje demokratskega bloka.
-3SS-
Kraljevska rodbina prebije zimo v Zagrebu?
_ Zagreb, 16. septembra. Današnji Jutarnji list* poroča, da prispeta v kratkem v Zasrreb kralj in kraljica in da ostaneta tam preko zime. Dvor bo oesianjen ^ bivšem banskem dvorcu, kjer so vsi prostori v to pvrho že pripravljeui. Glavni dvorn.; ple-s bi se imel vršiti ietos v Zagrebu. Zagrebška javnost je sprejete      \est z ve'ikim navdu-
šenjem.
Vročina v Ameriki
Številne žrtve v Chicagu.
— Chicago, 16. septembra. Nenavadna vročina, ki je zavladala zadnje dni v Chi-cagu, je zahtevala v zadnjih dveh dneh 25 žrtev. V Newyorku na solnčarici do sedaj al nihče umrl.
JADRANSKI PROMET S SREDNJO EVROPO
Krakov, 16. septembra. Včeraj je bila zaključena konferenca za ureditev železni* škega prometa med Poljko, Češkoslovaško,
Avstrijo, Madžarsko in Jadranskim mor* jem. Konference so se udeleževali delegat je gori omenjenih držav in zastopniki Jugoslavije in Italije. Na konferenci je bil do* sežen načelen sporazum. Decembra meseca se bo konferenca nadaljevala v Firenci in bo še le tam definitivno podpisan spora* rum.
BOLGARSKI KRALJ V LONDONU
London, 16. septembra. Bolgarski kralj Boris je v Londonu gost angleškega kralja na gradu Bal moraJ.
Nova akcija za balkansko zvezo
Anglija deluje za sklenitev "balkanskega Locarna». — Bojazen italijanske diplomacije, — Italija koče tudi sama sodelovati. — Vse balkanske države njeno zahtevo odklanjajo.
— Ženeva, 16. septembra. V poučenih krogih se doznava, da se je na sestanku med angleškim zunanjim ministrom Cham-berlainom in jugoslavenskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem med drugim razpravljalo tudi o problemu varnostnega pakta na Balkanu. Zatrjuje se, da je bil v zvezi
s tem problemom odgođen podpis jugoslo-venako-francoakega prijateljskega pakta, Id bi utegnil prejudicirati balkanskemu Locar-nu. Vsebina tega sporazuma sicer še ni znana, zatrjuje pa se, da je Anglija pristala na gotove koncesije prizadetim balkanskim državam.
Opaža se, da je italianska delegacija po odhodu dr. Marinkoviča iz Ženeve pojačila svojo akcijo. Grandi se je ponovno sestal s Chamberlainom in Briandom. V italijanskih krogih se zatrjuje, da je šlo pri teh razgo-
vorih za nacrt balkanskega Locarna. Razgovorom med Grandi jem in Briandom je prisostvoval tudi vodja bolgarske delegacije. Zdi pa se, da je glavna akcija Italije v Ženevi naperjena proti vojaškim pogodbam med Beogradom in Parizom, ki vzbujajo v italijanskih krogih največjo skrb. Italija se čuti vsled teh pogodb ogrožena in zahteva razčiščen je položaja. Italija hoče zato na vsak način sodelovati pri balkanskem Locar-nu, vendar pa še danes ni jasno, a kako pravico in na kak način naj bi se ji to omogočilo. Podoba je, da se Italiji ta načrt ne bo posrečil, ker vztrajajo vse balkansko države dosledno na načelu <Balkan balkanskim narodom* in se slejkoprej odločno protivi jo vsaki nameri, da bi pri sklepanju balkanskega locarnskega pakta sodelovala še kaka druga nebalkanska država.
-SS2-
Razbita pogajanja za sporazum pri volitvah v ljubljansko Zbornico
Klerikalci onemogočili skupen nastop obrtništva pri volitvah v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. — Samostojen nastop stanovsko organiziranega obrtništva.
Po krivdi klerikalcev so naši gospodarski krogi že leto dni oropani svojega stanovskega zastopa, Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Celo leto je bilo našim gospodarskim krogom onemogočeno javno povzdigniti besedo za svoje interese, ker se je zdelo par kleriT:alnim gospodom in njihovim pomagačem potrebno, iz zgolj osebnih in strankarskih razlogov onemogočiti delovanje Zbornice.
Spričo škodljivih posledic, ki jih kaže brezobzirno strankarstvo v gospodarskem življenju, postaja želja po depolitizaciji gospodarskih ustanov, zlasti pa Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, vedno močnejša ter je prišla do izraza tudi pri zadnjih zborničnih volitvah, pri katerih pa so žal njeno uresničenje klerikalni krogi preprečili.
Ker se bodo v oktobru vršile ponovne zbornične volitve, so stanovske in strokovne  Organizacije  pod  vrhovnim obrtniđcim
svetom skušale preprečiti volilni boj, ki bi po nepotrebnem razburjal gospodarske kroge, ter so stopile v razgovore s klerikalno Jugoslovansko obrtno zvezo glede skupnega nastopa pTi teh volitvah. Vrhovni obrtniški svet je hotel na ta oačin ugoditi splošni želji po depolitizaciji Zbornice, toda takoj v začetku razgovorov je naletel vsled pretiranih zahtev od klerikalne strani na nepremagljive ovire. Vrhovni obrtniški svet je Dorrudil Jugoslovanski obrtni zvezi šest mandatov, za svojih pet zvez pa je zahteval 10 mandatov, za vsako zvezo po dva. Vrhovni obrtniški svet je namreč predvsem zastopal stališče, da so stanovske organizacije edine upravičene postavljati zastopnike v stanovsko zbornico in da je to stvar, ki se političnih strank nič ne tiče.
Zastopniki Jugoslovanske obrtne zveze so izjavili, da jim stanovske organizacije niso prav nič mar, zahtevali so zase deset mandatov, Sest kandidatov pa naj bi imenovalo vse pet stanovskih zvez, k* jih predstavlja Vrhovni obrtniški svet Ta zahteva je seveda predstavljala omalovaževanje organiziranega obrtništva, pri čemer je treba povdariti, da Jugoslovanska obrtnu zve-
za kot taka sploh ni sodelovala pri zadnjih zborničnih volitvah. Ker je Jugoslovanska obrtna zveza, ki stoji pod vodstvom kleri kalnih eksponentov, odklonila celo razdeli tev mandatov v razmerju 8 :8, so ostala pogajanja brezuspešna.
Tudi na sestanku zastopnikov trgovstva in obrtništva, ki ga je sklical te dni zbornični komisar g. Ivan Jelačin in na katerem je predsednik Vrhovnega obrtniškega sveta g. rvan Rebek iz Celja povdarjal, da ne nastopa v imenu kake politične stranke, ampak v imenu obrtniških organizacij, ni do šlo do sporazuma, ker zastopniki SLS nika kor niso hoteli pristati na razdelitev obrt niSkih mandatov v razmerju 8 : 8.
Vrhovni obrtniški svet bo zaradi tega pozval organizirano obrtništvo, naj nastopi pri zborničnih volitvah samostojno in gla suje za listo, ki jo bodo postavile stanovske organizacije.
Klerikalna stranka je ob pogajanjih za sporazumen nastop vsega obrtništva ponovno dokazala, da ji ni za splošne koristi m-šega obrtništva, da je proti depolitizaciji naših gospodarskih ustanov, da noče sporazumnega dela za splošne koristi našega gospodarstva. Združene obrtniške organizacije so hotele preprečiti gospodarskim interesom škodljivo volilno borbo in hotele doseči pravičen kompromis, SLS pa je z nemogočimi zahtevami razbila pogajanja.
S tem se pričenja tudi za Zbornico za trgovino, obrt in Industrijo volilni bol, v katerem bo stalo na eni strani stanovsko organizirano obrtništvo, na drugi strani pa eksponenti klerikalne stranice, ki zaradi osebnih in strankarskih ciljev izdajajo skupne stanovske interese.
Z ozirom na dejstvo, da je samo strankarstvo onemogočilo za celo leto redno poslovanje ljubljanske Zbornice in da bo za volilne priprave morala Zbornica na račun gospodarskih krogov izdati zopet storisoče, smo prepričani, da bo stanovsko organizirano obrtništvo izšlo iz usiljenega mu vo-Hinega boja' zmagovito, tembolj, ker se je sedaj ponovno jasno pokazalo, kdo je proti sporazumnemu delu na gospodarskem polju.
Hlinka proti Rothermeru
— Praga, 16. 6eptembra. Včeraj se ie vršilo veliko protestno zborovanje zoper akcijo lorda Rothermerea. Poleg ostalih govornikov je nastopil tudi vodja slovaške ljudske stranke pater Hlinka, ki je v svojem govoru odločno zavrnil vsak poskus za revizijo trianonske mirovne pogodbe, po-vdarjajoc, da vživajo Slovaki v republiki popolno svobodo in enakopravnost. Povdaril jo, da bi lord Rothermere v mnogo večji meri služil interesom miru, če bi se zavzel za izboljšanje položaja slovaške narodne manjšine na Madžarskem, kakor pa da se zavzema za madžarske narodne manjšine na Slovaškem, kjer uživajo mnogo večjo svobodo, kakor madžarski narod pod sedanjim madžarskim režimom. Na koncu svojega govora je izrekel v imenu slovaškega naroda iskreno zahvalo dr. Kramafu za njegovo delovanje za združitev Slovakov b Čehi. Govor patra Hlinke je napravil v vsej češkoslovaški javnosti velik vtis. Listi podarjajo, da je ta nastop patra Hlinke, ki je bil svo-e dni eden najhujših avtonomistov, najboljši znak notranje konsolidacije Češkoslovaške republike.
Velik požar v češkem zdravilišču
Praga, 16. septembra. Sinoči okrog: 20. je nastal v hotelu «Imperial» v Fran-tiškovih varih iz doslej še neznanega vzroka požar. Ogenj je nastal na podstrešju. Še predno so dospeli gasilci, je bfla vsa streha v plamenih. Ogenj se je naglo širil in je zgorelo tudi vse tretje in drugo nadstropje. Stanovalci so v zadnjem trenutku mogli rešiti samo golo življenje, dočim je vsa prtljaga gostov zgorela. Hotel «Itirperial» je bil eden največjih in najmodernejše urejenih hotelov in zbirališče najodličnejše družbe. V tem hotelu se je izvršila tudi zaroka bivše avstrijske cesarice Zite s takratnim princem in poznejšim avstrijskim cesarjem Karlom. Hotel ie bil Šele pred dvema letoma popolnoma^ renoviran in najmoderneje opremljen. Škoda se ceni nad 5 milijonov Kč in je krita z zavarovalnino. Požar je povzročil v zdravilišču veliko paniko, ker je obstojala nevarnost, da se razširi tudi na ostale hotele.
Iz pestre ljubljanske kronike
Aretacija drznega kolesarskega tatu.
V Kolodvorski ulici .-**anujc<-i Irgovec g. Josip Pogačar ima prav lepo širino kolo znamke iJogo*, vredno 3000 Din. Kolo je bilo sivo pleskano s poniklano balam *», okrnjeno navzgor. Plašči na kolegih so bili novi. Včeraj okoli 11. dopoldne je imel £. Pogačar opraviti na sodišču !er je MPOJ4 kolo prislonil k justični palači. Ko je svojo posle na sodišču opravil, ;e začudeno opazil, da mu je nekdo odpeljal kolo. Takoj je tatvino javil stražniku. Daues zjulraj je g. Pogačar v spremstvu detektiva i urina pričel lov za tatom, ker je dobil na pi)dl*2i nekaterih očividcev prilični osebni popis tatu. Prvotno ?ta bila oba, on in detektiv, mnenja, da mora biti tat tam v me»tui klavnici, kajti mož je gladom popisa pravi hru-t. Danes dopoldne sta oba korakala po Poljanski re^i. Ko sta prispela v bližino Kiše, kjer se nahaja Bizjakova pekarna, je g. Pogačar pripomnil, da bi bilo dobru i gledati na dvorišče dotične hi>e. Rečen o, storjeno. Sla 8ta na dvorišče in v pravcatem brlogu zapazila nekega mladeniča, ki je prv marljivo ploskal kolo. Popreje je njima Se neki mehanik povedal, da je včeraj pri njem kupoval ta in ta človek blatnike in da namerava prepleskati kolo. Dotični mladenič v? je silno prestrašil, ko je zagled&l policijskega detektiva. Kar okamenel je in takoj priznal, da je kolo ukradel pred ju-stično paiačo. Detektiv je možakarja j*ov.i-bil na policijo, kjer so mu takoj pošteno izprašali vest Je to že večkrat predkaznovani čevljarski pomočnik Anton Remar, stanujoč na Poljanski cesti št. 27. Živel je prav udobno. Je zelo eleganten, star 20 let. noče delati iu živi samo od pustolovščin. Remar je kolo že popolnoma prepleskal a sveMo-modro barvo, [>osrebril je ludi gotove dele in snel z balance ročaje. Dobro je kalkulirah Če bo kolo popolnoma prebarvam*, ga ne bo mogel nihče spoznati.
