81. številka. efljo 7. julija (t Trata, v soboto /Večer dne ft julij« 1895.) V Tečaj XX. kBDINOM« uboja p« trikrat teden v tastih ki-dtijik ob torkih, 6«tp«klh in wb«tAh. Zjutranj« icdanj« ii- haja ob ari ljulraj, veroriiu pu ob 7. ■ri votar. — (»bojno iiduje utane : in Jadan mmac . f. —.MO, Utmi Av.tnj. f. 1.« ■a trt aaMa... 2.80 . . . «._ M pol leta ... i - . . , ikra tu M« . . . 10.— ... t«.— Na MTtilt kru prliiim naracnlai m i jialjt Mir. rilkn m Poaa»i|ne itevilke •• dobivajo f pro dojalnieab tobaka r Iratn po a ntč.. iw« Tr*to po S nrć. Sobotno nitno isdonjo v Iratu « nI., iivtn T rita • nt. EDINOST Ojflnii te rajone po tarif« v petit«; m nniloTH i debelimi trkam no ptalnjo pro.tor. kolikor obaega narednih vratic. t'oeluna. numrtn-eo in javn»*ahral«, domači nifUni itd. m računajo po pofadbl- Vii ilopi.i naj te poiiljaju nrodaiMvn: alira Cmermu it. 1.1. V.ako pivao mam bili frankortno, ker nefrankorana M m iprei imajo. Rokopiai .* ae »re*eje. Naročnino, reklamacijo in oflaee apro- ..... M« jema uprarniiiv ulica Kolina pi«< colo kit. 3, II. nodnt. Odprto roklaaaaije __« « m p r oa to pottnino. OImIIo alovmaktgA poUtldn«^« dpuitva ca Primorsko. Tretji vsesokolskiUzle) v Prago. V uepozabnem spoiimiitt. Ostanejo udeležencem tretjega vsesokolskeg>* shoda v Pragi slavnostni dnevi, ki 10 pričeli dne 28. junija ter trajali do 1. julija. Češko sokolstvo sme pač opravičenim ponosoa zreti na te častne svoje dneve, a slovenski Sokoli, ki so prihiteli v »lato slovansko Prago, da občudujejo velikanski raz vitek češkega Sokolsha, imeli so priliko videti, kaj zamore resna in trdna volja zavednega naroda ter crpiti ii izpod-bujevalnega vzgleda nove energije za tvoje delovanje v prospeh slovanskega Sokolatva. Kakor smo že poročali udeležila se je tretjega vsesokolskega »hoda v Pragi deputacija 14 slovenskih Sokolov, zastopajoča & sokolskih društev in sicer so zastopali Trst: starosta Dr. Gustav Gregorin, odbor-uik Ante Bogdan o vid in član, mestni poslanec Ivan Goriup; Postojno: starosta Dr. T r e o in člani J u r c a, Š e b e r in Valentinčič; Izubijano: člana M urnik in Kan dare, a Celje: podstarosta deželni poslanec Dr. Dečko, telovadni učitelj Be n-č a 11 in člana Lončar in Drag. Hribar, dočim je Gorico zastopal starosta Andrej Gabršček, urednik .Soče*. Hrvatov bilo je 22. Večina slovenskih Sokolov, kakor tudi Hrvatov, pripeljala se je v Prago dne 28. juuija ob 7. uri 15 m. zvečer po železnici državno-železniškega društva in sicer s posebnim vlakom,najetim od dunajskih Cehov; ostali člani pa pripeljali so se posebe že prej v Prago ter so pričakovali skupno z odborom praškega Sokola na kolodvoru omenjene železnice, svoje brate. Pozdrav na peronu kolodvora bil je nem, ker je slavna policija praška prepovedala pozdrav gostov na kolodvoru, bil je pa tem prisrčnejšl in pomenljivejši. Ko so pa prišli Dunigčani in slovenski in hrvatski Sokoli pred kolodvor, lagrmeli so jim naproti iz tisoč in tisoč grl tnm zbranega praškega občinstva navdušeni „Na zdar* t klici ter so bili posebno slovenski in hrvat-»ki Sokoli predmet iiepretržnim ovacijain. Vite m je trlo okolo njih, vsak jim je hotel stisnili roko. Slovenci in Hrvatje posedli so pripravljene in zelenjem in trakovi v narodnih barvah odičene vozove, kateri so jih od* |>eljali v Hotel „u zlatćho Audčla' med gostiln špalirjem občinstva, ki ni nehalo klicati: aNa zdar Slovinci, na zdar Chor vate*, dokler se ni zgubil ii vida zadnji voz. Po kratkem odmoru podali so se Slovenci in Hrvatje na ioflnski ostrov, kjer je bil koncert na čast Sokolom. Svirala je slovanske komade izborna sokolska godba pod vodstvom kapelnika in znanega skladatelja Š e b o r a, dočim je izvajal pevske točke pevski zbor praškega in vinogradskoga Sokola. PODLISTEK. I Zlatarjevo zlato. Zgodovinska pripovest XVI. vek«. Spiral k. £ t ao a. (Dalje.) „Štiri trdnjave nas branijo na vzhodu solnca proti Turčiuu,u nastavil je Draškovič miruejim glasom, „štiri trdnjave med Dravoj in Savoj, to: Sisek, Ivanić, Koprivnica in Legrad. Ob tem kamenitem pasu se je razbil ae jedeukrat osmanski bes. Hrvatska roka podigla je trda ta brauišča, hrvatska kri posvetila jih je večnim oltarjem slave Jezusove. Gorju, da jedna pade, da si jed 110 osvoji Turčin, probil bi se trdni zid, neverne čeie poplavile bi Zagorje in to okolico, kakor hudournik razlila bi se poganska vojska z juga preko Kulpe in Zagreba; dična prestolnica vse Slavonije morala bi se pokloniti polumesecu. A srce te obrane je Kopriv- Vrt bil je prenapolnjen in ko so prišii Slovenski in hrvatski Sokoli tja, ni bilo niti ' jednega prostora praznega. A 11a enkrat je bilo spraznjenih toliko miz, da je moglo se- ' deti vseh 36 južnih Sokolov, ki so bili tudi 5 tu predmet vedno ponavljajočih se burnih ' ovacij. Koncert trajal j«» kasno v noč. Drugi dan, t j. v soboto 20. junija t, 1. j vršila se je od 6. ure zjutraj do 8. ure zve- 1 čer telovadba na velikanskem telovadnem ! prostoru „na letnć". Vea prostor s tribunami ' vred obsegal je 40.000 kvadratnih metrov ; 1 pravi telovadni prostor pa je bil 160 metrov 1 dolg a 100 metrov širok. Na tribunah je bilo 3000 sedežev, 1600 prostorov za stati. 1 Vsa arena imela je prostora za 18.000 ljudij. 1 Od zjututj do 5. ure popoludne so se vršila ! natecanja, katerih so se udeležili od strani ' Slovencev gospodje Benčan, Kandarc® in M u r n i k. Popoludne ob 5. uri je pa za- 1 čela javna telovadba. Prostori obširne arene bili so že ob 5. uri pop. popolnoma zasedeni > od nebrojnega občinstva. V reprezentacijski loži bili so grof Lažansky, predsednik razstave in drugi člani razstavnega odbora, Sansboeuf, predsednik alzaško-lotarilke j zveze gimnastov v Parizu in vodja francoske deputacije in dr. P o d 1 i p n y, podžupan praški in predsednik češke sokolske zveze. V sosednih ložah na desno in levo sedele so druge deputacije, med temi slovenske in lir- , vatske. j Točno ob 5. uri nastopilo je pod povelj- j stvom gosp. Klenka okolo 700 „dorostov" (gojencev), kateri so izvrševali najprej proste vaje z uprav vojaško natančnostjo, potem pa vaje na orodjih. Ko so gojenci, burno pozdravljeni, odkorakali, nastopilo je na telovadni prostor v kolonah po 20 mož, prihajajočih od dveh nasprotnih strani, okolo 4600 telovadcev, ki so se po nekaterih evolucijah postavili po vsem obširnem prostoru tako, da so se od vseh strani precizno krili. Izvela je ta masa pod poveljstvom telovadnega učitelja Vutiička 5 vaj s tako preciznostjo, du se lahko reče, da od vseh 4500 telovadcev ni niti jeden pogrešil komande. Utis teh prostih vaj bil je velikansk. Občinstvo bilo je silno navdušeno in člani francozke deputacije, kateri so kaj prijazno občevali se slovenskimi Sokoli, so opetovano rekli, da k^j takega še niso vidkli ter si niso mogli niti misliti. Po krasni tej točki pristopil je g. B o u r -c a r d, univerzni profesor v Naney in bivši predsednik kongresa gimnastov v Nancy z leta 1893, k dru. Podlipnemu ter luu izročil z lepim nagovorom v imenu francoskih gimnastov častno darilo za češko sokolstvo zavezo in sicer krasno veliko broneuo soho (statuo) Ivane