Poštnina plačana v gotovini.
]>to XX.
Posamezna Stev. Din L—
Štev. 11,
Upravnlitvo ^Domovine" V LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo .Domovina«, Knaflova ulica 5/11. telefon 3122 do 3126
__•____.	Narotatai u tizematvo; četrtletno (Ni, polletno II lila, celoletno SI Diai a ia»
izhaja vsak četrtek ««»«»• «•«, ^""JV^ p«"«« » ^ «
"	tanrlk« leta. I dolar. — Raiaa poitae braallnlea, podrafnlea » L|obl|anU it 10.111.
Uredba o kmečki razdolžitvi se je nekoliko izpremenila
Narodni skupščini so bili predloženi važni amandmani (zakonska dopolnila) k finančnemu zakonu, med njimi je amandman, s katerim se spreminjata uredba o kmečki razdolžitvi in pravilnik k tej uredbi.
Členu 5., ki se nanaša na dolgove kmetov s preko 50 ha orne zemlje, se doda določba, po kateri morajo kmečki dolžniki iz tega člena v dveh mesecih od uveljavljenja tega zakona (to je do 1. junija) s priporočenim pismom obvestiti svoje unnike, da se bodo poslužili olajšav iz člena 5. uredbe. V istem roku morajo zahtevati, da se določijo površine parcel v smislu pravilnika o določanju parcel, ki se vračunajo v površino 50 ha. V nasprotnem primeru izgube pravico posluževati se olajšav iz člena 5 uredbe.
Dolgovi preko 500.000 Din
Po točki 4. člena 3. uredbe se dolgovi kmetov, ki presegajo 500.000 Din, ne smatrajo za kmečke dolgove. To določbo so doslej tolmačili tako, da sploh niso zaščiteni kmetje, ki imajo preko 500.000 Din dolga, pa manj kakor 50 ha orne zemlje. Z amandma-nom se zdaj ta določba dopolni v toliko, da se presežek dolga preko 500.000 Din ne smatra za kmečki dolg, upniki pa imajo pravico izterjati le ta presežek, kolikor imovina dolžnika presega 500.000 Din.
Prednostna pravica Privilegirane agrarne banke
Z uredbo je dobila Privilegirana agrarna banka za zavarovanje prevzetih dolgov pravico, postavljati na osnovi dobljenih listin hipoteko v celotni višini dolga na vse nepremičnine zavezanih oseb, in sicer tako, da imajo obreminitve, postavljene v teku enega leta po tsyeljavljenju uredbe, vrstni red še le za hipoteko, ki jo postavi Privilegirana agrarna banka. Ta enoletni rok, v katerem ima banka prvenstveno pravico do postavi* tve hipoteke, se podaljša do 26. septembra l. 1938., to je za nadaljnje leto.
Izročitev upniških listin do 1. junija
Kakor znano so morali denarni zavodi do konca januarja izročiti Privilegirani agrarni banki upniške in ostale listine glede terjatev. Ta rok se podaljša do 1. junija l. 1937. Kakor znano denarni zavodi dc konca januarja niso mogli izročiti še vseh listin, temveč so, da varujejo rok, izročili po večini le sezname dolžnikov.
Možnost poravnave med denarnimi zavodi in kmečkimi dolžniki
Posebno važna je nadaljnja določba amandmana, ki pravi, da se do 1. junija letos kmečki dolžniki lahko sporazumejo (poravnajo) z upniškimi zavodi (posojilnicami), in sicer na ta način, da plačajo svoj dolg denarnemu zavodu. Pri tem pa se morajo držati določb prvega odstavka člena 51. ured-
be, ki pravi, da se predpisi te uredbe ne morejo s pogodbo spreminjati v dolžnikovo škodo. V tem primeru upniških listin ni treba izročati Privilegirani agrarni banki.
S to določbo se ukinjajo dosedanje določbe, po katerih so bili denarni zavodi dolžni izročiti Privilegirani agrarni banki vse kmečke dolgove. Po določbah amandmana bodo denarni zavodi (zadruge) lahko nadalje obdržali vse one kmečke dolžnike, s katerimi se bodo sporazumeli glede plačila dolga, in teh dolžnikov ne bo treba izročati Privilegirani agrarni banki. S tem je ustreženo tudi številnim kmečkim dolžnikom, ki nočejo, da bi njihove dolgove izterjavale davčne uprave. Seveda pa se bodo morali denarni zavodi (zadruge) sporazumeti s svojimi kmečkimi dolžniki le v okviru uredbe, in sicer tako, da bodo kmečki dolžniki znižane dolgove plačali denarnim zavodom v 12 letih z po 4.5% obrestmi. Za denarni zavod pa je to navzlic temu ugodneje, ker bo dobil od svojega upnika 4.5%, med tem ko bi dobil od Privilegirane agrarne banke le 3 odstotne obresti. Pričakovati je, da se bodo denarni zavodi (posojilnice) in kmečki dolžniki v znatni meri poslužili te možnosti «norazuma.
Poznejše prošnje za znižanje dolga
Po uredbi so morali dolžniki, ki imajo več kakor 25.000 dolga, do konca lanskega de-
cembra vložiti prošnje za znižanje dolga na pristojna sodišča. Ker so mnogi rok zamudb li, se zdaj ta rok podaljša do 1. junija letos in lahko kmečki dolžniki, ki imajo več kakor 25.000 Din dolga, še do tega roka vložijo prošnje za znižanje dolga v smislu uredbe (za največ 30%, v izjemnih primerih do 50%). Tu se doda še nova določba, ki pravi: V primeru, če dolžnik zahteva zmanjšanje dolga v smislu členov 24. do 26. uredbe, bo sodišče, ako se Privilegirana agrarna banka ne odzove pozivu za narok, po službeni dolžnosti in po svobodni oceni preizkusilo dolžnikove navedbe in izdalo odločbo.
Ostale določbe
Uredba vsebuje kakor znano posebne določbe glede prevzemnikov zemljišč, ki so prišla pod agrarno reformo, in sicer v sedmem poglavju. Pravilnik je k temu določil, da se smejo prevzemniki zemljišč tudi za take dolgove posluževati predpisov uredbe, ne morejo pa se v tem primeru posluževati olajšav iz sedmega poglavja uredbe. V tem primeru so morali po pravilniku v dveh mesecih dati upniki pismeno izjavo, da se bodo posluževali splošnih ugodnosti uredbe in ne ugodnosti iz sedmega poglavja uredbe. Po določbah amandmana se bo tem prevzem nikom agrarnih zemljišč, če je kupnina določena v kmečkih pridelkih, obračunal ostanek dolga po ceni kmetijskih pridelkov na dan sklepanja pogodbe. Na ta način v denarju določeni ostanek dolga se bo potem zmanjšal v smislu točke b člena 36. na polovico. kakor je to določeno za kmečke dolgove nasproti zasebnikom.
Izseljenci pošiljajo več denarja
Denarne pošiljke naših izseljencev so pred nastopom svetovne gospodarske stiske pomenile važno postavko v naši plačilni bilanci. Leta 1929 so dosegle zelo visoko vsoto 888 milijonov dinarjev. Toda v naslednjih letih so te pošiljke zelo padale in 1. 1934 so znesle le še 120 milijonov dinarjev. Šele zadnji dve leti se opaža spet naraščanje.
Narodna banka objavlja v poročilu za pre teklo leto, dia se je vsota denarnih poši'jk izseljencev lani spet nekoliko povečala in je znašala 214 in pol milijona dinarjev. To je skoro še enkrat toliko kakor v najslabšem letu 1934. Toda ta znesek navzlic temu do-seza komaj četrtino vsote, ki so jo izseljenci poslali v domovino v ugodnem letu 1929. V posameznih letih so znašale pošiljke naših
izseljencev v domovino po podatkih Narodne banke (v milijonih dinarjev): 1929 leta 887.6, 1930 leta 739.5, 1931 leta 573.1, 1932 leta 206.4, 1933 leta 122.3 1934 leta 119.8, 1935 leta 192, 1936 leta 214.5.
Pri teh pošiljkah gre zPasti za denar, ki ga pošiljajo naši izseljenci iz Zedinjenih dr-ža-v. Spričo boljšajočega se gospodarskega položaja v Zedinjenih državah je pričakovati, da se bo ta vsota v letošnjem letu še nadalje dvigala. Seveda pa ni verjetno, da bi te pošiljke spet dosegle ono višino, kakor v letu 1929, ker se je v zadnjem desetletju le mulo naših ljudi izselilo v Zedinjene države, a starejši izseljenci imajo čedalje manj stikov 3 staro domovino.
Modra galica je predraga
V zadnjem času se opaža znatna podražitev modre galice, tega nujno potrebnega obrambnega sredstva proti peronospori na vinski trti in na hmelju. Tvornice utemeljujejo podražitev galice z veliko podražitvijo bakra, ki jo povzroča oboroževalna tekma evropskih držav in si obetajo še nadaljno podražitev.
Za naše vinogradnike je to hud udarec. Vinogradi so bili lani močno okuženi s perono-
sporo in so zato kali te bolezni v veliki množini ostale v vinogradih, da bodo še letos nevarno ogražale vinsko trto. Zavoljo tega bo letos potrebno še zlasti izdatno škropljenje z modro galico, če bo hotel vinogradnik sploh kaj pridelati. Ker je povrh tega poplava vin iz drugih banovin vrgla cene našim vinom, ima naš vinogradnik toliko manj sred stev za nabavo galice, ki je zdaj že za 30 odr
stol kov dražja kakor je bila lani in se bo morda še nadalje podražila.
Enako bo občutil podražitev ga lice hmeljar, ki mu peronospora čedalje bolj groz nasade. Kdr lani ni škropil je imel čisto rjav pridelek, kakršnega tujina odklanja.
Stare zaloge modre galice pri naših trgovcih so izčrpane in bodo trgovci zdaj prisiljeni nabaviti si podraženo blago. Ker proizvajamo v naši državi ogromno množino bakra .(borski rudnik), se pač lahko nekaj ukrene,
V narodni skupščini se je zadnje dni obravnaval in sprejel proračun prometnega ministrstva. Pri razpravi je narodni poslanec g. Mohorič opozarjal, da se proga Beograd— Zagreb obnavlja z velikimi stroški medtem ko se morajo brzina vlakov v Sloveniji zelo zmanjševati. Nujno potrebno je. da se zgraili <trugi tir med Zidanim mostom in Zagrebom, ki je posebne važnosti ža mednarodni promet Tu ne gre za nikakšne posebne ugodnosti dravski banovini, maiveč za splošne prometne državne koristi.
Tudi vprašanju položaja železniškega osebja in delavstva, ki vršita svojo naporno službo z izredno požrtvovalnostjo je treba posvečati več pažnje, je izvajal g. Mohorič. Treba bo misliti na to, t)a se bedno stanje železniških delavcev zboljša in da se omilijo tudi življenjski pogoji ostalih železniških nameščencev.	<!.
T<®u važnemu vprašanju sta posvetila pozornost tudi narodna poslanca gg (k- Fux in Plaskovič. Dr. Fux je predlagal sestavo poeebne komisije prometnega ministrstva ki naj uredi položaj železniškega osebja, saj je za progovno delavstvo na področju Slovenije na razpolago le malo 'lenarja, tako da so delavci zaposleni le po osem do 15 dni na mesec. Tu gre za okoli 2000 žeLezmčarskih rodbin, ki so hudo prizadete. Pa tudi promet zaradi tega mnogo trpi.
Po?lanec g. Pleskovič se je tudj dotaknil vprašanja potrebe flotaro urejenega železniškega. prometa. Naši <nrli železničarji vrši in
TONE BRDAR:	3,
¥e!ika ljubezen
ROMAN IZ PRETEKU1H DNI
Česar sta se Evgenija in Cvetka bali, to se je zgodilo. Rochefort je pustil notarja odpotovati samega in se je povrnil, da uniči slabotni ženski Morda še nocoj!
Na koncu hodnika je Cvetka opazila svetlobo, ki je prihajala skozi steklena vrata. Stopila je bliže in je razločno slišala Roche-fortov in Blažev glas
»Ne,« je dejal Rochefort, »ne bova se prikazala Tako ne bosta vedeli, da sva tu «
»Zakaj pa tega ne smeta vedeti?« je vpraševal Blaž.
»Norec! Zato, da bosta mislili, da sta na varnem in ne bosta klicali pomoči Počakal bom. da bo starec pokopan.«
»Toda notar pride k pogrebu in bo gotovo vzel markizo Evgenijo s seboj v Pariz?«
»S tem klepetavim starcem ne bo mnogo dela Ta me ne bo oviral *
»Ali boste pustili da Evgcnija odpotuje, gosoocl?« je začuden vpraša! sluga.
»Seveda Odpeljala se bo odtod s svojo prijateljico, midvn pa se pelieva za niitna, ne da bi onidve kai opazili Ti se pelješ kot kočiiaž. jaz kot sluga Toda ne bom je odpeljal na postajo, ampak tia. kamor bora jaz hotel.« ie razvijal grof Rochefort svoj zloč<nski načrt.
»Dobro, gospod Nihče ne ho izvedel, kje sta ostali. Samo to ne vem. ali je tisti kraj.
da bo na razpolago cenena modra galica. Dve
važni kmetijski panogi, ki se morata zelo boriti z gospodarsko stsko, zahtevata to. Borski rudnik je izredno dobičkanoeno podjetje, ki prinaša tujim lastnikom ogromne milijone, zraven pa še slabo plačuje našo delovno moč, zato bi se pač moral najti način, kako bi se za izdelavo modre galice dobil cenejši baker. Tudi naj bi se ukinila zaščitna carina za modro galico, ki je v tujini sploh zmerom cenejša kakor pri na'
svojo dolžnost vzorno, vendar pa so preslabo plačani. Najslabše so plačani .železniški delavci. Če pomislimo, da je ljubljanska žeVez-niška direkcija visoko dobičkonosna, potem ni prav, da ne prejema kreditov niti za najnujnejša vzdrževalna dela. Poslanec Pleskovič je v posebni resoluciji predlagal, da se naj izboljša položaj železniškega delavstva in nameščenstva, da se železniškemu delavstvu zagotovi večja zaposlitev, da se uvedejo nagrade za prekomerno delo, da se povečajo prispevki za službeno obleko, da se omogoči napredovanje in da se pri ljubljanski direkciji poveča število osebja.
Naša narodna skupščina je ves pretekli teden do ponedeljka zjutraj obravnavala proračun in
odobrila v&e proračunske postavke Nato je prišel na vrsto še finančni zakon, ki ima 400 amandmanov, med katerimi sta važna oni, ki vsebujejo izprememho davčnega, taksnega in trošarinskega zakona in oni. ki-izpremmja uredbo o kmečki razdolžitvi Ker finančni odbor skupščine še ni zaključil razprave o novih amandmanih je bilo seja narodne skupščine v torek zelo kratka Razprava v skupščini se je potem nadaljeval« v sredo
kamor naj izgineta, dovolj varen!« je vpra 'šal sluga
»Tako varen kakor grob. ■ Odpravita ju bova v Benetke,« je pojasnjevat Rochefort svoj satanski načrt.
»Aha. Tja, kjer je detektiv «
»Da, potem' bom pa jaz dedič!« je z veselim upanjem dodal grof Rochefort
Cvetka je slišala dovolj Lopova sta skle nila, da umorita njo in Evgenijo O tem je bila prepričana.
Kolena so se ji šibila. da se je morala na sloniti na steno Dvignila se je in zbežala po hodniku proti stopnicam Gorje, če jo najdeta!
Le nagel beg moro rešiti njo in Evgenijo Druge pomoči ni bi!o več.
XXVII PREDRZEN BEG
Detektiv Smit je upal, da se bo reši! kmalu iz svojega obupnega položaja. Čez dva dni je bil spet zdrav Vendar se mu je zdelo pametnejše, da še nekaj dni igra bolnika Čeprav, na drugačen način kakor David
Bilo je proti večeru drugega dne, ko so spet zaškrinali profesorievi čevlji 00 hodniku in je zdravnik stopil s strežnikom v sobo.
Detektiv je bedel, vendar se je naredil, kakor bi bil spal. ker se je hotel ogniti sitnemu izpraševanju. Profesor mu je potipal žilo, pogledal rano in potem dejal strežniku:
»Ta mož lahko jutri vstane. Odslej bo zgoraj m številki 40.«
Po sprejemu v narodni skupščini pride proračun pred senat, ki bo o njem začel razpravljati danes, in sicer najprej finančni odbor senata, kar bo trajalo najbrž do 16. t. m. K načelni razpravi o proračunu se je iz vrst senatorjev, pripadajočih Jugoslovenski nacionalni stranki, prijavilo 15 govornikov, med njimi predsednik kluba JNS Daka Popovič in senatorji Jovo Banjanin, dr. Albert Kramer, dr. To-mašič. dr. Andjelinovič in Miljutm Dragovič iz Pariza poročajo, da skrbi tudi
Francija za svoje varstvo
in bo razpisano veliko obrambno posojilo.
Obrestna mera bo znašala 4 odstotke. Poslanska zbornica in senat sta zakon o obrambnem posojilu že odobrila. Posojilo bo znašalo menda okoli 13 milija*rd frankov.
Iz Rima poročajo, da je
Mussolini odpotoval v italijansko afriško koloniio Libijo,
kjer bo prisostvoval vajam italijanske vojne mornarice in voinega letalstva. To je prvo potovanje itaHianskega ministrskega predsednika v italijansko kolonijo v Afriki. Boji na šnanskih Koiiščih so /Ho krvavi ;n
skuša general Franco obkoliti Madrid z vseb strani
Zadnje dni je že imel nekaj uspehov, a so vladne čete prešle v protmapad in vrgle Francove <"-<jte snet v njihove izhodne postojanke Pri Oviedu je položni neizpreme-nien. Pri Guadajalari je b'!a Francova motorizirana koVma Vi ie prodrla skozi vladne nostoianke. naposled skoro čisto unieenri. Na tem hoiišču so bile zadnie dni hude ho»-be ip nravi io vladna nomfila. da so b'li rri napadih u<?ofovlieni na Francov5 strani it»'i-iariski oddelki P«-' Trijbiiu so Francove čete nekoliko napredovale « «0 se morale snet
z vrtikimi ivrt><bariif;-i!TTt -'n-t?