Kolo g. Pogača rja, ki je v Ljubljani edino tega tipa, ima kaj burno preteklost. 2> pred dvema letoma mu ga je drzen tat odpeljal in prodal v Zagrebu. Imel pa je tudi takrat g. Pogačar srečo ter ga je že pa treh dneh dobil nazaj.
Druga kolesarska tatvina se je izvršila na Aleksandrovi cesti. V tovarni <Sat ir-nus» zaposleni delavec Lojze Eberl z Rudniki je včeraj okoli 11.30 dopoldne [>o*lavil s»voje 2000 Din vredno kolo j>red hišo .-t. 12 na Aleksandrovi cesti. Imel je tam opravka pri neki stranic. Ko je opravil svoj posel, je opazil, da mu je med tem taMOM nekdo ukradel kolo. Kolo je rdeče pleskam■ in no^i tovarniško številko 194221 J* 8. Tatvina je bila izvršena v teku nekaj minut.
/, aretacijo Antona Remarjn se je posrečilo |K>li<-iji priti na sled drzni tatin- v. družbi. Najbrže ima Remar na vesti zelo mnogo tatvin koles ter je zadnji čas i^o-'a! izredno predrzen, zanašajoč *e, da mu policija ne pride na sled. Dobro je vedel, i.t je kriminalni oddelek v poletnem času ze!<> reduciran, ker so poslali na Bled najboljše detektivske moči. Ni pa še menda vedel, da 60 se detektivi vrnili v Ljubljano, ker je sedaj na Bledu  končana  letoviška sezona.
Borzna poročila
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize. V oklepajih zaključki. Berlin 13.505—13.535, (13.52), Curih 1094-1O07 (1095), Dunaj 7.1)925-8.0025 (8.0075), London 273.90—276.70 (275.30), Newyork 56.64 do 50.84 (50.743), Pariz 22—224 (223), Pfl ga   16R02—168.82    (ll?8.42).    Trst -K>8-3:0
(309).
Esekti: Celjska posojilnica 197 — 199, (199), Ljubljanska kreditna banki 140 denar, Praštediona 850 d., Ljubljanski kreditni zavod 100 d., Strojne tovarne 80 bi., Vevče 135
denar, Ruše 260—270, Kranjska industrijska družba -U>5 bi., Stavbna družbi 50 d., freHl 104 d.
Lesni trjj: Tendenca neizprememena. Zaključena sta bila dva vagona, 1 vagon bukovih letvic 27/27 ostrorobih. zdravili, suhih brez jrrč, franko vagon meja po 750 ter 1 vagon bukovih testonov, ostrorobinh. pararelnili, očeljenih in brez grč, franko vagon meja po 840. Povpraševanje je Mo za brusni les, franko vagon Jesenice ter za taninski les, franko vagon nakladna postaja ter za testonc iranko vagon nakladalna postaja.
Deželni pridelku Tendenca mirna. Zaključkov ni bilo.
ZAGREBŠKA BORZA Efekti: 7% irrvest. posojilo 1&21 83'/i — 84, Hipotekama banka 55—56, Ljubljanska kreditna 140—147, Praltediona 850, Trboveljska 485, Vevče 135—140.
Devize: London 275.70—276.70, New-cork 56.637—56.827, Pariz 222—334. Milan 308.25—310.25. Curih 1094—10P7, Berlin 1351—1354   Praga 168.025—168.825.
INOZEMSKE BORZE. Cvrifc: Beograd 9.1*.
Stran. 2
•SLOVENSKI NAROP» dne 17. septembra 19*7.
Ste*. 210
Za puten iiukg jmlanto i Ltiiiijan
Klerikalci m bili od nekdaj Mspratniki ■ ttmtljreci Ljubljane
Delo bivšega gerentskega sv#U ki ravožeao gospodarstro kle-roradikalaega režima. — Prazne mestne blagajne.
»Slovenec« je po nedeljskih skupščinskih vaMrvaii v Ljubljani menda zopet prišel do sape, ka>tj danes na petek je o tvoril volite* boj zsl IjirHjaiMfce občinske volitve s čtajriflom »Za Ljubljano«. Pravijo, de je v petek slab začetek, in kakor dokazuje »Slovencev« članek, je ta pregovor resničen. Drugače ne bi mogel trdtti, da 11. septembra n[ govorila Ljubljana, ampak »klika«. Ta ktfka šteje seveda 4604 glasov, ki pa se bodo brez dvoma pri občinskih volitvah še pomnožili.
Seveda trdi »Slovencev« člankar, da ie bila Ljubljana deležna napredka samo tedaj, ko je vladala v bivšem občinskem svetu klerikalna stranka. Vse, kar se je prej in pozneje storilo, — Izjemo tvori baje !e komisarijat na magistratu, — je bilo brez pomena in za nič. Šele klerikalci so napravili v bivšem občinskem svetu iz Ljubljane Hele glavo, ampak tudi srce Slovenije. Zanimivo je, da istoveti klerikalno glasilo delo kontfearijata na ljubljanskem magistratu z delom bivšega občinskega sveta P°d klerikalnim vodstvom. Klerikalci prevzemajo torej za sedanjj komisarijat popolno odgovornost, kar je treba izrecno povdariti.
Oglejmo si zasluge klerikalne stranke za Ljubljano. Znana stvar je, da je klerikalna stranka stara nasprotnica LJubljane kot središče naprednega življa v Sloveniji.
Znani so boji, ki jih je morala ljubljanska mestna občina voditi z bivšim kranjskim deželnim odborom ob vsaki priliki, ko je šlo za napredek Ljubljane. Po krivdi klerikalcev je bila potom tega deželnega odbora onemogočena že pred vojno obsežnejša stanovanjska akcija, ker so preprečili zazidavo Aleksandrove ceste. Ljubljani je bila odvzeta pravica do lastne električne * centrale na Ljubljanici in po krivdi klerikalnega deželnega odbora so bila onemogočena regulacijska dela v Ljubljanici, za katera tudi zadnji klerikalni minister za kmetijstvo in vode dr. Kulovec ni postavil nobenega kredita v državni proračun.
Vsak sklep občinskega sveta ljubljanskega, ki je bil namenjen za povzdigo napredka Ljubljane, je klerikalni deželni odbor razveljavil, in treba je bilo dolgotrajnih bojev in dragih pravd za njrhovo delno uresničenje.
Ko je po vojni prišel občinski svet ljubljanski radi slučajne politične konstelacije pod klerikalno vodstvo, je mestna uprava kmalu zašla v velike denarne težkoče radi nesmotrenega gospodarstva; v to dobo spada rud! povišanje vseh občinskih davščin. Ob koncu skoro vsakega meseca se Je moral pokojni župan dr. Peric, ki pa je bil popolnoma odvisen od samovolje klerikalne večfne, boriti s skrbmi, kako bo izplačal magistratne uslužbence in za mestno občinsko gospodarstvo je bila sreča, da je bil občinski svet razpušcen in da le prevzel upravo mestne občine bivši gerentski svet, ki je pod predsedstvom dr. Dinka Puca saniral mestne finance tako daleč, da umi fe postalo ob smotrenem gospodarstvu mogoče celo znižanje občinskih davščin. Dve leti je vodil gerentski svet občinsko gospodarstvo in v tem kratkem času se je Ljubljana modernizirala v razmahu, kakršnega nikdar poprej ni doživela. Pod bivšim gerentsklm svetom je občina ljubljanska zgradila največ stanovanj, so se regulirale mnogoštevilne ulice In ceste, prenovila zanemarjena občinska poslopja, povečala mestna elektrarna, zgradila moderna klavnica, kakršne ni nikjer v državi in kakršno ima malokatero drugo evropsko mesto, Izpopolnila razsvetljava mesta, razširila mestna ubožna akcija Itd.
Predsednik bivšega gerentskega sveta, dr. Dinko Puc, je bil prvi, ki je sprožil mi* sel in započel akcijo, da postane LJubljana središče tujskega prometa v Sloveniji, da bi postala Ljubljana slovenski Solnograd, iz katerega bi so širil tujski promet po vseh krajih   Slovenije.   Izvedba   tega  načrta je
zastala, ko je prišel na magistrat vladni ko* missrijat in ko so klerikalci radi svojih
politično*strankarskih računov zavlekli ljub* Ijanske občinske volitve zopet za eno leto.
V času, ko »o bili leto® na vladi, so imeli klerikalci najboljšo priliko dokazati svojo ljubezen napram Ljubljani. Toda ni«
Jean de la Hyre:
11
500
Roman.
— V Benetke! Zapovejte vojakom, naj spuste čoki.
— Ali pojdeva sama? — je vzkliknilo dekle radostno.
— Da, sama. Le hitro!
Coin je bil v posebnem rezervoarju, ki so ga dvignili s pomočjo električnega toka na gladino zaliva. D* Alba-niac je spustil čoln v morje in Leticlja je sedla k veslom. Oba sta se zagledala v speče Benetfce, tako malo podobne Benetkam iz leta 1930 in še manj Benetkam, kakršne sta pričakovala L 3234.
" Čim bolj se je bližal čoln obali, tem večje je bilo njuno začudenje. Daleč naokrog Je vladala grobna tišina, ki so jo motili samo enakomerni udarci vesel. Da ni bilo redko posejanih lučic med hišami, bi mislila, da se bližata zapuščenemu pokopaliču.
Bleda in razburjena sta se spogledala.
— Čudno, — je zacepetala Leticija, — nobene ladje nc vidim. Ko setn pa
ti ene postavke nt v državnem proračunu, ki bi bila v prilog ljubi}muki mestni ob* čini. Ničessr ni določenega aa regulacijo Ljubljanice, ničesar sa zgradbo novih urad« nih poslopij, mol itd. Pač pa so se spomnili Ljubljane na ta način, da so povečali davke njenemu prebivalstvu rn da so okrniti nje* no avtonomijo. Nedogledne so škodljive posledice določbe finančnega zakon*. «a katero so glasovali klerikalci in po katari se morajo proračuni vseh občin, ki prese« ga jo vsoto treh milijonov dinarjev, predla* gati v odobritev finančnemu m-mistru. S to določbo je LJubljana izgubila svojo finan* črto samostojnost ter je izročena po kleri* kalni krivdi na milost beograjskemu cen* traiizmu in birokratizmu, ki sta že dovolj« krat pokazala, da nimata umevanj« za nase potrebe.
Pod bivšim gerent*kun svetom se je prvič v Ljubljani porabil kaldrminski fond, ki ga je zbirala ljubljanska carinarnica iz pri* i pevko v gospodarskih krogov, za tlakovanje in regulacijo ljubljanskih ulic; po krivdi klerikalcev pa je bila v finančni zakon za L 1927/2S vstavljena določba, po kateri sme finančni minister svobodno razpolagati s tem fondom tudi za druge namene, kakor je bilo prvotno določeno. Na ta način je Ljubljana oškodovana za težke milijone, ki so Jih vplačali ljubljanski gospodarski krogi in ki so bili doslej namenjeni izključno njej sami.
In kaj se je storilo za povzdigo Ljubljane pod komisar i jatom na ljubljanskem ma* gistratu, s katerim se klerikalci istovetijo? Celo leto imamo že komisarijat in dasi po* teče že s 1. novembrom stanovanjski zakon, ni mastna občina zgradita niti enega steno* van j a. Ako bi bivši gerentski svet ne zgra* dil hiše na Ahacijevi cesti z 82 stanovanji, bi mestna občina še s temi stanovanji ne mogla razpolagati Res je pričel graditi se* daj komisarijat nove hiie ter napoveduje obsežno stanovanjsko akcijo, dejstvo pa je, da je pričel to delo Sele par tednov pred volitvami v občinski svet, kateremu bo pee* puščena vsa skrb za Izvedbo. Obligacijsko posojilo za stanovanjsko akcijo je šele se« daj razpisano, bodočemu občinskemu »vetu pa je prepuščeno, da ga izvede, četudi ima cbčina na njegov račun že znatne izdatke. In vendar je vladni komisar načrt ob H ga* cijskega posojila sprožil že lansko jesen ter je bilo dovolj časa, da bi klerikalci v vladi isposlovali njegovo odobritev ter tako orno* gočlli pričetek grajenja stanovanjskih hiš že spomladi. Ali je to pametno in smotre* no občinsko gospodarstvo?