d'Arc. V nagovoru uaglašal je profesor Boucard, da naj se Čehi v pogledu sohe spominjajo, da imajo v Francozih, niča, kajti Koprivnica je najjača trdnjava naša. Premaga jo-li Turčin, propade i Sisek. V Koprivnico upirajo Turki odi, njo hočejo naskočiti vsoj siloj. To potrjujejo zanesljiva poročila. Toda Koprivniea pretrpela je mnogo, slabo je urejena; utrdbe je treba. Utrdbe treba je i pokupskim trdnjavam. Tudi vojske ne dostaje. Dolga je meja, katero nam je treba braniti, a turška je sila velika. Zato sporoča prejasni princip Ernest, vršeči v teh krajih kraljevsko oblast, občini gospode in plemstva vse kraljevine, da ne opustijo odrediti v svojem saboru, da se takoj pošljejo ljudje na utrdbo Koprivnice, Ivatiiča in po-kupskili stranij, da se po hišah nabira redovita vojska, da se dovuli nov davek za vojni trošek, a kraljevska uiesta da dobavijo hrane, streljiva in konj za cesarske lombarde. To je volja prejasnega principa, a modrost visokih stanov trdno se nadejam, vršila bode, to voljo pokornim posluhom, da reši te kraljevine robstva." akoravno so jim oni gledć prostora tako oddaljeni, vedno, prijatelje bližneje po mišljenju in čutstvovanju. Frenetično ploskanje in klici „nu zdar" sledili so tem besedam. Dr. Podlipny, sprejemši solio in zahvalivši se za dokaz simpatij, zagotovljal je predgovornika, da češki Sokoli ljubijo svobodo nad vse ter da ne prenehajo nikdar boriti se za njo. Spominjal se je velikanskega vsprejema čeških Sokolov v Nancy-ju ter izrazil koncem svojo radost na tem, da mu je dano v tako slavnostnem trenotku na tem mestu zahvaljevati se Francozom za njih simpatije in prijateljstvo. Burno ploskanje in „na zdar"-klici sledili so seveda tudi tem pomenljivim besedam. Kmalo ua to odšli so Francozi, navdu-dušeno pozdravljeni, iz arene. Njim so sledili Slovenci in Hrvatje, iatotako navdušeno pozdravljeni. Med tem se je nadaljevala telovadba na orodjih, kateri je sledilo vojaško ekserciranje v bataljonih in kroženje s kiji. Vse to izvedeno je bilo z občudovanja vredno eksakt-nostjo. Jeden del Slovencev in Hrvatov podal se je ta večer v narodno gledališče, kjer se je predstavljala 11a čast Sokolom Smetane opera »Prodana nevesta", a drugi del se je podal k slavnostni »Besedi* v narodnem domu v Kraljevih vinogradih. Ni treba omenjati, da se je predstava v gledališču vršila krasno v vsakem pogledu. Po primernem proslovu vzdignilo se je zagrinjalo, a očem predstavila se je krasna ži»a podoba »Sokoli klanjajoči se Čehiji". Zastor moral se je petkrat dvigniti. Na to igrala se je omenjena slavna opera. Med predstavo uprizorilo je občinstvo v loži sedečim Francozom burno ovacijo, kličoč „Vive la France«! čemur so Francozi vidno ganjeni odzdravljali. Tudi Slovenci in Hrvati imeli so reservirntie častne lože. Slovenski in hrvatski Sokoli, ki so se podali k »Besedi" v narodni dom v Kraljevskih vinogradih, bili so tam središče prisrčnih ovacij. S tem je bil završen drugi dan sokolskih slu vnos ti. (Dalje prih.) O združevanju. ! Predavanje gosp. Frana P o d g o r u i k a na letnem občnem zboru političnega društva .Edinost" v Trstu dne 23. junija 18'.»6. Slavni zbor! Namen, govoriti o združevanju, je jako nehvaležen, ker obseza resnice in dejstva, ki jih pri vsaki stopinji zapazu-jemo sami. Zato je meni do tega, da bi pokazal bolj na karakteristično točke nego pa da bi označeval razne vrste združevanja. Molči posedlo je plemstvo, i Draškovič, spustivši se na sedež, omeril je skupščino ostrim očesom, nadejaje se, da je ukrotil pla-meuita srca hrvatskega plemstva. Leno se je dignol mali Alapič, gledavši nadbiskupa ostro v oko. „Gospoda slavna,' pričel je nosljajočim glasom, „uikari ne mislite, da vam hočem razdražiti srce in vzpodbujati vas na junaštvo, kakor prečistili gospod nadbiskup ka-loški. Vem, da ste junaki, da vašej odvažnosti ni treba ostrih spedbadanj, kakor lenemu konju. A uiti nisem vešč pravilom zboru, niti ne znam krstati finim peresom ; moj posel je sablja. Zato, slavni stanovi in redovi, hočem govoriti nn kratko. Moram oprati se pred vami. Prečastni gospod nadbiskup rekel je, da sleherni naj odgovarja pred Bogom za svoje čine, tako i jaz, ki sem iznenada ostavil bansko čast iti baje popustil kraljevino na cedilu. Mar ui-li tega storil tudi prečastni gospod nadbiskup, in, Naše politično društvo se imenuje .Ed i-n o s t» in v Trstu imamo vrle hrvatske uo-vine z imenom „Naša Sloga". .Edinost" in „Sloga" pomenja jedno in isto ter obseza ali prav za prav predpolaga vse tisto, kar je potrebno za pravilno združevanje. Besedi »edinost- in „sloga" zahtevati, da se družimo za jedne in iste namene, da ostajemo pa tudi z razumom in srcem ali radi pri tem, za kar smo se '/jedinili in sloiili. Kjer se napravljajo skupine ljudij proti volji teh ljudij, tam ni združevanje, tam je podjarmlje-vanje, podrejanje jednih pod moč sli silo drugih. V besedi „družiti" je beseda .drug", iu to pomenja „tovariš", torej pomenja dru* ževanje nekako prijateljsko ali vs^j prostovoljno pristopanje h kaki skupini za jedne in iste namene. Ljudij nahajamo tekom zgodovine vedno v večili ali manjših skupinah, ali redki so slučaji, da bi bili s svojo vo|jo združeni; podjarmila je nadmoč jednih slabosti drugih. Tudi dandanes je tako, da je treba strogo ločiti prostovoljno ustvarjene skupine od takih, ki so se silo podrejene nadmtiči. Skupine ljudij so torej združene po dveh načelih: po načelu prostovoljnosti in po na* čelu podjarmljevanja ali nadsile. Tako ali pa tak6 je v raznovrstnih sku* pinah ljudij obsežen princip potrebe združevanja. Potreba najbolj sili ljudi k združevanju. Tudi tisti, ki podjarmljajo ljudij zs svoje namene, vidijo ravno v svojih namerah potrebo združevanja. Druge pa sili n. pr. skopa narava k združevanju, ker ne morejo premagati drugače njenih težav. Ti, ki se družijo prostovoljno za premagovanje naravnih težkoč, postopajo zajedno nigmoralniše, ker nimajo namere, da bi se okoriščevali na škodo drugih. Če ne gledamo ua različne namene, vidimo, da dandanes se snujejo družbe in skupiue v takih obsegih, kakor v nobeni poprejšnji dobi zgodovine. Množenje ljudij, razvoj zgodovine, razvoj kulturnih pomočkov, sosebno pa veče znanje državnih zakonov in razvoj raznovrstne tehnike so vzroki sa povečevanje dosedanjih raznovrstnih aknpin ljudij v obliki držav, narodov, gospodarstvo* nih in politiških zvez. V politiki je tok dandanes ta, da se poprej majhne države širijo bolj iu bo|j do obsežnih centralizacij. A še uajveče države se ue čutijo dovolj krepke in se vežejo za razne potrebe z drugimi državami. Tak6 imamo sedaj v Evropi dve veliki politiški skupini, okolo katerih se suče ves evropski svet, in kateri poštevajo države tudi zuuig Evrope. Potem vidimo dandanes namere, da m hočejo države družili tudi za gospodarstvene potrebe, in v Nemčiji n. pr. liže davno me- morda, v slabšo svrlio ? Ne vem, kako se opraviči 011 pred Bogom ? A jaz, gospdda slavna, nisem opustil banske čast, da osta* uem nadbiskup, ampak da ostanem običen plemič, pripravljen, da potegnem sab|jo za rešitev te kraljevine." »Vivut Alapič!" pozdravilo ga je