VRNIL MU JE
V drružbi sta se prfeolraja. oiveUilk in zdravnik.
Zdravnik.: »Č;m več advokatov, tem da^ša je pravda«. Odvetnik: »Čim več zdravnikov, te~i krai-■ "^stonek-
Škripajoči čevlji so se oddaljili in strežnik je odšel za njimi Smit sc je zravna! v ■»ostelji in hkratu j^ pnsedel David k njemu,
»Ali ste slišali, mojster? Ločili naju ho* do,« 'e prestrašen «ožil fant
»Da. -';ša! sem Torej morava še nocoj uiti Č naju zapro ločeno drugega od dru-lcga potem ni več rfo<j+' -mani* na beg «
»Dobro mojster! Vor-nj torej!« ie orifr-til David »Toda kako?«
»Ko nama strežnik ~rinese ob osmih jed, >a bom -rosi! na i no! »r?	pH meni.
Gotovo bo os+rI ker ra^ pnclnša z«mim;ve zgodbe Stivim di kom.««' čaka nadaljevanja malega romana ki sem mu ga začel "čeraj praviti«
»Če pa ne bi hotel ostati"? Če bi bil zadržan?« ie pripomni!.David
»Zanesljivo se vrne. Saj veš. David, da strežnika potrebuieva pri begu.«
»Seveda. Jaz ho^n svoje delo že opravil.« ie ~dločno rekel David
»Vse se mora zgodit' brez «uma. veš,« ga ie resno opomnil detektiv »Ne pozabi tega!«
»Bog ne daj. mojster. Bojim se. da bova imela še vcl;ke ovire. Sai vendar ne moreva pobegn;ti takšna kakšna sva!«
»Bodi brez skrVi, Rova že dobila obleko'« ga ie potnTaž;1 Smit.
David ie tako zanos«! svojemu mojstru, da ni n;ti za tr»nii«-"k d<mmH. da se iima beg ne bi posrečil Hetektiv m«i ie razlogi vse podrobnosti, in ko jc končal, jc prišel stražnik.
Prinesel je večerjo za bo'nika — vsakemu sklcdico juhe, nekaj kruha in dve jajci.
Položai itašll	1 železničar«			sv
kliče		po i	izbo!	ijšaitjft
/
DOMOVINA št. 11
STRAN S
Gospodarstvo
Tedenski tržni pregled
GOVED, Na ljubljanskem sejmu s<> bile za kg žive teže nastopne cene. voli I. viste 4.50 do 4.75, IL vrste 3.75 do 4.25, DOL vrste 3.75 do 3.50, kravam debelim 3 do 4.25, klobasaricam 2 do 3, teletom 6 do 7; prasci za rejo so bili po 120 do 210 Din za rilec. Cene goveji živini so spet malo popustile, čeprav že tako niso visoke.
SVINJE. Na zadnjem mariborskem sejmu so se trgovali: prasci, 5 do 6 tednov stari po 90 do 100 Din, 7 do 9 tednov po 115 do 125, 3 do 4 mesece po 140 do 185, 5 do 7 mesecev po 220 do 300, 8 d0 10 mesecev po 320 do 450. eno leto stari po 770 do 845 Din. Mesne cene: za kg žive teže 5 do 7, mrtve teže pa 8 do 10 Din.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili v devizah (s prišteto premijo):
1 nizozemski goldinar za 23.91 do 24.05 Din;
1 nemško marko za 17.55 do 1768 Din;
1 angleški funt šterling za 212.93 do 214.99 Din;
1 ameriški dolar za 43.38 do 43 75 Din;
100 francoskih frankov za 199.27 do 200.71 Din;
100 češkoslovaških kron za 152.33 do 153.44 Din;
100 italijanskih lir za 229.15 do 232.23 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 406 Din. Investicijsko posojilo pa po 88 Din. Avstrijski Šilingi so bili v zasebnem kliringu po 7.85 Din, a nemški klirinški čeki po 11.93 Din.
Sejmi
13.	marca: Mokronog, Stara Sv. gora;
14.	marca: črensovci, Muta Rovte, Sv. Vid pri Grobelnem;
15.	marca: Čakovec, št. H j pri Velenju, Sv. Helena v Rovtah, Sv. Križ pri Ljutomeru, Ljutomer, Lož pri Rakeku, Marenberg, Dolsko, Kostanjevica, Lo-
Dav d je kakor po navadi uganjal svoie neumnosti in je tako spravil strežnika v dobro voljo.
Ko je detektiv snedel, se je paznik še malo šalil z Davidom in se je potem obrnil, da odide. Smit pa ga je vprašal:
»Ali mi nočete nocoj delati družbo? Gotovo ste radovedni na konec včerajšnje povesti?« \
»Da, vso noč skoraj nisem mogel spati, tako so me razburjali čudežni doživljaji vašega prijatelja. Zdaj bi pa res rad slišal, kako se je rešil in kako je ušel strašnim ljudožrcem.«
»Vse vam bom povedal. Toda to pride šele nazadnje,« je dejal detektiv.
»Prav imate. Vi znate govoritil Ampak tresem se za življenje vašega prijatelja, dokler ne vem konca.«
»Še večji užitek boste imeli, ko končam. Povem vam, da pride na koncu nekaj lepega in razburljivega,« je dvoumno dejal Smit »In še sami lahko pripomorete, da bo povest še bolj zanimiva in celo naporna.«
»Kako pa?«
»Lahko bi vam natanko pokazal, kako se je prijatelj rešil, če bi mi priskrbeli nekaj stvari, ki jih za to potrebujem.«
»O, to bodo stvari, ki jih tu nimamo,« je obžalujoč dejal strežnik.
»Potrebujem samo žensko krilo, veliko rjuho za zagrinjalo in par domačih čevljev.« mu je pojasnil Smit. »Razen tega pa tudi svetilko.«
»Domače čevlje?« je začuden ponovil strežnik, ki ni nič razumel.
»Ali pa kakšno drugo žensko obuvalo,« je popravil detektiv.
*.e, Vinica, Zdenska vas, Prosenjakov-ci. Št. Vid na Blokah, Sevnica;
16 marca: Semič, Zdole, Javorje pri Litiji;
17.	marca: Podčetrtek, Žužemberk, Franko lovo, Rečica ob Savinji, Trbovlje;
18.	marca: Begunje pri Cerknici, Krško, Ptujska gora, Stari trg pri Poljanah, Trebeljevo, Velike Brusnice, Turnišče. Zagorje ob Savi;
19.	marca: Ljubno v Savinjski dolini (samo za blago), Štrigova, Ormož, Hote-maže, Lemberg, Slov. Bistrica, Št. Go-tart pri Trojanah;
20.	marca: Bogojina, Braslovče, Dravograd, Ig, Kočevje. Kranjska gora, Sv. Trojica v Slov. goricah, Šmarje pri Jelšah.
DOPISI
IVANJKOVCI Dne 21. februarja se je vršil redni občni zbor tukajšnjega občinskega odbora Rdečega križa Za predsednika je bil izvoljen g Lovro Petovar, za pod predsednika predsednik občine g. Pucko Miloš, za tajnika učitelj g Kociper Peter, za blagajnika šolski upravitelj g Jazbec Lud vik Odborniki so gg Kociper Matija. Šošta rič Ciril, Križan Albert in Spešič Matija N .dzorni odbor sestavljajo gg. Rizman Stanko, Kociper Slava, Vozela Ivan in Tu-rin Anton — Dne 27 februarja je bil redni občni zbor Zadružne elektrarne Odobrila se je bilanca. Cene toka so se določile kakor dosedaj. to je: razsvetljava po 4 Din, pogon 1.20 Din. drugo 2 Din za kilovatno uro z všteto trošarino. — Dne 1. t m. je imel občinski odbor sejo, na kateri je odobril proračun za leto 1937/38, kakor je bil predložen (glej poročilo v zadnji številki »Domovine.
KAPELA PRI SLATINI RADENCIH. Tudi naši sadjarji se zavedajo, kako važno in dobičkonosno je sadjarstvo v rodovitnih letih z majhnim trudom in da le organizirani dosežejo uspehe. Zato so se odločili ustanoviti si podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva Ustanovni občni zbor bo na Jožefovo 19 t. m. po rani maši v šoli pri i
»A, a. Torej je bila kakšna ženska vmes?« je radovedno vprašal strežnik.
»Da!«
»To bo pa res zelo zanimivo. Vse vam lahko priskrbim. Na svidenje čez dobro uro.«
Ko sta navidezna bolnika ostala sama, je zavil David nekaj jajc in kruh v kos papirja. Smit je mirno zaspal, kakor ne bi bil mislil na beg. Mladi David pa je bil nemiren kakor živo srebro. Niti minuto ni mogel ostati na istem prostoru. Zdaj je obstal pri vratih in poslušal, zdaj je vzel izpod blazin dolgo, drobno vrv in oster kuhinjski n*>ž. Oboje si je bil skrivaj priskrbel. Vrv je našel v pralnici, nož pa je ukradel v kuhinji. Smel je namreč hoditi po vsem zavodu in vsi strežniki so radi gledali njego« ve norčije. Mladenič je razrezal vrv na tri dele in je na koncu enega dela naredil zanko. Potem je vse. spravil v posteljo in tudi sam legel.
Komaj je ura minila, že se je vrnil strežnik. Filip Smit je sedel na postelji.
»Ali imaš vse, David? Ali je vse pripravljeno?« je tiho vprašal.
»Da,« je odvrnil fant.
»Ohrani mirno kri in trdno roko. V kratkem bova zunaj«.
Vrata so se odprla, strežnik je stopil v sobo ter zaklenil vrata za seboj. Detektiv je opazil, da ima velik šop ključev in je bil zelo zadovoljen.
»Kakor vidim, ste vse prinesli«, je dejal Filip Smit, ko je videl tudi krilo, rjuho, čevlje in svetilko. »Potem pa kar lahko začnem pripovedovati«.
Strežnik je sedel na stol ob postelji in napeto pričakoval, kaj pride. Potegnil je iz
Kapeli. Vabijo se že pristopivši in drugi sadjarji, da se zbora v velikem številu udeležijo. Govornik pride iz Ljubljane.
SF. BOLFENK PFl SREDIŠČU. V gostoljubni hiši Jožefa Zadravca v poslovnih prostorih Narodne hranilnice in posojilnice so preteklo nedeljo 7. t. m zborovali kmečki fantje in dekleta, ki so podali pregled in obračun storjenega dela v lanskem letu ter se porazgovorili o načrtih za delo v bodoči poslovni dobi Dobro obiskani 7 redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet je vodil predsednik Jožko Tomažič, ki je po pozdravnih besedah orisal delo in smotre, katere mora mladina v svojih organizacijah zasledovati Iz poročil posameznih funkcionarjev in načelnikov posameznih odsekov ie razvidno da je bilo društveno delo kljub številnim zaprekam prav živahno, saj se je vršilo 9 sej. 6 sestankov, 2 izleta, 5 strokovnih predavanj, tekma koscev s sprevodom in mladinskim zborovanjem, srečolov, polževa kolesarska dirka in 3 igre, a posamezni člani so se udeleževali tečajev in prireditev pododbora in zveze Pri volitvah je bil soglasno izvoljen tale odbor: predsednik Jožko Tomažič. podpredsednik Franc Mlina-rič. podpredsednica in načelnica ženskega odseka Micika Zorianova. tajnik Ivan Štam-par, namestnik Jožko Mlinaric, blagajnik Matija Čurin, namestnica Micika Trofeni-kova. odborniki: Francika Stamparjeva. Mi« cika Zabavnikova. Lojzika Mlinaričeva, Fr. Šnajdar in Neža Dogševa: nadzornika Franc Puklavec in Jakob Munda; namestniki: Albin Zabavnik, Verona Zorčeva, Branko Ko-larič, Hana Čurinova in Janez Kolarič; pe-vovodja Srečko Stanič, knjižničar LudviK Lukman Članarina se je določila za redne in podporne člane na 5 Din letno. Poleg dramskega, ženskega, kolesarskega in smučarskega odseka, ki so že marljivo delovali, smo na novo ustanovili še strokovno-gospo-darski odsek, ki ga bo vodil Puklavec in se bodo v njegovem okrilju prirejali razni poizkusi s semenjem, gnojili, načinom obdelave zemlje, škropljenjem. Izsledki teh poizkusov se bodo pokazali na razstavi, ki jo priredimo jeseni. Fantje in dekleta, kjer š« nimate svojih društev, na delo zdaj na pomlad. ki je začetek vsega mladega in novega. Zdaj je najlepši čas, da si ustvarite lastno stanovsko organizacijo, v kateri se bo-
žepa steklenico in kozarec ter ponudil pijačo detektivu.
»Pijte, gospod Jerič! To vam ne bo škodovalo. To vino sem nlaašč shranil za vas.«
»Zelo lepo«, ga je pohvalil Smit in popa! kozarec res dobrega vina.
»No, gospod Jerič, ko bi zdaj začeli...« jO silil radovedni strežnik.
»Kje pa smo včeraj ostali?« je vprašal Smit, kakor se ne bi bil mogel spomniti.
»Tam, kjer je vaš hrabri prijatelj pobil deset divjakov in potem prišel v nevarnost, da ga ljudožrci umore«, ga je spomnil strežnik.
»Res. Prijatelj je bil v obupnem položaju. Zvezan je ležal v šotoru strašnega črnega poglavarja, okoli njega pa je divjalo nekaj sto črncev, ki so zahtevali človeškega mesa ia krvi Videl je, kako so se pripravljali za strašno kosilo. Obesili so velik kotel nad ogenj in so že brusili nože, da zakoljejo svojo žrtev«.
»Huhuhu!« je zamrmral strežnik. »Vaš pri jatelj se je najbrž zelo bal?«
»Mislil je, da se bo kmalu cvri v kotlu. Tedaj se je iznenada razgrnilo zagrinjalo v Satom in njegova mala prijateljica Nina se je| priplazila k njemu«.
»Odkod pa je prišla?« je začudeno vprašal strežnik.
Pozorno je poslušal, a tudi piti ni pozabil.
»šla je za svojim prijateljem, ker se ja tudi ona rešila, ko se je ladja potopila. Nina se je srečno splazila skozi divjake in prinesla s seboj vrv in «ož. najprej je prerezala vezi in potem dala prijatelju nož v roko, rekoč: »Poglavar gre za menoj in bo kmalu prišel sem. Ti se pa lahko rešiš na tale način; Kakor hitro bo stal poglavar pred teboj ga
ste vzposabljali za nadaljnje delo za napredek naše vasi, našega kmečkega doma.
SF. LOVRENC V SLOV. GORICAH. Četrti redni občni zbor Društva kmečkih fantov in deklet bo v nedeljo 14. t. m. ob 8. dopoldne v prostorih gostilne g. Senčarja v Juršineih z običajnim dnevnim redom. — Kakor drugod tako tudi pri nas ni postlano z rožicami. Bodeče trnje je spredaj in zadaj. Čudimo se samo, zakaj nismo smeli imeti proslave Matije Gubca. Pri nas imamo tudi druge organizacije, ki pa delujejo skoro le na papirju, ker ljudje, ki vodijo te podružnice, rajši politizirajo. Če smo pa mi kot nedolžna in v politiko nikdar se vmešavajoča organizacija priredili tečaj, predavanje, imeli vaje v cepljenju sadnega drevja itd., »o bili navadno taki ljudje prvi, ki so nas ovirali, kjerkoli so le mogli. Kmečka mladina, ki je danes začela misliti s svojo glavo, je dolžna se braniti povsod, kjer gre za pravično in nanredno kmečko skupnost.
ŠKOFJA LOOKA. Krajevna protituberku-Jozna liga je med najdelavneišimi v okrau.
V	7 mesecih obstoja je dosegla prav lepe uspehe. Ima 500 članov, sestavlija pregled je-itičnih bolnikov! vzdržuje brezplačne zdravniške posvetovalnice v Gorenji vaji (za Poljansko dolino), Železnikih (za Selško dolino) in Škof ji Loki (za Sorsko polje) Zadnja posluje
V	Gasilskem domu vsako 'soboto od pol 14. do 14. ure., škofjeloška liga pripravlja tudi Ustanovitev samostojnih lig v Gorenji vasi ln Železnikih in šolske poliklinike in protije-tdonega dispanzerja v Škofji Loki. Liga bo imela občni zbor 19. t. m. v meščanski šoli.
VELIKE POLJANE PRI RIBNICI (Smrtna kosa). Te dni je bil pokopan posestnik g. Anton Ambrožič." Dosegel je izredno visoko Starost 97 let. Bil je do zadnjega zdrav in teiden. Še lani je sukal koso, le klepati ie ni moged zaradi opešanih oči. Imel je manjšo kmetijo, na kateri je gospodaril do konca življenja. V druščini je bil kot Ribniean še-<!>av in dovtipen. Vedel je povedati marsikp* iz starih časov. Imel je več otrok. Šolski upravitelj na n. mestni šoli v Ljubljani g. Josip Ambrožič je njegov sin. Bodi ohranjen možu poštenjaku blag spomin!
Postani in ostani član
Vndniknvp «fi*fiTflte!
jsagrabi in jaz mu vržem zanko čez glavo. Umoriti ga ni treba, samo privezala ga bova. Da premotiva divjake, ga preoblečeva v tvojo obleko.«
»Imenitno dekle je bila ta Nina«, je navdu-žen vzkliknil strežnik. »Na njeno zdravje pijem!«
Izpil je kozarec na dušek, Filip Smit pa je nadaljeval svojo povest.