Ali se strinja morebiti z načeli pamet* nega in poštenega gospodarstva, če se od* dajajo občinska dela glede na strankarsko ptipadnost ponudnikov v škodo mestne oba čine in če se v mestno službo brez potrebe sprejemajo ljudje brez zadostne kvalifika* cije, ker so slučajno pristaši in agitatorji klerikalne stranke?!
Kakšno je sedaj obomeko gospodarstvo pod kleroradikalnim režimom na mestnem magistratu, priča že samo dejstvo, da je moral zaprositi vladni komisar za nujno 6 M milijonsko posojilo za tekoče stvari, ki imajo že kritje v rednem proračunu. To se pravi, da nima vladni komisar denarnih sredstev niti za stvari, za katere je bil de; nar že tu!
Če trdi danes «Slovenec«, da je pomenilo gospodarstvo SDS na mestnem magistratu dobo sedmih suhih krav, potem pravimo mi, da je morda res pomenilo to za razno par* tizane, ne pa za ljubljansko mestno upravo in njeno gospodarstvo, kajti pod bivšim ga* rentskim svetom so se znižale mestne dav* Ščine, pod kleroradikalnim komisarijatom pa se zvišujejo in napravljajo novi neute» meljeni dolgovi.
Sedanje gospodarstvo v mestni upravi samo obsoja kleroradikalni režim in ni no* benega dvomi, da ga bodo oteodHli tudi ljubljanski davkoplačevalci in volUci dne 2. oktobra v še večje meri, kakor so ga pre* teldo nedeljo, ker ga občutijo neposredno v" svojih lastnih žepih-
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Pisane zgodbe iz naših krajev
OflaooTa osvete* — Strašna Utalsk* neareca. — Obupen železalčitffft. — če ciganke kupujejo dukate.
V KUočaselu pri J«tr©barskem bivakira cel« ciganska kolonija. Prebivalstvu in oblastim povzročajo cigani velike neprfjjce, ker kradejo la delajo škodo po polju. Ciganska kolonija se zabava, a med njimi pride tudi večkrat do krvavih pretepov. V četrtek je cigan Sokolović pripaliti v svoj šotor kot nezakonito ženo Jano Kovače viče vo, ki je bila dotlej ljubica Sokolovićevega soseda Maurovića. Ta Sokolovićeva cigan, ženitba je razburila Maurovića, postal je ljubosumen in sklerrH je, da se krvavo osveti. Ko sta Sokolović in njegova nova ljubica sanjala proti večeru v zaprti kolibi o svoji novi ciganski sreči, je planil v stan ljubosumni sosed. Takoj nato so na kolibo navalili vsi sosedovi sorodniki in zahtevali, naj Sokolović stan zapusti; oboroženi so bili s sekirami in samokresi. Ker cigan ni hotel kolibe zapustiti, je sosed ustrelil nanj iz samokresa in ga pogodil naravnost v srce. Nato so ga vrgli pred kolibo, ljubici Jani pa, ki je izgubila že prvo noč ljubčka, se je posrečilo zbežati. Orožniki so naslednji dan aretirali morilca Maurovića in šest njegovih sorodnikov.
*
Iz Hercegnova poročajo, da se je v četrtek dvignil v Boki Kotorski hidro -plan št. 205 s petimi podoficir ji avijatič-ne šole. Avijon je vodil narednik pilot Pavčić. Radi defekta v motorju je začelo letalo nenadoma padati iz višine kakih 200 m. Letalo je padlo v morje komaj 5 m od obale. Zgodilo ~e je to popoldne ob 5.15. Letalo se je popolnoma razbilo in vseh pet letalcev je obležalo na mestu mrtvih. Smrtno ponesrečili so se Pavčić iz Ljubljane, Meršlć iz Požege, Banjaček iz Pakraca, Rapozcheh iz Istre rn Rajaković iz Sarajeva.
Včeraj zjutraj je prišel na komisarijat železniške obmejne policije / Subo-tici železničar Božo Maksimović in je
rekel dežurnemu uradniku: Javljam pokorno, da sem ubil svojo ženo!
Pri zaslišanju je Maksimović izpovedal, da je dolgo vTSto let živel v divjem zakonu z J elisa ve to Sekulič. Sprva sta živela složno in srečno, sčasoma pa je Jelisaveta postala napram njemu hladna. Stanoval je pri nji, a ona ga je večkrat podila iz hiše, Čea, naj gre k vragu, saj ga ne potrebuje več. Ljubica ljubosumnega železničarja se je med tem zaljubila v drugega. Ko se je železničar včeraj vračal ponoči domov, mu Jelisaveta ni hotela odpreti ter ga je tudi pošteno ozmerjala. To je razjarilo ljubosumnega Božo. Vdrl je v stanovanje in napadel nezvesto žensko s kuhinjskim nožem. Zabodel jo je osemkrat in jo težko ranil. Ker je izgubila mnogo krvi je malo verjetno, da ostane pri življenju. Ves krvav je tekel Maksimović na policijo in se sam javil komisarju, ki je odredil njegovo aretacijo. Sekuličevo so ps^pre-peljali v bolnico.
★
V menjalnico Prve hrv. štedionice v Zagrebu sta prišli včeraj dve ciganki. Takoj je osobje opazilo, da imata slabe namene, ker nobena ni odločno stopila pred blagajnika in sta se obe sumljivo vedli. Govorili sta neko mešanico nemškega, hrv. in madžarskega jezika. Od kot sta prišli, je težko reči. Zdi se, da sta iz zagrebške okolice in sta govorili v tujem jeziku, da bi uradnika preslepili. Pred blagajno je ciganka zahtevala nekaj dukatov po 20 kron s cesarjevo glavo in madžarsko krono. Blagajnik jima je dal nekaj komadov zlatnikov, katere sta ciganki pregledovali in sukali v rokah ter končno izbrali 4 dukate, jih plačali in nato odšli. Pri skon-triranju blagajne je uradnik opazil, da mu manjka sedem dukatov v vrednosti 1600 Din. Ni bik) dvorna, da so bili vmes ciganski prsti, ker so ta dan samo ciganke kupovale zlatnike. Policija išče premeteni ciganki.
Prosveta
Slovensko moderno slikarstvo v Pragi
Dvuitvo  upodabljajočih  umetnikov *Af*v
nes» v Pragi je priredilo svojo 132. rezata* vo in izdalo eleganten katalog z naslovom fltSlovinake moderni malirstvi« (Slovensko
moderno slikarstvo). Razstava se vrši v re* prezerttančnem Oba. domu od 7. t. m. do
9. oktobra t. 1. pod protektoratom dr. Mil. Hodže, ministra Šolstva m narodne proave* te. V častnem predsedstvu so jugoelovenski poslanik dr. Br. Lazarević, poslanik čsl. v Beogradu Jan Seha. dr. Otakar Benei, bivši čsL gener. konzul v Ljubljani, dr. Fr. Resi, čsl. konzul v Ljubljani, dr. Fr. Lukman,
rektor ljubljanskega vseučilišče, dr. Mat. Murko, vseu&U. prof. v Pragi, velika župana v Ljubljani in Mariboru, predsednika ljub* Ijanske in mariborske oblastne skupščine, vladni komisar Mencinger v Ljubljani in Oton Župančič. Uvod z očrtkom zgodovine razvoja slovenske upodabljajoče umetnosti in kratkimi življenjepisi je napisal dr. Fr. Mesesnel. Rastavljena so dela iz narodne* ga muzeja in narodne galerije v Ljubljani, iz zasebnih zbirk in iz ateljejev slikarjev. Janez Šubic (1850—1889) je zastopan s 14 slikami in 11 grafikami, Jur. šubic le s 6 slikami in 5 grafikami, Josip Petkovšek le s 4 slikami, An t. Ažbe celo le z 2 slikama: Ivana Kobiloeva ima S &ltk, Ferdo Vesel 15 sEk, Ivan Grohar 13 slik in 1 grafiko, Rtk. Jakopič 11 sKk s 3 grafikami, Roža Klein Sterncnova l slika in 5 graf., Mat. Sternen 10 slik in 6 graf.. Mat. Jama 10 slik, Fran Tratnik 2 sliki in 3 grafike, Veno Pi*
Ion 10 »lik in 0 graf.. Gojim* Ant. Kos 5 slik, Fran Kralj 2 in Anton Kralj 1 sliko,
Bor. Jakac 28 graf., Lojze Spazzapan 6 m Miha Maleš 5 graf. Skupaj je na razstavi 202 oljnatih, akvarel nih in pastelnih slik in nsb ter radirank. Več naših, med njimi od* ličnih likovnih umetnikov ni zastopanih. Ki*
p ar j crv  sploh  ni.   Katalog  prmaAa  tudi po
eno Janez Subifievo, Juri Subioevo, Petkov*
škovo. Aibetovo, Kobilčev«, Veselovo, Gro* harjevo, Jakopečevo, Stcrncnovo in Stcrne* novo, Jamovo. Vavpotioe-vo, Tratnik ovo. G. Kosovo. Pilonovo in Fr. Kraljevo črno zmanjšano reprodukcijo.
100 letnica   rojstva   Josipa Freuden* reicha. Narodno gledališče v Zagrebu pri*
?ravlja svečano proslavo lOOIetnice rojstva osipa Freudenreicha. Tudi ostala naša gle« dališoa proslave ta, za gledališko umetnost pomembni dan. Bilo bi želeti, da porabijo to priliko tudi naši podeželski odri in vpri* zore klasično Freudenreichovo delo «Grani* 6orji», ki je po svoji vsebini Se vedno aktu* aino.
— "Trubadur v ljubljanski operi. l>anes,
v soboto zvečer, se vprizori v ljubljanski operi Verdijevo delo «Trubadur» v popol* noma novi inscenaciji in deloma tudi novi režiji, deloma pa je nova tudi letošnja za« sedba te opere. Azuceno poje £a. Vilma Thierrvjeva, ki je že tolikokrat žela velike uspehe v tej vlogi v Ljubljani in drugod. Z Leonoro debutira na našem odru mlada nadarjena dramatična pevka gna. Karory« jeva. iz Zagreba. Dama ima lep obsežen in izšolan glasbeni materijal, kar vse nam da* je ti dno upanje, da bo v tej, sice; težki vlegi lepo uspela. Za naš oder je tudi nov Manrico novega našega člana tenorista g Gospodinova in prepričani smo, da ho vžgal g. Holodkov tudi v vlogi ponosnega grofa Lune. Opero dirigira kapelnik g. Neffat re* žira pa g. šubelj. Začetek predstave je toč* r.o ob 8. uri.
Popust pri gledaliških predstavah zs. ča<sa jesenske razstave na ljubljanskem ve* lesejmu. Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani je dovolila vsem posetnikom gle* dališke razstave 20odstotni popust pri pred* stavah v Narodnem gledališču, ki se vršijo od 17. do 25. septembra. Vstopnica veljav* na za obisk gledališke predstave se predloži gledališki blagajni pri nakupu sedeža za katerokoli predstavo fn predložena vstopnica daje potem kupcu pravico 20odstotnega popusta. Predprodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi, pa tudi v paviljonu «K*» velesejma, kjer se nahaja gledališka rarsta* va.
Dramska premijera. V torek dne 30. t. m. se vprizori prvokrat na slovenskem odru veseloigra «rRajski vrt». To delo se zadnji dve sezoni z največjim uspehom vprizarja na vseh odrih arednje Evrope. — Svojo premijero je imelo v Nemčiji in je
prevedeno skoro že v v»e jezike. Dramsko osobje vprizori to novieto v opernem gle*
dališču. O zasedbi prihodnjič.
Nedbalova opereta ^Poljska kri* se poje v nedeljo dne 18. t. m. v ljubljanski operi v običajni zasedbi z go. Poličevo. Ba* lalkovo ter gg. Drenovcem. Pečkom in Pov*
hetom v glavnih vlogah. Tudi za to pred*
biia zadnjič v Benetkah, je bilo vse polno parnikov. ribiških ladij in čolnov.