plemstvo. — .A odreči moral sem se bauije," nadaljeval je razban, »moral, po svoji vesti. Kajti, gospoda slavna, prvič bil sem samo bau sab-loj a ne i žezlom, vojskovodja, toda ne sodeč in vladar. V drugič, stara je stvar, da pod jedilo streho ne moreta biti dva gospodarja. Toda v tej kraljevini je gospodarjev cela vojska. V starih časih zapovedaval je vojni samo ban, a sedaj vsak tuji general. Pa, ko sem jaz to gospodo vprašal, kako sme delati bre/. mojega znanja, proti mojim zapovedim, tedaj so mi oni znali vselej pokazati nekake dekrete, da tako želi prejasni nadvojvoda Karlo. Banoui biti, a ue banovati, biti apic- rijo na takiS zvano colno rvezo z Avstro-Ogersko in potem morda še s kako drŽavo. Kar vidimo pri državah, to se vrši pri posamičnih narodih ki so v okv rili raznih držav; ti narodi skušajo vsaj kulturno vezati se, prvič z raztresenimi oddelki istega u aro da, potem s sorodnimi plemeni. Tako guvorč Romani in Germani o svojih kulLurdi in literaturah ter se pospešujejo med seboj. Nemcem glede na kulturo ne zadoščujejo po-litiški okviri; oni pospešujejo jezik in literaturo čez politiške meje držav, v katerih so naseljeni. Razvita tehnika je napotila podjetnike, da snujejo tovarne in gospodarske naprave v velikem stilu, in vsake vrste velikili posestnikov se druži za sorodne namene. Prišlo je uže tak<5 daleč, da hočejo s pomočjo tako zvanih k a r t e 1 o v posamične prirodne predmete spraviti v jedno in isto zvezo podjetnikov in tako nekako absolutno gospodovati n. pr. nad ceno žita, petroleja itd. Podjetniki so dandanes v resnici ne le mednarodni, temveč združeni od jednega dela sveta do drugega. Kar se tiče pomočkov za prevožnjo, vidimo, da so v Avstro-Ogerski jedni in isti denarni bogatini ho'eli spraviti vsaj glavne železne proge pod svojo oblast, in država naša in druge države so prisiljene, svojim podanikom na korist iste podjetnike posnemati ter združiti železnice pod svojo upravo. Nobena gospodarstvena naprava ne razkriva bolje duha združevanja nego zasnova sedanje pošte. Tu ni pošta jednotna in združena pod državno oblastjo samo v jedni državi, temveč so uže dosegli tako rekoč svetovne poštne zveze. In jednako se kaže pri telegrafu in jednakih občih potrebah za razvoj občenja. S tem, da se države, narodi in podjetništva vežejo v doslej nepoznanih velikanskih razmerah, ni še dokazano, da je za posa-iničnike uže vse bolje in bolje. Pri občem hrepenenju za raztezanje svoje moči in sile ni bilo ne časa ne volje, da bi se poštevalo dovolj pospeševanje blagostanja tudi posa-mičnikov. Ta skrh še le pride, in posamič-niki sami bodo v posebnih družbah skrbeli, da se obudi zavest tudi za nje kot take. S tem pa, z obujenjem zavesti, da so vse naprave, vse zasnove velikih zvez konečno le sredstvo za pospeševanje posamičnikov, napoči druga doba iu druga vrsta združevanja. (Dalje v prih. sobotni več. številki.) Pismo iz Kalabrije. Cenjeni gospod urednik ! Kvo me! spet enkrat po tolikem času, a danes iz te srečne — lačne — dežele, kjer se cedita med iu mleko — kjer rasto limoni in pomaranče in kjer se gode dan za dnevom vsakovrstni škandali. Vem, da Vas ne bode posebno zanimalo to moje pisemce; ali da veste, gospod urednik ne za Vas je pišem ! Namen mi je, da bi je čitali oni naši zaslepljene,i in odpadniki, ki še vedno tavajo za onimi našimi drugo-loduiini sodeželani, ki se hlinijo in delajo bogve kake poštene avstrijske patiijote — z desnim očesem pa škilijo sein-le doli k nam, kakor že praviteVi: onkraj velike luže! in ki čakajo na rešitev, katero jim seveda od srca privoščimo. Akoravno pozno, vendar mislim, da ne prepozno — začeti hočem danes o volitvah. Kakor Vara je znano, zaključil je naš stari, a zviti in prekanjeni Francek Crispi /« decembra meseca zasedanje državnega zbora. l>olgo, dolgo je premišljal, predao je dal razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve, katere so se vršile, kakor Vam znano meseca maja 1.1. Cele štiri mesece je čakal, a'i med tem časom je deloval njegov aparat na neverojeten način. Še predno je razpustil državni zbor, izvolil si je svoje kandidate v posameznih volilnih okrajih. Posebno moč ima naš Francek v južnem delu Italije, v Puliji, Kalabriji, Kampaniji i. t. d, kfijti tu-le računa na nezavednost in uboštvo -- na ljudstvo, ki se da slepo voditi — ki se je lahko kupi kot. blago in računal je tudi na star« udane mu fevdalce. Kjer je bil v stiskah, da propade 3 kakim prejšnjim svojim kandidatom, naprosil je kakega viteza, markiza, princa itd., d* prevzame isti kandidaturo, kajti znal je, da v rokah poslednjega je vsa moč nad volilci celih volilnih okrajev. Tu le pri nas imeli smo več takih premerov. V naSem volilnem okraju ni bilo nič manj nego četero nasprotnih si kandatov — trije z vladnim programom in jeden opozici-jonalec. Predno se je odločil Crispi za jednega teh, |>retuhtal je pop red fino položaj in si izbral naposled tacega kandidata, ki je bil najmočneji na inošnjičku in tildi tacega, ki ima večino volilcev v svojih pesteh. Seveda je zmagal, kajti tu-le se je plačevalo In kupovalo glasove, da joj. — Jaz sam sem imel nalog vknjižiti kot troiek za volitev čez 12') tisoč lir; da so nasprotni kandidatje tudi mnogo potrosili, vam bodi to v dokaz, da pojde nekaterim propadlim kandidatom posestvo na boben ; drugi so pa več ali manj materijalno uničeni. Gospod urednik, jaz mislim, da naši istrski Italijančki delajo po recepta svojih bratov tu-le v škornji; — i tu izkoriščajo nezavednost in uboštvo z a d o 1 • ženega ljudstva v svoje svrhe. Mesec dni pred volitvami zasnovali so se razni volilni komiteji, vsaki kandidat je imel 10 — 15 izhajajočih listov na razpolago. — „Occasionszeltung", ki bo se delili vsaki ve'er med ljudstvo; vsaki večer godbe, kričanje, prepiri, bodala so frčala in čakalo se je le na Crispijev migljej, kateri je njegov izvoljeni kandidat. Ko je izdal Francek vsem svojim podložnim, višjim in nižjim uradnikom ukaz, da je delovati v izvolitev njegovega privrženca, jeli so ti pritiskati na vse volilce; posebno vse kar je v državni službi, moralo mu je slepo slediti; kdor ni sledil tem ukazom, je bil prestavljen ali, odpuščen iz službe; vsak nasprotni pojav je bil koj ugašen z bajoneti karabinjerjev in policijskih delegatov. — Tu-le se niso brigali mnogo za korupcijo se svoje lastne strani, da so le zmagali. Seveda navdušenost volilcev je velika za tega ali onega kandita, ali ae iz samozavestne ljubezni do tega iu iz prepričanja, teimič le iz materijalnih ozirov. — Kajti vsakdo pričakuje, da mu izvoljeni kaudidat pomaga gmotno. Pomislite lo, da je prišlo dan izvolitve poslanca našega okraja v našo vas, kjer ima sedež novoizvoljeni poslanec, nad 15 tisoč ljudi iz 4—8 ur oddaljenih vasi, večinoma volilni komiteji na čidu iu za njimi na tisočo ubožcev, ki so zahtevali, da se jim pomore, češ: mi smo glasovali za vas. Dakako, treba je bilo poseči v žaklje in tus masculus*, tega, gospOda slavna, nisem maral. In zato sem položil svojo čast, da dobimo celega, zakonitega bana. Sedaj znajo slavni stanovi iu redovi, da li sem čist. D xi !