»Nina je zdaj natanko razložila prijatelju načrt za rešitev. Beg je bil le na ta način mogoč, da preslepita in premotita divjake. Nina je računala na njihovo babjevernost. Prijatelj bi se bil moral obleči v njeno krilo, vze ti na glavo gorečo svetilko — ta je bila v šaitoru — in obesiti čez njo veliko rjuho, tako da bi se videla samo svetloba. Divjaki bi to imeli za strašilo in bi zbežali.«
»Aha, to si je pa prav dobro izmislila, mala Nina«, je pritrjeval strežnik.
»Da. Tudi mojemu prijatelju je bilo to fvšeč«, je nadaljeval detektiv, »Vzel je Nini-no krilo in rjuho —«
»In čevlji?« ga je prekinil radovedni strež-)oik. »Kaj je naredil z njimi?«
»To že še pride. V tem trenutku je stopil poglavar v šotor«, je pripovedoval Smit.
»Ostudni črni lopov«, je vzkliknil strežnik. »Jaz bi ga bil zabodel«.
»To bi bilo naredilo preveč hrupa. Vrv je aonerom boljša. Ne pozabite, da je stala mala Nina z zanko za črnim poglavarjem«.
Pri teh besedah je Smit neopazno mignil tovarišu Davidu, ki je neslišno splezal B postelje in se postavil za strežnikov stol. Vrv je držal v rokah in opazoval svojega mojstra. »In zdaj dobro pazite«, je dejal detektiv iti
Našim naročnikom
Ob koncu meseca poteče prva četrtinka leta, zato prosimo one naročnike, ki niso poslali še nikakega zneska za letos, da poravnajo naročnino čim prej. Naročnina se plačuje povfod vnaprej in ker je cena malenkostna, jo pogreši lahko tudi posameznik, a kjer je več družinskih članov, ki vsi bero, pa se vsota lahko med seboj zbere in odpošlje. Položnice so prejeli vsi, ki nimajo poravnane naročnine za prvo polletje; kdor je nima, bodisi, da jo je ugubil ali da se mu je pokvarila, naj piše ca upravirštvc, da mu pošlje drugo. Tudi pozivamo še enkrat zamudnike iz prejšnjega leta, da poravnajo brez odloga svoj dolg na naročnini, ker bomo drugače primorani jim list ustaviti.
Uprava »Domovine«
Domete novosti
*	Bolgarski pevci v Mariboru in Ljubljani. Te dni je koncertiral v Mariboru in Ljubljani pevski zbor Rodne pesmi iz Sofije. V obeh mestih so bil pevci bratskega bolgarskega naroda deležni prisrčnega sprejema.
*	Zagrebški »Obzor« pravi, da je v Sloveniji preveč duhovnikov. Zagrebški »Obzor« poroča o gradnji novega bogoslovja v Mariboru. Svoje poročilo končuie: »Po vsem tem bo imela Slovenija kmalu dve teološki fakulteti in bo mogla dajati mnogo večje število duhovnikov kakor doslej. Toda znano je, da je v sami Sloveniji že tako preveč duhovnikov pa se poraja vprašanje, kaj bo z odvisnimi, ki ne bodo mogli najti zaposlitve v dravski banovini. Slovenci se nadeiaio, da bodo mogli del svojih dovršenih tecfogov pošiljati v druge pokrajine države, posebno na Hrvatsko.«
*	Dva poslanca z Mačkove liste v narodni skupščini. Pretekli teden §ta prišla v narodno skupščino dva poslanca Jovan Zdravkovič in Radivoj NikOlic, ki sta bila izvoljena na listi dr. Mačka in ki sta z drugimi Mačkovimi poslanci vred bila doma. Njiju prihod je zbudil veliko pozornost, ker se splošno govori, da bodo zgledu sledila še drugi poslanci srbijanske združene opozicije, ki so bili iz-
se dvignil s postelje. »Zdaj vam bom pokazal, kako se je to zgodilo. Le pazite!«
Strežnik je napeto posluša] in ni videl ne slišal, da je Davicl dvignil za njegovim hrbtom roke in da je plavala zanka nad njegovo glavo.
»Torej«, je nadaljeval Smit, »v tistem trenutku, ko je stal poglavar pred njim in mu hotel razbiti glavo s sekiro, ga je jetnik pograbil za roke. Tako!«
S temi besedami je detektiv krepko prijel strežnika za roke. Ta pa je napeto vprašal:
»In potem?«
»Potem je vrgla Nina poglavarju zanko čez glavo«, je razlagal Smit.
Skoraj v istem trenutku je priletela zanka strežniku čez glavo za vrat in David jo je nategnil.
Strežnik ni mogel niti zaikričati. Debelo je pogledal detektiva in začel šele tedaj v strahu stokati, ko ga je že virv dušila.
»Čakaj, David! Nikari ga ne zaduši!« je vzkliknil detektiv. »Saj malo zraka mu pusti«.
»Potem bo pa kričal«, je ugovarjal David, a je vendar ubogal in nekoliko zrahljal vrv.
Strežnik je nekaj časa hlastal po zraku, a preden se je zavedel, mu je detektiv nastavil nož na prsi.
»Kaj? Umoriti me hočete?« je zastokal »Saj veste, da imam ženo in otroke«.
Mislil je, da sta bolnika znorela.
»Nič se vam ne bo zgodilo, če se ne boste upirali«, ga je potolažil detektiv, »če bi pa hoteli preprečiti najin beg, boste plačali svojo neumnost z življenjem.«
voljeni na listi dr. Mačka. Jovan Zdravkovič pripada bivši zemljoradniški stranki, Radivoj Nikolič pa bivši demokratski stranki. Zdaj bosta dobila dnevnice, ki bodo znašale blizu 200.000 Din.
*	Še en maekovski poslanec v skupščini. Te dni se je javil pri predsedstvu narodne skupščine Dioka Petrovič, odvetnik iz Čupri-je, ki je hill pri petomajskih volitvah izvoljen na listi dr. Mačka. Kakor ostali poslanci s te liste, tudi on ni šel v skupščino. Sedaj pa si je premislil in sledil zgledu Zdravkoviča in Nikoliča.
*	Dr. Maček je odpotoval v Avstrijo. Te dni je dr. Maček opotoval na Dunaj. Iz Zagreba se je odpeljal z avtomobilom v spremstvu dr. Jurija Šuteja in še dveh drugih spremljevalcev. Med potjo so se ustavili v Ljutomeru, kjer so v Seršenovem hotelu obedovali. Preko Radgone so nato odrotovali dalje
*	Za zboljšanje gmotnega položaja železničarjev. Ljubljanski oblastni odbor združ^ nja jugoslovensikih narodnih železničarjev in brodarjev je pos'al predsedniku vlade, ministrom za promet, finance in za notranje zadeve in dr. Mihi Kreku, predsednikoma skupščine in senata, vsem narodnim pos'ancem in senatorjem dravske banovine brzojavko ki se glasi: Na splošno željo članstva ljubi lanskega oblastnega odbora narodnih že'ezničar-jev izraženo na vseh nr"ih obenro zborih in sestankih, vas prosim/) zn ukrep, da se z novim proračunom izboljša položaj in službeno razmerje železniškega uslužbenstva našega območja, sieer grozi propast v vsakem pogledu
*	Naprave za čiščenje Save pri Trbovljah. Zveza za tujski promet je (tobi'a od notranjega ministrstva sporočilo, da bo. Trboveljska premogokonna družba v bodoče inonua napravili na Savi in sicer na ktfajib Mer se odtekajo potok! iz njeni!: revfrje-.- v Stvo in na Savi sami pošebne	boUtfHHsrtH ,To-do Zaradi odpadkov je namreč Sava redno umazana od revirjev dalje pa tja do Zagreba. Posebno je zara-di tegr trrv»! fujški nrome* v Zasavju in celo ^agrebč?^? so se pritoževn.i. Načelni odlok da mora Trlbove!vk'-T'premo-erokoona družba postaviti filtre -V bil i/dan že leta 1934. izveden r>a b-> špP® letos
*	Prpložifev	Vrihred—Rifnr:ea n^ Po-horiu. K«tmr poročajo. ie banska uprava
»Ali mislita pobegniti?«
»Seveda! Vidite, če bi bili tisto pismo poslali, bi bili zaslužili tisoč frankov in zdaj vam ne bi bilo treba biti v skrbeh. Za vsako ceno hočeva uiti!«
»Tudi tale?« je vzkliknil strežnik, ko je sagi oda] Davida, ki je, držal vrv. »Saj je vendar tu najbolj preskrbljen«.
»On ni blazen, ampak se je le tako delal«, je povedal detektiv. »Toda zdaj je dovolj! Saj vidite, da se ne morete upirati«.
Strežnik se je vdal v usodo toda dejal je: »Daleč ne bosta prišla. Vaju bodo že ujeli!«
»Saj bova poskrbela, da ne bo tako!«
»Grdo sta me imela za norca«, je zastokal strežnik. »Zdaj bodo mislili, da sem vama jaz pomagal.«
»Ne, vas bova že dobro zvezala, samo svojo obleko boste še morali metli posoditi«, je rekel detektiv. »Takšen ne morem pobegniti.«
»Prinesel bom vašo obleko«, se je v naglici ponudil strežnik.
»Ne, ne maram, rajši imam vašo strežniško uniformo. Tak bom lažje pobegnil, saj mend arazumete?... Razen tega vam ne zaupam«.
»Saj bi šli lahko z menoj«.
»In na hodniku srečali kakšnega strežnika«, je odgovoril Smit. »Ne, ljubi moj, zadovoljen sem z vašo obleko. Obleko za mojega malega prijatelja ste že priskrbeli. Torej«'
Hitro sta prijatelja slekla strežnika in mu sezula čevlje. David je tako krepko nategnil vrv, da se strežnik ni upal braniti. Nato sta ga povezala z drugima dvema vrvicama in ga položila na posteljo,
DOMOVINA št. 11
STRAN S
odobrila načrte za preložitev ceste Vuhred—• Ribnica na Pohorju. Po teh načrtih, naj bi se preložili trije večji in nerodni odseki, ki ovirajo na tej cesti vsak težji promet. Preložitev teh odsekov se bo izvršila kakor hitro bo imel cestni oJbor pripravljena denarna sredstva. K gradbenim stroškom, ki so preračunani na 600.000 Din, bo prispevala banovina nad polovico, kakor je obljubljeno.
*	Žbor celjske gasilske župe se je vršil v nedeljo. Iz poročil povzemamo, da je bilo v 55 gasilskih četah župe 1442 izvršujočih članov, 996 podpornih, 11 rezervnih in 69 častnih članov. V področju župe je bilo lani 54 požarov. Gasilske čete so sodelovale pri 40 požarih, d očim v 14 primerih niso sodelovale zaradi oddaljenosti. Povprečna škoda na zavarovanih poslopjih je znašala okroglo 1,471.596 Din, na nezavarovanih poslopjih je znašala pa 15.300 Din. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji upravni odbor: starešina Gologranc Konrad, namestnik starešine Vi-irant Ivan, tajnik Bervar Adolf, blagajnik Jankovič Pero. odborniki Košir Franc, Ti-šler Brnest, Kapus Josip in Antloga Andrej; nadzorni odbor Kopriva Anton, časi Janko, Kožuh Josip, Praprotnik Josip, Žilnik Alojz; delegata župe za skupščino zajednice sta namestnik starešine Virant Ivan (Žalec) in Košir Franc (Celje).
*	Zapora ceste na Gaštejskem k'ancu. Na predlog sekcije za gradnjo državne ceste Ljubljana—Kranj je sresko načelstvo v Kranju odobrilo zaporo državne ceste na Gaštei-skem k!l&ncu in prepoveda1© pod kaznijo do nadaljnjoea vsak promet po +em delu državne ceste dnevno od 11.45 do 12.15 in od 16 30 do 17.20. ko se vrši razstreljevanje ceste. Pole? te redne zapoje dovoljuje sresko načelstvo sekciji, da zapre državno cesto na tem delu od časa do časa za krajšo dobo kadarkoli sodi gradbeno vodtstvo. da je zarad' d«la ogrožen cestni nromet, vendar izredne zapore ne «.mejo presedati v celoti ene ure dnevno, vsakokratna zarnva pa ne 15 mi"ut. Zaporo oeste mora spikcna oTnač^f na ob°h koncih ^amrte cest p s predpisanim mednarodnim znakom. Po vsaki z« nori mora bit' cesta spet rroeM "arna in simvobn" za promet.
*	Kw«8t*nsld nr^es nred stolom sedmorice. Sto" sedmr»rice v 7-a/>vebu i> izd^.1 svojo razsodbo elede revt**' in prilivi d^avnefr® to-
sodišča v procesu zaradi znanih dogodkov v Kerestincu, kjer je množica napadlla depu-tacijo JRZ in je bilo pri tej priliki več ljudi ubitih. Stol sedmorice je zavrnil priziv, pač pa je glavnim obtožencem povišal kazen, in sicer Maksu Miholiču in Juriju Horvatu na pet mesecev, Stjepanu Navijaliču, Mirku To-mašku in Maksu Klemenčiču na štiri mesece.
*	Deset bratov vojakov. Večkrat čitamo v časopisju o rodbinah z obilnim otroškim blagoslovom. V Hrastniku pa živi rodbina z desetimi sinovi vojaki. Je to dobro znana Kme-tičeva družina. Pokojni oče Miha Kmetič je bil pri premogovniku šihtmojster. V srečnem zakonu s še živečo gospo Julko se je rodilo enajst otrok: prva je bila hčerka, nato pa deset sinov. Najstarejši sin Friderik šteje zdaj 43 let, najmlajši Franc pa 22. Deset bratov je nosilo vojaško suknjo in ako bo domovina klicala, bo šlo vseh deset Kmetičev branit njene meje. Najmlajši Kmetič je šele pred tedni odslužil svoj kadrski rok. Vrli materi, 66Jatni gospe Juilki, ki je vzgojilla in vzredila deset krepkih junakov, želimo še mnogo zdravih let!
*	Živinski in kramarski sejem v Braslovčah ki se sicer vrši na cvetni petek, je preložen zaradi praznika na cvetno soboto 20 t. m.
*	Šibeničan padel na madridski fronti Španska republikanska vlada je obvestila Bi-ličevo rodbino v Betini pri Šibeniku, da je njen sin Drago padel na madridski fronti. Drago Bilie je štel 30 let in se je že od začetka španske vojne boril na strani vlade
*	Občni zbor Jahalnega in dirkalnega društva v Št. Jerneju bo 21. t. m. v šoli nad občino ob 14.30. Dnevni red: poročila predsednika in drugih funkcionarjev, izprememba pravil, sklepanje o prirejanju društvenih tekem leta 1937 in slučajnosti.
*	Pol milijona dinarjev je zadel v loteriji. V 5 razredni 33. kola državne razredne loterije je na četrtinko zadel glavni dobitek Mariborčan, upokojeni uradnik finančne kontrole Feliks P. Dobil je okoli pol milijona denarjev.
*	Za Jožefa in veliko noč je prav primerno darilo prelepi roman »Dva človeka«. Cene knjige so za naročnike »Domovine« nižje, in sicer stane lepo v platno vezana knjiga 30 Din, a mehko vezana 20 Din. Naročila spreiema uredništvo' »Domovine«, Knaflje-
ulica T.inbliana. Na naročilo nnšlif
založba položnico in ko prejme denar, takoj odpošlje knjigo.
*	Letošnji predpust je na tridesetih odrih zabavala staro in mlado narodna veseloigra »Mioiki je treba moža«. Ta domača igra je tudi prestopila mejo in bila igrana na Koroškem. Igrali jo bodo tudi v Mihvaukeeju v Ameriki. Igra je priporočljiva za vsak letni čas, posebno na prostem, pod vaško lipo, <la se spet naši stari običaji oživijo. Igro je napisal Vinko Korže iz Ciikovcev. Priporočamo!
*	Najlepši piruh za vsakogar bo kmečki roman našega odličnega pisatelja Janka Kača »MOLOH«, ki živo opisuje trpljenje in ljubezen našega rodu. Kdor piše po položnico in pošlje denar naprej, mu pošlje založba »Zemlja« v Ljubljani, Rut ar jeva 4, za veliko noč izjemno za 30 Din v celo platno vezano, obilno ilustrirano, nad vse lepo knjigo.
*	Velika povodenj na Kosovem polju. Iz
južne Srbije prihajajo poiočila o veliki po-vodnjl Reke na Kosovem polju so se razlile iz svojih strug in poplavile 18 vasi. Tudi promet je oviran. Beograjski vlak je ostal na postaji Kosovem polju in ni mogel nadaljevati vožnje v Skoplje, ker je voda zelo pokvarila železniško progo.
*	Smrt v potoku. V Otovcih so našli mrtvega v potoku 651etnega preužitkarja Štefana Rakarja. Očitno je mož na poti proti domu nameravaj skrajšati pot in preskočiti potok, toda je po nesreči padeil z glavo v 40 cm globok potok in utonil.
*	Ogenj je nastal te dni v gospodarskem poslopju posestnika Antona Napasta v Straž gonjcih. Poslopje je pogorelo do tal z vsemi poljskimi pridelki in orodjem.
*	Vlak povozil gluhonemega starčka. Na že lezniškem prehodu pri Gornji Radgoni je vlak povozil 601etiiega gluhonemega berača Ivana Papiča. Kolesa so mu odrezala nogo in raz« mesarila telo, da je nesrečnež kmalu izkrvavel.