— Da. po tem zalivu so vozili par-miki iz Jadranskega morja v pristanišče. Mnogi so se tu ustavljali. Spominjam se, da so na temle kraju vedno stale gondole. Neverjetno! Kaj sva res stopila v 16. namesto v 33. stoletje? Bogme, te svetilke so na olje.
— Da!
— Hitro! Vesiajva k trgu sv. Marka. Oba je gnala radovednost Trg sv.
Marka je bil srce Benetk. Tam gotovo naletita na živa bitja.
Toda trg sv. Marka je bil prav tako mrtev, kakor obala in zalivi. Vsa presenečena sta opazila, da ni videti nobenega motornega čolna ali parnika. Pred trgom so se tiščale druga druge črne gondole, ki jih ni nihče čuval. Električne žarnice, ki so nekoč razsvetljevale trg, so izginile. Njihovo mesto so zavzele na lesenih stebrih viseče svetilke na olje. Luna je sijala v mračna okna palače dožev.
— Moj Bog! Srednjeveške Benetke.
— Stopiva na obalo. — je predlagala Leticija.
FV>tisnila sta čoln k mokrim stopnicam. Jean je pomagal Letlciji izstopiti. Vsa presenečena sta hodila po ulicah izumrlega mesta, ki se je vrnilo čez
trinajst stoletij v daljno preteklost.
— Pojdiva na kolodvor, tam gotovo najdeva ljudi.
— Dojim se, da kolodvora m več, — je ugovarja! d'Albaniac, — kajti Železniški most je porušen in proge ni videti nikjer.
Spotoma sta 'spoznavala zgodovinske trge. spomenike in kanale. Približala sta se kanalu, kjer bi moral biti na drugi strani železniškega mostu kolodvor.
— Mostu ni!
— In tudi kolodvora ni!
Na kraju, kjer so sopihale lokomotive Ml SO menjavali vlaki, se je razprostiral zdaj zanemarjen park.
Leticija se jo zasmcjaia.
—- Počakati morava solnčnega vzho* da. Morda pa soince predrami to čudno mesto. Vrniva se na trg sv. Marica.
Odšla sta nazaj ob spečih kanalih. Naenkrat sta se zdrznila in ustavila. Nad Benetkami je zacmgljalo sto in sto zvončkov, po mrtvem zraku so zado-neli nežni zvoki in zopet je bik) vse tiho. Leticija je prebledela. iztegnila je roko in pokazala:
— Most vzdihljajev!
— Jetnišrrice.
Vrnila sta se na trg in sedla v čoln. Nebo se je začelo   svetlikati.   Na levi
strani proti Lidu se je megla naenkrat pretrgala in zlati solnčni žarki so obsijali zaliv, Benetke so se mahoma spre* menile. Solnčni žarki so objeli dvorce, hiše in cerkve.
— O! Jean, ljudje? — Poglej!
Na trgu se je pojavilo več meščanov. To ni bilo nič posebnega. Toda 'čudna je bila njihova obleka.
Moški so nosili večinoma kratke hlače, noge so bile pod koleni gole. Rdeče ali modre srajce so široko razkrivale prsa. Na glavah so nosiH pestre rute. Nekateri so nosili svilene nogavice in dolge plašče, izpod katerih so se videli meči. Z elegantnimi TX)klom so se odkrivali in ceremonijelno pozdravljali.
— Saj to je 16. stoletje! — je vzkliknil dfAlbaniac.
— O, glej, ročne nosiinice!
Izpod arkade dvorca dožev sta prinesla dva orjaška črnca nosilnico. Izza zavese se je pokazala ženska glavica z razpuščerrimj, valovitimi kodri in napol zastrtim obrazom.
— Pojdiva na rt"! — je dejal d'Albaniac.
Skočil je na pomol in pomagal Le-ticiji stopiti iz čolna.
Komaj je pa dekle stopilo na obalo, se jima je približala skupina čudno oblečenih mož na cehi s tipičnim »bravo« iz
stavo imajo posemiki gledališke razstav« n& ljubljanskem velesajmu 20odstotnt po« pose. Zadetek točno ob S. uri
£Beležmca
KOLEOAF
Da*ee: Petek. 16. aaptembri 1927; katoličani: Ljudmila; pravoslavni: S. avgusta, Anti«.
Jatri: Sobota, 17. septembra 1027; katoličani : Sanje Sv? Frane.; pravoadavai: 4. avgusta, Varila.
DANAŠNJE PHIREP1TVE. Kine Matira: cPrineeea N'inor'fcav
DEŽURNE LEKARNE. Daaas:   Piorolj,  Dunajska  c.; tiajcarčtf, Sv. Jakoba trg.
Jutri: Baho\fec Kongresni trg; Ustar, Sv. Petra c.; Hočevar, Sp. Si#k*
★
ZA NAŠE NAROČNIKE. Danes so na vrsti naročniki aerij fe m T.
Zahvala
iNamero, da bi se na tihem, usto ne-opažervo zvršil SOIetni mašniški rubile,, so preprečili moji prijatelji, Cirilmeto-darji in trnovski župljani. Iz teh krogov je prikipelo ob mojem zlatem dnevu 27. julija 1927 toliko ustnih, brzojavnih in pismenih dokazov naklonj-enosti in ljubezni, da mi je težko, da, nemogoče najti izraz dostojni zahvali. Kako naj se zahvalno oddolžim prvomestniku Družbe sv. C. in M. gospodu A. H u d o v e r-niku za čuvstveni govor, dvorni dami gospe dr. Tavčarjevi za oa-stitko in duhteči dar, ljubljanskim ju. in ž. podružnicam za osebno čestitanje in za 50 kamnov, podarjenih Družbi sv. C. in M. Njene izvenljubljanske podružnice — 44 — so me obsule s pismenimi in brzojavnimi čestitkami. Iskrena hvala Vam. vztrajnim bramteljicam naše narodnosti! Hvala kočevskim Slovencem, Jugosjovenskerau Sokolskomu Savezu in Zadrugi gostilničarjev v Ljubljani, ki so se prijazno spomnili mojega jubileja. Da se je slavlje tako lepo zvr-šilo, gre čast in hvala med drugim gosp. mestnemu župniku Fr. Finžgarju, vc. trnovskemu cerkvenemu pevske-mu zboru, v prvi vrsti pa gospem: B a 1 o h o v i, P e t r o v č i č e v i in Te-nentejevi, ki so z izredno požrtvovalnostjo vodile vse priprave. Križ in zlati šopek, prejeta kot dar trnovskih župljanov, mi bosta draga spomen, r i zlate maše. Nepozaben mi ostane trenutek, ko me je tako ljubko pozdravila trnovska nežna mladina. Za vse to in za slovesno zvonjenje in razsvetljavo zvonikov najsrčnejša hvala mojim nekdanjim župljanom!
številnim udeležencem /iaie mase se priporoča z najtoplejšo zahvalo v prijazen spomin
Ivan \ rhovnik.
V Koleziji, dne 1. avgusta 1Q>7.
Spor!
— Pričetek prvenstvenega tekuH»ania LNP za 1927-28. V nedeljo IS L m. u pričflo prvenstvene tekme tudi v ljubljanskem I. razredu. Ki ja tvorijo za :c!o 19J7-38 SK Ilirija, ASK Primorje, SK Jadran. SK Slovan, 2SK Hermes in SK Slavi j a. X prvem kolu se srečajo v nedeljo tid „: Ilirije ob 14.30 Ilirija ^ Slavijo, ob 16.13 Slovan z Jadranom. Ilirija nastopi proti Slavi ji pač kot siguren favorit; izid tekme Slovan : Jadran je negotov Rezervna ni -štva igrajo med seboj isti dan dopoldne ob 10.; na igrišču Ilirije igrata rezervi Ilirije in Slavije, na igrišču Primorja rezervi Šivana in Jadrana. Izmed drugorazrednih klubov absolvirata v nedelio svoio prvenstveno tekmo Krakovo in Reka. Nastopita ob 14. na igrišču Primorja.
— Jesenska morociklistična dirka na Temu. V nedeljo se vrše na dirkališču Tesno pri Mariboru velike motociklistične dirke, katerih se poleg domačih dirkačev udeleži tudi elita inozemskih, zlasti sraških in dunajskih, tekmujejo pa tudi odlični zagrebški di-rkači Štrban, Fiiterer itd. Dirke se orično ob 14.
— Zagreb : Gradec. V nedeljo i»e vr<i v Zagrebu medmestna tekma Zagreb : Gradec. Postava Zagreba je nastopna; Mihel-
čič - Mantler, Dasovič - Hitrec, Premeri, Križ - Zinaia. Agič, Perška. Cindrić. Babic. — Gradec ie nominiral sledeči tim: Milden (GAK) - VVicher (GAK), Keckstein (GAK> -FUrst (Halcoah), Stani (GAK), Dol'er (Sturm) - Gerth (GAK). Gaber (GAK). Pta-ček (C). Strakowits. Zeinthaler (oba GAK).
renesančne dobe.
Poveljnik >e potegnil rapir in zaeo-drnjal nekaj v čisti italijanščini. D'Albaniac je razumel Machiavellijev jezik in se ga je za silo tudi posluževal. Ves presenečen je začul:
— Odkod prihajata, gospoda, v taki obleki in v takem čolnu? Saj vesta, da je prepovedano voziti se po zalivu in hoditi po Benetkah v drugačni obleki, kakor jo predpisuje zakon. Potrudita se, prosim, za menoj.
Za povelmikovim hrbtom so se zbrali radovedneži: bosonogi gondoljeri s pestrimi šali okrog vratu, plemiči v širokih klobukih, z meči pod črnimi plašči, razcapana in zamazana deca.
Leticiji in Jeanu se je zdel ta prizor zabaven.
— Ali sem ga prav razumela? — je vprašala Leticija in prevedla njegove besede.
— Da, tako je dejal, — je pritrdil d'Albaniac.
— Pojdiva za njim. — Tam bova vsaj izvedela, kaj vse to pomeni.
— Pripravljena sva sledi .i vam, gospod! — je odgovoril dAlbaniac.
• Z golim mečem v roki se je Benečan obrnil in krenil proti dvorcu dožev. Ujetnika so spremljali začudeni pogledi radovedne množice.
31
♦
Stev. 210
•SLOVENSKI NAROD, dne 17. septembra 1927.
Stran 3.
Dnevne vesti.
Va Ljubljani, dne lo\ septembra 1927.
— Kraljeva dvojka Čez zimo v Za. grabu. Iz Zagreba poročajo, da prideta kralj in kraljica v kratkem v Zagreb in ostaneta tam dva do tri mesece. Zeljo za bivanje čez zimo v Zagrebu le izrazil naš kralj že preje, a je ni mogel Izpolniti radi važnih državnih poslov, ki 30 ga zadrževali drugje. Banski dvorec v Zagrebu je če pripravljen, <ja sprejme visoka gosta. Dvorec so zunaj i« znotraj popolnoma prenovili in na novo uredili. Ker ostane kralj deli časa v Zagrebu, se bo to zimo vrši! tudi dvorni ples po vsej priliki v Zagrebu. Ce ne bodo politični dogodki prfsitoH kralja, da se vrne v Beograd, preživi skoraj vso zimo v hrvatski prestolici.
— Angleški poslanik v Sloveniji. Danes je prispel v Ljubljano angleški poslanik na našem dvoru g. Kenard, ki Je nato odpotoval na Gorenjsko na lov.
— Minister dr. K ura a nudi na potu skozi Ljubljano. Ž jutranjim beogradskim vlakom se je pripeljal v Ljubljano minister za šume in rudnike dr. Kosta Kumanudi. Ob 8.45 je nadaljeval vožnjo preko Jesenic v Ženevo, kjer bo na zasedanju Društva narodov zastopal zunanjega ministra dr. Voio Marin-koviča. Za njegovega namestnika je določen dr. Ulja SumenkovtČ.
— Razdelitev dolgov bivše Avbtroofr-ske. V Parizu se 24. t. m. vrši konferenca delegacij nasledstvenih držav, ki bo definitivno določila kvoto glede razdelitve predvojnih dolgov bivše Avstroogrske. Našo državo zastopa na tej konferenci g. Mate Boškovič.
— Oceanografski institut na Jadranu.