• Iu sedel je Alapit. Preproste njegove beaede razvedrile so ves zbor in plemstvo pričelo je burno klicati. .Gospoda stanovi in redovi!" dignol se je jezno Mate Keglevič, udarili sabloj ob tla. .Deliberante Roma Sngmituui periit" (V tem, ko se je Rim posvetoval, propadel je Sagnut). Ne morem se dovolj načuditi gospodi, ki išče vsakojake kljuke iu zabavljanja, ter da tu klepetaje zgubljamo čas. Mar smo prišli semkaj, da pričenjamo pravde ? Ko neprijatelj potrka sabloj na vrata, tedaj ni primerno cepiti dlake o zakonskih modrostih. Delati je treba. To nam bodi zakon l Turčin nas ne vpraša, da-li vodi vojsko ban, ali je ne vodi. Pobiti ga treba, a da ga pobijemo, treba pokoriti se volji prejasnega principa— * .Hana nam treba, brez bana ni sabora!4 planol je Peter Ratkaj. „Dovelj je gospoda!* vzbruhnol je Teuf-feubacli, zagrabši svoj meč srditoj rokoj. „Jaz nisem pravdoznanec, vojak sem. Ne vprašam jaz za stare papirje, ampak vprašam za strelni prah in svinec. Vojske nam treba, denarja nam treba; to nam dajte, pa potem gradite svobodno artikule. A to mora biti, ker tako zapoveduje prejasni gospod namestnik.* In beeen udaril je rokoj po sablji. Kakor da bi je bila strela dirnola, skočilo je na noge plemstvo. „A kaj smo ini?* „Čemu sabor ?u „Vun!* .Tako li se spoštuje zakon ?* KO razburkano morje besnela je skupščina. Sedaj in sedaj navale plemiči na nespretnega komisarja. Draškovič zgrabil je gospoda Servacija za rokav, potisnivši ga na sedež. (Da|je prih.) deliti. Pijane in jedače tudi ni manjkalo. Najbrže s> se navadili vaši istrski italijan-čiči biti gostoljubni od svojih bratov tu-le v škornji, kajti tudi v Italiji so gostoljubni, ali le ob času volitev, drugače jim je gostoljubnost španjska vas. Velika drulial je zasedla klet novoizvoljenega pcslanca, (kjer imam čast biti ravaatelj iste). Nad 1000 ljudi je udrlo vanjo, jeli so sami točiti, piti, vpiti itd. — tako, da le z močjo karabinjerjev mi je bilo nožno jih izgnati. Med volitvami človek ni nikdar varen, kajti itak že gorka kri teh le Italijančkov se segreje ob tej vročini, ki jo imamo tu in zgubljena ovca da Vam kmalu skusiti, kako globoko zbode njen „pugnale*. Saj ste najbrže čitali, kako so napadli tega ali onega poslanca. Pri nas so tudi zbadali tako, da je trebalo ako si hotel biti varen, jesti z levo roko, v desni pa držati »revolver* v obrambo tega, kar se je hotelo pojesti. Agitacija med časom volitev je strašanska. Da bi le i mi v domovini bili toli požrtvovalni in delavni; pri tem pa bi morali ostati malo bolj pošteni — kar tudi smo v resnici — nego so tu-le. Tu pri nas vidite raznih listov, ki se dele brezplačuo in plakatov. Vse je prelepljeno, da, celo po samih tleh tiskajo imena kandidatov. Koiiko shodov, govorov td., vse stvari, ki pripomorejo k zmagi Kakor ste že poročali, zmagal je Crispi ter ima večino na svoji strani. — Ali da bi bil zmagal Crispi — to je njegova vlada - ne smemo trditi; zmagal je s korupcijo — s kupovanjem glasov. — Že se slišijo v parlamentu nasprotna si očitanja: Kaj boš ti, ki si zmagal le s tisočaki, podarjenimi ti od vladel Crispi je .zmagal" s pomočjo tacih, ki niso bili nikdar njegovi pristaši; ima tacih poslancev na svojej strani, ki mn niso posebni prijatelji ali so njegovi pristaši le radi tega, ker se bojč Francetovega propada, ker se boje Giolittijevili spisov in dokazov o rimski banki — ker se boje Škandalov in uajveč pa sramote pred vsem svetom. Crispi je „zmagal" — ali le se silo in kupovanjem glasov — zmagal je z nezavednostjo Ijuustva, zmagal je strah pred sramoto do družili držav, tam pa, kjer je ljudstvo zavednejše, poka salo mu je hrbet. V parlamentu so že začele frčati zaušnice ; že se gode razni škandali. A vse pričakuje, kaj dežene zbornica z Giollitijem radi rimske banke; tudi v tem zmaga .najbrže Francek, toda mnogi se tolažijo, da je zmagal le začasno in da bode kmalu konec vseh burk iu honiatij. katere uganja s tem moralno in materijalno propadlim narodom in da pride tudi zanj, vzlic vsem poljubom in objemom, dan sodbe. Za dnnes dovelj o lem. Ako Vam vstre žem s čem drugim pa prihodnjič.*) Kalabrija - Pulij« dne 2'.). junija 1895. J. S. Fojačev. DOPISI Is Vipava duu 30. junija 1895. (Izv. dop.) Blagovolite sprejeti v svoj list malo poročilce o lepi slavnosti, kakoršnih le ina-lokedaj vidimo v naši Vipavi. Dne 29. m. m. vršilo se je namreč slovesno blagoslovljenje gasilnega orodja našega gasilnega društva. Ze o svitu dneva pokali so topići, a takoj po 5 uri korakal je po tržkili ulicah oddelek gasilcev, z godbo na čelu, svirajočo same narodne pesmi. Vsakim trenotkom je naraščalo veselje in navdušenje, kajti pričakovali smo mnogo gostov, ki so se odzvali našemu povabilu. Kmalu po 8. uri se je razlegal veseli jrhs, da prihajali gasilni društvi iz Idrije iu Ornegavrha. Radostnega srca so hiteli miiiui gostom naproti naši gasilci iu velika množica ljudi. Vsprejem je bil prisrčen. Vrla naša dekleta obsule so mile goste šopki potem, ko jih je jedita izmed njih pozdravila lepim nagovorom. Toliko da sum spremili te goste v trg, že ste si oglasili vrlo gjisiluo društvo iz Št. Vida in ono iz Senožeč. Tudi tema je ljudstvo hitelo nasproti, rekel bi, daje hitelo vse. „kar lajze ino gr«u. Pod slavolokom, prirejenim pred hišo gosp. Gabrijana, vršil s« je pozdrav in potem odzdrav junaških čet. Te goste je pozdravila hčerka g. Pegana (* Prosimo » ji i i ) t lepi vez«ni besedi, nje tovarišice pa so odičile šopki prsa g isilcev. Tretji pozdrav je veljal „Del. podp. društva1 is Starij Ta s« je udeležila vsprejema tudi čitalnica se svojo staroslavno zastav*. Po vsprejemu smo odili v „Podskalo*, kjer smo se okrepčali svežini pivom. Došli so tudi trije odborniki svese slovenski h gasi ni h drnštev, ki so pregledali gasi'no orodje ter se izrekli pohvalno o marsičem. Kmalu je prišla poldeseta nra. Veliki svon je naznanjal raz stolp, okinčan slovensko, papeževo ia cesarsko zastavo, da se ima vršiti glavna točka: blagoslovljenje gasilnega orodj i Med gromenjem topičev iu sviranjem godbe in spremljani po veliki množici, korali so gasilci izpred grada visokorod-nega gospoda grofa Lautliierija proti cerkvi. Ves trg je bil okinčan zastavami. Dekleta v narodnih nošah spremljal t so vozove z gasilnim orodjem, za vozovi pa so stopali grof Lanthieri, odborniki itd. Raz vrsti vši se lepo v vrste zapeli so pevci Jenkovo . Molitev" : „Ti, ki si nas vstvaril". Potem pa je naš prečastiti gospod dekan v lepem govoru razložil dobroto in tudi silo ognja. Veliko so koristi in zaslage gasilnih društev, kajti ista imajo prelep in vzvišen namen: varovati nesreče svojega bližnjega. Zato pa tu li gasilci potrebujejo božje pomoči pri svojem trudspolnem dela. Pohvalno je omenjal govornik napisa na slavoloku pri cerkvi: »Orodje dela nalili rok Blagoslovi večni Bogi* Takim draitvoiu tudi cerkev rada deli svoj blagoslov. Hkratu je utihnilo vse: po slovesni cerkveni molitvi prejelo je gasilno orodje blagoslov, pevci pa so zapeli vzvišeno pesem: To je gospodov dan. Na to se je darovala sloveina sv. mala pomnoženo szistencijo, katere se je udeležilo mnogo