*	Samomor odpuščenega delavca. Dolenjski vlak, ki prihaja v Ljubljano okoli 15. ure, je imel v nedeljo na kolesih sledove krvi in las. Dognalo se je, da je med Radohovo vasjo in Št. Lovrencom neki moški skočil pod vlak. Je to 371etni delavec Jože Kastelic iz Malega Gabra, občina Veliki Gaber. Kaj je nr -srečneža pognalo v smrt, ni znano.
Po Merku J M
SRCE JE ZMAGALO
Ivan ni bil prav nič smejoči se, samozavestni, veseli človek kakor poprej.
Drugo jutro, ko je spet sedel pri njej, je bil prav takšen. Prav nič se na mogel razviti med njima pogovor. Ivan je le zmerom žalostno strmel vanjo, kakor da bi bil iskal primernih besed, kakor d>a bi bil hotel nekaj povedati, a vendar ni niti z beedico izdal svoje skrivnosti.
Ko je pozneje nekoč prišel na Podgorškov vrt, je sedela Vera na priljubljeni ji klopi-ci ob nabrežju. Ivan je prisedel k njej z enako potrtim obrazom, kakor ga je bil kazal vse te dni in jo začel s plahim obupnim glasom povpraševat po njenem zdravju. Iz vseh njegovih besed so zveneli le očitki proti samemu sebi.
Vera se je v tej uri sredi blesteče lepote Vse naokrog čutila dovolj močna, da mu je med vedrim smehljajem rekla: o
»Dragi gospod Klenovec, pustite že vendar pomilovanje in kes. Ali ne zadošča, če vam re čem, da. sem vam odpustila iz vsega svojega srca? Bodite vendar spet veseli. Stara mati trdi, da ste ob vso dovtipnost. Prosim vas, zaradi žalostnega naključja ne smete postati cel menih!«
Ponudila mu je roko, ki jo je prisrčno stisni. o
»Sijajno dekle ste, Vera!« je menil iskreno.
»To sem vam že nekoč rekel in vam moram spet ponoviti. Todia, dejstvo, da ste bili
cvetoče, krepko bitje, da ste se mi videli vte-lešenje zdravja in prirodne lepote, mi ne dopušča, da bi si odpustil usodno lahkomiselnost. Ne odpuščam si, da ste zaradi moje neprevidnosti trpeli bolečine in da sem vam j vzel, kar se ne da spet vrniti.«
Za trenutek je molče gledal lahno dviganje morskih valov. Potem je spet prijel njeno roko in nadaljeval počasi, kakor bi bil spet iskal pravo besedo.
»Dajte mi pravico, Vera, da vam ostanem blizu. Prav dober bom z vami — vse življenje. Moje oči naj bodo vaše. Vsa moia bodočnost bodi vaša. Ne bom se prej pomiril, dokler ne storim vsega za vašo srečo.«
Verina roka je lahno drgetala v njegovi. Njene oč so bile povešene. V prvem trenutku je učinkovala njegova prošnja nan'o kakor nenadno prestrašenje, tako nepričakovano ie prišla za njeno ubogo dušo, ki je bila videla v bodočnosti le temo, le resnost, le odpoved. Potem,, ko je šele čisto doumela, da "aj se izpolni vsa sreča, ki si jo je bila tako želela, bi bila vriskala in se hkratu jokala. Samo malo iskrene prisrčnosti v njegovem glasu in enega samega ljubeznivega pogleda bi še bilo treba in Vera bi mu billa v o?nju velike sreče rekla, da zanjo ni na svetu večje slasti, kakor biti njemu družica za vse življenje.
Ivan pa je molče in mirno čakal njenega odgovora.
Ko je Vera dvignila glavo in videla pred seboj Ivana resnega, s strogo potezo na četa, brez smehljaja in brez bleska v njegovih sicer živahnih očeh, se je zda:ci prebudila iz kratke omame.
To ni bil obraz moža, ki snubi dekle, ka-
tero potrebuje za svojo srečo. Sedel je pred njo kakor grešnik, M prosi za naložitev pokore, kakor človek, ki se je odločil za neogibno žrtev.
Zdaj, ko je začutila ves njegov hlad, se je v njej uprl ves njen ponos proti njegovemu snubljenju. Kaj mu je dalo pravico do njegove tako samozavestne domneve, da ji pomeni bodočnost ob njegovi strani res srečo? Poniževalna je zanjo njegova misel, da le on daje, od nje pa da ne prejme ničesar, če mu postane žena.
O, zelo malo jo je poznal, če je mislil, dia bo sprejela od njega beraški dar! Tu ni bilo treba nič premišljevanja. Vse njeno bitje je vpilo »Ne!« Samo razburjenje je še morala skriti pred njim.
»Zdaj ste vse storili, kar more storiti mož, gospod Klenovec«, :e rekla kolikor mogoče mirno, da ne bi pokazala svojega razpoloženja. »Dali ste mi največje zadoščenje, ki ga lahko zahteva dekle. S tem je pa tudi vse opravljeno Zdaj sva bot — četudi vaše ponudbe ne morem sprejeti«
»Vi me zavračate, Vera?« je vprašal osvh pel din celo nekoliko razdražen. »Ali smem izvedeti za vzrok?«
»Vzrok? Saj ga sami dobro vidite, gospodi Klenovec. Zakoni se pač ne smejo sklepati na osnovi nesrečnih naključij. Brez tega naključja bi bila oriia,te'>ia kakor doslej. Prijatelja hočeva tudi ostati, kaj ne? Lepa hva!a za vaše besede. Vrniva se nazaj v stari tir in pozabiva to uro.«
Ivan se >e priklonil in šel ne da bi spregovoril še kakšno besedo. Ko ie poslušala udarjanje njegovih korakov po vrtu. gledala za njim, si govorila, da ga je užalila in da j«
STRAN 6
DOMOVINA št. 10
tatov in da so bili kar z vozom na poslu, kakor se je zgodilo lani v Dednem dolu pri Višnji gori. Nedavno pa je neki brezposelni natakar okradel služkinjo v Oodallijevem gradu pri Višnji gori. Pri odhodu ga je videl grajski oskrbnik in se mu je takoj zazdel sumljiv. Tat jo je ubral proti vasi Vrhu. O tatvini eo bili takoj obveščeni orožniki in dva sta šla za njim. Z Vrha se je vrnil tat v Dedni dol, kjer se mu je posrečilo prodati vse ukradene predmete. Pri neki hiši je zamenjal kupo-valki ameriški dolar, da mu je mogla plačati. Po srečno opravljenem delu je odšel na Spodnje Brezovo, kjer je dobil prenočišče na hlevu v senu. Naročil je, naj za njim zaklenejo vnata, ker ga je rado strah. Starejši sin pa je šel v Višnjo goro, kjer je vse govorilo o tatvini in tatu, ki ga je več ljudi videlo. Po opisu je spoznal, da pri njih prenočuje podoben človek. Takoj sta se napotila druga dva orožnika na Sp. Brezovo. S pomočjo ntkaj mož in fantov so tatu srečno uklenili in odgnali v hišo, kjer je takoj vse priznal. Preiskali so mu obleko in dobili 450 Din in tisti dolar, ki ga je zmenjal v Dednem dolu. Odgnali so ga v višnjegorske sodne zapore.
*	Žrtev napada je postal posestnik Poštrak Franc iz Župetincev v Sloven-skih goricah, ka-ikor smo že poročali. Prepeljan je bil v ptujsko bolnišnico, kjer je te dni izdihnil.
*	Z lovskimi puškami preko meje. Ob koroški meji se v zadnjem času opaža tihotapstvo z lovskimi puškami. Oblastva raziskujejo zanimivo afero z lovskimi puškami in poizvedujejo za ljudmi, ki so vtihotapili preko meje na našo stran 14 lovskih pušk in Jih pirodali raznim osebam ob naši meji.
*	Drzen vlom so izvršili neznanci v Mer-nikovo trgovino na Teznem in odnesli precej tnanufaktumega blaga. V bližini službujoči kretničar je sicer opazil neko sumljivo gibanje pred trgovino, ni na mogel obvestiti nikogar. ker je bil v službi. Trgovec Mernik trpi 10.000 Din škode.
*	Tatinski bratci. V zaporih mariborske kaznilnice sta se seznanila Franc Bobner iz Kočevja in Engelbert Fras od Sv. Jakoba v Slov. goricah ter se dogovorila, da bosta skupaj kradla, ko prideta na svobodo. Ko Bta bila v začetku leta pomiloščena, sta svoj dogovor res začela izvrševati. Pridružil se jima je še Feliks Vraeko iz Spodmj. Hlapja pri Sv. Jakobu in vsi trije so izvršili vrsto tatvin
je, da ne more biti nič strašnejšega kakor prebiti še eno poletje poleg Klenovčeve vile in živeti v njegovi bližini, ki vedno znova budi staro hrepenenje, blazne želje.
Rešitev je v tem, da odide proč! Zakaj naj ne bi napravila popolnega konca, saj je vendar konec že tu? Zakaj bi si ne postavila ograje, ki bi ji v bodoče branila misliti nanj? Kaj boljšega naj stori kakor to. da doseže položaj, ki ji bo omogočal, izpolniti očetu njegovo srčno željo?
Žena gledališkega ravnatelja! Tako bi dobila vpogled v razmere pri gledališču. Tako bi mogla vplivati na moža, ki jo ljubi! Bila je prepričana o uspehu, kakor hitro bi se očetove drame uprizorile.
Zato je dovoljeval, da se ji je ravnatelj Gorjup čedalje bolj bližal. Prinašal ii je lepe knjige, zdaj pa zdaj ji je prečital kakšno zanimivo vest iz časopisa, dajal ji je šopke, vozil se z njo s čolnom po morju in stalno iskal nieno naklonjenost. S strahom starega moža, ki se boji smešenja s prevročim izražanjem občutkov, se je ogibal vsakega priznanja z besedami. Veri je kazal samo prijateljsko vdanost in se ni utrudil govoriti o dramah njenega očeta in hvaliti lepoto posameznih prizorov. Razpravljal je z Vero o tem, kateri igralci in igralke bi mogli prevzeti posamezne vloge, in ugibal je, kakšni kostumi bi bili primerni.
Čudno pa je bilo. da je kazala Verina mati Adela. ki je bila sicer zmerom uslužna nasproti pomembnim osebnostim, nasproti Gorjupu očitno nenaklonjenost. To materino nerazpoloženje pa je prej pospeševalo, kakor oviralo Gorjupovo snubljenje njene hčere. Velika naklonjenost matere bi hčer-
v tamošnji okolici. Med drugim so vlomili pri posestniku Platajsu, pri Marjani Faslerjevi, pri Josipu Loberju in posestniku Dreisiebner-jiu. Plen je bil prav lep in tatinska družba je živela imenitno, dokler je niso šentiljeiki orožniki izsledili. Vsi trije tatovi so se spet znašli za zamreženimi okni mariborske jetnišnice.
*	Tatvina pri belem dnevu. Pri posestnici Mariji Rauiterjevi na Hjrašenskem vrhu pri Radencih so neznanci pri belem dnevu vlomili v podstrešne prostore in odnesli zalogo svinjskega mesa, precej moke, nekaj fižola in tri slatinske steklenice slivovke. Neznani tatovi so izkoristili priliko, ko so bili domači odsotni in so pustili doma za čuvarja le duševno zaostalega sina. Del plena je bil last soseda Frasa. Za tatovi ni sledu. Ker je verjetno, da bodo tatovi skušali spraviti ukradeno slivovko v denar, se prebivalstvo svari pred nakupom.
*	Cigan že najde svojo žrtev. Kljub zasledovanju po oirožništivu, se še vedno klatijo okoli Brežic ciganske tolpe, ki skušajo živeti na račun ljudske lahkovernosti. Tako je neznan cigan osleparij nekega Gerjeviča iz Zakcta. Omenjeni cigan je prišel pred dnevi k Gerjevioevi ženi in jo zaprosil, da bi bila botra ciganskemu novorojenčku. Obljubil je 1000 Din za stroške pri krstu. Seveda cigan denarja ni prinesel, pač pa se je potem oglasil pri Gerjeviču s polno stekle-lico - a. Ko je zavladalo med pivci primerno razpoloženje, je cigan zaupal Gerjeviču tajnost o 400.000 dinarjih, ki on sicer ve zanje, ne more pa jih dvigniti brez potrebne pomoči. V daljšem pogovoru je pregovoril cigan Gerjeviča, da mu je ta izročil 5000 Din, ostalo pa da bo Gerjevičevo. Cigan je zasnoval podroben načrt kako bosta prišla, do denarja. To da po prejemu petih tisočakov je cigan izginil.
*	Dve tihotapki saharina. V osebnem vlaku so blizu Pragerskega prijeli dve starelši ženski, ki sta se zelo sumljivo obnašali. Pri natančni preiskavi je orožnik našel pri obeh 15 kg saharina. Globa za vtihotapljeni saharin bo znašala 200.000 dinarjev.
*	Vlomilski strahovi za zapahi. Te dni so imeli snoven jgraški .orožniki pri lovu veliko srečo. V roke jim je prišla petčlanska vlomilska tolpa, ki je bila vse leto strah in trepet vsega preb;valstva v okolici Vlomilci so priznali preko die^et večjih in veliko število
ko nedvomno prej dovedla do odpora proti ravnatelju.
Adela je bila sploh slabe volje. Slavila je bila zmagoslavje nad tem, da so se to poletje spričo prijateljstva z Edito navezale in okrepile vezi s sosedi, po čemer je tako hrepenela. Celo med Verno boleznijo je bila njena najboljša tolažba, da so Klenovče-vi kazali toliko zanimanja za hčerko. Toliko so se zanimali zanjo, kakor bi bila spadala v njihovo rodbino. No, zdaj pa so se vezi na mah zrahliale. Edita je sicer še zmerom prihajala in bila prisrčna s Podgorškovimi, prav tako stari dr. Klenovec, ki je užival svoj dopust, toda Klenovčevka je postala spet hladna in nedostopna. Tega hlada ni mogla skrit niti, kadar se je vljudno smehljala.
Adela ni niti slutila, kaj se je bilo zgodilo. kakšen udarec je bil zadel gospo Kle-novčevo zaradi Vere. Z bridkim samozata-jevanjem se je bila gospa Klenovčeva odločila v mislih za zaroko svojega sina z Vero. Najlepša, najbogatejša in najimenitnejša mladenka bi se ji videla komaj primerna za nienega ljubljenca. Da pa se je mogla dobiti na svetu ženska, ki je lahko njenega Ivana odklonila, se ji je zdelo višek nerazsodnosti. Prav za prav bi morala biti Veri hvaležna, da ji je nustila njenega sina, vendar pa ji ni mogla oprostiti, da ni kar z obema rokama zgrabila takega odličnega ženina.
Ivan seveda ni izdal svojega pogovora z Vero. Toda zaradi namigavanj, ki jih je izrekel, in zavoljo njegovega nenadnega od-potovanja je mati, ki je natančno poznala
manjših vlomov in tatvin.
*	Smrt pri tihotapljenju konj. Nedavno noč je hotela večja skupina tihotapcev prekoračiti državno mejo s konji. V snežniških gozdovih blizu Kovačevega laza na Ilovci pa je naletela na službujočega graničarja. Graničar jih je najprej pozval, naj se ustavijo, tekel' nekaj korakov za njimi, pokleknil za drevo in ustrelil v zrak, potem pa pomeril na prvo osebo, ki pa mu -je kmalu izginila v temo. Takoj za njo je zagledal drugo osebo, ki je bežala vzdolž meje. Pomeril je in smrtno zadet se je zgrudil Vrhovec Tone iz Starega trga. Pri komisijskem oglediu so ugotovili, da je bil zadet od zadaj v pleča, na sprednji strani prsi mu je krogla izstopila. Samo enkrat je hotel poskusiti svojo srečo, pa je šel -v smrt. Kdaj bodo ljudje opustili te nevarne posle, ki so protizakoniti?
*	Ponarejenci iz Avstrije. Te dni so v Št. IIju izsledili dobro ponarejene 50diinareki novec. Orožniki so uvedli preiskavo, ki j« ugotovila, da izvira iz Avstrije.
*	Kamen v vlak. Te dni je priletel v vlak na progi med Litijo in Kresnicami kamen. Zajgnal ga je neki deček. Kamen je razbil šipo in enega izmed potnikov so drobci šipe oprasniU Dogodek je prijavljen orožništvu.
*	Velik vlom. Odsotnost posestnika Mirka Ploteisa v Ročici v Slov. goricah so izrabili neznanci in vdrli v stanovanje. Odnesli s<> vso zlatnino, srebrnino, 800 dinarjev gotovine in mnogo avstrijskih srebrnih in zlatih kovancev
*	Tatvine v Tlaki in na Okrugu. Te dni so
se pojavili tatovi v Tlaki, občina Sv. Križ pri Litiji. Ponoči so vdrli v hišo posestnika Fran četa Resnika in mu odnesli prekajeno svinjino, dva suknjiča, dva para hlač, več parov čevljev in žensko obleko. Iste noči so prišli tudi na Ofcrug, kjer so vlomili v hišo posestnika Jožefa Zupančiča. Tam so odnesli mast, dve moški obleki dva ženska plašča, tri ženske obleke, mrCiški prt in razno perilo. Domačini so osumili obeh vlomov cisrane, ki so že da'ie časa pohajkovali po okolici.
*	Tihotapstvo bivšega poslani.!« in pajdašev pride pred sodišče. Larti je zbudila veliko razburjenje tihotapska zadeva bivšega poslanika dr. Aleksandra Bodija in njegovih pajdašev, ki so iz tujine uvažali preproge in razne druge dragocenosti s pomočjo oonare-ietnih Hstfn. To tihotapstvo jo povzročilo dr-
sinove navade, dovolj natančno lahko vedela, kaj se je bilo zgodilo.