Ker je naša jadranska obala mnogo važnejša In bogatejša kakor italijanska, so strokovnjaki sprožilj misel, da bi se na Jadranu osnoval poseben oceanografski zavod. Vlada je pozvala znamenitega norveškega strokovnjaka dr. Brocha, da z nasveti pomaga našim strokovnjakom pri zidanju novega zavoda. Važno je predvsem, kje se bo izbralo najpripravnejše mesto, čeprav je ob naši obali več mest, kjer je mogoče opazovati življenje v morju in stanje morske vode. V komisijo za iskanje najpripravnejšega kraja je srbska kraljevska akademija znanosti poslala Jovana Zujoviča in dr. Živojina Gjorgjeviča in kot namestnika dr. Borisa Zarnika. Ju-goslovenska akademija znanosti in umetnosti je delegirala dr. Arturia Gavazzija in dr. Vala Vouka ter kot namestnika dr.€ Jovana Hadžija Iz Ljubljane. Komisija se sestane 20. t. m, v Splitu.
— Sličica iz voinne borbe. Glavnemu volilnemu odboru v Splitu dohajajo dnevno pisma, ugovori in pritožbe proti terorju in sleparijam, ki so se godili ob volitvali v Blatu na Korčuli. Med drugimi je opisan sluča;, kako je v Blatu občina prejela za-voi od notranjega ministrstva, v katerem je bilo 553 volilnih kroglic. Dan pred volitvami so člani mestnega odbora zahtevali, da se kroglice prešteiejo. Predsednik odbora se ie sprva temu protivll In končno na pritisk članov Pristal. V zavoju je bilo namesto 553 samo 289 kroglic. Vsi so iskali manjkajoče kroglice. Predsednik volilnega odbora jih je naposled našel v občinskem uradu.
— Zatvoritev planinskih koč. Osrednji odbor Slovenskega planinskega društva javlja, da zatvori sledeče koče: v nedeljo 1S-- septembra kočo na Kamniškem sedlu, Krekovo kočo na Ratitovcu, v pondeljek 19. septembra Triglavski dom na Kredarici, kočo pri Triglavskih jezerih, Vodnikovo kočo na Velem polju, v torek 20. septembra Aleksandrov dom.
— Tehnična srednja šola za lesno industrijo v Sarajevu. Ta šola se je preselila iz Drvara v Sarajevo, kjer bo nadaljevala kot oddelek tamošnje tehnična srednje šole svojo važno prosvetno misijo. Šola vzgaja tehnike srednješolske kvalifikacije za lesno industrijo. Vpisovanje za učence izven Sarajeva bo 21. t. m. od 9. do 12. Pouk prične t prvem razredu 22. t. m., v ostalih razredih pa 1. oktobra.
— Izseljeniška kvota izčrpana. Izseljeni-ški komisarijat v Zagrebu poroča, da je naša kvota za izseljevanje v Zedinjene države za kvotno leto 1926—1927 popolnoma izčrpana.
— Loterija Vidovičevega pokreta. Poljedelsko ministrstvo je dovolilo Vidovičevemu prosvetno-etičnemu pokretu, da sme prirediti na dan etičnega pokreta 21. marca 1928 loterijo, ki bo obsegala 120.000 srečk \>o 5 Din z 11.263 dobitkov v skupni vrednosti 3S5.000 Din. Srečke pridejo v kratkem v promet. Cisti dobiček loterije je namenjen pospeševanju tega važnega prosvetnega in etičnega dela med našim ljudstvom.
— Naši železničarji v PIzni. V sredo »o prispeli jugoslovanski železničarji pod vodstvom dr. Kavčiča v Plzen. Na kolodvoru so jih pozdravili zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Gostje so si ogledali Škodove tovarne in znano plzensko pivovarno. Zvečer jim je priredilo društvo železniških uradnikov banket.
— Pristojnost rednih sodišč za spore glede stanovanjske odpovedi. Stol sedmorice <i Zagrebu je v načelu odločil, da so redna sodišča pristojna za tožbe glede stanovanjske odpovedi v vseh slučajih, kjer je ?tanovanje po odredbah stanovanjskega zakona od povedano zato, ker se hišni posestnik in najemnik nista sporazumela glede višine najemnine po 11. novembru 1927.
— Prosvetni zakon v razpravi. Prosvetno ministrstvo je sklenilo proučiti vse osnutke prosvetnih zakonov, ki bodo do sestanka nove Narodne skupšine redigirani po intencijah sedanjega ministra dr. Perica. Me*; prvimi bo predložen Varodui skupščini zakon o osnovnih in srednjih šolah.
_ Kongres jugoslo> <msl»lb zdravnikov.
Kakor smo že poročali, se bo vrSil od 24. do 25. L m. v Rogaški Shtini kongres jugo-slcvenskega alravniškeoi« društva. Stanova-
nja za udeleženca so že pripravljena. Uprava idraviližča prosi zdravnike, da pravočasno prijavijo udeležb >. Kongresa se udeleže tudi čeikoslovaSki, poljski in bolgarski zdravniki. Po kongresu se razdele izletniki v tri skupine: ena napravi izlet v Maribor, druga v Dobrno, trenja pa v Ljubljano, na Bled  in Bohinjsko jezero.
_ Avstrijska vas Ratasche. >Domoljuix priobčuje v zadnji številki notico »Zeneka moda in koprive«, v kateri pravi, da so se v avstrijsko vas Ratascne priselile nekatere dunajske letoviščarke, ki so hodile v nedeljo po glavni ulici skoro nage. DomaČe dekleta so se tega sramovale in so nabrale kopriv, s katerimi so obmetavale dunajske gospodične. Baje so se Dunaj čanke od takrat oblačile povsem dostojno. Gospod, ki urejuje Domoljuba«, bi pa5 lahko vedel, da je avstrijska vas Ratasche identična z gorenjskimi Ratečami in da si lahko vtakne svoje zemljepisne koprive za klobuk.
— Cirkularna žaga prerezala delavca. Včeraj se je pripetila v Beiišču pri Osijeku velika nesreča na neki žagi. V cirkularuo žago se je zataknila mala trščica in delavec Peter Krnjak jo je hotel odstraniti. Ustavil je električni pogon žage, vendar se je žaga vrtela. Ko se je Krnjak nagnil, da bi odstranil trsko, ga je žaga pograbila in preža-gala čez pol. Komisija inspekcije dela in okrožne blagajne je uvedla preiskavo, ker so ugotovili neke nedostatke na žagi.
Iz Ljubljane
— lj Proslava 9-letnice proboja solunske fronte. Naši rezervni oficirji so proslavili včeraj spomin na slavno zmago jugo-slovenskega in zavezniškega orožja na solunski fronti. Zjutraj je opravil v frančiškanski cerkvj solunski dobrovoljec pater Aljančič službo božjo, kateri je prisostvovalo mnogo rezervnih in .aktivnih častnikov. Zvečer se je vršil v Kazini družabni večer, ki so se ga udeležili poleg rezervnih častnikov in njihovih rodbin tudi zastopniki oficirskega zbora na čelu z brigadirjem generalom Popovičem. Svečanost je otvoril predsednik ljubljanskega pododbora ing. Bevc, ki je pozdravil navzočega brigadirja in se spominjal proboja solunske fronte kot zgodovinskega dogodka, s katerim je bil položen temeljni kamen našega osvobojenja in ujedinjenja. Govornik je omenjal sedanjega komandanta dravske divizijske oblasti generala Danila Kalafatoviča, ki je bil takrat v generalnem štabu in je
*s tedanjim prestolonaslednikom Aleksandrom sodeloval pri odločitvi, ali naj se na obeh straneh izolirana srbska armada umakne nazaj alj pa nai nadaljuje svoje zmagonosno prodiranje. Glavn? štab se je odločil za nadaljno prodiranje in tako ie bila solunska fronta prebita. Ljubljanski pododbor udruženja rez. oficirjev je poslal s svoje slave pozdravne brzojavke Ni. Vel. kralju, vojnemu ministru in predsedniku udruženja
— 13 Otvoritev jesenske razstave. Jutri ob pol 10 urf dopoldne se otvori na ljubljanskem veleseimu II. pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni«. Od desete ure dalje je razstava za občinstvo odprta. Vhod na razstavo je iz pročelja sejmišča in iz Lattermannovega drevoreda proti mestu do 18 ure zvečer. Permanentna legitimacija stane Din 30.— navadna vstopnica pa Din 10.—. Po 18 uri se staro sejmišče zapre in ostane odprto novo sejmišče, kjer se nahaja mali prater. Ta ostane odprt do ene ure ponoči. Vhod po 18 url v mali prater je iz Lattermannovega drevoreda v smereh proti mestu in proti Šiški. Vstopnina Din 3 za osebo. Izvzeti so imejitelii permanentnih legitimacij, ki imajo vedno prost vstop.
— 2 j 20% t ni popust na gledaliških vstopnicah k vsem predstavam za čas II. pokrajinske razstave od 17.—26. septembra imajo posetniki kulturne razstave: »Gledališče —Ljudstvo—Družba«, kf se nahaja v paviljonu K na sejmišču. Vsak posetnik te kulturne razstave dobi pri vhodu v paviljon listek, ki naj ga dobro shrani. Na podlagi tega listka ima pravico da zahteva pri gledališki blagajni 20% popust.
— lj Oblastni urad za posredovanje ua-meščenia privatnim nameščencem, Ljubljana, Gledališka ulica št 8, ima v svoji evidenci sledeče brezposelne nameščence: 15 trgovskih pomočnikov in prodajalk raznih strok, 5 blagajničark, 2 laboranta za proizvajanje špirita, 10 knjigovodij, pomožnih in samostojnih bilancistov, 18 koresponden-tov v raznih jezikih, 6 poslovodij, 8 administrativnih uradnikov in uradnic, 3 obra-tovodje za kemična podjetja, 6 rudarskih tehničnih uradnikov, 5 pomožnih carinskih posrednikov, 3 praktikante za urade in trgovine, 9 kontoristinj, 18 skladiščnikov, 2 izložbena aranžerja, 3 trgovske potnike, 7 stenografiuj, 3 rudarske geometre, 2 dro-gista in 1 šumarsko-ekonomskega uradnika. Povpraševanje: 1 prodajalka In 1 uradnik, perfekten strojepisec, vešč madjarskega jezika. «
—\T Ljubljana v filmu. »Jugofilm«, mlado filmsko podjetje iz Ljubljane, je dogotovilo manjši film, ki predočuje Ljubljano, njen milje, njeno družabno in spretno življenje. Nekateri posnetki, zlasti slike mesta Ljubljane, so prav posrečeni, zanimivi tudi prizori z našega »weekinda« na Ljubljanici Hlm, ki Ima sicer tehnične hibe, izpopolnjujejo zaključni poskusni prizori kandidatov za film. Prihodnje dni bo film že na programu in uverjenj smo, da bo ljubljanska publika z zanimanjem sledila predstavam. Kakor čujemo, pripravlja podjetje filmsko burko »Janezove nezgode« v treh dejanjih.
—lj Komarji v Ljubljani so postali na jesen  nenavadna  nadlega    zlasti južnemu delu mesta. Tega mrčesa je leto.» toliko, kakor ga še menda ni bilo nikoli. Ponoči po jo i okoli postelj iu pikajo speče ljudi, da včasih'
ni miru ter morajo sredi noči pobijati krvo-ločmke. čim hladneje postaja zunaj, tem bolj pritiskajo v sobe nadlefattl Zlasti otroci, ki trdo spe, so vst popisani, TTisjnls
dja GradaSčice in GKnšHee ter drugih pritokov Ljubljanice postaja (udi zaradi komar-ske nadlege nujna asdeva.
—lj Družabni veter demokratov bo v soboto dne 17. t. in. ob 8. uri zvečer v dvorani Kazine, na kar opozarjamo drage nafte somišljenike. Zdravo! Načelstvo.
lj Šentjakobska knjišniea v Ljubljani, Stari trg 11, je od 15. t. m. dalje za zimski ca? odprta vsak delavnik od 3. popoldne do pol 8. zvečer. Vstop vsakemu prost. 689-n
—lj Basetava in saiogz pletilnih strojev vseh vrat ter strokovni pouk v pletenju. — Ljubljana, Židovska ulica 5. Fr. Kos. 104-L
—lj Pouk jezikov francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine, erbohrcai&ne v skupinah in za posameznike po Berlitzovi metodi. Vpisovanje in informacije od 6. do 7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje. — S. J. Jer as. 687-u
—lj Specijalist za ženske bolezni in porodništvo med univ. dr. Leo Šavnik ordinira od 20. t. m. dalje v Ljubljani, Tavčarjeva ulica (Sodna ulica) 6. Telefon št. 2614. 688-n
— lj Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od 8—19 ure, ob ne. deljah od 8—12 ure. Vhod nasproti vojašnice.