gasilcev in gospode. —» Cerkvena slovesnost je minala o Vi 12 uri. Sedaj pa so pokazali naši fantje in možje v lepih vajah, kako Izvežbani so v svojem poslu, da morejo tudi v najveći nevarnosti deliti pomoč. Po vajah so se razdelili po raznih krčmah, kajti za skupen obed ni bilo zadostnega prostora. Po popoludanski službi božji vršila se je svobodua zabava .pod kostanjem* aa grajskem dvorišči in .Pod skalo*. Tod« je bilo zbranega toliko občinstva, da si komaj pribojeval Čašo piva, dasi je bilo obilo po« strežnikov. Da pa dam čast,:komiir gre čast, priznati moram očito, da si je ob tej slavnosti pridobil veliko zaslug visokorodni gosp. grof Lanthieri. Vsestranski je šel tia roko odboru, ki je bil preobložen s delom, ter opozoril je na marsikaj. Odprl je tudi gostom svoje krasne prostore. Slava mu in Bog ga živil Kmalu bi bil pozabil povedati, da se je vršilo tudi srečkanje na dobitke, ki je razveselilo marsikoga. Na kratko lahko rečemo: take slavnosti že dolgo ni videla naša Vipava in je mord i ne bo z lepa. Slava vsem, ki so k^j pripo mogli k temu. Naše gasilce pa naj sladi zavest, da jih ljudstvo spoštuje, čisla in ter da eeni njih zasluge za korist bližnjega. Naj se le razlega po vipavski dolini qjih krasni in pomenljivi pozdrav: Na pomoč! Politiške vesti. V Tritu, dn« 6. juliji 1805. Državni zbor. Poslanska zbornica je včeraj dognala razpravo o proračunu ministarstva za notranje stvari ter je pričeli razpravo o proračunu miuisterstva za deželn» brambo. V tej razpravi je izustil posl. dr. L a g i n j a daljši govor, v katere u je prosil ministra za deželno brambo, da iu\j si vzame k srcu koristi poljedelcev v Dalmaciji; prosil je vlado, da bi zgradila dvoje cest, ki bi bile važne tudi v strategiškera pogledu: jedli > med Reko in Kranjsko, drugo med Barbano iu Labinjem. Zajedno je uaprosil ministra, da naj kaj ukrene proti poplavljenj i naših krajev z slovstvenimi proizvodi nevarne vrste, prihajajočimi iz Italije. Zaključil vskliknivši, da je politiško položenje v Primorski jako nevarno. Z Dunaja nam piše naš dopisuik dne 5. julija: V današnji seji je pobijal posl. dr. Kramar včenyšna izvajanja ministerskeg* predsednika in zajedno ministra za notranje stvari. Posl. B a rt o 1 i se je oglasil za stvarni popravek, izjavivši proti poslancu Spinčiifi«, da ni res, kakor je trdil Spinčić, da bi bil on (Bartoli) označil barbarstvom de- monstracijo, prirejeno ? Poreča dne 11. ja- nuvaija proti hrvatskim in slovenskim poslancem. Bartoli je dodal, da naj se po tem sodi vse drago, kar je včeraj navel posl. Spinčič. Ta poslednji je takoj odgovoril Bartoliju kratko in jedrnato istotako u stvarnem popravka, da zastopnik velikega posestva istrskega ni ničesar stvarnega popravil se svojim namišljeno stvarnim popravkom ; v čast ma bodi, da ne obsoja omenjene demoustracije. S takimi „popravki", kakoršni so Bartolijevi in s .protesti* Rizzi-a in Sta-litza (v delegacijah) se le smešijo italijanski poslanci tudi tu na Dunajn, kakor so že davno postali smešni med našimi v Istri in v Primorju sploh. In radi tega „popravka* došel je posl. Bartoli zopet jedenkrat na Dunaj. Zares škoda za trud in trošek. Ker posl. S p i n č i ti ni došel do besede v nadaljnji razpravi o ininisterstvu za notranje stvari, stavil je dve resoluciji: jedno pri naslovu .zidanje cest*, drugo pri naslovu .vodne stavbe*. Obe resoluciji sti bili podprti dovelj in sti se izročili- proračunskemu odseku v razpravo in rešitev. Posl. dr. L a g i n j a je govoril pozneje pri razpravi ministerstva za domobraustvo (Glej vest: Državni zbor! Op. ur.) priporo-čivsi, da bi se begunci mogli nekažnjeno vrniti iz inozemstva, da orožniki ne bi vedno opravljali naloge politiških uradnikov ter, da ne bi delali poročil tako, kakor zahtevajo ti poslednji, ampak kakor zahteva zakon in pravica. Priporočil je gradnjo ceste Klana-Paka in Barbau-Labinj. Slednjič je omenjal neke jako značilne pesmi iz „FanfuUe" v Rimn. — Različne vesti. Naiim čitateljem Prostor našega lista je skromen, a gradivu imamo muogo, včasih premuogo. Tako smo morali danes odložiti mnogovrstne stvari na prihodnjo številko, ker uam za današnjo številko nedostaje prostora. Naj nam torej čč. naši čitatelji blagovoljno oproste, ako objavimo kojo stvar nekoliko pozn«ye, dasi bi jo bili objavili iz srca radi že danes. K krstu nov« vojne ladij« ,Wien\ Vče-ri\j dopoludne dospel je z Dunajskim brzo-vlakom v Trst poveljnik c. iu kr. vojne mor-narnice, admiral barou Sterueck. — Z istiin vlakom došla je deputasija mesta Dunajskega, katera izroči novi ladiji darila mesta Dumyskega, namreč : prekrasno zastavo, kot dar Dunajskih gospa iu pa tri slike v akvarelu, predstavljajoče znamenita poslopja pre-stolnega mesta. V tej deputaciji so sosveto-valci dr, Kupka, Josip Strohbach, dr. I^jud. Vogler, Alojzij Wuriu in pa magistratski tajnik Henrik Rosuer. Deputacijo je pozdravil na kolodvoru župan dr. Pitteri, v družbi podžupanom dr. Dompierijem in svetovalcem d' Augelijem. — Kuma (botra) novega par-nika, grofinja Anastazija K i o 1 ui a 11 n s e g g, soproga ces. namestnika dolenjeavatrijskega ter vodja Dunajske deputacije, grof \Vilczek star., kakor tudi zastopnik grofa Kielinanus-egga, ministerski svetovalec vitez Fraydenegg, dospeli so z večernim brzovlakom, Z raznimi vlaki došlo je mnogo odličnih gostov, med temi antisemitje Lueger, Pattay, Schuabl, Sclmeider, Gregorig in \Vessely ter češka poslanca Herold iu Kaftau. Slavuost krsta pa se danes ni mogla vršiti, ker je bilo vreme skrajno neugodno. Nove ladije namreč niso mo^li spustiti v morje, ker je silen veter močno razburil va-lovje. „Wienu more torej počakati na ugod-niše vreme. Židovska surovost. Kakor omenjamo na drugem mestu, dospela je včeraj med drugo gospodo v Trst tudi deputacija prestolnega mesta Dunajskega, da prisostvuje krstu par-nika . Wien*. V tej deputaciji sta tudi antisemita Kupka in S t r o h b a c It, ki sta člana svčta, pridodanega vladnemu komisarju, ki vodi sedaj občino dunajsko. No, dasi antisemita, vendar sta tudi ta dva gospoda gosta župana dr. Pittorija, prvega meščana tržaškega, kakor so njegovi gostje tudi druga povabljena gospoda. Zaradi tega že omikanemu človeku veleva to, kar imenujemo t a k t n o s t, da zakliče vsem gostom .dobro došli", ne gledć na to, da-li imajo krive nosove, ali ne. Tako vsaj je zakon gostoljubnosti in omike, o kateri pa klika okolu ,11 Piccolove" mize ima svoje posebne nazore. Ni še dolgo temu, kar je to ttrnpeno židovsko trobilo izlilo ves svoj sinrad na pojtenjaka dr. L u e g e r j a, ker je isti baje — slovenskim okoličanskim svetovalcem zatrdil svojo podporo za pravično stvar Slovencev v tržaški okolici, sedaj pa že bruha svoj strup na gosta Kupko in Strohbacha, koja si tako rekoč nista še otresla Dunajskega prahu. Tudi o gostoljubnosti in osvobodi gosta im^jo ti naši Italijani svoje posebne pojme. Odličen gost v Trstu. Si noč je dospel na Lloydovem parniku „Imperator* iz Alek-sandrije v Tist sloveči Slatin paša, neustrašeni afričanski popotnik, ki je na tako čudežen način pobegel Madijevemu auženstvu. Odlični gost nastanil