Čez teden dni se je Ivan spet vrnil iz mesta. Bil je slabe volje in razdražljiv. Izjavil je, da je dolgočasno ob morju in da si želi daljšega potovanja
Tudi Edita je bila spet na obisku pri Kle-novčevih in je nekega dne prostodušno vpra šala: »Kaj je. Ivan? Kdaj se boš poročil z Vero? Čas bi bil!«
»Ponudil sem ji svojo roko, pa jo je odklonila,« je Ivan enako prostodušno odgovoril.
»Ali res?« je živahno vzkliknila Edita.
»Da, da. res je: dekleta so zmerom plemenitejša in ponosnejša od vas moških! Pokaži mi moškega, ki bi bil sposoben za tako velikodužno dejanie!«
»Edita, malo čudno se mi zdi, če smatraš za posebno velikodušnost, ker me je zavrnila ...«
»Da, zelo plemenito, zelo velikodušno je bilo od Vere, zakaj Vera te ima rada, Ivan. Do ušes je zagledana v tebe!«
»Nesmisel! To ji še na um ne pade!« se je branil Ivan in za treputek zamišljeno gledal Edito v oči. Čudno je vendar, da tudi Edita tako misli, kakor je mislil sam pred usodnim pogovorom z Vero.
»Čudim se, da še nisi tega opazil,« je dalje živahno kramljala Američanka. »To sem vedela že prvega dne, ko sem vaju videla skupaj. Za take reči imam b;stro oko. Seveda, ti je nimaš rad. Moški imaste zmerom tako neumen okus. Mislim, da se boš lepega dne zagleda! v puhlo gosko z na-šminkanim obrazom in pobarvanimi lasmi in boš postal navaden copatar.« (Dalje.)
DOMOVINA št. 11
STRAN T i
*	Samomor. V Belskem vrhu pri Zavrcu ee je naveličal življenja 701etni posestnik Franc Pravdi č in si z britvijo trikrat zarezal vrat. Mož je kmalu izkrvavel. Vzrok samomora je neozdravljiva bolezen.
*	V smrt zaradi davkov. V Travniku se je obesila Milka Ulrihova, ki je nedavno podedovala po nekem posestniku, pri katerem je glužila 25 let. dve hiši. V položaju hišne lastnice se pa nikakor ni znašla. Ko je dobila po-Biv, da mora plačati 1800 Din davka, je obupala in se obesila.	,
*	Obup. V Novi vasi pri Mariboru se je obesil na podstrešju 601etni upokojeni železničar Anton Krištof.
*	Smrtna nesreča pri Celju. V nedavni noči se je čevljarski mojster Fran Guček, ki ima svojo obrt v Celju, a je Stanoval v Za-gradiu pri Celju, vračal v dežju po železniški progi domov. Blizu Tremerja je privozii tovorni vlak, ki pa ga Guček ni pravočasno opazil. Lokomotiva ga je vrgla na stran. Padel je z glavo s tako silo na neki kamen, da si je prebil lobanjo in ostal na mestu mrtev.
*	Avto je ubil konja. Na državni cesti blizu Tremerja se je zgodila huda nesreča. Posestnik Anton Žagar se je vračal v dežju s svojim vozom v Ložnico. Blizu Brglezovega p osestva na Krekovi cesti pa je privozii nasproti osebni avtomobil, ki ga je šofiral Anton Ravnikar iz Ljubljane. Poleg šoferja je sedel Alojz Gril, glavni zastopnik neke tvrdke iz Čakovca. Avto je vozil po sredini ceste. Ko se je hotel izogniti Zagarjevemu vozni, je šofer naglo zavrl. Na razmočeni cesti pa je avtomobil zaneslo na levo stran in je z vso silo treščil v oba konja. En konj ie dobil lahke poškodbe, drugemu pa je zflomilo prednje noge in ga je moral posestnik na mestu ubiti. Tudi avtomobil je bil nekoliko poškodovan, vendar pa je lahko nadaljeval svojo pot v Ljubi jiano.
*	Otrok je utonil. Družino stmgarja Satt-terja v Škof ji Loki je doletela v nedeljo huda nesreča. V Poljanšoici je utonil njen edinec Mffian, ki so ga nekaj uir pozneje potegnili iz vode.
*	Krogla iz samokres, v roko. Huda ne^co-da ee je pripetila v Ribnici pri Kočevju 17-letnemu trgovčevemu sinu Divjaku Jožefu. Mladenič je nekje iztaknij samokres in ga začel preveč radovedno ogledovati. Pri tem se mu je sprožil in mu pognal kroglo v levico.
ki mu jo je poškodovalo tako močno, da so ga morali prepeljati v ljubljansko bolnišnico.
*	Stekel pes obgrize! osem ljudi. Nedavno je posestnik Leopold štemberger v Bezeni pri Rušah opazil na svojem psu, da je bolan. Bil je razdiražljiv, ničesar ni žrl in pil. Vendar pa ta pojav ni zbujal pri lastniku nobene posebne pozornosti. Šele naslednje dni, ko je začel pes napadati, mu je postala ta bolezen sumljiva, pa je takrat žal bilo že prepozno. Pes je navalil najprej na gospodarja ter ga vgriznil v roko, potem pa je obgrizel še njegova sinova Ivana in Leopolda. Oba je vgriznil v roko, prav tako tudi domačega hlapca Miroslava Dernovška, nato pa je pobegnil. Na cesti je vgriznil Antona Pongrači-ča v desno roko in Ivana Feisterja v nogo. Zaletel se je tudi v dve beračici. ki sta prišli po cesti in je obe obgrizel. Šele sedaj se je ljudem posvetilo, da je pes stekel in eo uprizorili lov nanj. Ujel ga je lastnik Štpm-berger in ga priprl, potem pa je o dogodku obvestil občinsko upravo v Rušah. O ! tam so telefonirali v Maribor po okrajnega živi-nozdravnika in konjederca. Zivinozdlravnik je uigotovil, da je pes stekel in konjederec ga je ubil Na odredbo zdravnika dr. Zorca v Rušah so bili vsi obgrizeni prepeljani v mariborsko bolnišnico, le obeh baračic, ki sta neznano kam izginili, ni mogel nihče obvestiti v. nevarnosti in. jih napotiti k zdravljenju.
*	Žrtev neprevidnega ravnanja z električnim tokom. V vasi Šemniku so te dni napeljavah žice za električno razsvetljavo. Delali so vaščani sami, med njimi tudi 191etni posestnikov sin Ciril Hribar. Naenkrat pa je mladenič, ki je baš vlekel neko žico, pade1 in ohležal mrtev. Ubij ga je električni tok, ker je njegova žica prišla <v dotiko z žico, v kateri je bil tok. Malo prej je električni tok na podoben način vrgel na tla neko dekle, ven dar hujših posledic ni bilo. Pokojni mladenič je dokončal kmetijsko šolo in čakal namešče-nja. Iz,guba marljivega sina je hud udarec za Hribarjevo hišo, s katero sočustvuje vsa
vas.
* Napad na ravnatelja Jueobrune med vožnjo iz Ljubljane v Kranj. Nedavno popoldne se je ravnatelj Jugobrune iz Kranja g. Syno-vec Josip z avtom, ki ga je šofiral Anton Stiairc vračal iz Ljubljane v Kranj. Sedel je poleg šoferja. Na poti med Pirničami m Smlednikom pa je nenadno nekdo iz jarka
zdaj vse, vse med n ima končano, se je še prikradla vanjo zadna skušnjava in ji za-šepetala, naj zakliče: »Ivan, brez tebe ne morem živeti!«
Prijela se je z obema rokama za klop in stiskala usta, da ne bi zakričala. Strmela je v sončni sij, da so jo začele boleti oči. Potem je zbežala v hišo v svojo samotno sobo, se zaklenila vanjo in začela jokati. Šele zdaj je čutila Koliko samozatajevanja jo je stal prizor pred nekaj trenutki.
Zdeilo se ji je, da si Ivan z vražjo krutostjo izmišlja vedno nove muke zanjo. Kako si je upal snubiti jo na tak način. Ko se je spomnila njegovega obraza, ki je tako mirno čakal na njen odgovor in kazal pri tem poteze velikodušne požrtvovalnosti, je sečila pe sti od jeze in vzdihnila od botlečine. Zakaj je mi objel in namesto vseh besed pokril njena uda s pol:ubi kako- takrat, k"> i* vsaj za trenutek v resnici zahrepenel po njej?
Vce je zdfij minilo! Sreči svojega življenja je bila sama zadala smrten udarec.
Ivan je potem, ko je zapustil Vero", ves poparjen poiskal čoln in od p. hi 1 na morje. Nobenemu človeku ni mogel pogledati v oči, zlasti ne materi. V njem je valovaila čudna zmes občutkov, ko je sedel ob krmilu in se dal od lahkega vetra gnati ven na morje.
Rekel si je, da se sme zdaj čutiti svobodnega, saj je storil svojo dolžnost, ki ga je toiliko tednov priganjala k dejanju A vendar ga je peklo v prsih nekaj neprijetnega, neka jasna užaljenost. Zavrnila ga je! Mučno je to in sram ga ie! Tega ni bil pričakoval. Zardel se je sebi kot puhel domišljavec. Od ti--^a časa, ko sta skupno v viharju reši-—»iričane in jo je potem v večernem
mraku poijutoil, je bil tako na tihem prepričan, da mu je bila Vera naklonjena. Da hrepene vsa dekleta po možitvi, mu ni bilo znano samo iz zatrdil njegove matere in njegovih znancev, temveč je tudi že sam zbral mnogo takih izkušenj. Tako brez oklevanja je rekla »Ne!« Čudno dekle je Vera.
Tako ponosna je bila videti, da na njenem obrazu ni niti videl zaceljene rane. Jezea. jo je zapustil in vendar jo mora prav z>r di njenega ponosa in njene odločnosti spoštovati.
Sam pa sme zdaj sP©t nositi glavo poikon-cu, saj ni kriv, da je odklonila njegovo od-dolžitev. Človek ne more dati več kakor samega sebe. Ivan se je bi! tudi v resnici ze'o boril sam s seboj, da se je dokopal do takega sklepa. Misel na ženitev je dosle še zmerom zavračal. Poznal je samo bežno, veselo, ljubezen brez obveznosti. Zakon si je vedno predstavljal kot živ dolgčas, poln skrbi z otroki in poln domače tesno-srčnosti. Niegovi oženjem prijatelji so zmerom napravljali nanj vtisk, da jih nekaj boli. Po'eg tega se ie še njegova narava upirala vsakemu pritisku. Prvič v živi jen :u bi se bil moral! zdai vdati v Usodo in storiti nekaj, kar bi b lkniotrml v usodo in storiti nekaj, kar bi bilo proti njegovi svobodni volji.
Vendar sta sočutje do uboge Vere in težka vest zmagali v n;em. Zdaj pa. ko je po tolikih tednih pripravljanja za bodočega zagonskega moža, soet prost,, se mu t0 vidi že kar neverjetno! Spet bo lahko navezal vesela razmerja z dekleti, ki se že vse te tedne ni brigal zanje.
Vera je še ležala vsa razbolela na zofi v zaklenjeni sobi, ko je potrkala služkinja na
ob cesti ustrelil. Krogla je razbila šipo pred volanom in švignila mimo ravnateljeve glave. Drobci šipe so odleteli ravnatelju v obraz in ga poškodoval na sencu, šofer ni izgubil prisotnosti duha in je pognal avtomobil, v naslednjem trenutku pa so še trikrat ustrelili. Druga krogla je predrla sprednjo gumo, tretja in četrta krogla sta pa zadeli avtomobil že v zadnjem delu. Šofer je s prazno prednjo gumo ubežal napadalcem in srečno privozii do orožniške postaje v Smledniku, kjer so ranjenemu ravnatelju Synovcu nudili prvo pomoč. Orožniki so preiskali avtomobil iin ugotovili, da je eden izmed napadalcev streljal s samokresom, drugi pa najbrž z avstrijsko kairabinko. Vse kaže, da so napad izvršili trije zločinci. Dva sta streljala skrita v jarku ob cesti, tretji je pa nekaj korakov pred njima, prežal na avtomobil in najbrž tudi dal znamenje za streljanje. Smled-ndški orožniki so uvedli obširno preiskavo. Ker je g. ravnatelj v zadnjem času dobival razna grozilna pisma, 6odijo, da gre za maščevanje in ne za roparski napad.
*	Ogromen snežni plaz se je pred dnevi zvečer zrušil v Planici pod Jalovcem v dolino.
I Ves plaz je bil dolg dva kilometra in en kilometer širok.
*	Dva uboja pred sodiščem. Pred mariborskim okrožnim sodiščem sta se vršili te dni dve razpravi zaradi uboja. Prvi se je zagovarjal 231etni delavec Štefan Hozjan iz Trnja v Prekmuirju, obtožen, da je smrtno zabodel čevljarskega pomočnika Adama Cigana, o čemer smo nedavno pisali. Hozjan je bil obsojen na šest let robije in trajno izgubo častnih pravic. Druga se je zagovarjala 23<letna posest-nica Karolina Pocakova iz Lončarevcev. 30. septembra lani je zabodla svojega moža z nožem in je mož za posledicah rane umrl. Njen mož Bela Pocak je bil zelo nasilen. Usodnega dne je bil pijan ter je navalil na ženo. Dobil je pri tem smrtno rano. Žena se je zagovarjala, da je prišlo do žalostnega dogodka povsem po naključju. Imela je v naročju otroka^ z nožem pa je lupila hruško, ko je mož nenadno navalil nanjo ter se pri tem sam nasadil na ostrino. Sodišče jo je oprostilo vsake krivde.
*	Tatvine se množe. Pretekli teden so bile izvršene drzne tatvine v Spodnjem Brezovem pri V'šnji gori.. Skoro pri vsaki hiši je kaj zmanjkalo. Kaže, da je moralo biti več
njena vrata in prinesla šopek gledališkega ravnatelja Gorjupa hkratu z njegovo prošnjo, da jo sme jutri obiskati. Rad bi govoril o nečem važnem z gospodično
Ta pozdrav v tej uri se je zazdel Veri kot opomin usode. Čas je, da zamori vse misli na nesrečno ljubezen
Kaj bi ji gospod Gorjup neki rad povedal? Morda oceno o očetovi drami? Navdalo jo je upanie — za očeta. Kot majhen solnčni žarek ki predere črne oblake, se ji je zazdela ta vedra misel sredi vse te žalostne zapuščenosti
Goriup je naslednjega dne. ko je korakal z Vero sam po vrtu. izjavljal, da je očetova drama prav dobro delo. Prosil je Vero, naj mu izroči še več očetovih del, cfa jih bo čital Oče Podgoršek je v svoji za-grenjenosti svoje rokopise sicer plaho skrival, vendar jih ie Vera lahko dobila v roke.
Ravnatelj je Veri tudi namisaval, da bo izposloval uprizoritev ene ali druge izmed očetovih dram.
Med tem ko ii je dajal vesele upe. jo je neprestano gledal Vse njegovo obnašanje je izdajalo nenavadno zanimanje zanjo. Ko sta se bila prvič srečala, se ji je bil kazal bolj kot nekak očetovski prijatelj, zdaj pa ji ie dvoril kot vroč častilec
Čeprav si Vera ni domišljala, da ima posebno moč nad moškimi je vendar že pri i prvem obisku ravnatelja Gorjupa čutila, da ' se ii bliža čas važne odločitve. Pred nekaj tedni bi se bila takeSa spoznanja še ustrašila. Vse njeno bitje bi se bilo uprlo častil-stvu starega moža. ki je zahrepenel po njej. Po mučnem razgovoru z Ivanom pa je prišla nanjo velika utrujenost. Zazdelo se ji
žavi ogromno škodo. Beograjsko okrožno sodišče je ne glede na preiskavo carinskih ob-lastev uvedlo kazensko postopanje proti glavnim tihotapcem. Apelacijsko sodišče je odobrilo, da se izvede to postopanje prati dr. Aleksandru Bodiju, njegovi ženi Lidiji in svaku Ivanu Nečajevu, ruskemu beguncu in trgovcu s preprogami. Nečajev je zaprt in ko se je pritožil proti preiskovalnemu zaporu, je biLa od višjega sodišča njegova pritožba zavrnjena. V tihotapsko zadevo je bilo zapletenih kakor znano še več oseb.
*	Vlom v Štepanji vasi. V eni zadnjih noči so neznanci obiskali mehanično delavnico Franca Svetka v Štepanji vasi in mu odnesli večjo množino usnjenih sedežev, novih pla-ečev, zračnih cevi in drugih kolesarskih potrebščin, povrhu pa še moško nikeljnasto za-pestno uro, dva zlata prstana, zlato verižico, zlat obesek z dvema fotografijama, pol ducata usnjenih rjavih torbic in še nekaj predmetov.
*	30 vlomov in en požig imajo na vesti. Od
Sv. Marjete niže Ptuja nam pišejo: Nedavno je bila aretirana nevarna vlomilska tolpa, ki je bila strah in trepet prebivalstva občin Sv. Marjete niže Ptuja in Osluševcev. Tatinska družba je pri/mala skupno 30 vlomov in drugih tatvin in en požig. Oškodovanih je 27 posestnikov. Med drugimi tatvinami so priznali tudi tatvine svinj in koles in požig vinske kleti, ki so jo zažgali zaradi tega, ker niso mogli vanjo vlomiti. Vseh, aretiranih zlikov-eev je pet, med njimi dva posestnika in trri-je kmečki sinovi iz Zamušanov. Vse priznanje našim vrlim orožnikom iz Gorišnice, podna-redniku Radošu Leonardu in kaplarju Dolencu Jožefu, ki sta bila skupaj sedem dni neumorno na delu, da sta do kraja razkrinkala nevarno družbo.