—lj Vreme. Snoči ob 31. je kazal barometer 762. termometer 15.4 stopinje C, danes ob 7. zjutraj barometer 761. termometer 12 stopini C, opoldne barometer 760. termometer 20 stopinj C.
—lj Trpinčenje živali. V nekem hlevu na Tnžaški cesti je službujoči stražnik ugotovil grozen način trpinčenja živali. V hlevu je bilo pet konj, ki so sami »skeleti«, kakor pravi stražnikovo poročilo. Eden od teh konj ni mogel več stati na nogah in gospodar ga je dvigal z vrvmi, a žival se ne more več ganiti. Konji so imeli slabo hrano, a gospodar jih dnevno uporablja za najtežja dela. Upamo, da bo oblast napravila konec brezpri-mememu trpinčenju konj.
—lj Popadljivi psi. Na Gllncah je popade! nek{ hud pes delavčevo ženo Marijo Chnerman. Šla je mimo neke hiše, a pes je planil z dvorišča ter jo popadek Raztrgal ji je krilo 2ena se le močno prestrašila. Cimerman ova ima 100 Din škode. Drug pes je popade! privatnega uradnika Frana Dolničaria v Metelkovi ulici pri Scagnetti-jevi gostilni. Pes je pritekel z dvorišča. Dolničarju je raztrga] zimski plašč. Škoda znaša 300 Din
—lj Drobiž policijske kronike. Policija je od včeraj do danes opoldne zaprla dva nevarna tatova. Nekega sladoledirja Dalmatinca radi tatvine 480 Din in drznega kolesarskega tatu Remarja. Prijavljene so tri tatvine, med njwni dve tatvini koles. Dalie navajajo policijska poročila grozen način trpinčenja živali, deset veseljakov je kalilo nočni mir, med njimi tudi vesele vdovica Loizika. Ovadena je dalje neka Angela, ki je ljudem vedeževala s kartami, neki izvosček radi prekoračenja tarife in neki šofer, ki je brez dovoljenja vozil potnike na avtobusu.
— lj Dr. Bleiweis pričeosi s 16. t. m. ne ordinira do preklica.
Iz Celja
— c  Mandat občinskega odbornika v
Celin je odložil klerikalni občinski odbornik Franc Gračner. Na njegovo mesto stopi baje profesor Anton Cestnik.
— c Ponarejen dvodinarski novec je
nekdo oddal v četrtek na policiji. Falsifikat se razlikuje od pristnega novca v tem, da hna vote' zvok, med zobci na robu zarezo m da ie vrsta pik ob robu na strani s kraljevo glavo zabrisana. Potrebna je pozornost, ker najbrž krožijo v mestu Celju in okolici še drugi falzifikati.
iz Maribora
—m Otvoritev zimske koncertne sezono. Mariboru se obeta letos prav živahna koncertna sezona. Napovedan je koncert Saša Popova, ki bo otvoril koncertno sezono Ljudske univerze, sledila pa bo cela vrsta gostovanj zunanjih pevskih zborov. Tudi gledališka uprava pripravlja za letošnjo sezono zelo pester spored. Tudi domaČa glasbena društva pripravljajo svoje koncerte. Ena najzanimivejših prireditev pa bo tudi letos novinarski koncert dne 1. decembra.
—m Slava rezervnih oficirjev in ratnik o v se je tudi v Mariboru vršila z vso slovesnostjo. Na Trgu svobode se je vršila svečana služba božja, kateri je prisostvovalo poleg številnega občinstva mnogo zastopnikov civilnih in vojaških oblasti. Velika četa rezervnih oficirjev je tvorila špalir. Po službi božji se je vršila defilacija, na kar je bil razhod, zvečer pa se je vršil prijateljski sestanek.
—m Nova stanovanjska kolonija je nastala ob Betnavski cesti. Ljubke enodružinske hišice, obdane z vrtovi, napravijo na vsakega tujca najlepši vtis. Z uvedbo avtobusnega prometa bo tudi ta del najnovejšega predmestja dobil z mestom ugodno zvezo. Posebna značilnost te stanovanjsko kolonije je dejstvo, da so novi hišni posestniki zgradili te hiše večinoma sami s svojimi družinami. So to večinoma železničarji, ki so v svojem prostem času gradili svoje donove. Prvi vzgled je našel kmalu mnogo posnemovalcev in danes stoji že csla kolonija, brojeea okrog 20 hišic. Javljajo pa se vedno novi interesenti, tako da b* nastalo na meV daj zapuščenem polju popoinoma novo predmestje.
—m Zanimiv proces. Soproga mariborskega prosesorja H. K. »e ie pred Časom zdravila v Gradcu pri nekeui tamošnjem rdntgeoistu. Morda vsled neprevidnosti, morda v«led napake v aparatu pa ji je pri tem tako ožgal obraz, da je več mesecev hodila s popačenim licem okrog. Sedaj je vložila proti imenovanemu profesorju tožbo in zahteva za pokvarjeno lepoto precej visoko odškodnino. Razprava »e bo vršila te dni v Gradcu. Za proces vlada v Mariboru veliko zanimanje.
Ilov dokaz naše marljivosti m
Jutri se otvori na velesejmu II. pokrajinska razstava, ki daleč nadkriljuje Lansko in doslej je ena največjih prireditev te vrste v Jugoslaviji. — Kaj vse bomo na razstavi videli.
Letošnja pokrajinska razstava »Ljubljana v Jeseni« obsega zlasti naSe kmetijstvo v trgovskem pravcu. Razstavljeno sadje, zelenjava, med, maslo, sh*, vino itd. bo namreč obiskovalcem na prodaj v manjših in večjih količinah. Ljubljana v jeseni« pa obsega tudi druge važne grane našega gospodarstva, kulture, higijene itd. Zato bo razstava gotovo vzbudila velrko zanimanje vseh slojev prebivalstva.
Prednjači kmetijska razstava, ki obsega:
Sadnj oddelek, namenjen razstavi namiznega sadja, zlasti jabolk. Sadje mora bita skrbno obrano, sortirano in pravilno vloženo v zaboje. Vsa razstava ima podajati zgled, katere vrste jabolk so najbolj pripravne za namizno sadje in za kupčijo in kako je pripravljati in vlagati sadje v zaboje. Jabolka so razstavljena v ameriških zabojih, ki drže okroglo 20 kg in ki se dobe pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Dopustna je razstava tud v drugih zabojih in sodih, ki odgovarjajo običajni teži 25 in 50 kg sadja.
Zelenjadni oddelek. V teci odelku je razstavljena različna vrtna zelenjad. To ie prva razstava te vrste v Ljubljani. Zelenjadni oddelek naj pokaže, katere vrste in sorte zelenjadi se pri nas z uspehom pridelujejo in so zato priporočljive. Razstavljena zelenjad bodi za zgled, kaj se da pri tej važni gospodarski stroki dobrega doseči in za katere sorte se nam ie v bodoče odločiti.
Mlekarski oddelek, obsega naše domače izdelke sira in surovega masla in ima namen, pokazati naš dosedanji napredek na polju sirarstva in mlekarstva. Obenem ima dati potrebno pobudo za nadaljnii razvoj te važne gospodarske stroke. V tem oddelku so razstavile najbolj znane sirarne in mlekarne naše dežele in sicer z namenom, da se spozna veliko vrednost domačega pridelka in da se dela propaganda za izvoz sira in mleka.
Čebelarski oddelek. Ta oddelek obsega pred vsem razstavo letošnjega medu in voska v prodajne svrhe, ravnotako pa tudi različno čebelarsko orodje in panje. Letošnja letina na medu ni naibolja. kar se tiče količine pridelka, vendar se dobi precej medu, ki bo naprodaj.
Vinski oddelek, obsega le sortna vina v buteljkah. Točila se bodo obiskovalcem za poskušnjo v malih kozarcih, pa tudi v interesu večjih odjemalcev, ki želijo priti do pristnih domačih butelskih vin.
Kraetijsko-strojni oddelek, obsega vse vrste kmetijskega orodja in strojev, ki jih rabimo prj poljedelstvu in travništvu, pri živinoreji in mlekarstvu, pri sadjarstvu in vrtnarstvu, vinogradništvu in kletarstvu. Razstave se udeležujejo domaČe in tuje tvrdke. Ta razstava nudi našim gospodarjem ugodno priliko za ogled in nakup izboljšanega orodja in strojev.
Vrtnarsko razstavo so priredili splošne priznani ljubljanski trgovski in umetni vrtnarji. 2e lansko leto je ta razstava vzbujala največje zanimanje. Vzradostilo se bo vsako oko ob pogledu na krasni vrt z divnim domačim in eksotičnim rastlinstvom, ki je prirejen v velikem paviljonu J v izmeri 1000 m2. Ta razstava, ki bo lanskoletno Po vsebini in aražmaju šc prekašala, bo gotovo vzpodbudila ljubezen do cvetja in zanimanje za trudopolno delo naših  umnih vrtnarjev.
Razstavo plemenskih konj v zvezi z veliko jahajn«» in dirkalno dirko prij-eoM Kolo jahače v in vozačev v zvezi z Konje-rejskim društvom v Ljubljani. Ta razstava se bo vršila že četrtič na željo konjerej-cev, kakor tudi ljubljanskega občinstva.
V paviljonu »K« je letos nameščena kulturna razstava Zgodovinski razvoj slovenskega gledališča. Prva razstava te vrste bo gotovo zanimala meščane in deželane. Prireditev ho dokazala, da ima tudi skromno slovensko gledališče svoje tradicije in da je njega umetniški nivo na višini. V delno dekoracijo te razstave Pa bo razstavljenih tudji nekaj umetnin slovenske upodabljajoče umetnosti. Uprava ljubljanskega velesejma se je potrudila zbrati najboljša dela, ki bodo po usodnih cenah stavljena občinstvu v nakup.
Radio razstavo amaterjev je priredil Radio klub v Ljubljani. Radio amaterji so razstavili aparate, katere so sestavili sami. Posebna ocenjevalna komisija bo preizkusila in pregledala radio aparate ter priznala najboljšim delom več denarnih in blagovnih nagrad.-
Najzanimivejša bo pa jutrišnja revija naših narodnih noš in v slučaju lepega vremena tudi obhod po mestu, pri katerem nastopi nad 400 oseb. Gorenjski fantje se predstavijo  Ljubljančanom  na konjih.
Kot vsako leto, se je tudj letos higijenska razstava znatno spremenila, preuredila in povečala.
Z ozirom na dejstvo, da je cela jesenska razstava na veleseimu gospodarskega značaja, je tudi higijenska razstava dobila čisto novo obliko pod naslovom »Higiena na deželi«. Organizatorji so pridobili mnogo jako zanimivih predmetov, s katerimi lahko nazorno pokažejo vse nedostatke v higieni na deželi, prav tako kot tudi pripomočke, s katerimi se lahko te nedostatke odpravi oziroma primerno nadomestilo zanje.
Vsa razstava Je razdeljena bistveno v tri glavne dele in sicer: osebna higiena, higiena gospodarstva in higiena občine. V prvem oddelku so popolno nazorno postavljene razne kopeli, ki si jih vsak, še tako reven poljedelec lahko pripravi in ki si jih
direktno mora pripraviti pri tako napornem delu, da očisti svoje telo vsak večer in si Izpere umazani znoj. Pokazane so ko. pelj od najprimitivnejše do najboljše. Nešteto slik iti napisov ter diapozitivov okusno izpopolnjuje ta velevažni oddelek. Drugi oddelek pa temeljito razpravlja vsa gospodarsko-higienska vprašanja. Zlasti zanimivo ie originalno kmetsko stranišče in nehigienska kmetska soba s kuhinjo. In Še mnogo drugih stvari, kakor: kanalizacija, napeljava vode itd., važni napisi, slike, posebno načrti napravijo oddelek zanimiv in pržkupljiv. Nepr«kosljivo izpolnjen pa je tretji oddelek,pi je skoro najvažnejši.
Da se je natančno nazorilo higiensko, javno stranišče In javno kmetsko kopališke (kar bi morala imeti vsaka občina), se je zelo razširil razstavni prostor. Kopališče bo lepo funkcioniralo, vsak se bo lahko tam skopal, če bo hote!. Krasen ie vodnjak (javen, sredi trga), ki bo tudi v obratu. Prav tako so važna in zanimiva vsa ostala nazorila, ki razpravljajo o vseh higienskih vprašanjih, katera pridejo v poštev na deželi. Za razstavo vlada veliko zanimanje.