se je v hotelu .de la Ville", kjer ga je pričakoval njegov brat, vladni svetovalec Henrik Slatin, ki je pri-hitel z Dunaja, da pozdravi po dolgoletni ločitvi hrabrega svojega brata. Nocoj odpotuje Slatin paša s svojim bratom na Duuaj in od tam v Išl, kjer kani prositi avdijencijo pri cesarju. Občinske volitve v Podgradu. Včeraj je volil II. razred in smo sinoč dobili nastopno brzojavko: .Zmagala narodna stranka s 150 proti 149 glasom. Tako je namreč naštela nasprotna komisija. V resnici pa je znašala naša večina 36 glasov. Narod navdušen, nasprotnik: poparjeni." Danes je volil I. razred. Izid nam še ni znan; ako dobimo kako poročilo do zaključka lista, priobčimo je med najnovejšimi vestmi. Italljanaftko maiievanje. V Žmiuju je pobila te dui italijanaška fakiuaža sedem občinskih svetiljk, provzročivši s tem nad 20 gld. škode. — Župniku Mihaelu Laginju v Veprincu pa so neznani zlikovci posekali več vrst ali brajd trt. Teli zločincev je vsa-kako iskati med onimi prodanci, ki so povodom zadnjih volitev jedli in pili na račun po-reško-puljske gospode. Nadejamo se, da zaseže roka pravice te moralne propalice. Slednjič so tudi župniku Tiujaiiskemii, veleč. g. Antonu Kjuderu, nepoznani zlikovci posekali več debel sadnjega drevja, cvetja in zelenjadi. Tudi teh .nepoznanih zlikov-cev* ne bi bilo težko najti, ako pomislimo, da so oni in isti dan popivali v Tiuj iuu nekoji krnjeti in italijanaši iz sosednjih občin. Vsi ti dogodki pa kažejo vsakako, kako plemenito je italijanaško maščevanje. Živela avita coltura! Vabilo na I redni občni zbor .kmetijske iu vrtnarske družbe* za Trst in okolico, kateri bode v nedeljo due 14. julija ob 9 uri zjutraj v telovadnici .Tržaškega Sokola" Via Farneto. Dnevni red: 1. Pozdrav predsednika. 9. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika 4. Predlog o promeni pravil in ustanovitvi podružnic. 6. Volitev novega odbora. 6. Razni predlogi. ODBOR. Izlet „Tržaikega podpornega In bralnega druitva*. Opozarjamo člaue in prijatelje tega društva, da priredi društvo jutri, 7. t. m. izlet preko Herpelj v Klanec. Izletniki se-stanejo se ob 4. uri popoludne na kolodvoru pri sv. Andreju. Izlet se odloži samo v slučaju slabega vremena. K izletu v Nabroilno. K jutrajšnjemu izletu tržaškega veteranskega društva v Na-brežino nam je omeniti, da se bode koncert vršil v Nabrežini na velikem trgu pred cerkvijo a ne v gostilni g. Grudna. Zvečer se bodo palili umeteljni ognji. Zredilo nam je popraviti, da se predsednik veteranskega društva imenuje M a h o r i č , a ue M a -h o r č i č. Odvetnik dr. Karol Triiler prijavil je odvetniški zbornici, da se preseli iz Ljubljane v Tolmin. Iz Ilirske Bistrice nam pišejo dne 5. julija 1895.: Sinoči so goreli kresi po okolici na čast svetih bratov Cirila in Metoda. Zrelostni izpiti na c. k. gimnaziji kon-ceni šolskega lete 1894/5 vršili so se ustno od 1. do 5. julija. Izmed izpitancev so naredili Nemca F r i d H e n r i k, H e I iu Robert, Italijan M ose h eni Albert iu Slovenec T o m a s i n i Edvard izpit z odliko; z dobrim vspehom so ga izvršili: pl. AlboriGvidon, pl. A 1 b o r i Oskar, B e n u s s i Peter, B o i s de Chain Ga-ston, C h i u k Karol, M a r i n k o v i i R i h a r d, P e r t o t J u s t u s, S k v a r č Frančišek, S p r i n g e r I v a u, S t a v-r a k a A 1 c i b i a d , T e o d o r o v i d E v-g e n iu Višin S p i r i d i j o n. Mej osta- 1 limi imMa dva itpit po počitnicah iz ednega piedmeia ponavljati, drugi so ponesrečili ali so pa sami odstopili od ustnega izpita. Dva sta pred ustuim izpitom zbolela. Lep detak. Po noči tia včeraj našli so organi Vrdeljskega policijskega komUarijat* na šetališi-u A<-quedotto spečega, Ub'tnega Kn genu S. Fantič lol je popolnoma — pijan. Jecljal je da baje stanuje v hiši št. 5 ulice della Guardia. Pri dečku so našli novo tobačnico (!), nov žepni nož in 3 gld. 16 nvč. v gotovem denarju. Dečak trdi, da je denar našel na Acquedottu. Ker mu pa tega nihče ne veruje, pridržali so fantalina v zapora, dokler se stvar ne pojasni. Policijski komisarjat je dognal, da je fantalin sin nekega finančnega uraduika, stanujočega v ulici Giulia. Pobič je bil doma ukradel 10 gld. in pobegnil. Izročili so ga starišem, da ga primerno kaznujejo. Gad pičil človeka. Predvčerajšnjem hodil je 37letni kmet Ivan Kocjan v Jelšanah bos po trati. Po naključju stopil je na gada, ki gaje pičil v levo nogo. Noga je tako otekla, da jo bodo morali bržkone odžagati. Kocjana so pripeljali v tukajšnjo bolnišnico. Sodnijsko. Včeraj je odmeval pred tukajšnjim sodiščem prvi • ajnik. Obtoženi bili so namreč: 411etni črkostavec Karlo Učekar, 371elni pisar Jurij Mingotti, 24letni mehanik Ivan Fain iu 47letni mašinist Ivan Hosaro prestopka po 279 kaz. zak. (upora). Obtožba namreč veli, da so se obtoženci 1. maja zvečer, ko so se vračali na čelu kakih 150 delavcev iz gostilne „cantina istriana" v mesto, uprli stražarjem, ki so v ulici Ca-serma pozvali delavce, da se razidejo. Vsi obtoženci izjavili so, da niso krivi. Branitelj odvetnik dr. Daurant je skušal dokazati, da obtožba ni utemeljena, toda nadzornik stražarjev Ciadez in 4 stražarji so potrdili obtožbo, samo o Mingottiju niso znali povedati gotovostjo, da-li je nadaljeval po pozivu z drugimi pot, ali pa je šel v stran, kakor trdi on 8odišče je zaradi tega Mingottija rešilo obtožbe, ostale pa je obsodilo in sicer Uče-karja in Rodara vsakega na teden dnij, Faina pa na 14 dnij zapora Policijsko. 37letni težak Josip Lužar iz Trsta, pristojen v Krško, ukradel je dne 26. junija t. I. tvrdki Eisenst«dter & Co. sod oUa, vrednega 60 gld. To olje je prodal branjevcu Antonu Bazzanu, ulica Carpison št. 8, a ta je olje s pomočjo svojega služabnika Antona Smerdela prodal drugemu trgovcu za 50 gld. Policijski ofic. g. Tiz je vse to poizvedel in spravil vso družbo pod ključ. — Težaku Jerneju Fondi, ki je zaspal na ulici, ukradel je spreten tat uovCarko, v kateri je bilo 3 gld. 50 nvč. s hlačnim žepom vred. Mar naj bi človek občudoval bolj trdno spanje, ali pa spretnost tatu? — Istotako odnesel je spreten uzmovič mesarju Alojziju Vatovcu, ki je zaspal v ulici Porporella, novčarko iz žepa, v kateri so bili 4 gld. in pa prsten, vreden 4 gld. Koledar. Danes (6.): Izajija, prorok; Goar, spozn. — Jutri (7.): V. pobinkoštna nedjelja. Vilibald, škof. — V pondeljek (8.): Klizabeta, kraljica; Kilijan, škof. — po|»a luna. — Solnce izide ob 4. uri 23. min., zatoni ob 7. url 44 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 20-5 stop., ob 2 popoludne 28 stop. C. Najnovejše vesti. Podgrad 5. Volitve so dovrSene, opoludne se je razglasil izid v I. razredu. Hrvatsko-slovenska stranka zmagala v vseh treh razredih. Na stotino ljudi jo stalo okolo volišča, zastopniki vseh vasi izročili Jenku venec. Na starem gradu zaplapolala narodna trohojnica. topiči pokajo, ves narod spremlja Jenkota. Gromoviti živio-klici. Pravo narodno slavje. Podgrad 6. Zmaga navdušuje vse sloje. Trume prihajajo zastavami k hiši g. Jenkota, kjer so zbrani voditelji. Po dežju ili od tri ure daleč prihaja narod. Navdušenju neopisno. Narod nazdravlja