*	Nevaren vlomilec pod ključem. Pred tedni je bilo v Selcih vlomljeno na več krauh. Najprej pri šolskem upravitelju Jožetu Zupančiču, ki mu je odnesel tat za 246 Din drobiža iz pisarne, potem pa še v dru?e zasebne hiše in v cerkev, kjer je zmanjkala vrsta električnih žarnic. Orožniki iz Železnikov dolgo niso mogti prilti tatu na sled. Toda i "dal se je sam. Ukradeno blago je namreč Prodajal okrog in tako so postali nanj pozorni tudi čuvarji postave, ki so ga aretirali. Je to stari grešnik, brezposelni ključavničar Ignacij Aljančič.
*	Velik vlom v Žičah. V trgovino Ribiča Alojza v Žičah so ponoči vdrii neznanci. V trgovini so segli po manufaktuirnem blagu, in sicer predvsem ženskem. Razen blaga so vzeli tudi narejene reči in sicer hlače, srajce, pletenine in slično. Gotovo so odnesli btego v nahrbtnikih, ki so jih očitno imeli s seboj premalo, zato so vzeli v trgovini še štiri V celoti je Ribič oškodovan za več kakor 40 000 Din. Kdo so vlomilci, se ne ve. Sklepa se da so bile iste osebe, ki so.vlomile v Koniicah. v Hazenbihlov hram in izroča!" e kuhinjo in spalnico. Na poti iz Konjic v Žice so ti vlomilci poskušali vlomiti v Konjiški vasi v trgovino Franca Razborška, kjer pa jim ni uspelo. Neki posestnik je videl v Žičah osem ljudi, ki so nosili vetlike zavoje. Zato sodijo, da so bili vlomilci ti neznanci.
*	Namesto smrti na vešalih dosmrtna r<>-bija. Apelacijsko sodišče v Zagrebu je na pritožbo Brana Govediča proti previsoki kazini izpremenilo smrtno obsodbo mariborskega okrožnega sodišča na dosmrtno robijo.
Listnica
Šranganje. V zadnjem času smo prejeli več zgodb o ponesrečenem šranganju. Napisane so žaljivo in ker so tiskovni paragrafi tudi za take primere neusmiljeni, tistih zgodb ne moremo objaviti. Sicer pa za današnje hude čase, ko na vseh oglih in koncih primanjkuje denarja, ni nič čudno, če se ženin in nevesta skrijeta, da ni treba plačati odkupnine.
Bohinjska Češnjica. Vaša terjatev ni propadla, ker je prevzela posle nova družba z istim imenom. Obrnite se na njeno podružnico v Ljubljani!
»nirr nranim'""----	— —■—
Popotnikova torba
Z obljubo, da bo tudi v bodoče imel pred očmi samo gasilsko misel, ki je dovedla gasilstvo v ljutomerskem srezu na tako visoko stopnjo, je starešina Kuharic zaključ"! zbor.
Cigani so ©plenili trgovino
K r i ž e v c i pri Ljutomeru, marca
Nedavno ponoči okoli 2. ure je bil izvršen vlom v trgovino g. Sadla Antona v Kri-ževcih. V zgradbo so vdrli tatovi skozi okno v skladišču in odtam prišli v trgovino, kjer so si naložili mnogo manufakturnega blaga, svilenih robcev, jopičev in tudi oranž, katerih lupine so nuščali na poti, koder so nosili ukradeno blago. Vlom je bii opažen zjutraj navsezgodaj in so domačini z orožniki in gasilskim avtom začeli slediti tatovom. Zasledovanje je bilo tem lažje, ker je ponoči deževalo in so se po poti poznale stopinje. Poleg sledi pa so bile še oranžne lupine.
Zasledovalci so krenili z avtom skozi Lu-kavce in prišli do Žerovincev, kjer je zmanjkalo sledi. Napotili so se z gozd, kjer so našli dva svilena robca in spet oranžne lupine. Ko so v gozdu iskali še dalje, so prišli do kupa vejevja, pod katerim jc bilo vse ukradeno blago. Manjkalo je le nekaj robcev in jopičev. Tako je bil do opoldneva že ves plen spet v trgovini g. Sadla. Blago je bilo precej zmečkano in blatno, zaradi česar trpi trgovec nekaj škode.
Vlom so najbrž izvršili cigani, ki so jih ljudje zjutraj videli v žervinskem gozdu. Za njimi se vrše poizvedovanja. To je zdaj že drugi primer vloma v trgovino. Nedavno je bil podoben vlom izvršen v trgovino g. Lovrenčiča, ki pa ni dobil svojega blaga vrnjenega in ga menda tudi ne bo.
Gasilska župa v Ljutomeru je zborovala
Ljutomer, marca
Te dni je imela gasilska župa v Ljutomeru občni zbor pri »Triglavu«. Zanimanje gasilcev je bilo zelo veliko in udeležba zaradi tega polnoštevilna. Zborovanje je vodil zaslužni gasilski delavec, ljiutomerski mestni župan g. Lovro Kuharic. Navzočni pa so bili tudi srečki načelnik dr. Fa.rčnik, odposlanec gasilske zajednice v Ljubljani g. Snoj in zastopnik ljutomerske občine podžupan g. Vi-lar. ki je pozdravil gasilce v imenu domače občine.
Predsednik je v svojem poročilu orisal veliki razvoj gasilstva v ljutomerskem srezu. Po svojem delu in svoji ureditvi spada ljutomerska župa med prve V d-žavi. Tajnik g. Kikec je podal podrobno poročilo o res obsežnem delu župne uprave. Zupa je prejela okrog 2000 dopisov in jih prav toliko odposlala. Priredila je šest župnih vaj. G. Hrastelj je poročal o prosvetnem delu, ki je biilo tudi zelo živahno. V župi je bilo pet večjih prireditev, dve igri, 15 tombol, 15 gasilskih zborov, sedem izletov. Iz Ivanjšičevesra tehničnega poročila izhaja, da ima župa 56 čet, 1397 izvršilijočih članov, sedem čTanic, 58 naraščaj-nikciv, 44 častnih članov. 530 podiornih članov in 104 dobrotnike Izvršujoči člani so po poklicu: 1077 kmetov, 195 obrtnikov, 123 delavcev 18 državnih uradnikov in drugi. Blagajniško poročilo izkazuje 18.500 dinarjev do hodkov.
Živahno so potekle volitve. Postavljeni sta bili dve listi, lista starega odbora z dosedanjim starešino g. Kuharičem na čeki in druga lista, ki je bila sestavljena nekaj dni poprej na zaupnem sestanku v Križevcih z nosilcem g. Hriastljem. Po precejšnjem prerekanju je obveljalo, da se bodo volitve izvedle taino po listkih. Kuharičeva lista starega odbora je dobila 63 glasov. Hrasti jeva lista pa 54. Večina je izid volitev .sprejela z navdušenim ploskanjem. Za deleča v zajednl-co sta bila določena g. Kuiharič in g. Ivanjšič.
Pismo iz Novega kota
Novi kot, marca Že dolgo se nismo oglasili v priljubljeni nam »Domovini«. Nismo imeli posebnih dogodkov, zdaj pa se jih je le nekaj nabraio. Zdaj pa zdaj smo čitali po časopisih o narodnostnih razmerah v našem ki a ju in reči moramo, da so imeli dotični dopisniki čisto prav Še premalo so povedali.
Zdaj smo tik pred združitvijo obeh naših, občin: Drage in Trave. Dolgo se je ta zadeva vlekla, naposled pa bo le postala resnica. Z združitvijo se bo mnogo pridobilo, kajti dve tako majhni občini, ki imata obe skupaj nekaj čez 1200 prebivalcev, še vedno ne ustrezata najmanjšemu številu prebivalstva za eno občino. Sedež nove občine bo v Dtragi, kjer so že župnija, pošta, orožništvo, posojilnica in drugo. Je tudi velika večina prebivalstva za Drago, le nekaj Travljancev še nasprotuje. Združitev pomeni važen korak naprej k izboljšanju na Jih krajevnih razmer. V vseh ozirih bo boljše, tako v gospodarskih kakor tudi v politično upravnih, ker obe občini že tako sestavljata prirodno celoto.
Letos opažamo tudi majhno pojemanje brezposelnosti. Moramo pa takoj povedati, da prihaja zmanjšanje brezposelnosti od tega, ker je veliko število naših gozdnih delavcev odšlo v Francijo na delo v tamošnje gozdove. Pri tem moramo naglasiti, da gredo francoske lesne tvrcEke našim ljudem zelo na rok Zlasti velja to za tvrdki Charbonnier v P -j rizu in Arnouid Freres v P 'tiru S L Rein vj ! kjer je večina naših ljudi zaposlenih in naše delavce zelo cenita. Obe omenjeni tv ki sta med največjimi lesnimi podjet" Franciji. Naši ljudje se tam počutijo kak doma in so razmer no dobro plačani. Kdo dober in pameten delavec pošilja lepe zrieaT * svojcem v domovino, kar edino pomaga do izboljšanja razmer v našem ubožnem kraju. Če bi pa še tega ne bilo, ne vemo, kako bi živeli, ker naš les še zmerom nima prave cene. Gozd je edini vir naših dohodkov. Če pa les ne gre v denar, smo siromaki
Pred kratkim smo dobili v našem srezu novega sreskega načelnika v osebi g. Dražila, ki je ob nastopu pokazal, da bo dedoval za blagor naroda. 1 V delavski naselbini Glažuti se je naselila enorazredna šola kar pomeni lep napredek, zlasti če se uvažuje. da prebivamo na ozemlju, ki je v narodnostnem oziru ogroženo. L"e dobra narodna šoTa z vestnimi in zavednimi jugoslovenskimi učitelji bo pripomogla, da naš slovenski živel j ne bo zatajeval svoje matere. Cerkev, šo"a in dom vzajemno z raznimi narodnimi organizacijami lahko napravijo, kar se je v teku mnogih let zamudilo, od-nosno prezrlo. Uoamo, da nam bo bl;žna bodočnost bolj naklonjena!	K.
Iz Prebmiiflo
Delavčeva smrt pod padajočim drevesom.
Pri Murski Soboti je bilo zaposlenih pri podiranju dreves mnogo delavcev, med njimi tudi Franc Gomboši in Štefan Kiizmič, oba iz Murske Sobote. Skupina v kateri je delal Franc Gomboši je te dni podžagafra debel '-»rast in bi se morali delavci po navodilih odstraniti. Gomboši je sicer stekel stran, toda v naslednjem trenutku se je že podrt hrast in je vejevje treščilo na Gombošija, da je obležal z razbito lobanjo. Nesrečnega Gombošija so takoj odpremili v bolnišnico, kjer je nekaj ur,za tem umrl. Na podoben način ja malo prej postail žrtev nesreče delavec Štefan Kiizmič. Tudi njemu je pad"o vejevje preko glave, da je obležal nezavesten. N:
pa dobil tako hudih poškodb kakor Gomboši. Spravili so ga v bolnišnico.
Kuharica se je obesila. V Murski Soboti se je v obupu zaradi dolge bolezni obesila kuharica Frančiška Kavčičeva. Ko so jo ljudje našli, je bila vsaka pomoč brezuspešna.
Drzen vlom v župnišče. Neznani zlikovci so vdrli v pisarno g. župnika v Dobrovniku v Prekmurju ter mu odnesli zlato uro, srebrno dozo in večjo vsoto cerkvenega denarja.
tloši no tulem
Iz kolonij naših rojakov v Ameriki
C1 e v e 1 a n d, februarja.
V	fueblu so se poročili Ivan Janko in Marija Pritekljeva in Ivan Cernac in Frančiška Germova.
V	Ambridgeu je umrla Margareta Koše-lova, rojena Znidaršičeva iz Novega mesta. Dosegla je starost 45 let.
V	nekem zdravilišču pri Johnstownu je umrl Franc Hiti, star 39 let, doma iz Cerknice. V Ameriko se je izselil takoj po vojni. Med vojno si je nakopal bolezen, ki ji je zdaj podlegel.
Slovenko Ano Lenčkovo so neznani roparji napadli, ko je šla iz službe domov. Napadalci so jo oropali in pretepli. Lenčko-va je imela še toliko moči, da se je splazila do bližne gostilne kjer se je onesvestila. Morali so jo odpeljati v bolnišnico.
Ivana Trepalo je v Clevelandu povozil vlak. Trepala, ki je bil doma iz Rovt nad Logatcem, je v bolnišnici podlegel poškodbam. V Ameriki je živel od leta 1913.
V	Milvvaukeu je umrla 81 let stara Fani Grzinova, doma iz Metlike. V Ameriki je živela 35 let, in sicer v Minnesoti. Pred meseci se je preselila k svoji hčeri v Milwau-ke. Bila je trikrat vdova in zapušča dve hčeri in sina
V	Villardu je umrla Mary Petkovškova, doma iz. Ajdovca na Dolenjskem. V Ameriki je bila 38 let.
Tz Shirkevilla poročajo o nesrečni usodi Frančiške Mahničeve, ki se jc pravkar vrnila iz bolnišnice, v kateri je morala prestati tri hude operacije. Prvič so ji zdravniki po pomoti prerezali mehur in ji nato z dvema operacijama popravili zmoto.
V	Newyorku je umrla Fany.Habian, rojena Ovcova, stara 45 let doma iz Domžal.
V	Chicagu je umrla Josipina Slanškova rojena Kostelčeva, stara 30 let. Pred štirimi leti je umrl v Chicagu tudi njen mož.
V	Scheboganu se je smrtno ponesrečil Ivan Gašper. Padel je po stopnicah in si
rebil lobanjo. Pokojnik je bil samec, star
5 let. V Ameriko je prišel pred 30 leti.
V	rudniku Binoham Canyonu se je hudo ponesrečil rudar Tone Kamnikar.
V	Clevelandu sta umrla 67 let stari Martin Podgorelec iz Huma pri Ormožu in Franc Kodek, star 60 let, doma iz Pečice pri Ško-cijanu. Oba sta bila že nad 30 let v Ameriki.
Poizvedba. Kdor bi velel za naslov nekje v Ameriki živečega Matevža Krettja, naj ga sporoči ge. Marjeti Krebljevi, Orni potok pri Kočevju
Iz Gladbecka (Nemčija) nam pišejo; Rojakom, ki se želijo ženiti in si morajo nabaviti listine za poroko, prav tako onim rojakom, ki morajo pri nemških uradih dokazati, da so arijskega rodu, prevaja listine, jugoslo-vamske in češkoslovaške v nemško besedo. Mlakar Franc, tolmač, Gladbeck, Horster-stmsse 73-1. rechts. Za odgovor je treba priložiti znamko.
Iz Hamborna-Neumiihla (Nemčija) nam pišejo: Dne 1. januarja L 1935. smo ustanovili Slovensko pevsko društvo »Zvon«, ki je tedaj štelo 20 članov, a danes jih šteje že
83. Letos 11. februarja smo imeli obdarovanje 75 otrok. Prireditev je posetil tudi izseljenski komisar g. Hinko Samec iz Diissel-dorfa. Hvala za možnost lepega obdarovanja gre zveznemu predsedniku g. Pavlu Bolhi in pa našemu rojaku g. Mariču, tvorničar-ju čokolade v Solingenu v Nemčiji Dne 24. januarja pa smo imeli občno zborovanje. Novi odbor •sestavljajo: prvi predsednik Jakob Sivšek (Žice pri Konjicah), drugi predsednik Mihael Lampič (LJubljana), namestnik prvega predseduika Ivan Ulaga (Zagorje), prvi tajnik Mihael Kosmač (Trbovlje), drugi tajnik Valentin Stergan (Trbovlje), prvi blagajnik Albert Sivšek (Žičc pri Konjicah), drugi blagajnik Jože Praznik (Trbovlje), prisednika Franc Kozole (Zagorje) in Štefan Haus (Kočevje), pregledo-valca blagajne Vencel Križ (Celje) in Her-mann Sanders (Hamborn). Pevske vaje imamo vsako nedeljo dopoldne ob 10. Naš pe-vovodja je Karel Schiissler.
BANKA BABUCH
11, Rue Auber, Pariš (9°) odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem denarnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji Franciji, Holandiji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxel-les; Francija: št 1117-94. Pariš; Holandija štev. 1458-66. Ncd. Dienst; Luksemburg: št. 5967. Lu-xembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice.	56
V Zedinjenih državah imajo zanimivega človeka, ki ga imenujejo drugega Noeta. Zakaj? Možak živi nekje ob obali Tihega morja. Znan je daleč na okoli po svoji boječno&ti, na drugi strani pa tudi po tem, ker se neprestano peča z vražarstvom in prerokovanjem iz stanja zvezd. Pa zaradi vsega tega gotovo ne bi bil dobil gornjega imena, če ne bi bil iz stanja zvezd dognal — da bo še letos na svetu drugi vesoljni potop, prav takšen ka kor je bil v onem času, ko je živel svetopisemski Noe. Zato .je dobil to ime.
Pa ni samo za trdno prepričan, da se bo-
X Hripa uničuje pse. V severnih in južnih pokrajinah Francije se je hripa močno razširila. K sreči pa pri ljudeh ni resnih posledic pač pa hudo prijema pse in mačke. Pes. ki ga je prijela hripa, izgubi fek za jed in žalosten polega okoli voglov, fcivinozdravniki so dajali psom injekcije, ki pa ne pomagajo mnogo. Skoro vsak pes pogine že nekaj dni potem, ko ga je bolezen prijela. Mačke so proti hripi odpornejše.