V kolikor je ostaJo razpoložljivega prostora v paviljonskih zgradbah, se je namestilo razstavljalcc, ki so razstavili industrijske in obrtne izdelke onih blagovnih skupin, za kojo prične sezija v jeseni. Uprava velesejma ie^ mogla sprejeti le malo število razstavljalcev. ker je razstavni prostor omejen.
Ni se pa pozabilo tudi na veselje obiskovalcev z raznimi gugalnicami, vrtiljaki, hipodromom, toboganom itd. lanskega leta. Velesejmska uprava je letos ta vcseHčni park še izpopolnila z raznimi novimi atrakcijami v veselje in zabavo obiskovalcem. Deviza: >Po delu zabava« bo tudi v »Luib-Ijani v jeseni« veljala.
Uprava ljubljanskega velesejma upa, da bo s temi prireditvami ustregla vsem slojem našega prebivalstva, v povzdigo kulture in higijene in pa tudi v" zabavo ob-občinstva.
RADIO RAZSTAVA.
ki jo priredi ljubljanski radio klub ob priliki pokrajinske razstave > Ljubljana v jeseni bo zelo pestra in za amaterje in ljubitelje radiosporta tudi zelo nouČljiva. Razstave bo udeležilo 27 amaterjev, ki bodo razstavili najrazličnejše aparate od navadnega dvocevnega do hiperniodernega Elstree Six. Nadalje bodo amaterji razstavili tudi DOSSOMSSM dele, razne tuljeve. kondenzatorje in merilne instrumente. Posebno zanimanje boMa gotovo vzbudili dve mali amaterski brzojavno oddajni postaji zn kratke valove. Občinstvo na bo tudi občudovalo iznajdljivost iu praktičnost naših amaterjev. Razstavljen bo namivč prejemni radio ajparat (detektor), ki bo montiran v navadnem dežniku.
Tisti, ki se zanimajo za naso moderno oddajno postajo v Domžalah, jo bodo lahko v mali obliki občudovali na razstavi, k ter bo natanko izdelan model <t60'8O cm). Ocenj*»-valna komisija je že pridno na delu iti ocenjuje aparale amaterjev. Vsi ocenjeni aparati bodo na razstavi označeni.
Pri oceni pridejo v poštev te-le točke: t. ••»koM in obruHjivo-t (10 točk): 2. cistote sprejema (10 tofk): X selektiviteta (10 točk); 4. obsečno^t: valovna dolžina 20n__600 nmtrov (9 točke, 200—2000 m (4 točke), pod 2iK>—100 ni (4 točke) in pod 100 m (5 točk): .">. Način električne in mehanične ii|>elja\e (o točk); 6. izkoriščanje prostoia (5 točk); 7. v koliki meri -^o posamezni deli lastni izdelek, ali so kupljeni (5 točk) in 8. v koliki meri je manipulacija aparata enostavna ali komplicirana (10 točk). Dosegljivih točk je torej CO. Kdor od amaterjev želi konkurirah', naj prinese svoj aparat do danes 5. jnupo!-dne v klubov lokal na velesejmu. Aparatu mora dodati stikalni načrt in izjavo, da je aparat sam sestavil.
Pred spopadom Dempsey-Tunney
Amerika stoji pred športno senzacijo. Samo še dober teden dni je do spopada obeh boksarskih koriiei Dempsevn irf Tun-neya. Kdo bo zmagal, je vprašanje, ki danes zanima slehernega Američana. »Ali bo Dempsevu uspela revanza«. se vprašujejo njegovi številni pristaši, kajti dobro se zavedajo, da bi pomenil poraz bivšega sve-tnvnega prvaka njegovo propast. Žito je razumljivo, da še nikdar ni vladalo za inateh tako ogromno zanimanje kot to-pot, še nikdar in morda rudi v bodoče ni in ne bo gigantski borbi prisostvovalo to.iko gledalcev.
V ogromni, nekriti areni .Soldders Field* v Chicagu, kjer se spopadeta obn rivala za naslov svetovnega prvaka v boksu, je prostora za 150.00U gledalcev, vendar se zdi, da bo ogronmi stadion skoraj pjemajhen za množico, ki bo prihodnji četrtek navalila nanj. Zadnje dneve se proda dnevno za 100 tisoč dolarjev vstopnic in spretni mcuažcr Tex Rickard računa, da bo kastral okoli 3 milijone dolarjev — vsota, ki še ni bila dosežena nn nobeni prireditvi in tudi v bodoče verjetno ne bo. V slučaju dežja se borbi preloži, vendar so vsi meteorologi edini v tem, da bo 22. septembra lepo vreme. Saj mora biti če se spopadeta Demp-sey in Tunney! Tako namreč sodijo Američani.
Dempsev in Ttinnci se medtem marliivo pripravljata na borbo. Dempsev si je v okolici Chicaga najel vilo, v kateri trenira na vse kriplje, pa tudi Tunney se je že nastanil v Chicaga.
Stadion je zgrajen v veliki ovalni obliki s tribunama za 100.000 oseb, v sredi okoii kroga oa bo nameščenih 40.000 sedežev. Cene sedežev varirajo od 5 do 40 dolarjev. Pred stadionom je zgrajen velikanski park kjer bo prostora za 30.000 avtomobilov. Na dan borbe bodo vozili posebni vlaki iz Newyorka. Clevelanda. Detroita, Indianopolisa Saint. Paula. V Chicagu računajo na 100.000 gostov. Hotelske sobe so se že podražile, pojavili pa so se te razni špekulanti, ki bodo na različne načine utak-nili mas-ten dobiček v žep.
D3^D
Stran -i.
tSL'OVENSKl NAROD« dne 17. septembra 1927.
Stev. 210
Tragedija plesalke Izidore Duncan
Šal zakrivil njeno smrt. — Iz življenja   pokojne reformatorke plesne umetnosti« — Nesreča za nesrečo.
Že včeraj smo med brzojavnimi vestmi poročali, da se je slovita ple* salka Izidora Duncan v Nizzi smrtno ponesrečila. Med poskusno vožnjo se je njen šal zapletel med kolesa z nena* vadno brzino drvečega avtomobila; plesalko je vrglo iz avtomobila in si je pri padcu zlomila hrbtenico ter oble« žala mrtva.
Ker je Izidora Duncan že dalj časa bivala v Nizzi, se je vest o njeni ne* sreči bliskoma razširila po mestu in na kraju nesreče se jc zbrala velika mno* žica radovednežev. O dogodku samem ter pretresljivem prologu tragične ple* salkinc smrti poročajo inozemski listi zanimive podrobnosti.
Duncanova se je lani nastanila v Nizzi, kjer je ustanovila plesno šolo. Pred dobrim mesecem je bila v Parizu in se z nekim tvorničarjem pogajala za dirkalni voz. Določeno je bilo, da prispe avto v sredo 14. t. m. v Nizzo v svrho preizkušnje. Usodnega dne se je ob določeni uri pred hotelom, kjer je stanovala Duncanova, res ustavil li* čen dirkalni avto. Številni pasanti so bili priča pretresljivega prizora. Ko jc Duncanova stopila na voz, jc prihitela njeni intimna prijateljica in jo s po^ vzdignjenimi rokami rotila, naj ne se* de v avto. Nato jc glasno zaklicala! «Če me ne boste ubogali, se vam pripeti težka nesreča. Slutim katastrofo in ro* tim vas, da ne sedete v voz.
Plesalka sc jc zasmejala in navzlic svarilu sedla v voz. Na sebi je imela avtomobilski dres, okoli vratu pa lep beneški šal. Sal jc bil izredno dolg, ta* ko da jc en konec visel iz voza. Šofer je takoj pognal motor z veliko brzino, nesreča pa je hotela, da se je šal blisko* ma ovil okoli osi kolesa. Plesalka se je skušala naglo oprostiti šala, toda ta se ji jc tesno zadrgnil okoli vratu in v naslednjem trenutku jc v velikem loku zletela iz voza. Padla ic tako nesrečno, da si je zlomila tilnik, poleg tega pa jo jc šal zadušil. Bila je takoj mrtva.
Demonstracije zločincev in prostitutk
Pred poslopjem varšavskega okraj* nega sodišča je prišlo te dni do čudnih demonstracij. Zbralo se je nad 300 oseb, med katerimi je bilo največ kri> minalnih zločincev in prostitutk. Šlo je za demonstracije proti državnemu pravdniku Blutu, ki jc odredil nekaj dni poprej splošno racijo in spravil s pomočjo policije v zapore mnogo sum* liivih elementov, med njimi tudi več prostitutk.
Demonstranti so zahtevali, naj dr* žavni pravdnik odstopi. Ker se je bilo bati večjih izgredov in ker policija ni pravočasno prispela na pomoč, je mo* ral prestrašeni državni pravdnik spre* jeti deputacijo prostitutk in zločincev, iki je zahtevala, naj aretirane tovariše takoj izpusti. Slednjič je prispela poli* cija, ki je deputacijo aretirala, demon* str.mte pa razgnala.
Novine z enim
Zgodovina angleškega novinarstva beleži kot redek dogodek posebno iz*
dajo «Timcsa», ki je imela samo enega čitatelja, namreč lorda Curzona. Tik pred njegovo smrtjo je bil izdan en iz* vod tega iista, ki ga je lord Curson vsak dan čital v običajnem obsegu, sa* mo poročilo o lordovem zdravstvenem stanju sc je bistveno razlikovalo od po* ročila, priobčeocga v ostali nakladi. List jc namreč poročal, da je zdrav* stveno stanje lorda Curzona brezupno. Ker pa niso hoteli zagreniti odličnemu državniku zadnjih ur njegovega plodo* nosnega življenja, je izšel poseben iz* vod, v katerem je bilo rečeno, da se lord dobro počuti in da bo kmalu okre* val.
Nekaj sličnega se je pripetilo tudi v Italiji. Ko je ležal papež Leon XIII. na smrtni postelji, so mu prinesli en izvod vatikanskega glasila «Osscrvato» re Romano», v katerem je bilo poro* čilo o papeževem zdravstvenem stanju prikrojeno drugače, kakor v ostali na*
Življenska pot Izidore Duncan na* vzlic njeni slavni karijeri ni bila ravna. Izidora je bila rojena leta 1878. v San hranciscu in je torej rodom Američan* ka. Bila je ena najslavnejših plesalk zadnjih desetletij. Njena zvezda je za* sijala pred 25 leti v Evropi. Duncan je bila namreč reformatorka plesa, kate* remu je dala popolnoma novo, za ta* kratne pojme revolucijonarno smer. — Duncanova je namreč propagirala ples z golimi nogami po vzorcu starih naro* do v. Njen nauk in nove plesne metode so -se kmalu uveljavile in Duncanova je kmalu zaslovela kot svetovna ple* salka. Njeno ime je postalo privlačno, njeno mnenje o plesni umetnosti me* rodajno, njen program in vse njeno hotenje je bilo mnogim sveto.
Duncanova si je s svojo umetnostjo
zaslužila lepe denarje. Pred vojno si je pri Parizu v Bois de Bologne zgradila krasno palačo «TempeIj plesa*. Ta plesna palača, ki je stala med samim zelenjem, je bil pravi umotvor stavbne umetnosti; slavnostni otvoritvi so pri* sostvovali tudi Rodin, Clemenceau, d* Annunzio, Cecil Sorel in drugi. Toda poslej ji usoda ni bila naklonjena. Ne» sreča za nesrečo je zadela znamenito
plesalko. V marcu leta 1914. je zavozii avtomobil, s katerim sta se peljala oba njena otroka, v Seino. Izidora je nato odpotovala v Rusijo, kjer se je poro* čila z ruskim pesnikom Jeseninom. Ta je, star jedva 11 let, izvršil samomor.
Pred dvemi leti jo je v Solnogradu doletela nova težka nesreča. Na vožnji s sanmi je zadela ob tramvaj. Pri ka** rambolu je bila težko poškodovana, kajti noga ji je bila skoraj zdrobljena. Duncanova ni mogla več plesati; bližal se ji je materijelni min. Letos v febru* arju je bil na javni dražbi prodan njen tempelj plesa. Duncanova je medtem odšla v Ameriko, kjer si je zopet pri* dobila premoženje in se nato znova vr* nila v Nizzo. Tu se je hotela po pre* stanih katastrofah in naporih odpočiti. toda zla usoda ji je prekrižala tudi ta račun.
kladi. Naročnik nekega angleškega li* sta je imel sina, ki je bil zapleten v ne* ko umazano afero. Pet dni zaporedoma je dobival izvod lista, ki so ga tiskali nalašč zanj, da bi prikrili sinovo sra* moto. Poročilo o procesu je bilo v tem izvodu izpuščeno. — To so pač posne* manja vredni primeri obzirnosti.