Jenku, Spinčiću iu Mandiću. Lepšega slavja še nismo videli. Dunaj 6. (Poslanska zbornica.) Nadaljevala se je razprava o poglavju .deželna bramba". Minister grof \Velsersheimb je posegel v razpravo z daljšim govorom ter je odgovoril zajedno na interpelacije poslancev Marcheta, Biankinija, Paoaka in Eben-hoeha. Dunaj 6. ,Press«• javlja, da so pogajanja, vrši vsa se v Benetkah med zastopniki Avstro-Ogerske in Italije radi uvažanja italijanskih vin v Avstro-Ogersko, dovela do vspelia, zadovoljivega na vse strani. Beligrad 5. Izredno zasedanje »kupičine otvori jutri ob 8 uri zjutraj miuisterrtvo Kfwtii'-evo. Novakovi«* se trudi, da sestavi napi-e lnjaško ministerstvo. (Za koliko časa ?! Ured.) Tf-aovlnak« bnalavk«. Ballmp**U. P*t».ue« M j«M« 0.73-0.70 P te nir« 1.1 •pomlad 189* —do —Ovm ta jam 6*9-5 71 iti la jeeen 6 44-6.M Karata ta juli-avgutt H-09-6-H ta mtj-jun. 1SM 5-00—».00. Pinnica umi o | 78 kil. f. «84—8 9o ad T9 kit. r H 90 -« 95-, o I SO kil. I. ti 95—7 —, •* «1 kil. f. --7 05, o.l kil. for 7 00—7 10. I«4m«n H 40-H-70; proto 6---« M rl Bova ti 46—*.00. Pšenica: Malo ponudb, pa tadi omujeno pori.ra-»evanj... Prodaja 15000 mt. et. Trf v ©W« nrtpre-manjen. Vreme lepo. Frafa. Noraitniraui aladkar tajali f. IS8SI' . »en letina 13 3,V »talno Praga. Centrifuga! aovi, postavljan-v Tret in t i-arino »red oilpotiljatev prtotj (.28 60-'J8 74 Ja& eept, f. 28.75 -29 — ConcatU 29.----— Ćatvaral SO---V glavah (eodih) 30 26 Bavr«. Kava Samot goo.l atera*« t a i al t 92.— za oktober 90. alatno. Hamburg. Hanto« good arerega ta juli 73'$0 ■epteinber 73.75 december 72.50. mirna. Kori Tork. 5. Rdeča nutka plenica padla je v tem todno od 77'/, na 74'/. i» korusa od 587. na 497, ct». buihel.__* " Uan^|ak« bora« • jniUm ima daote tiara j Urit>ni dolg t papirju .... lOl.to 101.15 , , » trebru . . . . 101 35 101.81 Avetrijtka renta v t lat u . . . i*4_ 198.90 t » kronah . . . 101 50 10140 Kreditno akcije....... 408*10 401.80 London 10 Let........181.11 191 IS Napoleoni......... 9.61 •/. Ml'/. 20 mark ........hm 11.15 100 italj. lir........44.05 4607'/. (Cene st rainmjt sa iebela la s earlss me.) • .. Ctaa od far. U trn. Sava Mocca........100 I. 190.19».- ('»jrlon Plant. flna ... . 182.- 184 — . . P"'.................191.- Jara Malan^..... . 160,- 168.— Portoriooo...... „ —._ _,_ Guatemala...... „ 167.— 158.- San ......................157 — I50--• Malabar Plani..... , » nati»o..... „ —— .— Laguajra 1'lant .... , 169.- 171.— „ naliva .... . _,_ _ 8antoi najlinijl .... , 158. - 115.— . »rednje fini . . . . 148.-. 145__ • etednjl............146,- 146.- • ordiuar......131,— 188.- Itio oprani...... , —._ — t "ujflniji.......162,— 164.- t ..............144.- 140.— Sladkor Centrifugal I. vreta . 100 K. 89.— —.— ConcattA..............99.50 v glavah..............90.50 — raikotani..... s 30.50 —.— Iti llatijanaki fini..... , 19.60 20.- . •rednjl..........18.60 19.- Jafan fini AAA..... . 16,— -.— t »rednji..... B 15— — Kaugoon ultra...... . 18,— —.— 1................11- -.- II....... . O---- Petrolej lutki v todih .... „ 9o.5o —.— v labojih od 2» kil. , 6.30 -•— Olj« Italijantko najfinoji ... 100 K. 63.- -.- . iredajutino . . , 68. — —._ bombaino, amerlk. ... , 80.— 89.— dalmatlneko...... , 32.- 84.— Limoni Meeineki .....aaboj 9.— 10.- foaaranća , ..... —.— — - Mandtiljnl Dalmalintki . . . 100*1. 64!- H. - B«ri..............78— 74.- iisjoll......................-._ -._ Bollil Dalmatimki............— . Puljeiki....... . 9.— 9.80 5 okv« Puljeiko ..... , _.— —.— . Orike v vencih ... „ 16.— 15.88 S .tanlaa ........ , 30.- 40.— V n.t«rll.........100 K. 24.— 96.- Olb Ba......................28.- 34.- Folanovk« »rednje velikoeti . , 43,— 44.— , »oliko ..... , —,— — — . male..............46.— 40.— Ilaalki v velikih todih ... . -.- —.- - » '/, . .....—-- Trgovina.') Moka in orobi. Moka. V tem tednu prodal je nekoliko raznih številk po različnih cenah mlin ,Karl Scherbaun & SObue" v Mariboru. V ostelem pa je bil tedea mirou, kakor so bili prtjiuji. — .Econoaove* cene so povprečno: 8:. U f. 13.75, it. t f. 13 25. ar. 2 f. 12.76. it. 3 f 19.60. It. 4 f. 19.25. it. & f. 12 —, it. G f. 1126. Otrobi, l'rodali so nekoliko vagonov izdelka „MUlder & Biicker" v Pešti po for. 3.80 loko Pesta, ali f. 4.30 loko železnica Trst, proti oddaji v decembru. — Ecouomo zahteva za avoje f. 4 40 kvintal z vrećo vred. — Za levantinske zahtevno f. 3.50 do f. 4.25 kvintal z vrečo vred, kakorina je že vrat. — Kupčijo ni baš obilo, ker so kupci rezervirani. O zaključku ae govori, da J« Kconomo proda' partijo svojega izdelka ceneje, kakor je zgoraj omenjeno. D r o b n i otrobi. Kconomo zahteva ta svoje f. 4.60, levantinski pa so po for. 4.16 do 4.30 kvintal z vrečo vred. Kupčija je omejena. Goved. Od 27. do 3 t. m. prodalo se je v Trstu 222 volov in 60 krav klavna živine in sicer 83 volov iz Kranjske, 28 iz Hrvatske, 7 iz Istre, 86 iz Dalmacije, — iz Ogerske, — iz Bosne, in 18 domačih. Plačevali *o se: voli i* Kranjske po f. 51.— (lrt 52.— ; voli i T. Hrvatske pof. 49,— rtu 50.— ; i/. Istre po f So. — do 51.— ; iz 1 ».limariji* po i". 49.— do .lil , i/. O^erske po !. —.— tl i —. i/. Musne po f. —. — do —.— in d »niiK'i po t'. 50 — do 51.50: iIoihk^ krave po I 48,— do 49.--krave i/ It-iPj • ro t. — do - .— in krave i/. Kranjske po f. 48 — do U. kvintal mrtve v.-.^e. Sen« in slama. Seno T. vrste prodajalo se je v tem tednu po f. 3.3F>, II vr. po f. 2 25 slama I. vr. po t. 3 L'0. in TT vr. po f. 2.30 kvintal. Surovo maslo, jajca in kokoši Kranjsko surovo maslo prodalo se j* v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 82 do 86 nvč., v partijah od 30 do 50 kg. po 80 do 82 nć., furlansko surovo maslo v part. od 20 do iJO kg. po 9,S nvč. do f. l.o2 iu v partijah od 30 do r>0 kg. po iln 94 novč. kilogram. Tolminsko surovo manlii I. vrsti p.) t 1.04 do f. ].or, kilogram. .Ta j OH na debel,I pO t. 2 20 do 2.50 sto komadov. Kokoši po 90 nvč. do f. 1.K0 komad, piščeta po f. 1.30 do t'. l.8o par. Kroin;iir navadni, na debelo po 3.50 do 4. - kvintal. ,!t. M.-4 Št. 6684. Javna dražba. Dne 16. julija t. 1. od 11. ure dopoludne i) od ii pri podpisanem okrajnem glavarstvu javna dražba lovov krajnih občin Komen iu Škrbina za dobo 5 let z vzklicno ceno 120 gld. iu 32 «ld. in lova katastralne občine Vareja za dobo :» let z v/.k icno ceno 8 gld. 60 nvč. Družbeni pogoji se lahko pregledajo pri tukajšnjem uradu. 