X Komsomolsk muiucijsko mesto sredi si-htr.skih gozdov. Po londonskih vesteh ima Rusija pod orožjem nekaj več kakor en milijon vojakov, med tem ko je znašala vojska Rusije leta 1936 komaj dobrega pol miijo-na mož. Za rusko vrhovno poveljstvo je nastalo zdiaj vprašanje, kako spraviti te nove stotisoče pod sireho in kje je treba zgraditi zanje nove vojašnice. Rusko ministrstvo za vojsko se je odločilo, da pošlje večji del svojih novih vojakov v Sibirijo, kjer imajo namen zgraditi središče vse ruske vojaške obrambe. V ta namen bodo v kratkem dogradili še tretjo sibirsko progo, ki bo, služila edino v vojaške namene, predvsem za prevažanje streliva in orožja. Strelivo pa bodo proizvajali v posebnem, v ta namen zgrajenem mestu, ki je skrito sredi sibirskih gozdov in je kakšnih 5000 km oddaljeno od meje. Nobeno letalo ne bi moglo doseči tega »municijskega mesta«, še manj pa seveda bombardirati. Mu-nicljsko mesto šteje že zdaj 60.000 prebival-
Ženski vestnlk
Za kuhinjo
Plažen krompir. Droben krompir skuhaj v oblicah. Kuhanega odcedi in ga postavi na hladno, da se čisto shladi Nato ga olupi ia zreži na tenke plošče. V kozi razbeli mašit, stresi noter zreaani krompir in osoli. Tako naj se praži nekaj časa, da se zapeče, nato ga premešaj in z žlico malo razdrobi ter potlači, da se ves krompir lepo zapeče. Tako pripravljeni krompir porabi minogo mamj masti, kakor pa, če deneš vroč krompir pražiti in je tudi bolj okusen, ker ostane v koščkih.
Krompir v salati. Ce pripraviš krompir v saiati, moraš vzeti prav droben krompir, ker je ta bolj okusen in se ne razfcuha. Kuhani krompir deni na stran, da se čisto shladi, nato ga olupi in zreži na tenke plošče. Osoli, malo popopnaj, nalij olja in kisa, dodaj še narezane čebule in vse skupaj zmešaj. Če pripraviš hladen krompir v salati, porabiš mnogo manj olja. Tak krompir ie tudi okusnejši.
Praktični nasveti
Zamazane šipe, ogledala in sploh steklene predmete, ki so polni madežev, odrgni najprej s čebulo (čebulo prereži) in šele nato umij z vodo, kateri dodaj nekaj žlic gorilnega špirita.
do njegova napovedovanja uresničila, temveč se je tudi že odločil za to, da primemo poskrbi zase za tisti usodni čas. ko bodo začele vode naraščati. Kakor nekoč Noe, je tudi on sklenil zgraditi ladjo, da se z njo reši on, in to, kar mu je najdražje.
Ameriški listi pišejo, da je ta njegova ladja prav posebne vrste, ne povedo pa, kakšna je. Tudi ni znano, kaj je ta drugi Noe videl v zvezdah takšnega, da bi z vso gotovostjo lahko sklepal na ponovni vesoljni potop. Najbrž je možak eden izmed tistih, ki bi rad s tem svojim prerokovanjem postaj slaven.
cev, izmed katerih ni nobeden starejši od 25 let. Do zdaj je zgrajenih 12 velikanskih tvor-nic, ki delajo noč in dan. Municijsbo mesto so imenovali Komsomolk in je v stanu, da izdela trikrat toliko streliva kakor ga je za ruisko. armado potrebno. S temi tvornicami je obramba Sibirije zdaj tako organizirana, da se lahko sibirska armada vzdržuje brez kakršnekoli pomoči od evropske Rusije.
X Rute namesto klobukov. Iz Londona poročajo, da so na zadnji konjski dirki; ki je odločilna tudi za žensko modo, dame iz najboljših angleških hiš prišle gledat dirke z rutami na glavah. Sloveča londonska modna dama Iris Mourrtbattenova in druge niso imele na glavi klobukov, ampak pisane rofrce ka kor pri nas kmečka dekleta.
X čemu so podobne ženske. Neki angleški list pri občuje deset odgovorov na vprašanje, čemu so podobne ženske. Odgovori se glase! 1. Knjigi, ki si prizadeva biti zanimiva. 2. Avtomobilu, ki porabi mnogo pogonskih sredstev. 3. Vlaku, ki skoči včasih s tira. _ 4. Programu politične stranke, ki se izpreminja, ne da bi se tega zavedala. 5 Dragim kamnom, ki pa jih je treba cesto čistiti. 6. Postelji na vzmeti, ki se vrača vedno v prvotno lego. 7. Pipi, ki jo je treba zdaj pa zdaj pregledati. 8. Ognju, ki se da prižgati in ugasiti. 9. Naslanjaču, kamor cesto sedemo. 10. Kurjemu očesu, ki povzroča bolečine katerim, pa se privadimo.
Nov vesoljni potop nam
prerokujejo za letos
Avgust tova	^
KMiSCCO
»Ali je mogoče?«, je radovedno vprašala Helena
»Mislil sem, da bo ostala stara devica, odkar jo je tvoj nečak Gjuro pustil na cedilu, toda zdaj je ban ulovil nekega Madžara, poveljnika podunavskih konjenikov. Zaroko so že slavili, v jeseni pa bo poroka. Batorjevi so mi to pisali«.
»Ali ne pišejo nič o naših pravdah, o preiskavi zaradi veleizdaje, ki teče zoper Ambroža in Uršulo?«
»Pišejo, da pravde spijo«, se je nasmehnil Tahi »Kako bi tudi ne. Ambrož seveda žene Svojo pravdo proti meni, toda kralj ima zdaj veliko pravdo s Turkom, prosjači v Augsbur-gu pri nemški gospodi za denar in nima časa za sodbe, iz te preiskave menda ne bo nič Za veleizdajo se pa dalje ne brigam, samo da je zemlja v mojih rokah Starega lopova Ambroža sem tako nabrisal, da se me bo spominjal vse žive dni«.
xra
Jesen se je naselila v deželo. Nebo je bilo pokrito z bledimi, sivimi oblaki, iz katerih je naredko rosiil jesenski dež, med žoltim in rdečim listjem gozdov pa se je tiho vlekla megla, v katero so bili zaviti tudi vrhovi gorovja. V tem mračnem času se je leno poani-kala četica konjenikov proti Susjedu, daleč pred njo pa sta jahala gospod Tahi in Gašpar Alapič. Oba sta bila ogrnjena v temne plašče, oba sta molče gledala v svet izpod mokrega, na čelo potisnjenega pokrivala. Tahi je vo sicer dovolj besno lice, je kazalo nekak gluhi mir, nekako neveselje, lioe grbavega Gašparja pa je bilo celo nenavadno hledo. Na stolpu se je oglasila trobenta, grajska vrata so se široke odprla in molče je jahala ne-vesela četa v grad. Jata lovskih psov je začela skakati okoli gospodarja, hlapci so snemali ponižno kape, nazadnje pa je prihitela na dvorišče črno oblečena gospa Helena in z njo sinova Gabrijel in Štefan in hčeri Klara Gruberjeva iz Samobora in Margareta Or-šičeva iz Slaveliča. Gospa Helena je bila strašno bleda in prepadla, njeni lasje so nekoliko osiveli, v črnih očeh so ji žareli žalost, strah in nemir. Tahi je mahnil ženi in otrokom, razjahal konja in se mOlče poljubil s svojci Za njim se je Gašpar poklonil gospe. Nekaka plahost je stiskala vse za srce in za-/Skupaj prišli v grajsko dvorano, kjer so sino-to ni nihče zinil niti besedice, dokler niso vsi vi in hčere hoteli snemati z očeta in gosta orožje in premočeno obleko.
»Hvala Bogu, da sem spet doma!« je rekel Tahi in prijel ženo za obe roki. »Dolgo me ni bilo in mislil sem, da se ne bomo nikdar več videli, ker nas je zla usoda nemilo oplazila. Al si dobila moje pismo iz Kaniže?«
»Sem«, je odvrnila Helena in solze so ji privrele v oči.
»No, potem sem ti vse napisal o krvavem dnevu ssdmega septembra, o sige t siri nesreči in junaški smrti tvojega brata Nikole. Ni mi bil prijatelj v zadnjih letih, tebi in meni je storil celo nekatero krivico. Toda to so druge reči. Junaško se je branil, junaško je padel in hvale je vreden. Oni pa, ki so ga po svoji neumnosti pustili na cedilu, ker me niso hoteli poslušati, naj — toda o tem ne morem več govoriti, glaiva mi gori. Če hočete več izvedeti, vam bo povedal tale spoštovani gost, ki je vse videl z lastnimi Očmi in komaj odnesel celo kožo, ker je bil že v turških krempljih.«
»Res, bil sem«, je nekoliko čemerno odvrnil Alapič, »plemenita gospa, vse vam bom natanko razložil, kakor hitro si nekoliko Uravnam zrahljana rebra. Nehote sem namreč prišel na hrano in stanovanje k tem prekletim pesjanom, ki so me le zato izpustili, ker sem se preoblekel v preprostega vojšča-ka. Ce bi vedeli, da sem jim prav jaz pod šlklošem tako neusmiljeno razbijali buče, bi ne nosil več tele glave na plečih. Vse vam
23
PONT
bom razložil, zdaj pa pri Bogu res ne morem. Jezen sem, da bi se razletel, ker smo tako neumno izgubili Siget in vašega brata, ko se je kraljeva vojska motala tam nekje ob Rabi. Toda zdaj je zaman vsako žalovanje. Bog je tako hotel. Upajmo na boljše čase!«
Gospa Helena je vse te besede poslušala mirno, toda go$te solze so ji vrele iz oči in ob zadnjih Alapičevih besedah, si je z rokami zakrila obraz in zastokala:
»Moj brat je bil, brat! Govorite in naštevajte, kar hočete. Zrinjski je bil večji, slavnejši. kakor v$i drugi. Tako strašne smrti ni zaslužil. Da naj čakamo lepših časov? Bratu so ti divjaki odsekali glavo, ker je bil junak, sina Mihaela so mi Turki ujeli v Krajini in Bog vedi, kaj je z njim. Franjo! Fra-njo! Ali si pomislil na svojega sina, na svojo kri? Glej, izgubila sem brata, glej, da ne izgubim še sina!«
»Zaradi sina bodi mirna!« reče Tahi mirno. »Vem, kje je — v Banja Luki. V svoji ječi v Kaniži imam dve paši in z njima bom zamenjal sina. Tiho se pripravi, da boš v nekaj dneh odpotovala. Pisal sem vdovi Nikole Evi in tudi njenim sinovom, šla bo v Cakovec, kamor bo v kratkem času prišla glava tvojega brata. Turki so jo vrnili generalu Salmu. V arabski cerkvi so jo blagoslovili in mi jo bomo shranili v naši družinski giobnici pri Sv. Heleni«.
Alapič se je poklonil in šel v svojo sobo. Tudi Tahi je kmalu šel, da bi se odpočil od napornih poti, Se bolj pa od onih krvavih dni, ki so se končali s padcem Sigeta in s smrtjo junaka Nikole. Hude sanje in težko spanje je imel. Tahi je upal, da bo sladko spal, toda ves napor in prestane muke zad-nih dni v njem niso pregnale krvavih spominov. Sanjal je In videl v sanjah strašno prikazen: Arlandovo Doro, kako vodi za roko bledega mrtveca, ki mu iz srca teče rdeča kri in ki buli z razprtimi očmi v Tahija.
Tiho so minevali dnevi na Susjedu. Gospa Helena se je jokaje pripravljala na pot in Tahi je ni hotel motiti. Z Gašparjem je sedel pri vrču močnega vina in skušal odgnati vse nemile skrbi preteklosti, vse črne slutnje bodočnosti. Nekega dne je rekel:
»Gospod Gašpar, verjemi, da sem solz sit. Samo da še opravimo ceremonije z glavo Nikole, potem pa bo treba misliti, kaj bo pri nas doma Sreča mi dobro kaže. Ko sem bil v kraljevem taboru, sem s pomočjo Ba-torja in dragih prijateljev od kralja Maksa i zp o slo val pismo, s katerim je odvzeta advokatu Ambrožu javna kljuka, na katero bi se mogel pred sodiščem ujeti. In da govorim resnico, smrt Nikole mi je dobro prišla. Moj sovražnik je bili in vsi moji sovražniki so se držali njega: bil je slaven in bogat, imel je prijatelje tudi na dvoru in bi bil lahko banu Petru zmešal štrene. Nikola je padel, ban ima proste roke, jaz imam zapisano pravico. Naša stranka je močnejša kakor kdaj prej, moja rodbina uglednejša zato, ker je moja žena sestra sigetskega junaka, ki ga ves svet slavi, a sinovi Nikole so še otroci. Zato gospod Alapič, željno pričakujem bana Petra, kdaj se vrne«.
»Ne vedel bi prav povedati«, odvrne Gašpar. »Ko je kralj sklenil, naj se vojska razpusti, in ni bilo nobene večje nevarnosti več, je ban oddal poveljništvo knezu Franju Slun skemu in pohitel z mojo sestro in hčerko Anko na Ogrsko slavit poroko. Vem, da bo poteklo mesec dni, preden se bodo vrnili. Vsekakor mi bodo pismeno naznanili prihod v Zagreb in tako lahko svojega svaka počakamo tam, kjer je res čas m prilika, da uredimo deželo po naši volji in želji.«
Deset dni po tem govoru je gospodar Su-sjeda krenil v čakovec, Alapič pa se je nastanil v kamrici zagrebške brhke krčmarice, da bi si tam ozdravil rane, ki jih je prine$Aiz turške sužnosti.
Gospod Gašpar je slabo štel dneve in ni opazil, da jih je minilo že štirideset in da sa je listje z drevja osulo. Kako bi tudi bilo drugače, ko ima ljubezen zavezane oči. Nekega opoldneva mu je banov brzi sel prinesel pismo, v katerem mu sestra sporoča, da se ban vrača s hčerkine svatbe in da bo čez štiri dni prišel v Zagreb. Gospod Gašpar je na ovitku pisma načečkal: »Na znanje plemenitemu gospodu Ferku Tahiju« in poslal s'la dalje na Susjed. Za nekaj dni je prišel Tahi z gospo Heleno v Zagreb in se je nastanil v banovi hiši. Pretekel pa je še cel teden, toda o banu ni bilo ne duha ne sluha. Tahi je bil nekoliko v skrbeh, Gašpar pa ga je tolažil:
»Ne belite si glave, plemeniti gospod, ob potu v Zagreb je toliko plemenitaških postaj : i tako se moj gospod svak pač še mudi med potjo na obiskih. Saj veste, kako taka reč pride«.
Tahi se je na te besede nekoliko pomiril in je drugi dan z ženo šel v vinograd gospoda Stipe Svesvetiskega, kjer je odlična družba veseljačila do pozne noči. Tudi Gašparja so povabili na to veselico, pa se je izgovoril, da ni za družbo, ker ga silno glava boli. in je ta glavobol zdravil v prijazni kamrici krčmaricc Jage. Zunaj se je že bilo zmračilo, toda Gašpar ni vprašal, ali je dan ali noč, temveč je bolj gledal na žar starega vina in ženskih oči. Pravkar je svoji Jagi pričel pripovedovati, kako so ga Turki začeli vlačiti po suženjstvu, ko je nenadno vtaknil v okno glavo banov vratar in zaklical:
»Za božjo voljo, pridite takoj domov, plemenit* gospod !>:
Ko je Gašpar zagledal bledo lice vratarje-vo, se je zdrznil, prevrnil vrč na mizi in brej nadaljnjih vprašanj skočil proti banovemu stanovanju. Hišna vrata so bila na stežaj odprta. Na dvorišču sta stala dva voza, toda nikjer ni bilo žive duše. Gašpar je pohitel po stopnicah. Na vrhu je stala ihteč in stokajoč zbrana služinčad. Gašpar se je z lakti preril skozi njo, padel v stanovanje, pogledal in okamenel. Sred ivelike dvorane je stala na tleh črna krsta, nad katero je bila sklonjena črno oblečena žena — bamica. Roke je imela sklenjene, čelo naslonjeno na krsto, iz polglasnega stokanja pa se je včasih začul obupen klic:
»Joj, jo j! Peter, moj Peter!« »Barbara! Za božjo voljo, kaj je?« je za-kričal Alapič in skočil k sestri.
Ob bratovem glasu se je banica stresla, kriče šinila kvišku, se vrgla Alapiču na prsa in zajokala:
»Brat moj! Brat! Mrtev je! Mrtev! In jaz sem vdova, uboga vdova!«
Gašpar je sestro povedel k stolu, na katerega je sedla stokajoč in z objokanimi očmi gledala predse. Brat je stal molče zraven nje in se zagledal v slabi plamen sveče, ki je na mizi trepetala in lila žolto luč na krsto. Na dvorišču je zaropotal voz. Čez nekaj trenutkov s'ta se na pragu pokazala Ta-hi in gospa Helena.
»Ali je mogoče?« je zaklicala gospa Helena in pohitela k prijateljici. Tahi je obstal na pragu, prebledel kakor mrlič in sklonil gavo.
»Ali je mogoče?« je zavzdihnila banica in vzdignila glavo. »Ali je mogoče! Resnica je, grozna, strašna resnica. Glej, tukaj v tej krsti leži ban Peter mrtev, moj mož! Gorje mi!« In vdova si je zakrila obraz z rokami.
»Toda, kako se je to zgodilo?« je vprašal ves prepaden Tahi.
Banica je spustila roke na mizo, vzdignila glavo in začela z jecljajočim glasom:
»Poroko smo srečno opravili. Bil je čas, da se vrnemo. Na poti preko ravnine nas je zalotila strašna nevihta. Peter je zdeval na mene vse, kar smo imeli s seboj, sam pa jd sedel v suknjiču. Karala sem ga zaradi te lahkomiselnosti, on pa se mi je smejal. Pozno v noč smo prišli v čakovec in tam prenočili. Jaz sem Gašparju napisala pismo, Peter pa se je začel pritoževati, da ga zbada.