Katastrofalna povodenj na Japonskem
Londonski listi poročajo iz Tokija o katastrofalni povodnji na otoku Kiu* Šiu, kjer je našlo v valovih smrt nad 1300 oseb. Uradna poročila pravijo, da utegne biti število žrtev še večje. V Kumamoto je zahtevala poplava 270 žrtev. 780 hiš je voda odplavila. Nad 2000 hiš je deloma pod vodo. Vodna gladina se je dvignila za 3 metre in besneči valovi odnašajo vse, kar dose* žejo. Istočasno je besnel po mnogih krajih Japonske in na Koreji strahovit tajfun. V Omuri je 1500 oseb brez stre* he in 6000 hiš pod vodo. V Tokiju sa* mem so čutili v torek močan potres.
Ker so vse brzojavne in telefonske zveze pretrgane, ni mogoče dobiti toč* nih poročil o posledicah strahovitega neurja. Na Japonskem že 40 let ni bilo takega razdejanja. Prizadeta je vsa za* padna obala, najbolj pa mesto Koji* mači, kjer je vihar porušil 700 hiš. Dve vasi blizu mesta je vihar odnesel, tako da se skoraj ne vidi, kje sta stali. V mestu Kumamoto in v okolici znaša število mrtvih in pogrešanih 719, poru* šenih je 1850 hiš. — Voda je poplavila 70.000 oralov zemlje. Samo v tem okra^ ju znaša škoda 20 milijonov jen.
Potres, ki je nastal ob času strahovitega tajfuna, je imel v nekaterih krajih nedogledne posledice. Tako poroča hidrografični oddelek Zedinjenih držav, da je izginil mal otoček med Houg-bougom in Manilo .Otok, ki je nastal potom vulkanske erupcije, je bil zatočišče in gnezdo proslulega morskega roparja Mahla Dehleba, ki je že dolgo časa stra-hoval prebivalstvo sosednih otokov. Oblasti roparju niso mogle do živega, dasi so ga zasledovale že več let. Sedaj
ga je doletela katastrofa. Pogrezrul se je z otokom vred, ž njim vred pa so našli tudi smrt njegovi tovariši.
Še vedno Chapiinova afera
O zakonski aferi Charlie Chaplina in Lite Grey se je pisalo že mnogo. Afera je sedaj likvidirana z obsodbo Chaplina, ki mora Liti plačati 800.000 dolarjev odškodnine, o čemur smo svoječasno že poročali. Zdelo se je, da bo sedaj konec raznih mahinacij, in* trig in zgodb, toda za Američane Chapiinova afera še ni končana. Po najnovejših vesteh sc je ta zakonska tragikomedija, ki je dvignila toliko prahu, spremenila v grotesko. Iz New* yorka namreč javljajo, da bo Sid Cha* plin, Charlijev brat, poročil Lito Grey, čim bodo vse formalnosti o ločitvi za* kona izpolnjene. Med obema bratoma vlada baje že dalj časa ostro nasprot* je. Sid Chaplin namreč Charliju zavida njegove uspehe v filmu in ga skuša iz* podriniti. Radi te konkurence sta se brata silno zasovražila in da triumfira nad Charliejem, poroči sedaj Sid Lito iz same kljubovalnosti in škodoželjnosti.
Tako vesti iz Newvorka, oziroma Hollywooda. ki je središče vseh intrig. Zdi se pa, da je to vest zasnovala hol* lywoodska klika, ki črti Chaplina in bi ga rada na vsak način upropastila, kar pa ji radi popularnosti velikega filmskega genija menda nc bo uspelo.
General Zagorski v Gdansku?
V sredo ponoči je doživela Varšava veliko senzacijo. Ob 1. ponoči sta nam* rec izšli posebni izdaji «Rzeczi Po s po= lite« in «Expressa Porannoga«, takoj za njima pa tudi posebne izdaje vseh drugih varšavskih listov. Po Varšavi se je bliskoma raznesla vest, da je pisal general Zagorski, ki je pred dobrim mesecem na zagoneten način izginil, poljskim oblastem pismo, adresirano iz G danska. Obenem so posebne izdaje poročale, da je društvo za zaščito vdov in sirot po ponesrečenih letalcih preje* lo te dni od generala Zagorskega de* narni prispevek za mesec september. Tudi ta denar je bil baje poslan iz Gdanska.
V dopisu poroča Zagorski oblastem, da je zaprt v municijskem skladišču pri Gdansku in prosi, naj ga osvobode. Vladni krogi pa zatrjujejo, da se je dal Zagorski v Gdansku prostovoljno in* ternirati. Komaj se je v Varšavi razši* rila vest o bivanju generala Zagorskega v Gdansku, so se uredništva varšav* skih listov obrnila telefonično na polj* skega častnika v Gdansku s prošnjo, naj zadevo preišče. Prejela so odgovor, da vest o bivanju generala v municij* skem skladišču ne odgovarja resnici. Kljub temu so oblasti poslale o polnoči v Gdansk preiskovalnega komisarja Piontkovskega, da ugotove, koliko je na teh alarmantnih vesteh resnice.
Srčkana, lepa in zapeljiva
Marion Davies
v sijajni razkošno opremljeni komediji
Princesa Ninočka
Ženski princ — Od pastirja do princa — Borba za prestol — Intrige — Razkritje na dvoru . .
Pri vseh predstavah pomnoženi orkester.
ELITNI   KINO MATICA
Telefon 2124
Divjanje kubanskih banditov
Pariški dopisnik varšavskih listov poroča, da so odkrili na Kubi dobro organizirano tolpo morilcev, ki imajo na vesti nebroj težkih zločinov. Tolpa je že več let vabila poljske izseljence, ki niso imeli dovoljenja za izselitev v Ameriko, naj se posiužiio njenih zvez in pridejo tako v obljubljeno deželo. Pod Pretvezo, da ;ui spravijo v Ameriko, so jih člani zločinske toloe izvabljali na majhne ladje in odoluli z njimi na odprto morje. kj«:r so :ih oropali in pometali v mori'?. Samo tekom letošnjega leta je bilo na ta naćiv umorjenih 600 poljskih izseljencev. Kuban* ska policija je mnogo članov razbojniške tolpe že 'iro'ira;*T.
Dnevi brez datuma
O reformi koledarja se zadnje čase mnogo govori in piše. Društvo narodov je že opetovano sprožilo misel, da bi kazalo sedanji koledar, ki je v marši* čem nepraktičen, reformirati, in sicer tako, da bi se meseci izenačili.
Zanimiv in zelo originalen predlog je stavil neki Al. Weiller, ki predlaga, naj bi bilo v letu pet dni brez datuma. Ti dnevi bi se nazivali: novo leto, po* mladanski praznik, poletni praznik, je* senski praznik in zimski praznik. Da* turna bi sploh ne imeli. Tudi bi ne bili ponedeljki ali torki, odnosno katerikoli dnevi v tednu, marveč samo prazniki. Na ta način bi koledar reducirali na
360 dni in bi ga lahko razdelili na štiri enake letne čase po tri mesece, vsak mesec po 30 dni. Dnevi brez datuma bi bili razporedeni tako. da bi odpadlo novo leto na dan pred 1. januarjem, ostali prazniki pa na začetek spomladi, poletja, jeseni in zime. — Pomladni praznik bi odpadel na dan med 20. in 21. majem, poletni na junij, jesenski na september, zimski pa na december.
V prestopnem letu bi bil dan brez da« tuma pred januarjem ali pa bi ga pri« ključih enemu štirih praznikov. Največje težkoče povzročajo pri tem oni cerkveni prazniki, ki ne odpadejo ved* no na isti dan.
KUlti
NAlBOUSt, NAJTRPtŽND5t
Omnibus,
^CHEVROLET
s katerim se doseže večji dobiček, ker so stroški opravljanja manjši.
Tisoči kupovalcev omnibusov so si izbrali omn'bus Chevrolet, ker neprestano služi denar in radi ekonomičnega opravljanja denar tudi prištedi.
Motor Cbevrolet daje dosti moči za hiter in zanesljiv prevoz ob najmanjši porabi bencina in olja. Omnibus Chevrolet je 2grajen za varnost in dolgotrajnost. Chevrolete poznamo po tem, da ne potrebujejo popravil in zatorej prihranijo denar za po-praviine račune, kar omogoči, da so lahko vedno na cesti in pridobivajo.
Popularno povpraševanje in kvaliteta pio-izvodnje sta vzrok, da je Chevrolet najcenejši omnibus na svetu, ki ima gonilo z vzajemnim delovanjem.
Zahtevajte še danes od svojega zastopnika za Chevrolete posebna pojasnila za omnibus Chevrolet
Zastopniki v Jugoslaviji:
LJUBLJANA    V. & M. BareSic & Co., Dunajska cesta 12 BEOGRAD    .Auto Omnia* Kralja Aleksandra 11—13 SARAJtVO:   Filijala JVuto-Orania",  Aleksandrova 68 ZAGREB    V. & M. Baretić & Co ,   Kuko viceva ulica 30 NOVI SAJ:   „Velauto-   Kralia Aleksandra ulica 6 VELIKA KIKINDA    Bela Sttiner
CHEVROLET 0MH1BUS1
Proizvod General Motors
NAJBOLJŠI BRNSKI BLOGOVI
Blagovi za gospode in dame
iz zajamčeno čiste volne. — Poslednje novosti za
jesensko in zimsko sezono
razpošilja staro renomirano tvorntško skladišče sukna
SIEGEL - I flfl HO F, UMIO
Palackeho t*. 12 (Čehoslovaška)
Največja izbira. — Najnižje tvorniške eene. — Na zahtevo vzorci zastonj tn poštnine prosto
-8-L
J
Trgovski pomočnik
mlajši, vojaščine prost, zmožen slovenskega in nemškega jezi* k a — išče službo v Ljubljani ali v večjem kraju na deželi. — Ponudbe pod Dobra moč/3099 na upravo *Slov. Naroda«.
Več mladih delavk
sprejme podjetje v Ljubljani. — Po brezplačni 14dnevni po* skusni dobi trajna služba. — Ponudbe samo pismeno pod »Specijalna stroka /2114» na upravo *Slov. Naroda«.
Sobo s hrano
oddam dvema gospodoma. — Naslov v upravi «Slovenskega Naroda«. 2107
Invalid
išoe službo sluge v kakšni pi« sami, event. gre tudi za noč* neg« čuvaja. — Ponudbe pod «Invalid/2109* na upravo «S*ov. Naroda«.
Pohištvo
kompletno (postelje, omare, mize, otomana) ter kuhinjsko opravo — radi selitve takoj prodam. — Dopisi pod «Razuo pohištvo/2110« na upravo Naroda*.
Absol ven tinja
trgovskega tečaja, zmožna slo« venske stenografije m stroje* pisja — išče službo v pisarni, event. gre za blagajničarko. — Ponudbe pod »Pridnost/2089» na upravo «Slov. Naroda*.
Telefon
379
Ivan Zakotnih
leietop
379
mestni tesarski mojster,
LJUBLJANA. Dunajska cesta 46----
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesena stavbe, ostrešja za palače, hiše. vile, tovarne, cerkva tn zvonika  — Stropi -azna tla. stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ograji
Itd. — Gradbš lesenih mostov, jezov tn mlinov. PARNA ZAOA. 16/L    TOVARNA FURNIRJA
RADIOAMATERJI!
Kupujte samo dober materijal, ako hočete Josećl zaželjenl uspeb. Izšel je naš najnovejši Katalog prvovrstnih radio-modelov, kakor N.S.F., Thomson Houston in dr. z bogato ilustriranimi >iikami, katerega razpošiljamo brezplačno. Katalog je opremljen s tehnično prilogo, praktično tabelo, mnogoštevilnimi risbami, s popisom materijala In označbo cen, kakor tudi s tabelo za reguliranje. — Din 10-—
RADIO tehnika
Zagreb. Gajeva ul. 21
Urejuješ Josip Zopan&č. mm Za, »Narodno tiskamo*; Fran Jezeršek. — Za upravo in inseratni del Bata: Oton Christof, —» Vai v Ljubljani.
56