4). ki*, okrnjiio glavarstvo S'ežaua, 2 julija 1^95. Bohafftfotaoh. Franjo Vtfutscher in dr. PI«>M B. Cntterina a, I. nad. Šolnin opravo in manifuliurno bfafjo, zr-rala, po f I obe, žepne are in uarijalnire na 8 in 15 ilni. Za gotovo plačilo in na obroke. Franjo Počkaj via Mollno a Vento it 1. prijoroča alatnomu občin*tvn v Trstu In okolici HVl'jo TRGOVINO USNJA. V zalogi rinilnjiijo hc tudi ž< lezni in iesoni žolilji, šila in sploh vse, kur ju potrebno za čevljarje, dobiva so po dobri in nizki coni trudno bToie in dobro blago. Alfonso Donose v Trsta ■ TOVARNI MILA (tajit) MT Vi« della Fabbrica it. 7 priporoča kot posebnost svoje milo za perilo. Odpošilja se izven Trsta v umolili od 25 kg n prej. * 1 Zdravljenje krvi (nj „T i h oče rn i cvet" (Miliefloii). čisti kri tur j I izvrstno sredstvo proti onim »lučajem, če poču v Želodcu, kukor proti slabemu probavljanjuin hemoroidam. .leden omot za ozdravijt-iijo, stoji 50 nč. tor *o dob iva v odlikovani Irkami PUMMARER „Al due Mori" Trst. volilu tr«. Podpisana si usojava nnjuljudnejo naznuniti, da sva prevzela le skozi 30 let olutoječo, »lavnemu občinstvu tukaj in v okolici dobro poznano tvrdko ii. Oli/ele lor ho pripo'očavn h!, občinstvu da bi naju ist i blagohotno podpiralo z naročili. Priporočava ho posebno čč. duhovščini in gg. uradnikom tu In v i kol iei, ila blagovoli naju v so -Hlranski podpirati tor obljubujev«, da bodova t« čuo in kolikor najbolj mogočo dobro postrigla z nizko rcno iu dobrini blagom. Za obilno naročim priporočava ho Franc Petek Via S. Cattarlna št. 9 Gonilnik pošilja so na zaliiovo brezplačno. r&ite Sl Zadnik - Trat B Via Nuova na voglu via S Lazzaro, ™ priporočala stav. občinstvu svojo proda nlnieo k z manirakturniin blagom. V zalogi nahaja so ■ po v hi* m najnovejše blago, toliko za žensko ko-™ likor zii molke iu deeo. Veliki i-bor platna, bombnioviiio, pirila, r)bci-v volnenih in sv Inatili. Veliku zaloga rseli pctroHein ra šiviljo iu krcjić'. V zalogi nati.ij"jo mi nadalje vcakovrstni trakovi in tudi trakovi jlcvocjkih barv. Priporočata so čč. gg. učiiulj.ritin v iiiohIu ili na deželi za vso potrebščino šolskih ročnih del Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. I U Ul0rt V krćmi Andemo de Hatteo" ulica Carinila, štev i pri kavarni „ Adriitir*') sn toči domačo črno izborno vinu po ntč. liter; kuhinja j« po roni in postrežba točna /a mnrgohr ijni obisk ptipor. ča s spoštovanjem J urkovlć gospodar. ***: \ £ Znana domača gostilna £ £ ..AL CASTELLO Dl D0RNBER6" jSg v TUSTU, JI v ulici Femeto it, II ^ ^ v kateri so ločijo le prlntriM vi psa v- ^ l^ika vlran in ■ val« pivo, vi- SE vir Voru,'il 8" a'- oličimtvu z m- »ta in t. d.-ž le. rW ►T< Sladki rleRllnt( po 52 nnvč.; ^ ^ belo in irno vino, litor po 40 m.vč, r'M Pivo po nvč.; v »tiililonicah po aO nvč, ^Jl Vino iu dom od 5 litrov i i voč po 4 n'. ei'nivo, ^ ^ Kuhinja jo pri>«' rbljenn s tečn mi jrdili. C' no ^ h" primerno nizko. Fran Rjavcc. ^ „Tržiišku posojilnica in hranilnica" (reglsirovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje. l'ajo posoji'a na monjico in intabulacij • proti 0"/# obrontiui, n i zastavu »roč't in vrodno*(ih pajiirj v pa proti 8'/,"/., obroMlin, Oil hranilnih ulog p ačuje po a" „ obrnuti. Uradni dnovi ho: Vaaki dan od tt. d i l'J. liro dopoludn- in od 3. do pupoluitne, Noviida iavzomši nedeljo in prazniki«. Izplariijo --o vsaki ponodnljek od 11, do 13, uro dopoludiio, iu vnaki četrtek od 3, do 4. ure popoludne. Olavni dvloži voljajo po 200 kron /.adružui doloii ho lahko plačuji'jo v mosečnih obrokih po 1 gld. tor znaša vsaki delež 10 gld. \'J<\— ■ JolPSIBSlIffiB 4G5iBi3S9B9S953B319flBaiBSnB3BliiS3Gi ■ Dolirnznnna gostilna 1 ANTONA VODOPIVCA (po domače , pri Prvačkovcu") g v Trstu, | ulloa ■olUaplo it. ia I toči kolikor v gostilni, tolik^r pri veselic h v g! sokolski telovadnici, vedno lt prlitna Tipav«k», g Prvaika in kraška a In trna vina. -| Sladki rlaillng v gteklenb nh. in modro fi-an-gj klrjo, vsaka stekloni-a drži 1 lit -r In velja raj "O i.uve. — Postrežba je poštena, cenazineina. gl Kuhinja je preskrbljona s točnimi, toplimi in mrzlimi jodili. Priporoča ho rojakom v Trstu in z deiele. Toči vino tudi amžiium 4 nvč. ceneje, uko »c odvzame najmanj 5 litrov, šaMeiajBHaasssegDijtfgEaHssegesaeastasi „Tržaška Hranilnica" (Casta d i 11 is par m i o Triestina) Spretnije denarne uloge v banko v čili od 50 nč. do vauucg.i zneaka VHak dan v todnu razun praznikov, iu to od ti—12. uro opoludno. Ob nedeljah pa od 10 -ia. uro opoludno. Obresti na knjlžieo........... načuje, vnak dan od tt 12. uro opoludno. Znosko do 10O gld. precej, preko 100 do 1001 mora se od po vodati 3 dni in znoHko preko 1000 gld pa fi dni. Kultomptuje menjlee doinicilirnne na tržaškem trgu po ....... IloHiiJnJe ca drž. papirju »vstre-ogorsko do Iti' o f.til pu........ ViSjit znosko od loOO do 5 00 gld po Jfaje (lenar proti vknjižonju na posegli v Tr-Olrosti po dogovoru 2 T r - t, dno ,V maja 1894. »7. 5 V, L I u. 24 FILUALK k c. kr. pri?. a?s!r. m trgovino in olirt v Trutu. Novci 7.11 vpln^ila. V *redn. papirjih na V napoteonlh aa Mt.Hv.il od kav »»/,% 30-dnovnl o.lkaz SV, . 3'/,7« H-menočni , VL'f. . 8«/. . , a-/ •/. Ah p Sinu, ka" ra «o morajo izplačati v sedanjih qan o cih ar tr, volj., »topijo nov« obrestno takne v krepoat z dn»m 4. febrntarj.i, 8. febru-varja l'im tloiur, inozemski bankovni itd - p pogodbi. Naš i blagajna iz ločuje nakaznico narodno baufco ital |UiMko v ilalijanskili fninkih, ali papo dnevnem cursu. Trat, 31. januvrja 1894. . 2 a-i Teodor Slabanja srebar V GORICI (66ri) ulica Morelli 17 -c p'ipnrm'a p r «• t. d u h u v A r i n i im iiipraVo co'k M .IVO'/ prttl nakupom potmriitl^. Cuj te i n strmite ! Prodaja ae: Soijoricf :u dren najholjšn vrsti od 7 nč. naprej ; Notjorice s« moikr od 7 uč. naprej: N'igotice m fion/ir, tudi čine zajamčeno barve, od 12 nč. naprej; Motltme /lihul/kr od (1 nč. naprej; iHH'djkt it perja ud l"i nč naprej; Fin it iiiantllje ro milu po 3 nč. Milo od l/licrrimi lina vrst v velikih »tebrlčih po 7 nč.; Fine vonjurr, S'ekleničic.i od C nč. naprej; 1'rti tu srajce od 2h nč. naprej; Otrahlict ta moike od 8 nč. nuprej; Solin :o ju ji 're in »utiii :a podlago p ■ 13 nč. moter; Ocratnihi n molke, 4sir ki, I. v s:i, p> 1 dueta od 70 llč, naprej ; i'latonie upodnje hlače :o moikr ud 40 nč. naprej •, 1'lalnene Krajce sit omike ed nO nč naprej; Srajce ta i/oupe, veliko, od 4"> ni. naprej; Srajta yot-pe, bogato obsite, ed nč. naprej; Spodnje srajre od 25 nč. naprej; Anijlekkt »podnje srajre od 4.' ne. llapti-j; Cerlfi ta umike, it tel čjr koit, lina vrsl pu f. 3 in f. 4 50; Cectji ta poletje, iz :el čje kože. za liloike, po f. 2.5ii in f. 3.00; Cectji ta poletji, ta "»*/«', line vr.il i, i / kože, ol f. 1.80 na. rej j Cerlji it »akna po f. 2 7*i; Čevlji iz fine koit po f. a,— ; Čeclji ta dom, it bile, o I 75 nč. naprej; Čevlji ta dom it jate, od 8 llč. i aprej ; Kaloil nt, pravi Sanj namesto 85 nč., po 25 ač. Krofflje s verigami, ta raitore, od 7 nč. aaprej; Crni ftani, visoki, iz gume, s krasno zapono, od BI iiČ naprej; Cepiče ta popotm iinje, z t magacine, aa pia rna. za prodajaliilc za kolesarje, za veslarje iu aa turi-te, kakor t idi za de'ke, o t 25 nč. ntpmj; Slamniki % garnituro ali brez nje, jako p» eeai; Srajce ta turiste, i; fuiarda m satina, od 25 ač. napruj; Svilnati deiniki od t. 1.70 naprej; Svilnati deiniki „ Titania" i palico is kovine po f. 2. — Volneni deiniki ml f. 1.20 naprej; Solnrniki ,6'rr«io.«u1 urile, z jeklene palico, ed f. 2.15 naprej; Jopice ta yo*pe od f. 1 2C na, rej; Jopri ?Gigrl" od f. 1.80 naprej; Jo/iti it satina od f. 1.45 naprej; jt'leta ta kod r o nje las ml 8 nč. naprej; Mjli stroji ta rargrevanje tih ielet od 17 al. napr.J Vollka zaloga tagrii\jnl, prtov, prtitec, l> pmi in li«tič«r