Rodio LiuMinna
od 14. do 21. marca
Nedelja 14. marca: 8: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). — 8.30: Telovadba (15 min. za dame, 15 min. za gospode; vodil bo prof. Dobovšek). — 9: Čas, poročila, spored. — 9.15: Flavta solo (igral bo Filip Bernard, pri klavirju bo Gnezdova Melita). — 9.45: Postni govor: žena la Kristus s krivm vFran Finžgar. — 1.15: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda. — 10.50: Koncert radijskega orkestra. — 11.40: Otroška ura (vodita bo Slavka Vencajzova. — 12.10: Reproduciran koncert, vmes reportaža o poteku produkcije v smuških poletih v Planici. — 13: Čas, spored, obvestila. — 15.30: Prenos iz Konjic: Koncert mladinskih pevskih zborov. — 17: Kmetijska ura: Čebelar-pouiladi Jože Okorn). — 17.30: Orkestralni koncert lahke glasbe (plošče) — 18: Fran Finžgar: Nova zapoved (izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 19: Čas, vreme poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Radio in šola (Dušan Marianovič). — 19.50: Slovenska ura: Skladbe na Gregorčičevo besedilo bo pel Akademski pevski kvintet. O goriških brdih C Ludvik Zorsut>. — 20.30: Koncert LjubHanskeusa šramei kvarteta (dr. Kar lin — violina I- Grošlčar violina II.. TvžeJ« — kitara. Princ-'? — harmonika). Vmesne soeve bo pel Mirko Premelč. — 21 20 • Tieharjeva okretna elasba (radijski orkester): —" 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 00 i ~: 7.voki v oddih (radijski orkester
PoneaeijeK, 16. marca: 12: Z ruskih poljan (p;ošče) —12:45: Vreme, poročila. — 13: Čas, spored, obvestila. 13.15: Simfonične pesnitve (plošče). — 14: Vreme, borza. — 18: Zdravniška ura: Higiena obleke (dr. B'.e-celj). —' 18.20: Stenka Razin (Glazunov: simfonična pesnitev na ploščah). — 18.40: Kuturna krftnika: Pomen Ivana Cankarja za slovensko gledališče < Čiri,' Debevec, režiser Nar. gledališča). — 19: Čas, vreme, poročila, s^o^-ed obvestila. — 19.30- Nacionalna ura: Radio v Jugoslaviji (dir Ljudevit Splajt iz Zagreba). — 19.50: Zanimivosti. — 20: Pevski koncert Roberta Primožiča s spremljeva-njem radijskega orkestra. - 22: Čas, vreme poročila, spored. — 22.15: Citraski trio »Vesna«
Torek, 16. marca: 11: Šolska ura: Z našimi splavarji do Beograda (Rudolf Bratok).
—	12: Zvezde in zvezdniki pojo (plošče*. — 12.45: Vreme, poročila. - 13: Čas, spored, obvestila. — 1315: Radijski orkester. — 14: Vreme, borza. — 18: Pester spored (radijski orkester). — 18.40: Narodna kultura in židovstvo (profesor Etbin Boje). — 19: Čas vreme, poročila spored. obvestila. — 19.30: Nac. ara: Mesečni kulturni pregled (Beograd) - 19.50: Zabavni kotiček. — 20- Tretja ura slovenske orgelske glasbe (sodelovala Ho<*tq profesor Pavel Raačigaj — orgle in Štefka Korenčar.ova — samospevi)
—	21.15: Pevski zbor akademikov »Slovenski fantie«. — 22- Čas. vreme, poročila, spored.
—	22 15: Lahka glacbp (radiiskj orkester).
Sreda, 17. marca: 12" Spomini na Johanna
Straussa (plošč°) — 12 45: Vreme, poročila.
—	13 • čas, snored, obvestila. — 13.15: Vse mogoče, kar kdo hoče < plošče po željah). — 14: Vreme, borza. — 18: Mladinska ura: Spoznajmo glasbila: rog. trobenta (dr. Dolinar).
—	18.20- Terarij II. (Miroslav Zor). —18.40 Gorenjska Sava (dr. Valter Bohinec). — 19: P^i vr^me, poročila, snored. obvestila.
—	19.30: Nac. ura: Preteklost dubrovniške republike (dr. Josip Nač. profesor, iz Zagreba'. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ope^neo-a gledališča v Ljubljani v I odmoru: glasbeno predavanje — Vi'ko Uk-m ar: v II. odmoru: čas. vreme, poročila spored.)
Četrtek, 18. marca: 12: Harmonika in citre (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13:
Čas, spored, obvestila. — 13.15: Operna glasba (radijski orkester). — 14: Vreme, borza, — 18: Koncertne suite (radijski orkester) — 18,40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kciarič). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila.'— 19.30: Nac. ura: Športniki in vaje na orodju (Tončič). — 19.50: Zabavni kotiček. — 20: Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. — 20-45: Alford: Glasbena suita (plošče). 21: Bojan Adamič in njegov jazz orkester—22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Zvoki v oddih (radijski orkester). —
Petek, 19. marca: 9: Čas, poročila, spo-Finžgar). — 10: Prenos iz ljubljanske stol-red. — 9.15: Za dobro voljo (plošče). — 9.45: Verski govor: Dva razbojnika t Fran niče. — 11.10: Franz Kriiger igra ksilofon (plošče). — 11.30: Otroška ura: Manica Romanova. — 12: Koncert vsem Jožkom in Jožicam (radijski orkester). — 13: Čas, spor obvestila. — 13.15: Plošče po željah. — 16: Izvenšolska izobrazba žene (Iva Pregljeva).
—	16.20: Veseli zvoki (sodelovali bodo: radijski orkester. Vekoslav Janko, Svetozar Banovec in Avgust Stanko). — 17.40: O pravični in družinski plači (Rudolf Smersu). — 18: Anton Leskovec: Jurij Plevnar — drama, (izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: 1 Karadžič in Slovenci (dr. Maks Robič iz Ljubljane). — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Spevoigra — izvajalo bo pevsko društvo »Grafika«. — 20.45: Godbe na pihala igrajo koračnice (plošče). — 22: Čas, vreme, poročila spored. — 22.30: Angleške plošče.
Sobota, 20. ma*ca: 12: Plošče zavrtimo, v venček povežimo. — 12.45: Vreme, poročila. — 13; čas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče zavrtimo, v venček povežimo. — 14: Vreme. — 18: Za delopust (igral bo radiiski orkester). — 18.40: Pogovori s posluša'ci.
—	19: čas, vreme, poročila, spored obvestila.
—	19.30: Nacionalna ura: Knez Mihailo Obienovič in Bolgari (Fe^o šišič profesor iz Zagreba). — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar).
—	20.20: Vombergar Jože: Izlet na kmete
—	vesela zvočna igra (intermezzo k ciklusu »Vesele in žalostne iz življenja Jake Smod-
Pake«). — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Za vesel konec (radijski orkester).
Nezakonski Habsburžan se tožari z zakonskimi
Za Dunaj je šc zmerom vznemirljiva zadeva pravdanje nezakonskega sina v Saraje* vu umorjenega avstrijskega prestolonasled nika nadvojvode Franca Ferdinanda Dunaj-čani so pokupili vse vstopnice za to zanimivo razpravo pred dunajskim okrožnim sodiščem. Zanimanje za zadevo je toliko večje, ker je zadnje dni spet pereče vprašanje Habsburžanov, ki hočejo zasesti avstrijski prestol. Zgodba nezakonskega Habsburžana ima tole ozadje:	.
L. 1888. je prišel v Prago mlad avstrijski oficir in se zaljubil v izredno "lepo plavola-sko. Lepotica se je pisala Leopoldina Hahn. mladi avstrijski oficir je pa bil nadvojvoda Franc Ferdinand, avstroogrski prestolonaslednik. Več mesecev sta zaljubljenca srečno živela in uživala vse dobrote tega sveta, toda nekega dne je Leopoldina zaupala nadvojvodi, da bo mati.	.
Kmalu nato je prišlo tudi cesarju Frartcu Jožefu na uho. da se jc nadvojvoda v Pragi zaljubil in da ljubezen ni ostala brez posledic. Ob tej vesti se jc cesar Franc Jozet zelo razburil, kakor se je zmerom raziezil. kadar je cul kaj o nravnostnih preflreskih članov svoje rodbine Tako je poklical Franca Ferdinanda na Dunaj in mu zabičal, da ne sme več v Prago in da mora prekiniti vse zveze z Leopoklino.
Sest mesecev kasneje je Leopoldina rodi-a čvrstega dečka, ki so ga krstili za kurta. Na prigovarjanje odočilnih dvor i am kov je cesar poslal tedaj nezakonski materi 3IHK) kron. Lconotdma se ie morala zavezati da ne bo zahtevala preživnine za otroka Ilah-nova res ni teriala preživnine, toda zahtevala ie. naj so*šče prizna očetovstvo Ponujali so ii velike vsote, da bi se odrekla tej zahtevi, vendar jc ni bilo mogoče podkupiti	'e srečna, ker o^e njenega si-na avstriisk' prestolonaslednik kar pni bi bilo turi' sodno ufotovl ieno Dne 20 avgusta 1 1889 so praški sodniki po viharni raz-
STRAN 12
DOMOVINA št. 11
pravi razglasili, da je Kurt Hahn nezakon* ski sin nadvojvode Franca Ferdinanda.
Leta so tekla, nadvojvoda pa ni mogel pozabiti svoje praške ljubezni. L. 1902. je poslal Leopoldini 100.000 kron, ki naj bi jih uporabila za Kurtovo vzgojo. Nadvojvoda je tudi posredoval, da je prišel Kurt v cesarsko vzgojevališče Josefinum, kjer so vzgajali samo plemenitaški naraščaj.
Kurt je bil odličen dijak. Lahko se je učil in po sposobnosti prekašal vse svoje zakonske plemenitaške tovariše. Zapustil je zavod kot inženjer za kmetijstvo. Med tem se je nadvojvoda Franc Ferdinand poročil z grofico Zofijo Chotkovo k; je umrla ob njegovi strani po atentatu v Sarajevu, kjer je tudi sam izdihnil.
Takoj ob pričetku svetovne vojne se je Kurt kot avstrijski oficir udeležil vseh bitk v Galiciji, kjer je bil večkrat hudo ranjen. Štiri leta je prebil na bojiščih, kjer je izgubil zdravje in mladost. Po premirju se je vrnil na Dunaj. Taval je zapuščen po dunajskih ulicah. Mati mu je med vojno umrla Pokopali so jo v Pragi in ni zapustik ničesar. Vse spomine je odnesla v grob. Kurt je bil brez denarja in hudo bolan. Rana, ki jo je dobil na bojišču, je bila slabo operirana in se mu je odprla. Nekdaj mogočni Habsburžani so bili pregnani. Kljub temu je Kurt vložil tožbo proti Habsburžanom in je dobil 1. 1920. 50.000 kron.
S tem denarjem se je odpeljal Kurt v Ameriko, kjer je pa spoznal, da zaradi hudih poškodb ni več sposoben za delo. Poizkusil je srečo v raznih poklicih in z raznim delom, toda uspel ni. Zapravil je ves denar in z zadnjimi dolarji se je ves izčrpan vrnil na Dunaj.
Na Dunaju so se začela za Kurta strašna leta bede in obupavanja. V skrajni stiski je prosil za pomoč svojega polbrata Maksa Hohenburškega. Ta je zavrnil svojega nezakonskega brata in zaradi tega je Kurt vložil drugo tožbo proti njemu. Sodišče je razsodilo, da mora Maks Kurtu plačati primerno vsoto ali pa mu dati doživljenjsko rento. Maks je tedaj določil za Kurta mesečno podporo 160 šilingov, s katerimi Kurt ni mogel ne živeti ne umreti.
Kurt Hahn živi zdaj v Badnu. V najemu ima majhno hišico, kjer stanuje s svojo ženo Štefanijo. Živita zelo skromno. Kurt je zanemarjal svojo bolezen, ker ni imel sredstev za zdravnike, tako da je zdaj docela hrom. Tu pa tam vstane in žena ga na vozičku pelje na sprehod. V svoji tožbi zahteva Kurt samo- neko določeno vsoto za daljše zdravljenje v zdravilišču. Maks Ho-henburški spet noče ničesar slišati o svojem bolnem bratu, toda šef habsburške hiše nadvojvoda Evgen mu baje prigovarja, naj Kur» tu plača zahtevani znesek.
Za smeh ln kratek čas
DOBRI PRIJATELJ.
A: »Dobri prijatelji so lahko samo plešasti ljudlje«.
B: »Zakaj pa?v
A: »Zato, ker si ne morejo skočiti v lase«.
NE MORE SE ZBUDITI
Mama je odprla vrata in zaklicala v sobo:
»Tinček, zbudi se!«
»Ne morem«, je odgovorili Tinček.
»Ti bom že dala,« se je razjezila mama. »Zakaj se ne moreš zbuditi?«
»Zato, ker sploh ne spim!« se je odirezal Tinček.
V šOLi
Učitelj ra&aga učencem o dobrem učinku vode na človeško telo in vpraša Mihca-
»Mihec, ali znaš plavati?«
Mihec: »Samo včasih, gospod učitelj«.
Učitelj: »Samo včasih? To je pa čudno. Kdaj pa znaš plavati?«
Mihec: »Takrat, kadar sem v vodi!«
KAKO SE NAPRAVI MREŽA
Učitelj: »No, Janezek, ali vfcš, kaJko se napravi mreža?«
Janezek: »To je čisto lahko. Najprej vzamemo vse polno lukenj, potlej pa jih zve-žemo skuipaj in mreža je narejena!«
V RAJU,
Možak: »Ali ne živiš pri meni kakor v raju, Vida?«
Zanika: »V enem oziru že, namreč v tem, da nimam česa obleči«.
MAH* ^LAS!
ZASTONJ
dobite eno številko ženskega lista »Žena ir dom« s prilogo za ročna dela in kroje. Spo ročite svoj naslov upravi, Ljubljana, Da!ms tinova 8-D.
KNEIPPOVO KNJIGO
»Zdravilna zelišča«, mora imeti vsaka družna. Dobite jo pri upravi. Ljubljana, Dalmatinova 8-D za 30 Din. Ce ste naročnica »Žene in doma«, jo dobite za 15 D"'"
1400 NASVETOV za ženo, za dom in gospodinjstvo dobite za 30 Din. Če ste naročnica »Žene in doma« jo dobite za 15 Din. Knjigo naročite pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8-D.
KAKO SI ZGRADITE SVOJ DOM vam pove knjiga »Naš dol«, ki stane s slikami samo 30 Din. Naročnice »Zene in doma« jo dobe za polovično ceno. Naroča se mri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8-D.
»SITNI MOŽJE — VZGOJA ZA ZAKON To knjigo smejo citati samo žene in dekleta, ki so izpolnile 18. leto. Pa tudi starejše bodo dobile v njej marsikatero navodilo kako izpremeniti zakon n lepše in boljše. Knjiga stane samo 30 Din. Naročnice »Zene in doma« jo dobe za polovično ceno. Naroča se pri upravi, Ljubljana, Dalmatinova 8-D.
ŠIVALNI STROJI
čevljarski, levoročni 1600, krojaški in ženski pogrezljivi cena 2000 Din. Šivajo naprej in nazaj. Vsi skoro novi naprodaj. Gradaška št. 8 Ljubljana.
SPRETNI NAKUPOVALCI POLŽEV
s hišicami) se iščejo. Nakupovalci morajo iti sposobni za organiziranje in izvrševanje akupovanja polžev v krajih, prihajajočih zadevno v poštev. Kapital ni potreben. Spret um gospodom, ki so organizatoriono sposobni, se nudi zelo dobra možnost zaslužka. Nuj-le ofarte na: Belz, Offenbuirg (Baden) — Deutschland — Hildastrasse 67.
ZA POMLADANSKO SEZIJO
je pravkar dospela velika izbira krasnih što-?ov za ženske in moške obleke, zato vas najvljudneje vabim, da me o priliki počastite s svojim cenj. obisom al inaročilom. Cene strogo solidne. Priporoča se Savnik Anton. Škofje Loka.
POZOR DELAVCI V FRANCIJI!
Dva gozda delavca bi se radia preselila v Francijo. Kdor jima preskrbi garancijsko pismo, dobi po 500 Din nagrade. Ivan Turšič, Brezovica 26 p. Borovnica.
HRANILNE KNJIŽICE
Ljubljanske kreditne banke, Zadružne gospo darske banke, celjskih in vseh podeželskih zavodov, vam vnovčim takoj po najvišji ceni. Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14.-I., telefon 35-10.
ZA
toliko trpi?
OlajSanje bi bila lahko dosegla ▼ 8 minutah, če bi bila Saltrat Rodell dodala vodi v toliki meri, da bi dobila voda videz mleka, potem pa v tej kopeli okopala svoie bolne noge. Žulji bi se omehčali do korenin in za vedno bi »e lahko odstranili s korenino vred. Odrgnjena mesta bi se zacelila in otekline bi sp'abnele. Lahko bi nosila čevlje za celo številko manjše, kakor pa poprej.
Saltrat Rodell se dobiva v vseh drogeri-jah, apotekah in parfumzrijah. Cena je neznatna,
Po Slovenci gre glas: ,Domovina4 je za nas!
novosTt 49.50
št. 62.300 AnHer-ura Pravi Švicar, »troj. Dobra kvaliteta, lep k r o m 1 r a n okrov 6 pismeno garancijo
Din 49.50
St. 62.301 Ista a
osvetlaniml kazalci
ln Številčnica
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik. KI ga vam pošlje zastonj ln počfcnln« prosto
Ljubljana 6
Lastna prutokullran« tovarna ur v SvicL
mmmmmmmmm
TRENŠKOTI — VETERNI SUKNJIČI
Novost!
LEPE VZORCE ZA PUMPARICE, ŠPORTNE OBLEKE NUDI CENENO
P R E S K E R
SV. PETRA CESTA 14
Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnikar.
Urejuje Filip Omladič.
Za Narodno tiskarno Fran Jeran.